Naročnina mesečno	^^	^^^ ^^	Ček. račun: Ljub-
Din, za	^^^	^P	Ijana
stvo — ne- ^^ ^^m	™^^m ^^^ ^	^^^^ m	^P 10.349
ce- ^^^^^^^	^^B M	Bk^ M	^^^K
^^^^^^ ^^m	^^M ^	m^^^^M	m^m
inozemstvo 140 Din _ ' ^^M	^^M J^V ^^	M	^^B
Uredništvo je v	JHV^^h	Uprava:
Kopitarjevi nI.6/III ^^^^^^ ^^^^^^^^ ^^^^^	^^^^^	jeva 6. telefon 2992
Seo!°- a^a,š2t9v%d2^v4nain1S	Z nedeljsko prilogo	»Ilustrirani Slovenec«	ptXijka1ntevaiurPjr-S
Otvoritvena seja sinajshe gospodarske konference
Minister Madgearu za gospodarsko unijo med Jugoslavijo
in Romunijo
Ob slovesu nadškofa dr. Jegliča
Danes odhaja gospod nadškof dr. A. B. Jeglič iz bele Ljubljane, da se naseli v škofijski graščini v Gornjem gradu, kjer hoče preživeti zadnje dni svojega življenja v zasluženem pokoju.
Kako je do tega prišlo? Vladika je v svoji poslanici duhovnikom in vernemu ljudstvu sam razložil vse okoliščine, ki so ga privedle do tega koraka.
Trdi, da zadnji dve leti naglo peša, ker je v teh letih večkrat obolel. A kljub temu je še nameraval vztrajati v svoji vzvišeni službi. Toda, ko ga je letos spomladi zadela možganska kap, neznatna sicer, a vendar z ozirom na posledice, ki bi lahko ob napornem delu sledile, je sklenil zaprositi sv. očeta, da mu odvzame težko škofovsko službo. Tudi njegov osebni zdravnik,■ dr. Ivan Derganc, mu je strogo zapovedal varovali se vsakega duševnega napora.
Tako je v njem dozorel sklep, da se umakne iz aktivne službe. Na tiho nedeljo, dne 6. aprila letos, je napisal na papeža v Rimu približno sledečo prošnjo: »Star sem osemdeset let, ljubljansko škofijo upravljam dva in trideset let, hitro pešam in 11. marca me je zadela kap. Zato prosim, da se me z 31. julijem razreši službe ljubljanskega škofa, tako da postane s 1. avgustom moj naslednik dosedanji koadjutor s pi-avico nasledstva, dr. Gregorij Rožman.
Škof se je po tej bolezni dušno in telesno sicer opomogel — saj je izvrševal svoja nadpastirsko službo prav do zadnjega časa (zadnjo vizitacijo ob sklepu obiskov po žužem-berški dekaniji je imel 23. julija!) — vendar je vztrajal pri svoji prošnji. V Rimu torej niso mogli drugače, da so tako odkrito in vztrajno prošnjo uslišali. Škof dr. Jeglič je bil imenovan za naslovnega nadškofa garelenškega in danes je prenehal biti ljubljanski ordinarij, ko je izročil vodstvo ljubljanske škofije svojemu dosedanjemu koadjutorju.
Jasno, da novi ljubljanski škof ob tej spremembi ni dobil nikake bule ali pisma iz Rima; dobil je le uradno obvestilo od nunciature, da je bila bula nadškofa Jegliča odposlana. Že ob imenovanju za koadjutorja s pravico nasledstva je bilo to vprašanje urejeno. Toliko glede netočnosti poročil raznih listov zadnjih dni.
Danes jemljemo od našega dosedanjega nad vse ljubljenega nadpastirja slovo s težkim srcem. To tem bolj, ker nam stopa pred oči, kako nam je bil nad dva in trideset let pastir naših duš, duhovnik, učitelj in voditelj, kakor si ga boljšega nismo mogli želeti. Tolaži nas zavest, da se tudi v tem slovesu razodeva za nas božja volja.
Ko odhaja, obljubljamo slovenski katoličani njegovim delom, načrtom in skrbem neomajno zvestobo. Spomin na njegovo delo ostane v Slovencih neizbrisen.
Dr. med. A. S.:
Dekadenca
Gospod urednik, dovolite mi sledeče vrstice, ki so mi že dolgo, dolgo na jeziku, tem bolj ker vem, da se boste z menoj strinjali. Neka prav značilna in čisto izrazita manija se je polastila današnjega človeka, da razkazuje svoje znanje, sposobnost, uspehe; čo gre Jat ženski spol, pa se seveda razkazuje telesna lepota, obleka in podobno. Slave se že pet, deset in petnajstletnice rojstva, javnega delovanja in ne vem še česa. Naravnost norost pa se polasti množice, če gre za vprašanje, kdo bo zmagal v tej ali orni tekmi na tem ali onem polju športa. To je v današnjem času tako važno, da naši ljubi dnevniki že na prvih straneh prinašajo široka in debela poročila o tekmah in izidih nogometašev^ tekačev, plavačev, motociklistov itd.
Naj reče kdo, kar hoče, to je pojav popolnoma Izrazite dekadence, znak časa, ki nima več nobenega smisla za tekme na polju duha, kulture, znanosti in ved, pač pa za to, kdo ima bolj razvite mišice, kdo zna koga bolj krepko suniti v život, kdo razpolaga z večjo surovo silo in brezobzirnostjo. Popolnoma so naši sodobniki barbarom podobni postali in take telesne tekme ko v naših velemestih, središčih kulture, vidiš lahko v avstralskem »bušuc pri divjakih. Ali res mislite, da je takšno vzvišeno bitje sports-men, ki so vse življenje dresira in trenira samo v eni smeri telesnih spretnosti, ki nimajo nobenega drugega namena in pomena kot lastni telesni kult in čisto animalsko ambicijo brez vsakega drugega etičnega ali kakršnegakoli višjega smisla? Meni se močno zdi, da obstoja mojstrstvo tudi če vzamemo to v golem telesnem oziru, v povsem nečem drugem. Ali niso bili vsi oni, ki so skoro pet let dan in noč stali na bojiščih v najhujših vremenskih neprili-kah, v najstrašnejšem ognju, tako rekoč ob breznu pekla, pri največjem pomanjkanju in nadčloveških naporih, večji mojstri od takih-le rekorderjev? In ali ni vsak invalid še danes večji prvak od onih, ko dan na dan stoično prenaša svoje gorje? Pa poglejmo, kdo zmore več naporov in dokaže silnejšo moj in odpornost, ali tisti nogometaši, ki dostikrat zanemarjajo svoje poklicne dolžnosti, samo da zadostijo svoji strasti do športa in ob nedeljah privabijo s 6Vojo žogo mase občinstva, da z glasnim vriščem spremlja spretnost njihovega brcanja, ali pa tisti delavec — poznam jih dosti — ki že 10 let hodi vsak dan zjutraj ob 4 v dve uri oddaljeno tovarno in se vrača zvečer ob 6, pa še doma kaj popravlja, samo da preživi svojo družinico? Njegovo kosilo je kos kruha. Pot na delo ga vodi po strminah, po blatnih kolovozih in pešpotih. Vsak dan, vse leto hodi, naj si bo solnce, dež ali sneg, pozimi v trdi temi tja in v trdi temi nazaj, zato, da so njegovi otročički v nedeljo čedno oblečeni. In takih zgledov je na tisoče. Kdo je večji junak?
Koga najbolj občudujemo glede njegove telesne vztrajnosti in duševne ter moralne prednosti, in kdo bolj zasluži med dnevnimi novicami debele in široke črke? Toda tega ti tihi junaki niti ne marajo, pač pa mora biti vsak resnično inteligenten In kulturen človek užaljen na mesto njih, ko vidi, da resnično junaštvo bodisi v fizičnem bodisi v moralnem pogledu ostane v 90 odstotkih neopaženo in neobčudovano, medtem ko kakšna ničla samo zato, ker zna bolj brcati žogo, žanje navdušeno priznanje množice. In vendar mora za vsakega človeka, ki res m i s 11, biti jasno, da telesni napori, izvršeni po določenih predpisih, služeči samo sebi, častihlepju in nasičevanju nižjih množičnih instinktov, nikdar ne dosegajo vrhunca onih telesnih naporov in dovršenosti, ki imajo svoj izvor v idejnih temeljih ljubezni in dolžnosti.
Včasih so ljudje imeli o I cm bolj pravilno pojme. Vsakemu svoje mesto v družbi 1 Na najvišji
lestvici stoji duševni delavec, od vladajočega do iz-vršujočega; potem vojščak, ki državo brani, potem gospodarski in delavski sloj, potem šele roko- in nogoborci. Danes je očividno narobe. Naj pa zato nobeden ne misli, da smo napredovali — narobe, najočitnejše znamenje propadanja je to. Nihče ne taji lepote, potrebnosti in pomena takega športa, ki na etičnem fundamentu sloni, občestvu koristi, duha dviga, pogled človeka navzgor obračati pomaga: na primer ska v lovstvo, kjer idealna harmonija med telesnostjo in duševnostjo tako plemenito do izraza prihaja; ali pa planinstvo, pa vsi podobni športi, zmerno gojeni in gojeni z nekim duševnim smislom in pridom pa v pravem sorazmerju do ostalega polja človeškega udejstvovanja, da se ne zanemarja življenjski poklic, družinsko dolžnosti itd. Toda, če si je kdo svoj biceps tako razvil, da dela čudeže v brcanju in podobnih umetelnostih, ki so jih prejšnji vekovi po pravici med manjvredne poklice šteli, ta svetovno slavo brez pravice uživa. Dokazuje samo, da velik del današnjega sveta na glavi stoji in ima čisto perverzne pojme. Najbolj pa je žalostno, da časopisje tako epidemično bolezen vrste »homo sapiens« še podpira.
Srečen polet R 100
London, 31. jul. AA. Davi ob 1.30 Greenwiche-vega časa je zrakoplov R 100 preletel Atlantski ocean. Opazili so ga nad Belle Isle, ki je oddaljen 100 km od Montreala. Pozneje jc zrakoplov preletel parnik »Duchess of York« v zalivu St. Lavvrence in nadaljeval polet s hitrostjo 70 vozlov na uro.
Prihod zrakoplova pričakuje na letališču v Saint Hubertu več sto mož kanadske letalske sile, milica in zvezna in pokrajinska policija.
Kakor hitro bo zrakoplov prispel v Saint Hubert, ga bodo takoj s posebno pripravo pritrdili na stolp za pristajanje.
Je mnogo upanja, da bo R 100 postavil nov hitrostni rekord za zrakoplove preko Atlantskega oceana od vzhoda do zapada.
Leta 1921 je rabil »Los Angeles« iz Friedrichs hafena v Lakehurst 81 ur. Ako pride R 100 opolnoči v Montreal, bo sedaj na potovanju približno 68 ur. Zdi se, da bo zrakoplov prišel na cilj mnogo prej.
London, 31. jul. as. Angleški zrakoplov jR 100« je ob 3.30 angleškega letnega časa dosegel Belle Isle, 000 km od Montreala. Zrakoplov jc torej srečno preletel Atlantski ocean.
London, 31. jul. as. Od opoldne dalje se nahaja zrakoplov »R 100« v slalni brezžični zvezi z letališčem v Montrealu. Pričakuje se, da bo zrakoplov dospel v Monlreal ob 8 zvečer newYorškega časa. Ponoči je zrakoplov preletel Novo Fundlandijo, daljo pa je letel v smeri reko Sv. Lovrenca proti Montrealu. Ob novofund-landski obali je zadel ob meglo, tako da je moral zmanjšati hitrost. Poveljnik zrakoplova javlja, da so stroji delovali sijajno in da so porabili samo dve petini goriva. Na krovu je vse zdravo, vendar žo vsi želijo dospeti v Montreal, da bodo potniki smeli zopet kaditi, kar jim jo na zrakoplovu za-branjeno.
London, 31. julija, as. Z angleške strani se splošno zagotavlja z zadoščenjem, da bo angleški zrakoplov »R 100« še danes predvidoma dosegel časovni rekord za polet iz Evrope v Ameriko z nekoliko manj kot 47 urami. Zrakoplov »R tOOc bo najbrže lahko izkazal najmanj povprečno hitrost 50 angleških nitij na uro. Letališče v Montrealu je podobno velikemu vojaškemu taboru, da bo na razpolago zadosti moštva za pristanek zrakoplova.
Sinaja, 31. julija. AA. Jugoslovansko-romun-sko gospodarsko konferenco je otvoril romunski minister trgovine in industrije Madgearu. Istočasno je predsedoval prvi seji konference. Tej seji so prisostvovali s strani romunske vlade minister za finance Popovici, minister za trgovino in industrijo Madgearu, minister za kmetijstvo Mihalake, minister za promet Manulescu, državni podtajnik Po-pesci ter vsi romunski eksperti. S strani jugoslovanske delegacije so prisostvovali ministri Kuma-nudi, Demetrovič, dr .Frangeš, dr. Šibenik, naš poslanik v Bukarešti Čolak-Antic ter jugoslovanski eksperti.
Otvoritveni govor ministra Madgeara
V svojem otvoritvenem govoru je minister Madgearu konstairal, da poljedelska kriza, ki vlada v poljedelskih izvozniških državah, zavzema značaj problema velikega pomena. Nato je minister Madgearu proučeval vpliv, ki ga mora imeti konkurenca ameriških poljedelskih pridelkov na poljedelstvo agrarnih izvozniških držav donavske kotline zaradi vratolomnega padanja cen in zaradi zaprtja gotovih tržišč v Evropi. Ako se mora poljedelska kriza v industrijskih deželah začasno ublaževati z zaščitnimi carinami, omejevanjem uvoza, subvencijami in premijami na izvoz, se poljedelska kriza v agrarnih državah vzhodne Evrope na ta način ne da ozdraviti. Ta kriza v državah vzhodne Evrope more imeti kot edino posledico le socijalne homatije.
Minister Madgearu je nato govoril o pomenu sedanje konference in rekel, da je ta jugoslovansko-romunska konferenca dokazala, da jugoslovanska in romunska vlada verujeta v potrebo ustvaritve skupnega sodelovanja, da se njunim poljedelskim produktom zagotovi evropsko tržišče in normalne cene. Vsa stremljenja romunske in jugoslovanske vlade po organizaciji poljedelske produkcije bodo zaman, če se ne bo mogla izvesti valorizacija poljedelskih proizvodov pod ugodnimi pogoji.
»Znan je aksijom,« je rekel g. Madgearu, »da dvostranske trgovinske pogodbe, ki vsebujejo klavzulo največjih ugodnosti, ne jamčijo za normalno valorizacijo poljedelske proizvodnje agrarnih dr-žav-izvoznic, in mi ponavljamo svoje prepričanje, da gospodarska rešitev ne samo poljedelskih držav, nego tudi vse Evrope leži v ukinitvi klavzul najviš-
London, 31. jul. m. Pristaniški krogi javljajo, da so amerikanske carinske oblasti prepovedale vstop v amerikanska prislanišča dvema ladjama »Christ Bors« in »Grelisle«, ki vozila velike množine ruskega lesa iz Arhangelska. To naj bi bil začelek boja proii sovjelskim produktom. Druga ladja, »Ulla-pool«, je takisto zadela na prepoved, ko se ie z lesnimi produkti pripeljala v Porlland. Pomorski krogi so baje zelo razburjeni, ker so ukrepi amerikanskih oblasti prišli nenadoma in ker je še 37 ladij na polu v Zedinjene države, ki vse nosijo sovjetske pridelke. Listi spravljajo te radikalne ukrepe vlade v
Pred realizacijo
Jadranske železnice
Belgrad, 31. jul. z. V gradbenem ministrstvu je zasedala specijelna komisija pod predsedstvom ministra Trifunoviča, ki je razpravljala o vprašanju trasiranja jadranske železnice preko Zetske banovine. Kakor znano, obstojata dva načrta in sicer eden preko Podgorice, Cetinja, skozi tunel v Kotor. Ta načrt je krajši, drugi je daljši, pa cenejši. Pri prvem so namreč velike terenske težave. Druga trasa vodi preko Virpazarja v Bar in Kotor. Konferenca se bo nadaljevala, da se reši vprašanje, katera od teh dveh tras naj bi se sprejela.
Ob nabavi novega parnika Jugoslovanskega Lloyda
Belgrad, 31. jul. AA. Povodom nabave velike potniško ladje »Araguayt od strani jugoslovanskega Lloyda jo Narodna odbrana poslala generalnemu direktorju jugoslovanskega Lloyda sledečo brzojavko: Narodna odbrana vidi v nabavi velikega prekooceanskega parobroda »Araguay< za nas pomorski promet nadaljevanje napornega tlela našega jugoslovanskega Lioydn za zvezo r. Južno Ameriko. Naj so zastava kraljevine Jugoslavije častno in ponosno vije preko brezmejnih morskih gladin po celem svetu v ponos kralja in naše divne domovine Jugoslavije. — Narodna odbrana, general Colovič.
jih ugodnosti v korist evropskega poljedelstva.*
Nato je g. Madgearu rekel, da smatra, da sedanja konkurenca potrjuje potrebo evropskega pro-tekcijonizma za evropske poljedelske proizvode, ne
da bi se s tem prizadela škoda funkcioniranju mehanizma svetovne trgovine.
»Razumevajoč važnost tega vprašanja, smo se mi Romuni in Jugoslovani sestali tu, da skupno in na pravičen način odkrijemo pota in sredstva za pospešitev praktične rešitve poljedelske krize. Mi zelo dobro vemo, da je v našem interesu ustvaritev velike skupne gospodarske unije, ki bo ustrezala interesu prebivalstva 32 milijonov, ki je zelo značilno po svoji produktivni sposobnosti in kapaciteti potrošnje proizvodov industrijskih držav v Evropi. Prav tako pomembno bi bilo, da bi obe državi vodili skupno politiko zunanje trgovine.
Glavni smoter te konference,« je nadaljeval minister Madgearu, »je v rešitvi tega problema. Z ustvaritvijo skupnega temelja za naš sporazum in dognanjem potov in sredstev za ustanovitev romun-sko-jugoslovanskc gospodarske unije bomo storili prvi korak za otvoritev evropskih tržišč našim poljedelskim pridelkom . «
Minister Madgearu jc svoj govor zaključil z upanjem, da bodo dela konference dosegla popoln uspeh, ter je izrekel zahvalo romunske vlade za to akcijo jugoslovanskemu ministru zunanjih zadev dr. Marinkoviču.
Potem ko sp je šef jugoslovanske akcij« dr. Kumanudi za pozdrav zahvalil, se je določil program dela. Predvidene so tri redne seje in ena zaključna seja. Sejam bosta predsedovala menjaje se en romunski in en jugoslovanski minister. Kol baza diskusijam pa bo služil memorandum jugoslovanskega ministra dr. Voje Marinkoviča kakor tudi odgovor romunske vlade na ta memorandum, v katerem je načelno sprejeta vsebina Marinkovi-čevega memoranduma. Na prvi seji bodo razpravljali o načelnih vprašanjih gospodarskega sodelovanja med Romunijo in Jugoslavijo, na drugi seji bodo razpravljali o romunskem tozadevnem programu, na tretji seji pa bodo razpravljali o stališču napram Ircljim državam, v prvi vrsti napram Čehoslovaški.
Na koncu prve seje sc bo konstituiral odbor ekspertov. Z jugoslovanske strani bodo stopili v ta odbor Dijakovič, Stojkovia in N. Pilja.
zvezo z ofenzivo, kalera se je začela proli komunistom in ki jih je baje nad 100.00 v Zedinjenih državah, osobito med židovskimi in slovanskimi priseljenci.
Moskva, 31. jul. Tu vlada v krogih Kremlja veliko razburjenje in ogorčenje nad Ameriko, ki jo začela proti Sovjetski uniji gospodarsko vojsko. Za sovjetsko trgovino in politiko bi lo bil zelo hud udarec. Sovjetska vlada jc radio-telegrafično obvestila sovjetske Irgovskc ladje, naj prekinejo vožnjo in naj se vrnejo v evropska prislanišča. Sovjetska vlada bo zahtevala od Združenih držav odškodnino.
P Imenovanja in vpokojitve
Belgrad, 31. julija. AA. Z ukazom Nj. Vel kralja in na predlog ministra za gradnje so vpo-kojeni poštni uradniki v 2-11: Ivan Bolar, Ljubljana L; Ana Eržen, Pragersko; Antonija Petek Ljubljana L; Mara Kues, Ormož: Roza Šun, Maribor I., Alojz Kopač, Ljubljana 1.
Z ukazom Nj. Vei. kralja in na predlog ministra za gradnje jc vpokojen Ivan Zbrizaj, tehnični inšpektor v 1-3 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani.
Z ukazom Ni. Vel. kralja in na predlog ministra za gradnje so imenovani: pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani za šefa knjigovodstva v 1-2 Koloman Majksner; pri poštnem uradu Ljubljana I. v 11-2 Ferdo Gaspari, Ljubljana VIL; za upravnika v II-2 Franc Lapajne, Ljubljana L; v II-2 Ivan Novak, Ljubljana II.; v II-2 Milo« Am-brožič in Josip Kumer. V Mariboru II. v II-2 Mihaela Horvat; v Muti v 11-2 Ana Veselik.
Ameriški trgovinski ataše v Belgradu
Belgrad, 31. jul. AA. Poslaništvo Zedinjenih držav Severne Amerike v Belgradu jc obvestilo naše ministrstvo zunanjih zadev, da je vlada Zedinjenih držav Severne Amerike sklenila, da v Belgradu ustanovi mesto trgovinskega atašeja. Za trgovinskega atašeja je postavljen Emil Kekič, za kmetijskega Lujo L Mihael, za pomočnika trgovinskega atašeja pa Edvard Eachelberger,
Zagrebška vremenska napoved: Po večini oblačno, hladno, nestalno, mogoče slab dež.
Gospodarska vojska USA proti sovjetski Rusiji
Velik pomen konservativne zmage v Kanadi
Okrepitev britskega imperija • Alront proti Zjedinjetmn državam S. Amerike
London, 81. jul. os. Iz Ottave se poroča, da je Mackanzie King, predsednik vlade podal otlstavko. Konservativna stranka šteje 138 poslancev, liberalna 85, druge stranke pa 19. Volivni rezultat torej opravičuje nade, da bo konservativna vlada, ki se bo sestavila, razpolagala z absolutno večino v parlamentu in da bo torej lahko vladala bodočih pet let z neomejeno svobodo.
V Londonu vlada veliko veselja in to v vseh krogih. Konservativni krogi poveličujejo zmago kanadskih pristašev s strankarskega stališča, češ da je to prvo znamenje, veljavno ludi za angleške razmere, da se vračajo konservativni elementi na vodilna mesta. Zmaga Bennettove skupine da je zmaga reda in zmaga britanskega patrijotizma. Liberalni krogi, ki se zbirajo okrog »Daily Ne\vs Chronicle«, ki bi sicer ne imeli vzroka, da se ra-dujejo nad porazom svojih somišljenikov v Kanadi, brez vsake hinavščine izražajo svoje veselje nad novo orijentaeijo kanadske politike, ker vidijo, da so sedaj podane možnosti ožjega gospodarskega sodelovanja med Anglijo in dominijoni. Velikansko je seveda veselje v časopisju obeh »novinarskih lordov«, lorda Rothermere in lorda Beaver-brocke, ki zagovarjata tezo iinperijalne carinske zveze. Tudi v labourističnih, torej vladnih krogih, se opaža zadovoljstvo ne sicer ravno s stališča političnega prepričanja, ampak, tako se dozdeva, ker se sedaj odpirajo široke možnosti za uspešnejši hoj proti brezposelnosti. Thomas, ki je bil svoj čas ravno minister za boj proti brezposelnosti in je sedaj minister za dominijone, še ni pozabil, na
Italijansko delavstvo se dviga proti režima
Lugano, 31. jul. as. Potniki, ki prihajajo iz Italije, poročaj«, da sc vrši generalna stavka delavcev v turinskih tovarnah Fiat in da je prišlo do hudih spopadov med delavci in med policijo ter vojaštvom. Demonstracijski sprevod delavcev, ki so nosili rdeče zastave in mnoge protifašistične plakate, je zadelo ob veliko policijsko četo, ki pa demonstrantov ni mogla razpršiti. Zato so oblasti po>tavile proti delavcem čete na konjih in strojne puške. Delavci pa so se branili s cestnimi kamni in palicami, tako da je prišlo do krvavih uličnih bojev, ki so trajali več ur, preden se je oblastem posrečilo razpršiti množico.
Komunisti požigajo
London, 31. jul. as Mesto Cangša je v plamenih. Da rešijo štiri evropske misijonarje, je bila odposlana na pomoč ena ameriška in ena italijanska topničarka.
Varnostni ukrepi
proti komunistom
Pariz, 31. jul. as. Da se preprečijo komunistični nemiri 1. avgusta, je vlada izgnala že 23 inozemcev in sicer 12 Italijanov, 6 Poljakov, 2 Romuna, 1 Madjara, 1 Turka in 1 Rusa.
Angiešb bojazen pred
evropetekimi zadevami
London 31. jul. AA. Na snočni seji lordske tborniee je lord Heilsham izrazil bojazen, da bodo predlagane izpremembe statuta Društva narodov, da se spravi Društven statut v sklad s pariškim mirovnim paktom, zelo povečale angleške obveznosti. Govornik je zahteval zagotovilo, da se te izpremembe ne bodo izvedle med parlamentarnimi počitnicami. Viscount Cecil, ki je bil sam član redakcijskega odbora teh izprememb, je izjavil, da jili vlada ni obvezana sprejeti in da jih je odbor najbrže predlagal v ohranitev miru. Cecil je končno dejal, da se vlada ne more izogniti svojim obveznostim v Ženevi, da pa bo pred ratifikacijo sklepov Društva zaprosila spodnjo zbornico za svet.
Za obrambo Malte
London, 31. julija. AA. V zbornici lordov je lord Strickland zagovarjal potrebo, da zgradi Anglija na Malti veliko letalsko oporišče, ki naj brani Dtok pred morebitnimi napadi. Lord Thomson, tajnik za letalstvo je pri tej priliki omenil, da bo moralo prebivalstvo na Malti prispevati za gradnjo tega letališča.
Turčija demontira
Ankara, 31. julija. A A. Anatolska agencija demantira vesti o koncentraciji turških čet na perzijski meji. Dalje agencija demantira vse vesti o kaki mobilizaciji turške vojske. Turška vlada je poslala perzijski vladi resno noto, ki je vendar pisana v prisrčnem tonu, v kateri se opozarja perzijska vlada na vpade kurdskih tolp iz Perzije na turško ozemlje.
Tukova pritožba zavrnjena
Praga, 31. julija. AA. Vilaovno sodišče je odbilo pritožbo dr. Tuke, bivše * poslanca in tajnika Hlinkove slovaške stranke, ki je bil lani zaradi zarote in veleizdaje ter vohunstva obsojen na 15 let.
Potres zaznamovan
Dunaj, 31. jul. as. Davi ob 2.38 so dunajski se Izmograli zabeležili bližen potres, katerega središče je najbrže na Semmeringu.
Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe: Najprej negotovo vreme, potem pa boljše in toplejše vreme. Južne Alpe: Izpremenijivo vreme, še vedno zelo oblačno.
kako hud odpor je zadel lani v Kanadi, ko je šel nagovarjat liberalno vlado, naj zviša nakup britanskih industrijskih pridelkov in naj omogočuje britansko imigracijo. Muekenzie King ga je odslovil takrat na zelo brutalen način in tega neuspeha labouristi še niso pozabili.
Tako imamo sedaj v Angliji sliko splošne radosti nad izidom kanadskih volitev, ker vsak pričakuje, da bo Kanada postala važen faktor za notranjo konsolidacijo imperija.
Sinoči smo bili novinarji sprejeti v Canadu House, kjer se nam je tolmačila zmaga konservativne stranke. Dejstvo, da se je narod naveličal vlade, ki je bila na krmilu že svojih devet let, ni bilo odločilno. Glavni vzrok padca liberalcev je, da so radi gledali preko velikih jezer v Zedi-njene državo. Liberalna stranka si je domišljeva-la, da se ji bo posrečilo enkrat izstopili iz britanskega območja in se približati Ameriki. Ze na prvi imperijabii konferenci v Londonu leta 1925. je Maekenzie King odločno zahteval neodvisni značaj svojega donvinijana s pravico do svoje armade, svojega brodovja in svojih diplomatskih zastopnikov v inozemstvu. Njegovemu pritisku se imajo zahvaliti, da je Iuiperijahia konferenca sprejela Balfourjev imperijalni statut, ki je ekoroda osamosvojil dominijone. Gospodarska politika liberalne stranke je bila nenaklonjena britskim pridelkom in britski imigraciji ter je pospeševala trgovske zveze z amerikansko industrijo, katero je v to usmerjena carinska politika podpirala.
Konservativci, katere vodi bogati advokat
Prihodnji predsednik ČSR naj bi bil Slovak
Praga, 31. jul. p. Listi prinašajo informacije, da sc politične stranke že pripravljajo za prihodnje volitve predsednika republike. Listi pravijo, da se mora iskreno bratstvo in edinstvo češkega iu slovaškega nareda dokazati tako, da sc pri bodočih volitvah za predsednika republike izvoli Slovak. Ta okolnost bi preprečila strastno strankarsko borbo. Pri tem bi se zavrla pot separatističnemu pokretu v državi in bi se mogla izvesti unifikacija, ki še ni izvršena niti idejno niti praktično. To je stara ideja bivšega predsednika Švehle. Švchla se nikdar ni bavil z mislijo, da bi postal predsednik republike, odnosno da bi sam kandidiral. Sedaj pa želi, da se za predsednika izvoli Slovak.
Velika agrarna
konierenca v Pragi
Belgrad, 31. jul. z. Po vesteh iz zunanjega ministrstva bo Poljska pozvala na konferenco, ki se bo v avgustu 1930 vršila v Pragi, poleg držav ccntralne Evropo tudi baltiške. Na konferenci bodo sodelovali kmetijski ministri omenjenih držav. Razpravljalo se bo o znanem načrtu Poljske o agrarnem bloku.
Ugodna bilanca romunske notranje politike
Praga, 31. julija. AA. »Prager Preese; prinaša članek, v katerem ponovno naglaša povoljne rezultate romunske notranje politike po povratku kralja Karla. Vladi Maniu-a se ne more nič očitati. Nadaljuje z reformami države jto demokratskih naziranjih ter krepi gospodarsko stanje države, posebno kur se tiče eksploatacije prirodni-ga bogastva. V to svrho se bo uporabila vsota, dobljena j k) pogodbi z Morganom. Liberalna opozicija ne more vludi do živega. Republikanska akcija nima nobenega uspeha in komunisti ne najdejo v Romuniji nobenega odmeva. Vrnitev kralju Karla je pozdravila velika večina naroda, kar dokazujejo ponovne manifestacije.
Alžirski župan se ubil
Alžir, 31. jul. AA. Na odprti progi se je vlak zalelel na cestnem prehodu v avtomobil, v katerem so se nahajali alžirski župan in dve drugi osebi. Alžirski župan in ena oseba sta ostala na mestu mrtva, tretja oseba pa ni dobila nikakih poškodb, vendar je izgubila spomin.
Bennett, pa so za ožje sodelovanje z Britanijo. Oni so pripravljeni eventualno odstraniti carinske tarifo iui angleško blago, seveda pod pogojem, da tudi Anglija razbremeni kanadsko biago.
Z nastopom nove vlade v enem najvažnejših britanskih dominijonov pridobiva imperijalna konferenca, ki se ima sestati v Londonu še to jesen, zelo važen značuj. V uolraujosii Anglije sanic se ideja medimperijalne zveze zelo širi. Ako sedaj vstopi v lo vrsto Kanada, je upanje zelo utemeljeno, da bo Anglija v najkrajšem času stala pred vprušanjc-m, čo se naj potegne iz vseh evropskih zvez in se skrije za steno iinperijalne gospodarske meje, i drugimi besedami, da ustvari sama za sebe to, kar ponosno imenuje s pe.anchujofiin očesom na Ženevo: Društvo Narodov britanskega I m- ' perija.
Nocoj se bo vršil velik sestanek zastopnikov Empire Free Trade pokretašev (stranka za svobodno trgovino v mejah imperija) in pričakujejo se važne izjave o posledicah preokreta v Kanadi, j
V Cily se je zvedele, in ta novica je v poznejših borznih urah v okolici Exhange in Angleške banke bila zelo razširjena, da so Zedinjene države zelo nezadovoljne z dogodki v Kanadi, ter da se gospodarski krogi zelo nemilo izražajo ha račun onih senatorjev, ki so v Ameriki dosegli nedavno odobritev visokih carinskih tarifov na inozemsko blago, ker se smatra, da je zmaga konservativcev zaslužen udarec, ki ga je Kanada vrnila superamerikancem. Na borzi se jc stanje funta okrepilo.
Šfoajjkovsko gibanje ' v sev. Franciji
Pariz, 81. jul. as. Delovni minister Lavalle je danes v svrho posredovanja za odpravo stavke v severni Franciji sprejel zastopnike tekstilnih in kovinskih strokovnih organizacij delavcev v Lilleu, jutri pa bo sprejel zastopnike delcdajal-skih zvez. Zastopniki strokovnih organizacij so izjavili, da so že pred uvedbo zakona o socialnem zavarovanju predlagali zvišanje mezd, kar je sedaj po novem socialnem zakonu postalo še nujneje. Strokovne organizacije vztrajajo na tem, da se mezde zvišajo za 0.25 frankov na uro. V uradnem komunikeju izjavlja delovni minister, da smatra, da ho lahko našel podlago za sporazum. Mod tem pa se je stavka zelo razširila v Lilleu, Roubaixu in Tourcoingu. Število stavkujočih sc je zvišalo za 10.000. To zvišanje je pripisovati tudi komunističnemu rovarjenju. Za jutrišnji dan je povsod okrepljena policija in orožništvo.
Letalske obrambne vaje v ČSR
Praga, 31. julija, as, Za napadalne manevre 4 letalskih polkov, ki se bodo vršili od 3. do 6. avgusta na ozemlju Olomuc — Prosnice — Prerov in Moravska Trebova, so povsod ustanovili tehnične odbore gasilcev, telovadcev in drugih organizacij, ki bodo vršile kontrolno službo, kako bo prebivalstvo samo vršilo obrambno službo. Prvič bodo sodelovale čete z orožništvom, železnico in prebivalstvom samim. Uradna objava, v kateri se navaja, da zahteva mednarodni položaj države in notranja varnost sodelovanje vsega prebivalstva pri teh manevrih, odloča, da se morajo pri prvem alarmu ugasiti vse luči in ustaviti promet.
Slaba žetev v Rusiji
Moskva, 31, julija, as. Uspehi žetve so v prvem žetvenem mesecu na jugu daleč zaostali za številkami gospodarskega načrta. Na Krimu so dobili samo 37% proračunane letine, v Uzbekistanu samo 15%, dočim je kirgiika republika dala samo 10%. Da se žetev ne more spraviti, kakor bi bilo treba, je krivo posebno pomanjkanje vreč, sked-njev in transportnih sredstev.
Umobolnica zgorela
Bruselj, 31. jul. as. V umobolnici v Tirlemon-tu je nastal požar, ki je uničil poslopja do tal. V bolnici ie bilo 150 bolnikov, ki so obupani tekali po dvorišču, dokler jih niso pod varstvom vojaštva spravili v neko zavetišče. Iz poslopja, ki je še iz XVI. stoletja, so mogli rešiti samo nekoliko drago- j ' cenili slik.
Strašno neurje
na Hrvatskem
Zagreb, 31. julija, p. Včeraj proti voSeru je divjalo strašno neurje nad Križcvci, Veliko Gorico, Pisarevino, Karlovccm in Jastrebarskem. Prizadejalo |e ogromno škodo, ki znaša milijone. Okrog Pisarcvlne ie uničenih okrog 200 oralov polj«. Koruza je uničena v vrednosti 1 milj. Pri Ja-strebar3kem so uničeni vsi vinogradi. Računa se, da je samo v tem kraju neurje prizadejalo nad 10 milijonov škode. Pri Krlžcvcih je orkan porušil drevesa, telefonske in električne stebre. Povodenj jc silno poškodovala mlinska poslopja.
Neurje na Koroškem
Celovec, 31. jul. as. Nevihte zadnjih dni so
napravile veliko škodo. Tako je voda uničila jez elektrarne v Steinfeldu in Borovljah.
V	S t. Danijelu pa je voda odnesla železniški m ost. Tudi na Štajerskem je nevihta napravila mnogo škode.
Vprašanje izvoza naše žetve
Belgrad, 31. jul. z. Privilegirana izvozniška i iižba se je z bclgrajsko izvozniško družbo in gospodarskimi organizacijami v državi lotila vprašanja izvoza letošnje žetve in vzdržanja cen in sklepanja kupčij na borzah tako v naši državi kakor v inozemstvu. Družbe so sklenile velike kupčije z žitom za september in oktober 1.1. za novo koruzo za februar in marca 1930 za dobro ceno.
Relgrajske vesti
Belgrad, 31. julija, z. V Belgrad se je vrnil ravnatelj Narodue banke Dušan Hajnovič, ki je vršil pregled podružnic Narodne banke. Bančni upravi je predložil poročilo, iz katerega je razvidno, da so rezultati poslovanja bančnih podružnic zadovoljivi.
Belgrad, 31. jul. z. V trgovinskem ministrstvu se pripravlja referat o pospeševanju domače industrije, posebno tekstilne. Posebna pozornost se bo posvetila podpiranju tistih področij, ki največ doprinaSajo k napredku industrije. Referat vsebuje vse potrebne dopolnitve in spremembe. Podpirala se bodo vsa rentabilna podjetja, ki so radi ekonomske krize prišla v težaven položaj. Podpora bo obstojala v tem, da se bodo podjetja oproščala gotovih dajatev, uvozuih carin in mnogih preventivnih ukrepov.
Belgrad, 31. jul. m. Danes je sem prispel znani poljski časnikar Oring, ki je obenem predsednik mednarodnega združenja časnikarjev, akreditiranega pri društvu narodov. Iz Belgrada bo odpotoval v Sofijo, Bukarešto in Varšavo. V Belgradu je gost zunanjega ministrstva, ki mu je zvečer preventivnih ukrepov.
Belgrad, 31. jul. m. Danes je prispel v Belgrad francoski princ Ferdinand Orleanski.
V	njegovi družbi je general francoske vojske Conte Vecour. Princ je prispel v Belgrad po zasebnih opravkih. Nato bo v par dueh odpotoval na Dunaj.
Zagrebške vesti
Zagreb, 31. jul. p. Zastopnik poljskega generalnega konzula v Zagrebu je včeraj izročil znanemu javnemu delavcu in bivšemu pomočniku prosvetnega ministra dr. Nikoli Andriču visoko poljsko odlikovanje za zasluge, ki mu ga je podelil predsednik poljske republike. Prav tako je dobila poljsko odlikovanje tudi g. Branislava dr. P raš ek.
Pred kronanjem romunskega kralja
Bukarešt, 31. jul. as. Svečanosti kronanja so se določile na čas koncem septembra. Natančni datum še ni določen. Tuje države bodo pri svečanostih zastopane samo po pooblaščenih poslanikih, ker želi kralj, da se opravijo svečanosti čim bolj enostavno.
Velike poplave v Indiji
Karachi, 31. julija. AA. Reka Indus ie v bližini Loija predrla nasipe v širini dveh kilometrov. Ogromne množine voda so v Sindu poplavile nad 100 vasi in 100.000 akrov ozemlja. Nad 30.000 ljudi je ostalo brez strehe. Utonilo je mnogo živine in tudi žetev je zelo trpela. Škodo cenijo na 750.000 funtov šterlingov.
Pogumni sodmjshi pisarji
Madrid, 31. jul. AA. Vsi pisarji prvostopnega sodišča v Madridu so stopili v stavko v znak protesta proti aretaciji Ireh tovarišev, ki so obtoženi, da so namenoma izgubili akte v zadevi občinskega odbornika Seraua.
Imperializem sovjetov
Moskva, 31, julija, as. Kot uvod v veliko proslavo 1. avgusta v Moskvi je bilo danes z velikimi svečanostmi izročenih rdeči armadi 51 le-tal, ki so jih nabavili z zbirkami delavstva. Oklic za demonstracije se obrača proti imperialistični vojni in zahteva, da sc okrepi bojna sila rdeče armade in brodovja.
Nov Hal. kazenski zakonik
Rim, 31. jul. AA. Predsednik vlade je sprejel predsednika kasacijskega sodišča, ki mu je poročal o novem kazenskem zakoniku. Novi zakonik stopi v veljavo leta 1931.
Ostale vesti
Rim. 31. jul. AA. Uradni lisi objavlja zakonski dekret, ki odmerja kontingent srebruega nov« ca na 725 milijonov lir.
Riga, 31. jul. AA. Iz Rige poročajo, da je GPU pričela znova preganjati vero.
London, 31. julija. Parlamentarni odbor je sklenil povišati letne prejemke predsednika vlade Maedonulda na 7000 šterlingov.
Budimpešta, 31. jul. as. Da se že vnaprej preprečijo komunistični izgredi 1. avgusta, je bilo do sedaj aretiranih 80 komunističnih agitatorjev, ki so j prejemali povelja iz berlinske centrale po nalogu Moskve.
Kitaj zopet važno križišče
trgovskih interesov
London, 31. jul. os. Angleški gospodarski krogi so bili nevoljni nad obiskom, ki ga je nedavno napravila na Kitajskem komisija Državne zveze nemške industrije (Reichsverband der deutschen Indu strie). Očitali so vladi, da je iz Bog zna kakšnih političnih ali sentimentalnih ozirov popolnoma zanemarjala kitajski trg, medtem ko so amerikanski in japonski trgovci stalno prepotovali Kitaj in študirali njegovo kupno moč. Za njimi ie sedaj prišla še Nemčija, tako da bodo vsa mesta že zasedena, ko se bo enkrat Anglija odločila, da posveča Kitaju večjo pažnjo.
Iz prvih virov izvem, da bodo angleški trgovci /ia svojo roko sestavili zelo močno deputacijo in jo poslali na Daljni vzhod z nalogo, da prepotuje celo Kitajsko, da se ne vmešava v notranje borbe kitajskega naroda in da najde edinole pota, ki bi bila za angleško trgovino interesantna. Zahteva po tem koraku je prišla s strahom opažali, da samo njihova angleški trgovci s strahom opažali, da samo njihova
trgovina nazaduje, medtem ko nemška in japonska kažeta znake stalne okrepitve. To odgovarja resnici, ker se je že dalje časa inoglo brati v listih, ki izhajajo v Šanghaju, da imajo, recimo, nemški in amerikanski trgovski atašeji celo armado trgovskih izvedencev na razpolago, s pomočjo katerih si ustvarjajo nepremagljive baze svojega gospodarskega gospostva.
Splošno rečeno, pa je pojav velesil v Kitaju znak, da se bližajo tam lepši časi. Ali je Kitaj po neprestanih bojih že tako izčrpan, da bo vsled tega moral nehati s civilno vojsko, ali pa se smatra bol-ševiška propaganda za nenevarno. Brezdvoma je zbiranje trgovcev na kitajskem teritoriju dokaz, da se tam pripravljajo možnosti za redno trgovino. Tako bo torej kitajski narod uspel navsezadnje in. to s pomočjo sovjetskih »zaščitnikov tlačenih narodov«, da bo Kitajska izkrvavela v bratomorni vojski, medtem, ko si bodo njena bogastva delili zopet in za dolga leta tujci.