PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini /> Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XXI. Št. 137 (6115)
TRST, petek 11. junija 1965
PRED NEDELJSKIMI VOLITVAMI NA SARDINIJI
Najvidnejši politični predstavniki so zaključili volilno kampanjo
Zborovanje CGIL v Bologni in govor tajnika Lame
o gospodarskem načrtu spomin G. Matteottija -
RIM, 10. — Volilna kampanja na Sardiniji se zaključuje z volilnimi govori najvidnejših političnih predstavnikov. Danes so govorili podpredsednik vlade Nenni, tajnik PLl Malagodi. tajnik PSDI Tanassi, tajnik K D Rumor in drugi. Vsi govorniki se oslanjajo na načrt za razvoj Sardinije, ki ga — vsak s svojega zornega kota — povezuje s splošnimi italijanskimi vprašanji in predvsem z vprašanji programiranja.
Nenni je govoril v Cagliariju o politiki levega centra in o uspehih
- PSI in PSDI počastila Praznik vojne mornarice
doseženih od leta 1962 dalje, ko se Je na vseh področjih pričelo «pre-mikati». Tako je navedel nacionalizacijo električne industrije, šolsko reformo, dežele, premostitev nevarnosti inflacije, gospodarsko stabilizacijo in končno najpomemu-nejšl uspeh s sprejetjem petletnega načrta.
Vendar pa je Nenni tudi opozoril na razne nevarnosti, saj lahko vse propade, če ne bo «pri izvajanju načrta stvarnega sodelovanja v tesni povezanosti s sindikati, da se uresničijo strukturalne reforme, brez katerih je načrt malo pomemben«. V tej zvezi je Nenni tudi dejal, da Je nerazumljivo, kako je lahko vlada sprejela tako pomemben politični sklep, kot je petletni načrt, nato pa se je razbila ob členu 5 zakona o filmu, čeprav je bilo to vprašanje v okviru vlade že rešeno.
Olede komunističnega predloga za enotno delavsko stranko pa je Nenni dejal, da vprašanje obstaja, toda da se «postavlja v terminih boja z levim centrom«. Sedaj nima pomena razpravljati o tem vprašanju, ker ni mogoče začeti razgovora, niti n: mogoče ugotoviti, da se je proces že zaključil, ko gre komaj za začetek in bo potrebno še mnogo časa.
V istem mestu je govoril tudi tajnik j^SDI Tanassi, ki je zanikal, da pri izvajanju načrta_ obstaja nasprotje med pravičnejšo razdelitvijo dobrin in polno zaposlitvijo ter večjo gospodarsko učinkovitostjo. Za KD pa je imel zaključno zborovanje tajnik stranke Rumor, ki ti ostro polemiziral s komunisti ter nato videl tako deželni kot vsedržavni načrt predvsem v funkciji svobodnega razvoja zasebnikov. Politika načrta pomeni osredotočenje sredstev, da se omogoči okre-p.tev proizvodnje, s čimer se ustvarjajo nove možnosti zaposlitve in se trajno viša življenjska ra-
Rumor se Je posredno dotaknil tudi perečih vprašanj, ki razdvajajo sedanjo vladno večino, ko je deial, da je treba ((spoštovati tudi naše (KD) zahteve, katere se ne smejo izkrivljati s polemiko, ki koristi .samo nasprotnikom«. Malagodi je imel včeraj in danes vrsto zborovanj, na katerih je predvsem napadel načrt razvoja Sardinije, za katerega pravi, da vsebuje vrsto
Po stavki v Milanu je včeraj CG IL priredila v Bologni zborovanje, posvečeno vprašanjem prejemkov, zaposlitve, pokojnin in odpustov, na katerem je govoril vsedržavni tajnik posl. Lama. Ugotovil je, da so ta vprašanja tesno povezana s politiko načrtovanja in da zadnje obrazložitve CNEL, guvernerja Car-lija in ministra Colomba postavljajo za prvenstveni cilj proizvodno sposobnost kapitalističnega podjetja, s čimer se postavljajo na glavo načela, ki bi morala biti osnova programiranja, če je vse gospodarstvo usmerjeno izključno v dobičke, se bodo nasprotja še zaostrila in sicer nasprotja med kmetijstvom in industrijo, jugom in severom, potrošnjo luksuznih dobrin in masovno potrošnjo, med dobički in mezdami.	.
Tajnik CGIL je ugotovil, da se
z večino ciljev načrta strinjajo, da pa Je za njih uresničenje treba omogočiti demokratično dinamiko mezd, k! ne sme biti pogojena od izbir delodajalcev. Razprava o pravičnem razlogu za odpust, ki bo v kratkem v poslanski zbornici, bo predstavljala odličen primer, kako se zamišlja socialni napredek: ali kot realna obveza, da se okrepi moč delavcev, ali pa kot demago-ška fraza. Očitno je — je zaključil Lama — da obstajajo v notranjosti vlade različni interesi in da je treba interese delovnih ljudi ščititi z vsakodnevnimi napori.
Po zaključku stavke carinskih u-službencev se stanje na obmejnih prehodih naglo normalizira. Sindikat CGIL je v zvezi s to stavko ugotovil, da je treba sedaj naglo urediti sistem v plačevanju nadur, in to na tak način, da se ustvari samo en organik, ki bo obsegal vse uslužbence. Danes in jutri stavkajo uslužbneci hotelskih podjetij; vse tri sindikalne organizacije kemijskih podjetij ENI pa so proglasile 72-urno stavko, ki se bo začela 22. junija.
V Rimu sta danes PSI in PSDI prvič po letu 1947, skupaj počastili spomin Giacoma Matteottija na kraju, kjer so ga leta 1924 ugrabili fašisti. Na spominski svečanosti so bili predstavniki obeh strank, poslanci in člani rimske federacije.
Tiskovni urad PRI je v zvezi z vladno obvezo, da se do 16. junija predloži zakonski osnutek o odpustih, izdal sporočilo, v katerem se poudarja, da mora zakonski osnutek vsebovati določilo o ((pravičnem razlogu«.
Urad za zunanje zadeve PSDI sporoča, da bo predsednik nemške socialdemokratske stranke Willy Brandt na vabilo PSDI v Rimu 28. junija in bo govoril o ((demokratičnem socializmu v Evropi«.
Neofašistična stranka MSI bo imela 12. In 13. junija kongres v Pescari. To je osmi kongres te stranke. Lanski kongres se je zaključil z burnimi scenami, ko Je dobra tretjina delegatov skupine Almirante kongres zapustila. Staro Michelinijevo vodstvo pa je prejelo 401 glas od 636.
Danes se je proslavljal praznik vojna mornarice z osrednjo proslavo v Castellammare di Stabbia, na kateri sta bila prisotna predsednik vlade Moro in minister za obrambo Andreotti. Postavili so gredelj križarke «Vlttorio Veneto«. Križarka bo imela 8850 ton, razvijala bo brzino 32 milj na uro in bo oborožena: z devetimi helikopterji proti podmornicam, dvojnim stolpom za izstreljevanje protiletalskih raket, osmimi topovi, dvema napravama za izstreljevanje torpedov in dvema možnarjema za izstreljevanje raket. Posadka bo štela 550 mož. Nato je predsednik vlade izročil zastavo obnovljenemu bataljonu morske pehote «San Marco«.
se, da ga ni bilo moč več ustaviti. *Lunik VI.» je do danes redno nadaljeval pot in vsi aparati so redno delovali; do danes je preletel 40o tisoč kilometrov. V torek in sredo je oddal dvanajst sporočil o delovanju raznih sistemov in drugih znanstvenih podatkov. Tudi sedaj še vedno pošilja znanstvene podatke na Zemljo.
Papež v Pizi
PIZA, 10. — Papež Pavel IV. se je z letalom «Caravelle» odpeljal iz Rima v Pizo na zasedanje italijanskega evharističnega kongresa. V pizi sta ga na letališču pozdravila predsednik vlade Moro in minister za obrambo Andreot-
ti. Papež je daroval mašo na gu pred baziliko, kjer je bila lika množica. Zvečer se je
21.30 vrnil z letalom v Vatikan.
Delno ukinjeni vizumi med SFPJ in Madžarsko
BEOGRAD, 10. — Na podlagi sporazuma, ki so ga danes podpisali v Beogradu med zastopniki jugoslovanske in madžarske vlade, bodo s 15. junijem ukinjeni vizumi za diplomatske in službene potne . liste. Ta sporazum je prva stopnja v vrsti sporazumov v bližnji bodočnosti, ki bodo o-mogočih večjo liberalizacijo potovanj med Jugoslavijo in Madžarsko.
TRETJI DAN SEMINARJA OZN V LJUBLJANI
Ključno vprašanje je izvajanje pisanih določb za zaščito manjšin
Tako je poudaril včeraj dr. Anton Vratuša ob za-
ključku splošne debate o prvi točki dnevnega reda
(Od našega poročevalca)
LJUBLJANA, 10. — Na začetku včerajšnjega tretjega delovnega dne seminarja OZN za človečanske pravice v večnarod-nostnih skupnostih je predsedujoči norveški predstavnik Ter-je Wold najprej obvestil navzoče, da sta prispela dva nova u-deleženca seminarja, in sicer argentinski delegat prof. George
Reinaldo Vanossi in italijanski -------------------
profesor Giuseppe Sperduti. Ta-
koj zatem je predal besedo italijanskemu predstavniku prof. Francescu Capotortiju. Za vse narodnostne manjšine v Italiji je bil prav gotovo najbolj zanimiv prav njegov poseg v razpravo.
Profesor Capotorti je lz Barija, kjer predava ustavno pravo. Italijanski delegat je predvsem poudaril, da je potreben v mednarodnem okviru prehod z režima deklaracij na konvencionalni režim, ker deklaracije OZN kljub njeni avtoriteti niso pravno obvezni instrumenti, kot je obvezna konvencija. In ko bi bile konvencije ratificirane, bi se morale njene določbe izvajati. Toda tudi te določbe same ne
zadostujejo, ker so potrebni še »kreditvni ukrepi vlade za neposredno izvajanje. Zato je prof. Capotorti poudaril nujnost jam-
klaracije o človečanskih pravicah našega dnevnega reda. Zato bi bi-še zelo daleč. Zatem je naštel tri I lo zaradi mednarodne zaščite ko-vzroke za to: 1. suverenost države,' rlstno razpravljati o tem tudi med ki mora izvajati določbe; 2. ne- drugo točko. Vendar pa je naša zaupanje srednjih in majhnih držav j ključna točka in bistvo izvajanje in 3. tendenca velikih držav za ta-; pisanih določb za zaščito manjšin.* ke mednarodne mehanizme, ki jih | v nadaljevanju svojega povzetka izkoriščajo v propagandne namene.! celotne razprave o prvi točki dnev-Zato bi se morali za sedaj zadovo-. nega reda je dr. Vratuša menil, ljit: z malo skromnejšimi jamstvi, j da razprava o političnih sistemih
Pozneje pa bi morda ustanovili kakšen organ, ki bi sprejemal in-
dividualne peticije V protislovju s to razlago pa je prof. Capotorti v nadaljevanju še bolj konkretno govoril o manjšinah raznih vrst (jezikovnih, reli-gloznih itd.) in izjavil, da pravzaprav niti «ni dobro, da govorimo tu o pravicah manjšinskih skupin«.
temveč je za njegovo izvajanje potrebna kontrola. Za to ustrezni ukrepi pa so notranje-političnega in mednarodnega tipa. Najboljše jamstvo je pravno jamstvo. Pri tem pa ne zadostuje, da vsebuje ustava določeno načelo, ker ne moremo zahtevati od sodnika, da izvaja načelo, ki zahteva, da ga parlament pozneje uvrsti med zakone, vlada pa izvaja.
Glede nakazanih ukrepov pa je govornik poudaril najprej delikatnost tega vprašanja. Vidimo namreč, da je na primer izvajanje de-
AMERIČANOM V VIETNAMU VEDNO BOLJ HUDA PREDE
Izredno oster napad osvobodilne vojske na ameriške in južnovietnamske položaje
Američani in sajgonska vojska so imeli velike izgube - Johnson se posvetuje z generalom Taylorom in z drugimi vojaškimi voditelji
«Lunik VI» zgrešil smer
V	Ljubljani se nadaljuje seminar OZN za človečanske pravice v več' narodnostnih skupinah. Med raznimi govori je bil včeraj povsem značilen govor italijanskega delegata, s katerim se avstrijski delegat ni povsem strinjal. Jugoslovanski delegat dr. Vratuša pa je po udaril, da je bistvo izvajanja piša nih določb o zaščiti manjšin.
Včeraj se je v glavnem zaključila volilna kampanja za nedeljske volitve na Sardiniji. Zaključne govore so Imeli najvidnejši politični predstavniki, ker pripisujejo izidu teh volitev velik pomen za nadaljnje bolj ali manj učinkovito delovanje sedanje vlade.
Po splošni stavki v Milanu je CGIL priredila v Bologni večje zborovanje, na katerem je tajnik Lama ocenil gospodarski načrt in dve možnosti, ki iz njega izhajata.
V	Južnem Vietnamu Američanom vedno bolj huda prede. Včeraj so enote osvobodilne vojske napadle neko važno utrjeno postojanko ter zavzele bližnje mestece in letališče. Bitka je trajala ves dan, pri čemer so imeli Američani in saj-gonska vojska velike izgube.
Velik odmev je imel po vsem svetu atentat na jugoslovanskega konzula Klariča v Zahodni Nemčiji. Ta atentat ponovno kaže, da bonske oblasti ne storijo ničesar, da bi zaščitile življenje in varnost jugoslovanskih predstavnikov in da bi iztrebile ustaške zločince, ki so se vgnezdill v Zahodni Nemčiji in kjer uživajo vso naklonjenost oblasti.
Predsednik Tito, ki je na obisku v Vzhodni Nemčiji, si je včeraj ogledal znamenitosti Dresdena.
MOSKVA, 10. — Agencija Tass je javila, da je »Lunik VI.» krenil z določene poti in bo letel približno 160 tisoč kilometrov od Lune. Verjetno bo postal umeten sončni planet. Agencija pojasnjuje, da je Lu-nik menjal smer, ker je slabo deloval eden od motorjev.
Včeraj so motor prižgali, da bi naravnali smer letenja, toda zdi
llliililliiifnnviiillillfilllllillitllllltliiafllitllllliMOililtBiituiaiiaiiiiiiilliillliliailiBliiaitMliMliaiiltlliaiiallltllfl
PO ATENTATU NA KONZULA KLARIČA
SAJGON, 10. — Preteklo noč so močne enote južnovietnamske osvobodilne vojske izvršile napad na mestece Dong Xoai, 96 kilometrov severno od Sajgona in so v današnjih zgodnjih urah zasedle tudi del bližnjega letališča, ki ga uporabljajo posebne izvežbane enote. Bitka je trajala do večernih ur, ko so ameriške in južnovietnamske čete dobile ojačenja in so zope* zasedle mestece, potem ko so se gverilci umaknili.
V vojaškem taborišču, ki so ga enote osvobodilne vojske napadle, je bilo tudi 24 ameriških ((svetovalcev«. Po prvih poročilih jih je bilo 14 ubitih, ostalih 10 pa ranjenih. Popoldne pa je predstavnik ameriškega poveljstva izjavil, da je bil samo en Američan ubit, šest jih pogrešajo, od 20 do 30 pa je ranjenih. Gverilci so sestrelili tudi dva ameriška helikopterja, ki sta prišla na pomoč saj-gonski vojski. Sedem članov posadke je zgubilo življenje. V a-meriških krogih javljajo, da je po dosedanjih poročilih padlo najmanj dvesto sajgonskih vojakov.
Poleg tega je osvobodilna vojska zaplenila večjo količino vojnega materiala.
Napad na mestece in na bližnje vojaško taborišče, ki je oddaljeno 1500 metrov od mesteca, se je začel ob dveh zjutraj. Gverilci so najprej izstrelili dvesto strelov z možnarji, nato pa so zavzeli mesto. Med napadi je bil stik po radiu prekinjen; deloma so ga vzdrževala letala, ki so krožila nad mestecem. Številni helikopterji, ki so prišli na pomoč, so se morali umakniti zaradi močnega ognja gverilcev. Tedaj so nastopila lovska letala in poslali so tudi ojačenja. Zaradi nizkih oblakov pa je bila akcija letal malo učinkovita. Bitka je bila zelo srdita in je trajala ves dan. Računajo, da je napad izvedlo 1500 vojakov osvobodilne vojske, ki so zasedli skupino poslopij v omenjenem oporišču in del letališča, kakor tudi vzletišče, tako da ni-
so mogli pošiljati ojačenj z letali. Bitka se je zaključila šele proti večeru, ko so se gverilci u-maknili.
Včeraj pa so se južnovietnamske čete spopadle v bližini Sajgona z. močno skupino osvobodilne vojske; spopad se je zaključil jele danes. Po poročilih iz Sajgona je padlo 151 gverilcev, na vladni strani pa je 6l mrtvih, 90 ranjenih in 17 pogrešanih.
Včeraj je konvoj juinovietnam-skih vojakov padel v zasedo v nekem kraju v pokrajini Binh Dinh. V konvoju je bilo šest tovornjakov, pred katerimi je vozil oklepni avtomobil. Na tovornjakih je bilo 108 vojakov, od katerih jih je deset padlo, sedem je bilo ranjenih, dva pa pogrešajo. Gverilci so zaplenili en tovornjak in večjo količino orožja.
V Sajgonu je davi eksplodirala bomba pred sedežem nekega policijskega komisariata, pri čemer so bile tri osebe ubite, 15 pa ranjenih.
Ameriška letala so včeraj m danes nadaljevala bombardiranje Severnega Vietnama. Danes so izvedla 7Q napadov na severnoviet-namsko ozemlje.
Aretirali so tri osumljene osebe
Klariča so prepeljali v Muenchen, kjer ga bodo operirali
BEOGRAD, 10 — Po vesteh tz Bonna se je stanje Jugoslovanskega konzula Andrlja Klariča, katerega so pred dnevi v Meersburgu hudo ranili s streli ustaškl zločinci, danes nekaj Izboljšalo. Klariča so pripeljali s helikopterjem v Muenchen z namenom, da se z operacijo odstrani naboj Iz pljuč. Muenchenski zdravniki pa so po običajnem pregledu ranjenega jugoslovanskega konzula sklenili o-pravltl operacijo, šele ko se bo njegovo stanje zboljšalo. Danes sta prispela iz Beograda v Muenchen znana jugoslovanska zdravnika prof. dr. Stanislav Burkov in docent dr. Borislav Majdapovič, ki sta takoj po prihodu pregledala ranjenega Klariča In se posvetovala z muenchenskimi zdravniki.
V zvezi z atentatom na Klariča Je nemška policija aretirala tri osebe. Znana ustaška zločinca brata Stanka in Ante Karduna, ki sta po rodu iz Mostara, in pa neko
Daro Roglč, ki je bila v zvezi z njima. Ante Kardun je skupno z usta-škim zločincem šarcolo lani skušal ubiti jugoslovanskega državljana Pilatiča. Ante Kardun, ki je znan nemški policiji, Je večkrat pred očmi nemških organov strahoval jugoslovanske delavce in z grožnjo prisiljeval, da stržejo 'jugoslovanske potne liste, medtem ko Je njegov brat Stanko vodil ustaške organizacije v Friederickstassenu na Bodenskem jezeru.
V rojstnem kraju Andrije Klariča so delavci tekstilnih tovarn In prebivalci organizirali danes zbo rovanje, s katerega so poslali protestne brzojavke državnemu tajništvu za zunanje zadeve ln zahod nonemškl vladi. Zaradi napada na jugoslovanskega generalnega kon zula v Zahodni Nemčiji ni delega cija stalne konference jugoslovanskih mest odpotovala na kongres zahodnonemških mest, ki se je začel v Nuernbergu.
Severnovietnamsko ministrstvo za obrambo je včeraj pozvalo prebivalstvo, naj se pridruži vojski v borbi proti Američanom, ki zaostrujejo svojo napadalno vojno v Južnem Vietnamu in so začeli vojno proti Severnemu Vietnamu. Uanes je omenjeno ministrstvo objavilo sporočilo, v katerem pravi, da je približno milijon Vietnamcev zahtevalo vstop v vojsko za borbo proti Američanom.
V Washingtonu je predsednik Johnson sprejel danes poslanika generala Taylora. Jutri bo seja državnega sveta za varnost. Današnjemu razgovoru Johnsona s Taylorom so prisostvovali tudi Dean Rusk, McNamara in drugi vojaški voditelji.
Ameriška astronavta prispela v Houston
HOUSTON, 10. — Ameriška a stronavta McDivitt in White sta prispela danes v Houston, kjer so ju čakali ženi In otroci,
V Houstonu ju bodo zdravniki znova pregledali. Jutri popoldne bosta imela svojo prvo tiskovno konferenco. V soboto bosta v spremstvu članov svojih družin odpotovala na Johnsonovo posest v Texasu, kjer bosta preživela nedeljo s predsednikom
Zdravnik na vojni ladji «Wasp»,
kozmonavta še vedno trudna, v o-stalem pa je njuno zdravstveno stanje dobro. Včeraj ju je razveselila brzojavka s čestitkami, ki jima jo je poslala sovjetski kozmonavt Gagarin.
V Cape Kennedy so danes izstrelili raketo, ki je ponesla v višino 16 tisoč kilometrov cilinder, v katerem so bile biološke snovi, ki posnemajo celice človeškega tkiva. Med letenjem skozi radioaktivne Van Allenove pasove so aparati na raketi oddajali podatke o učinkih žarčenja. Te Informacije so nujno potrebne za spoznavanje neznank pri potovanju na Luno.
v posameznih državah ne sodi na ta seminar, ki stremi predvsem za tem, da bi se pisane določbe o manjšinah tudi Izvajale. Za vse to pa je po njegovih besedah treba imeti realističen smisel. Vendar pa po njegovem na seminarju doslej še niso dovolj razpravljali o vlogi sociologije, ekonomike, psihologije in podobno. Vse to bi bilo
ker skupine dosežejo svoje pravice prav tako potrebno vključiti v re-s tem, če svoje pravice doseže ferate na tem seminarju. Seveda posameznik. V nadaljevanju je kri-1 naj p0 baza za razpravo stanje tiziral bivše Društvo narodov, ki takšno, kakršno je. «To, kar sem
govoril, niso zaključki, temveč pripombe,« je zaključil svoj povzetek
je po njegovem morda v tem pogledu prispevalo, da so se razvili različni nacionalizmi, kot na primer pri sudetskih Nemcih na Češkoslovaškem. Zato po njegovih besedah ščititi skupino pomeni podpirati nekak separatizem, v določenih primerih pa celo privilegirane cone; še več, take skupine lahko začnejo diskriminirati druge. Za zaključek pa je ponovno poudaril, da je s pravico posameznika zagotovljena pravica skupine; da mora biti manjšina lojalna in da mednarodni organizmi čim manj intervenirajo.
Za italijanskim delegatom so govorili še predstavniki Češkoslovaške in Avstrije. Zanimivo je, da se avstrijski predstavnik s stališčem italijanskega predstavnika glede posameznika in skupnosti ni v celoti strinjal.
Zatem je predsedujoči dal besedo predstavniku Jugoslavije dr. Antonu Vratuši, ki je skušal povzeti celotno dosedanjo razpravo o prvi točki dnevnega reda seminarja.
Dr. Vratuša je uvodoma dejal, da je treba o vseh problemih na seminarju razpravljati kot o problemih v procesu ne pa statično, kajti abstraktne razprave nikomur ne koristijo. Po njegovem pa so etnični problemi v današnjem času zelo važni in pomembni. Nato Je nadaljeval:
((Najbolj sem bil impresioniran glede vsega tistega, kar je bilo rečeno o individualnih pravicah in pravicah skupnosti. Na to temo se bomo povrnili še med drugo točko
jugoslovanski delegat dr. Anton Vratuša.
Po njegovem povzetku Je predsedujoči norveški predstavnik izročil predsedstvo dr. Antonu Vratuši in poprosil navzoče, naj začnejo razpravo o drugi točki dnevnega reda. Malijski delegat je predlagal, naj bi vsi udeleženci odšli popit kavo, vmes pa naj bi si ogledali razstavo, ki jo je priredila Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani in predstavila v vitrinah delegatom najstarejše slovenske pisane spomenike ter številne knjige, tako učne kot leposlovne, ki jih izdajajo v manjšinskih jezikih jugoslovanske založbe, ki so bile ustanovljene prav v ta namen.
Kot prvi govornik glede druge točke dnevnega reda se je nato oglasil znani indijski pravnik Tri-kamandas. Govoril je o problematiki jezikov v Indiji, ki jo sestavlja 16 federativnih držav. Iz njegovih izvajanj je bilo razvidno, da ima vsaka država v Indiji drugačen uraden jezik, v vsaki pa je poleg tega še precej drugih jezikov, v katerih prav tako lahko govoriš in nastopaš pred oblastmi. Ob koncu svojega izvajanja Je izrazil upanje, da bo jezik hindu, ki ga govori 60 odstotkov indijskega prebivalstva, čez 15 let postal uraden tezik celotne Indije.
Seminar bo jutri nadaljeval razpravo o drugi točki dnevnega reda.
D. ŽELJEZNOV
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiuiiiiiiiiii
ZARADI NEPRESTANEGA DEŽEVJA
Številna področja poplavljena Evakuacija prebivalstva in živine
Donava je na več krajih prestopila bregove in podrla nasipe * Tudi Drava stalno narašča
BEOGRAD, 10. — Donava in Drava že skoraj mesec dni ogrožata nekatera področja okrog Vukovarja, Apatjna, Novega Sada in Pančeva. Zaradi nenehnega deževja
ki Ju je pregledal, je Izjavil, da sta I gladina Donave in Drave stalno
Nedavno operirani siamski dvojički v Turinu se v bolnišnici vadita v hoji. Od leve: Santina in Giuseppina
raste in s tem raste nevarnost, da se poplavljeno področje razširi. Danes zjutraj je Donava vzhodno od Bačkega Novega Sela prebila nasip v dolžini 150 metrov in poplavila okrog 1.500 hektarov zemlje. Da hi preprečili proboj drugega zaščitnega nasipa, so mobilizirali prebivalstvo in hkrati istočasno se je začela evakuacija nesposobnih za delo in živine z ogroženega področja. Na ogroženo področje so takoj prispele enote jugoslovanske ljudske armade, ki skupno s prebivalci utrjujejo drugo zaščitno Unijo. Spričo dviga gladine Donave so tudi v Bezdanu in Apatinu z ogroženega področja začeli evakuacijo prebivalstva. Evakuirali so okrog 80 družin. Na področju tako imenovane Gikanske naselbine pri Apatinu je voda porušila 50 hiš, tako da so morali evakuirati okrog 70 družin s 360 družinskimi člani. Po poročilu uprave za vodno gospodarstvo gladina Drave raste v Avstriji; prav tako raste tudi gladina Drave na Jugoslovanskem področju, tako da je pričakovati nadaljnje ' povečanje nevarnosti poplav.
Letošnji mesec maj in začetek junija so bili v Sloveniji najbolj hladni in najbolj deževni meseci v zadnjih 35 letih. Od 20. maja do 10. junija ni bilo v Sloveniji niti enega popolnoma sončnega dne. V večjem delu Slovenije je v tem času padal pravi jesenski dež. Srednje temperature se gibljejo od 12 do 13 stopinj Celzija, kar je neobičajno za to letno dobo.
Tito v Dresdenu
DRESDEN, 10. — Predsednik republike Tito si je danes s soprogo in z ostalimi člani jugoslovanskega spremstva ogledal znamenitosti Dresdena in se posebno dolgo zadržal pri ogledovanju 250 let stare dresdenske umetniške galerije, ki ima več tisoč umetniških slik, večinoma iz 18. stoletja med njimi mnoga dela Rubensa, Rembrandta, Raffaella, Tintoretta, Ve-ronesa ter drugih italijanskih in holandskih mojstrov. Okrog dvesto
znanih del je bilo uničenih februarja 1945 ob velikem napadu ameriških letal na Dresden. Ob tej priložnosti je bil velik del mesta uničen, a življenje je zgubilo okrog 80.000 prebivalcev.
Opoldne sta prvi tajnik okrožnega komiteja enotne nemške delavske stranke Wemer Krolikovski in predsednik sveta dresdenskega o-krožja Manfred Scheller priredila kosilo v čast Titu in njegovi soprogi. V odgovor na zdravico omenjenih je predsednik Tito izrekel priznanje delovnemu ljudstvu Dresdena za dosežene rezultate v obnovi mesta. Tito je dejal, da je on osebno želel obiskati mesto, ki je znano kot eno od najlepših baročnih mest. Tito je ugotovil, da so delovni ljudje Dresdena z obnovo starih umetnin dokazali, da so netočne obtožbe, češ da delavski razred nima smisla za umetnost. Nocoj Je mestni svet priredil slovesen koncert v čast predsedniku Titu in njegovi soprogi.
Pred reformo gospodarskega sistema v Jugoslaviji
BEOGRAD, 10. — Gospodarski odbori zvezne skupščine so včeraj in danes razpravljali o široki reformi gospodarskega sistema, katere smoter je stabilizacija gospodarstva, utrditev dinarja in v zvezi s tem izenačenje pogojev poslovanja, da se uvede enoten realnejši tečaj dinarja v izmenjavi z inozemstvom, da se uskladijo cene vseh izdelkov ln storitev na gospodarski osnovi, da se uvede doslednejša razdelitev na podlagi dela, da se spodbudi bolj ekonomična proizvodnja in se natančno ustvarijo pogoji za enakomerno udeležbo Jugoslavije v mednarodni razdelitvi dela, da se zagotovi enakomerna rast žiyljenjskega standarda. O u-krepih, ki se predvidevajo, je na današnji skupni seji gospodarskih odborov poročal zvezni tajnik za finance Kiro Gligorov.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 18.4, najnižja 13, ob 19. uri 17.6, vlaga 68 odst., mračni tlak 1006.6 stalen, veter 4 km severozahodnik, nebo pooblačeno, padav ne 4.4 mm, morje skoraj mimo, temperatura morja 18.5 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 11. juuija
Srečko
Sonce vzide ob 4 15 in zatone ob 19,54. Dolžina dneva 15.39. Luna vzide ob 17.24 in zatone ob 2,43 Jutri, SOBOTA, 12. junija Cedomir
CENE ŽIVIL V PRETEKLEM MESECU
Povišanje cen olja pocenitev povrtnin
in sira
in
rib
Cene sira se še niso ustalile in težijo še vedno navzgor ■ V maju je Rilo na zeienjadni tržnici tudi mnogo blaga domačih pridelovalcev
Po podatkih, ki so jih zbrali mestni redarji v mesecu maju, so se cene nekaterih živil povišale, drugih pa znižale. Skupni indeks se je nekako gibal na ravnini meseca aprila. Kljub temu pa je treba omeniti, da so se povišale zlasti cene teletine, raznih vrst sira, olivnega olja in nekaterih drugih živil. Po drugi strani pa so se znatno znižale cene povrtnine in rib. Pri tem pa je treba upoštevati dejstvo, da so cene povrtnine in rib sezonskega značaja in se jeseni odnosno pozimi ponovno povišajo, nato pa z novo sezono zopet znižajo; cene mesa, sira, olja in masla pa v najboljšem primeru obdržijo staro ceno, se pravi ceno; ki je bila povišana pred mesecem dni, skoraj nikoli pa se ne znižajo.
Goveje meso je v maju obdržalo aprilske cene predvsem zaradi uvoza velikih količin goveda iz Avstrije, Jugoslavije in Madžarske ter zaradi večje razpoložljivosti domače živine. Nekoliko se je povišala cena boljše vrste konjskega mesa, cene drobnice pa so ostale na aprilski ravni.
O živilih, ki že dlje časa beležijo stalno naraščanje cen moramo omeniti predvsem razne vrste sira, zlasti pa parmezana vseh vrst. Tako se je v preteklem mesecu cena sira «reggiano» povišala za 30 lir pri kg in je dosegla v prodaji na drobno 1900 kg. Tudi cene drugih vrst sira so se povišale. Manjše povišanje so zabeležili še pri cenah fižola, cene vina in kisa pa se niso spremenile.
Gospodinje so v maju v velikem številu zahajale kupovat ribe, saj je bila glavna ribarnica dobro založena z raznovrstnimi ribami, ki so bile sorazmerno poceni. Zlasti so bile poceni zmrznjene ribe dobre vrste in kakovosti, ki so prišle iz Severnega morja in iz Japonske. Vedno večje količine povrtnin, ki so prišle na glavno tržnico, so omogočile znatno znižanje cen, kar je povzročilo tudi veliko povečanje potrošnje. Mnogo povrtnine so prinesli na trg tudi domači pridelovalci. Nesezonska povrtnina in sadje pa se držijo še vedno visokih cen.
V preteklem mesecu so mestni redarji nadaljevali z akcijo proti osebam, ki prodajajo živila brez dovoljenja. Akcija je rodila že zadovoljive uspehe in se je ta nedovoljena dejavnost znatno omejila. V maju so mestni redarji napravi-
Peta deželna komisija za javna dela je včeraj na posvetovalni stopnji odobrila prvi zakonski o-snutek deželnega odbora v prid gradnji ljudskih hiš. Gre za 200 milijonov lir prispevka občinam in Ustanovi IACP. Za osnutek so glasovali svetovalci KD, PSD1, PSI in PRI, komunisti, liberalci in misovci pa so se vzdržali. Komisija je sprejela besedilo osnutka, ki ga je predložil odbor, z edinim popravkom, da se ta stanovanja dajo v najem ne le po predpisih enotnega besedila zakona marveč tudi s pogodbo o bodoči prodaji. Odbornik Masutto, ki je bil tudi navzoč na seji, je dejal, da bo dežela pri dajanju prispevkov upoštevala predvsem občine.
Zatem so začeli razpravljati o zakonskem osnutku, ki predvideva deželni prispevek za plačevanje ohresti za posojila, ki jih najemajo krajevne- Ustanove za gradnjo ljudskih hiš. V razpravj so spregovorili svetovalci Chieu, Co-go, Bianchini, Coghetto, Dal Mas, Morelli, Pacco, Ramani, Rigutto in Trauner. posamezne člene o-snutka bodo proučili prihodnjo sredo ob 16. uri.
................................................................
JUTRI V LADJEDELNICI V TRŽIČU DVOJNA SLOVESNOST
li 185 prijav in opominov proti o-sebam, ki so prodajale živila brez dovoljenja. Zaplenili so 70 kg mesa, 43 kg masla, 15 litrov olja, 25 kg čokolade, 1500 jajc in drugo blago. Pretekli mesec so redarji napravili veliko število pregledov in obiskali 1900 trgovskih obratov, o 1 katerih 700 trgovin z živili in nad 1000 raznih gostišč.
Tržaškemu podjetju «Mercurio d'oro»
Včeraj so v Rimu podelili 35 i* talijanskim industrijskim podjetjem posebno priznanje »Mercurio d’o.ro», ki so ga vsako leto deležna podjetja, ki se posebno izkažejo v razvoju produktivnosti ter v gospodarskem življenju sploh. Med nagrajenimi podjetji je letos tudi tovarna Vetrobel, ki ima svoje obrate v žaveljskem industrijskem pristanišču in ki proizvaja ravno steklo. Sedanja zmogljivost tovarne Vetrobel znaša približno 12 milijonov kv. metrov ravnega stekla na leto. Pred kratkim so v njenih obratih izdelali prvi milijonti kvadratni meter stekla. Predstavnikom nagrajenih podjetij je priznanja izročil senator Camipilli.
Delovanje dežele
Minister za javno vzgojo Gui je te dni odgovoril na pismena vprašanja, ki so mu jih pred nekaj meseci postavili komunistični poslanci Marija Bernetič, Raffaele Franco, Mario Lizzero in Giorgina Frian Levi glede nekaterih problemov slovenske šole in šolnikov. Na vprašanje glede ustanovnih dekretov za srednje šole v Trstu in Gorici, minister odgovarja, da so bili že izdani dekreti za naslednje šole: TRST
Srednja šola (Ul. Frausin) — dekret predsednika republike z dne 30. marca 1962, ki je bil registriran na Računskem dvoru 17.2.1964. Strokovna šola (Ul. Caravaggio)
—	dekret od 30. marca 1962, reg. 17.2.1964.
Strokovna šola (Ul. Montorsino)
—	dekret 30. marca 1962, reg. 17. februarja 1964.
Strokovna šola na Opčinah, dekret 30. marca 1962, reg. 17. februarja 1964.
Strokovna šola v Nabrežini, dekret 30. marca 1962, reg. 29. novembra 1963.	.
Strokovna šola v Dolini, dekret 30 marca 1962, reg. 29. novembra 1963.
GORICA
Srednja šola, dekret predsednika republike z dne 30. marca 1962, registriran 29. novembra 1962.
Strokovna šola, dekret 30. marca 1962, registriran 3. oktobra 1962.
Minister pripominja, da so omenjene šole s 1. oktobrom 1963 spremenjene v srednje šole na podlagi člena 10 zakona od 31. decembra 1962 štev. 1859.
Za določitev novega organika se pričakuje dekret predsednika republike in učne programe za o-menjene šole, ter dekret, ki bo določil pogoje za ustanovitev stolic in stalnih mest.
Glede strokovne šole na Proseku in na Katinari minister pravi, da je treba te šole šteti kot »ločene tečaje«, ustanovljene 1. oktobra 1963 namesto ukinjenih strokovnih tečajev. Proučili bodo rnož-nost njihove spremembe v »šole« v okviru načrta za razvoj srednje šole za leto 1965-66.
Glede prejemkov nekaterih profesorjev na višjih srednjih šolah minister odgovarja, da ni mogoče plačati vseh prejemkov za stolico tistim profesorjem matematike in fizike, ki niso v staležu in ki poučujejo 13 ur tedensko na učiteljišču, ter enakim profesorjem filozofije in zgodovine, ki poučujejo 13 ur tedensko na klasičnem liceju, ker pač niso bili še določeni učni načrti ter umiki in niso bili s tem izdani formalni u-krepi glede obveznosti tedenskega urnika za posamezne stolice.
Minister pri tem pojasnjuje, da prejemki po stolicah (trattamen-to di cattedra) pritičejo profesorjem, ki niso v staležu, ko le-ti zasedajo prazne stolice rednega staleža ali stolice prehodnega sta-leža ali pa podobna mesta, ki pa
...............................................................................................      lllinnil
Splavitev 80.000-tonskega tankerja in postavitev gredlja nove ladje
V 11 rezervoarjih bo prostora za 100.000 kub. metrov surovega petroleja - Ladji «Santa Cristina Primat bo botrovala žena ministra za trgovinsko mornarico
Jutri dopoldne bo v tržiškem o- znaša okoli 100.000 kub. metrov. Po-bratu Združenih jadranskih ladje- ganjal jo bo motor diesel Fiat vrste delnic dvojna slovesnost. Najprej 1090 S, ki ho pri 122 obratih na bodo spustili v morje 80.000-tonsko minuto lahko razvijal na vsako tankersko ladjo «Šanta Cristina os do 21.000 KM, tako da bo pol-Priman, nato pa bodo postavili gre- no natovorjena ladja lahko plula delj novi enaki ladji. »Santa Cristina Prima« ‘ je prva izmed štirih enakih ladij, ki jih ladjedelnica CRDA gradi na svoj račun. Prva ladja iz te serije, ki je pripravljena na skorajšnje srečanje z morjem, je zgrajena po najsodobnejših pravilih pomorske tehnike, in sicer se je njena gradnja vršila pod stalnim nadzorstvom mednarodnih organizmov kakor so «Registro Italia-np Navale«, «Lloyds Register of Shipping« in drugi. Ladja meri 252,20 m v dolžino, 38,93 m v širino ter 17 m v višino, njen ugrez pa znaša pri polnem tovoru 12,75 m. «Santa Cristina Prima« razpolaga z 11 rezervoarji za surovi petrolej, katerih skupna prostornina
s hitrostjo 16,3 vozla. Pri praznjenju ladje bodo lahko uporabljali tri turbinske črpalke z zmogljivostjo 2.500 kub. m. tekočine na uro (vsaka). Posadka bo štela 52 mož.
Splavitvi «Santa Cristina Prima« bo botrovala soproga ministra za trgovinsko mornarico Angela Spa-gnolli, slovesnosti pa bo med drugimi prisostvoval tudi predsednik državnega holdinga Fincantieri Tu-pini.
Po splavitvi «Sante Cristine Prime« bodo, kakor omenjeno, postavili gredelj novi enaki tankerski ladji, ki jo bodo začeli graditi pod konstrukcijsko šifro «1895».
Danes se sestane prva komisija, ki bo proučila pripombe vlade, katera je vrnila svetu v ponovno proučitev dva zakona, ki jih je pred kratkim odobril.
Snoci se je deželni predsednik Berzanti skupno z odbornikom za prosveto Vicariom sestal s koroškim deželnim glavarjem dr. Simo. Sestanek je bil v Perčah ob Vrbskem jezeru v hotelu, kjer je generalni konzul prof. Ridomi priredil sprejem.
V Rimu je minister Bo sprejel odbornika Marpillera in Cocian-nija, ki sta razpravljala z njim o industrijskih podjetjih IRI v naši deželi v okviru razvoja, ki ga predvideva vsedržavni načrt. Odbornika sta predvsem poudarila vprašanje ladjedelnic.
Kongres zveze za higieno in javno zdravstvo
V Trstu bo jutri in v nedeljo 16. kongres deželnih sekcij Italijanske zveze za higieno in javno zdravstvo, Italijanskega zavoda za mikrobiologijo in Italijanskega zavoda za proučevanje infekcijskih ter parazitarnih bolezni. Ob otvoritvi kongresa bo jutri dopoldne v okviru svetovnega dneva zdravstva prof. Dechigi iz Padove imel predavanje o temi »Zdravstvena vzgoja in množično cepljenje«.
Kongres bo v konferenčni dvorani splošne bolnišnice. Po orne-rjenem uvodnem predavanju bo dr. Aldo Fabiani govoril o zdravstvenem stanju v Trstu, ob 12. u-ri bo sprejem na občini, popoldne in v nedeljo bodo sledila druga predavanja in poročila o važnih vprašanjih higiene in zdravstva ter nekaterih boleznih. Kongres se bo zaključil v nedeljo ob 17.30.
e JUTRI OB 19. URI BO v dvorani kulturnega krožka «RodoIfo Mdrancii« na Trgu San Giovanni 1 prof. Silvo Benvcnutti, asistent za moderno zgodovino na filozofski fakulteti tržaške univerze, govoril o temi: «Gospodarski odnosi, politična gibanja in problemi manjšin v goriški pokrajini od leta 1918 do nastopa fašizma*. Sledila bo diskusija.
SINOČI V KULTURNEM DOMU
Spodbuden krstni nastop mladega ..Eksperimentalnega gledališča"
V Plaulovi komediji «Menehmi» so pokazali veliko poguma in požrtvovalnosti, pa tudi igralskega smisla
Ko je druga leta naše poklicno gledališče zaključilo svojo sezono, so ostale dvorane navudno prazne, neizkoriščene. Letos ni tako in gledališka sezona se nadaljuje z dodatkom, ki smo ga res veseli, saj so zanj na lastno pobudo in tudi na lastno odgovornost poskrbeli mladi. «Gledališču mladih 65» ki se je pred dnevi predstavilo z res kvalitetno uprizoritvijo drame «Korczak in otroci» ter z montažo pisem na smrt obsojenih, se je sinoči pridružilo še ^Eksperimentalno gledališče v Trstu*, ki je v Kulturnem domu uprizorilo Plau-tovo igro •Menehmi» (Dvojčka).
Medtem ko *Gledališče mladih 65» sestavljajo v glavnem akademiki. so pobudniki •Eksperimentalnega gledališča» bili slovenski srednješolci. Priče smo torej dvema spontanima gledališkima po-
fllllliillllilliilliiiliiiiiiilllllliilllilllllliiiiiiiiiiiiiioiiiouMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiioiiiiiiniuMiuiuiiinnilHilliiiiioioiunntitlliliiiiitillllllliiiillliillllllllllllllllllillil
ODGOVOR MINISTRA ZA JAVNO VZGOJO GLEDE PROBLEMOV SLOVENSKEGA ŠOLSTVA
Ustanovni dekreti za srednje šole
Nekateri važni problemi bodo lahko rešeni, ko bodo določeni učni programi in urniki - Strokovne šole so spremenjene v srednje šole Odprto vprašanje strokovnih šol na Proseku in Katinari
NEVAREN TAT ZA REŠETKAMI
m
Po treh letih nepoštene dejavnosti padel v roke letečega oddelka
Vdiral je v stanovanja in odnašal vse, kar mu je prišlo pod roke - V treh letih je nabral za okrog 3 milijone Ur plena
Tri leta je 23-letni steklar Glor-glo Giorio iz Ul. Baiamonti 30 v brk vsem policistom izvrševal tatinske podvige, na da bi mu kdaj prišli na sled. 2. junija letos pa je tudi njega dosegla roka pravice, ker je bil tako nepreviden, da se Je v stanovanju Nerine Steli por. Ruzzier v Ul. Mayer 3 zadržal več kot je potrebno
Triletna tatinska dejavnost, je bila za Gloria zelo dobičkonosna, saj si je v tem času nabral približno za tri milijone lir plena. Tokrat pa mu je odklenkalo in Giorio že sedi v koronejskih zaporih, kjer je v pričakovanju razsodbe.
2. junija se Je Giorio podal v stavbo v Ul. Mayer 3 čeprav je bil praznik. V nekem stanovanju je hotel vzeti mere za stekleno verando. Ko pa je stopal po stopnicah je opazil, da je ključavnica vrat Stellinega stanovanja delno pokvarjena. Ustavil se je in je s ključem motorja, poskusil odpreti vrata. Ni mu uspelo. Zato je stopil na cesto in pognal motor.
Vrnil se je pred vrata stanovanja in s ključem, ki ga Je nosil vtdno s seboj, odprl vrata. V notranjosti je pobrskal po predalih In uspelo mu je, da je vtaknil v žep 50.000 lir, dve zapestni uri, zapestnico, verižico in še nekaj zlatih predmetov.
Prav tedaj se je vrnila d?mov Stellova. Sprva je mislila, da jo je prehitel sin, zato se dosti ra zmenila, ko je ugotovila, da so vrata odprta. Ko pa je stopila v i.paim-co je zagledala Gloria. Prav nič prestrašena, je Stellova hotela tatu zadržati, ta pa jo je pahnil, da je padla in urno izginil skozi vrata. Stellova je začela kričati in opozorila stanovalca, ki je tedaj stopal po stopnicah. Toda tudi njemu ni uspelo, da bi zadržal tatu, ki je skočil na motorno kolo s prižganim motorjem in urno oddirjal.
Stellova Je telefonirala agentom letečega oddelka in jim opisala zunanjost tatu. Zenskine izjave je potrdil tudi stanovalec. Zato so s1
agenti že ustvarili mnenje s kom imajo opravka. Tistega večera so pred domom počakali Gloria in ga prijeli. Odpeljali so ga na zaslišanje. kjer Je tat zanikal obtožbe. Ko pa sta ga Stellova in stanovalec spoznala, ni mogel več zanikati. Priznal je, da je izvršil tatvino In potem začel naštevati še vse ostale tatvine, ki Jih je izvršil v teh treh letih. Bilo jih je 17.
Plen pa je prodajal, daroval, izročal v varstvo in podobno. Za u-kradene predmete v Stellinem stanovanju je že koj poskrbel, da jih je v starem mestu prodal. Izkupiček pa je potem zapravil v družbi »veselih« žensk.
Po izpovedi, ki jo je podal Giorio so seveda agenti nadaljevali preiskavo in tako prišli na sled sedmim osebam, ki so od Gioria sprejemale in preprodajale ukradene predmete. Vseh sedem so agenti prijavili sodišču. Gioria pa so aretirali in ga pod obtožbo ropa in tatvin z obtoževalnimi okoliščinami odvedli v zapor.
niso bila še vključena v redni sta-lež.
Nato minister opozarja, da je za pouk zgodovine in filozofije na klasičnem liceju določena ena sama stolica, kakor za italijanski licej; stolica za leposlovje v višji gimnaziji pa vsebuje pouk slovenščine, latinščine, grščine, zgodovine in zemljepisa.
Minister Gui tudi sporoča, da je bilo z dekretom 16. novembra 1964, ki je bil registriran na Računskem dvoru 20. februarja 1965, ustanovljenih 100 stalnih mest za učitelje osnovnih šol v tržaški pokrajini in 43 v goriški pokrajini.
Na vprašanje glede natečaja za habilitacijo šolnikov, ki poučujejo na šolah vsaj pet let, kar je že pred leti obljubil tedanji namestnik ministra Elkan, minister Gui odgovarja, da bo lahko določen natečaj za te izpite samo ko bo zaključena proučitev učnih programov, ki je zdaj v teku.
Prav tako pravi minister, da bodo le po proučitvi vprašanja programov in urnikov lahko rešili vprašanje prejemkov profesorjev na slovenskih višjih srednjih šolah, -ki poučujejo na stolicah, toda ne prejemajo prejemkov kot njihovi kolegi na enakih italijanskih šolah, ampak po osemnajstin-kah.
Še neznani vzroki usodnega skoka
V trenutku obupa se je včeraj zjutraj 53-letni Orlando Micheli iz Ul. Conti 36 odločil za usodni korak in se v notranjosti stavbe št. 22 v Ul.‘ Pier Paolo Vergerio vrgel z mostovža petega nadstropja v stopnički jašek. Micheli je mrtev obležal v veži v mlaki krvi.
Bilo je okrog 4. ure zjutraj, ko je 52-letna Maria Urbanet vd. Pa-corig iz Ul. P.P. Vergerio 18 odšla v stavbo št. 22, kjer vrši službo vratarice, da bi ugasila luč na stopnišču. Komaj je stopila v vežo, je zaslišala zamolkel udarec pod stopniščem. Približala se je in z grbzo ugotovila, da leži tam mrtev Micheli. Urbanetova je nemudoma poklicala agente letečega oddelka, ki so ugotovili, da se je Micheli povzpel v peto nadstropje in se vrgel v praznino. Preden je skočil, si je snel naočnike in jih odvrgel na mostovž, kjer so jih našli policisti. Po o-pravljenih formalnostih so truplo nesrečnega Michelija odpeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Niso znani vzroki, ki so Michelija privedli do tega usodnega koraka.
budama mladih ljudi, kar potrjuje, da se je v naši mladini nekaj spremenilo, da je mladina začutila potrebo po resnem kulturnem izživljanju in da je z vsem potrebnim pogumom in z odgovarjajočo mero resnosti pristopila tudi k realizaciji teh svojih kulturnih potreb. Za to njeno prizadevnost ji je treba samo čestitati z željo, da bi se njena dejavnost na kulturnem področju nadaljevala in še bolj razvijala.
Izbira antične Plautove komedije «Menehmi» za krstni nastop novega mladega ansambla je bila dovolj posrečena (čeprav nikakor ne opravičuje naziva •Eksperimentalno gledališče, ki pomeni v gledališkem jeziku vse kaj drugega). Preprosta, v klasični dramatiki zelo pogosta fabula o zamenjavi oseb, namreč ne postavlja pred izvajalce posebnih zahtev, vsaj takih ne, da jim ne bi mogli biti kos tudi amaterji, seveda v tisti meri, ki jo amaterstvo omogoča. S tem seveda ni rečeno, da ne bi v izvedbi poklicnega gledališča bila ta Plautova komedija vse kaj drugega vsaj po igralski izvedbi m po režijskih domislicah, toda amaterjem nudi vendarle dovolj priložnosti, da lahko ustvarijo dostojno uprizoritev. Za tako lahko imamo tudi sinočnjo, čeprav sem trdno prepričan, da bi tudi naši srednješolci lahko pokazali še več, če bi se vsaj za začetek zatekli po pomoč in nasvete h kakšnemu izkušenemu gledališkemu delavcu, ki jim gotovo ne bi odklonil svojih uslug. S tem seveda nikakor ne mislim mlademu režiserju, mladim igralcem in ostalim sodelavcem odrekati poguma in samozavesti, pi so ju pokazali, mislim le, da bi taka strokovna pomoč v ničemer ne zmanjšala niti poguma in niti samozavesti, pač pa le še potrdila resnost njihovih na meno«. S pomočjo in izkušenostjo bi se v znatno večji meri lahko izognili nekaterim nepotrebnim okornostim in izstopajočim govornim napakam, pa tudi nekatere situacije bi pridobile na svo ji dinhmiki in prostorninski skladnosti.
Toda to se le bežne dobronamerne pripombe, ki nikakor nočejo biti očitek, temveč le priporočilo za drugo priložnost Mimo teh pripomb pa je uprizoritev vendarle bila — kot sem že dejal — dostojna, dovolj tekoča in smiselna v okvirnih prijemih mladega režiserja srednješolca Jurija Ursinija-Uršiča, kar imenitna pa v scenski zasnovi slikarja Klavdija Palčiča, in odlična v glasbeni opremi Doriana Sa-raetna, katerega sugestiji so bile opazne tudi v nekaterih režiserskih prijemih. Lepi in primerni so bili tudi kostumi Laura Crismanija, pomemben delež k celotni uprizoritvi pa so prispevali osvetljevalci, ki
so s svetlobnimi efekti lepo poživili pozornico.
Nastopajoči so mimo nekaterih, za amaterje povsem opravičljivih, spodrsljajev kar dobro podali svoje vloge, nekateri tudi ne brez znatne igralske sproščenosti in celo tudi ne brez očitnega igralskega daru. Zlasti velja to za tasta Menehma I. Stojana Coljo (pozna se mu že večkratno sodelovanje pri SG), za Krtačo Marijana Kravosa, pa še za nekatere druge, sicer pa naj kar po vrsti navedem vse nastopajoče: Me-nehmo I. je bil Stojan Žerjal, Me-nehmo II. Sergij Premru, Krtača Marijan Kravos, Mesenio Vojmir Tavčar, Herozija Tatjana Pipan, žena Menehma I. Neva Starec, tast Menehma I. Stojan Colja, zdravnik Marko Hreščak, Cilinder Rudolf Žagar, berač Igor Dolenc, dekle pri Heroziji Lučka Faletič, Mi-riana in Viviana Uršič, Decion Pie-ro Gruden, hlapci Mitja Pertot, Pie-ro Gruden in Rudolf Žagar.
Dvorana Kulturnega doma je bila kar lepo zasedena in gledalci, med katerimi zlasti mnogi mladi, so nastopajoče in režiserja nagradili z zasluženim aplavzom, ki je bil iskreno priznanje za podjetnost, trud in požrtvovalnost pa tudi za uspeh, ki obeta, da nam bo ta mladi ansambel lahko v prihodnosti pokazal še i>eč.
j. k.
Razstave
V galeriji Rossoni bo danes dne 11. t.m. ob 19. uri otvoritev slikarske razstave Ottona Grisellija. Razstava bo odprta do 20. t.m.
Razstava risb gojencev učiteljišča v Ul. Caravaggio 4-1. Je odprta samo še danes od 10. do 12. ure.
liiinimiiiiiiiimiiiiliiiiiiliiimiimiiimiiimiiitiiiiiiiiiilillimiillliiliiililiiiillimiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiimiHiiilliliimiiiliiimiiiiiiiiiiiilmimiiliiil
/Z SODNIH DVORAN
Vlomil Je v delavsko barako in ukradel nekaj obleke delavcem
Potrjena obsodba tatu, ki je ukradel gostu v lokalu 80.000 lir in 20 dolarjev
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Ballarini, zapisnikar De Paoli, obramba Carli) se je moral zagovarjati 24-letni Renato di Renzo, rojen v južni Italiji, a bivajoč v Bellunu. Mladeniča, za katerega policija meni, da je še večkrat prišel navzkriž z zakonom ičeprav o teh prekrških še ni sledu v kazenskern listu), so obtožili, da je okoli 1,15 6. t.m. ukradel na nekem gradbišču dve brisači, dva dežna plašča, 2 volnena puloverja in eno volneno majico. Obtožnica je trdila, da je Di Renzo ukradel brisači in dežna plašča delavcem, katerih istovetnosti niso utegnili ugotoviti. Puloverja in majico pa je ukradel 40-letnemu delovodji Giovanniju Pilarju iz Ul. Pairnanova in 27-letnemu Dariju Čuku iz Trebč št. 8.
Zdi se, da se je Di Renzo potepal po mestu, ker tu ni imel stalnega bivališča. V zgodnjih urah 6. junija se je potikal po mestnem središču. Zašel je v Ul. degli Artisti, kjer gradbeno podjetje D’Ange-lo-Puhali gradi novo hišo. Preskočil je plot ter se približal leseni baraki, kjer je slačilnica za delavce in shramba za orodje. Razbil je žabico na vratih ter stopil v barako. Imei pa je smolo, ker je prižgal luč. Nočni čuvaj Antonio Zu-gan, star 55 let, je prav tedaj šel mimo ter opazil nenavadno svet lobo na gradbišču. Takoj je poklical agente letečega oddelka kvesture, ki so takoj prihiteli ter skrbno pregledali barako. Skritega za deskami med slačilnico in shrambo so našli prav DI Renza. V bližini sta ležala na tleh dva dežna plašča.
Dl Renza so takoj prepeljali na kvesturo ter ga zaslišali. Mladenič je dolgo časa trdil, da ni imel namena krasti. Zašel je v barako samo zato, da sl preskrbi suho ležišče, kajti zunaj je deževalo. Bele naslednji dan. ko sta Pilar In Cuk izjavila, da sta puloverja 1n majica, ki jih Je Imel na sebi, njuna last, se je vdal ter priznal tatvino.
Proti Dl Renzu so uvedli hitri kazenski postopek ter so mu že po treh dneh sodili. Javni tožilec je zahteval, naj ga sodniki obsodijo na 8 mesecev zapora in 40.000 lir globe. Sodniki so ga obsodili na 8 mesecev zapora in 30.000 lir globe, pogojno in brez vpisa v kazenski list ter so ukazali, naj ga takoj izpustijo iz zapora.
* • »
Pred prizivnim sodiščem (predsednik Franz, tožilec Marši, zapisnikar Parigl) se je včeraj zagovarjal 25-letni Ermanno Tont lz Ul. Matteottl 9, ki Je bil obtožen, da Je v marcu lani ukradel 80.000 Ur In ček za 20 dolarjev, 37-letnemu Giorglu Glereanu iz Ul. Galilej 20.
Dogodek, ki je pripeljal Tonta pred sodnike, se Je odigral v baru «Ragno d'oro» v Ul. Orlani. Gle-rean jt bil v lokalu ter je v določe-
nem trenutku opazil, da mu je izginila listnica z denarjem. Lastnik bara je poklical agente letečega oddelka, ki so uvedli preiskavo. V školjki stranišča so našli prazno listnico. Takoj nato so prijeli tri mladeniče, ki so postajali pred barom. Spravili so jih v svoj avto ter jih hoteli odpeljati na kvesturo. Potem pa so se premislili ter so opravili na njih osebno preiskavo v nekem bližnjem skladišču, toda brez uspeha. Ko pa so se vrnili k avtu, so našli v njegovi notranjosti 75.000 lir in ček. Takoj so zasumili, da je tatvino zagrešil Tont, ker se je prav ta najdlje časa pogovarjal z Glereanom in je med drugim tudi odšel v stranišče. Mladenič le priznal svojo krivdo.
Kazensko sodišče ga je v novembru lani obsodilo na 1 leto zapora in 45.000 lir bloge.
Tont se je pritožil proti tej razsodbi, trdeč da ni zmaknil Glera-nu listnice iz žepa, temveč jo je pobral s tal, kamor je padla moškemu iz rok. Prizivni sodniki pa niso upoštevali priziva, temveč so potrdili prvotno razsodbo.
Trenutna zaspanost usodna za šoferja
Na obalni cesti, na odseku med naravnim predorom in lokalom »Tenda rossa«, se je včeraj popoldne pripetila še ena prometna nesreča. Bilo je okrog 16.30, ko je 524etni gradbeni izvedenec Ste-fano Tossi iz Ul. Mazzini 6 vozil svoj avtp TS 55817 v smeri proti Trstu. Nenadoma je šoferja premagala utrujenost in spanec, da je za trenutek med vožnjo zadremal. To je zadostovalo, da je Tossi izgubil nadzorstvo nad avtom in na ovinku zavozil na desno, kjer je silovito trčil v ograjo o-b robu ceste. Na srečo je o-graja zdržala, da se avto ni prekucnil na paštne pod cesto. Pri nesreči si je Tossi zlomil levo ključnico in se ranil po uhljih. Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice, kamor so ga prepeljali z zasebnim avtom, se bo moral zdraviti mesec dni.
iiitiiiiHniiuniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiifiiiiiniiimiiiiiumiiHiiiiiiiHiilHiiiiliiilIllliiiiiitmii
SPREJEM V RESTAVRACIJI CflSTELREGGIO V SESLJANU
Avtonomna turistična ustanova je odprla letošnjo sezono
Pozdravni nagovor predsednika ustanove Lenarduzzija
Včeraj je avtonomna letoviščar-ska in turistična ustanova iz občine Devin Nabrežina ob otvoritvi letošnje turistične sezone priredila v restavraciji in kopališču Caslelreggio v Sesljanu sprejem, ki so se ga udeležili predstavniki oblasti ter gospodarskih in turističnih ustanov. Med drugimi so se udeležili sprejema pokrajinski odbornik dr. Fogher, tržaški občinski odbornik dr. Verza, nabre-žinsiri odbornik Bandini, predsednik ustanove za gospodarski razvoj kom. Padoa itd. Goste je sprejel predsednik ustanove R. Lenarduz,zi, ki je imel tudi kratek pozdravni nagovor.
Zahvalil se je vsem za udeležbo na sprejemu in rekel, da je hotelo vodstvo turistične ustanove začeti novo sezono s srečanjem med predstavniki oblasti in turističnimi operaterji, kajti takšna srečanja prispevajo k izmenjavi misli in mnenj, kar lahko mnogo koristi reševanju raznih problemov, povezanih s turizmom. Pri tej priliki je izrekel tudi upanje, da s« bo končno popravilo vreme,
ristične sezone. Zatem je omenil še raz-ne letošnje prireditve, ki bodo gotovo pritegovale in zabavale turiste in letoviščarje ter izrekel željo, da bi tamkajšnji go stinci vedno tesneje sodelovali i turistično ustanovo.
Na koncu je omenil še dolgoletno dejavnost Costelreggia, ki je prvi ustanovil na sesljanski obali svoj obrat in kateremu je podelila včeraj nabrežinska občina zlato kolajno za njegove gostinske zasluge, po tem kratkem govoru je predsednik pogostil navzoče z zakusko.
Izleti
Prosvetno društvo Prosek-Kontovel
priredi v nedeljo 4, julija enodnevni (zlet v Ljubljano, Kamnik In v Kamniško Bistrico. Vpisovanje vsak večer na sedežu društva.
* • *
PD Marij Matjaslč-Milan v Bar-kovijah, Strada del Friuli 295. priredi v nedeljo 18. julija izlet na Bled po sledeči poti: Trst, Nova Go. rica, Most na Soči, Tolmin, Kobarid in Bovec k Izviru Soče. nato čez Vršič v Kranjsko goro, na Jesenice in Bled, kjer bo kosilo Povratek preko Ljubljane, Postojne in Sežane v Trst. Prijave se sprejemajo na sedežu dnevno od 18. do 20, ure do 20. junija do 12. ur«. Izlet' se vrš( s kolektivnim potnim listom. Za morebitna pojasnila tel. 30597.
Ob 20. obletnici zmage nad nacl-fašizmom priredi v nedeljo 27. t.m. prosvetno društvo «Ivan Cankar« Izlet v bolnico »Franja«.
Urnik vpisovanja bo pravočasno objavljen v našem časopisu.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 10. junija 1965 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 7 oseb.
UMRLI SO: 66-letna Anna Gasparini, 48-letna Cristina Petlirosso, 86-letna Anna Maria Ivessa, 78-letna Maria Sega por. Rasemi, 69-letni Fran-cesco Pauluzzi, 76-letni Antonio Del-conte, 59-iletni Glova-nni Lonzarich.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (7. 6. — 13. 6.)
Alla Salute, Ul. Giulia 1; Benussl, Ul. Cavana 11; Picciola, Ul Orianl 2; Vernari, Trg Valmaura 11'; D’Am-brosi, Ul. Zorutti 19; Croce Verde. Ul. Settefontane 39; Ravasinl, Trg Liberti 6; Testa d’oro. Ul. Mazzini 43.
Od 13. do 16. ure
D’Ambrosi, Ul. Zorutti 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravast-ni, Trg Liberta 6; Testa d'oro, Ul Mazzini 43
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Alla Salute. Ul. Giulia 1; Benussl Ul. Cavana 11; Picciola, Ul Orlani 2; Vernari, Trg Valmaura 11,
LADJE V PRISTANIŠČIH
TRST: C. di Siracusa (It.), Sil-ver Cloud (Libanon), Mareohiaro (It.), Enri (It.), Haruna Maru n. 3 (Jap.), Matko Laginja (Jug.), San Gerasimos (Libanon), Lucrino (It.), Labuan Bay (Panama), Lika (Jug.), Al Kheir (Libanon), Primorje (Jug.), Loide Argentina (Braz.), Tritone (It.), U. Vivaldi (It.), Livenza (It.), Ausonia (It.), Gavilan (Panama), Audax (Panama), Selene (It.), Satumia (It.), Vulcania (It.), Saipa II (It.), Trie-ste-E. Cosulich (It.), Istra-Rudo (Jug.), P. Trader (Liberija), Gabriele (It.), Carlo Casale (It.), Valtellina (It.), Patrick M. (Liberija), Salaria (It.), Calipso (Liberija).
KOPER: Moslavima (Jug.), Richmond (ZDA), Ravello (R.), Na-prijed (Jug.), Spuna (It.), Hrvat-ska (Jug.), Dinara (Jug.), Papš Michele (It.), Platak (Jug.).
EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
danes, 11. junija ob 21.00 uri 21. uri
V KULTURNEM DOMU
Titus Maccius Plautus
MENEHMI
(Dvojčka)
komedija v dveh dejanjih Režija: Jurij Ursinl - Uršič Prevedel: Martin Jevnlkar Scena: Klavdij Palčič Kostumi: Lauro Crisman Glasba: Doriano Saracino.
Osebe: Menehmo I., Stojan Žerjal; Menehmo II., Sergij Premru; Krtača Marijan Kravos; Mesenio, Vojmir Tavčar; Herozija, Tatjana Pipan; žena Menehma I., Neva Starec; Tast Menehma I., Stojan Colja; Zdravnik, Marko Hreščak; Cilinder, Rudolf žagar; Berač, Igor Dolenc; Dekle pri Heroziji, Lučka Faletič, Miriana in Viviana Uršič; Decion, Piero Gruden; Hlapci Mitja Pertot, Piero Gruden, Rudolf žagar; Otroci, ljubimca, flavtist...
Ponovitev:	parter 700 Ur,
balkon 500 lir; študentje 300 Ur.
Prodaja vstopnic vsak dan od 17. do 19. ure ter eno uro pica pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
OBIŠČITE RAZSTAVO RISB, LINOREZOV. PLASTIČNIH IZDELKOV IN ROČNIH DEL
Nižje srednje šole in Enotne srednje šole pri sv. Jakobu
Otvoritev razstave bo v soboto, 12. junija ob 11. uri; čas za obisk: vsak dan od ponedeljka do sobote od 9. do 13.
Ob priliki dvajsetletnice Nižje srednje šole bo del razstave posvečen izdelkom iz prejšnjih let.
GLASBENA MATICA
V nedeljo, 13. junija 1956 ob 17. url v dvorani Pd «Igo Gruden« v Nabrežini
nastop gojencev podružnic šole Glasbene Matice Iz Devina In Nabrežine
s sodelovanjem harmonikarjema zbora in pevskega zbora «Kraški slavček«.
Vljudno vabljeni
Šolske vesti
Dne 12. jun. 1965 ob 17. uri
bo v Kulturnem domu ponovitev zaključne prireditve osnovnih šol Vabila so na razpolago samo na šolah. Izkupiček je namenjen šolskemu patronatu.
Nazionale 16.00 «(>ltragglo al pudo-re» Arnoldo Foa, Magall Noel. — Prepovedano mladini pod 18 letom.
Arcobaleno 16,00 «Bravados» Grego-ry Pečk, Joan Collins. Technico-lor.
Excelslor 16.00 «Ragazze sotto zero« Technicolor. George Maharis, Robert Morse.
Fenice 16.00 «A prova di errore« — Henry Fonda.
Grattacielo 16.00 «Madre Giovanna degli angeli« Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 16.30 «Mata Hapt agente segreto H-21» Jeanne Moreau.
Filodrammatico 16.30	«5000 dollari
sulFasso« Colorscope. Robert Wood.
Aurora 16.30 »Agente 007 licenza per uccidere«.
Crlstallo 16.30 «Due minuti per de-cidere« Eddie Constantine.
Garibaldi 16.30 »Anonlma peccatorl« George Hammilton.
Capltol 16.00 «La quercia del giganti« Technicolor. Van Heflin.
Impero 16.30 »Angelica alla corte del rc» Prepovedano mladini pod 14. letom,
Vlttorlo Veneto 16.30 «Chiamaml Buanna« Bob Hope, Anita Ekberg.
Moderno 16.00 «1 diavoli volanti« — Stanlio ln Olio.
Astra 16.30 «11 segreto di Buda«.
Astoria 16,30 «1 leonl dl CastMia« Technicolor, Cesar Romero.
Abbazia 15.30 «U 153 agguato sul fondo« E. Judd.
Ideale 16.00 «Le sette folgorl dii A-shur« Technicolor. Ladle Lame.
LETNI KINO
Paradlso (blagajna ob 19.30) 20,15 «11 mio amore con Samantha« Technicolor P. Nevvman, J. VVoodvard. Se ponovi prvi del.
M Mm ovir« rezvo-j letošnje tu- I dni,
Nesreča železničarja
Na postaji Sv. Andreja se je včeraj popoldne ponesrečil 53-let-ni železmičar Nicolo Depangher iz Ul. Muzio 1. Ko je pri kotlu lokomotive odpiral varovalko, si je poškodoval desni prstanec in mezinec. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti 20
Kine na Unca
predvaja danes, II. t.m. ob 18. uri film:
Wk
KIRK RICHARD M0RRIS»LL0YD LIANA ORFEI
0IIETTA ffANDREA- EN20 CERUSIC0 FULVIA FRANCO • ALDO 6IUFFRL'
PIETRO FRANCISCI
Mam 6«
JOSEPH FRYD
PKTRO FRANCISU
PREDAVANJE^ PROF. DR. METODA MIKUŽA NA TRŽAŠKI^ UNIVERZI
Ideja mednarodnega sodelovanja v jugoslovanskem odporniškem gibanju
Izgon okupatorja in boj za samoodločbo jugoslovanskih narodov ter boj za premagan je verske in nacionalne mržnje med jugoslovanskimi narodi
Počaščen s povabilom na znanstveni sestanek uglednih kolegov in še prav posebej, da je ta znanstveni simpozij na naši ugledni sosedi, Univerzi v Trstu, bi si po nekaj uvodnih besedah o virih in literaturi dovolil razdeliti predavanje na troje poglavij: 1. Interna-cionalizem NOB jugoslovanskih narodov v sami Jugoslaviji z revolucionarnim izbojevanjem velike pridobitve bratstva in enotnosti naših narodov, 2. internacionalizem NOB jugoslovanskih narodov z ozirom na bratsko pomoč rezistenci narodom izven Jugoslavije, predvsem sosednjim in 3. mednarodni pomen NOB v letih 1941 - 1945, saj je o njenih uspehih sklepala celo Jaltska konferenca velike trojice.
O virih in literaturi. Kar zadeva primarne vire, nastale na ozemlju Jugoslavije, je treba poudariti, da so ti danes hranjeni v najrazličnejših arhivih. Veliko večino jih hrani arhiv pri Vojno - istoriskem institutu JLA v Beogradu in arhiv pri CK ZKJ, dalje arhivi številnih zveznih ustanov kot arhiv državnega sekretariata za notranje in sekretariata za zunanje zadeve in arhivi raznih republiških ustanov, kot tudi arhivi republiških zvez komunistov. Dokaj arhivskega materiala hranijo tudi razne zvezne in republiške znanstvene ustanove, od katerih je treba na prvem mestu o-meniti institute za zgodovino delavskega gibanja pa tudi institute za narodnostno vprašanje.
Različna in Krajevno silno pestra dislokacija virov za zgodovino NOB jugoslovanskih narodov ,ie — kljub vsej uvidevnosti in podpori vseh organov, v katerih ustanovah se hranijo ti viri - prva precej velika težkoča za znanstveni študij najnovejše zgodovine, druga, nič manjša pa je dejstvo, da gre pri tem za dokumente najnovejšega razdobja, od katerih nekateri iz pomembnih vzrokov ne morejo še dobiti polne publicitete. Poudariti pa moram, da gre pri tem le za zelo omejeno število virov kot tudi, da je možnost publicitete in študija tudi teh dokumentov z dneva v dan vedno večja, kar dokazujejo tudi različne izdaje virov.
Pri izdaji virov bi na tem mestu opozorili 'na monumentalno izdajo Vojno istoriskega instituta JNA v Beogradu, ki je začel izdajati vire že leta 1949. Veliko delo. ki nosi naslov: Zbornik dokumentov in podatkov o NOB jugoslovanskih narodov, je razdeljeno po tomusih, ki izhajajo postopno. Tako prinaša tcmus I. vire za zgodovino NOB v Srbiji, tomus IX. dokumente CK KPJ in Vrhovnega štaba, tomus III. dokumente za Črno goro, tonus IV za Bosno in Hercegovino, tomus V. za Hrvaško, tomus VI. za Slovenijo in tomus VII. za Makedonijo. Globalno vzeto so doslej v vseh tomusih publicirani dokumenti nekakp do prvih mesecev leta 1944, z vešeljem pa moramo ugotoviti, da se kritičnost pri izdaji dokumentov v teh zbornikih vedno bolj veča in da bomo, ko bo izšel poslednji tomus, lahko mirne duše zapisali, da je Vojno istoriski institut JLA opravil sekularno delo.	..
Ni pa seveda ta izdaja virov edina; mogli bi jih našteti še nekaj, vendar je in ostane izdaja Zbornika le temeljno delo, ki ga je bilo treba na tem mestu, omeniti, saj so v njem publicirani v glav: nem tudi vsi dokumenti, potrebni zn to predavanje.	,
Se nekaj besed o literaturi. Materijo problemov tega predavanja
v celoti še ni nihče obdelal, poudarit; pa je treba, da že obstaja fragmentarna literatura nekaterih delov našega problema. Najboljše delo, ki prihaja vsekakor v poštev za to predavanje, je knjiga Dušana Pienča, Medjunarodni odnosi Jugoslavije u toku drugog svijetskog rata, Beograd 1962; koristno sem mogel uporabiti tudi knjigo Vladi-mira Dedijera. Jugoslovansko-alban-ski odnosi (1939-1948), Beograd 1949. Opozoril bi tudi na dve moji razpravi, na razpravo Boji CK KPS za naše zahodne meje in na razpravo Specifični elementi v NOB (revoluciji) jugoslovanskih narodov. Obe razpravi sta izšli v Zgodovinskem časopisu, glasilu Zgodovinskega društva za Slovenijo.
Opozoriti moram tudi na številne članke, ki so izšli v dnevnem časopisu ob raznih priložnostih, predvsem ob obletnicah tega ali onega pomembnega dogodka. Opozoriti moram, da mora zgodovinar ob študiju nekatere tuje literature o NOB jugoslovanskih narodov skrbno paziti, kdaj je članek, razprava ali celo knjiga nastala. Ali pred znanimi dogodki, ki jih jugoslovanski zgodovinarji na kratko imenujemo informbirojevslca gonja, ali za časa Informbiroja, ali za časa po prvem sestanku Tito-Hruščov v Beogradu ali neposredno po 7. kongresu ZKJ. Priznam, ne bi tega ne omenjal, če ne bi bilo potrebno. Ce bi človek ne pazil na zgoraj omenjene etape, bi nujno dobil kaj čudno sliko ne samo o NOB jugoslovanskih narodov, temveč o mednarodnem delavskem gibanju na sploh. Dovolil bi si omeniti en sam citat in to citat CK komunistične partije Nemčije iz leta 1949. torej iz časov najhujše in-formbirojevske gonje proti Jugoslaviji. Govoreč o enem naj več jem postulatu proletariata, proletarskem internacionalizmu, pravi CK KP Nemčije tudi tole: ((Proletarski internacionali st je danes le tisti, ki je brezpogojno za obrambo in prijateljstvo s Sovjetsko zvezo..., ki se danes bori z vso odločnostjo proti sovražnikom Sovjetske zveze, ljudske demokracije, posebno pa proti Titovi kliki in ostalim agenturam imperializma«.
Preidimo sedaj na kratek oris v uvodu zastavljenih si problemov.
1. O ideji intemacionalizma NOB
jugoslovanskih narodov v sami
Jugoslaviji
V članku Nacionalno pitanje u Jugoslaviji u svijetlosti narodno-oslobodilačke borbe je Tito že decembra 1942 poudaril, da bi faila bžsieida NOB le prazna fraza in ce-te Prem,g. & ^.bi. imela, razen svojega splošno jugoslovanskega pomena tudi nacionalni pomen in to za vsak narod posebej. To je, da beseda NOB ne pomeni samo osvoboditve Jugoslavije, temveč istočasno tudi osvoboditev Hrvatov, Slovencev, Srbov, Makedoncev, Črnogorcev, Siptarjev, muslimanov itd
Ta pomembni Titov citat moremo razumeti takole: CK KPJ se je kot edini in brezprizivni hegemon NOB jugoslovanskih narodov popolnoma od vsega začetka zavedal, da' se mora med NOB rešiti tudi nacionalno vprašanje v Jugoslaviji in to le na revolucionaren način v duhu pravega revolucionarnega proletarskega patriotizma in intemacionalizma. Odveč bi bilo poudarjati, da je predstavljala
.............................umili..
PEDAGOŠKI REZULTATI PROF. A. ČERNIGOJA
Ob vsakoletni razstavi šolskih risb dijakov
Razstave učiteljišča, višje gimnazije in liceja pri Sv. Ivanu
predaprilska Jugoslavija mešanico številnih narodov z najrazličnejšimi stopnjami razvoja, kulture itd.
Nujno je, da na kratko utemeljimo pojem proletarskega patriotizma in intemacionalizma. Govoreč o patriotizmu je Lenin dejal, da je v komunističnem manifestu res zapisano, da proletariat nima domovine. Toda, proletariatu ni vseeno, v kakšni domovini živi. Domovina, to je določen politični, kulturni in socialni milje, je najmočnejši faktor razrednega boja proletariata. Boris Ziherl definira proletarski patriotizem s tem, da poudarja, da ta ne pomeni samo ljubezni do rodnega kraja, temveč tudi težnjo, da vse bogastvo domovine postane vir napredka in blaginje za vse delovne ljudi v domovini in ne samo za buržoazijo. Tak patriotizem. poudarja Ziherl, vsebuje že tudi resnični internacionalizem.
NOB jugoslovanskih narodov, (katere hegemon je bil CK KPJ), je potem takem nujno vseboval tudi elemente proletarskega patriotizma in na tem temelječega in-ternacionalizma. Tako je bila njegova vsebina tudi v tem pogledu nujno revolucionarna, toda daleč stran od vsakega buržoaznega imperializma. Internacionalizem NOB naših narodov je vseboval vse tisto, o čemer je pisal Lenin že leta 1917. Vseboval je zahtevo neutrudnega razvijanja revolucionarnega gibanja v lastni deželi in nesebično pomoč pri razvijanju istega revolucionarnega gibanja tudi v drugih deželah brez izjeme. Ali, kot je poudaril Lenin 1920, da internacionalizem zahteva podrejenost interesov proletarskega boja v eni deželi interesom tega boja v svetovnih razmerah. Zahteva sposobnost in pripravljenost naroda, ki ostvarja zmago nad buržoazijo, da da največje nacionalne žrtve za zrušenje mednarodnega kapitala.
Oglejmo si pod temi gornjimi vidiki najprej strategijo in taktiko CK KPJ in to v zvezi z nujno depešo Kominterne CK KPJ 22. junija 1941. V tej depeši je Kominterna kategorično zahtevala ustvari-, tev enotne osvobodilne narodne fronte proti nemškim in italijanskim okupatorjem za obrambo Sovjetske zveze, ki pa bo to istočasno tudi obramba vseh okupiranih narodov v Evropi.
Ko je 4. julija 1941 pozval CK KPJ po skrbnih predhodnih pripravah, ki so se začele že aprila 1941, jugoslovanske narode v boj proti okupatorju, je štela KPJ o-krog 12.090 članov in okrog 30.000 elanov komunistične mladine. Imela pa je zaradi pravilne linije ljudske fronte naravnos^ ogromen vpliv in pgled med množicami, imela je predan partijski kader, dobro razpredeno organizacijsko mrežo itd. V glavni politični strateški načrt je postavil CK KPJ na prvo mesto izgon okupatorja in boj za samoodločbo jugoslovanskih narodov, nato boj za premaganje verske in nacionalne mržnje med jugoslovanskimi narodi, preprečitev bratomornega klanja na Hrvaškem med Faveličevimi ustaši in Srbi ter v Bosni med četniki in muslimani in končno zbiranje vseh pozitivnih narodnih sil za NOB. Pri tem se je CK KPJ zavedal, da bo ta boj dolgotrajen, zato je bilo nujno potrebno pridobiti zanj tudi podeželje, kajti z diverzijami samo po mestih ne bi prišli daleč.
Temu političnemu strateškemu načrtu je odgovarjal vojaški strateški načrt, po katerem je bilo operativno področje vse jugoslovansko ozemlje, da so se sovražnikove sile čimbolj razvlekle, po katerem so bili najprej ustanovljeni teritorialni partizanski odredi in diverzantske skupine, ki so nato preraščale v prve vojaške formacije, kar je končno dovedlo do formiranja NOV in POJ.
Srbiji zaradi navzočnosti CK KPJ in Tita od vsega začetka najbolje organiziran in načrten razvoj.
Kot je znano, je bil začetek vstaje v Srbiji že 7. julija 1941. Načrt CK KPJ je predvideval izbojevanje osvobojenega ozemlja v zahodni Srbiji kot baze za uspešno vodstvo NOB v vsej Jugoslaviji. NOB se je v Srbiji razmahnila s tako silo, da je bilo konec septembra 1941 že osvobojeno dve tretjini Srbije. O problemu Draže Mihailoviča bomo govorili na drugem mestu.
b)	Vojvodina. Najboljši začetki vstaje so bili v Banatu (nemška okupacija), dočim so bili v Bački (madžarska okupacija) začetki počasnejši, še bolj počasni pa so bili v Sremu (sestavni del NDH). Vzroki za to so bili različni, mogli pa bi jih zreducirati na dva glavna: različnost okupatorjev, različnost njihove okupacijske taktike in njihova različna reakcija na začetke NOB pa tudi izredno velike začetne izgube med vodilnim komunističnim kadrom.
c)	Kosmet. Tu se je širila vstaja zelo počasi. Med šiptarji je bi lo malo komunistov, okupatorju pa se je spočetka posrečilo nahujskati šiptarje proti Srbom in Črnogorcem na Kosmetu.
(Nadaljevanje sledi)
Prejšnjo soboto so na sedežu pokrajinske uprave podelili štipendije dijakom, ki izpolnjujejo določene pogoje ter nagrade za natečaj v zvezi z «XII. evropskim dnevom šole«. Med nagrajenimi in štipendiranimi so bili tudi slovenski dijaki. Na sliki prejema štipendijo dijakinja II. razreda klasičnega
liceja Vera Kosovel
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiutiiiiiiiiiiiiiiimiimiiR
SOVJETSKA MEDICINA V BORBI PROTI REVMATIZMU
Revmatizem je problem življenjskih pogojev in načina življenja ter higiene nasploh
Važnost propagande medicinskega znanja med množicami in profi-laksnega zdravljenja «ogroženih», zlasti otrok in mladih ljudi
Obe vsakoletni razstavi šolskih risb dijakov prof. Černigoja sta letos pri Sv. Ivanu. Kdor se zanima za razvoj šolskega risanja ima tako lepo priložnost, s sprehodom nekaj sto metrov od ene šole do druge, primerjati kako danes rišejo dijaki in dijakinje učiteljišča in oni višje gimnazije ter liceja. Sodbe bodo kaj različne, pač po starosti obiskovalcev. Toda kdor se spominja risalnega pouka izpred obeh vojn, ta bo zavidal današnjim dijakom popolno svobodo, ki vlada v tej učni disciplini. Res je, da omenjeni soh nimata namena vzgajati umetnike. A prav zato bi bilo potrebno bolje upoštevati ravno to dejstvo in pričeti smatrati šolsko risanje kot neko spretnost za izpopolnitev splošne izobrazbe tudi v praktičnem pogledu. Te spretnosti pa je letos kaj malo spoznati med Černigojevimi dijaki. V prikazanih primerih je preveč igre, zabave, kot pa resnega hotenja do izpopolnjevanja v gledanju in podajanju oblik ter barv.
Med učiteljiščniki ponavljamo lanska imena: Trobec, Barei, Klun za četrti letnik in ugotavljamo, da se je prvi letnik bolje izkazal kot drugi in tretji. Risalne na. darjenosti ne opažamo, vidimo le borbo z barvo in dekorativnostjo a kar se tiče naravnih oblik, risbe v tej smeri ne dosežejo niti . ravni ekspresionizma. Predstavljanje in snažnost listov , sta pomanjkljivi. Ali res ni bilo moči najti nekaj sivega ovojnega papirja, ki bi služil za podlago risbam? Nič bolje se nista odrezali višja gimnazija in licej. Razlika je le v tem, da se tu močneje posnema abstraktno in formalna u-metnost učitelja. Je pa tu kak dober primer posnemanja polimate-ričnega ustvarjanja. Nasprotno, pa
Linorez
Shema
je posnemanje zlepljenk z izrezi barvanih revij po načinu pop-arta le zguba časa. V posnemanju do-bro uspejo Knez, Mikolj, Pegan, Čermelj, Pahor, Stepančič, Pero-sa in Clavina. Kdor se pa loti figurativnega podajanja, nima pri tem v svojem dobrem namenu prave opore. V naziranju kaj naj učenec riše, vlada torej razdvojenost.
Se najbolje je v figurativnem oziru uspela črtna risba mučenega deportiranca s podpisom Kraus Slede ji v barvah izvršena delai ! podpisi Lukeš, Jevnikar in Košuta. Skoro nikdar pa ne vemo ali je to dijak ali dijakinja, niti kateri šoli in razredu pripada. Naša končna ugotovitev je v tem, da je iskati stvarnih dosežkov pod uka le v tehnični plati, kot so zgrebanka in tisk, ne pa v umetniškem napredku učencev.
MILKO BAMBIČ
Analizirajoč politično taktiko CK KPJ je E. Kardelj poudaril, da mora imeti tisto, za kar se boriš, realni smoter. Tako so bila temeljna taktična načela CK KPJ povezana z ostalimi naprednimi tokovi na svetu, zato je bila osnovna zapoved ne čakati, temveč s takojšnjim bojčm čim bolj okrepiti lastne ter demokratične sile vsega sveta, dalje v stalnem boju zdru ževati vse demokratične sile ne glede na politične, idejne in svetovnonazorske razlike itd. Tako so bili cilji boja NOB jugoslovanskih narodov od vsega začetka isti: osvoboditev jugoslovanskih narodov jarma okupatorjev in domačih izdajalcev in zveza osvobodilne vojne s procesom revolucije.
Kot je znano, so Slovenijo za sedle in si jo razdelile fašistična Nemčija, Italija in Madžarska, del Hrvaške je pripadel ustaški Neza-visni državi Hrvatski. del Italiji in Madžarski, Srbijo so si razdelile Nemčija, Bolgarija in ustaška NDH, Makedonijo Bolgarija in Al banija. Črno goro je zasedla Italija. Kosmet pa Nemčija, Italija in Bolgarija. Oglejmo si sedaj samo začetke NOB v posameznih jugoslovanskih pokrajinah.
1. Srbija
a) Ožja Srbija. Dobra se mi zdi trditev generala Pavla Jaksiča, da je pokazal CK KPJ posebno pazljivost za začetke in razvoj v
Doktor Ernest Charles Lasegue, ki je pred sto leti z velikim uspehom predaval na medicinski fa-kulteti v Parizu, je ob neki pri-ložnosti izrazil misel, ki ni samo točna, pač pa tudi zelo duhovita: ((Revmatizem — je rekel dr. Lasegue — oblizuje sklepe, sluznico, pa tudi možgansko opno, toda u-jeda srce«.
In tako je v resnici. Bolečine v sklepih lahko minejo, minejo za vedno in pogosto niso niti posledica revmatizma, toda srce je pri tem prizadeto: 80 odstotkov srčnih napak smemo pripisati revmatizmu.
Ce se spomnimo, da se ta bolezen začenja skoraj vedno že v otroških letih, na vsak način že v mladih letih, in da invalidnost glede tega grozi človeku že lahko od začetka življenja, ni treba posebej dokazovati, kako važno je revmatizem preprečiti.
Oglejmo sl, kaj glede tega delajo v Sovjetski zvezi.
Večina strokovnjakov za revmatizem v Sovjetski zvezi, kot tudi večina revmatologov na svetu je mnenja, da revmatizem ni samo infektivna bolezen, pač pa da gre tem primeru za infektivno-a-lergično bolezen. V čem je pravzaprav razlika? V tem, da se za povzročitelja te bolezni ne smatra le mikrob, določena vrsta strep-tokoka, pač pa tudi povečana občutljivost določenih organizmov na ta mikrob — to se pravi, da so določeni ljudje na to bolezen — alergični.
In kaj lahko storimo, da bi to bolezen preprečili?
1. Predvsem moramo okrepiti zaščitne sile organizma, da bi se mogel organizem z uspehom postav ljati po robu vsaki infekciji in vsa kemu škodljivemu vplivu. V tem primeru gre predvsem za zunanje vplive temperature. 2. Drugič, čim bolj je treba skrčiti stike z ljud mi — «nosilci» infekcije, to se pravi ljudmi, ki že nosijo bakcil streptokok.
Iz tega izhaja, da je revmatizem v znatni meri problem življenjskih pogojev in načina življenja nasploh. Znano je, da zbolijo za revmatizmom najpogosteje ljudje, ki živijo v vlažnih in hlad nih prostorih, to se pravi v pogojih, ki niso primerni za življe nje. Zato se v Sovjetski zvezi polaga velika pozornost načinu grad nje stanovanj in se reševanje stanovanjskega vprašanja smatra kot ena temeljnih osnov profilakse proti revmatizmu. Nadaljnji ukrep
NOB
. Srbiji, da bi ta pokazal ostalim jugoslovanskim narodom, kako srbski narod ni nikakor odobraval podjarmljenja drugih jugoslovanskih narodov od strani veli-koskrbske buržoazije. Dobra je tu-trditev, da je imela vstaja
proti tej bolezni je navajanje trok, da se čim bolj ukvarjajo športom. Temu ustrezno v Sovjetski zvezi gradijo in ustanavljajo nove športne šole, dvorane, športne kotičke, bazene itd. itd. Ni naključje, da revmatologija s tolikš nim odobravanjem in s tolikšnim upanjem gleda na razvoj športnih gibanj med mlajšo generacijo, posebno med otroki.
Toda revmatologi uporno vztrajajo tudi v propagandi medicinskega znanja in higiene med množicami. Glede tega ima vodilno mesto specialni inštitut za revmatizem, ki se je pred šestimi leti organiziral pri sovjetski akademiji medicinske znanosti v Moskvi. Vod-
ja tega inštituta prof. Anatolij Me-storov s svojimi sodelavci obdeluje in neprestano izpopolnjuje profilakso revmatizma.
Kot osnova profilakse proti revmatizmu je sistematično opazovanje in nadziranje tako imenovanih ((ogroženih«, to se pravi otrok in mladih ljudi, s kroničnim vnetjem, ki ga poznamo v medicini pod naslovom tonsilitis, pa tudi z drugimi kroničnimi žarišči infekcije. Zdravniki imenujejo te ljudi kot ogrožene, ker tem ljudem gro-
revmatizem.
V otroških poliklinikah, ki so v vsakem rajonu, skrbijo za ((ogroženega otroka« trije zdravniki specialisti, in sicer strokovnjak za otroške bolezni, strokovnjak za o-toralingologijo in — revmatolog. Seveda se tem strokovnjakom pc navadi pridružuje še zobozdravnik, kajti zobno gnitje prav tako ustvarja pogoje za tako imenovano «podtalno dejavnost« streptokokov. Ti specialisti razen pediatra, delujejo tudi v poliklinikah, namenjenih za odrasle.
Med strokovnjaki za revmatične bolezni pa je razširjena še druga beseda:	neki drugi termin —
«sum». Zdravnik sumi, da je o-trok, pa tudi mlajši človek, že zbolel za revmatizmom, pa čeprav se tega še ne zaveda. Prvi napad revmatizma lahko mine tudi v prikriti obliki in pacient meni, da je to bila le kaka lažja bolezen, zaradi katere ni bilo treba niti k zdravniku. O tem, da se ga je revmatizem resnično lotil, zve šele tedaj, ko se odkrije na njem — srčna napada.
((Sumljivi« (tisti, ki še nimajo srčne napake ,ki pa so vendarle v dvomu) pridejo pod kontrolo strokovnjakov v dispanzerju in se morajo redno javljati na polikliniko zaradi temeljitejšega pregleda ne glede ali jih bolezen že muči ali ne.. Toda ne ostanejo dolgo med «sumljivimi». Ali se «sum» odstrani, ali pa se diagnoza potrdi in opravka imamo z resničnim pacientom.
Tisti, ki so preživeli napad revmatizma, ne glede ali je sledila srčna napaka kot posledica ali ne, pridejo pod dolgotrajno kontrolo, ki ji prof. Ne.storov pravi ((sekundarna profilaksa«. Njen cilj je preprečiti ponovne napade, ki so lahko zelo nevarni, ker lahko poslabšajo stanje srca, celo v primeru če prvi napad ni pustil na srcu nobene okvare.
Ugotovljeno je bilo, da se ponovni napadi vračajo v hladnih in vlažnih letnih časih, to se pravi spomladi in jeseni. Vse osebe, ki so prišle tako v ((sekundarno profilakso« morajo pod stalno kontrolo in dobivajo periodično antibiotik bicilin in vsak dan morajo jemati aspirin. Trajanje zdravljenja in količino zdravil določa zdravnik, po starosti pacienta in glede tega je prof. Nestorov izdelal zelo učinkovito terapijo.
Kaj pravzaprav praktično pomeni ((sekundarna profilaksa«? Kot odgovor na to vprašanje je dr. Irena Mihailova z inštituta za revmatizem pokazala raje primer 14-letnega dečka, ki je prišel v bolnišnico med svojim prvim napadom revmatizma. Stanje 14-letne-
ga mladeniča je bilo zelo hudo, kajti zdravniki so ugotovili infarkt srčne mišice. In vendar je deček po 45 dneh že mogel zapustiti bolnišnico. Minilo je pet let, toda mladenič je moral po dvakrat na leto na ((sekundarno profilakso«. Srčni napadi se niso ponovili, srčne napake ni bilo in mladenič se je lahko posvetil svojim študi-
jem in ukvarja se s športom. Minilo Je nadaljnjih pet let in profi-laktična kura že ni bila več potreb, na, kljub temu pa mora bivši pacient vsaj dvakrat na leto, spomladi in jeseni, na pregled. Ni prisiljen, toda zdravnik ga je prosil in bolje je tako .
(Tanjug — APN)
Beograjska opera v Rimu
Poleg »Kneza Igorja« bodo Beograjčani prikazali tudi balet «11 combattimento« tržaškega skladatelja De Banfllda
Beograjski operni ansambel bo v teh dneh prvič nastopil v Rimu z Borodinovo opero «Knez Igor« v isti priredbi, v kateri je to delo predstavil že v Parizu. Wies-badenu, v Lozani in v Benetkah.
Umetniški vodja gledališča dirigent Bogiankino je na torkovi tiskovni konferenci v dvorani rimskega opernega gledališča poudaril, da priznanja, ki jih Je beograjska Opera dosegla v dvajsetih povojnih letih v Milanu, v Benetkah, v Turinu in med festivalom «Maggio Fiorentino« dokazujejo, da se je ta mladi teater, katerega prve predstave segajo v leto 1894, že vključil v mednarodni kulturni proces.
Kriterije strogo umetniškega značaja beograjske opere je zastavil njen prvi ravnatelj Stanislav Ninicki, ki upravičeno velja za pionirja srbske glasbene kulture. Njegova zasluga je namreč, in zasluga njegovega naslednika Steva-na Hrističa, če je gledališče doseglo visok umetniški nivo že pred vojno. Gledališče je nato prenehalo delovati 1941 zaradi vojnega požara, svoje delovanje pa je obnovilo štiri leta kasneje z osvoboditvijo Beograda, ko je bil za direktorja imenovan znani dirigent Oskar Danon, ki še sedaj vodi beograjsko Opero.
.Danon sam, ki je skupno z ravnateljem gledališča Sabličem predsedoval tiskovni konferenci, je priznal, da «tudi v Jugoslaviji, kot v skoraj vseh evropskih državah, življenje opernega gledališča ni lahko kljub vladnim subvencijam«. Tako Danon kot Sablič sta tudi poudarila važnost, ki jo imajo izmenjave gledališč tako na umetniškem kot na zgolj človeškem področju in je izrekel priznanje vodstvu rimske opere, ki ima take izmenjave v svojem programu; dirigent Bogjankinov pa je izjavil, da se kljub sedanjim finančnim težavam vodstvo rimske opere nadeja, da bo lahko sprejelo povabilo za nastop rimske opere v Beogradu.
Predstavniki beograjske Opere so sporočili, da bodo poleg Boro-dinove opere «Knez Igor« uprizorili balet, ki bo obsegal drugi del baleta Čajkovskega ((Labodje jezero«, dalje balet «11 combattimento« tržaškega skladatelja Raffaella De Banfllda ter balet ((Zapuščene« jugoslovanskega skladatelja Kelemena, ki v nasprotju z večino jugoslovanskih baletov ni grajen na folklornih motivih.
d!
MIIII„„„l„llllll„l»»llllll(ll*lllll""l"'■l'*"""'l""'1"l'l'l"""l*"llll"lll*""ll,""""",,l,,,,,l,l,l,,ll,,,l,1,,,,,l,U,,,,,,,I1l,,l,,l,,,l,,,,,,,,,l,,,,,,,,,lm,,,*,,l,ll,,,l,,l,
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Poslovni posli vam ne bodo šli dobro od rok zaradi slabega dne. Izogibajte se prenaglih sodb o drugih.
BIK (od 21.4. do 20.5) Izkoristite zamisel, ki se vam je porodila v teh dneh. Z mlajšimi v družini bo potrebna strogost.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Izšli boste iz slepe ulice, v katero ste zašli po lastni krivdi. Preveliko navdušenje za neko stvar ne bi bilo koristno.
RAK (od 23.6. do 22.7) Opravili boste koristno delo vendar posledice ne bodo takojšnje. V novem okolju boste odkrili dobrega prijatelja.
I LEV (od 23.7. do 22.8.) Nepriča-
HOROSKOP
Srečanja na razstavi skupine primorskih likovnikov v razstavnem foyerju Kulturnega doma




kovani rezultati nekega koraka, ki se vam je zdel normalen. Grozili vam bodo, vendar ne odstopajte.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Cas ni primeren za začetek neke odgovornejše naloge. Majhno razočaranje v prijateljstvu, ki ste ga precenjevali.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Proučiti boste morali vprašanje, ki se bo pojavilo nenadoma. Dejanja bodo demantirala vaše neutemeljene upe.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Najmanjši zastoj v nekem delu vas utegne drago stati. Razveseljive vesti v družinskem krogu.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nasprotnik vam bo dal najboljše argumente za borbo proti njemu. Razočaranje v ljubezni.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) obeta se vam dober zaslužek. Po ostri diskusiji boste menjali že izdelani družinski program.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vsiliti boste morali svojo voljo, četudi s silo. Zadoščenje na umetniškem področju.
RIBI (od 20.2. do 20.3) Napredovanje v službi. Zadovoljstvo z učnimi uspehi otrok. Nepričakovane motnje v zdravju.
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Novi pevci lahke glasbe; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 13.30 Filmska glasba; 17.00 Kvartet Ford; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 U-metnost; 18.30 Flavtist F, Rupel, pri klavirju Došek; 18.50 Kitarist Bruno Tonazzi;, 19.00 Kvintet Avsenik; 19.15 Italija in južni Slovani v letih 1848-1918; 19.30 Pevci, kitare in ritmi; 20.00 šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Orkester; 21.00 Koncert operne glasbe; v odmoru Socialne vede; 22.15 «The Lettermen«; 22.30 Jazz koncert; 23.00 Godalni orkestri.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 12.40 Poročila; 13.15 Tržaške pesmi; 13.35 Pesmi iz prve svetovne vojne; 14.20 Koncert Blandine Verlet.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 7.30 Poročila; 8.00 Pesmi, pesmi...; 8.30 Dalmatinske pesmi; 10.00 Operna glasba; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 14.30 Poročila; 13.40 Poje zbor RTV Beograd; 14.30 Radijski dnevnik; 15.00 Melodije za vas; 15.45 Domači ansambli; 16.00 Lahka glasba; 16.30 Album klasikov; 17.00 Današnje teme; 17.10 zbor «C. A. Seghizzi« iz Gorice; 17.30 Poročila; 17.40 Glasbeni ka-leidoskop; 18.00 Prenos RL; 19.15 Poročila; 19.30 Prenos RL; 22.15 Tri kompozicije igra Mischel Hauser.
Nacionalni program
8.00 Poročila; 8.30 Jutranji po-
PETEK, 11. JUNIJA 1965
zdrav; 9.10 Mendelssohnove skladbe; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija; 11,00 Sprehod skozi čas; 11.30 Melodije in romance; 11.45 Skladbe za godala; 12.00 Poročila; 13.25 Dva glasova, en mikrofon; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 17.30 Zasebne diskoteke; 18.00	«E, tutta una
morra« — enodejanka; 19.10 Oddaja za delavce; 20.00 Poročila; 20.30 Trenutki iz prve svetovne vojne; 21.00 Simf. koncert, dir. Mario Rossi.
II.	program
8.00 Jutranja glasba; 9.30 Poročila; 9,35 Pisan spored; 10.40 Nove ital. pesmi; 11.30 Poročila;
12.00	Zvočni trak; 13.30 Poročila;
14.00	Pevci; 15.00 Ital. narodne pesmi in plesi; 15.15 Za vašo diskoteko; 15.50 Prenos tekme Ita-lija-Ceškoslovaška za Davisov pokal; 15.45 Koncert za mladino; 17.10 Glasbeni program; 17.30 Poročila; 17.45 Mala ljudska enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 19.30 Poročila;
20.00	«La trottola« — glasbeni program; 21.00 Ital. ljudska glasba; 21.40 Glasba v večeru; 22.00 Jazz.
III.	program
18.30 Sociologija; 18.55 Prejeli smo; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Ravelove skladbe; 21.20 «Yamamba», drama, režiser Marco Visconti.
Slovenija
8.05 Odak: Divertimento, Kozina: Baletna suita; 8.35 Melodije; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Pihalna
godba; 10.15 Komorni zbor RTV Ljubljana; 10.35 Novost na knjižni polici; 11.00 Turistični napotki;
11.15	Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Domače pesmi; 12.30 Iz Bizetove Carmen;
13.30	Priporočajo vam...;	14.05
Radijska šola, Mladi umetniki; 14.35 Klavirske variacije; 15.25 Napotki za turiste; 15.30 Narodna glasba iz Belgije; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Simf. koncert; 18.00 Aktualnosti doma in po sevtu; 18.15 Naši pevci zabavnih melodij;
18.45	V skupščinskih odborih;
19.05	Glasbene razglednice; 20.00
Zvočni mozaik; 20.30 Zunanje politični pregled:	20.40 Radio in
glasba; 21.15 O morju in pomorščakih; 22.10 Jazz; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Stari češki mojstri.
Ital. televizija
Od 9.20 do 13.30 šola; 18.00 Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Operni koncert; 19.55 Šport in ital. kronike; 20.20 Dnevnik; 21.00 «Qualcuno e solo«, TV igra; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik; 21.15 Tam doli v antičnem Eldoradu — potovanje v tri Gvajane; 22.05 En dan v Lucci — glasbena predstava;
23.05	športne vesti.
Jug. televizija
18.10 Skrinjica, ki pripoveduje; 18.25 Obzornik; 18.45 TV tribuna;
19.15	Oddaja narodne glasbe;
19.45	TV akcija; 20.00 dnevnik;
20.30	Hotel du Nord — film; 22.00 TV obzornik.
S SEJE ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE
Skromni znaki omiljen ja gospodarske krize na Goriškem
Najbolj prizadeta sta tekstilni in gradbeni sektor - Zaposlovanje odpuščene delovne sile v tekstilni tovarni v Podgori
Na zadnji seji odbora trgovinske zbornice v Gorici je predsednik inž. Rigonat poročal o dveh skupščinah delodajalskih kategorij, o skupščini industrijcev in trgovcev. Obe zvezi sta obenem proslavili 20-letnico svojega obstoja. Predsednika obeh zvez sta poročala o stanju najpomembnejših proizvajalnih sektorjev v sedanji nadvse občutljivi faz, gospodarskega razvoja.
Iz teh poročil izhaja, da sta bila najbolj prizadeta tekstilni in gradbeni sektor. Vendar pa se je v zadnjem obdobju opazila zaustavitev gospodarskega nazadovanja, v nekaterih primerih pa celo zboljšanje. Za primer so navedli ponovno zaposlitev nekaterih delavcev v tekstilni tovarni v Podgori, ki so Jin že vpisali v dopolnilno blagajno.
Inž. Rigonat je nadalje poročal o sestanku, ki so ga imeli predsedniki in tajnik trgovinskih zbornic severne Italije z ministrom za industrijo in trgovino, senatorjem La-mijem Stamutijem v Milanu. Na sestanku so si izmenjali podatke o sestavi deželnih načrtov za razvoj, ki jih pripravljajo trgovinske zbornice. Na milanskem sestanku so bili prisotni tudi deželni koordinatorji, med njimi tudi predstavnik dežele Furlanije - Julijske krajine prof. Bazo s tržaške univerze, ki je v nadrobnem poročilu prikazal posebnosti naše dežele, v kateri nahajamo stare, vpeljane industrijske cone, ki hirajo zaradi neugodne geopolitične lokacije.
V nadaljevanju seje so odborniki odobrili novo zbirko popisa trgovskih uzanc in navad, veljavnih v naši pokrajini. S tem je posebna komisija zaključila svoje delo. Razni odbori in tehniki so povedali tudi svoje pripombe. Odobrili so nadalje pristop zbornice 'h konzorciju za univerzo v Trstu ter statut posoškega konzorcija za gospodarski in družbeni napredek (CIPES), h kateremu je zbornica pristopila kot družabnik.
pa bodo ZA OBČINSKO LISTO zaključili kampanjo župan Josip češčut, Marko Waltritsch in dr. Luigi Vida.
Pokrajinske nagrade za doktorske teze
1965 posebne nagrade po 50 tisoč lir tistim univerzitetnim študentom, ki bodo v tem letu doktorirali s tezo, li bo obravnavala krajevne probleme naše pokrajine. Prepis teze bodo morali izročiti pokrajinski knjižnici za arhiv.
Prošnje za nagrado, ki jim je treba priložiti tudi en izvod doktorske teze, je treba napraviti na kolkovanem papirju za 400 lir ter nasloviti na Pokrajinski odbor v Gorici, Corso Italia 55.
Kot prejšnja leta bo pokrajinska uprava podelila tudi za leto
rniMiiiiiiiimiiiiiiiiiKiiiMiHMiiimiiiimMiiiMifHiiiiiiHiHiiiMiiiiiiHiiKHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZPRED OKRAJNEGA SODISCA
Kljub protestom sosedov je parkiral avto na dvorišču
Begunec je dal policiji napačne osebne podatke
Pred okrajnim sodnikom v Gorici se je moral včeraj zagovarjati bivši ravnatelj pokrajinske ustanove ENAL v Gorici dr. Mario Val-chi, ki sedaj živi v Anconi, zaradi kaj nenavadnega spora.
Dne 18. septemora lani se Je sprl s 76-letnim Erminijem Zucco-nijem, ki stanuje v isti hiši, kjer je stanoval Valchi, namreč v Ul. Vittorio Veneto 19. Zucconi se je Jezil nad otroki sosedov, ki so še po navadi podili po dvorišču in kalili njegov popoldanski počiteK. Da bi preprečil njihove dirke po dvorišču, je Zucconi tistega dne pustil svoj avto fiat 500 C na sredi dvorišča. Drugi sostanovalci so se
TUDI GLASBENA SOLA IAKUUCUJE S0LSK0 LETO
Na glasbeni produkciji v Štandrežu pokazan velik napredek gojencev
Pozdravni nagovor prof. Silvana Križmančiia - Sodelovali so tudi gojenci iz ostalih krajev Goriške - Prihodnjo sredo bo v Gorici osrednja produkcija gojencev glasbene šole
Današnja zaključna volilna zborovanja
ZA PSI BO DANES ob 20.30 v prosvetni dvorani v štandrežu zaključil volilno kampanjo dr. Peter Sancin.
V prosvetni dvorani v Sovodnjah
VERDI. Danes zaprto. Jutri ob 17.00: «Una pištola per Ring*. Montgomery Wood; ameriški barvni film.
CORSO. 17.30: «Nudo, crudo e...». Italijanski barvni dokumentarni film; mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
MODERNISSIMO. 16.00: «La pat-tuglia invlslblle*. J. Wayne in Anthony Ouinn; ameriški barvni film.
VITTORIA. 17.30: «Le confessloni dl una sedicenne«. Barbara Frey in M. Hlnz; nemški čmobell film.
CENTRALE. 17.15: »Sierra Baron«.
Rick Jason, Rita Gam; ameriški barvni film.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 20,8 stopinje ob 13.50, najnižjo 11,2 stopinje ob 4.10; povprečne dnevne vlage Je bilo 80 odstotkov, dežja Je padlo 13,4 mm
Pred. polno dvoranico prosvetnega društva «Oton Župančiču v Štandrežu je bila v sredo zvečer produkcija gojencev glasbene šole v tej vasi. Poleg domačih pa so na produkciji sodelovali tudi učenci glasbe iz Gorice. Steverjana in Sovodenj. Program je bil zelo lepo izbran, podajanje na dostojni višini, tako da so bili vsi navzoči navdušeni nad večerom.
Standrežka produkcija pa je pokazala še nekaj, kar se nam vidi zelo pomembno, pokazala je napredek, ki so ga gojenci dosegli v zadnjem šolskem letu. Nekateri i-gralci violine, klavirja, harmonike, kitare, trobente in klarineta so že pravi mojstri v obvladanju svojega inštrumenta. Najbrž bi bilo težko dopovedati človeku, ki jih je poslušal, da je vse to sad samo treh šolskih let in da so nekateri obdelali snov, ki se naštudira v petih letih. Glasbena šola v Gorici dejansko odpravlja hude pomanjkljivosti, ki so obstajale med slovensko manjšino. Ce bo šlo tudi vnaprej vse tako lepo kot gre sedaj, in ker poznamo resnost in strokovnost oseb, ki se s tem delom ukvarjajo, imamo na naši strani vse razloge, da smo kar največji optimisti, no, potem lahko pričakujemo, da bo glasbena šola odpravila vrzeli v kadrih, ki jih za ljudskoprosvetno delo na Goriškem tako zelo pogrešamo.
Občinstvo, med katerim smo o-pazili tudi ravnatelja glasbene šo-
le dr. Gojmira Demšarja, je pozdravil prof. Križmančič, ki je dejal, da je letošnji program bolj pester kot lanski, ker so se gojenci naučili dosti novega v zadnjem letu. Poudaril je vedno večje za n.manje otrok za glasbeno vzgojo, zakaj starši so razumeli pravi pomen glasbe in njeno važnost pri pripravi otroka za življenje. Glasba je namreč važno dopolnilo k splošni vzgoji. Obžaloval je, da je otroški zbor v vasi prenehal z delovanjem, ter izrazil željo, da bi tako v Štandrežu kot tudi drugje na Goriškem ustanovili otroške zbore.
Sledil je bogat program solističnih točk, duetov, ansamblov. Lepo je napovedovala gojenka Mavra Marinič. Posebno zanimanje so vzbudili violinista Marko Cotič in Zdravko Novgk, harmonikar Damjan Fajt in Aleš Kovic, kitarist Aldo Monti in trobentač Darko Cotič, ki so zaigrali narodni ((Zagorska» in «Potrkan ples». Največ aplavsa S,, poželi člani briškega kvinteta, ki so sicer v nepopolni zasedbi (nastopili so samo harmonikar Klanjšček, trobentač Humar, klarine tist Fitoli in kitarist Mikluš) za igrali Avsenikovega «Pastirčka» ta ko občuteno, da smo bili na njihov napredek zares ponosni.
Najprej je na produkciji nastopi' Igor Zavadlav, ki je na klavir zaigral Pavčičevo Kaj nam pa mo rejo in Duvemapjevo Fanfaro. Pianistki Nadja Brajnik in Nasta Zavadlav sta štiriročno zaigrali Beyer-
KOŠARKA
V MOSKVI KONČANO
jevo skladbo. Maggia Lupin je na klavir zaigrala Behrovo Otroško pesem in Pavčičevo Barčico. Violinist Diego Marvin se je odrezal s Staničevim Andantinom, Nasta Zavadlav pa z Romanco brez besed. Violinist Zdravko Novak (ob spremljavi pianista Vojka Cotiča) je za igral Čajkovskega Staro francosko pesem in Mossijevo Gavoto. Harmonikar David Briško je nastopil z Delibesovim valčkom in Moccheri-nijevim Minuetom. Minuet Beethovna je zaigrala pianistka Mavra Marinič. Violinist Marko Cotič (spremljal ga je brat Vojko) je zaigral Wieniawskega Rdeči snra-jan in Haendlov Preludij. Brom-sov Valček je na klavir zaigrala Iva Tabaj, Behrov Valček pa sta štiriročno lepo zaigrali Iva Tabaj in Mavra Marinič.
Sinoči je bila zaključna glasbena produkcija tudi v Sovodnjah, v sredo 16. junija pa bo¥ osrednja produkcija v klubskih prostorih v Gorici.	•
čudili njegovi gesti in so tudi protestirali, ker Je bil avto tudi njim v napotje. Popoldne so Zucconi.iu telefonirali tudi od podjetja fiat in mu sporočili, da bodo prišli in odstranili vozilo, če ga sam ne bo umaknil z dvorišča. Zucconi pa se ni preplašil. Stopil je na dvorišče, zaprl okna vozila in ga zaklenil ter potem čakal na razvoj dogodkov.
Med tem Je prišel domov s svojim avtom Valchi, ga spravil v garažo in se potem nekaj časa vrtel okrog Zucconijevega avta. Zucconi je pozneje opazil na svojem vozilu prilepljen listek, ki pa ga zaradi teme ni mogel prečitati. Sele naslednje jutro je poslal sina po 'listek in ta mu je povedal njegovo vsebino: «Samo norec postavi svoj avto v tak položaj«.
Zucconi je bil prepričan, da je listek prilepil Valchi in je vložil pioti njemu tožbo. Pri včerajšnji razpravi pa je obtoženec zavrnil obtožbo in ko je neka soseda po imenu Dirce Lanza izjavila, da je ona napisala in prilepila listek na Zucconijev avto, je sodnik oprostil obtoženca, Zucconi pa bo moral plačati sodne in druge stroške. Val-chija je branil odv. Devetag.
Pri drugi razpravi so v odsotnosti obsodili 34-letnega hrvaškega begunca Marka Staniča, ki živi v begunskem taborišču pri Sv. Soboti v Trstu. Obtožen je bil, da Je dal napačne osebne podatke policijskemu podčastniku Giuliu Zonti, ko gii je ta zasliševal 31. januarja lete; na kvesturi. Takrat je Stanič izjavil, da se piše Marin Berečič.
Sodnik ga je obsodil na plačilo globe 40 tisoč lir in na plačilo sodnih stroškov, vendar je kazen pogojna ter brez vpisa v kazenski list.
•IIUHIIIHIIIIIHIIIMUMIIIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHHIIHIIIIHMI11111111	111111IIIHIIIIIIII lil IIIŠIIŠIMIII Ml Mili II
Sovjetska zveza spet prvak Jugoslavija druga, Poljska tretja
Italija je s Poljsko doživela hujši poraz kot z Jugoslavijo
MOSKVA, 10. — Evropsko košarkarsko prvenstvo se je danes zaključilo kot je bilo pričakovati: Sovjetska zveza je še prvak. Med nasprotnikoma, ki jima je bila srebrna medalja že zagotovljena, je bilo treba odločiti, kdo od njiju bo dobil zlato medaljo. PreveiiKa senzacija bi bila, če bi se tekma končala z drugačnim izidom, kot se je, namreč z zmago SZ. Rezultat sam pa kaže, da sta se obe moštvi čvrsto branili. Za Sovjetsko zvezo Je torej sedaj Jugoslavija druga v Evropi.
Poljska, ki je bila do sedaj druga, si je rešila tretje mesto in bronasto kolajno z zmago nad Italijo. Rezultat kaže, da je Italija igrala mnogo bolj podrejeno vlogo kot-proti Jugoslaviji, če upoštevamo, da se je moč košarke pomaknila v celoti bolj proti vzhodni Evropi, tedaj ostane Italiji vsaj ta tolažba, da Je pred Francijo, Nemčijo, Španijo itd.
Za 15.—16. mesto: Madžarska — švedska 77:66	(37:34)
13.—14.: Romunija — Z. Nemčija 74:63	(40:27)
12.:,Španija — Finska 65:58
11-
	(28:29)	
9.—10.;	Francija — V. Nemčija 66:57	(29:28)	
7.-8. :	ČSSR — Grčija (55:29)	116:71
5.—6. .	Bolgarija — Izrael (29:21)	63:51
3.—4. !	Poljska — Italija (36:29)	86:70
1.—2.	:	SZ — Jugoslavija (29:25)	58:49
KOLESARSTVO
Francoz Pingcon spodrinil Janssena
MONTPELLIER, 10. — V tretji etapi dirke za pokal «Midi libre« je zmagal Francoz Milliot. Etapa Rodez - Montpeller je bila dolga 205,500.
Vodstvo na splošni lestvici pa je pc tretji etapi prevzel Francoz Pin-geon, eden najboljših francoskih kolesarjev mlade generacije. Pingeon je odličen tako v brzinski vožnji kot v vzpenjanju. Danes je pobegnil že v začetku etape, tako da Je njegov beg trajal 195 km. V pomoč mu je bil Mastrotto, medtem ko ni pomagal Milliot, ki se je tudi pridružil a je član Janssenovega moštva. Na cilju Milliotu ni bilo težko premagati Izmučena tovariša. Vendar pa je bila prednost na cilju tolikšna, da je Pingeon prevzel vodstvo v lestvici.
1. Milliot (Fr.) 4.54'08", 2. Pingeon (Fr.), 3. Mastrotto (Fr.) 4 ure 54’12”, 4. Simpson (VB) 4'56’56”,
5. Motta (It.) 4'57’, 6. Perez Fran-ces (šp.), 7. Janssen (Hol.), 8. Ver-beeok, 9. Stablinski (Fr ), 10. Ai-mar (Fr.), 11. Anquetil (Fr.), 12. Rajmond (Fr), 13. Cazala (Fr.), 14 Foucher (Fr.), 15. Plankaert (Bel.), 28. Fezzardi (It.) 4’59’03’\ SPLOŠNA LESTVICA
1. Pingeon (Fr.) 16.40’03”, 2. Mastrotto (Fr.) 16.4T03”, 3. Janssen (Hol.) 16.43’35”, 4 Raymond (Fr.), 5. Cazala (Fr ), 6 Rostollan (Fr.), 7. Simpson (VB) 16.43’47” 8. Motta (It.) 16.43-51”, 9. Anquetil (Fr ), 10. Foucher (Fr ), itd.
Na lestvici za veliko gorsko nagrado vedi Motta.
BASEL, 10. — V prvi etapi dirke «po Švici« Morat-Basel 182 km, je zmagal Belgijec Josef Huysmans pred svojim rojakom Boucquetom. Italijan Oreste Magni je bil tretji z zaostankom 1’06’'.
Ostali Italijani so se plasirali: 4. Lorenzo, 8. Fontana (isti čas kot Magni), 14. Bltossl, 23. Meldolesi, 26. Lovisa, 28. ex aequo Bugli, En-zo in Aldo Moser, Colombo, Chiari-ni, Talamona, 55 Carlesi, 58. Zan-chi, 60. Mugnaini
Gojenci glasbene šole s prof. Križmančlčem, ki so sodelovali na za-ključni glasbeni produkciji v sredo zvečer v Štandrežu
Gasilci so proslavili 50. obletnico vstopa v vojno
Včeraj dopoldne je bila v vojašnici goriških gasilcev uradna proslava 50-letnice vstopa Italije v prvo svetovno vojno. Proslave so se udeležili zastopniki številnih gasilskih oddelkov iz vse države, kakih 150 po številu. Prišla je tudi gasilska godba iz Rima. Zjutraj ob 8.30 so imeli versko svečanost, ki so ji prisostvovali tudi goriški prefekt dr. Princivalle, glavni ravnatelj gasilcev Migliore iz Rima, general Aiovaladit in conski inšpektor inž Attardi.
Vsi skupaj so nato odšli v Redi-puglio, kjer so položili venec pri kostnici. Ob 11.30 so se vrnili v Gorico, kjer je bilo v gasilski vojašnici, skupno kosilo in s tem je bila svečanost pri kraju. Omenimo naj še, da so gasilski odredi iz Vidma, Gorice, Belluna in drugih krajev, kjer je potekala fronta, prišli na svečanost s svojimi prapori.
NAMIZNI TENIS ‘
Bor in Soffitta v Mariboru
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je od prta v Gorici lekarna ALESAN1 Ul. Carducd 12, tel. 22-68
V soboto in nedeljo 5. In 6. t.m. jo v Mariboru gostovala namiznoteniška ekipa ŠZ Bor. Borove barve sta branila Košuta Boris in pa Milič Drago, medtem ko se ostali igralci Bora zaradi šolskih obveznosti niso mogli udeležiti gostovanja. Borovi ekipi se Je pridružila tudi ekipa tržaškega kluba «La Soffitta« s Crechlcijem in Durazza-nom.
Srečanja po sistemu Davisovega pokala so se vršila v nedeljo. V prvem srečanju je Bor tesno izgubil z drugo ekipo Maribora z 2:3. Z malo več sreče bi prav lahko zmagal, saj Je Košuta v odločilnem setu s Schwarzom vodil že 19:16, a je potem izgubil. Ekipa «Soffit-te» je gladko klonila prvi mariborski ekipi, vendar moramo pripomniti, da sta ji Crechici in Durazzano nudila trši odpor, kot bi bilo sklepati po rezultatu 1:4.
Sledilo je tekmovanje posameznikov. Igralci so bili razdeljeni v dve skupini, kjer so se srečali vsak z vsakim. V prvi skupini je bil prvi Godina, številka ena mariborske e-kipe, ki je do konca ostal brez poraza, drugi Košuta Boris z enim porazom, tretji pa Durazzano z dvema V drugi skupini pa je zmagal Zidar pred Schwarzom in Crechi-
tokrat oddolžil za poraz v ekipnem srečanju in zmagal v treh setih. V ostalih srečanjih je zmagal Duraz-zeno nad utrujenim Crechicijem in pa Gojkovič nad še nesigurnim Miličem.
REZULTATI:
Bor-Maribor B Schwarz-Košuta Milič-Stern
Košuta-Milič Schvvarz-Gojkovič Košuta-štern Milič-Schwarz Soffitta-Maribor A Crechici-Godina Durazzano-Zidar Crechici-Durazzano Godina-Zidar 2:1 Crechici-Zidar	0:2
Durazzano-Godina	0:2
TEKMOVANJE POSAMEZNIKOV
1.	Godina
2.	Zidar
3.	Košuta B.
‘ 4. Schwarz
5.	Durazzano
6.	Crechici
7.	Gojkovič
8.	Milič
* y
2:3
2:1
0:2
2:0
2:1
0:2
1:4
1:2
1:2
timiiiiuiiiiMiiHiiliiiiiiiiiimilMiiiiiiiiiiiiiiumuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHitiiiiiiiiiilHiilimniitliimilll
SVETOVNI^ REKORD V KROGLI
Krogla Matsona do 23 m ?
Ameriški metalec ima komaj 20 let
LIZBONA, 10. — V nadaljevanju tekmovanja evropskega prvenstva v hokeju na kotalkah so včeraj zvečer dosegli sledeče rezultate: Ita-lija - Holandska 4:3, Španija - Nem-cijem. Vršila so se slednjič še fl- ^jja 5-0, portugalska - Anglija 4:1.
nalna srečanja.
V tekmi za prvo mesto je Godina brez težav premagal Zidarja in tako zasluženo postal zmagovalec. Za tretje mesto sta se spoprijela Košuta in Schwarz. Borovec se Je
Po teh tekmah je bilo stanje na lestvici tako: Portugalsku 10 točk (iz 5 tekem), Španija in Italija 8 (5), Švica 6 (5), Holandska 4 (4), Belgija 2 (3), Anglija 2 (5), Nemčija 2 (6), Francija 0 (3).
Letošnja atletska sezona je v mednarodnem merilu komaj na začetku in dobre rezultate so do sedaj večinoma dosegli le v ZDA, kjer je sezona na višku.
Vse atletske rezultate presegajo nedvomno rezultati orjaškega metalca krogle Matsona, ki je s svojimi meti povsem zmedel strokovnjake. Matson ni neznano ime v atletskem svetu, saj je že lani v Tokiu osvojil srebrno kolajno.
Njegova pot med športnike se je začela ob vstopu v višjo šolo. Mladi teksaški atlet se Je ukvarjal z mnogimi športi in tudi z atletiko, vendar je večinoma tekal in skakal. Pri 18. letu starosti je prišla v njegove roke tudi 5.44 kg težka krogla In orodje je poletelo kar 20,38 m daleč. Trenerji so se ga takoj polastili in že naslednje leto (1963) je Matson prvič nastopil v članski konkurenci. Prvi nastop je prinesel 18,44 m!
Čeprav sl je Matson hitro utiral pot mod najboljše v ZDA ln na svetu je bil še vedno v senci Dallasa Longa ln tudi drugih. Leto 1964 'e prineslo mlademu atletu velike uspehe. Najprej je premagal 19 m, nato večkrat porazil direktne tekmece za olimpijsko predstavništvo ZDA in se končno tudi odpeljal na Japonsko. V Tokiu Je le malo manjkalo, da ne bi presenetil takrat svetovnega rekorderja Longa, rezultat 20,20 m pa je jasno povedal, da je Matson komaj začel pot na vzg ar.
Sezono 1965 Je Teksanec začel prav 1. januarja v Miamiju (Florida). Rezultat je bil seveda skromen, že na naslednjih tekmovanjih — tako na jugu ZDA na odprtem kot na severu v dvoranah — pa so se znamke daljšale in po nekaj metih nad 20 m je prišel 3. april. Krogla je tedaj poletela 20,65 m daleč, ie 3 cm od Longovega svetovnega rekorda. Teden dni kasneje je Matson ponovno nastopil in tokrat zadel v črno: 20,71 m nov svetovni rekord. Sledilo je še nekaj nastopov in 1. maja je Matson ponovno eksplodiral 21.05 m! Da je v formi, je Matson potrdil ponovno 8. maja. Rezultat Je vzel
vsem strokovnjakom sapo: 21,51 m.
Senzacionalne niso samo rekordne znamke Matsona, temveč tudi njegovi povprečki v treh rekordnih tekmovanjih. Pri rekordu 20,71 je znašalo povprečje šestih metov 20,10 m, pri drugem rekordu 20,37 m, pri zadnjem pa nič manj kot 21,01 m. Najslabši met je na tekmovanju znašal 20,64 m.
Sezona 1965 gre. za Matsona verjetno že proti kraju in nove rekordne znamke lahko pričakujemo samo še v juliju.
20-letni Američan ni samo fantastičen metalec krogle. Tudi v disku se odlično uveljavlja in rezultat 61,41, dosežen z bolj malo vadbe, nam Jasno pove, da tudi v tej disciplini svetovni rekord za Matsona ni nedosegljiv. Rekordni rezultati Matsona tudi demantirajo govorice, da Je fant Izreden flegmatik. Res je v življenju malo počasnih refleksov, v krogu za disk ali kroglo pa dobesedno eksplodira. Kljub svojim 115 kg teže ln 2 m višine Je Matson tudi Izredno hiter, saj preteče 100 m v času blizu 11 sekund.
Matson s svojimi 20 leti (rojen je 5. marca 1945 v zvezi državi Texas>, nima konkurentov v ostalih svetovnih «asih». V isti starosti so bili drugi svetovni mojstri v spoštljivi razdalji. Long je imel rekord 19,68 m (sedaj 20,6), 0'Brlen 17,48 (19,45), Rowe 15,77 (19,56), Varju 15.42 (19,42), Nleder pa celo 14,93 (20,06). Trije odlični metalci Komar (19,50), Llpsnis (19,35) in Sosgornlk (19,24) pri 20 letih niso še metali krogle. Za Matso-nom je drugi najboljši Gubner z 19,78, ta atlet pa se intenzivno u-kvarja z dviganjem uteži in njegovi rezultati v krogli že občutno padajo.
Matson Ima torej na svoji strani leta .n ker gotovo še ni izkoristil svojih izrednih sposobnosti Je pričakovati, da bo rekordno znamKo še premaknil naprej. Atletski strokovnjaki, katere je sedaj zajel val nezadržnega optimizma, brez bojazni prerokujejo metalcu že rezultate okoli 23 m.
BRUNO KRIŽMAN
| DR. DUŠAN KČRMAVNCjrjI
TRST IN ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE
Odlomki iz knjige <Začetki slovenske so- socialne demokracije v desetletju 1884-1894»
Podpisani prosi slavno politično društvo 'Edinost, da naprosi naše mestne svetovalce, da povzdignejo svoj glas v mestnem svetu v bran naših večinoma slovenskih delavcev ter da opišejo neznosno in nečloveško trpinčenje naših kurjačev. Delajo naj na to, da se vsakodnevno delo istih omeji na šest ur, kakor je ie pripoznala zdravstvena komisija. —Ker bi bila ohča volilna pravica velike važnosti ne samo za delavski stan, marveč za ves slovenski narod, prosi delavska stranka, da bi politično društvo naložilo našim državnim poslancem na Dunaju, naj bi glasovali za splošno ali občno volilno pravo, katero bi bilo vsem nam na korist.« Zbor «Edinosti» je sprejel oba predloga po kratki razpravi, v katero sta posegla le Ante Jakič in predsednik Matko Mandič. Jakič, Izdajatelj in urednik panslavistično-antisemitskega časopisa v italijanščini «11 Pensiero slavo« (Slovanska misel), je menil, «da je prošnja glede kurjačev povsem opravičena, ln bi želel, da se naši svetovalci zavzamejo za te trpine... (in) da bi v tem vprašanju ne naglašali narodnosti delavcev, kajti s tem bi le raz-ljutili naše nasprotnike in bi bilo vsako potezanje brezuspeš-
no«, marveč «naj se potegujejo za delavce v plinarni sploh, brez razlike narodnosti«. Ko so zborovalci z Nabergojem vred predlogu pritrdili, se nemara niso nič spomnili seje tržaškega mestnega sveta pet let poprej, ko sta se Rascovich in Spadom zavzela za stavkajoče in odpuščene kurjače v plinarni, medtem ko so slovenski občinski svetniki molčali, ker niso hoteli nastopiti za nekaj, kar sta podprla Rascovich in Spadoni, in ker delavske zahteve niso spadale v okvir njihovega narodnjaškega programa. Tudi drugi predlog je Jakič «toplo podprl«, prepričan, «da bi bilo občno volilno pravo le na korist Slovanov«, ki «so v večini v državi, vsled česar bi imeli večino tudi v parlamentu, ako se uvede obče volilno pravo«. Dodal pa je tudi še kritično pripombo k «prošnji delavcev«, češ da «ga je osupnil v njej izraz 'delavska stranka’«: «Mi Slovani se ne smemo deliti na stranke. Kakor bi bilo brezmiselno, ako bi govorili o stranki časnikarjev, odvetnikov, trgovcev itd., tako ne smemo misliti na 'delavsko stranko’. Pri nas mora ves narod ustvarjati jedno samo stranko.« K tem Jakičevim izvajanjem — z njihovo svojevrstno narodnjaško «logiko» se ne bomo bavili — je menil Mandič, «da prositelji niso mislili tako hudo«, in pojasnil: «Oni rabijo sicer tu pa tam izraz 'delavska stranka’, ker je zašel (!) med nje od drugod, kjer se lahko cepijo na stranke, ker jim je narodnost zagotovljena.«
Poljšak, ki je hkrati sedel v odboru društva «Edinost» med narodnjaško gospodo, je pač bil le še bivši socialni demokrat, ki so ga ujeli v narodnjaške mreže. Pod njegovim predsedstvom je pravovarstveno društvo uvedlo «večerni pouk« s predavatelji — Franom Podgornikom, Kamuščičem in nekim Dolencem. Podgornikova narodnogospodarska predavanja v smeri in v stilu njegove knjižice »Delavski prijatelj« »iz leta 1886 je «Edlnost» prinašala v obširnih povzetkih. Predavanja pa so bila - česar kajpada ne izvemo iz «Edinosti», marveč iz Mah-kovčevih poročil v policijskem arhivu — prav slabo obiskana, največ je bilo — 20 poslušalcev. Vse kaže, da narodnjaki niso prihajali, ker so menili, da gre za spreobračanje socialistov,
ti pa niso hoteli agitirati za takšna predavanja!
Ko so predsednika Poljšaka odpustili iz Lloydovega arzenala in se je zaposlil pri železnici v Divači, in ko je deficit v društveni blagajni narasel na 36 goldinarjev, tedaj so narodnjaki dopustili, da je občni zbor 14. julija 1896 izvolil za predsednika nemškega socialista z Moravskega Vinzenza Kamana, vendar so v odboru slovenski odborniki ostali v večini. Naslednjemu odboru, izvoljenemu 10. novembra 1895, je predsedoval Ljubomir Nehrony, vaditelj tržaškega «Sokola», funkcijo blagajnika pa Je opravljal Miha Poljšak, ki se je vsekakor iz Divače vrnil v Trst in morda spet zaposlil pri Lloydu. Za društvo, ki je le životarilo, pa so se narodnjaki vse manj menili, in je končno vendarle ostalo socialnim demokratom, tistim, ki so za delegata za ustanovni shod jugoslovanske socialdemokratske stranke v Ljubljani avgusta 1893 izvolili so-druga Lavtarja, ne da bi bil vendar tja tudi odšel, ker ni prejel vabila o pravem času. Josip Kopač je v svojih spominih «0 preteklih dneh« zapisal, da je ob svojem prihodu v Trst leta 1897 tam našel «slovensko 'delavsko izobraževalno društvo’, ki mu je bil predsednik krojač Panek, Nemec, rodom iz Osijeka, ki sicer ni znal slovenski«, in Je navedel še nekaj takratnih slovenskih socialnih demokratov, članov tega društva, med njimi tudi «učitelja Kamuščiča, ki pa je kmalu odšel k narodnjakom«.
Zadnik se je kmalu po svojem porazu, v avgustu 1894, odselil iz Trsta in prešel v Celje, kjer je do konca tistega leta in nemara še dlje živahno socialdemokratsko deloval ln znatno prispeval k ustvaritvi tamkajšnjega tretjega središča slovenske socialne demoieracije, ki ga na tem mestu lahko samo omenimo. Ne vemo, kdaj je Zadnik odšel iz Celja, kjer je bil po Cobalovem spominu tajnik »izobraževalnega« društva — nemara celjske podružnice pravovarstvenega društva za Štajersko, in tudi ne vemo, kje se je mudil v letih 1895 in 1896, ko se na ustanovnem kongresu Jugoslovanske socialnodemo-
kratske stranke v Ljubljani ni pojavil. Pač pa je v naslednjem letu 1897 nastopal po shodih na Kranjskem (n.pr. v Idriji), a drugemu kongresu Jugoslovanske socialnodemokratske stranke decembra 1897 v Ljubljani je predsedoval kot prvi predsednik poleg Etbina Kristana in Roka Drofenika; živahno je posegal v razpravljanje in Izvolili so ga v novi izvrševalni odbor, ki mu je postal celo predsednik ob Josipu Petriču kot tajniku, Železnikarju kot blagajniku, Franu Bartlu in Ignacu Mihevcu kot odbornikoma. Tu se moramo spomniti Brozoviča in Grablovca. Brozovič Je bil v času drugega kongresa že v bolnici zaradi jetike in je umrl 3. maja 1898; Grablovic pa se je leta 1895 preselil v KOflach za tajnika «Društva rudarjev alpskih dežel«, a je po nekaj letih odšel v Gradec v lažjo službo kot bolnik, zadnja leta življenja pa je preživel duševno omračen v Ljubljani, kjer je umrl 27. julija 1904.
Zadnikovemu vzponu na mesto predsednika izvrševalnega odbora jugoslovanske socialnodemokratske stranke pa je sle-dil strmoglav padeč! Ta odbor je nemara v glavnem po njegovi pobudi odslovil dotedanje osebje pri strankinih listih »Delavcu« in «Svobodi», ki sta se preselila pod konec leta 1897 z Dunaja v Trst. Zavertnik, Kopač in Etbin Kristan so se znašli na cesti, medtem ko so lista prevzeli za nekaj stopenj manj sposobni Drofenik, Zadnik in žiga Laykauf. Tej nespametni spremembi se je trojica uprla in oprta na strankino tržaško okrajno organizacijo ustanovila «Rdeč1 prapor«, ki je v nekaj mesecih kot dosti boljši prepričljivo zmagal nad »Delavcem« in «Svobodo». Ko je 21. maja 1898 dopis iz Trsta v berlinskem «Sozialistu», listu «neodvisnih» levičarjev, predstavil spor tako, kakor da bi šlo za odcep skupine «Rdečega prapora« od avstrijske socialne demokracije zaradi njenega oportunizma, je prišlo do silno hitre dr. Adlerjeve intervencije z Dunaja. Strankine konference konec maja, ki je izvolila nov izvrševal-ni odbor, med katerega člani ne najdemo razen Kordeliča nobenega znanega imena, se tržaška okrajna organizacija ni hotela udeležiti.	(4>e n-idaijujej
sssss rus- zrrsiZčST'- ss- “ n sr-ss s ~ ~s;	ss -jszsrszr