TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrijo In obrt Sfaro^nmti /.n ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 9() Din, za '/4 leta 45 Din. >ie«ečno 15 Din: za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 2ft Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.958 LETO XI. 3b52J LJUBLJANA, v četrtek, dne 27. decembra 1928. Tntaton «i 'f*(iZ ŠTEV. 152. Načrt zakona proti ne pustem konkurenci. Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdelalo in razposlalo gospodarskim korporacijam v izjavo načrt zakona proti nečedni tekmi (umazani konkurenci). S tem je končno vendar ustreženo želji gospodarskih krogov in neobhodni potrebi po zakonu, ki naj zaščiti reelnega trgovca, obrtnika in industrijca pred umazanim in nepoštenim tekmovanjem, ki se je razpaslo osobito po vojni, ko so se med poslovne kroge vrinili tudi številni e’ementi, ki ne poznajo prav ni-kake trgovske in poslovne moralo in bazirajo svoj zaslužek v glavnem le na prevari kupujoče javnosti. Uspeh umazane konkurence in njeno oškodovanje poštene in solidne trgovine je tem večje, ker postopajo taki konkurenti običajno na zelo rafiniran način, tako da jim po obstoječih predpisih ni mogoče priti do živega in da se poslužujejo metod, ki radi svoje nenavadnosti še posebe učinkujejo na odjemalce. Od strani gospodarskih korporacij se je osobito Zbornica TOI že ponovno zavzela za to, da se uveljavi tudi pri nas zakon proti nepošteni konkurenci. Stavila je že leta 1925 konkretne predloge i,a ta zakon ter osoDito opozarjala na jako dobre zakone te vrste v Nemčiji in Avstriji, ki bi se v glavnem mogli recipirati tudi za našo državo. MInIsterlJalnI načrt zakona proti nepošteni tekmi kaže po svojem sistemu in tudi po vsebini določil veliko podobnost s tozadevnim nemškim in avstrijskim zakonom. Deli se na štiri poglavja. Prvo poglavje obravnava državi janskopravno (civilnopravno) zaščito. V prvem delu pog^vja je predvsem takozvana >generalna klavzula« v členu 1., kjer pravi, da se morajo proti vsakomur, ki v gospodarskih poslih stori kako dejanje, ki se protivi dobrim običajem v konkurenci, podvzeti po tem zakonu predvidene mere, da se prepreči izvršitev takega dejanja in odstrani nekorektni učinek, ki ga je povzročilo. Zahtevati Znižanle obrestne n?ere za vloge pri bankah. Radi novega rentnega davka. Društvo bančnih zavodov v S’ove-niji je objavilo v »Uradnem listu« od 22. t. m. nas'ednji razg’as: ! »Dne 1. januarja 1S29. se uveljavlja novi zakon o neposrednih davkih, po katerem se bodo obdačevale obresti hranilnih vlog z 8%-nim dav- 1 kom na rente. Ta davek obremenja po členu 70. navedenega zakona davčne zavezance. t. j. v tem primeru v^gate^e. Pobirali pa ga bodo ob izplačevanju ali kapitaUziranju obresti denarni zavodi, kjer je denar naložen. Podpisani člani Društva bančnih zavodov v Sloveniji bodo torej odbijali po zgoraj citiranih določbah zakona o neposrednih davkih od dne 1. januarja 1929. vlagateljem 8% davek na rente ter ga odvajali državni blagajni. V Ljubljani, dne 20. decembra 1928. Češka industrijalna banka, podružnica, Ljubljana; Hipotekarna banka ljubljanskih hranilnic, Ljubljana; Jadransko - podunavska banka, podružnica, Ljubljana; Jugoslovanska banka, podružnica, Ljubljana; Knmercijalna banka, podružnica, Ljubljana; Kredilni zavod ea trst^vinn in industrijo, Ljubljana; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana; ObHna banka, Ljubljana; Prometna banka, Ljubljana; Prva hrvatska štedio.nica, podružnica, Ljubljana; Zadružna banka, Ljubljana; Za- se more tudi odškodnina za povzročeno škodo. V nadaljnem našteva osnutek kazuistično poednie primere dejanj nepoštene konkurence in sicer nepošteno reklamo, lažnjivo označbo izvora blaga, črnjenje podjetja, zloraba označbe in vnanje ureditve tujega podjetja, nepošteno konkurenco, ki jo stori pomožno osobje in izkoriščanje tega osobja s strani konkurenta. Med administrativnopravnimi predpisi (drugo poglavje) ureja zakonski načrt predpise o označbi števila, mere in teži ne ali izvora blaga, dalje razprodaje in prodaje s popustom, predpise o blagu iz stečajne mase, iz ekse-kutivne dražbe in iz razprodaje, prepoveduje takozvani »Schneeballen-und Kuponsystem« in premijske posle. Pravico do tožbe na podlagi predpisov o državnopravni zaščiti (prva glava) daje zakonski načrt prizadetemu podjetju in udruženju. v nekaterih primerih pa samo prizadetemu tek- 1 mecu. Razsoja v teh primerih »prvo-stepeni sud«, ki je pristojen za trgovske spore. V drugem poglavju našteva načrt prestopke, ki se kaznujejo z globo, odnosno z zaporom (nepoštena reklama, lažna označba blaga, črnjenje, zloraba označbe, brezpravna objava dnevnih novosti in vesti, podkupovanje, izdaja in izkoriščanje poslovnih tajnosti, nepoštena konkurenca pomožnega osobja in njega izkoriščanje po drugih tekmecih). Kaznuje se samo na tožbo prizadetega privatnika. Pristojna so redna sodišča (prvostepeni gradjanski sudovi). Kazen je 7 dni do 1 leta ali globa od 500 do 50.000 Din, ali oboje skupaj. Prestopke administrativnopravnih predpisov (tretje poglavje) kaznuje politična oblast z globo od 50 Din do 10.000 Din, v primerih neizterljivosti z zaporom najdalje na 1 mesec dni. S tem smo očrtali glavna določila zakonskega osnutka. V prihodnjem članku hočemo navesti o tem načrtu nekatere kritične pripombe. družna gospodarska banka, Ljubljana; Celjska posojilnica d. d., Celje; Jugo&lavemska udružena banka, podružnica, Maribor. Iz gornjega razglasa je razvidno, da bodo banke v Sloveniji od 1. januarja 1.1. pri izplačilu ali pripisu obresti odbile novi rentni davek, ki znaša 8% od vsote naraslih obresti. S tem pa se dejansko za vlagatelje znatno zniža čista obrestna mera in sicer pri nominalni 5-odstotni obrestni meri na 4 6%, pri 6-odstotni nominalni obrestni meri na 5 52% in pri 7-odstotni nominalni obrestni meri na 6-44%. Gospodarski položaj Avstrije. Pravkar priobčeno poročilo Avstrijskega zavoda za konjunkturno raziskovanje se zadovolji z ugotovitvijo, da velja v zadnjem poročilu izrečena sodba tudi še danes. V splošnem se potrjuje naziranje, da se brezposelnost nekoliko dviga, a to samo v posameznih slučajih. Zlasti obširno se bavi poročilo s spremembami na mednarodnem denarnem trgu in ugotavlja, da je razmerno visoka obrestna mera v raznih deželah v zadnjih mesecih brez dvoma imela to posledico, da je ponudba inozemskih kreditov v Avstriji bistveno padla. Primerjanje obrestne mere pravi, da je le-ta v teku zadnjih mesecev za dviganjem na svetovnih trgih precej za- ostala. To ne velja samo za razmerje do dolarja, kojega obrestna mera se je posebno visoko dvignila, temveč tudi za primerjanje z obrestno mero večine evropskih in posebno srednjeevropskih deviz. Zato je naložba kapitala v Avstriji neugodnejša kot razmeroma v Nemčiji ali v Ogrski. — Še nadalje ugodne so produkcijske številke kovinske industrije, nekoliko boljše tudi številke bombaževe industrije. Dejstvo poslabšanja splošne kupčije se razvidi zlasti iz nazadovanja blagovnega prometa pri zveznih železnicah. Poročilo navaja seznam o gibanju novih registracij in izbrisov tvrdk v dunajskem trgovskem registru, iz kojega registra je razviden vsakraten konjunklur-ni položaj. Kriza v letu 1924 je dovedla do nenadnega znižanja novih registracij, ki so padle od 315 v februarju na 102 v novembra 1924 in nato polagoma naprej na 50 v avgustu 1926. Kljub dvigu po tem nizkem stališču je prišlo zmeraj zopet do padanja, in v novembru 1928 je padlo število novih registracij zopet na 52. Posledice krize se kažejo posebno jasno v izbrisu tvrdk, ki je bil leto 1924 še razmeroma nizek in ki je do srede leta 1925 zaostajal za številom novih protokolacij, a ki je v drugi polovici leta 1925 in v letu 1926 protokolacije deloma za večkratno izmero prekoračil. V marcu 1924 je bilo izbrisanih iz registra na primer 79 tvrdk, v avgustu 1925 je naraslo njih število na rekordno vsoto 558, v oktobru 1926 jih je blo 153. Po zboljšanju na koncu leta 1927 in v začetku tekočega leta je nastopilo zopet poslabšanje. V novembru tekočega leta so izbrisali 98 tvrdk. CARINE PROST UVOZ PLUGOV. Finančni minister je izdal rešenje, po katerem je do 31. marca prih. leta dovoljen carine prost uvoz kompletnih plugov. Ta oprostitev od plačanja carine velja samo za kompletne pluge v smislu tarifne št. 552., točka 1. carinske tarife in ne za dele plugov v smislu iste tarifne številke, točka 2a in 2b. NOV MENIČNI IN ČEKOVNI ZAKON. V »Službenih Novinah« od 14. t. m. sta objavljena zakona o meničnem in čekovnem pravu. Zakona stopita v veljavo leto po razglasitvi, t. j. 14. decembra 1929. VINSKI SEJEM V IVANJKOVC1H. V torek, 18. t. m se je vršil v Ivanj-kovcih letošnji vinski sejem, ki je v vsakem oziru dobro uspel. Prišlo je pri-lično število kupcev in zanimancev iz vse Slovenije in tudi iz Avstrije. Po prihodu vlakov je goste pozdravil načelnik Vinarske zadruge gosp. Petovar, vinski sejem pa je v imenu velikega župana otvoril vladni svetnik dr. Vončina. Razstavljenih je bilo preko 200 vzorcev, večinoma letošnjega pndelka ter je bilo sklenjenih prav lepo število kupčij. Vina so v splošnem rb;skovalce prav zadovoljila, zlasti muškatni silvanec, laški rizling, burgundec, renski rzling šipon itd. Pri klasifikaciji po strokovnjakih je bilo opaziti, da pri vinih, ki so bila zgodaj trgana, prevladuje kisl'na, medtem, ko se je pri pozno obranih in dobro po-kipelih vinih takoj opazil njih izredno fini okus in harmonični sestav. Vinogradniki so zahtevali za navadna namizna vina 5 50 do 6 50 Din, za najboljša kvalitetna vina pa okrog 10 Din; nekatera šibkejša vina so se tudi ceneje ponujala. Gospodarska vprašanja v inozemstvu. (Poročilo g. Gjoke Curčina, I. tajnika Centrale industrijskih korporacij v Beogradu na zboru dne 29. novembra 1928.J 2e na zadnjem zboru smo ugotovili, da je pesim,zem, s katerim so gospodarski krogi gledali na Društvo narodov, glede gospodarskih vprašanj popolnoma neutemeljen. Uspehi, katere so zastopniki gospodarstva pri Društvu narodov dosegli od zadnjega zbora, so samo še podkrepili to našo ugotovitev. Zato vse one države, ki ne vodijo dovoljno računa o gospodarskem delu D. N. in o njegovem pomenu za celotno svetovno gospodarstvo in potemtakem tudi ne o njegovem pomenu za gospodarstvo posameznih držav in ki se vsled tega tudi ne brigajo za to, da vplivajo na potek teh del, greše in škodujejo svojim laslnim interesom. To velja posebno za nas kajti pri nas je še vse v razvoju: politika in gospodarstvo, pa nam ni vse eno, na kateri liniji se bodeta stabilizirali. 2al nam je, da moramo ob tej priliki ponovno konstatirati, da se naši politični činitelji še ne zavzemajo dovolj, da nam v posameznih organih D. N. preskrbe dostojno mesto, ker nam s tem odvzemajo možnost, da pravočasno vplivamo v prid naše države in njenega narodnega gospodarstva. To velja predvsem za gospodarski komite, v katerem so kot efektivni člani dobili svoj sedež zastopniki Brazilije, Norveške, Indije, Avstrije in Rumunije, doč m smo se mi morali zadovoljiti z dopisnim članstvom. Res nam je bilo obljubljeno, da se bo naše zastopnike kljub temu smatralo za efektivne člane, vendar se to ni zgodilo, ker nas ne pozivajo redno na sestanke, na katerih se odločuje ali pripravlja in obravnava važna gospodarska vprašanja. Kakor smo že enkrat pojasnili, vse gospodarsko poslovanje D. N. opravljajo za posamezne stroke pristojni organi. Znano je, da je izhodna točka pretežnega dela v gospodarskem oziru bila gospodarska konferenca, ki se je pod okriljem D. N. vršila meseca maja 1927. v Ženevi. Na tej konferenci so se določile načelne smernice glede programa gospodarskega dela D. N. Vlogo gospodarske konference je izza tega časa prevzel posvetovalni komite strokovnjakov vseh gospodarskih panog iz vseh držav. Komite se sestaja vsako leto edenkrat, navadno v mesecu maju. Na svojih sestankih kontrolira poslovanje ekonomskega komiteja ki obstoji iz 15 efektivnih in 6 dopisnih članov, in obravnava samostojno vsa gospodarska vprašanja bodisi v komisijah, katere sestavlja iz svojih članov, bodisi v mešanih komisijah skupno s strokovnjaki, ali pa tudi v popolnoma strokovnih komisijah ali diplomatskih konferencah. Informacije, obvestila, podatke in vse, kar sicer potrebuje, si oskrbuje ta komite deloma po svojih članih, deloma po tajništvu D. N. preko vlad posameznih držav. Da bi se ne ponavljalo, se hočemo om^iiti na današnie stanje gospodarskih vprašanj, o kalerih je rPZT-avljal ekonomski kom te, čim je d^bil za to pooblastilo od posvetovalnega komiteja in od sveta in konference D. N. Ekonomski komitet si prizadeva, da doseže čim več praktičnih uspehov, ne da bi s tem oviral sistematski in sočasni razvoj ostalih poslov svojega delokroga. Dok4rnarna vprašanja so se nanašala na trgovsko pnlifiko in na mednarodne industrijske sporazume. Vsa ostala vnrašania so imela več ali manj praktični pomen. V Irgovinski politiki je komite razpravljal vprašanje klavzul največjih ugodnosti in njihove vporabe, njene izjeme, njene reperkusije na obveze kolektivnih sporazumov in vse one zlorabe, ki se ob njenem lojalnem tolmačenju ne morejo spraviti v sklad. Na prihodnji seziji bo komiie predložil poročilo s popolnoma izdelano doktrino, ki naj v lem oziru določi enaka pravila in načela. j Kar se tiče mednarodnih industrijskih sporazumov, selavlja komite sedaj seznam teh sporazumov, opis njihovega ustroja in njihove pravne podloge. Hkratu sestavlja komite poročilo o konvencijah, ki veljajo glede teh sporazumov v posameznih državah, ako ne prihajajo do izraza samo v zakonodaji, ampak bolj v načinu vporabe zakonov in pravne ter administrativne prakse. . Cim zbere komite le dokumente, jih bo izročil nekaterim strokovnjakom, da jih prouče in da tako njihovo mnenje porabi v svoji anketi. Dasi nas vsa ta vprašanja brez razlike zanimajo, je za nas najpomembnejše še vprašanje kolektivne akcije za znižanje carinske tarife. Znižanje carinske tarife, čeprav je o.minenlne praktične vrednosti, sc jako ozko veže z vprašanjem trgovske poli-iike in mednarodnih industrijskih sporazumov. Prvi proizvodi, s katerimi se je komite v to svrho bavil, so bili alu-«iinium in cement. Glede aluminija je nemška vlada poslala vladam glavnih proizvodnih držav vprašanje, ali so pripravljene razpravljati o skupni akciji za ukinitev ali vsaj za znižanje carine '«* Ljubljanska borza. Tečaj 27. decembra 1928. Povpra- ševanje Din Ponudb* Din DEVIZE: Amsterdam 1 h. gold. . . —• a 8-5 Berlin 1 M 13 525 13-nfjft Bruselj 1 belga 7-908 Budimpešta 1 pengft . . —•— 9‘9l Curih 100 fr :i»94 HI KH)7 1" Dunaj 1 šiling 7 9903 203 London 1 funt 275";!2 276 12 Ne\vyork 1 dolar 6 545 56745 Pariz 100 fr 223 HO Praga 100 kron 11;7 98 ir.8-78 Trst 100 lir 296-55 298 55 Les: Smreka — jelka: hlodi I., II., monte ] 250—300; brzojavni drogovi 240—260; bor- j donali liierkanlilnl 300—320; trami merkan-tilni 250—300; škorele, konične od 16 cm naprej 560—600; škorete, paralelne, od 16 cm naprej «30—680; škorete, podmerne, do 15 cm 490—540; deske-plohi, kon., od 16 cm naprej 500--550; plohi, par., od 16 cin naprej 550—600 Din. Bitker: deske-plohi, naravni, neobrobljeni 490—520; plohi, naravni, ostrorobi 750—1000; plohi, parjeni, ostro-obrobljeni 600—900; plohi, parjeni, ostrorobi 1000—1250; testoni 500- 530, tavolete 1100—1200 Din. Hrast: hlodi I., II. 500 do 700; bordonali 1200—1400; deske-plohi, neobrobljeni boules 1300—1500; plohi, neobrobljeni merkantilni 1000—1100; plohi, ostrorobi (podnice) 1200—1800; frizi 950 do 1150 Din. Drva: bukova 19—21; hrastova 17 do 19 Din. Železniški pragovi: 2 60 m, 14X24, hrastovi 50—55 Din. Oglje: bukovo za 100 kg 85- 90 Din. Žito: Pšenica: bačka nova: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, plačilo v SO dneh, promptna dobava 290 do 29250; bačka nova: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava v januarju, plačilo v 30 dneh 295—300 Din; bačka nova: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava v februarju, plačilo v 30 dneh 305—307 50 Din; bačka nova: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska po? staja, dobava v marcu, plačilo v 30 dneh 310—31250 Din; bačka nova: 80 kg, 2% prim., slovenska postaja, dobava v aprilu, plačilo v 30 dneh 315—31750 Din; bačka nova: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava v maju, plačilo v 30 dneh 320—322 50 dinarjev. — Koruza: amorikanska plata koruza: promptna dobava, zacarinjeno Ljubljana 31550—320 Din. Ječmen: bački- nov, 71 leg, reSetan promptna dobava, plačilo po prejemu blaga 315-50—820. Oves: bački aJi slavonski, nov, reže lan, zdrav, navadna voznina 295—300. — Rr: 72 kg. zdrava, rešetana, mlevska voznina 295—29750 Din. Moka: pšenična Og: nova, fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačljivo po prejemu blaga 430—435 Din. Tendenca: le=: neizpremenjena; deželni pridelki: neizpremenjena. Zaključki: les: 7 vagonov; deželni pridelki: 2 vagona; drugo: — vagonov. Dolžnost vsake s^ctrens trgovske organizacije in tudi vsakega zavednega trgovca je, da širi »TrgovsM list« in mu pridobiva nove naročnike ! UPORABA MGNOPOLSKEGA POSOJILA. Finančni minister je izdal na podlagi § 3 zakona o monopolskem posojilu pravilnik za izplačilo državnih obvez iz prejšnjih let. Prvi obrok najetega mo-nopolskcga posojila 5,000.000 dolarjev se porabi na sledeč način: 1. za izplačilo dolžnih invalidskih podpor do 31. marca 1928 100 milijonov dinarjev, 2. za izplačilo dolžnih pokojnin do 31. marca 1928 25,000.000 Din, ostanek 150 i milijonov dinarjev se bo porabil za iz- \ plačilo dolžnih razlik in prevedb po za- j konu o državnih uradnikih iz 1. 1923. za j čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924. ' Kolikor se ne bodo izplačale v§e ob- ! veznosli iz prvega obroka, se bodo iz- ; plačale iz drugega. * * * KAKO SKRBIJO OGR! ZA SVOJE VODNE CESTE. Ogrski poljedelski minister je dopo-slal parlamentu zakonski predlog o vodnotehniških investicijah in drugih vodnogospodarskih odredbah. Predlog daje poljedelskemu ministru pooblastilo, da porabi od proračunskega leta 1928/29 nadalje v 15 letih 57 milijonov pengo za regulacijska dela ob rekah in ob Blatnem jezeru. Regulacijska dela naj se izvedejo ob Donavi, Tisi, Dravi itd. Od skupnega zneska pride na regulacijo Donave 18 milijonov pengo, na regulacijo Tise 11-25 mil. Poročilo pravi, i da so v letih 1908 do 1920/26 na podla- j gi prejšnjega zakona porabili v regulacijske namene 75-2 mil. zlaiih kron. Za temeljito regulacijo ogrskih rek bi bil potreben znesek 189 milijonov pengo, katere ogromne investicije pa sedanji finančni položaj Ogrske ne pripušča. Zato so se omejili v načrtu samo na neobhodno potrebna dela, pri čemer so sc posebno ozirali na odstranitev ovir na mednarodnih plovbnih cestah Donave in Tise. — Kljub ne ravno bleščečim finančnim razmeram se ogrska vlada za dvig gospodarstva v vsakem oziru zelo lrudi in prav veliko žrtvuje. ZAVAROVANJE. Zavarovanje je ena najvažnejših ; gospodarskih potreb in brez zavarovanja ne more bili noben posestnik ali gospodar. Zlasti potrebuje vsakdo požarno in j živi jensko zavarovanje tako posestnik i hiše ali gospodarstva, kakor uradnik, j delavec ali kmetovalec. Kdor ima pre- : mičnine ali nepremičnine, treba je, da iste zavaruje proti škodi od požara, ker le v tem slučaju mu odškodnina nadoknadi nastalo škodo. Živ-Ijensko zavarovanje pa preskrbi človeka za starost, ko pride bolezen in oslabelost, ko odpove delavna in pridobitna moč; to zavarovanje preskrbi tudi sorodstvo zavarovanca za slučaj njegove prejšnje smrti. So še druge vrste zavarovanja, ki so v isti meri potrebna, kakor: zavarovanje proti telesnim nezgodam, proti škodi od vlcmske tatvine, transportno zavarovanje itd. Za provedbo zavarovanja proti škodi od požara ter življenskih zavarovanj, bodisi za večje ali manjše zavarovalne glavnice, kakor tudi za vse ostale vrste zavarovanja, priporočamo naš najstarejši domači zavarovalni zavod »C r o a t i a«, zavarovalna zadruga, ki je bila leta 1884 ustanovljena od občine svobodnega in kraljevskega glavnega mesta Zagreba, je tedaj več kot 45 let star zavod. Zavarovalne vsote v vseh poslovnih panogah znašajo danes pri »Croatiji« preko 9 milijard dinarjev. Število zadružnih članov znaša okoli 100.000. Jamstvena sredstva zavoda znašajo okoli 80 milijonov dinarjev. Centrala »Croatiae« nahaja se v Zagrebu, Marovska ulica št. 1, v lastni palači. Podružnice in glavna zastopstva so v sledečih mestih: Banjaluka, Beograd, Dubrovnik, Ljubljana, Maribor, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Split, Subotica, Šibenik, Veliki Bečkerek. Lastne svoje zgradbe ima »Croatia« v Zagrebu, Ljubljani, Splitu, Osijeku, Subotici in Banjaluki. Iz predsedstvenega poročila Zbornice TOI. (Iz poročila, ki ga je podal zbornični predsednik g. Ivan Jelačin v plenarni seji dne 5. t. m.) (Nadaljevanje.) Monopolne zadeve. Za ureditev prometa z monopolski-mi predmeti, je bilo izdanih več pravilnikov. Največ protestov je v krogih interesentov izzval pravilnik o ve-likoprodaji soli, ki je bil izdan na podlagi čl. 81. finančnega zakona in objavljen v »Uradnem listu« z dne 30. julija. O tem vprašanju smo že na zadnji plenarni seji podrobno razpravljali. Zbornica je za to v zmislu sprejetih sklepov ponovno posredovala pri upravi državnih monopolov in pri drugih merodajnih oblastih, da se določbe glede maksimiranja prodajne cene soli, kakor tudi odredbe glede rajoniranja prometa s- soljo izpreme-nijo v zmislu naših predlogov in za-sigura oskrba Slovenijo z mineralno in uvede prodaja živinske soli. Monopolna uprava je zavzela nanram našim predlogom povečini odklonilno stališče. Nadalje je bil izpremenjen pravilnik v denaturiranju soli, izdan nov pravi'nik za petrolejski monopol in za umetne užigalnike, ki pa trgovskega prometa ne tangirata. Prometne razmere. Zbornica si je tekom celega polletja, od kar je v juliju nastopilo trajno kritično pomanjkanje vagonov, prizadevala z osebnimi in pismenimi intervencijami, da izdejstvuje izboljšanje dotacije ljubljanske direkcije s praznimi vagoni. Zadevo je spravila v razpravo tudi na izvozniškem kongresu in pozneje na vseh važnih konferencah. Opozorili smo predsedstvo vlade na dejstvo, da po cele tedne interesenti niso dobivali nikakih vagonov za prevoz blaga in da morajo rudniki vsak moment obrate ustavljati. Naročila praznih vagonov so v letošnji sezoni radi pojačanih potreb presegala za 50 do 100% normalno potrebo, to pa predvsem radi velikih za-stankov v dobavah. Položaj se je glede vagonov šele v drugi polovici meseca novembra nekoliko izboljšal tako, da je bilo kritje naročil praznih vagonov mogoče v večjem obsegu. Za vozno-redno konferenco, ki se bo vršila dne 6. decembra je zbornica potom ankete nabrala predloge in jih dostavila direkciji. Po osnutku novega voznega reda ima ostati število vlakov in po večini tudi njihova lega neizpremenjena. Zboljšane bodo nekatere zveze preko Zidanega mosta in Karlovca. Glede voznega reda na progi Grobelno—Rogatec—Krapina definitivna odločitev še ni padla, ker se pričakuje, da bo nova železnica otvor-jena s i5. marcem, torej še pred uveljavljenjem novega voznega reda, ki bo potem sestavljen po potrebah priključkov v Grobelnem in v Krapini. Zbornica je intervenirala glede otvoritve železniškega prometa preko Hodoša in Dolnje Lendave z Madžarsko pri ministrstvu zunanjih zadev in prejela te dni obvestilo, da je vprašanje stavljeno na dnevni red prihodnje konference z Madžarsko. V zadevi povišanja zakupnin za železniška skladišča je zbornica dosegla, da je generalna direkcija načelno sklenila, da bo v ozira vrednih primerih na prošnjo interesentov znižala zakupnino do 40% izpod tarife. Glede prometnega trikota v Zidanem mostu pričakujemo razpis oddaje del v najkrajšem času. Predloženi so tudi že detajlni načrti za zgradbo drugega tira Zidani most—Zagreb in za zgradbo železniee Št. Janž— Sevnica. Podrobni načrt proge Kočevje—Vrbovško se izdeluje intima zbornica zadevo v stalni evidenci. Radi izrazito tujsko - prometnega značaja celega zborničnega področja polaga zbornica veliko pažnjo tudi razvoju vseh ostalih panog prometa. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da bušni promet v zborničnem okolišu v zadnjem času zelo živahno napreduje. Poštna uprava sama .v£^z1^e 9e<^elT1 stalnih prog v dolžini 220 km. Poleg Vi zaslužite, MAGGI Je^e Ratpelu e v kralje/mi SHi Fran Ksav. Lesni;:, Maribor, Cankar.eva ^.3 če imate izdelke za juhe Slatno v tulogit tega obstoja še nad 30 celoletnih rednih autobusnih potniških zvez, ki so -deloma v upravi mestnih občin, deloma pa zasebnih podjetnikov. Poleg njih obratuje v poletni sezoni tudi več ■sezonskih prog na Gorenjskem, v Savinjski dolini ter med zdravilišči in letovišči. Po otvoritvi javnega prometa oddajne in prejemne radio-postaje v Domžalah 28. oktobra se je tudi radio-■promet v Sloveniji začel živahneje razvijati. Danes štejemo na področju 'ljubljanske poštne direkcije že nad 3100 prijavljenih naročniških postaj za radio-promet. Po zadovoljivih rezultatih civilnega zračnega potniškega prometa med Beogradom in Zagrebom se je pričela zbornica ponovno zanimati za zgradnjo aerodromov v Ljubljani in Mariboru ter podaljšanje zračnih prog do obeh mest in vzpostavitev zveze z inozemskimi zračnimi linijami. Z definitivno oddajo dobav telefonskih kablov za mednarodni promet, ki se imajo položiti preko zborničnega področja cd Zagreba preko Sevnice, Zidanega mosta, Celja in Maribora do Št. 1 ja, stopa vprašanje priključitve Ljubljano na kabelsko mrežo v odločilni štadij. Zbornica je zalo intervenirala, da se načrt kabelske mreže dopolni in v njega vključi tudi Ljubljana ter s tem omogoči neoviran mednarodni telefonski promet. Finančne in carinske zadevo. Poleg že navedenih spomenic glede oblastnih davščin je omeniti zbornično predstavko, s katero smo opozorili oblastne samouprave na novo izdatno višjo obremenitev trgovine po novem davčnem zakonu s prošnjo, da ^e to pri odobravanju občinskih in okrajnih doklad primerno upošteva, ker je računati, da večina teh jedinic pri sklepanju proračunov ne bo imela •zadostnega pregleda o novi podlagi za odmero doklad. Nadalje je zbornica intervenirala pri delegaciji ministrstva financ, glede pobiranja tantijem-nega davka, ki je bil z novim zakonom ukinjen, od tantijem izplačanih po 1. aprilu t. 1. Istotako je zbornica •naslovila vlogo na ministrstvo financ, da se prizna pri odmeri družbenega davka po novem davčnem zakonu od-bitnost samoupravnih davščin, ker je poslalo to vprašanje vsled nekaterih odredb pravilnika, ki so v nasprotju z zakonom, sporno. Končno naj omenim še zbornično vlogo na generalno direkciio davkov, da se izjednačenje državnih, kakor tudi samoupravnih trošarin pospeši, ker povzroča tihotapstvo, ki se razvija sedaj preko nezavarovanih oblastnih mej, nevzdržne razmere. Predlagali smo tudi, da se za mesto Ljubljano nostavita za odmero davkov z ozirom na veliko število cenzitov dva davčna odbora, a za rešavanje pritožb na za vsako oblast po en reklamacijski odbor. Med mnogobrojnmii odredbami s carinske stroke je za naše poslovne kroge posebno važna odredba glede računanja tare pri pobarvanih lesenih sodih in železnih bobnih, katerih se po prvotni naredbi ni priznavalo za običajno embalažo in se je vsled tega carinilo blago po bruto-težini in to večinoma po višji postavki za embalažo, kar je zelo zadevalo import surovin in polfabrikatov. Važna je tudi odredba, da se nedelje in prazniki ne računajo v tridnevni ležarine prosti rok. Glede zgradbe carinarnice v Ljubljani so se vršile ponovno ankete ter se je prve dne 6. septembra udeležil generalni direktor carin dr. K. Šmid. Ponovne zbornične akcije za vzpostavitev ukinjene celjske carinar-ne niso imele zaželjenega uspeha. Strokovno šolstvo. Glede obrtnega in trgovskega nadaljevalnega šolstva sta izdelana dva osnutka pravilnika, ki naj bi veljala za Slovenijo. 0 teh pravilnikih, od * Um I' katerih je enega izdelala zbornica, so j se vršile ankete ter je glede vpra- j šanja ureditve pouka že dosežen sporazum. Preostaja torej še ureditev vprašanja organizacije uprave in sistemizacije vzdrževanja, da se postavi to šolstvo, ki je sedaj vedno v pre-kernem položaju, na solidno materi-jalno podlago. Za organsko ureditev strokovnega šolstva je važno, da je ministrstvo trgovine in industrije izdalo pravilnik o državnih strokovno-obrtnih šolah, pravilnik o državnih obrtnih šolah za delovodje in pravilnik o tehničnih srednjih šolah. Pri izdelavi osnutkov teh pravilnikov je imela tudi zbornica priliko sodelovati, j Zbornica je stavila dopolnkne pred- ! loge, posebno glede olajšav za ab- • solvente šol pri nastopu samostojnega obrta, nadalje glede pogojev za ustanovitev strokovne 'in delovodske šole, dobe in ureditve teoretičnega in praktičnega delavniškega pouka, predpogojev za sprejem kakor tudi glede usposobljenostnih klavzul v odhodnih izpričevalih. Pravilnika v uveljavljeni obliki ustvarjata možnost, da ob zadostni državni dotaciji dobimo moderno urejene dve- do štiriletne strokovne šole za razne stroke odnosno eno- do triletne tečaje, odgovarjajoče stvarni potrebi in urejene tako, kakor zahtevajo naše specijalne gospodarske prilike in načela modernega strokovnega pouka. (Konec prihodnjič.) T rcfovlmi. Gospod Avram Mandil, trgovski agent, namerava osnovali v Beogradu agencijo ier prosi, da bi se na njega obrnila tukajšnja podjetja, ki bi želela imeli v Beogradu svojega zastopnika. Naslov: Avram Mandil, Beograd, Ulica Despota Durda 7. OBRAMBNI BOJ NEMŠKE ČEVLJARSKE INDUSTRIJE. Državna zveza nemške čevljarske industrije je vposlala nemškemu državnemu gospodarskemu ministrstvu spomenico za višjo zaščitno carino na čevlje. Obrača se v prvi vrsti proti češkoslovaški konkurenci, ko je pomnoženi uvoz je posebno nevaren; »češkoslovaška čevljarska industrija dela s cenejšo surovino, z manjšimi mezdami in z zmernimi socijalnimi bremeni. V Nemčiji ni mogoče doseči z raeionalizacijskimi odredbami pocenjenia nabavnih stroškov in tam večjega znižanja prodajnih cen.« Slednjič pravi spomenica, da so se skoraj vse druge države skušale ubraniti tuje konkurence s primerno carino ter so s tem delali nemškemu eksportu velike sitnosti. Tudi sicer se v Nemčiji slišijo splošne pritožbe proti tuji konkurenci, v prvi vrsti proti češkoslovaški. RAZNO. Bodočnost mednarodnega jeklenega kartela. Na zadnji seji jeklenega kartela so govorili tudi o njegovem nadaljnem obstoju. Dosedanji dogovori potečejo sicer šele 31. decembra 1931, a prvi odpovedni rok so določili svoj čas na oktober 1929. Sicer so v krogih mednarodnega kartela prepričani, da se tega odpovednega roka ne bo nihče po-služil, vendar se je izrazila misel, da se je izkazala rekonstrukcija mednarodnega jeklenega karlela za potrebno. Posebno Nemčija je nastopila s prodajnimi zahtevami, ki so v prvi vrsti v zvezj z reparacijskim vprašanjem. Ni še splošno znano, če bodo tudi drugi člani karlela stavili kakšne zahteve. Pač pa so se dogovorili, naj pripravijo posamezni člani kartela predloge glede rekonstrukcije jeklene zveze in naj jih predložijo na pomladanski seji. Trgovina konoplje v Jugoslaviji ni v zadnjem času nič živahna. Pridelek ameriškega bombaža znaša po zadnji cenitvi 14,373.000 bal. Angleška obrestna mera 4%% se naj brž ne bo mogla vzdržati in pričakujejo v bližnjih tednih zvišanja. Borza dela v Mariboru. Od 16. do 22. decembra i. 1. je iskalo dela 33 moških in 40 žensk, službenih mesi je bilo 71 praznih, delo je dobilo 23 moških in 33 žensk, odpotovalo jih je 24, odpadlo 45 in koncem tedna je osialo v evidenci še 696 oseb. Od 1. januarja do 22. decembra pa je dela iskalo 8865 oseb. 4594 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 3261 oseb, 1906 jih je odpotovalo, 3002 pa jih je odpadlo. Pri borzi dela v Mariboru dobijo delo: 4 hlapci, 5 majarjev, 3 mizarji, 2 strojnika (za parno žago in opekarno), 3 čevljarji, 1 mesar, 2 čevljarja za Jvor-nico v Zemunu, 1 mlinar, 3 vrtnarji za južno Srbijo — več vajencev (kovaške, čevljarske, tapetniške, mizarske, pekovske in kolarske cbrli.) in tudi 7 kmečkih dekel, 6 služkinj, 6 kuharic, 1 sobarica, 1 gospodinja za župnišče v Bosno, 1 podnatakarica, 1 perf. servirka, 1 plačilna natakarica, 25 šivilj za perilo, 1 šivilja za perilo, 1 šteparica gornjih delov čevljev, 1 perf. likarica, 1 trgovska poslovodkinja, 2 varuški, 1 vzgojiteljica, 2 šiviljski vajenki. Rusi in Angleži. Izdajatelj »English Review-e« Ernst Rannaut je izjavil v pogovoru o možnosti obnove gospodarskih stikov Anglije z Rusijo, da je v teku leta ruska vlada sporočila, da bi v Moskvi z veseljem pozdravili odposlanstvo britanskih industrijcev in trgovcev ter da bi mu dati vse možnosti orientacije. On sam je prevzel tvoritev tega odposlanstva. Iz zagotovil sovjetskih zastopnikov v Parizu je razvidno, da Rusija britansko financo takorekoč vabi, naj prevzame vodstvo pri finančni obnovi Itusije. Gre za kapital v skupnem znesku 460 milijonov funtov. Velikanska vsota. A saj je tudi država velikanska. — Predsednik Anglo-Russian Consolidated Coe pravi, da je pričela njegova družba s pogajanji s sovjetskoruskim koncesijskim odborom. Gre za gotove koncesije glede produkcije premoga in rud. Konjunktura na Poljskem se je nekoliko poživila. Žatski hmelj se je v začetku decembra dobro prodajal; cene 1700 do 1850, dalje 1600 do 1700, 1500 do 1600 in 1400 do 1500 Kč pro 50 kg ekskl. 2% prometnega davka. Egistski pridelek bombaža znaša 3 mi-milijone 230.000 met. stotov, za 500.000 met. stotov ali za 16% več kot lani, in se je popolnoma približal povprečnosti zadnjih petih let s 3,240.000 met. stotov. DOBAVA, PRODAJA, Nabava 15.000 kg bencina. Direkcija pošte in lelegrafa v Ljubljana razpisuje drugo pismeno dražbo za dobavo 15.000 kg bencina. Dražba bo dne 15. januarja 1919 cb 11. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2, soba štev. 42. Jamčevina (5% ali, če je inozemcc 10%) se mora položili najkasneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba štev. 41, kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji. Dobave. Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. januarja 1929 ponudbo glede dobave 6100 kg ploščatega in kotnega železa, 1200 kg T-železa in 5 kg angleškega cina ter glede dobave vijakov, podložnih plošč, pločevine, nosilcev in ležiščnih krogljic; do 8. januarja 1929 glede dobave tiskovin. — Saobračajno-komercijelno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. januarja 1929 ponudbe glede dobave električnih ročnih svetiljk, žarnic in elektrolita. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih odelenjih). — Direkcija drž. rudnika v Velenju sprejema do 5. januarja 1929 ponudbe glede dobave 150 q negašenega apna, 40 komadov borovih plohov in 200 g porlland cementa; do 7. januarja 1929 glede dobave 55 m3 borovih plohov; do 10. januarja 1929 glede dobave 1 blagajne; do 16. januarja 1929 pa glede dobave plošč in vijakov. — Direkcija drž. rudnika Buki-nje, pošta Kreka, sprejema do 5. janu- arja 1929 ponudbe glede dobave 80.000 kilogr. portland-cementa; do 15. januarja 1929 pa glede dobave 1 sesaljke. -- Vršile se bodo naslednje ofertalne liciladje: dne 2. januarja 1929 pri Upravi drž. monopolom, ekonomsko odelenje v Beogradu, glede dobave 75.000 komadov kartonskih škatljic. — Dne 4. januarja 1919 pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave pil; dne 5. januarja 1929 glede dobave žičnih žebljev; dne 9. januarja 1929 glede dobave raznega električnega materijala. — Dne 4. januarja 1929 pri Direkciji drž. železnic v Subotici glede dobave tehničnega maierijala; dne 10. januarja 1929 pa glede dobave konstrukcije lokomotivske okrelnice. — Dne 5. januarja 1929 pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede oddaje kolodvorske restavracije v Sarajevu v zakup; ,dne 11. januarja 1929 glede oddaje bufeta v Gebeli v zakup. — Dne 8. januarja 1929 pri Upravi barutane v Kamniku glede dobave 30.000 kg trinitrotoula. (Pred-meini oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled). — Dne 3. januarja 1929 sc bo vršila pri Glavnem sanitetskem slaga-lištu v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 1000 komadov zdravniških in 1000 komadov bolniških plaščev; dne 8. januarja 1929 glede dobave 6000 komadov slomnic; dne 10. januarja 1929 pa glede dobave 5000 komadov zabojev in 5000 metrov trakov. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem slagalištu.) — Dne 5. januarja 1929 se bo vršila pri Maš.nskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 3100 komadov kaučuka-stih zagvozdic in 400 komadov kavču-kastih obročkov; dne 14. januarja 1929 pa pri saobračajno-komercijelnem odelenju glede dobave raznih tiskovin. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih odelenjih.) Dobave. Mašinsko odelenje Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 4. januarja 1929 ponudbe glede dobave 100 komadov brezovih melel in 100 kg Anker-matic. — Gradbeno odelenje: Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. januarja 1929 ponudbe glede dobave 11.500 komadov zidne ; opeke, 1700 komadov strešne opeke in j 45 komadov žlebakov. — (Pogoji so na i vpogled pri omenjenih odelenjih.) — j Direkcija državnega rudnika v Brezi ; sprejema do 31. decembra t. L ponudbe : glede dobave 2500 kg tračnih žebljev, f 100 omotov krovne lepenke, žice in kabljev, 1500 komadov hrastovih pragov, medenine in 100 komadov rudar-skih sekir; do 4. januarja 1929 pa glede j dobave 150 komadov karbidnih svetiljk. j (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbor-i nice za trgovino, obrt in industrijo v | Ljubljani). tržna poročila. MARIBORSKI BOŽIČNI TRG DNE 22. DECEMBRA 1928. Na trgu je bito 102 s slanino in svinjino, 4 s krompirjem in 4 s sadjem naloženih vez. Slaninarji, kakor tudi domači mesarji, so ostali pri cenah od pretečenega tedna. Perutnine in domačih živali je bilo okoli 1200 komadov. Cene so bile precej visoke — one puranom pa 60—200 Din za komad, domači zajci so se prodajali .po 15—25 Din komad. ^ Na irgu je bilo tudi mnogo divjačine iu r.iib. Cene ®o bile divjim zajcem 45—50 Din, fazanom 40—45 Din za komad oziroma zajcem 20 do 30, mladim pa 6—8 Din za kg. Morskim ribam 20 do 30, domačim karpom pa 30 do 35 Din za kg. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice, božična drevesca. Cene krompirju, kakor tudi zelenjavi so bile obične, sadje (jabolka in hruške) se je prodajalo po 4 do 12 Din za kg, limone po 1 do 1-50 Din, oranže 1 do 3 Din za komad. Druga zelenjava in sadje se je prodajalo po oblimi ceni. Cvetlice po 1 do 7 Din za komad. Božična drevesca po 5 do 200 Din za komad. Lončena in lesena roba se je prodajala po 1 do 100 Din, brezove metle po 2-50 do 7 Din za komad. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, 19. decembra so kmetje pripeljali 12 voz sena in 5 voz slame, v soboto, 22. decembra pa 12 voz sena in 4 voze slame na trg. Cene so bile senu 135 do 165 Din, slami 60 do 75 za 100 kg. (ran Hribar: Moji spomini. IGO 51. Preiskava mojega županskega poslovanja. Kakor sem omenil v poglavju 44., potekla je iz inicijative deželnega odbornika dr. Evgena Lampe t a misel, da bi utegnila preiskava mojega županskega poslovanja spraviti na dan kaka nečastna dejanja. Deželni odbor je po njegovem predlogu odredil takšno revizijo. Deset uradnikov je poveril s to nalogo. Ti uradniki sedeli so na mestnem magistratu od 13. novembra 1913. do 23. junija 1914. lela ter so pregledali vse knjige in prebrskali vse spise. Da so bili rednemu uradovanju mestnega magistrata v veliko nadlego in oviro, ker so mestno uradništvo za-državali pri delu, je jasno ko beli dan. In kakšen je bil uspeh vsega tega zato čisto nepotrebnega dela, ker je deželni odbor računske zaključke mestne občine že bil vsako leto sproti pre- ; gledal in odobril? »Kričalo se je« tako je ugotovil j župan dr. Ivan Tavčar v »Slovenskem Narodu«, »da so se vršile na magistratu defravdacije in da se je ravno zaradi teh defravdacij v prvi vrsti odposlala revizija v mestno hišo.« — Facit vse preiskave je pa bil, da se je v vsej tej dobi našla razlika ene krone in petdesetih vinarjev, ki se po nekem nepojasnjenem naključju niso bili uknjižili. Toda — o, groza! Še to se je zgodilo v dobi, ko aem jaz bival na dopustu v Cerkljah. Sicer vsa mnogoštevilna komisija ni mogla v mestnem gospodarstvu v moji dobi zaslediti niti najmanjše nepravilnosti. Nikari že defravdacij. želja po katerih je menda motila dr. Lampetovo spanje. Revizijska komisija je seveda o svojem delu morala dati obračun. Zgodilo se je to s poročilom, ki ni obsegalo nič manj ko 338 strani. Z velikim tam-tamom je začel »Slovenec« priobčevati to, po svoje zavito poročilo. Zupan dr. Tavčar zavrnil je »Slovenčeve« navedbe iz tega poročila in njegove zaključke s pekočo satiro v sijajnem odgovoru, ki je izhajal v št. 130—140 »Slovenskega Naroda« od 10. do 23. junija 1914. Zares, redko se je za kako manj plodno, kakor je bila ta, od dr. Lampetove muhavosti uprizorjena stvar, potrosilo več dragocenega časa in porabilo več črnila! Redko se je pa tudi kaka revizijska komisija tako osmešila, ko revizijska komisija deželnega odbora. Ker je na podlagi njenega poročila celo »Slovenec«, ki je gotovo kar koprnel v mrzličnem pričakovanju. da se mi dokaže vsaj kaka nepravilnost, ako že ne nepoštenost, sam zapihati, moral, »da ni nikdar trdil, da so se na magistratu godile kake nepoštenosti,« vidno je, kako je bilo za lase privlečeno vse, kar se je v tej zadevi storilo. Bilo bi odveč govoriti o tej reviziji obširneje. Saj «e je izpodtikala nad neko mojo odredbo, ki je pomenila višek previdnosti in preglednosti. Da ne leži neporabljeni denar brez obresti v mestni blagajnici, bil sem namreč odredil, da se mora sproti nalagati v Mestno hranilnico. Zaradi lajše kontrole in večje preglednosti pa sem predpisal, da mora vsak fond imeti svojo hranilno knjižico. Kadar sem se hotel jaz ali pa revizijska komisija občinskega sveta prepričati, če je ves denar tega ali onega fonda nedotaknjen, treba jej je bilo le vzeti v roke dotično hranilno knjižico in se prepričati, če se skupni znesek njenih naložb vjema s knjižnim saldom. Enostavnejše manipulacije in priprostejše ter preglednejše kontrole si torej ni mogoče misliti. Ta uredba deželnih revizorjev pravzaprav nič brigala ni. Imeli so le ugotoviti, če ni vsled nje nastala kaka nepravilnost. Toda famozni ti revizorji so se spustili vendarle v njeno kritiko. In, risum teneatis amicil — (ne smejte se, prijatelji!) povzpeli so se do trditve, da bi bila stvar preglednejša, ko bi preostanki vseh fondov bili naloženi na eno samo hra-nilnično knjižico! Dr. Tavčar, ki je sicer usposobljenost deželnih revizorjev v člankih, katerih sem se dotaknil, izredno duhovito ocenjeval, dal se je od njih v tej zadevi — ne vem iz kakšnega vzroka — vendar speljati na napačno pot. Storil je tako, kakor so ti možje nasvetovali. In kakšne so bile posledice? — Take, da o njih rajše ne govorim. Le toliko moram izdati, da so dajale dr. Tavčarju možnosti in povoda za velikodušnost, dasi bi bil gotovo srečnejši, ko bi mu je vršiti ne bilo potreba. Po povedanem ni čuda, da je »Slovenec«, ki je meseca junija 1914. jel priobčevati večkrat omenjeno revizijsko poročilo, to priobčevanje ustavil že v 149. številki z dne 4. julija istega leta. Meni, nad čegar glavo je dr. Lampe zbiral žerjavico, pa je pote k preiskave bil v največje zadovoljstvo. Saj je nad vse jasno pokazal, da je moje župansko poslovanje bilo v vsakem oziru pošteno. 52. Retrospektivne ugotovitve. Prvi del svojih spominov narekoval in pisal sem — kadar mi je ravno od poklicnih opravil preostajalo časa — v letih 1912—1914. Na kronološki red nisem pazil, temveč sem narekoval odnosno za-pisaval — kakor to kažejo marginalije — tvarino tako, kakor mi je tega ali onega dne prišla na misel. Kolikor je bilo mogoče, razporedil sem jo časovno šele, ko sem se bil odločil, da spomine izdam že sedaj. V dobi, katere se ti spomini tičejo, živeli smo v stisnjenih razmerah v nam tuji in sovražni državi. Za vsako malenkost morali smo se — dasi so bile določbe ustave za nas — krepko boriti. Zlasti to velja glede narodnih pravic in jezikovne veljave. Boj za te največje dobrine vsakega pravilno usmerjenega človeka bil je zato težak, ker je v Avstroogrski politična etika bila le teoretsko znan pojem. Naš tozadevni boj bil je torej idealen par excellence in smo se zato podajali vanj s fanatičnim navdušenjem, kakršnega sedanje pokolenje niti pojmiti ne more. Uspehov smo v tem boju dosegali le težko in še to le pičlih. V zadevah občne prirode, če niso bile v zvezi s tem za nas kardinalnim vprašanjem, tedaj ne »politi-cuin«, dalo se je tudi v Avstriji kaj doseči. Treba je bilo le krepke volje in vztrajnega pritiskanja. Samo Nemci, in do neke meje Poljaki, bili so v srečnem položaju, da je država materijelne dobrine kar nosila za njimi. To pa zopet iz političnih ozirov, da jih nasproti državljanom drugih narodnosti gospodarsko okrepi. Razmere so se med tem vsled izida svetovne vojne tako temeljito izpremenile, da tega, ko sem svoja narekovanja in zapise končaval, nisem slutiti mogel. Marsikaj, za kar je po dotedanjih izkuSnjnh bito potreba še hudih in dolgotrajnih bojev, padlo nam je v naši novi državni zvezi kot zrel sad v naročje. Tako je jezikovno vprašanje bilo dne 1. decembra 1918 mahoma rešeno. In slovensko vseučilišče, za katero bi bilo v Avstriji treba še neznanskih naporov, ki bi bili absorbovali naše najboljše moči, dobili smo takorekoč kar čez noč. Glede na te izpremenjene razmere treba je, da pod konec te knjige podam neke ugotovitve, ki naj dopolnijo moje zaključne besede o eni in drugi stvari. Pri tem bom sledil posameznim poglavjem knjige. 1. Mestna hranilnica ljubljanska ne daje mestu še do sedaj nikake neposredne koristi, dasiravno smo že v dobi mojega županovanja pričakovali, da bo mestna blagajnica kmalu začela od nje prejemati statutarične preodkaze. Vzrok temu so po eni strani visoke hranilne vloge, ki zahtevajo primerno velikega reservnega fonda, po drugi pa okolnost, da sta njena in mestna uprava le preradi ustrezali vladnim vabilom, naj porabita hranilne vloge za kupovanj? obligacij avstrijskih vojnih posojil, ki so seveda prišle ob vso veljavo. 2. Mesto Deželne hipotečne banke, kakršne ustanovitev sem svojedobno jaz v deželnem zboru pred- lagal, ustanovila je Slovenska ljudska stranka Deželno banko. Ta banka je previdno in uspešno poslovala. Ob prevratu je imela vso verjetnost nadaljnega ugodnega razvoja. S suspenzijo deželne uprave kranjske je pa ta denarni zavod prišel v odvisnost od države. Pri letej so neki politiki dosegli, da se je izpremenil v Hipotekarno banko jugoslovanskih hranilnic«. — To bi sicer ne bilo nič napačnega, ko bi se bilo pri stvari vseskozi tako postopalo, kakor je zahteval interes delničarjev, med katerimi je bilo tudi premoženje bivše dežele Kranjske. Temu pa ni bilo tako. Osrednja vlada je marveč izvolila tak postopek, da sem ji s protestom,, ki sem ji ga podal kot pokrajinski namestnik, že naprej označil, da to popelje k propasti banke-Ta moj protest in vsa opozorila niso nič izdala: danes je pa banka res v likvidaciji 3. Kako velika škoda je, da se niso sezidale mehanske delavnice državnih železnic v Ljubljani, vidno je prav nazorno sedaj. Saj bi ne bile prišle v prid le mestu, katerega prebivalstvo bi se bilo znatno pomnožilo, temveč — in to še prav posebno — železnični upravi sami. Ker je bil svet zanje kupljen, načrt pri-tržaškem železniškem ravnateljstvu že gotov, bila bi se, ko bi se bil za mano še kdo.zanimal za stvar, morebiti njihova izgradnja dosegla. Sedaj seveda za dolgo časa ni misliti na to. Zaradi bližine zagrebških delavnic je celo verjetno, da naša sedanja železniška uprava sploh nikdar na njihovo izgradnjo pristala ne bo. 4. Nekaj podobnega je, kar se tiče prezidave in razširjave glavnega kolodvora v Ljubljani. Južna železnica se je bila udala, da izvrši ob troških treh milijonov kron takšno prezidavo in razširjavo, ki bi bila odpravila vsaj glavne nedostatke. Med drugim so bili projektovani tudi otočni peroni, torej nekaj, kar bi bilo za varnost osebnega prometa in za hitrejšo njegovo vršitev prav posebnega pomena. Teh del Južna železnica zato ni izvršila, ker ni bilo nikogar, ki bi jo bil spominjal prevzetih obvez in z ličnim pritiskom skrbel za to, da jih izpolni. Sedaj seveda na prezidavo kolodvora še dolgo ne bo več misliti mogoče. 5. V ministerstvu za javna dela bili so merodajn* referentje, odkar je prišel minister v o n R i 11 z najboljšimi vtisi s svojega poletnega bivanja v Bohinjski Bistrici nazaj, našemu pokretu za povzdigo tujskega prometa jako naklonjeni. K temu je prišla še okolnost, da je kmalu postal njihov šef češki rodoljub Trnka. Prav škoda je zato, da so po mojem odhodu z mestnega magistrata v Ljubljani, naenkrat prenehala vsa nadaljnja posredovanja glede prispevkov za. sezidavo razglednega stolpa na šišenskem vrhu in za preuredim gradu in napravo električnega dvigala nanj Vsaj razgledni stolp bi bil lahko že stal v dobi, ko se je začela svetovna vojna. Sicer je zame jako razvese-lilno, da danes merodajni faktorji njega potrebo ii» privlačno vrednost spoznavajo. Preuredba gradu in dvigala bi seveda ne bili* mogoča v štirih predvojnih letih. Vendar bi bilo pa lahko prišlo do začetnih del, katere sem jaz po načrtih, ki jih je bil izdelal gradbeni asistent Ivan Zemljič, že imel za razpis pripravljena. Ali bo kdaj, ko poneha stanovanjska mizerija, občinsko zastopstvo poseglo nazaj po mojem projektu, ne vem; glede na velikopoteznost, ki danes vlada v ljubljanski mestni upravi, potem glede na energično zasledovanje olepševalne akcije in pa na pojmovanje važnosti Ljubljane, kar vse se prav razveseljivo opažati zamore, pa nisem izgubil še vse nade. Morebiti se merodajni faktorji občinske in oblastne uprave ogrejejo za izpremenjen* projekt, o katerem govorim v II. knjigi svojih spominov. 6. Vseučilišče rodila nam je nova situacija, ko emo po končani vojski mogli naenkrat glede svojega šolstva odločati sami. Vendar mora mene in vse one tovariše, ki so v vseučiliškem odseku z mano vred s tako vnemo in neutrudljivostjo delovali za uresničitev naše želje po dosegi lastnega najvišjega učnega zavoda, navdajati z zadovoljstvom zavest, da je naš trud imel dokaj uspeha. (Konec prihodnjič.) Ustanovljeno 1852. TEOD. KORN LJUBLJANA POUANSTA CESTA ST. E (prele Henrik Korn) Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke In klosetne naprave. CENTRALNA KURJAVA Izdelovanje posod iz pločevine za firnož, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konzerve in lito zatiranih ambalaž. R. WILLMANN | im urili STROJNO PODJETJE iiiiiiiitiiiiiniiimiiiii UUBUANA, SLOMŠKOVA ULICA ŠT. 3 ! Izdeluj« različna vrata atrojev za la«no Industrijo, transmisijama naprava, ti dvigala vseh vrst, 'Jtf' rabrasta aavl Iz kovanaga ta la za. Prevzema projektiranje In opremo različnih mehaničnih naprav ter Izvrluje vsa • v ttrojno »trohe »padajoča dela In popravila točno, »olldno In pe možnosti • S najhitreje. .naaaaaaaaaaBaaggHHIM«*»»M«*MMM«*MMg*MgggMMgt4 ^aaaataaaf .................................. LJUBI'ANA - GREGORČIČEVA ULICA 23 - TEL. 2552 Hotel .Mariborski dvor" A. OSET, MARIBOR Auto-gamte. Kopalnice. Moderne sobe. Klubone sobe. Telvfon 302 Ho nletna tisi inserate anj & $ PRIPOROČA VSAKOVRSTNIH TRGOVCE, ©ORT URAOE Veletrgovina ' kolonijama in Špecerijske robe van Jelačin Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih diSav in rudninske vode ToEna In solidna ( pestreSbal c Zahtevajte ceniki Uraj« dr. IVAN PLESS - /.a trgov, ko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot m U*kair>a: O. MIHA LEK, Ljubljana.