f^nftutna BfaAnial ▼ jwt>ovtaL
Leto LXVHt« št« 22
L]abl]aiia9 sobota 27* Januarja 1934
cena Din i.-
lanaj« vsak dan popoldne, ucvsemsi nedelje in praznike. — Inaerats do 80 petit rrst * Din 2.-. do HMi vrst d Din 2.ft0. od 100 do 300 vrst a Din 3.-. večji inaerat) petit vrsta Din t.* Popust po dogovoru mseratn) davek posebej — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNI8TVO LJUBLJANA. Rnafljeva ulica Al. 6
Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 In 3126
Podružnice: MARIBOR. Grajski trg SI 8. — NOVO MJSSTO. Ljubljanska___,
telefon st 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica L telefon ti *S( podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon st 190. — JESENICE, Ob kolodvoru M,
Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.S&L
Polfsko - nemška pogodba | j\ovd vlctdcl
V Berlinu je bila včeraj podpisana pogodba o sporazumu med Poljsko in Nemčijo, s katero se odrekata vojni in obvezujeta reševati spore z direktnimi pogajanji
BerJin, 27. januarja, r. Včeraj popoldne je bila v zunanjem ministrstvu podpisana pogodba med Nemčijo in Poljsko, po kateri se obe državi obvezujeta, odreči se vojni kot sredstva za reševanje medsebojnih sporov s tem, da bosta uredili vsa taka vprašanja po poti neposrednih pogajanj. Pogodba je sklenjena za dobo 10 let in se avtomatično podaljša za nadaljnjih 10 let, ako se šest mesecev pred potekom ne odpove z ene ali druge strani. V imenu Nemčije je podpisal pogodbo zunanji minister Neurath, v imenu Poljske pa berlinski poslanik Lipski. Pogodba stopi v veljavo takoj po ratifikaciji, ki bo izvršena v najkrajšem času. O sklenitvi te pogodbe so bile istočasno obveščene vlade velesil.
Berlin. 27. januarja. AA. Nemški zunanji m.nister in poljski poslanik v Berlinu t*Lu včeraj podpisala v zunanjem ministrstvu deklaracij), ki v^ebiie konvencijo, sklenjeno med NVimijo in Poljsko v smisla KelloiiLioveaa pakta za okrepitev evropskega mini, in 6icer za desH lol. S tem ispo-razumoin se obe vladi obvezujeta, da bosta vsa vprašanja, ki bi se jte«znila med njima pojaviti, redili z neposrednimi razgovori.
Ze v razgovoru, ki sla ca imela nemški kancelar Hitler in poljski poslanik v Berlinu dne      novembra lanskega leta. sta ugotovila,   da imata obe vladi    islo željo, da uredila vsa  medsebojna  vprašanja z neposrednimi razgovori in da v korist splošiu-ga miru   zavračata   kakršnokoli     uporabo sil". Razgovori, ki so se nato   nadaljevali med obema vladama v s*vrho sklenitve konven-rije, so se včeraj zaključili. V deklaraciji, ki s)  to včeraj podpirali in ki pomeni novo  stran   v  zgodovini   političnih odnošajev m?d Nemčijo in Poljsko, izjavljati obe vladi, da sta prepričani   da pomeni ohranitev mir   me* Nemčijo in Poljsko bistveni pog )i za ohranitev evropskega mrru. in zato sta obe vladi sklenili, da uredita svoje medsebojno razmerje v skladu z načeli pariškega pakta z dne 27. avg ista 192S. Hkratu obe vladi ugotavljata, da obveznosti, ki jih inn-ta n.^prcti ostalim državam, ne bado kalile miroljubnega   razvoja  njunega   razmerja in da ne bivlo v nasprotju s podpisano deklaracijo ter da ne bodo škodovale nobeni podpisnici. Obe vladi  izražata željo, da s pri-ia'elj«kim sporazumom likvidirata vsa vprašanja, ki se lih tičejo. V slučaju sporov pri teh   nerx>=rednih  razgovorih  bo<sta   obe vladi  vsaka  mi svoj  način skušali   najti možnost sporazuma na kakšen drugi,   a veipo miroljubni   način.   ('postavajoč  t idi slm'aie, katerih rešitev bi bila   dezkočena.   se obe vladi v skladu z včeraj podpsano konvencijo obvezu leta.   da se v nobenem primeri v pvrho ureditve teh  spornih vprašani nikoli ne bosta zatekli k sili. Zagotovitev miru, okrepljenega s lem načelom nenapada-nia, bo obema vladama olajšalo niuno veliko nalogo, da uredita politične, gospodarske in kulturne probleme na temelju pravice  in pra vičnr^ti.
l>eklaraci;n ie podoisana na deset let. V veljavo bo stopila, ko se izmenjajo raliii-kacijski in^tr imenti, in bo ostala veliavua tudi   po desetletnem  roku.  razen  tedai. če
poprži odpove: odi>oved se pa mora izvršiti šest meseceo pred potekom konv.ii-ri'e
Berlin, 27. januarja, r. Današnji berlinski listi z zadovoljstvom komentirajo sklenitev sporazuma s Poljsko in poudarjajo, da je Nemčija s tem vsemu svetu dokazala svojo miroljubnost, Sklenitev pogodbe o nenapadanju z državo, s katero ima rešiti najspornejša vprašanja, mora prepričati tucli ostale nasprotnike Nemčije, da Nemčija nima nl-kakih vojnih ciljev. Pri tem pa listi na-glašajo, da ostane vprašanje poljskega koridorja seveda še vedno odprto.
London, 27. januarja, r. Sklenitev nemško-poljskega sporazuma objavljajo današnji listi kot največjo politično senzacijo in jo komentirajo kot dokaz nemške miroljubnosti. »Daily Expres« naglasa, da je sklenitev te pogodbe težak udarec za Francijo, ker se je Poljska s tem odtujila od Francije. Ilitler in Pil-sudski sta pokazala Evropi pot. po kateri je treba kreniti. Berlinski dopisnik »Timesa« piše, da je bila pogodba sklenjena v atmosferi dobre volje, četudi v Nemčiji nihče niti ne misli na to, da bi bilo s to pogodbo rešeno tudi vprašanje koridorja. Vsekakor pa bo pogodba izboljšala odnošaie med Nemčijo in Poljsko ter ustvarila prvatelisko razmerje. »Daily Herald« smatra, da bo ta korak mnogo pripomocel k pomirjenju Evrope in da je s tem Francija mnogo izgubila ~>a svojem prestižu.
Pariz, 27. ianuaria. r. Podois nolisko-'mške pogodbe ni nresenetil tnkatšniih -ogov toliko zaradi njene vseb'ne, ka-'T zaradi na«rl»ce. s k«**»ro i*1 bila sklepna. Oficioznl »Excelsior« piše, da je s 1 odstranjena velika nevarnost, ki je roj grozila na poljsko-nemški meji.
»Jour« opozarja na to, da je prišla Poljska s pristankom na direktna noga janja z Nemčijo v delikaten položaj, kajti doslej so bila vprašanja koridorja, Šlezije itd. mednarodni problemi, odslej pa bo morala o tem razpravljati Poljska
sama. Novi sistem, ustvarjen s to pogodbo, daje sicer Poljski večjo svobodo gibanja, a obenem jo tudi znatno izolira. Pertinax, poudarja »Echo de Pariš«, da francosko-poljsko prijateljstvo s tem ne bo nič trpelo, četudi ni dvoma, da je Nemčiji uspelo spraviti Poljsko v neki meri v protifrancoski tabor. Poljski manever hoče dokazati, da lahko gre Poljska tudi brez Francije.
Francoska politika je zmerom bodrila politiko drugih držav k sklepanju takih paktov; vsako stremljenje, ki more na katerikoli točki Evrope utrditi mir, bo zmerom deležno njenega polnega pristanka. Zato tudi to pot naglasa jo v poučenih krogih svoje zadovoljstvo, da je prijateljska država, kakršna je Poljska, pripomogla k temu delu pomiritve in okrepila svoje postojanke z novimi jamstvi, ki si jih je pridobila s sklenitvijo tega pakta o nenapadanju z Ne*mčijo.
Nova poljska ustava
Preiskava spravlja na dan vedno večje sleparije — Lažni
nakit španskega kralja
Varšava. 27 januarja. AA Na včerajšnji plenarni seji sejma so izglasovali v tretjem čitanju zakonski načrt o ustavi poljske, ki io ie izdelal nstavni odbor na zadnjih dveh zasedanjih sejma. Pri glasovanju ie opozicija zapustila dvorano. Izclasani zakoniki osnutek je odkazan senatu.
Ker ima vladni blok v senatu dvetr^t-iin-ko vet ino. je končno sprejetje nove polj-
ske ustave zaroto*lieno. Predsednik vlado in predsednik vladnega bfoka sta osebno sporočila predsedniku republike, da ie se-iem izglasoval novo ustavo.
Senat je s 5-1 glasovi proti 35 glasovom spre;el amandman svojega finančnega odbora o zakon>keni nafrtu o poljski valuti, po katerem bo fond za reguliranje tefajev opravljal petčlanski svet.
Bayonnska afera
Sejm je sinoči sprejel načrt nove ustave, ki je sedaj
predložen senatu
Pariz, 27. januarja. A A. Iz Bavonna poročajo, da so pri včerajšnjem pregledu nakifov. zastavljenih pri kreditnem zavo
bavnnnske občine ugotovili, da so na neki lažni nakit, ki so ga tamkai zastavili na posredovanje pokojnega Sfaviskega, izplačali 380 Of/0 frankov Ta nakit je bil osebna 'a*f b'všeša šnanskega kralja Alfonza XIII Strokovnjaki so ugotovili, da je vreden komaj nekaj sto frankov.
Pariz. 27 januarja. AA. Snoči so v raznih delih mesta priredili člani organizacij desničarske mladine okoli lista »Ac-tion Franga:se«r demonstracije s netiem marseljeze in vzklikanjem proti vladi: Hočemo ostavko! Hočemo ostavko! Demonstrant' so defilirali po velikih pariških bul-varih in prispeli na Place de la Concorde,
hoteč vdreti v bourbonske palače Tam so pa demonstrante sprejeli močni oddelki policije in rcpubl kanske carde in po kratkem boju potisnili demonstrante čez Ruu Rovale na Madele;nski trg.
Podobne demonstracije so se vršile na hulvuriih Sant-Germain in Barbesse m v ul.ici Lafavctte. kjer je pri:lo med poli cijo in demonstranti do več spopadov Dva pol:cijska stražnika sta bla pri tem ranjena. Okoli 50 demonstrantov je aretiranih
Pri povorki po ulicah so demonstranti nos:li velike lenake z drastičn mi napis'. Med njimi je bil zlasti poziv, da parlamenr izključi iz svojih vrst kompromitirane politike.
Likvidacija zadrug za ferezobsreslsa psssjila
Zaključujoč ukrepe po naredbi z dne 20. oktobra 1933 o delovanju brezobrestnih gradbenih hranilnih zadrug, je kr. banska uprava odklonila vsem zadrugam, ki so prijavile prilagoditev svojega delovanja omenjeni naredbi njih predloge in jih pozvala k likvidaciji sistema kolektivnega ob vezneg-a štedenja z malo ali brezobrestno podstavo. Z ozirom na to na področju dravske banovine ne more več delovati nobena takšna kreditna ustanova. Zaradi po-vzdiga zaupanja prebivalstva v socialno koristne pomožne blagajne je, zaključujoč svoje ukrepe v tej stvari, postavila vsem pomožn'm blagajnam, ki so tu registrirane, kom sarje iz vrst banskih pravnih referentov s potrebn:mi pooblastili, dotlej dokler se ne bo prepričala, da so se razmere pri teh blagajnah povsem ustalile. Kr. banska  uprava pri tem opozarja interesi-
ranc z ozirom na akc je, ki se v javnosti pojavljajo,    da je v stvari Vzajemne pomoči, reg. poni. blag   v Ljubljani mnistr-stvo za notranje posle odklonilo konkretno pritožbo z instančno odločbo z dne 10. januarja t 1., III. št. 83, poudarjajoč, da je j po § -41. zakona o pomožnih   b'a^ajnah z j dne* 6. julija 1892, drž. zak  2>2 le-ta raz-! puščena,   čim se je nad blagajno otvoril j stečaj   in to od dne,   ko   je b 1 proglas o I otvor tvi    stečaja    nabit na sodni deski ! Odtlej  more sr.mo sod šče  ukiniti stečaj Kolikor se končno tiče banske nadzorne pravice, ugotavlja  min strstvo,  da je ban to svojo pravico, dano mu v      33. odst 2. in 35   odst.  1. zakon o reg. nom. blagajnah  pravdno vršil, ker je stečnir;-) sodišče našlo, da razlog prezadolž tv;   $ 6& st. z.) v resnici obstoji.
★
Poneverbe v ameriški upravi
Washing-ton, 2L\ januarja č. V političnih | krogih so včeraj mnogo govorili o novi ' škandalozni aferi pri upravi javnih del. Nekaj višjih uradnikov je beje poneverbo večje vsote denarja, določenega za pobijanje brezposelnosti. Rcosevelt je zaradi teb poneverb odredil, naj se v 48 urah izvršijo strogi ukrepi, s katerimi naj se v bodoče zagotovi točna in poštena razdelitev razpoložljivih finančnih sredstev.
Umestna prepoved splitske policije?
Split. 2L\ januarja, n. Tz nravstvenih razlogov ie tuka'snia pol»ci;a prenovedala pavkam, tamburaširam in k a banskim p!e«al kam. da bi po svoiih nr»^toph ali v nasledkih pridruževala ro^tom Rrenoredaan je tudi. da bi la^tn-ki lokalov. »statraHi ali pa name$čenke nagovarjali goete k večjemu konzumiranju pijač in iedi.
Tudi Litva protestira
Berlin. -\ ianuarja. d. Litovski '-o^lim!; i>chaulyt5 ie v 7,i'nnn;om ministrstvu projektira! proti otnefitvam uvoza iz Lilve. ee£. da kršijo obstoječo trgovinsko  pogodbo. Pro-
int=t. ki ea je predlcž:! v imem; «=voie vln-le. izrodi, da bo Litvr vlomila prtožbo pn Dri-stvm  narodov   r° bo NT°mčUi  nndal"^ iz\a iala  svoie trgovinsko-politične ulvi*«nd
Potovanje Paul-Boncotrrja v Pra?o in Varšavo
Varša\-a, Zi. januarja k Krakovski -Ilu strovani Kurier Codzieny< je objavil in formacijo, da je moral francoski zunanji minister Paul - Boncour ponovm odgediti svoje že napovedano potovanje v Prago in Varšavo. Po informacijah Usta bo odpotoval v Varšavo šele meseca marca.
Nova vlada pod predsedstvom g« Nikole Uzunovića |e danes dopoldne zaprisegla in prevzela posle
Beograd, 27. januarja. M. Nj. Vel. kralj je danes podpisal ukaz o imenovanju nove vlade, ki je ob 11.30 dopoldne v predsedstvu ministrskega sveta položila prisego. Vlada je sestavljena takole:
ministrski predsednik: Nikola Uzunović, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
minister brez portfelja: dr. Albert Kramer, minister na razpoloženju
in narodni poslanec: minister socialne politike in narodnega zdravja: Ivan Pneelj, minister
na razpoloženju in narodni poslanec; minister brez portfelja: dr. Hamdija Kacamehntedovič,   minister na
razpoloženju in narodni poslanec; minister brez portfelja: dr. Dragutin Kojić, minister na razpoloženju
in narodni poslanec; minister prosvete: dr. Ilija §umenkovic\ minister na razpoloženju »n
narodni poslanec;
minister pravde: Božidar .Maksimo\ić\ minister na razpoloženju in narodni poslanec1
minister brez portfelja: dr. Grga AndJeHnović, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
minister prometa: inž. Lazar Radivojević, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
minister trgovine in industrije ter vršilec dolžnosti ministra za Sume in rudnike: Juraj Demetrovie, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
minister vojske in mornarice: armijski general Pragomir Stoj3novic;
minister financ: dr. Miiorad Djorcfj Jvić, minister na razpoloženju;
minister za zgradbe in vršilec dolžnosti ministra za kmetijstvo: dr. Stjepan Srkulj, minister na razpoloženju:
minister zunanjih zadev: Bogoljub Jevtić, minister na razpoloženju;
minister notranjih del: Zivojin Lazić, mini.1 ter na razpoloženju;
minister za telesno vzgojo: dr. Lavoslav Hanžtk, minister na razpoloženju in narodni poslanec.
Svetosavske proslave v Ljubljani
Ljubljana. 27. ianuarja.
Kakor druga leta je tudi letos Ljubljana na lep in dostojen način proslavila narodnega prosvetitelia in budi tel ja srbskega naroda sv Savo. Ob 10. dopoldne se je vršila šolska proslava sv. Savo v veliki dvoran? Sokola na Taboru Prireditve so se udeležili mn:>gi odl'čni predstavniki naše 'avnosti. tako d;vizijonar general Cukavac. nodban dr. Pirkmaier. prosvetni šef prof Hre/n:k. mnoge odlične dame in p« veČina nredstavn;kov tukajšnje pravoslavne cerkvene obeme.
Najprej je prota Budimir opravil cerkvene obrede in rezanje kolaca nato pa je imel univ prof dr. Aleksander .Stoj:čev;č kot domačin slave dolgo in vsestransko 7an:nvvo predavan ie o kultu sv Save, katero ie prenašal tud; rad;o Liubliana
Po njegovem govoru, ki je bil sprejet s toplim op'nvzom je sled'la cela vrsta deklamaciji rec;taoj. pevskih in glasbenih točk, pri katerih so sodelovali mešani zbor državne učiteljske šole pod vodstvom prof.
Ivana Kcpovša. števi!n; učenci in učenke osnovnih in srednjih >»>1 'n godalni kvartet dr/a\ ne   učiteljske ^o!j.
Po teh točkah jc MUgmia  godba več
komadov, nito j? pa razv la prav pri-ietna labava.
Razdelitev svetosavskih nagrad na univerzi
T.^tos na?a univerza n: prostavUa praz-nika av. ?av<' s Bvećanoatjo i \fliki zbor-aici, tenveC jc ivetosav«lw na^ra4a ra/.-•lelil re!;t-.r :!r Matija Biavift. Rrktor ff. Matij;] Slav;^ naKr^jf-nr« akai^mikc na-- ril 8 kratkim arovnrr m.V<r Je po-udarjal, da ne ^n><-;o btti pasivni slufcat^-IJi, temveč inorajr* turti Ei'mi iskati vire in širiti kulturo z lastnini n^^mi. V i*-poibu lo za tako iV!-o ^o foblU na^ra^«. ki jih jr 'larova! N; V«J, kralj Alek&a.n-c]or, kateremu:   Xiv>». thrto,    iv?<j! Vzkbk
pcriovi!! vsi pris^t-i. v^tn jo pa rektor d s vraten f m čestital ;"i aaklju4?!1 kratko s\-f f an^>?t.
Umer 82 letnega starčka v Šmarju pri Jelšah
^mario pri .T«dŠah. 27. ian.
V ^mariu pri Jelsr.h bil te dni tarifen -trah. vit zločin, ki :e zelo razburil vso pre-brvafervo in kateresa irtev ie postal S21etni ntareek Materi Dmfenik.
V ponetleljek ziutraj ie prišla na orozni-5ko ritalo v £mariu iKvse^niea Antonija Daoarieva in povodila, da \? naila etoro«i r>ro^;t'>aria Drofenika okro^ o zjutraj mrl« vera za vrati njegove sobe. Na d.tin Daepr-jeve iV tako; odšla profeiSka patrulja. N-1-prečni ftar<V!x te re#< ležal za vrati, ki so jih s t-^živo odnVvP Pn<-nrjeva ie bila nr.*h-n;a   da ie e^.ire^a mož^ naibrž zaiela kap-
Torla orožniki il t^fn niso verjeli. *ai bilo rto vpsi znano, d:« ie Da.-arieva />rp-f„n'k^ ze^o povnž;la. Prod n-kai Ipti .6 namrer stari Drofenik sakoneema AMoni' ir- Francu Daepri i prodni avofo hi?To za 11.00"» Din. ?7nr-vnri! je pi pri hi^i kr>t z lo^mrtno oskrbo- Zakoncu sts =e neka; eaea z Drofenikom H^bro  ra^utn^Ia. kmalu HfllS
na ro.^:'l stnrC-ek. ki ie bil jfc 0TW1 *vre\ in frđne^ JJdrav'a, H r«»noto, ^a-Jfela sta se nrp-p*r?»ti z nltrn in mti kratiti niecovp pravice. vaš?an; r>< '*e<lo povedati <-la ?a ie r^^rieva Ifi i-"* b?!a /elo rabijatna, tudi vfTHrrpt preten^ln.
Min^'n csf/boto ie od^r' Drcfenik k i:;^,, v ft.rjir^i, tc'er ie »,_žil to7ho za'■"•l'" krato^i'i n^^ovih nravir To ie izb'lo ar>'lu fino. Ko sp ''<* vrnil d>mov in lee^ i* p«5?. •ra je Drofeni^ovn t.aVn mn^no pctormili ss ,v -7 M->vn hnfnn oh rnh oh f^ri. na*o ?a ie na podivjan.* ien^a 7^nrla v nip^ovo  Tumnata  in   'o zaklenila.
TV ,r>ln onlroine^a Ornfr»niUa ie bilo v sr^do obdur;rano ?n <=o nri eh-lnkci:i ueeto-vili, da ie bil starček zadavljen. Xa vratu
so bili vidni zn.?ki da vrenja, pa tudi pod prsnim koSam **o bile krvne podplutbe. Ori-vidno je Dacari^va j>o nesrernom starčku ho J tla.
Orožniki «*o oba zdion^a aretirali. Pre-i-k:tva j.» tuli ptikazal. <la je bil Drofen;k namenoma no!(;5.on k vratom. Morilec ie pa motni pobo saiNlstiti skozi okno, ki so je na51i odorto. Seveda Dacsrjeva zločin tai'Ma, baje se je pa mož že udal in deloma deia-p. v priznal, docira Daeariera pravi,^ da Je sicer r^"*. da da v* v ^'bMo "^^koliko boli lrrlo or:Vla za vratf in d*> se ;o potem 6*m zavlekel v gumnato, n'riL'eia      ne ve.
Vojaška imenovanja
Beograd, 2'. jan. p. S kraljevim uka~ zona je imenovan za komandanta žandar« mp'ijske Sole žandirmerijSki polkovnik Viktor Novak, dosedai pomočnik komande nta dravskega zandarmeiii-skega polke. Za komandanta dravskega skladiš&a arL major Milo.ie Nikolić. dbsedai komandant prve divizije 17. art. pDlka. za vršilca doli« nosti up-avniki I. oddelka voinotehnićnega zavoda art karjetan I. ki. DuS^n Dunifi. «dor?pdai upravnik drpv«=ke art. delavnice.
3orzna ooročila.
INOZEMSKE BORZE
Curih. ^ariz 20 2S25. London 16 20. Kevsr Vork   C2T_.. rtrnsetj  71 9750.  Milan  ^7 11 Matliin   4143.   An^.stcr-laai   207 40. Berlin 122 30.  Dunaj ^7 2-=i.  Praga 13.28, Varšava 58.05. Bukarešta 2.05.
Ali gospodarska kriza res popušča?
V stan banovini ne moremo govorili o zboljianin ter
ozdravljanja gospodarstva
Ljubljana, 27. jantarja Čedalje pogostejši au glasovi, da se je načelo obračati na boljše ter da je kriza i« dosegla ?rhunec S tem nas pa toia^ijo te dolgo in če bi bilo kaj na stvari, bi zča} sploh več nihče ne mogel toiiti na'i krizo. Prazna toaiba navidez nikomur ne ikoju, je m je edino, kar ljudi miri in tudi optimizem v teh hudih časih. Ljudje so icor ze precej otopeli to se ne zanimajo sinodo več za nič na sretu. vendar si že:e mnogo bolj jasnosti kot varljive tolažbe in to.ažilnih obetov.
Kdo bi nam pa mogel odgovoriti .-a vprašanje, ali se gospodarstvo res popravlja ter kakšen je prav za prav polr-*aj? Zanesljivi ni»o niti statist:čni po tatici, kar jih spleb imamo, v splošnem nam pa niti precej popolna statistika zdaj ne more podati dovolj jasne sline stanja gospodarstva že zaradi teza ne, ker mnogi znaki kažejo, da se prav za prav ni nič izpremenilo, produkcija je fee vedno na ni&ki stopnji, na katero je zdrkniia zadnja leta Najvažnejši bi bili podatki u ne sapos enosti za presojo gospodarskega stanja A baš statistike o nezaposlenosti so najmanj zanesljive.
Pri nas objavlja OUZD statistične podatke o zaposlenih, se pravi, o svojih zavarovancih <"*e vzamemo te podatke v postov, moramo vedeti, da pri OUZD n'.to zavarovani poljski delavci, ne obrtniki n da si iz teh podatkov ne moremo ustvariti jasne slike o bedi na deželi, in zlasti ne o položaju v rudarskih revirjih. A iz s*a-tisrike OUZD je razvidno, da se v gospodarskih panogah, si zaposlujejo delavce, zavarovane pri OUZD. položaj ni zboljš.il L. 1931 je bilo pri OUZD SI.651 zavarovanega delavstva, 1. 1932 74 215, lani pred mesecem — 74.205 Te številke nam dokazujejo, da zadnje leto ni bilo uočene bistvene spremembe, saj je bilo lani v i'e-cfinbru za varovati ih samo 10 dela veo v manj od prejšnjega leta To pa seveda tudi ne pomeni zboljšanja, kvečjemu bi krio trdil z večjo upravičenostjo, da je kriza dosega vrhunec, kar je s aba toiažba. Nekateri se navdušujejo nad razmahom tekstilne industrije. Seveda ne vedo, d-i ta razmah ni norma'ni pojav in da se tunika tekstilna industrija k nam iz držav, kjer je že zaprtih nad polovico tekstilnih to-varn Pri nas Ščiti tekstilno industrijo ca-r:na in najbrž ni brez pomena, da ;*•? življenjski standard našega delavca nižji kot n pr če^ke?a Socijalna zaščita našega delavca se seveda tudi ne more primerjati s češkcsovaŠKo socijalno za.kono1a.io Upoštevati je že treba, da je bila ioslej pri nas tekstilna industrija v povojih Da n: so bi i torej vsi ri(i^o,:. da je postala raša država nekakšna obljubljena ležeta za inozemska tekstilna podjetja. To'a kJjnb temu lan) nI bil tako velik porast tekstilnega delavstva, da bi zaradi teza Izkazovala statistika OUZD prirastek celotnega Števca Članstva, am^ak Izkazuje le prirast 22S4 teksti'n:h delavcev. Tr^oa bi bilo nekoliko eloblje razmsliti. <aj pomen! pri nas zadnje čase zidanje rrnoTih
tekstilnih tovarn.
Mnogi tudi precenjujejo pomen stat*-stičnih podatkov o nezaposlenosti Javnih borz dela. Naglasiti je treba, da statistika BD o nezaposlenih prav as prav niče. ssr ne pove, kvečjemu samo. koliko nezaposlenih se ji je javilo. Ne pove pa, koliko se jih ni javilo. BD tudi črta čez nekaj časa prijavljene, ki se več ne Javljajo Točn!h številk, koliko je nezaposlenih, na ta način ne moremo dobiti, zato s- tudi ne moremo predočiti pravilno zla ter položaja gospodarstva Upoštevati je tudi treba, da število nezaposlenih narašča tudi vzporedno z naraščanjem prebivalstva. Mladi ljudje, ki vstopajo v življenje, navadno ne morejo do kruha. In ne smeli bi pozabiti, da se vračajo tudi Izseljenci. Lahko torej trdimo, da nezaposlenost še narašča. Nedvomno bi bila točna eviien-ca nezaposlenih zelo potrofcns Že zaradi socija'jietra skrbstva, če nam je za ljudi vsaj toliiko, kot za materijal, četudi bi bilo dovolj sredstev za podpiranje nezapo-s'enih, bi bila smotrena delitev podpor ne. moeroča brez popolne evidence.
V naši banovini še ne moremo govorili o zboljšanju    ter   ozdravljanju gospodarstva   Nezaposlenost je najbrž pri nas pro centualno najvišja   Kriza v rudarskih revirjih je kronična in v nobeni industrijski panogi se ne kaže bistveno zboljšanje Nekoliko se  je  pa  baje  popravilo svetovno gospodarstvo, da je padla nezapos'enost v nekaterih   evropskih   Industrijskih drža vah   To   pripisujejo    ureditvi    finanftn h vprašanj   Marsikdo pa tudi pomisli, da je postala   kovinska   industrija produktivnejša zaradi  voineea duha. ki dviga čeda'je bolj drzno >?lavo«   Pri nas se t eda še posebno poostri vsako zimo. ker redno tedaj podjetja začno ustavljati obrate. To ve postala zdaj že nekakšna moda, da mor.ijo pozimi delavci na cesto. Vsiljuje se vpra sanje, kako prihaja do tega. da odpuščajo tovarne delavstvo baš pozimi, ko si «ploh ne more pomagati, ko je blazno m*sit*i. da bi dobilo kje drugje delo. čudno Je. da n^ morejo   pozimi   tovarne  obratovati   niti v skrčenem  obsegu.   Ali je za   tem kaKšen poseben vzrok? V začetku meseca **a pre nehali obratovati steklarni v Hrastirku iti pri Sv  Križu pn Rosraški Slatini, tovarna Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani iii nedavno Je bilo odpuščenih nad 100 ru^ar jev  pri  nremosrokopu  Leše  pri Prevaljah V  sp'ošnem    se    pričakuje    zboljšanje v gozdni,  lesnt  industriji, ki  Je zapos'ovala pri nas skoraj največ delavce? Krizo bum občutili pri nas najprej v  "esni indujtrj1 in ker se zdaj kaže majhen porast  v tej panogi drugje ,n tud4 nri nas  se bo >o.o žaj najbrž So nekoMko zboljša'   Izvoz 'es:. se je dvignil, a  zelo so pad'e cene esj. da  se  večji   Izvoz  ne  pozna   zarad' e?n Sicer bi pa bilo treba za  izvoz 'es-.; prt nas  tndi  organizacije  in   zagotoviti  bi s' moraM frž:ščV v inozemstvu
Posebno raz^eseTjiv'h momentov ki bi jim lahko posvečal! večjo pozornost doslej tore' se nI Optimizem je koristen reden a le. če n! zgolj s'epflo.
Jubilej novomeških obrtnikov
Novo mesto, Ž6. januarja. Fomocnilki odsek Obrtne/a društva je
proslavi) v nedeljo ob lepi udeležbi v So-kolskem domu svojo lSletnlco. Proslavi je prisostvoval tudi župan dr. Rezek. Jubilejni občni sbor je otvoril predsednik f. Butar a pozdravom odličnih gostov, predstavnikov obrtništva in članov, potem je pa posegel v zgodovino pomočniškega odseka najlaiujoč velik pomen te orgiri-zaetje sa novomeiki obrtniški stan. Za nJim je spregovoril župan g. dr. Rezek, češ, da je prišel na proslavo iz notranjege prepričanja, da bi mogel i z pre govoriti pred obrtniki nekaj besed. V lepih besedah je vzpodbujal obrtnike k vztrajnemu delu za povzdigo obrtniškega stanu In za napredek skupnost! Opozarjal je obrtniško mladino, naj bo složns in naj su>ps v življenje ramo ob rami čestital je po. močniškemu oCseku k jubileju, želeč L u še mnogo uspehov. Obenem je pristopil k društvu kot podporni član.
Sledila ao poročila  društvenih funkci jonarjev. Društveni dohodki so znašali .a-nI 5416.60 Din. izdatki na 2254.35 tako. da je osta'o čistega 3162.25 D*n.  Po naročilih funkcijonarjev je prečital predsednik pravila  Pomočniškega odseka, ootem je ne  sledila   debata  o  Izpremembi pravi: Pri volitvah je bila Izvoljena lista z gosn Rutarjem kot predsednikom, ki je ohha-jal 5Ietnfco kot predsednik odseka in tajnik  mu  je izročil  v  imenu  društva 'eno darilo   Za  podpredsednika  je bil izvo'jen g. Se^edin. tajnik   je   ostal g. Koncillja blaeajnlk pa tuđ! g Stanko KoS*r Pri slučajnostih se Je ogtasll k besedi neumorni obrtniški delavec g. Svetek. obujajoč spomine na roJBtno leto društva In na može ki so orali ledino organizacije novomeških obrtnikov
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM«
V filSKI. — Telefon 33-87.
A N N Y ONDRA
v filmu prekrasnega petja, smeha in zabave
ČE BABY LJUBI
Sodeluje sloviti ženski pevski zbor »Singing Babics«
Dopolnilo nov zvočni tednik! Predstave: danes ob M»7. in %9., jutri v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob V*l. in *£9. uri zvečer
PRIDE! PRIDE! NOCOJ ALI NIKDAR...
Športne vesti
Priprave za državno smučarsko
prvenstvo
V P^an'c! se vrše zadnje priprave za državno smučarsko prvenstvo. V ćetiteR popoldne so že preizkusili novo mogočno skakalnico naspreti ilirijanskega dema, ki bo dovoljevaa skoke tudi do 90 metrov In bo torej ena najimpozantnejših v vsej srednji Evropi. Skakalnica odgovarja vsem predpisom In je tudi tehnično ;>c polna Ker pa je zapadlo v P'anici nad normalo snesra, so morali nekoliko podaljšati most. Prva sta skočila čez skakalnico Norvežan Bjorn Jahr In lanski držav ni prvak Albin Jakopič, kj sta pa za prvič tvegala samo preskok in skočila približno 40 metrov daleč
Včeraj je generalni tajnik JZSS «rosp Joso Goreč te'efon'čno govoril s Sofijo in so mu predstavniki bolgarske zimsko športne zveze ootfiifcfll, da se trotovo urie 'eže našega državnega smučarskega pr venstva, zahtevajo pa prosto vozovnico po Jugoslaviji.
Naši akademiki jjredo na Poljsko
Od 1. do 3. februarja se bodo v Rafki v  Visoki Tatri na  Poljskem  vršila med narodna akademska tekmovanja, ki se jih bodo  udeležili  tudi   nekateri   naši   a k-t. e miki. zlasti Zagrebčani. Na Poljsko odpo tujejo  Marehiotti,    Mušlč,  Prlveršek. rte bek, sami Slovenci, ki študirajo v Zagrebu, ni pa izključeno, da se jim bo onim-žil  tudi  kak Ljubljančan.
Otvoritev skakalnice na Mrkopolju
V Mrkopolju blizu Delnic na Hrvatskem bo jutri otvorjena prva skaka!n*oa na Hrvatskem. Pri otvoritvi bodo sknuali
sami znani naši skakači, med njimi tudi norveški trener Bjorn Jahr. V Mrkopalj so že odpotovali Jakonič, Palme, Sramel, Pribovšek, Bevc, KIančni»k in še nekateri drugI.
Poslovi kri večer trenerja Stehlika
V kleti restavracije Zvezda se Je noči »t rala mlada garda smučarjev SM Ljubljana s svojim podpredsednikom g dr. Orlom na čelu, đa se poslovi od priljubljenega trenerja Stehlika, ki Je poldrugi mesec z uspehom treniral klubove tekmovalce in Jih pripravljal za državno prvenstvo. Od Stehlika se Je v odsotnosti o£o!e!ega predsednika g. AnteJa Gni-dovca toplo poslovil dr. Orel in se mu zahvalil za njegovo vztrajno ter sistematično delo. ki bo gotovo obrodilo lene sadove. Izročil mu je tudi v imenu kluba lep album s slikami naših planin.
Trener Stehlik Be je vidno vzradoščen prisrčno zahvalil za izkazane mu simpatije, v kratkem govoru Je pa nato očrtal vzrok neuspehov naših smučarjev, poudarjajoč, da je temu kriv prevelik egoizem. Pri nas je še vedno premalo tovarištva in pa zavesti skupnosti ter je St^hltk v tem pogledu navedel nekaj konkretn;b primerov. Zaključil Je z željo, da bi tekmovalci Ljubljane v državnem prvenstvu <Mni boljše odrezali, če ga bo Smučarski klub Ljubljana še kdaj klicala, se to pa vedio rad odzval povabilu, saj je pri nas prebil naj'epše ure svojega življenja. V Imenu JZSS se je od Stehlika poslovil g. Komar.
Občni zbor LŠK
V gostilni činkole se je snoči ob 20 vršil občni zbor ene naših najstarejših športnih edinfc,   Ljubljanskega športnega kluba, ki ga je otvoril predsednik g. pol. kovnlk B1eiweis ■ toplim  pozdravom na navzoče   Po kratkem pregledu lanskega klubovega delovanja, je poročal tajnik g dr. Zdenko Svigelj, ki je navedel, da le bi lanca klubovega dela v  preteklem letu prav zadovoljiva   Klub Ima lepo urejeno čolnarno a športnimi čolni ob Ljubljanici tam si je tudi zgradil ten'šče Vse to vzor no oskrbuje    gospodar g.  Roman Golob.
članstvo je nekoliko naraslo in šteje sdaj klub 109 pripadnikov. Lani je klub proslavil ioietnico svojega obstoja in je ob tej priliki priredi) beneško noč na Ljubljanici Klub je član JZSS tn Jugoslovenskega veslaškega saveza, pri obeh organizacijah aodeiujejo tudi njegovi člani. Pri volitvah je bil Izvoljen ves stari odbor.
Koroški pevci v Kamniku
Kamnik. 36. januarja.
Prvo slovensko pevsko društvo kamniška >Ura< je povabilo slovenski pevski zbor is Kotnare vasi pri Celovcu, da priredi v Kamniku koncert koroških narodnih pesmi. Pevci ao ae povabilu odzvali in bodo gostovali v Kamniku v soboto 3. februarja. Ustavili pa se bodo tudi v Radovljici, kjer bodo izvajali isti program koroških narodnih pesmi že na Svečnico popoldne v Sokolskem domu. Zbor bo vodil pe-vovodja s*. Jože Lampicnier.
Gostovanje koroških pevcev bo za Radovljico in Kamnik velik dogodek In za koncert vlada povsod izredno zanimanje. Posebno Kamnik se hoče dostojno oddolžiti koroškim pevcem za vso gostoljubnost, ki jo je uživala >Lira* na svoji koncertni turneji po Koroški pred 40 leti. Ker je že veliko povpraševanje po vstopnicah, opozarjamo občinstvo, da bodo od torka naprej v predprodaji v trgovini Slatnar.
Radio kotiček
Ljubljana, 27 januarja. Jutri ob 730 zjutraj bo v radiu zopet
zanimivo kmetijsko predavanje, in sicer bo predaval ing Vinko Sadar o zidavi jam za kisanje krme Ob °.30 nastopi mešan oktet, ki nam zapoje već slovenskih božičnih pesmi Sledilo bo ob 10 izredno zanimivo predavanje vseučiliškcga docenta g. dr. Bo£a Skerlia o pomenu dvojčkov in so-rodniške manjvrednosti Mladega, mnogo obeta iočega znanstvenika poznamo že iz mnogih drugih predavanj hi razprav, da smo lahko prepričani da nam bo tudi jutri povedal mars;kaj, kar bo zanimalo ne samo one, ki se s takimi vprašanji bavijo. temveč tudi nai.šdršo iavnost Popoldne ob 15. bo drugo kmetijsko predavanje. Predaval bo ing. Petrovšek o smem cah za ureditev in vodctvo naših kmetij Zvečer ob 20 bo pa prenos iz opere, kjer vprizore novo operete »Ples v Savoju" kot veliko privlačnost letošnjega operetnega repertoarja.
V ponedeljek ob 1S.30 nam bo predaval ing. Drago Mattanovich o električni hišni instalaciji. To poučno predavanje bo zanimalo zlasti gospod-nje Zvečer ob 20 bo ura slovenske moderne glasbe. Najprej nastopi s samosoevi ca Tončka Šuštar leve ki zapoje Srečko Konorčeve »Jesenska pesem«, »Japonski motiv«, »Glej, saj ne moreš več«. »Razpotje«. »Vid;m te, mati«. »Sredi samote« in »Spoznanje«. Sledil bo pevski koncert Antona Uermote. ki nam zapoje Svarovo »Liubavno pesem«, Oster-čevo »Solnce v zavesah«, B*avničarjevo -Oče naš". Kogojevo »Letsk motiv«, Ar-nrčevo »Moj svet je pust«, Škcrjančevo *L;rični intermezzo«, Ukmarievo »Metao* boli ja« in Dermotovo »Sumi k'asje« Končno nam zaigra Val en s Vodušek na klavirju Bravničarjevo »Studija«, »Menuet ;z male klav suite« in Sturmovo »Fatitazi-ia za k1« vir«.
PRIDE
GUSTAV FRoHLICH
V FILMU
,SEN SLEHERNE ŽENE1
Badjurin „Zimski vodnik44
Res čudno ie, da se Badjura mora pritoževati zaradi naše nehvaležnosti, saj bi vendar lahko brez skrbi rekli, da ie ta na? največji propaaator tujakeua prometa postavil na noee ze mar^ikateresa sedai prav trdnega podežeiakeiia magnata, če bi ne bi !o Badjurinih >Vodnikov« in »Vodičev«, bi marsikak nas kmečki gostilničar 5e vedno stregel le rojem muh in otepal koruzne ž.g*,nce, ko ima sedaj v&ai skromne izkupičke, ki mu iih nosiio ob nedeljah ;n tu Ji delovnih dnevib pozimi in poleti prijatelji prirode in srx>rta. Ker si bo drobno knjižico kupil vsak prijateli zimskega sporta, ie nam pač ni treba opisovati, vendar pa moramo povedati, da ima na 246 stra i?h podrobno opisane prav vse naše kraje, "J pridejo v po?tev za zirrw*ki sport. O večini teh k-a;ev sploh še nismo imeli niti pojma, seda5 nam jih pa Badjjra odkriva in opisuje tako zanimivo, da bo po knjižici rad listal tudi vsak športnik, ki se zanima za naš hri-bove&i svet in liudi. Koliko le moral Badjura obhoditi in presmučati in kako je to storil, ei pač nihče ne more predočiti, kdor samo malo pogleda njegovo knjigo. Sam u eno turo prečrtajte in ne boste se mogli načuditi, kaj Badjura v»e vidi in v«. Se iet-niče etarib lesenih stropov po izeublienih hribovskih domačijah nam je prepisal in tako storil tudi mnogo za veljavo in spoznanje naših otarožitnosti. »Vodnik« je pa tndi nadvse praktičen, saj iz njega lahko že po tinku *r*/zna;no. koliko nam kraj nudi glede komforta. seveda so na v »Vodnikj« tudi v*e stezice in poti, razen tega jo pa smučar mahne za Badjuro tudi kar vprek čez belo plan.
NajT>rei nam Badjura snlošno govori o zimskem sportu v Slorveniii, nsAo nam pa razloži svoj natančni ključ za razumevanie pregleda zimovišč, a v »Smučarskih potih« nam opise vvs«. kar rabi zimski športnik za uspešno izvajanje sporta. V glavnem <ialu kniige nas vodi po Zasavja. Ljubljani, po Dolenjskem. Notranjskem in po vse i Gorenjski, nato nas oa p*»lie v Savinjsko, ftai^sko in Mislin"»*ko dolino, tja v Celje in Maribor, na Pohorje ter končno še v Dravsko in Me ž.Ško dolino. Pregledi avtobusov in go^ti^č * srbeko-hrvaUftkim tolmačem in alfabeUkim kazalom kraiev zakliuČuieio knjigo Aviona že od nekdaj poznamo in prav visoko cenimo zaradi njegove v resnici slovenske termi nologije in sploh zaradi lepega domačega iezika. Učimo se jezika nri nfem. sni ie v tel ovoji 12. knjigi še boli sočen, izrazit in krepak*
M«tnJe v 1*1 odru In črevesja, ščinanje v trebuhu. zaMajanfe v žilnem stat*»mu. razburjenost, nervoziteto omotičnost, huds •anfe. splo*no slabost ola'Samo. č> nooiie-mn vsak dan čašo -Frani Josefeve« a;ren ciee.
DANES
BOHEMSKI KARVEVAI. SK ILIRIJE — »UNION« — BONN V
Bohemski karneval SK Ilirije
Ljubi j* na. 27. januarfa. . Danes ob pol 9. zvečer ao bodo odprta Unfonska vrata za meske   n one, ki bodo prišli rajat med Ilirijane.
Včeraj je bil v. Untonu pravi sodni dan, vse je ležalo povprek, sam zmaj j« stal pokonci in ni trenil z očesom Vse ae mu je zdeJo slavnostno, gotovo je razumel, da j*2 vsa ta slavnost namenjena njemu, ki ie v Loch Ncssu na Škotskem doslej mirno životaril. Visoko gori pod strop sega trup predpotopne živali, z odprtim žrelom in srepih oči gleda k vhodu in gotovo poišče žrtev med današnjimi obiskovalci. Da bo zmaj govoril in pel. že veste, tudi to. da bo funkcionirala rad;o-pošta in bo nova rad;o postaja oddajala reportažo o prireditvi — bo gotovo že mano. Za dober prenos jamči Redio-Doberlet in še nekdo! Maske sc zbirajo za odrom v garderobi, vhod skozi desno stransko dvorano. — V teku dneva vstop v dvorano ni dovoljen, vz varnostnih ozirov in pa glede zmaja. V dvorani je nameščenih 5 zvočnikov za prenose reportaže in govora vodje lovske ekspedicije, ki bo stopil pred nvkrofon in povedal, kako je bilo na Škotskem, v Loch Nessu. V zgornji dvorani bo bar z vsemi dobrinami založen, za ples bo pa prav posebno poskrbljeno. Plese vodi g. Jenko. — Zvečer torej v Union, da vidite in slišite zrna {al
Danas: Sobota. 27.  januarja katoličani:
Janez Zlatoust, Dušana, pravoslavni 14. januarja.
Jutri:   Nedelia. 28. januarja  katoličani•.
Roger in tov. Drzgomil, pravoslavni 15. januarja.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matira:  »Njena  Visokost Prodajalka«.
Kino Ideal: General Pratov.
Kino Dvor:  V Sibirijo.
ZKD: >Ekscelenca fn njt**ro»v Šofer« ob 14-30 v kinu Matici.
Kino SiSka:       Babv ljubi.
Društvo »Pravnik, občni zbor ot> t& v fjstični palači, dvorana 5t 79.
Svetosarska proslava ob 30.80 na Taboru.
Bohemski karneval       Ilivije ob 20.90 ▼
Unionu.
Društvo aSoča« predavanje dr. V. &arabo na ob 20.30 »Pri levu*.
Okra ina organizacija JNS sa Krakeve le
Trnovo občni zbor ob 20. v eostilni pri §e-
kliču.
šentjakobska organizacija JNS oMid zbor ob 20. pri Lozarju-
IX. delavki prosvetni večer »Svobodo-« in »Zarec ob 20- v Delavski zbornici.
Gospodarsko knltnrno druitvo   za Vod mat - St. Peter, predavanje ob 20. pri f. Leopoldu Z ipančiču  n Jegličevi cesti. PRIREDITVE V NEDELJO.
Kino Matica: Njena Visokost Prodajalka.
Kino Ideal: General Platov.
Kino Dvor: V Sibirijo
ZKD: »Ekscelenca in njeeov aofsr« efj 11  dopoldne v kinu Matici.
Kino Siska: Če BabF ljubi.
Sokol Vi* občni zbor ob 9- v Sokolskem domu.
Društvo    Uloihenih    aranlerjev obfal
zbor v Trgovskem domu-
Javen -hod Zveie zidarjev, tesarjav ta aradbenih delavcev ob 9. v dvorani Delavske zbornice.
Vajenski dom, predavanje o sv. Savi ob
10.
Lutkarski  odsek   Ceskoslovensk« Obee
ob 16. v Narodnem domu.
šentjakobsko gledališče »Mladostni grehi* ob 20 15 Mestni dom.
Podmladek PRK meščanske Sole na Vicu »Izidor in Aniška«, mladinska predstava ob 16. v Sokolskem domu.
SPORT.
Tekme za timski pokal. Jadran : Slovan ob 13.30 na Igrišču Hermesa.
slo^a : Disk ob 15-30 na i«ri5cu Hor-mesa.
Nogometni turnir.
Ilirija : Korotan. Korotan : Reka, Ittrl-ja : Re^a ob 14. na igrišču ob CelovSki cesti.
DEŽURNE LEKARNE. Danes in  intri: Mr. Ramor, MikloSičevn cesta 20 in Trukorzv. Mfsstni trg 4.
mita
V teh hudih časih se človek kaj rad zasanja v obljubljeno deželo in poceda se mu sline po priboljških. Ker se pa bujne dom;sljije niti pošteno najesti ne morei. kaj šele da bi se z njo posladkal, cediš sline in vlečeš skomine od prvega o*o a/e-dečega prvega, ko zopet dobiš infektdjo, da ti ni treba od vsega hudega umreti.
A kaj bi dejali po tem splošnem In malo potrebnem uvodu, če bi Uvela med nami gospod in gospa, ki sicer ne hodita na polje gledat, kaj dela plenica, pač te pa vozita na izlete. Se pravi gospa se vozi odnosno bi se vozila, če bi med nami taka gospa resnično živela Torej kaj bi dejali ali rekli, če bi se odpeljala taka resnična gospa z avtomobilom na izlet recimo v Šico ali Monte Carlo in bi tam zapravila 300 OGO dinarjev Pravite, da bi bilo to nekaj nezaslišanega in grozan&ke^a za naše tesne razmere in da bi se "normo zgražati staro in mlado. Morda bi se res moralo zgražati, če bi taka bogata tn do t rat na gospa med nami resnično živela, tn kaj bi še rekli, če bi bila taka gospa totem, ko je pognala v Sici ali Monte C ar l u 300 jurje\\  prisiljena  prodati  še avto if»
vrniti se s šoferjem nazaj lepo _      ne per
pedes apostolorum. to bi ne bilo nohel. temveč z vlakom In ka\ bi Še dejali če bt storila vse to brez vednosti ali celo Drot* volji skrbnega svojega zakonske** druga ki se ie moral v potu obraza truditi dt ie spravil skupaj 300 jurjev za Hni* »zlat?
So, kaj bi dejali na vse to v teh tei k\b časih? Marsikaj bi rekli če hi t*'cr gospa med nami resnično Živeta \n imel* y)0000 Din za i tlet v Ntco t avtom* tbih>», tn za povratak t vlakom Ker pa taka 9n t*>e med nami resnično ne živi. na vrnete zameriti, da smo si to zgodbo izmisliti.
Vprašanje pospeševanja našega kmetijstva
Pospeševanje naseda kmetijstva n kretno pokazal pravo pot, po
Ljubljana. 27 januarja.
Zadnji razora v! umja o posneševanju kmetijstva v »Slov Naroduo, »Jutru« in »Domovin « so prinesla s'cer nekoliko jasnosti v vprašanja, ki se obravnavajo žc od prevrata som. na še vedno nismo prš!: na zeleno vej co Ze 23 marca \°2o. je zapisal v zaiircSsk; »Meji« ugleden poznava- i Icc naših kmetijskih razmer v teme!j;ti razpravi besede, ki jih je izrekel sam kme-t jski nvn ster Vasa Jovanovič ob priliki proračunske debate: »Sreski je ekonom postao kancelarijski čovjek u punum smislu te riječi.« Poglejmo ali se je to do danes izpremen;lo. ko je sistem podežVske kmetijske službe v bstvu isti. kot leta 1926 Poznava'c in nrizadeti vedo dobro, da danes ni prav nič drugače, temveč se je stanje v smislu gornjega izreka celo moćno poslabšalo Potem takem more biti uspeh kmet jskega posne'evanja po 15 letih vse prej kot zadovoljiv Strokovnjak-kanclist ne more premostiti prepada med šolsko kmetijsko stroko in med kmetom cd pluga 'n motike Se. manj si bo mogel v takem stanju nabrati prcootrcbnh praktičnih izkustev v kmetovanju, ki jih kot runanji pionir neobhodno potrebuje za dosego usnehov Te ugotovitve drže. Glede onih 10 vagonov selekcijon rane plenice, omenjen- v »Domovini« 18. t. m in C'ede pr:meriave kmetijske statistike v »Domovini« 25 t n — naj omenim da je člankar navede! s tem samo dva pr-mera Podobni primeri se po sili razmer dogajajo pr1 nič manj važnih pospeševalnih ukrepih tudi pri drugih kmetjskih panogah.
Gotovo ni lahko najti načina, kako ob takih pr likah tesneje zvezati kmet jskega Strokovnjaka z zemljo in ga približati izkustveno in čustveno kmetu, ko je na vseh stranen toliko ovir in nemožnosti. Ponovno trdim na podlagi izkustev, da je poglav;tna ovira ravno v nepravem razmerju med vrstami in množ no dela na em strani in silami delavcev na drugi strani, med specializiran:m načinom dela osrednjih uradov ter zahtevano univerzalnostjo preobremenjenostjo in razcepljenostjo zunanjih pion rjev. Ureditev osrednjih -n zunanj:h pospeševalnih ustanov treba uuino postaviti na nove. času in potrebam odoovarjajoće temelje. Uspešno se d^nes ne da drugače pomagati, kot s po-dvojit\*iio zunanjega osobja in uvedbo •.pecalizacije. kot so specializirani že rra$! osrednji posne^evfni uradi Način rešitve, iznešen v »Domov:ni« 25 t. m., b-n;kakor ne mogel b;ti zadovoljiv kajti dejstvo ie. da bodo kmetijska statistika in druge nodobne stvpri še nadalje ostale, entko tudi skoro v*e drugo upravno delo. Tega dejstva n; težko uvideti če se morda kaka malenkost reduc'ra, bi pomenilo pruktično tolko kot nič Od neznatne redukcije p sarniških uoravnih poslov ni pričakovati nobene olajšave do znatne redukcije pa ne bo pr šlo. saj bi to bilo ob iinašniem upravnem načinu skoraj nemogoče. Kale, da nekoliko posnemamo ptiča
ujno potrebuje človeka, ki bi kon-kateri bi mojrli doseči ci'J.
noja. Zato bi bilo potrebno, da bi pr:Sel katerikoli resni interesent enkrat osebno h kaki upravi zunanjega pospeševalnega dela in tam recimo osem dni od bi zu opazoval današnji ustroj zunanjega poslovanja.
Pospeševanje našega kmetijstva nujno potrebuje človeka, ki bt konkretno pokazal pravo pot. po kateri bi mogli res doseči cilj. Kajti bati sc je, da bo kljub tolikim razpravam in predloga^, ostalo *sc skupaj le pr besedah in člankih in da bo šlo vse lepo po starem kolovozu naprej Tako bom čez nadaljnjih 15 let pribI:žno tam kjer smo danes Pravi mojster bi bil tisti, ki bi sprožil uresničenja sposoben konkreten predlog za zdtavo preosnovo pospeševalnega dela Od interes ranih izvcnuradnišk'h oseb ali uradnih organov je pričakovati, da vendar enkrat spravijo voz z mrtve točke in pripomorejo b končno veljavnemu razčiščenju vprašanj, o katerih se 15 let skoro brezplodno samo govori in pi;e. Naj omen m Se. da je tudi pri kmetijskih strokovnjakih veliko brezposelnih, ki b; jih ob izpopolntvi pospeševalne službe !-ahko pritegnili v krog pionirjev in s tem dosegli poleg gospodarskega tud: socialen uspeh. Cc pomisl mo, da gre pri tej pomnožitvi osobja le sa kakih 20 do 25 ljudi, bomo ob pr merjavi t drugimi resori vendar uvideli, da bi glede na posamezne banovine in na gospodarske koristi pomenilo to vse prej kot žrtev.
I. S.
Iz Novega mesta
— Skrajno nezanesljivo vreme dela hude preglav ce našim podgorskim voznikom, ki kar ne vedo, ali bi vozili v mesto z sanmi ali imeli za rezervo tudi voz s seboj. Do mesta že še gre. čez most pa, kjer je veter in pa solnce že pobral sneg, vo-
j zijo z največjo težavo s pripregami To se pozna zlasti pri dovozu drv, ki j "h v velikih množinah dovažajo v mesto. Radi obilice konkurentov cene zelo varirajo, opetovano pa sc je že primer to, da je prodal kmet dva metra drv za Din 50—.
— Zanimivo predavanje. Dijaško društvo SJU Prosveta. kulturno znanstveni odsek priredi jutri dopoldne ob 10. v malt dvorani Sokolskega doma predavanje »Država in njeno gospodarstvo, nekdaj in sedaj«. Predaval bo strok, učitelj g. Bojan Luzncr. Udeležba je za članstvo strogo obvezna.
Družabni večer
S PLESOM ŽEL. IN POST. URADNIKOV V
„UNIONU"
2. FEBRUARJA        OB. tO. URI
Bilanca tujskega prometa
v Kamniku
Tujsko prometno društvo đeluje Sele 4 leta, pa se ie kažejo lepi sadovi njegovega delovanja
Kamnik, 26. jan. V mnogih državah je tujski promet zelo dobičkanosna gospodarska panoga, ki v veliki meri vpliva na aktivnost državnega proračuna Naša država ima s svojimi prirodmmi lepotami, s svojim morjem in planinami vse pogoje, da stopa v tekmo z ostalimi državami. Med mesti, ki so v Sloveniji v prvi vrsti poklicana, da postanejo moćno središče tujskega prometa, pa stoji Kamnik brez dvoma v prvi vrsti 2e pred vojno je užival velik sloves in je bil s svojim zdraviliščem poleg Bleda najbolj znano letovišče na Kranjskem. V mrtvilu prvih povojnih let so ga drugi kraji prehiteli, vendar pa je Kamnik razvil v zadnjem Času živahno propagando, da si med namizni letovišči zopet pribori mesto, ki mu že od nekdaj gre.
Dosedanji tajnik in novi predsednik Alfonz Skala
V tem pogledu leži večji del truda in uspehov na kamniškem Tujsicoprometnem društvu, ki je bilo ustanovljeno pred Štirimi leti pod predsedstvom takratnega sreskega načelnika g. vi. svetn. dr. Ogri-na. Delo, ki ga je izvršilo društvo v kratkem času svojega obstoja, je ogromno, doseženi uspehi pa kažejo, da ni bilo zastonj. Ko je društvo pričelo leta 1929 s svojim delovanjem, so našteli v Kamniku 186 tujcev, ki so tu bivali 3452 noči. V preteklem letu pa izkazuje statistika 608 letoviških gostov in 15.47S nočnin. To je nedvomno velik in lep napredek, ki nam daje najboljše nade. da ima Kamnik kot letovišče Se prav lepo bodočnost. V letu 1932 smo imeli 653 letoviščarjev, ki so tu prenoči1! 10842 noči Iz navedenega vidimo, da je lani Število gostov padlo za 45. da pa se je nasprotno zvišalo Število nočnin za 5000. Ker so za ocenjevanje tujskega premeta in za njesrov gospodarski efekt glavno merilo nočnin?. vidimo, da smo v zadnjem letu napredoval za 30*%. V Številu letoviščarjev tudi ni^o všteti oni eostje. ki so se tu nudili samo v poslovnih z°d°vah in prenočiva M ^no ali dve noči. V letu 1^32 Je bival v=ak tuiec v K^mr^Vn novnm^no 17 do č>i. lani pa 26 do 27 dni T z *«<?a bi sledilo da je posta! Kamnik priljubljeno letovišče za one, ki prihajajo na daljši oddih.
Zanimiv in razveseljiv je pojav, da je kljub slabemu času nrraslo število inozemskih gostov od 132 na 162. kar znaša 27C^ od celokupnega Savila letoviščaHev. Med inoz^mci je bilo 57 Avstrijcev Cla-nl 28). 39 Cehoslovakov. 31 Ita^ianov, 4 Madžari, iz ostale Fvrope na ^n^tov M^d 446 Jueos^v^ni iih le b;io 175 iz dravske, ostali pa so bili iz drugih bp^ovin na/K^Č Iz dunavske ir primor^k«\ V hot-e'ih in restavracijah je r»*-e,nnč*»v'>1o 292 gostov, V ras^b^ih p+nnova"iih oa 316.
Naše agilno    Tujsko-prometno društvo.
ki je zaključilo preteklo leto s tako razveseljivo bilanco, je imelo v četrtek zvečer v restavraciji pri Cererju svoj redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo lepo Število članstva. Občni zbor je otvoril predsednik druStva g. sreski načelnik Franc V o u 5 e k, ki se je v uvodu z lepimi besedami spomnil umrlih članov ge. Jožefe Kratnarjeve, dr. Karbe in Maksa 2argija, ki je bil od ustanovitve požrtvovalen in agilen odbornik. Nato je podal pregledno in izčrpno poročilo o delovanju društva na zunaj Kakor povsod, pa velja tudi pri Tujsko-prometnem društvu: mnogo misli, mnogo idej, a malo sredstev. Vendar pa je društvo kljub skromnim sredstvom napravilo veliko delo. V srbohrvaščini je izdsJo reklamno brošuro o Kamniku v 10.000 Izvodih. Reklamo je usmerilo v glavnem v naSi državi, ker ae je izkazalo, da zaradi valutarnih težkoč ln drusih neprilik ne moremo pričakovati iz inozemstva velikega obiska. Kljub temu pa je tudi število inozemskih gostov v Kamniku naraslo za 22^. H koncu je g. sreski načelnik prosil občni zbor. da gs. zaradi prezaposlenosti razreši dolžnosti predsednika.
Tajnik g. Alfonz Skala je podal zanimivo poročilo, iz katerega lahko razvidi-mo. kako živahno je bilo delo druStva skozi vse leto. Tajništvo je reSilo 639 dopisov, v 532 slučajih Je posredovalo pri oddaji stanovanj, raznih drugih informacijah o kraju, cenah itd. pa je bilo 2847. Ves ta posel Je opravil požrtvovalni tajnik gosp. Skala, ki zasluži za svoje vzorno delovanje v prospeh Kamnika res največje priznanje.
Blagajnik g. Vinko M o ž i n a je podal
blagajniško poročilo. Dohodki druStva so bili naslednji: preostanek iz prejšnjega leta 2951 Din, subvencija banske uprave 2985 Din, mestne občine 2000 Din, Združenja trgovcev v Kamniku H00 Din, podružnice SPD 100 Din. obrtne zadruge št. 3 100 Din; članarina s prostovoljnimi prispevki je znašala 1737 Din, m^erati v brošuri 6100 Din, razni dohodki 1495 Din skupno 17.767 Din. Med izdatki pa je vzela izdaja brošure 13.413 Din. reklama v revijah 2034 Din. razni drugi izdatki 2096 Din. V blagajni je ostalo še 216 Din, ne plačanih računov pa Jc za 150$ Din T8 deficit pa je krit, ker bo društvo prejelo še ta mesec 3000 Din subvencije.
Preglednik g. Vremšak ie predlagal ab solutorij,   nato pa so bile volitve r.ovegs odbora. Ker dosedanji predsednik » sresk? načelnik    Voušek   kljub   opetovanim ni sprejel predsedniškega mesta, mu le občni zbor izrekel prisrčno eanvalo za dose danje delovanje in ga prosil, da ostane Se vnaprej v odboru in  podpira društvo pri njegovem delovanju za prospeh   n napredek mesta. V predlaganem odbotu ;e oil nato soglasno izvoljen za predae-m-Ka dosedanji agilm  tajnik    g.  Alfonz S -v a 1 a S tem je ostalo prazno tajniško mesto, za katero   je bilo   težko   najti namestnika, končno pa je sprejel nase to žrtev župan g. Franc Kratnar.   Za podpredsedi ika je bil izvoljen notar g. Anton Zevnik. za odbornike p3 gg.: sreski nač. Voušek Maks Koželj, dr. Dominik 2vokelj. Artur Hvaia Ferdo Smuc. poslanec Anton Cerer in Vin ko Možina   Namestniki so gg   dekan Ma tej Rihar. Vinko Ržen, L.  Vodnik in Jo-ško Kiemenčič ml.   Preglednika   sta gg Vremšak in Zor.
Pri slučajnostih je g. Skala prebral do pis Zveze za tujski promet, nato pa 3e je vnela živahna debata o raznih vpraSs.niih ki so jih sprožili člani društva. Tujsko-prometno društvo v Kamniku zasluži za svoje vzorno delovanje veliko priznanje — predvsem pa podporo vse kamniške javnosti! Odbor s svojim agi'nim predsednikom g. Skalo pa nam jamči, da bo njego vo delo v bodoče Se boli živahno in prav gotovo tudi kronano z uspehom.
Proračunska seja občinske uprave na Viču
Proračun sprejet.
- Sokol dobi 10.000
Vič, 27. januarja Občinska uprava na Viču je ime1,,! sno-či ob 19. svojo redno sejo, katere glavna naloga je bila sprejeti občinski proračun za leto 1934-35 Z zadovoljstvom moremo ugotoviti, da je sedanja občinska uprava sestavila tak proračun, ki ji omogoča pozitivno delo; kar bodo posebno delavski in šibkejši sloji pozdravili z velikim veseljem, je ukinitev kuluka za leto 1934 Pripominjamo pa, u bo občinska uprava 'z-terjala še ves zaostali kuluk za lansko leto ln iz prejšnjih let. Sejo je otvor.1 župan g. Jurij Petrovčič. ki se je ob ugodnih formalnostih spominjal tragično umrlega obč odbornika g. ivana Celarca, katerega spomin so občinski svetniki P" častili stoje: potem je pa pozdiav;! novega odbornika g. Franca Trobca, ki je že položil  predpisano prisego.
Kot prva točka dnevnega reda je bila volitev članov v občinski kmetijski o-lVtf ter so bili na preulog občinske uprave so clasno izvoljeni gg. Novak Franc ml , Smerkolj Pavel, Knez Stanko, Rebek Pravdoslav in Novak Franc st. kot člani; namestnika pa gg. Belič Janez in ?skerl Jakob Kot zastopnik v sreski odb-ir za javna dela je bil soglasno izvoljen župan g. Petrovčič z nalogo, da izposluje v ški občini naslednja javna dela, pri katerih se bodo zaposlili brezposelni delavci, in sicer: regulacijo Gradaščice, napravo prekopa ll Malega grabna do Curnovca. razširjenje državnega mosta na Glincah ter rezulac'-jo ceste na Viču do Spod Vovka Vsi ti Dredlo?! o bili sog'asno sprejeti. Bakar je sledila glavna ln najzanimivejša f>*ka dnevnega reda, občinski proračun O. žu pan je med največjo pozornostjo urečita1 najprej p; oračun obč;^«>*»»a nboi'tega sklada, ki izkazuje ca 81.000 Din loh >•!-kov ln toliko izdatkov Ta proračun je bil soglasno sprejet, nakar je sle1:lo poročilo o občem p-nračunn viš" e o na Izdatki občinske nnrnve za leto 1934-35 bodo znašali Din 923 314 Din in orav toliko tudi dohodki Več'na nostavk je bi la soz'nsno odoh-ena. le ori po^norl -^.j delavnelSemn društvu v občini Sok o u so ae   našli   govorniki, k! so govorili proti
za svoje  kulturno delo podporo Din.
podpori Sokola v znesku Din 10 090. kakor je to sklenil na svoji seji klub občinskih odbornikov. Zastopnik opozicije se je v principu izjavil za prvotno podporo Sokolu v znesku Din 2000, odločno pa protestira proti po višku podpore na 10 000 Din O tem predlogu se je razvila Širna debata, v kateri so zastopniki nacionalne liste zagovarjali podporo Sokol* ter poudarjali pomen viSkega Sokola za naci-jonalno in telesno vzgojo viške mladce, katero vrši viški Sokol nad vse požrtvovalno že 25 let. Zastopnik nacijonalne ii-ste je ponovno apeliral na občina\e odbornike, da glasujejo za predlog k!u>a, nakar je še po govorih nekaterih Občinskih odbornikov dal g. župan proračun ž dodatnim predlogom kluba na glasovanje, pri katerem je bi] proračun s predugom sprejet s 17 proti 6 glasovom. Zanimivo je, da so proti proračunu glasovali poie$ opozicije tudi 3 člani nacljonaTne liste. Po glasovanju se Je e. župan zahvalil občinskim odbornikom za dokaj stvarno debato pri proračunu ter zaključil ob 21. on-činsko sejo.
Iz Kamnika
_ Ustanovni občni zbor sekcije Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov bo to nedeljo ob 10. uri dopoldne v poševni sobi  restavracije Grajski dvor.
_ Volilci. ki imajo pravico do vpisa v
volilni imenik kamniške mestne občine, pa še niso vpisani, naj se do konca meseca zglasijo v občinski pisarni.
_ Smu&ke  tekme  priredi    v aedelvo
kamniški Sokol člani bodo tekmovali na progi 10 km. naraščaj na 6 km, član!ce pa na 4 km Start bo pred Čitalnico, cilj na na Grabnu.
_ Med sprehodi v kamniški okolici je posebno priljubljena pešpot preko Vo^oga trga-Perovesa na Duplico Pot vodi med polji in travniki ob levem bre<u B.stnce in se na Duplici priklmči na banovinsko cesto proti Radomljam Jesenski naMvi pa so precej razširili struge* potoka, -»reko katerega vodi pot. Struga je bila prej ta-
ko ozka, da si Jo lahko preskočil tn n! bilo treba nobene brvi, zdaj pa moraš seveda iskati ob potoku pripraven prodor, da prideš na drugo stran. Vsem takim in enakim neprilikam pa b! se lahko odpo-moflo, ako bi se napravila ozka brv. Stroški, bi bili malenkostni, številnim tzprehn-jalcem in vsem. ki hodijo tod na delo v tovarno na Duplici, bi bilo zelo ustreženo
Nesporazum.
Pri fotografu: Ali fotografirate tudi otroke?
— Seveda, gospa.
— Koliko pa stane fotografija?
— Tucat 50 Din.
— No, bom pa še malo počakala, mi jih imamo Sele enajst ,
Postavimo Jurčiča spomenik!
Ustanovimo ob 90-tetnici njegovega rojstva Jurčičev sklad za postavitev spomenika
Ivancna eorica, 26. januarja. Letos 4. marra poteče devetdeset let! Najbolj trdne korenine naSeca naroda dočakajo tudi to dobo človeškega življenja — na? Jurčič na žalost ni bil med njimi. Sredi mladosti tako rekoč, sredi nepres1«ne2a snovanja načrtov za bodočnost, ea ie »trio • . . Zdi se. kakor da ie slutil vse ž> v naprej, zato ie tako zeodaf začel z delom, tako hitro in neumorno delal, p sal in pisal.
Kratka, a  tem  plodovitejša doba!
Več kot petdeset let že krije -emlja na-^eca najveČieea romanopisca, toda njes^v duhovni lik stoji v slovenski literaturi mo /očen in svojstven kakor malokateri. Vedno živ. saj se mnoije niecove povesti pravzaprav še sedai ponavljajo v dejanskem živ-:en?u nreprostih Dolenirev. Dr. Lah zMo leno piše v svoj;h »Vodnikih in prerokih*, ko opisiie Jurčičev kraj ter pravi: --Kdor ie čitsl Jurčiča, se mu zdi ves kroj čudno utaa. Tu je hodil Lovro Kvas svojo not na Slemenice. Tam nekje med gozdovi na i?ri-
Take smuke pa še ni bilo
ViSnja gora, 27. januarja.
Ko so se vračale predzadnjo nedeljo množ ce smučarjev iz okolice Višnje gore. ni bilo med njim: nikogar, ki bi ne bil z navdušenjem pripovedoval, kako krasna je bila smuka in koliko idealnih kotičkov za začetn ke in za izvežbane smučarje je v teh kraj h Višnja gora je tako blizu Ljubljane, da se zjutraj odpelješ z vlakom in 'maš ves dan na razpolago za smučanje, zvečer si pa že zopet doma. Pa ne samo bližina, tudi tereni sami so kot nalašč ustvarjeni za največji razvoj in razmah belega sporta Kaj čuda torej, da romajo vsako nedelo večje množice smučarjev v Vsnjo goro in da gotovo ni več daleč čas ko postane to romantčno starodavno me steče s svojo lepo okolico važna postojan ka smučarstva. kjer bomo lahko z uspe hom pr rejali tudi smuške tečaje in tekme
Ze predzadnjo nedeljo smučarji kot re čeno kar niso mogli prehvaliti idealne smuke v všnjegorski okolici, davi smo pa prejeli iz Višnje gore dopis, da je zdaj .muka tam doli še boljša Temperatura znaša —10 do —12 stopinj, ozračje čisto, nobene megle lahen sever piha. planine so čiste tn jasne kakor bi ti ležale na dlani Nekaj posebnega je videti solnčni zahod Kristalno finega pršiča je na stari trd; podlagi 8 do 10 cm. Tako izborne smuke že dolgo ni bilo.
Jutri jo torej mahnemo zopet v V§njo goro in vračali se bomo Še zadovoljnejši, kakor smo se predzadnjo nedeljo.
JS v Trbovljah
Trbovlje, 26. januarja. 1      Ob izredno lepi udeležbi članstva se je vršil snoči ob 20. uri v dvorani sokolskega ■ doma I. letni občni zbor tukajšnje Jadran-I ske straže. Jadranska straža v Trbovljah sc je tekom svojega komaj enoletnega delovanja razvila v močno organizacijo, ki po številu članstva  prekaša marsikatero staro društvo.  To  je  najboljš-   dokaz,  da tudi naše  delovno ljudstvo  pravilno pojmuje eminenten gospodarski pomen našega morja, zato se oklepa naše ed:ne organizacije, ki čuva naše morje. Jadranske straže. —
Občni zbor je otvoril predsednik krajevne organizacije rudniški ravnatelj g. inž. Loskot ki je uvodoma pozdravil nav7oče. posebno pa odposlanca oblastnega odbora iz Ljubljane, banskega referenta g Pirnatc. ter izrazil svoje veselje nad velikim razmahom pomorske ideje tudi v Trbovljah v razmeroma tako kratki dobi. Spominja se med letom umrlega člana g. Kešelova, katerega spomin počasti članstvo stoje.
Nato je poročal društveni tajnik g Ivo Pleskovii. da šteje Jadranska straža 310 rednih in 6 podpornih članov. Društvo de-luie pr;bl. 10 mesecev. Odbor je prejel in rešil okrog 80 dopisov Pod okrriiem druStva sta se vršili dve zanimivi predavanji, in sicer univ. prof. dr. Bobma »O važnosti morja«, ter banovmskega referenta g. Pir-neta »O Jadranskem morju« s skioptičnimi slikami Oblastne skupščine v Novem mestu so se udeleždi 3 delegati krajevnega od bora Izmed večjih izletov, ki jih je orga nizirala Jadranska straža, se je udeležilo večje število članov izleta v Bito!j tn Split Poleg osnovan:h organizacij PodmVidka ne rukaišnlih šolah je blo tudi nameravano osnovanje oover jemštva pri Sv Kata^mi ter ie bMa krai^vn* organ'7scija v Trbovljah pozvana da novo poverjen'Stvo pod-i pre. Poverjenik, učitelj g. Jurčcc je iija-
ču so Slemenice. Tu ob potoku je mlin, kjer je hodila naša znanka Neža Rožma-rinka. Potnik «am prihaja nasproti. Zdi *e nam, da smo t?a srečali v Jurčičevih povestih. Tu je kral|estvn desetega brata. Mor da bo zdaj z.laj stopil izza ovinka ali samotne hiše pred na*» sam Martinek Spak — deseti brat Tam se kaže ko^a na koncu va si, skromna, za sflo zbita in podprta, laka ie bila K rjavi jeva koča . . .<
Upravičeno pravi dr. Lah v isti Vnligi. da bodo Jurčičeva dela os'ala vedno — pravi zaklad na?esa narnrlne?a živlipn«*.
Dolenici! Izmed va.s iz naših krajev je bil Jjrcič- Bogastvo in lepoto dolenjske besede je ponesel v slovenski književni jezik, v leposlovje — naše prijazne kraje in lhidi.
A glejmo! Na njegovi rojstni hiSici na Muljavi ie vzidana le ootemnela spominska plošča 9 skromno pripombo, da se »e tamkaj rodil slovens-ki pisatelj Josip Jurčič .
Slovenci smo se oddolžili Vodniku, Prešernu. Levstiku. Cankariu in drutrim. Postavili smo iim spomenike — trajne znak» hvaležnosti in priznanja vse,ra naroda. Ali na i ima tedaj Jurčič le skromno ploščo na rojstni hiši? Ali je to vse priznanje, ki mu ere?!
Ha! ponos in naša narodrm dolžnost zahtevata, da porabimo lepo priliko ob devetdesetletnici nie«7ove<ja ro'stv«, ki jo bomo obhajali Čez noldruin mesec, in 'jstanovimo Jurčičev sklad   za   postavitev spomenika.
Pripravljalni odbor ki bo prevzel nalo-po priprav 7*1 ustanovitev Jurčičevega skla ia kot juridične osebe, bo izdelal pravil? tn ukrenil vse po*rf»bn."). d* se bo dne 4. marca, točno ob devetdesetletnici pisatelie-ve«ra rojeva vršil rstanovni ohčni zbor. — Ootovo bodo vs»a kulturna društva iz Jur-ciČevih krajev z vesp'i^m pozdravila jsta-novitev sklada in tudi po vspš svoji moči rvnma^ala k urpsn;čen:u nizove?« namena. 1'ver jen i «»no. da bo to afrcik) r zadovoli-fsfvom sprejela t"di vsa slovenska javnost in v ^lučaju potrebe tudi ona priskočila na pomor.
Lahko smo prepričani, da bo Alad kljub današnjim težkim onsom dosegel v 10 letih znatno Vootn. ki bo zadostovala, da se bo ob 100!etnici Jurčičevega roistva dvignil »11» menik. mo^n^n in velik, kakor stoji Jo*m« Jurčič v slovenskem slovstvu. V- B.
vit da kaže kmečko liudstvo veliko zanimanje za Tadran^ko Stražo, nima oa denarja, da bi p'flčevelo pr:soevke. kar je glavna ov^ra rarT^ha — Ide;a Jadranske straže fe bila v TrbovHch ugodno «preicta, kar kaže oora«t članstva, nasnrotrrkov pa nima gotovo nikakih č"e se izboljšajo go-«oodar«!ke razmere, je razmah te narodno obrambne organ;7flciie nedvomno rasiguran
Blagajnik, šolski upravitelj g. Bučar poroča n^to o staniu blagome Društvo je imelo Din 4.276 dohodkov rn p»"*b1ižno ;ste izdatke ker odvaja del prispevkov izvršnemu ?n obustnemu odhoru. —
Prrglednvalca računov g. nfld'n^nektor »ng Hflmrla in trgovec g. Ponin Edvard noročara da je blagajna v redu in predlagata absotutorij. —
Na predlog g Mirka Ko«a je bil nato 'zvoljen star1 odbor z ravnateljem g m* Lo«kotom na čelu Na mesto odišlega gosp Kodriča se izvoli v novi odbor g Žerjav, kar je b;to sočasno sprejeto Glede članarine je bilo sVenieno da ostane na lanski viš:ni  ro je 1 Din mesečno.
Predsedn;k g. ravnatelj .nž Loskot ie zaključil občni zbor z željo, da na i bi bil razmah Jadranske straže tudi v bodoče tako razveseljiv, kakor je doslej, zato na i stori vsak član tekom teto svoio dolžnost, da se čhnstvo čimbolj pomnoži. —
Po občnem /boru na ie imel ban. referent g   Pirnat lepo predavanje o važnost1 morja   Za svoia izvaian'a   ki  jih  je rod krep;l še s skioptičnimi sl'kami, že žel burno dobravanje hvaležnih poslušalcev.
Iz Kranja
Na »Velikem gasilskem plesu« 2 februarja bo naivečja  privlačnost »Vil. Vinski sejem«, ki bo bogato založen z najboljšo vinsko kapljico ugledn;h vinogradnikov in veletrgovcev z vinom V stranskih prostorih  Narodnega doma bo originalen »Afri-cam-Bar« z naifinejš;nv likerji odl'čmh ve-letvrdk, ki so poslale za to prireditev prvo vrstne proizvode V spodnjih prostorih bo prava domača zabava ter keglanje na do-b:tke. Pripravita se tudi posebna senzac;ja o kateri nam danes ni dovolieno poročat: V veliki dvorani igra priznani »To-jo* jazz. v spodnjih prostorih pa pristni goraniski šramel. Vstopnma znaša Din S.— za osebo m gasilce v kroju Dti 4.—. Za to prireditev vlada po vsej Gorenjski največje zanimanje. 49-n
— Svetosavsko proslavo priredi drev. .Sokolsko   društvo Kranj v veliki d v; »rani Narodnega doma.   Uvodoma bo govoril o sv. Savi br. prof  Ivanč'č, nato pa nastopi izmenoma moški in mešani zbor in >rke ster pod vodstvom br Fak'na  Prdite vsi da užijete uro petja in glasbe in da se od dolžite  velikemu   srbskemu prosvetitelju
— Občni zbor Narodne čitalnice. Drevi ob 20. uri bo v knjižnični dvorani Narodnega doma redni občni zbor naJstarejSeea kranjskera kulturnega druStva Narodne čita'oice. Vsi, ki jim je prt srcn napredek in vzraat druStva in sploh kulturnega življenja v Kranju, naj se občnega zbora go tovo ude'eSe.
_ Kolesarji, pozor. Vsi lastniki koles se ponovno opozarjajo, da naj nemudoma dvignejo t občinski pisarni tiskovine za prijavo koles in to najkasneje do 29 Ja onarja. ker se morajo ta dan že Izpolnjem-tlskovine oddat! sreskemu fiače'stvu Ts stniki koles naj to store v lastnem fnte resn, ker bodo sicer kaznovani
,   Idealno vreme   Razmeroma mrzli tn šolnini   dnevt   omo*«%cajo   vnetim ijuhtte Ijem b^'eea sporta   kl j!h ts a 1neva v dan reč. temeMtto nde'stvnranfe Vsjvne teJSi te v poznih večernih urah po kon-
čani službi vprežejo v diice in bela v naravo iskat novib energij za nas.ednji dan Steonejši pa te dopoldne zastavijo in prav do mraka o>bdrsajo vse klance in klanske r okolici.
Zahvala
Podpisani izrekam v svojem imenu, v Imenu profesorskega zbora in slušateljev Drž. muzičke akademije iz Zagreba najglobljo zahvalo glasbeni Ljubljani, ki je s tolikim navdušenjem sprejela naSa izvajanja na koncertu v uninski dvorani dne 19 januarja.
Fosebno zahvalo smo dolžni banu dravske banovine g. dr. Dragn MaruSiču, visokemu protektorju našega koncerta za njegove vzpodbudne besede, polne priznanja, in za njegovo dragoceno darilo, s katerim me je počastil, g. podbanu dr. Pirkmajer-ju, univerzi, mestni občini, zastopani po g. podžupanu prof. Jarcu, g. šefu prosvetnega oddelka banske uprave, g. vseuč. prof dr. Zarniku, vsem javnim, kulturnim, glasbenim in umetniškim ustanovam ter sploh vsem, ki sc na tako viden način s svojo prisotnostjo in priznanjem omogočili tako izreden uspeh naSe?a koncerta.
Iskrena zahvala gre prirediteljici nase* ga koncerta, ugledni Glasbeni Matici, ki je 9 tako veliko ljubeznijo in požrtvova-njem omogočila naš koncert. Zahvaljujem se najiskrenejSe g. predsedniku Glasbene Matice, senatorju dr. Ravniharju in njegovi mil. gospe soprogi za prisrčne besede in krasne vence, s katerimi so nas počastili, kakor vsemu odboru in članstvu. Pri tej priliki se z radostjo spominjam velikega mojstra g. Mateja Hubada. Iskrena zahvala gre ravnatelju konservatorija, kolefi g. Juliju Betettu. uglednemu profesorskemu zboru, dragim slušateljem rn Savezu muzičara za prisrčen sprejem, bratsko sodelovanje in za poklonjene vence.
Zahvaljujem se nadalje iskreno vsem cenj. redakcijam ljubljanskih listov, ki so tako složno podpirali našo prireditev.
Izredna čast mi je v imenu Državne muzičke akademije, njenega profesorskega zbora in slušateljev izreči na tem mestu našo najiskrenejšo zahvalo vsej glasbeni Ljubljani s toplo željo, da bi bil nas koncert pobuda za medsebojno sodelovanje na čast naroda in države.
Zagreb, dne 26. januarja 1934.
Fran Lhotka rektor Drž muz. akademije.
Zdravje Mariborčanov
Maribor. 25. januarja. Stati«* ika mestnega fiziknta kaze js^no sliko zdravstvenega stnnia obmemeera Maribora. Lani sc je v mestu poročilo 255 ns-rov. Zanimiva \f* or;merjava porok s pre -Šniimi leti. L. 1830 je bilo 329 porok. 1. 19?.l ?e manj in sicer 2S4. 1. 1032 pa *imo ??u\ Rodilo se ie v preteklem letn 870 otrok. Tudi pri rojstvih krivulja stilno pada. Leta 1930 je bilo 4°5 ro'«tev. leta 1931 376 fn l^ta I9:r2 same 963. Nezakonskih otrok ie bilo lani 100. mrtvoro'er.ih pa 10 V preteklem lehi je v mestu nmrlo 036* oseb. od te'i 590 naravne smrti in 40 po raznih nesrečnih naključjih. Značilna je tudi krivuljn umrljivosti po starostnih dobah. V starosti enesa m«wa je umrlo 24 otrok, v prvem letu 28. do petih let 78. od 5. do do 15. teta 32. od 15. do 30 leta R3. od 30 do 50. leta 128. od 50. do 70 leta 175 ter 142 umrlih v starosti nad 70 let. Zaradi jetike je umrlo 93 oeeb. vsled nlf lčniee 48. na prirojeni fivl'enjski «labosti 17. na difteriji 25 na škrlatinki 2. na trebušnem tifusu 5. vsled kolere infantum 5. na boleznih zaradi infekcije ran 32. na drugih kužnih boleznih 13. zaradi stekline 1. na kapi 30, zaradi srčne napake in bolezni krčnih lil 102 in n.i raku 72 W1ed «nrtnih poškodS je umrlo 290 oseb. ubita le bila 1 in 16 oseb je šlo prostovolino v smrt.
Lansko leto ni bilo večjih epidemii nalezljivih bolezni, kliub temu ie bilo mestnemu fizfkatu prifavlienih 311 slučajev kužnih bolezni Na prvem mestu je bila gripa, ki je bila ugotovljena v 168 primerih, sledi ji difterija v 81 primerih. Nadalje <e bilo 16 primerov škrldice. 2 primera eri že. 4 slučaji tifusa. 30 primerov Sena in 1 slrčai krčevite odrev°ne|n<5ti. Umrli eo. 3 na difteriji. 1 na ^enu in t na krčeviti olre-vpnplosti. Mestni infekci'ski voz ie prepeljal 49 okuženih oseb. Lani ie mestni fizikat Izvršil 187 d*»s*nf*»kcii in 54 desinfekcij. za kar 1p porabil 106 k?? fornmlina. 94 k<? kurilnega Špirita, 7 kg amonijaka. 44 kg li-zola. 60 kg apna. za razsteničenje 2Č0 kj eyankali:a. 350 ki» žveplene kisline in 24 ks žvepla.
SPORT
Smučarski tečaji v loškem okraju
ftkofja   Loka,  25. janueria. Ako  je smučanie dolin«*em  prijetna za-j bava, »port, tpdaj mora biti našim ljud-m. j ki so navezani v dobršnem delu okraja na planinski svet. nijna praktična življenjska potreba. Teca tečaja se je zavedalo uči tjd i-I stvo  škofie!o?ke2'n okraja.    ki   ie zanoč^lo akcijo za snovanje smučarskih  tečajev po vseh večjih naseljih skofieloskeea ob moč K« Pobudo ie dal znani smučar in alpinist 11. Janko  Sicherl  s svojim   predavanjem na ustanovnem občnem zboru jčiteljskega dru-Mva. podprle pa   so cu .iblasti.   zlasti K. Zabrastnik, ki so uredile vso reč tako <f»r»v-no, da  je banska  uprava  akcijo prijazno podprla in se bodo vršili  tečaji brezplačno in bodo dostopni vsem.
Prvi tak tečaj :e bil zadnjo nedeljo v Železnikih. Predavatelj tr. Sjrherl je Intl v soboto zvečer v tamV^i-njr 5olj nabito 'vdno dvorano vernih p»^lu$alrev obo;e?a »»^ola in vseh starosti, n«s!ednje^a dne pa ae ;e zarila pisana družba ph j-ite'iev VWd sr>orta v okob'ške hribe Ves dan fo
*miičali, c.  Sirherl  *e *o!mT>ril   in iiefwsaw■ doval. tako da ie mocel vsak. tudi naib-^i nespreten začetnik slediti lovnim in s5st»»-mplično  orazporejenim  vn'am  g. prediva t^lia   na   terenj.    S »otožnim  "c^hom i** bil  ta  teeai  ood  noč  zakliir^en.   to ned^^o na ae bo vrSil stičen smuČarsftl dan v Po lianah nad ftkiifio T/okn. ki le znn* f.t> 'pno  nripravlieno     Tečaji  ce bodo n«»d*!if> vali   do  pomladi   bolje   reČPno   dokler Ho ka» sne?a   razpored  *etaier  rw  ho lolr.ČiV iiPitp'lstvo  na  «vnipm  rborovanni  • #oboi-Ine 3   februarja   Kaze   ^s «e Kn »nviČar *tvo   med   naV   mladino  «i1no nsvoiatfeiKt* k*r  jp zasnovane  na  tpmetfifi   nodlagf » teoretičnim znanjem in praktičnimi vaja mL
W I L L I   F O R S T
LIANE   H A I D
v njunem najnovejšem filmu
v opereti
„NJENA VISOKOST PRODAJALKA"
Za smeh tn zabavo posebno skrbi     Danes ob 4., 71* in 9 Vi, jutri ob 3., slavni komik PA l L. K KM I* 5.. 71* in 91* uri zvečer
Predprodaja  vstopnic  od   11.— VfclS Telef. 21-24    ELITNI   KINO   MATICA    Telef. 21 24
Dnevne vesti
_ Promocija. Na ljuhljansk! univerzi je bil davi promoviran za doktorja filozofije g. Žekar Franc *z Sopot pri Brežicah, čestitamo.
— Izprcmcmba rodbinskega imena. Banslca uprava dravske banovine je dovo-1'la Josipu Čakiu iz Šmarij pri Jelšah iz-premcmbo rodbinskega ;mer^ Čaks v Wafi-ner. Josipini Brinovec iz C7oniilskcga p« iz-premernho rodbinskega imena Brinovec v Tominšck.
— Prošnja poštni v nravi. Nomenj nri Boh. Bistrici {*■■ že dobra dva meseca b*ez pismonoše, ki so m j odpovedali službo. Prebivalstvo to bridko občuti >n bi bilo zelo hvaležno poštni upravi, če bi poskrbela, da dobi Komen i zopei pismonošo, oli da ^e kako drucrnče uredi ta mu^nn zadeva-
— Konferenca hotelirjev. \7 Beogradu so zborovali  t;" dni hotelirji iz  vseh krajev  države.  Obravnavali   so  vsa pereča
vprašanja hotelirstva, ki zaposluje pri nas ?^.(X>0 narr.e:C'cncev. Hotelirji zahtevajo, naj država Čimprei zaščiti niibova pod*eria. tako da jim pet let ne bi bilo treba plačevati nobenega dolci in da bi se obrest; za vse dolgove znižale na b odstotkov. Operem nai bi sc znižali vsi državni in samoupravni davki, doklade, takse in druge dajatve za pod'ctia. ki služi in tujskemu prometu na 30 odstotkov za dobo petih let
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo megleno, deloma oblačno in mrzlo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 12, v SkopJju 7. v Zagrebu in Beogradu —I, v Mariboru —2.2, v Ljubljani —2.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 77r>7 temperatura ie znaš?.!a — 10.2.
— Hrvatski plarinci na Sveti gori. Hrvatsko planinsko društvo Sljeme priredi za svoje člane skupen izlet na .Sveto goro. Udeleženci se odpeljejo ob 5.35 iz Zagreba do postaje Sava.
— Razpis službe. Kr. banaka uprava dravske banovine razpisuje na banovinski trsu::4! in drevesnici v Kapeli (Slatina Ra-
denei)  sluibeno  mesto trsničarja__dnevu i-
čarja. Pravilno opremljene prošnje je treba vložiti do '0. februarja pri banski tipravi  v Ljubljani.
_ Iz  zdravniške    službe.    V imeni*
Idravniške zbornice za dravsko banovino Je bil vpisan dr. St-hrott Janez, zdravnik-volonter v Ljubljani
— Nov sodni tolmafc. A relacijsko sodišče v Ljubljani je postavilo dr. Murka Ivana, odvetniškega prinravnika v Ljubljani, za sta ino zapriseženega sodnega tolmača za češki in nein:ki jezik na sedežu okrožn^a  sodišča  v Ljubljani.
_ Za mrtvo proglašena. Okrožno sodišče v Ljubl;ani je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvo Jekovec Marija roj. Svoboda, rojena 29. novembra 1879 v Pribranu na Češkem. Oi leta 1916 je izginila vsaka s>d za njo, domneva se, da je med vojno umrla.
D A N E S
film hoje v in ljubezni
CONRAD VEIDT
kot
GENERAL P L A T O F
To je delo napetih scen in ne- «g« prekosljive lepote
Zvočni kino IDEAL
Nov zvočni žurnal Predstave danes ob 4M 7. in 9 14, jutri ob S., o„ 7. In 9V4 uri
— Strela  ubila pastirico in ovce. Te
dni je divjala v okolici Sinja silna nevihta, med katero je treščilo v debelo drevo blizu vasi Trilja. Strela je ubila 251erno pastirico Baško Bateljan in tri ovce v njeni bližini.
— Zaspala pri ognju in zgorela. V vasi Sukošanu blizu Zadra se je pripetila v četrtek težka nesreča. 721etna Anica Mar-tinac je zaspala pri ognjišču pa se je vnela obleka m ker ni bilo nikogar v bližini, da bi ji pomagal, je nesrečna starka zadobila tako težke opekline, da je kmalu izdihnila.
— Sestro je hotel prestrašiti, pa sc je obesil. V četrtek popoldne si je končal življenje učenec 2. razreda g:mnazije Kolo-man Sekulič. Hotel je prestrašiti svojo 10 letno sestrico Marto pa je zabil žebelj v vrata, stopil na stol in si zadrgnil zanjko okrog vratu- Nesreča je pa hotela, da se mu je izpodmakni! stolček in tako je fant ob-vteel na vratih Ko se je sestrica vrnila iz šole. je bil že mrtev.
— Obrni ihor podružnice Dm^ra hirosl. obrtnikov na Vir« bo 2*2. februarja t. 1. ob 20. v Soli na Viču. na kar opozarjamo \\->e obrtništvo   viške občine. ' 52-n
— Sokolsko društvo  Vrhnika  ima svoj rodni letn' občni zbor no svečnlco dne 1 Tebnaria ob 2. popoldne  v svojem noy-m nomu   Zdravo! »522
_ prosvetni odbor Sokolske znpe Lf«> lj*na nonovno opozarja vse bratske editoce na seio zbora društvenih nrosvetariev. ki bo iutri točno ob 9 dopoldne v mab dvorani Soko1nko<?a doma na Taboru. I. deležna na vse dtottvene m Četne nroa^Marje častna dolžno**.  Predsednik ZPO;
_ Sokolska čet« v Kezarjah priredi u-Ti ob 20   v ?as;lekem domu    v Kozarjab v*eloi<"T> *Stari grehi«   Bratsko vabimo.
Zveza združenj goMilničarskih obrti •avske  banovine v  Ljubljani  priredi zs '-oje članstvo dva trodnevna kletarska te-'a.   In   sicer  v   Mariboru  v banovinski •»arskl m sadjarski soli dne 5., 6. in 7. .ibruarja 1934., ter v Novem mestu na
banovinski kmetijski šV>ii na Grmu dne 15., 16. in 17. februarja 1934. Udeležbo je prijaviti z istočasnim nakazilom vpisnine, ki znaša Din 50 za ude'ezenca pri zvezni upravi v Ljubljani, kjer se dobe tod! vsa pojasnila giede prehrane in prenočišč. V^ak udeleženec si naj omisli tudi najnovejšo izdajo knjige >Vinski zakon Ln kle-tarski vede** od z. And. žmavea. 55-n — SoUki rasopi* Sekcija JUU za dravsko banovino v Ljubljani prosi v<se, ki žele sodelovat: v noizkuspj številki šolskega časopisa, da oddajo rokopise predsedniku uredniškega zbora g. Jožetu Župančiču, učitelju v Litiji. Številka izide koncem februarja e snovjo zn prvo polovico letošnjega marca. Rokopise ie poslati do 2. febrjarja t 1.
Znižana cena odi Din 35.— na Din 20«—!
Največje veselje napravil* svojemu prijatelju ali prijateljici, če mu (ji) podariš za darilo znameniti roman
mask letošnjega kratkega pred pusta. Sodeluje originalen The Falkton Jazz. Pridite tjdi Vi in potujte na Havaje. 53-n
—lj Sokolsko društvo Ljubljana 111. ta Bežigradom priredi v soboto dne 3. februarja 1934 prvo svojo maskerado. Vse članstvo in sokolstvu naklonjen oobčinstvo vabimo, da se te prireditve polnoštevilno udeleži. Na svidenie! Zdravo!   Uprava. ">4-n
—li DrušHo tSočac matica Ljubljana naznania. da bo drevi ob pol 21. uri v sa-k>nu »Pri levu< predaval naš znanec a. prof. dr. Vinko Sarabon: "»o življenju, splošnih in kilturnih razmerah v Južni Srbiji*. Dalje nas bo popeljal na zemljevidu po v^eh krajih, ki jih ie obiskal in nam bo povedal svoje dogodke >tu in tani< (Sls, Skop-Ije, Bitolt, Ohrid. Pebar, Prizren. Kos. Mi-trovioa. Krp.lje^. HruSevac. Pri.ština. Pod-goriea. Kotor. Mostar in Sarajevo). Predavanje bo zelo zanimivo, a tudi poučno za vs<» nas. ki nismo imeli 5e prilike videti te naše lepe kraje Južne Srbije. Vabljeni Sobani in prijatelji, ki hovejo prebiti eno urico med brati Južne Srbije. Vetop vR°m prost. 46-u
LOUIS GRAVEUR
}e slavni ameriški tenor
prokletstvo
ki ga dobiš pri upravi ^Slovenskega Naroda«. Ljubljana, za Din 20.- (oba dela); v platno vezana oba dela skupaj Din 40.- (s poštnino Din 3.- več).
Iz LiuMfane
—lj Šentjakobska okrajna organizacija .LVS v Ljubljani ima drevi ob 20. uri v salonu eostilne ?Pri Lozarji;« (Kožna ul- 15) «voj HI. redni letni občni zbor, na katorem poroča tidi e. narodni po*k>npr dr. Stane Rane in drmr*. Olbor vabi vse člane k čim številnejši udeležbi
—lj Okrajna ergsntaieija JNTS za Krako-vo in Trnovo v Ljubljani ima drevi ob 20. uri v gostilni pri >Sokliču« (švabičeva uli ra) svojo ITI. redno letno skupšetno. Poročali bodo nnr<m!ni poralaner g. dr. Stane Ifape in drugi. Vabljeni v#n člani okraT.ie organ izprijp.
—lj Tranivai zadnjo ?a«c ref ne cvili na ovinkih, kar je po mnenju nekaterih pripisovati posebnem »mazanju« tirnic. Tu hi tam na ovinkih namreč posipavaio kri-vme s »noTom. nnmesti da bi jih mazali. To ie RPveda cenejše in morda se bo novi nn<^;n mazanfa tako izkazal da bodo uporabi jnij sneg tudi p->!eti. Na nekaterih uli-eah »ino tako založeni z njim. da nam ne bo ooŠel vse l^to. Mor'ta na«c bodo posnemali tudi Zagrebčani in Beograifani. če nimamo patenta zp  mazanje s snegom-
— li V zvezdi imamo razstavo sne.ea. Ali ste jo že obiskali? Nedvomno bo napravila na vas najgloblji vtisk. Aranžma sicer ni najboljši, enec ni nakupičen po kakšnih posebnih vidikih, toda to ima še poseben čar. da f-o improvizirane čudovite szore ob glavnih poteh in na njih in da liudj«» preizkušajo na c»nežnih relijefih trpežnoM obutvi. Tudi leda je dovolj, da pridejo na svoj račun t idi športniki Tu in tam je sneg že tako stlačen, da bi ga morali razstreliti, če bi ga hoteli odstraniti. Razstava ostane do poletja.
—lj V ned>1jo igra Šentjakobsko aleda-Iišče iavrstne burko >Mlado>tni frehi«. Ta
velezabavna burka je prepletena z imenitno besedno in pituacijsko komiko. tako da se posetntki dve uri izborno zabavajo in Hie-liito na-smeiejo. Vabimo cenjeno občinstvo, da «i ogleda to prijetno in zabavno zadevo. Prvo deianje «e o.l?grava v stanovanju pisatelja Elsnerja. drugo v stanovani i grofa \*'!lien=a. tretie pa na varuški sodni ji. — Vstonnice se dobe od 10. do 12. in M 15. do 17. ure pri blagajni v L nadstropju Mestnega doma.
—I j Mestno naeeUtvo v Ljubljani opo-zarfa. da g. Ojster Janko nima pravice pobirati zaostale prispevke Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ker ni več mestni izvršilni organ.
—lj Lepi spominski dnevi. Policijski nadstražnik g. Anton K a j i n v Liubliani je v enem tednu obhajal tri pomembne praznike. Ob svojem uodu se je srečal z Abrahamom, povrh je bil p« še odlikovan za zvesto in pridno službovanje. Navzlic naporni službi del ije pri najrazličnejših organizacijah tudi ko! odbornik, zr.to pa zasluži najlepše Čestitke.
I
SEZONA V KAIRU
i
—lj Kino- >Nj. Visoko«! Prodajalka« ie re# už^ala. da eo skoraj vse predstave v kinu Matici razprodane. Witly Forsta in Liano Haid bomo v tem filmu občudovali M<nm še jutri, ker film že težko pričakujejo v Sarajevu. T.nli 7KD ima srečo z. *Ek.-ce-len<*o in njegovim ^nfer'om" da si ta nr^d-pnstni film potoVo ogletla'o 5o v»sj LHbljan-čani r»r? predstavali ob 14.30 *li pa iutrj ob 11. V kratkem bomo pa v kinu Matici videli onereto *Sen t=l*»hf»rne 5*>ne^ 5 po*k.iT--no godbo Roberta ^tolza. Nora Gregor bi rada po^tMa sredlšfe drožbe. kar ;e sen sleherne *ene. a Gustav Froblich bi io rad dobil za ženo. Kako s? mu posreči, pa morate sami pogledati. Tudi Willv Fritsch se v kratkem spet oglasi v Ljubljani, da nam pove. kako imenitno se je imel v Kairu.
—lj Bežtcrajčani s« preselile na Havaje. Mlado in staro bo zbrano nri Sokolu Liub-Hana III.. ki priredi 3. februarja 1334 ob 20. uri svojo nrvo maskerado. Pričarali bodo v mrzlo Ljubljano južno solnce. vitke palme, kokose, banane in južno razpoloženje. V tipičnih kolibah bo nič koliko veselja. >NoJ na Havajih« bo največja revija
— li Živilsk^trit ie bil danes zaradi mraza nekoiiko slabše zaseden, vendar so se gospodinje lahko založile z vsem. Prodajalke ie zelo zeblo, zato so še raje popuščale pri cenah. Zadnjič je bilo dovolj radiča \>o dinarju, ki ie zdai sezonska specijaliteta, danes so ga pa ponujali po 1-26 do 1.50 Din merico- Kmetice &o imele danes zelenjavo dobro pokrito, ker bi sicer zmrznila. Jabolk ie bilo precej kij jb mrazu. Nailepša so bila po 7 Din k'2 Zelo kupa?eje gospodinje zadnje čase kislo zelie in repo. Zelje je po 3. repa po 2 Din kg. torej po skalnih cenah. Cena iajrem ie zabela padati, danes so rtro-dajeli najlepša po 1.25 Din komad, v soioš-noin na trii precej lepa po 1 Din. Najboljšo se gnspodinie danes razveselile stomice. dobro založne z zaklano perutnino. Toda sos si lahko prfvoščiS le. če lahko kupiš celo. Prodaiale<* namreč ne sme prodajati sekana perutnine, kot jo je pred tednom, preden so mu sploh prepovedali prodajo. Tako ie baje stvar urejena naibolje v splošno za-dovolinost Gos-podinje ne bodo mogle kupovati le «ame perutnine, ker je na drobno ne bodo dobile ter se bodo morale potolažiti s kraviim mesom. Kdor pa lahko kupi po 5 kg težko gos. ki slane ko 12 Din, blagor m j. nihče ga ne bo zavidal! Tudi pi-šcance, ki so po 16* Din kg. si bo lahko ta ali oni privoščil, a red mora biti. da bi kdo ne metal plebejcev Ln izvoljenih v en koš. Na stojnici so bili tudi pulardi, kopuni po 14 Din. ncrrani, race itd.
—li Samo še pet dni nas loči od velikega družabnega dogodka, ki eo ga pripravili zabave in plesa želinomu občinstvu železniški in poštm uradniki za svečnico dne 2. februarja ob 20. v veliki dvorani Uniona. Fritlit^. ne bo vam žal; ostregli boste .^ebi in svojim in se dober nam'on boste podprli povrhu. Naknadna" vabila m vstopnice se dobivale pri obeh blagajnikih na žel. "nž-roma nohtni direkciji.
—li K<»mi?no sraženie oblek, pranje. fsv°tlo likanje perila. Savs Stane, Tyr?eva cesta 36. 47^1
— Podmladek Rdečega kri*a meščanske šole na Vicu priredi ji?tri ob 16. v Sokolskem dom.i predelavo TTzidor in Anuškaf. h kateri vljudno vabimo vso prijatelje našr mladine. Ker \e č>ti dobiček mimenten za nabavo šoUkih potrebšr*in revni mladini, vabimo k obilni udeležbi.
Kavarna „LE0N«
DANES VSO   NOC ODPRTA
—lj fmrli so v Ljubljani od 19. do 25. L m. Sarec Franc, 86 let. uiitkar. Cesta na loko 30-pr. Tro:ar Franc. 60 let. krojač. Soteska 4. Majnik Tomaž. 77 let, zasebnik. Dolenjska cesta 62-1 Vebar Ana. roj. Lav-riha, 88 let. zasebnica, Gradaška jlica 12. Huber Barbara, 80 let. uradnica v ook.. Poljanska cesta 16. Kretič Emanuel, 58 tet. mestni revež, Janljeva ulica 2. Trvmtelj Mari ia. 10 tednov, hči delavca. Linhartova ul. 41. Lovšin Elizabeta, roj. Kobler, vd. Čeme, 77 let. gostilničarka in posestnica. Gradišče 13-1. — V ljubljanski bolnici so umrli: Krt Milk«. 3 leta. hči posestnika. Primskovo 6 pri Kranju. Tepina Marija, roj. Rus. 50 let. postrežnica, Aljaževa ulica 11. Oven Ivana, roj- Končan, 42 let. žena tesarja, Stepanja vas 61. LipovSek Ivan. 51 let. delavec. Zidani moM 25. Javornik Frančiška, roj. Rode. 61 let, žena a] ižit. drž. žel., Polakova llici 3. Vrečar Anton. 3 lela. sin uradnika. Rožna dolina. Cesta IV-12. Lovšin Avgusta. ^5 mesecev, sin sprevfKlnika. Dravi je 162. Hcinik M-ariia. 3S let. Lehf»n na Pohorju.
_lj V zeodnjih jutranjih  ur»h odprto.
Restavracij S'^on. Golaž. Sfi*~n
Pri hripi, bronhitisu, \T.et.iu mandl.ievt pljučnem katarju, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, oboleniih oči in ušes, skrbimo za to. da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« Rrenci-ce. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri senu in drugin mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Maribora
_ Kako so se kini pravdali v ttBfc«*vaih
zadevnh. Pri mariborskem okrožnem so<ii-š*u je bilo v preteklem letu 23 tiskovnih tezb in je število od predlanskega leta precej narastlo.
_ Predrzen vlomilec ln tat.   V petek
dopoldne se je zagovarjal pred troclanskim senatom 30-letni Gril Josip iz Maribora zaradi mnogoštevilnih vlomov in tatvin. Mnogim Mariborčanom je vlomil v zaklenjena stanovanja in odnesel vse. kar mu je prišlo pod tatinske prste. Njegov delokrog je sesal tudi Izven našega mesta in je bil že celo v Zagrebu na vlomilskem poslu. Najraje je aegel po gotovini ln je imel v r»Tn pogledu velike uspehe, saj je
ukradel samo v gotovini preko 10.000 Din, razne zlatnine, obleke in celo vrsto drugih predmetov pa za preko 25.000 Din, Tatinski vlomilec je po rodu iz Nemčije in sploh ne zna niti besedice našega jezika, vendar pa Je prišel krast v našo državo. Kradel je obdolženec skrajno oprezno, ko jo povsem dobro proučil stanovalce in stanovanjske razmere. Posluževal se je zelo rad vetriha in drugega vlomilskega orodja. Obdolženec tatvine priznava. Glede na njegovo ženo in 2 nepreskrbljena olioka je sodišče izreklo najnižjo kazen: 2 leti robije in izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti.
— Lutkovno gledsJiaee. Sokol Matica priredi v nedeljo, dne 28. t. m. ob 15. uri v dvorani Narodnega doma igro t rode Janko *Gašperček dvorni zdravnik«.
— Narodna strokovna zveza ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo 28. t. m. ob 9. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. Podružnica poziva vse članstvo, da se občnega zbora obvezno udeleži, ostale somišljenike pa vljudno vabi.
— 13 let robije za en strel. Mali senat tukajšnjega okrožnega sodišča je včeraj sodil Kocmuta Ivana iz Janeževskega vrha zaradi poskušenega umora. Obtožnica mu očita, da je v noči 30. septembra minulega leta ustrelil svojo gospodinjo in ljubico iz lovske puške in jo smrtno nevarno poškodoval. Kocmut je oženjen, a je svojo ženo zavrgel. Nato se je smukal okoli mlade vdove Januš Marije ter se ji vdinjal za hlapca. Ta o tem ni marala nič slišati, ker pa je bil osumljenec zelo nasilen in nadležen, ga je končno vendarle sprejela za hlapca. Kmalu je začel na posestvu oblastno gospodariti in bil proti svoji gospodinji nasilen. Ponoči ji ni dal nikoli miri, često jo je prisilil, da «e mu je vdala, kar seveda ni ostalo brez posledic. Ko je Kor-mut zvedel, da se bo Januševa omožila z drugim, je kar pobesnel od ljubosumja. Kritičnega dne je šel k svojim staršem, ukradel očetu lovsko dvocevko in se podal proti Januševi hiši. Ko je prišel do okna, je poklical svojo gospodinjo. Ta se je nič hudega sluteč približala oknu. ali tedaj je počil strel in jo zadel v glavo. Vsa v krvi se je Januševa nezavestna zgrudila. Po srečnem slučaju je ušla gotovi smrti, vendar so ji v ptujski bolnici odvzeli eno oko. Na drugo oko zelo slabo vidi in je nevarnost, da popolnoma oslepi. Osumljenec dejanje priznava. Sodišče ga je obsodilo v smislu obtožbe, t. j. da je dejanje izvršil naklepno in po zrelem prevdarku. na 12 let robije in trajno izgubo častnih držav-ljansHih pravic.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO'
p o
O OGLEJTE SI Q
X      film napetih borb za svobodo q
8  V Sibirijo
O      Borba žene za svobodo ljublje-O nega moža
Q      Napeta  dejanja;   lepa  godba O
8   Zvočni kino DVOR 8
Telefon 27-30 O Predstave danes ob 4., 7. in 9., O jutri ob     5n 7. in 9. url zvečer O
One 2.-, 4.-, 6,- in 8,- Din g
O
OOOOOCOOCOOOCXX)OCOOOC
Z Jesenic
Glavna skupščina Savezne strelske družine. Te dni se je vršila v dvorani kolodvorske restavracije letna glavna skupščina, ki se jo je udeležilo 45 članov. Predsednik g. Čop Miha je otvoril skupščino, pozdravil navzoče ter orisal delo družine v minulem letu. Tajnik g. Stegu je poročal, da je imela družina 98 članov in da so sc strelske vaje skoraj redno vršile vsako soboto in nedeljo na strelišču s sobnim streljanjem pa se je pričelo °. novembra minulega leta Blagajnik 2 Petk«5 je poročal, da je imela družina 4912.— Din dohodkov ter 4716.— Din izdatkov .dolg pa je ob pn-četku leta znašal Din 5783.— in se je med letom znižal na Din 2*K>3.—. Zelo pregledno poročilo je podal kot strebki mojster g-Kerštein Franc, ki je med drugim omenjal da je znašala skupna udeležba pri vajah 582 strelcev povprečno 30 na uro. Po poročilih gospodarja se je vnela kratka debata, nakar so se vršile volitve nove uprave, ki jo tvorijo naslednji gospodje: predsednik Miha C^op. podpredsednik dr. Obersnel Maks, tajnik Ste^u Milan, blagajnik Davorin Peter, strelski mojster Kerštein Franc. Gospodar Slavu jević D joka, odborniki Ogrin Rudolf, Humer Lovro, Oražem Anton. Klobur Avgust Nadzorni odbor: Čer-mak Franc, Bajič Stan;slav, Vmter Joža in dr. Vouk .Tanko.
CVETOČI MAJ LJUBEZNI RAJ
MASKA KADA SOKOLA VIČ PUSTNA SOBOTA
Iz Črnomlja
_ Občni zbor JNS. V sre:lo fine 21. t.
m. se je vršil cbčni zbor orsani/s; ij-1 JNS v Ćrncmlju. Velika ndelesba >^ *as. no dokazala, kako veliko zanimiini" je med našimi ljudmi vladalo za ta zbor. Vsi funkcijenarji so podali svoja poročila, iz katerih smo videli, da je bilo največ lela za časa občinskih volitev, ki na so tudi zadovoljivo izpadle, dasi so celo nekateri organizirani člani volili nasprotno listo. Po poročilih so se vršile volitve ro-vega odbora. Predlagani sta bili dve i^ti, od katerih je z malo večino zmagala lista sreskega veterinarskega referenta z. Ker-kovica. Že!j# naših ljudi je in edina prava pot do cilja, da vodijo našo lepo organizacijo JNS ljudje, znani po svoji tnaSaJ-nosti. delavnosti iti nacijonalui preteklosti brez vseh osebnih nasprotstev Ni p av, da pri takih važnih organizacijah od*o-čujejo ljudje, ki doslej niso aktivno P°*°-zali v delo organizacije, ker ista zahteva preizkušene borce in društvene delavce, ako želi res uspešno in Iskreno napredovati.
— Samaritanski tečaj. Pod okriljem Gasilske župe in kra'evnega odbora Rdeče-ea križa se je pod vodstvom tukajšnjega zdravnika g dr Božidara Kiissla pričel nižji samaritanski tečaj, ki šteje 35 rednih ude'ežencev.
_ 8okoIski zdravo žele svojemu vrie
mu Sokolu in družabniku g. Doretu Seti-ni, tukajšnjemu davkarju, ki Je bil pre-
meščen v metliško   davčno   upravo, v*l
črnomeljski Sokoli ln mu žele mno?o zadovoljstva na novem mestu prepričani, da bo tudi  v  Metliki ostal  zvest In aktiven
sokolski delavec.
_ Preveč »nega. Ker zemlja v na%:h krajih nI zamrznila, preti nevarnost zaradi siiega, ki še vedno leži na njivah, da zgnijejo zimski posevki. Naj se temu pozneje pridruži še suša. ki Belo Krajino prav rada vsako leto obišče, pa bo icvni belokranjski gospodar zopet uničen, brer zaslužka, denarja in hrane.
Naše gledališče
DRAMA Začetek ob 20 nri Sobota. 27. janarja: Pravica do jrreha. laven.   Globoko  mižane   cene   od   5 eo 14 Din
NVelja. 2«. januarja: ob 1R. ari Turifce kumare. Izve«n. Znižane cens od do 20 Din. — Ob 20. uri: Gospodifiva. Pr~-mii«*ra. Izven.
Ponedeljek.   2«.  januarja: zaprto.
OPERA ZaVtek ob 20 ari
Sobota. 27. januarja: Ples v Sa*©Jn. Premijera. Izven.
Nedelja. 28   januarja: ob 1*.  ari Nltara Izven- Izr.xino znižano cene od 8 dj 5*0 Din. — Ob 20- uri: Pies v Savoju. I»v.
Ponedeljek,   >H   junnar'a: zaprto.
DRAMA.
Nedelja v ljubljanski drami. Popoldne ob 15. uri se uprizore Turške kumsr-* v znani izvrefni utedbi. Turške k imare buika v pravem pomenu besede, knterili edini namen je izvrstno zabavati navso^ občinsrtvo. Veljajo eene od 6 do CO Din. -/večer «>b 20. nri pa je premijeri Devalov1 iiire G'*tpodirna< v režiji 2. Milana Skrbi;.-Ska. M~TOt?povli^na' je delo SJMHBentteSJ franooskega dramatika Devala, premijera je bila pred enim letom v Parizu. Takrat jo je kritika označila kot višek nlepovoc.i ustvarjanja. Delo je zabavno, ima pa obenem tudi precej tracikp. V potiumetoi'1 vlonah nastopaio na£e nnjboljše moči. Prs mijera ie izven-
I.Hil>iian»ka drama prip-avlki sa pri-I hodnje tedne Charleyevo telo. Bratje Kar#-| mazovi. Vi#i<wko kroniko,    za tem pa Čevljarja Aniona Hit«.
OPERA.
Ples t S«roju.   Premijera ene iaane 1
najnovejših pa tudi najnapelejifli operet br. drevi t,«b 20. iri v na5i operi. Inl<»re*ant'i • delo ima odlično zasedbo, ležijo in muzikalno fodstre kakor tudi dovršen prevod. Bfe* dvoma bo imeli tudi pri na#» osrromc-itt?p<»h. Premiiera je izven abonmaja, lavno tako tudi prva repriza, ki bo v nedelio 28. t. m. zvečer.
Prihodni.-i no\itet«  v operi bo Pop*-ni jer Viljem TeL
Mariborski čevljarji protestirajo
Maribor. 26. januarja. V četrtek. 23. t. m. se ie vršil v Gambr novi dvorani velik shod čevljarjev v znak protesta proti nanovo *e snujoči tvornici čevljev' »Astra«, ki bo bajo imela v Mar boru podružnico.    Da bije našim Cevljai jem res že 3 2. ura je kazalo dejstvo, da ao do zadnjega kotička napolnili veliko dv«. rano. Shod je otvoril načelnik mariborsk* čevljarske zadruge g. Krajcar, ki je uvod> ma  pozdravil  tudi  magistr^tneca ravnat* lja g. Rodoška.   zastopnika   policije, za stopnika zbornice TOI g. dr. Pretnarja Iz Ljubljane,  zastopnika ljubljanske   čevlju r ske zadruge g. Kristana,   predsednika trgovskega   gremija v Mariboru   g. Wcixla predsednika slovenskega  obrtnega društva g. Sojča in dru^e.   V izčrpnem in utemeljenem govoru je g. Krajcar orisal položi: našega   malega   obrtnika čevljarja,   ki jc itak že dobil    smrtni    udarec    po tvrd* Bar'i, a sedaj ga pa namerava popolnom • ugonobiti »Astra*. Tekmovanje i*-cd onu njenima tvrdkama bo cene Čevljarskih iz delkov še bolj znižalo pod že davno p: koračeni min;mum in tako bo upropaJČ« nih na tisoče    naših   čevljarjev-.Tugoslovr nov.   Striktnim izvajanjem načelnika če\ ljarske zadruge g. Krajcarja je sledil go vor   g. dr. Pretnarja kot zastopnika rb<>' niče za TOI. Ta je podčrtal predgovoru kove ugotovitve s strani zbornice in uil> tovil,    da je shod  mariborskih čevljari*. zadnji klic po pomoći,   jc   pogovor, kje najti vrata za rešitev že itak izmozgancjiJ čevljarskega stanu.    Njegove tople in pr srčne besede so navzoči čevljarji sprejeli l glasnim odobravanjem.  Na zborovanju §0 še govorili zastopnik čevljarskih  pomoč n kov.    predsednik mariborskega trgovskega gremija   g. \Vei.vl.   zastopnic ljubljans^1 čevljarske ladrugc a Kristan io drugi. U vseh govorov se izra/a odločna zahteva in apel na merodajne činitelje, da preprečii|» v obmejnem Mariboru ustanavljanje nov-'i tvrdk.   ki bodo našega   obrtnika prej »li slej upropastile.
Vremensko poročilo
Bistrira — Boh. jezero, 27. Januarja: —14, jasno, 10 cm pršiča na 1 meter podlage, smuka idealna.
Bled, 27. januarja: —12. jasno, mirne. 65 cm sreža. led uporabljiv. 25 cm.
Kranjska irora, Rate«V, Planica, 27. j** nuarja: —12, barometer pada, jasno, mirno, 120 cm sreža.
Smučarski dom LJubljujie na Pokljuki. 26. januarja: —12, jasno, solnčno.
Planina na Kraju, 27. januarja: —17. jasno, mimo, 40 cm novega prSiča, smuk* idealna, izgledi najboljši.
Smučarski dom Skale na Voglu, 26. januarja: jasno, mirno. 15 cm pršiča na st?-ri podlagi, smuka idealna, izgledi za nedeljo najboljši, dnevna prehrana 30 Din.
Mrzlica nad Trbovljami, 26. januarja: —5. jasno, mirno, 60 cm poledenelega snega, smuka dobra, skakalnica uporabna
Velika planina, 26. januarja: —10, Ja"-no. mirno. 4 cm sreža, smuka dobra, izgledi lepi. v planinah odlično.
Mojstrana, 26. januarja: vreme najlep'^ smuka idealna, skakalnica uporabna, izgledi naiboljš<
Kamnik, 26. Januarja: —14, malo megleno, mirno, 20 cm starega snega, arel smuka dobra, skakalnica dobra.
Sodražica 25. januarja: —10, jasno, sever, 10 cm prSiča na 1 m podlagi, smuka idealna, izgledi prav dobri Na Travni g " ri smuka idealna.
Šmarje pod LJubljano, 26. januarja: vreme jasno, solnce, brez megle. S5 cm sne ga, smuka ugodna, tereni v okolici Idealni
Celjska koča. 26 januarja: 10 cm pr*'-ča na podlagi 70 cm, smuka dobra, ja-no, solncno.
Tudi v zraku so že redarji
Kako imajo Američani organizirano varnostno službo
v potniškem prometu
Po zadnji katastrofi velikega potniškega letala v Franciji so se zaceli ljudje »pet vpraševati, kako je mogoče, da sploh pride do takih katastrof in kje tiči pravi vzrok. Statistika zračnega prometa v Ameriki, Angliji in Franciji nam kaže. da je v zračnem prometu nevarnost tern manjša, čim večja je hitrost letal. Zračne proge so zdaj pod skrbnejšo in modernejšo upravo, nego železniške proge. Za primer lahko vzamemo zračno progo Chici-go New York. Vsa ta dolgu proga je opremljena s sistemom
vrtečih se svetiljnikov najmodernejše konstrukcije.
Svetiljnik železne konstrukcije stoji na bazi velike smerne puščice, ki stoji v njeni glavni črti uslužbenčeva kočica, na njeni strehi je pa recimo številka i5T B« do »58 Bi. itd. Ti svetiljniki so postavljeni na razdalji 10 do 15 milj, a zasilna letališča so na vsakih 40 do 50 milj med glavnimi letališči.
Na vsoj zračni progi dajejo radio svetiljniki istočasno podnevi in ponoči signale za aeroplane, leteče v teh obeh smereh, da lahko lete piloti kakor po nevidni progi
tudi v temi, megli, viharju in snežnem metežu,
saj so točno obveščeni o vsem, kar se godi v zraku in tudi smeri ne morejo zgrešiti. Poleg tega sprejema radiotele-grafist neprestano poročila o vremenu, o
Poštna zračna zveza Italija ■ Južna Amerika
Italijanska letalca, ki sta otvorila poštno zvezo med Italijo in Južno Ameriko.
slučajnih ovirah na tem ali onem letališču itd. Če si ogledamo načrt take zračne proge, vidimo jasno, da moderno potniško veleletalo ne leti kar na slepo srečo, da ni prepuščeno samo spretnemu pilotu, kakor je bilo v začetku poštnega zračnega prometa, temveč da drvi zračni kolos z veliko brzino
po točno določeni progi radio valov.
Da bi bil zračni promet popolnoma varen, so ustanovili posebne zračne patrulje, tako zvane trackvvalkers. Šest pilotov zračne patrulje ima na razpolago letala, ki so pravi preizkuševalni laboratoriji. Vsak pilot ima dodeljenih 3000 do 3500 milj državnih zračnih prog. Kako važna je ta zračna služba, nam pričajo primeri, o katerih piše ameriški strokovni tisk .
Dva letalca sta na progi Chicago-New York. Proti zapadu leteči letalec se je ravnal po radio signalih, kakor jih je slišal iz slušalk. Letel je torej vedno po desni strani proge in zanimal se je samo za to, kar se je godilo pred njim. Ko se je bližal Clevelandu, je pa za hip pomisli na nalogo, ki ga je čakala po poletu. Ko je v naslednjem hipu dvignil glavo, je naenkrat
pridrvelo iz oblakov drugo orjaško letalo,
namenjeno v New York, in letelo je tako blizu njegovega levega krila, da je lahko videl tudi najmanjše podrobnosti na platnu trupa.
O tem je bilo takoj obveščeno ravnateljstvo zračne proge, na progo je bil poslan »redar« in izkazalo se je, da se je proti vzhodu leteči pilot ravnal po sveti1 jnii-ii ne pa po radio signalih. Ko je pa priletel zračni redar na kraj, kjer bi se Dna kmalu pripetila katastrofa, je nalašč sledil ravni črti luči in vključil radio za sprejemanje signalov. In njegova domneva se je potrdila. Smer radio signalov je bila
nekoliko nagnjena proti jugu in tako je nastala napaka, ki sicer letal ni mogla spraviti s prave poti, vendar je bila pa dovolj velika, da bi bila lahko nastala katastrofa. Po tej ugotovitvi je bila smer oddajanja signalov takoj popravljena.
Druga dolžnost zračnih redarjev je, neprestano kontrolirati, ali so luči sve-tiljnikov dovolj močne, ali se svetiljniki dobro sučejo, ali je smer in intenzivnost radio signalov brezhibna, ali je na letališčih vse v redu in da-li vse funkcijoni-ra, čim se pojavi aeroplan itd Ze'o važna je tudi služba pri svetiljnikih. Tako so piloti zahtevali, naj bi svetiljniki ne metali močnih svetlobnih žarkov v oblake, ker se ne morejo spustiti dovolj c!zko k njim in ker se vidijo svetlobni žarki samo
na 3—4 milje, dočim bi »e videli 40 milj daleč, če bi padali v smeri poleta.
V goratih krajih so postavljeni manjši svetiljniki kar vrh gora tako, da se vidijo od vseh strani, pa tudi od zgoraj. Zračni redar je na kontrolnem poletu opazil, da en svetiljnik ne deluje in takoj je po radiu odredil, naj ga popravijo, kajti v naslednjem hipu je moralo prileteti mimo potniško letalo in lahko bi se bila pripetila nesreča. In signali kakor »četrti svetiljnik severno od naše zapadne meje letališča ne delujec — »svetiljnik št. 57 B ugaša luči« itd, gredo neprestano skozi ozračje. Mnogo je tudi primerov, da potniki ali posadka med poletom oboli in da morajo brž poskrbeti za zdravniško pomoč, ker je operacija nujna. Vse to opravijo
z radio signali Iz zraka, da je na letališču za operacijo že vse pripravljeno, ko se letalo spusti.
Železniška uprava bi bila lahko vesela, če bi imela na razpolago tako moderne varnostne naprave, kakor jih ima zračni promet.
Svojega gostitelja umoril
Poročali smo včeraj, da je policija aretirala morilca trgovca s prašiči Ludvika Varge iz U.ipešte Franca De-nesa. Z Vargo se je seznanil v policijskem zaporu lani v decembru, kjer sta bila nekaj časa zaprta v isti celici. Danes teden sta se slučajno srečala ln Varga je gostil Denesa vso noč in še v nedeljo ves dan. Denes je siromašen brezposeln soboslikar. Stanoval je v baraki nekje v predmestju, pa se je mora! izseliti, ker so barako podrli. Videč, da ima Varga pri sebi denar, je sa eru umoriti ga. Povabil ga je k seb: 6e£ »toč in v ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah ga >e s sekiro umoril.
V baraki, kjer je bil zločin storjen, je spala tudi Denesova žena s tremi otročiokri v starosti 4, 3 in 2 ier. 2ena je bila priča umora in videla je tudi, kako je njen mož po umoru razsekal truplo na kose in jih v otroškem vozičku nekam odpeljal. Vrnil se je Šele zvečer. V torek so truplo našli. Denes je takoj po aretaciji umor priznal. Pri svoji žrtvi ie naše! samo 15 pengo in od teg-a je dal 8 pengo svoii ženi. da bi naš!a novo stanovanje. In res je Denesova v ponedeljek najela novo stanovanje ter plačala 8 pengo tedenske najemnine. Rodfvna se je preselila v torek zjutraj in Denes je bil aretiran že v novem stanovanju. Ker žena možu pri umoru ni pomagala, so jo takoj izpustili, kaiti do zakonu kot bfcž-nja sorodmica na bila dolžna svojega moža ovaditi.
Zatiranje tuberkuloze
Italijanski profesor Andreatrl Je odkril nor
serum proti tuberkulozi in dosegel z nJim že prav zadovoljive uspehe.
Sreča siromašnega Žida
Francoski listi so nedavno prinesli sliko srečnega dobitnika, ki je zadel v francoski državni loteriji 5 milijonov frankov. Sreoai dobitnik je prišel po denar v maski d? bi ga nihče ne spoznal ker je dobro vedel, kakšna usoda je zadela njegovega prednika, ko so ga začeli od vseh strani oblegati s prošnjami in grozdnimi pismi. Zadnji dobitek v znesku 5,000 000 frankov je osrečil siromašnega žida. čigar oče je v Lodzu nočni čuvaj na zelenjadnem trgu. Vsi ga poznajo pod imenom Moj-sze. Stanoval je v tesnem kletnem stanovanj in delati je moraJ trdo. da je preživljal svojo petčlansko družino. Sinovi so morali pred leti zapustiti Poljsko in rodb'na do zadnjega ni imela o njih nobenih vesti.
Tem večje je bilo njeno presenečenje m veselje, ko je dobila te dni pismo iz Pariza. S'n je poslal očetu dva čeka po 500 do'arjev in mu smarnči-l, da je zadel v državni Wri.ii' 5.000 000 fc*a*ikov. Denar je poslal, da bi se lah-k*; drulkia preselila v boljše stanova-
nje. Sin je pisal očetu, da mu bo posH-ijaJ vsak mesec sto dolarjev, če opusti svoj dosedanji polete, ker je varčen in ker bo dobitek zadostoval, da bo lahko dobro živel on in njegovi starši.
Angleški otroci se sredo Hitlerja
Edini uspeh hltlerjevske propagande v Angliji so otroške Igre, kakor jih vidimo tu na
Kako ]3 Paderewski zaslovel
Angleški pisatelj R. Landau je napisal nov življenjepis slavnega poljskega pianista Paderewskega, ki v njem pripoveduje, kako je Paderewski dcsegel svetovno slavo. Paderewski je bil učenec dunajskega profesorja Lešetvckega, ki je pravilno ocenil izredno Poljakovo nadarjenost in sklenil odpreti mu pot k slavi. Zato je odpotoval z njim in svojo
ženo Anito Essipovo v Pariz, kjer pa dolgo ni mogel pripraviti koncertnega podjetnika Erarda do tega, da bi omogočil neznanemu Poljaku nastop na javnem koncertu. Ko se je pa to končno zgodilo — Erardov vpliv na javno mnenje je bil namreč silno velik — je bila dvorana nabito polna odličnega občinstva iz glasbenih in plemiških krogov.
In Paderewski je napravil takoj prvi večer na zbrano pariško občinstvo najboljši vtis. Med pavzo sta se zglasila pri njem dva vodilna dirigenta filhar-moničnih koncertov. Lamoreux in Co-lonne, da bi si zasigurala novo zvezdo za svoje koncerte. Paderewskemu je prišel čestitat tudi stari Gonoud in dame iz najboljših krogov so kar tekmovale med seboj, katera ga bo prej videla v svojem salonu. Zjutraj je pisala vsa pariška kritika o novem geniju in tako je Paderewski doslovno kar čez noč zaslovel.
Po desetih letih iščejo morilca
V juliju 1923 so našli na obali v Tre-portu ustreljeno neznano ženo. Takrat so pisali o tem vsi večji listi, kajti šlo je za zagoneten umor tujke. Celih 10 let se je zanimala policija za neznanega moža, ki se je podpisoval iMemo« (Nihče). Umorjena je bila poljska državljanka Helena Zifferjeva, ki se je bila leta 1913 poročila z avstrijskim stotnikov Valdemarom Ziffeijem. Njen mož je postal po vojni lesni trgovec v Krakovu, kjer je pa zašpekuliral tudi ženino premoženje. V stiski se je seznanil z bogato mlado vdovo, polakomnil se je njenega denarja in začel razmišljati, kako bi se cdkrižal svoje žene. Njegov brat Jožef je prevzel nalogo zapeljati svakinjo, odpotovati z njo v inozemstvo in spraviti jo tam s sveta.
Uboga žena se je dala preslepiti in leta 1923 je odpotovala s svakom v Francijo. Po kratkem bivanju v Parizu sta se naselila v Treportu in tam je Jožef Ziffer 10. julija svojo svakinjo umoril. O vsem tem je obvestil policijo neznanec Nemo, ki je pisal policiji že več pisem, nanašajočih se na ta zločin. V začetku se policija za anonimnega pisca ni zmenila, končno se je pa ie začela zanimati, kaj tiči za njim. Sodišče v Diep-pe je izdalo tiralico za Jožefom Ziffer-jem, poljske oblasti pa iščejo njegovega brata in njegovo drugo ženo. Sodnik v Dieppe je izjavil, da ga policija v Treportu ni obvestila o anonimnih pismih, pač ga je pa začel bombardirati z njimi zagonetni Nemo in tako je sodnik lani 23. junija uvedel kazensko postopanje,
ln sicer tri dni pred potekom zakonitega desetletnega roka od storjenega zločina. Oblasti morajo biti zelo previdne, ker sloni ovadba samo na anonimnih pismih.
Čuden bolnik.
Zdravnik: Ali se vaš mož pritožuje ces žejo?
— Ne, gospod doktor, moj mož se ieje veseli.
Naši športniki so zborovali
Pomen nogometa za LJubljano — Apel na Javnost, da
podpre športnike
Ljubljana, 27. januarja. V četrtek je A9K Primorje priredil v zeleni dvorani hotela LTnion športno zborovanje. Zbralo se je lepo število članov in prijateljev kluba tako, da je bila dvorana dobro zasedena. Poznalo se je, da se bližajo veliki športni dogodki, hude borbe za razna državna prvenstva. Razpoloženje je bilo borbeno in vsi govorniki so želi za svoja tehtna izvajanja navdušeno odobravanje.
Iz govorov je bilo posneti, da jc klub priredil in da bo rudi v bodoče j reja! taka predavanja   predvsem   da vidrami
javnost in oblastva in da jim pojasni, kolikega pomena je sport za zdravje mladine, pa tudi za ugled našega mesta in kra-
iev. Zborovanje je otvoril dr. J. Birsa. kratko je omenil, da naj zborovanje pokaže, kak=ne težave imajo naši klubi, kaj je ASK Primorje že doseglo in kaj si od bližnje bodočnosti obetamo.
Prvo poročilo je podal klubov tajn:k g. Cek. Očrtal je dogodke v kolesarski, plavalni, lahkoatletski in novo ustanovljeni smučarski sekciji. Kolesarstvo se v klubu budi k novemu življenju in delovanju. Plavalna sekcija pa jc obtičala na rekorderju in plavalnem fenomenu Vilfanu. Govornic je lepo nanizal dejstva, zaradi katerih ie sekcija izgubila svoj plavalni prostor v Koleziji, kjer so zasebni interesi nadvladali javne in občekoristne. Sekcija bo morala vprašanje klubskega kopališča zdaj končnovcljavno rešiti. Izčrpno j? bilo nadaljno poročilo o delu lahko-atletske sekcije. L. 1934 si je ta sekciji pr borila več državnih prvenstev, zlasti velika je lavorika državnega moštvenega prvenstva. Dala je državi novega zastopnika na dolge proge, atleta Krevsa, ki je našo državo odlično zastopal na balkanski olimpijadi v Atenah. Sekcija pojde v nove borbe z nezmanjšanimi silami, ali pa tudi z nezmanjšanimi sredstvi, pa je drugo vprašanje. Tudi tu je idealizem premagoval vse ovire. O novi sekciji, smučarski, je poročevalce omenil priprave za večia dela.
Sledi«! je govor tov. Kralja, ki že ves povojni čas posveča svoje sile ljubljanskemu sportu v nogometnem podsavezu in tu utira pota objektivnosti in poštenosti, pota enakopravnosti velikih in malih klubov ne glede na faktične in namišljene tradcije in zasluge. Govornik je uvodoma lepo navezal na besede dr. Andrcjevi-ča. mednarodnega tajnka Jug. nog. saveza. Naj sodimo o nogometu kakorkoli, dejstvo je, da spada ta športna panoga med najbolj popularne po vsem svetu in da pomeni za marsikatero državo in mesto propagandno silo. ki pogostokrat prekaša vse diplomatsko delovanje. Tako je tudi jugoslovenska reprezentanca v Mon-tevideu pred leti starila s svojimi zmagami za ugled naše države do vsem svetu mnogo več. - „
Tega propagandnega dejstva se pa nas! lokalni činitelji prav nič ne zavedajo. ASK Primorje se je iz lastnega in s svoj:mi skromnimi sredstvi povzpelo med elitno skup jio jugoslovenskcga nogometa. Tu se bor: ket piedstavnik našega belega mesta.
Nedelja, 28 januarja 7 30* O zidavi jam za kisanje krme (inž.' Sadar Vinko). 8.15: Poročila. 8.30: G mnastika (Pustšek Ivko). 9: \ ersko predavanje (dr. Mibacl Opeka). O.30: Mešan oktet poje božične pesmi. 10: O pomenu dvojčkov in sorodniška manjvrednost (dr. Skerl Dožo). 10.30: Narodne pesmi igra barmoniko. dekle in fant pa pojeta. Sodelujejo: gdč. Sokova, gg. Jetacin tn Cvirn. 11 15: Slovensko glasbo izvaja Ka-d;o orkester. 12: Cas. ruski instrumentalni in vokalni reproduc. koncert 16: Smernice za ureditev in vodstvo naših kmetij (inž. Petkovšek) 16.30: »Dover-Calais« veseloigra Šentjakobski oder). 17.3t»: Reproducirani valčki 20: Prenos operete iz Ljubljane. V odmoru: čas in poročila.
Ponedeljek, 29. januarja 12 15: Veselih nog naokrog (reproducirani plesi). 12.45: Poročila. 13: Cas, operetna reproducirana glasba. 2S: Gospodinjska ura: Prehrana delovnega človeka ga. San ti č). 18.30: Električna h-sna instalacija (inž. Mattanovich). 19: Poročila za inozemstvo: Slovenska pesem (Klub espe-rantistov). 20: L ra slovenske moderne glasbe: 1. samospevi ge Šuštarjeve, 2 vokalni koncert g. Dermote, vmes klavir solo, g. Vodušek 21.15: Citre in kitara (brata Ahačič). 22: Cas. poročila. Radio jazz. Torek, 30. januarja 11: Šolska ura: Higijensko predavanje (dr. Simec Amalija). 12.15: Slovenske narodne (samosnevi in dueti) v reproducirani glasbi. 12 45: Poročila. 13: Cas. cigani svirajo v reproduc glasbi. 18: Otroški ko-t ček (Manca Komanova). 1S.30: Glasbene s! ke v reproduc. glasbi. 19: Francoščina 0>rof. Prezelj). 19.30: Potovanje po Južni Srbiji (prof. Jeras). 20: Glasbeno predavanje ilustrirano s ploščami (dr. Dolinar). 3130: Vok. koncert op. pevca Popova. 2115: Narodne pesmi v vprašanjih in odgovorih. 22: Cas. poročila. 22.30: Angleške plošče.
Sreda, 31. januarja
12.15: Violinski solist, koncerti na ploščah. 12 45: Poročila. 13: Instrumentalna onem a glasba (plošče). 18: Komorna glasba. Radio kvintet. 1870: Raplio orkester. 19: O narodni vzgoji (dr. Gogala Stanko) 19.30: Literarna ura: Ob !0Oletn:ci Prešernovega sonetnega venca (Vera Dostalova). 2>. Vokalni koncert ge. Zlate Gjungjenac 2^.30: Vokalni koncert »-Ljubljanskega Zvona«. 21.30: Dolinškov šramel kvartet. 2 15: Cas, poročila, plošče.
Četrtek, 1 februarja
1215: Operni solisti na ploščah. 12.45: Poročila. 13: Cas reproduciran orgelski koncert. 18: Predavanje za kmet. gospodinje (Hum ek Štefanija). 18 30: Srbohrvaščina (dr Rupel). 19: Pogovor s poslušalci Cnrof. Prezelj) 19 30: Plošče po željah. 20.30: Prenos Tatisn;nega večera s Kazine. 22: Čas, poročila, Radio jazz.
kot najboljši zastopnik naših slovenskih krajev. Moralno je to veliko. Toda hkratu nastajajo za domače činitelje dolžnosti, da ta klub v njegovi nadaljnji borbi proti močnim klubom Zagreba in Beograda, ki So deležni UMtelM in vsestranske pomoči svojih bogatih mecenov in radodarnih oblastev, podpro. Govornikova izvajanja so izzvenela v glasen apel na merodajne kroge, naj bi se zganili in nogometu kot faktorju propagande in ugleda posvetili čim več p>zrnosti.
Tov. kralja in njegove markantne opombe, ki <o bile čestokrat zabeljene s
p kr;mi ugotevnami, so poslušalci opetovano prekinili z bučnim odobravanicm. Sledil je govor tov. mi. Debeljaka, ki je poudaril več tehtnih misli. Mladina je po vojni iskala novih potov telesne in duševne prerodi t ve. To rešitev jc našla v sportu, na zr:*ku in solncu, v igri. v bo^be-n:h vežbah. Toda od vsega začetka mi ;-' biln jasno, je nadaljeval govornik, da ta pokret ne more ostati v okviru enega kluba, da so tirati vsi športniki ravnopravni :n da ;:ro %rc absolutna svoboda pri udej.*tvo-vanju. Tu ni privilegijev tradicije alt uspehov, tu mora vladati svoboda za vse, zi vse klube, velike in male, mlade in šture. V tem znamenju se je bojevalo tudi ASK PrmorJe in uspelo na vsej črti v korist in napredek vsega slovenskega sporta.
Zadnji govornik g. dr. Birsa se je dotaknil pr^chsein moralnih vprašanj na lega snerta. I vodoma je podčrtal, da smo do-b;li v zadnjih letih celo vrsto raznih športnih naprav, toda tehnični razvoj ne drži koraka z materijalnim napredkom. Po njcg» vem mnenju je ves slovenski sport en sam neuspeh. Pri sportu se preveč jz-neniarja notranja vzgoja. Govornik je ostro obsodil razne surovosti, zlasti na igriščih; smatra za potrebno apel na ob-č:nstvo, ki naj se v prvi vrsti uči objektivnosti. Preprečiti je treba razne izlive po-surovelosti, divjanje in druge pojave neobjektivnosti. Sport je pri drugih narodih izraz viteatva. vzgoja telesa in duha v n cdsebojn« plemeniti borbi na solncu :n zraku, športnik je tisti, ki hoče svoje telo in svojega duha razviti do skrajne popolnosti. Potrebno nam je več idealizma, vsak klub. vsako športno društvo je edi-nica poleta, tovariške skupnosti.
Nato je prešel na tehnične naloge, na-glašujoč, da je ASK Primorje lani dole:eia težka oolžnost, da zastopa slovenski nogomet v konkurenci za državno prvenstvo. Primcrjc mora letos že drugič v borbo z renomiranimi nasprotniki. Ob tej priliki je rudi podčrtal ozkosrčnost mestnih uprav in oblasti, ki nimajo pravega razumevanfa za naš mladi sport. Vse. kar dobe naSi klubi, so drobtinice in miloščina. Primorje gre letos v borbo bogato na izkušnjah, zdaj ve, kako se mu bo treba boriti. Klub ima velike zasluge, da je Ljubljana zaslovela v športnem pogledu, za sport pa je storilo več. kakor doslej posamezne mestne uprave pri nas. Apeliral je na obbutl, naj podpro taka športna društva ter zgrade zanje oziroma za ljubljansko mladino, za mlada pokolenja našega mesta tista športne naprave, ki so mu nujno potrebna.
Petek, 2. februarja 730: O našem kitu (inž. Ferlinc Bogdan), 8.15: Poročila. S.30: Gimnastika (Pust šek Ivko). 9: Versko predavanje. 9.30: Relig. glasba na ploščah. 10: Prenos Is stolnice 11: Radio orkester.. 12: Cas, valčki in šlagerji v renroduc. glasbi. 16: Sadjarstvo (Mumek Martin). 16.30: Šentjakobski pevski zbor. Vmes Magistrov ftramcl trio. 20: Prenos koncerta pevskih zborov z Moat pri Liubljani. 22: Cis, poročila, reproduc. koračnice.
Sobota, 3. februarja 9: Šolski radio: Strossmaverjeva proslava. 12.15: Ccška in rumunska reproducira* na glasba. 12.45: Poročila. 13: Cas. hrvatski kvarteti in okteti v reprod. glasbi. 18: Stanje avtomobilskih cest. 18.10: Zabavno predavanie (Viktor Pirnat). 19: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber). 19.30: Zunanji politični pregled (dr. Jug). 30: Radio orkester.2130: ^mospevi ge. Fran-kovske-Vukove. 21: Prodana nevesta (Smetana) v reproduc. glasbi. V odmoru: Cn§ in poroči'a.
Iz Celja
—c Proračunska seja okofiftkeoa ob^Sn-»kega sveta hn> v sredo ali četrtek svecer
v občinski pcsvetovalaici na Brega nri Celju.
_c Nesreča prt sankanju. V četrtek ?h. t. m. je pacbd 71etnl suri mesarja Erik Kovač Iz Celja pri sankanju v Zavodni tako nesrečno, da si j© slomil desno nogo o*>d koleuom. Ponesrečenega dečka so prebijali v celjsko bolnišnico.
—c Za redno sokolsko telovadbo v ^elju je odslej določen naslednji urnik: Mestna telovadnica: moška deca d<j 8 let ob sredah In sobotah od 11. do 15., moška 1eca od S do 11 let ob ponedeljkih in četrtkih od 15. do 16.. inoAka deca od 11 do lt 'et ob ponedeljkih In četrtkih od 14. do 15, ženska deca od C do 10 let ob torkih 'n petkih od 15. do 16., ženska deca od 10 1o 14 let ob torkih in petkih od 16. do 17., meSkl narastaj od 4 do 15 let ob uel&h ln sobotah od 15.30 do 17.. moški naraščaj od 15. do IS. let ob sredah ln aobotah od 18. do 19.30. ženski naraščaj ob tork h m petkih od IS. do 10. Telovadnica v Gaber« ju: moška deca od 3 do 11 let ob torkih :*i petkih od 15. do 16.. moška deca od 11 do 14 let ob torkih ln petkih od 14. do 15, 2euska deca ob sredah in sobotah od IS. do 16. Vsi ostali odde'kl telovadijo oU ti rab. kakor doslej.
_c 300 Din vreden obesek iz rainobarv«
n!n koral je bil  izgubljen v sredo 24 m. med 14. ln 18. na poti od Cankarjeve cesto do vile >Livade< v Gaberju Najditelj naj  ga odda proti  nagradi na pred-stojnlstvu mestne policije.
«-C Nočno lekarniško Službo Ima do vStetega petka 2. februarja ekama >Pr* Mariji  pomagaj*   na  Govnom trgu.
Rtran 6.
»SLOVENSKI NA ROD«, dne 27. januarja 1934
fttrv   22 *
A- U tnnery:
2/9
o m »f»
— Ce bi šlo samo za to, bi me že videli pn delu. — £a ju prubil Rabusson... Toda po^icjta sama, — je pripomnil -vod.č ju previdno na skalo, od koder se je vide' skozi grmovje studenec.
Roger in Gašper sta zagledala ob" potoku temne postave.
— To so Siou.\i? — je vprašal Roger-
— Da, — je odgovoril Rabusson. Obrnil se je h Gašperju in pripomnil:
— Lahko bi jih sešteli pa so predaleč, da bi mogla moja karab.n.ka z njimi obračunati; sicer bi jih biio pa itak preveč... Ne smemo pa pozabiti, da jih je na vseh straneh preveč, da bi mogli vsakemu poslati v dar svinčeno češpljico.
—Ce je tako, — jc dejal Roger, — nam pa ne prcr,s:aja nič drugega, nego dobro izrabiti strel-ivo, potem pa prebiti se skozi z bajoneti.
— To bi bilo junaško... toda zaman.
— Poskusimo to, — je deja! Roger.
— To bi bilo blazno, — je odgovoril seržant; — preLn-j bi namreč prišli na rob gozda, bi bili že vsi vaši vojaki mrtvi... Sicer pa najbrž ne bodo čakali, da začnete streljali po njih. Morda so vam že na sledu in ta čas. ko se tu pogovarjamo, se Indijanci pripravljajo na napad. Najbolje bo, če krenete za menoj.
— Kam pa?
— Tja odkoder sem prišel, — je
odgovoru serzant.
uašper je osirmei. Roger je zardel od razourjenja, kajti obšei ga je stran, da bi jim ne ušei cilj tik pred koncem poti, ko so imeli za seboj že toliko naporov in težav.
Vzravnal se je in dejal s poveljujočim giasom:
— Zvkužin se moram s fanti z Zelenili gora.
—Kar za menoj pojdite, pa bo vse v redu, — je dejai Kaousson. in vsi trije so krenili proti trati, kjer so taborili vojaki.
Straža je takoj opozorila vojake na pove!.n.kov prihod in tako so bili vsi na nogah, ko se je po.avij Koger. lakoj so se zbrali okrog njega, toda nihče se ni umi stopili predenj z vprašanjem, zakaj je tJ;o razburjen.
— Prijatelji, — je dejaJ vitez, — gozd, kjer smo hoteli prenočiti, so obkolili od vseh strani Siouxi, ki jih je zeio nuiogo ... Vem, če bi vas pozval v boj, da bi se borili vsi do zadnje kapije krvi. Toda naša kri bi bila prelita zaman.
Zato moramo seči po edinem sredstvu, ki nam preostaja, da se izognemo boju s sovražnikom. Naš vrli ro^k se Je ponudil, da nas povtde iz tega gozda tako. da se ne bomo spopadli z Indijanci.
Vsi so se ozrli na Gašperja. Toda le-ta je odkimal z giavo. Tedaj je vitez predstavil vojakom seržanta. rekoč:
— Evo moža, ki nas bo vodil. Rabusson je takoj vzbudil pozornost
vseh. Mož pa ni bil pri volji, da bi se dal dolgo ogledovati.
— Slediti mi morate, — je dejal s poveljujočim glasom, — in ubogati me,
kakor da sern vaš poveljnik.   Mar ni tako, gospod poveljnik? Roger je pritruii.
— Najprej je treba prešteti vojake, če kdo ne manjka. — je nadaljeval Rabusson.
To naloga je prevzel Gašper-
Ko je pri štel vojake in ko jim je Rabusson zapovedal, naj pazijo, da bo vladala med potjo največja tišina, so krenili na pot.
Roger in Rabusson sta korakala spredaj, Gašper je pa stopal zadnji.
Tako so hodili že dokaj dolgo, ne da bi bili prišli posebno daleč. Vsak hip so se namreč morali ustavljati, da so se prebili skozi foščo ali pa odstranili druge ovire. Drugič jim je zopet Rabusson zapovedai ustaviti se, da je prisluhnil, če se ne plazmi jo kje blizu Indijanci.
Tudi sam je bil dokaj razburjen. — Samo da bi se nam ne bik> treba spoprijeti z Indijanci, dokler ne prispemo do Kamnite mize. — je zašspetal vitezu.
— Kaj pa je to. Kamnita miza. kamor nas vodite? — je vprašal Roger.
— Vi ste poveljnik in imate pravico vedeti vse. — je odgovoril Rabusson. — Krenemo zooet na pot in spotoma vam vse povem.
Ko >e četa znova krenila na pot, je jel seržant pripoved o vate:
— Veste že. da je gozd ves obkoljen. In ne mogli bi priti iz njega, če bi ne poznali noti. kamor še ni stopil noben lnd?'anec
— Tajna not skozi gozd?
— Ne .. Pač pa tajna pot pod gozdom.
V vsakem drugem položaju bi bil bivši kaznilniški seržant umolknil, da
bi se veselil presenečenja in začudenja, ki so ga zbudile njegove besede. Toda trenutek je bii preresen. da bi še s takimi rečmi izgubljal čas.
— Da. — je nadaljeval, — pot pod gozdom ... Takoj vam vse povem.
— Kamnita miza. kakor bi lahko imenovali mojo skalo, zapira vhod v podzemni rov-
— Jaz sem pa mislil, da gre za vot-Mno v skalovju.
— Kaj še... poti ne bomo prekinili, — je ootfovoril Kabusson. — Hodili Domo po onu gioboKega, dolgega orez-na in več^nom neba sploh ne bomo videli nad seboj, i oda pot bo varna, rlcdiii Domo kakor po cesti doma v rranci.ii.
bam -eni odkril to pot. Bilo je v zall-tku mojega bivanja tu v gozdovih in nekega dne me je zasiedovala cela tolpa Siouxov. V tem gozdu sem iskal skrivališče in izbral sem si seveda največjo goščo, da bi ušel svojim preganjalcem-
Ne bom vam opisoval vsega, povem vam samo, da sem ves upehan slučajno našel luknjo v skali, ki sem o nji mislil, da vodi v navadno votlino.
V resnici sem pa našel rov, vodeč na dno brezna, ki se vleče pod tem gozdom večkrat docela ped zemljo, tja do planine pod gorskimi grebeni.
— To bi bilo imenitno taborišče za vojsko, — ga je prebil Roger.
— Seveda, zato so se pa Siouxi naselili ram, — je odgovoril Rabusson.
— Potem takem se mi pa zdi nevarno hoditi po podzemnem rovu. ker ne moremo priti iz njega, ne da bi bih* napadeni K večjemu če bi se tam skrili in počakali, da bi Indijanci odšli.
— Pod nobenim pogojem!
— Torej imate drugačne načrte? —» je vprašal Roger.
— In Še imenitne načrte, gospod pove k, Cujte! Ko sem se prepričal kako ugodno je to skrivališče, sem takoj pomislil, da bi se v primeru, če bi vojna zajela uidi te kraje, Angleži gotovo utaborili na planini, od koder bi lahko streljali po soteskah prodirajoče Francoze.
— Pametna misel! — je dejal Roger-
— Saj sem vendar vojak! — je odgovoril Rabusson ponosno. — Od takrat sem se pripravljal zagosti jo tem ciganom, obenem pa s/oriti veliko uslugo hrabrim Američanom... Sicer sem pa ooznal iarrte z Zelenih gora. ki so tudi duroma ^iaši rojaki. In od takrat mi je rx>d.zem»ni rov trdnjava, od koder 'hodvm na lov. Vani se tudi vračam s olenom. kolikor ga morem odnesti zdaj Indijancem, zda i Angležem.
— Kaj?.. Takole ste vocevali... na 1as*no pest?
— Da, gosipod poveljnik. In često sem pognal sam v beg celo tol»po Indijancev ali četo angleških vojakov.
In Rabusson je pripovedoval, kako je nekoč pognal v beg angleško četo in zaplenil vso zalogo smodnika, ki ga je nesla četa angleškemu zboru.
— Tako ste torej obnavljali svoje zaloge! — jc dejal vitez, ki je z živim •zanimanjem poslušal Rabussonovo pripovedovanje.
— £e bolje! — je odgovoril ser-•žant.
— Ah! torej ste imeli posebne namene.
Ali ff ze xlan „Vodnlhove družbe"?
V taka beseda M> par. Plača mc Uihko nub m tnamkah. Za, odgovor  cnumko t  -  Na  *rprašanjo  brca   cruimJcm m*
mm
GOSPODJICA
traži namještenje u trgovini tli industriji. — Sprafka, Dobrl.iin, Bosna. 603
V KRANJU
oddam večje stanovanje. — Pojasnila: Hlebš, Kranj. 645
PISARNIŠKE SOBE
v strogem centru mesta oddamo takoj v najem. — Pojasnila: Gajeva 5, soba 1281. 629
EN OSOBNO STANOVANJE oddam s 1. februarjem na Sv. Petra cesti št. 43. 620
STANOVANJE
štirisobno, odn. trisobno z vsem komfortom v sredini mesta se odda takoj v najem. — Gajeva ulica št. 5, soba 1281. 628
PRAZNO SOBO s posebnim vhodom oddam takoj. Parket, elektrika. — Rožna dolina. Cesta X, št. 25.
MOTOR
40—60 HP kupi vlastelinstvo grofa Draškovica, Veliki Bukovec, p. Mali Bukovec. 646
MOTOR 40—60 HP
kupi Vlastelinstvo grofa Draškovica, Veliki Bukovec, pošta Mali Bukovec. 614
la. PLOHE
ieeenove. or^nove in bele buko ve. od 50 cm debeline naprti, v vsaki   množini    kupjje Franc P*>r"1er v Mariboru. Mlinska u«' ca 44 584
STROJEPISNI POUK
večerni tečaj za začetnike in izvežbance. — Šolnina znižana. Dijaki (-nje) drugih šol poseben popust. Vpisovanje dnevno. — Christofov učni zavod, LJubljana, Domobranska cesta st. 15
l»J»iil»!*V<g
STALNA ZALOGA ZIME
prodaja po tovarniških cenah K. Sitar, Ljubljana, VVolfova ulica 12 (dvorišče). 651
NAJBOLJŠA VINA
cviček liter Din 10.-, čez ulico Din 9.-. kure tn in a, purmani, gu-ljaž Din 2.50. Slivovka Din 20.-, izborna za čaj. — Podgrajska klet, Ljubljana, Mestni trg 13.
ZAHVALA
= Podpisana se zahvaljujem cenjenim naročnikom tvrdke VALENTIN VOJ-
== SRA, pleskarstvo in ličarstvo za doslej izkazano naklonjenost in obenem nazna-
EE njam, da bom vsled smrti svojega soproga neomejeno nadaljevala to obrt in
EE prosim vse dosedanja naročnike za nadaljno naklonjenost.
H F ANI VOJSKA, Trnovo, Cerkvena ulica štev. 11
II1III1SIIMIII tllllMIM1M!]!llIMItllIIIIIlIlfllllIIIII1■1IlI1IIIIIIIIIIlItIIlIIIlIIIIIIIlIlllIIIIIlIIIIIIItIIIllIlltf■I,
„TITUS-PERLEN"
Je priznan neškodljiv kombinacijski preparat, ki vsebuje vse možnosti zvišanja potence z medi kamen toznira zdravljenjem. Ta preparat je rezultat nekaj desetletij trajajočih raziskavanj znanega učenjaka na polju seksualne znanosti, zdravstvenega svetnika dr. Magnusa Hirschfelda. »TITUS-PERLKN* se izdelujejo pod stalnim kliničnim nadzorstvom berlinskega instituta za seksualno znanost. Seznanite se s funkcijami človeških organov s pomočjo mnogoštevilnih slik v petih barvah, ki so znanstveno raztolmačene In se dobe pri ne-s zastonj.
Zastopnik: mag. farm. Drag. Kajzer, tt.
^csMtcciemia,  Zojreb 116
Smičiklasova ulica 23
■>TTTUS-PERLEN    r originalnih omotih:
po 100 komadov za moške Din 180.-po 100 komadov za ženske Din 200.-
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH
O*1 m o<W\br*n <vJ        *<xs. j**!, tu mt. tAr. tL VtK M WJt ftnt
Večja množina
makulaturama papirja
naprodaj po zelo ugodni ceni
Na« In? nov* uprava <lovpr«lf^ffn Varndu
PARNI KOTEL
in francis. spiral turbino prodamo. — Remec & Co., Duplica pri Kamniku. 647
CEBULCEK IN ČEBULO
prodaja najceneje Uršič v Mo-škanjcih. 616
Modna konfekcija
Najboljši nakup A.   PRESKKR.   UM BLIANA. Sv  Petra cesta 14. 8(1
PRISTNI GOZDNI MED prodaja — H. Pavlin, Trnovo, Razpotna ulica 6. 630
ČEVLJARSKI STROJ
znamke >Pfaff<t, levoročni, skoro novo prodam. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 631
MED
nudi Kajnč, Budina-Ptuj.
574
DAMSKI FRIZER. SALON v Mariboru proda — Kožuh. Maribor. Tattenbacbova 2 576
VISOKOPRITLICNO HISO
tristanovanjsko ugodno prodam v Zgornji Šiški št. 230, Janči-gajeva pot. 648
9-STANOVANJSKA HIŠA z velikim vrtom, 2 lokaloma in pekarno naprodaj. — Letni donos 70.000 Din. — Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Hi ša v Ljubljani 642«.
0S0JIL!
3
ISĆEM POSOJILO
od 10.000 do 15.000 Din za povečanje obrata. Sem hišni posestnik in obrtnik: dobro jamstvo in obresti. — Pismene ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »R. 2. D. 632.«
BUGGY VOZ proda ZiserU Studenci pri Mariboru. 601
JABOLKA
najokusnejša. 5.- Din postaja kupca od 50 kg povzetno; Post ržin, Maribor. ll/T
VLOGE BANK ~~~" nakup, prodaja, zastavitev in posojila izvršujemo. - Poslovni zavod ,d. d., Zagreb Praska ulica 6/TI. 612
ŽEHIIVE
DAMA
z lastnim stanovanjem in primernim premoženjem želi spoznati profesorja od 45—55 let v svrho event. poznejše ženitve. — Ponudbe pod šifro »Profesor v Ljubljani 638« na upravo »SI. Naroda«.
GUGALNI STOLČEK ln otroško košaro prodam. — Mariborska ulica 24/1 (štadion >
613
anal
POZOR!
Naprodaj *r? več hiš ob Dunafck. cesti, z lepimi vrtovi in trsjovi nami; zraven ie dobro vpeljana pekari ja.  Več  pove: Kopali5cj Jezica pri Ljubliani. 591
TRGOVSKO HISO
prodam. — Informacije: Mata-nič. Rogaška Slatina. 602
PRITLIČNA KESA
v MartinSčici poleg Sušaka — naprodaj za 80.000 Din. — Pojasnila: Gačiša, Sušak, Brajdi-ca. 644
ŽELIM SE OMOŽITI
Sem iz poštene meščanske družine, neodvisna, rim. kat. vere. s kompletno opremo in lepo doto v gotovini in v nepremičninah želim se poročiti in ne iš*čem bogatega, nego poštenega in značajnega soproga. — Ponudbe poslati s polnim naslovom pod »Trajna sreča 637« na upravo »Slov. Naroda«.
ZIVAU
PSI - MLADICI
pravi volčjaki naprodaj. Cerkvena ulica 19.
643
KLAVIRJE PIANINE
prvovrstnih inozemskih znamk, ugodne cene; tudi na obroke in hranilne knjižice. — Najceneje popravlja in uglašuje — Mli-ZIKA, Sv. Petra cesta 40.' 8>T
Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic. hoJenderjev. malih dvokoles, tricikljev. šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne
»TRIBUNA« P. BATJEL. LJUBLJANA, KABLOVSKA CESTA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko!
RADAR VAS BO V KUHINJI ZEBLO,
se spomnite na patentirani obroč ali ploščo za štedilnik
»STED-REG UL ATOR« ki vam prihrani polovico kuriva, kurjavo izrabi tako, da lahko pri večji toploti kuhate in ogrevate kuhinjo. — Pustimo govoriti strokovnjakinjo:
Iznajdba g. Avg. Zupančiča se je na naši šoli izvrstno obnesla. Glavna dobrota »Sted-R egulatorja« za štedilnik je. da prihrani na kurjavi za polovico kuriva. Zato ga priporočam vsem naprednim gospodinjam. — Ravnateljstvo Dr. Krekove meščansko-gospodinjske šole v Zgornji Šiški, Ljubljana VII.
Zgornja Šiška, dne 3. januarja 1934.
Žužek A deli n da. ravnateljica. Glavna zaloga livarna A. SMOLE, Ljubljana, Opekarska cesta it. S. — Telefon 38-34. 635
Klavirji!
Planini!
Kupajte na obroke
od Din 400.—
prve svetovne fabrikate: Bo sendorfer. St*»inuay, F5r?itei Petrof.   Hol/J.   Sfingi original
<\ so nesporno najboljši! (Lah ka. precizna mehanika i Pro *a1a }ih izključno le sodni iz vedenec in bivši učitelj Glas bene Matice
Alfonz Brezni!
■ ».-Mindrova cesta Štev 1 Velikanska zaloga vseh gla«hp nlh tnftf rumenim in 4trtm
DVOKOLESA
se sprejemajo preko zime v shrambo. Očiščenje, emajliranje z ognjem in ponikljanje najceneje. — Tribuna f. b l.. Ljubljana, Karlovska cesta 4
96/L
DANES MORSKE RTBE
v veliki izbiri nudi — gostilna -.Dalmacija«, Ljubljana VTI. — Lasan Ivan. 617
Sveže, najfinejše norveško
RIBJE OLJE
iz lekarne UR. G. PK COLMA V UIBMAM - se priporoča nledim   in   alabo^iim osebam
l»i 'L
SUHIH TRAMOV
večjo partijo kupim — Nuditi ceno in noto.
VEC VOZOV SENA (sladkega) in otave ceno prodam.
TRICEVNI R A DIO APARAT
z baterijo ceno prodam.
ENOSOBNO STANOVANJE takoj oddam.
Šuštar, lesna trgovina, Ljubljana, Dolenjska cesta 12. 619
V nedeljo bo velika predpustna
veselica
V SISKI V RESTAVRACIJI »FRANKOPANSKI DVOR«.
Pridite vsi, ker se boste naple-sali do mile volje. — Na razpolago so najboljša vina ter raznovrstna topla in mrzla jedila. — Ples in vstopnina prosta. — Se priporoča
L" KM AR, restavrater.
CENIK VINA IN ŽGANJA: Metliško belo novo    1 Din 8.-Stajersko belo staro 1   » 8,-Cviček I   > 8.-
Rlzling 1   » 10.-
Jabolčnik 1   » 4.-
Tropinovec pristni
45 odstotni 1   » 20.-
Slivovka stara 45 r/c 1 » 24.-Hruševec 45 r> 1   » 28.-
Brinjevec Ia 45 % 1 » 32.-Rum fini čajni 1   » 26.-
Razni fini likerji ter dzsertna vina, prvovrstna štajerska namizna Jabolka — nudi po konkurenčnih cenah — »BUFFET« S. J. Jeraj, Ljubljana, Sv. Petra cesta 38. 636
UGODNO PRODA: 2  ŠIVALNA  STROJA, skoro nova. pletilni, gumbniški, en-tel. Čevljarski, krznarski in več drugih; PLANINO,   harmonij, klavir, violino, kitaro, citre, mandolino, gramofone, harmoniko, foto-,  radio aparate, pisalni stroj.
MOTORJE, kolesa, otroške vo-zičkr, smuči, drsalke, električne masažne aparate, plinski štedilnik, peč za žaganje, steklenino za gostilničarje, lepe oljnate slike za spalnice, perzijsko preprogo;
SPALNICO,   jedilnico, posamezne dele pohiš'.va in Se več drugih    dobro ohranjenih predmetov.
Komisijska trgovina PROMET, Ljubljana,   Napoleonov   trg 7
(nasproti KriževniŠke cerkve). Tvrdka uspešno posreduje pri nakupu in prodaji raznovrstnih dobro ohranjenih predmetov.
659
»Lepota ni nedosegljiv ideal...44
L» it m *,   t.   je -zbrala
pravo ko«ii»*t-io«j" «rt-d
~iVO   10   S*    r<*lnr> ujrO
-ib"». Vam to govori. Verujt* nj«riiin hrbtom
►\Vakj zt-rva j* Mtca *"ir<>k »vitrina nax(*6. ranju. K? &r*»t>a p*eiz ko#:n w€kh otaatijeMb *rcVr<-T\ — Z vmmitB-cefiroki-^Trmi <r
kola nazdravi j iT« pok van. V*r!ej w Je tr*«ba    držati .trftt.v-
Darca  je  ■»--•■'a a oa-
»Uran« r. ■--!.., j« r«fot-■-V. do g letnih r.z»k» vanj na yA.m k^nirti k*. Mnojpo trni* Irtet m'ja'io n.^&o pot ▼ trr S*- va*-bu> tTarm   k;  b   k<**   ▼ r*
• ti »Uran« krema je U> »arftin.a.
an« kr»-tn» — naataa aU
in r«W  riku&enj ja «prei S*  va*>buje tvjrm ko!« otiTv mog> tfci><1'»T r»j   k '»rij o*">m'-j*-n^5a
Pre;>r:-f«jt* m* umi! »Ur r>>'nr. »f .na — «e d-obi po prt njej T4»ran!T«:
Velika škatla Din 12.-Mala škatla   Din 5.-
Parf umeri ja »ITRAN«, Ljubljana
Urejuje; Josip Zupančič Zrn »Narodne Uaaarno«; vtao Jaseftes     l* uprave 10 tnerratni dei uata. u lun ^orukui — vai t Ljudi jaoj