f*o!tnrna plačana v gotovmT
Manoorskl
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 30 Maribor, četrtek 6. februarja 1930
»JUTRA«
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. lav, v Ljubljani at. 11.409 Valja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredrt. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra*' v Ljubllani, Prešernova ulica St. 4
Gospodarska stabilizacija Jugoslavije
Priznati moramo, da je zunanji svet gledal pred 6. januarjem leta 1929. precej skeptično na naš politični in gospodarski položaj. Vedno boli so se v tujem časopisju, in ne samo v nasprotnem, tudi v nam naklonjenem, pojavljali zelo pesimistični glasovi o bodočnosti naše države. Veliki svetovni gospodarski krogi so pa bili spočetka nezaupljivi tudi napram spremembam- omenjenega zgodovinskega dne in so dolgo časa ostali v veliki rezervi. Nadaljni razvoj naših notranjih dogodkov jih je pa končno le prisilil, da so začeli gledati na Jugoslavijo drugače in sedaj se od meseca do meseca bolj množijo zanimive konstatacije zunanjega sveta, da se nahajamo v naglem gospodarskem razvoju, da smo dežela velike gospodarske bodočnosti. O teh glasovih in pohvalah tujega časopisja je »Večernik« že večkrat poročal, zato se rrm ne zdi odveč, če vsaj v glavnih ob^sih premotrimo naše sedanje gospodarsko stanje.
Da je država prav tako gospodarsko kakor politično podjetje, velika, ogromna družba, ni treba posebej na-glašati. Kakor pa dela vsaka gospodar ska družba ob koncu leta bilanco, da vidi, ali je imela več dohodkov ali več stroškov, tako jo dela tudi država. Gospodarska bilanca vsake države pa je tudi najboljše spričevalo njenega dejanskega stanja. Naše spričevalo za lansko leto je sijajno, kajti naša trgovska bilanca izkazuje velik suficit, to se pravi: država je mnogo več prodala v tujino kakor je od tujine kupila! Po letih brez vsakega uvoznega in izvoznega sistema smo lani prišli do sistematizacije, ki je edino pravilna: v tujini naj se kupuje le ono, kar je ne-
2iS2«» p£trebno ln se doma ne da nabaviti! Tega so se lani držali vsi
glavni dobavitelji, a držala se je tega tudi državna uprava sama, ki je ustanovila svojo lastno tiskamo za znamke m koleke, lastno tiskarno in kovnico za denar, sijajno izboljšala mnoge svoje naprave in obrate, zgradila novo ogromno in najmodernejšo tobačno tovarno v Nišu, poskrbela za razvoj tovarn za vojne aeroplane, motorje. ki se zdaj že doma izdelujejo in za vse panoge, ki so potrebne za vojaške nabave, tako da bomo tudi v tem oziru kmalu popolnoma neodvisni od tujine.
S tem v zvezi so se pa tudi znatno izboljšala naša prometna sredstva. Zgrajene so bile in svojemu namenu Izročene zopet mnoge nove železnice ln ceste, a v projektu so že zopet nove, ki se bodo gradile deloma že letos, deloma pa v prihodnjih letih. S sodelovanjem privatnikov in države so se ustanovile nove paroplovne družbe in linije, pred vsem naša največja ln največ obetajoča družba Jugoslo-venskl Lloyd. Tonaža naše trgovske mornarice se je zelo povečala ln naše ladje plujejo že danes po vseh morjih do Amerike. V tem oziru smo danes
Atentat na predsednika mehiške republike
DRŽAVNI PREDSEDNIK ORTEZ RUBIO IN NJEGOVA NEČAKINJA TEŽKO, NJEGOVA SOPROGA LAHKO RANJENA.
MEKSIKO, 6. februarja. Ko se je včeraj popoldne novi mehiški državni predsednik, Pasquil Ortez Rubio, peljal v spremstvu svoje soproge In nečakinje z avtomobilom k otvoritvi novega narodnega stadiona, je bil izvršen nanj atentat, čegar posledice so za državnega predsednika še ne-dogledne. Ko je hotel avtomobil zaviti proti neki ulici in si je moral napraviti pot skozi številno množico, je skočil na ovinku mlad, črno oblečen moški na pločnico avtomobila in v istem hirni je oddal 6 strelov iz samokresa. Ena krogija je razbila državnemu predsedniku čeljust, druga ga ie zadela v levo koleno. Nečakinja državnega predsednika je dobila strel
v pljuča, dočim je njegovo soprogo strel samo oplazil po obrazu. Vsi trije ranjenci so bili prepeljani v bolnišnico. Zdravniki so izjavili, da stanje državnega predsednika Rubla sicer ni smrtno nevarno, vendar pa še vedno zelo kritično. Med občinstvom je nastala o priliki atentata splošna panika.
Policija je atentatorja takoj aretirala. Pri zasliševanju, ki se je vršilo pod osebnim vodstvom vojnega ministra, je atentator izjavil, da se piše Danijel Floles, star 22 let. Je privatni uradnik ter je naglašal. da je navdušen pristaš prerf^nlkovega protikandidata Vasconcellosa.
mednarodni šahousfci turnir u San Remu
SAN REMO, 6. febr. Včeraj je bil zaključen tri tedne trajajoči mednarodni šahovski turnir. Rezultat zadnjega kola je bil sledeči: Aljehin je porazil Graua, Rubin stein Tartako-werja, Bogoljubov/ Kmocha, Colle Ahuesa, Spielmann Monticellija, Arai-za Pomija. Partiji Vidmar-Niemcowič in Yates-Maroczy sta končali remis.
Končni rezultat turnirja je torej: Aljehin 14 točk (I. nagrada — 10.000 lir); Niemcovič 10 in pol (II. nagrada — 6000 lir); Rubinsteln 10 (III. nagrada — 4000 lir); Bogoljubov 9 in pol (IV. nagrada — 3000 lir): Yates 9 točk (V. nagrada — 2000 lir). Vsi ostali udeleženci turnirja, med njimi velemojstri dr. Vidmar. Spielmann, Tarta-kower, Maroczy in Ahues so ostali brez posebne nagrade in dobi vsakdo od njih samo za vsako dobljeno partijo po 100 lir. Svetovni prvak dr. Alje* hin je izvojeval sijajno zmago. Od 15 partij je remisiral samo s Spielman-nom in Bogoljubovom, vse ostale pa dobil.
BEOGRAD, 6. februarja. Po poročilih iz Debra je bil policijski prefekt v Pi-škopejl, Toptani beg, na potu v urad ustreljen. Oddanih je bilo nanj 7 strelov iz samokresa.
Oblastna in krajeuna 5trelja£ka družina u fTlariboru
ste imeli sinoči občni zbor, ki so se ga razen velikega števila članov družine u-deiežili tudi zastopnik komandanta mesta g. polkovnik Putnikovič, oba sreska načelnika gg. dr. Ipavic in dr. Hacin, zastopnik župana g. mag. svetnik Rodošek, starosta Sokolske župe g. dr. Kovačič itd.
Zborovanj« je vodil podpredsednik primarij dr. Černič, ki se je s toplimi besedami spomnil pokojnega člana g. dr. Šestana in med letom odišlih članov g. predsednika Stanojlovica in gen. Spasiča ter je opisal njih zasluge za strelsko gibanje v mariborskem okrožju.
G. inž. Ružič, tajnik oblastne Stre-Ijačke družine, je podal poročilo o njenem poslovanju v minolem letu, ki žal ni izpolnilo vseh stavljenih nad. Najavljene so bile ustanovitve 14 novih streljačkih družin v mariborskem okrožju, ustanovila pa se ni nobena. Obnovila se je samo celjska Streljačka družina. Vzroki so deloma v dejstvu, da so posamezniki že angažirani v neštetih drugih društvih, deloma pa v pomanjkanju sredstev za napravo novih strelišč. Zato se je delovanje oblastne Streljačke družine letos v glavnem omejilo na prireditev velike vsedržavne strelske tekme v
že popolnoma samostojni in neodvisni od tujine, posebno od Italije, ki je mislila. da bo v Jadranskem morju bogatela na naš račun. Še tekom letošnjega leta se bo pa ustanovila tudi moderna ladjedelnica, ki bo tako velika, da bo lahko gradila vse naše nove ladje do največjih. Da bo razmah našega pomorstva vedno večji, se pa sklepajo tudi trgovske pogodbe z vsemi v poštev prihajajočimi pomorskimi državami.
Zelo veliko se je storilo tildi za pov-zdigo poljedeljstva. V Banatu se vrše ogromna osuševalna dela, ki bodo spremenila v rodovitna žitna polja velikanske, doslej neplodne komplekse. Ju se bodo lahko naselili tisoči novih državljanov. Enaka dela so pa v teku ali v projektu za najbližjo bodočnost tudi v Južni Srbiji in v Orni gori, kjer se bo osušil velik del Skadarskega jezera ln postal tako žitnica kršne zet-ske banovine. V zvezi z vsem tem pa narašča tudi podjetnost privatne inl-cijative in pritok tujega kapitala. V
teku lanskega leta je bilo s pomočjo francoskega in angleškega kapitala osnovanih krog deset veledružb za industrijske ustanove in za eksploatacijo raznih rudnikov po Dalmaciji, Bosni in Srbiji. Nekatere teh družb so pravi veleobratl, ki bodo silno uplivall na razvoj našega narodnega gospodar stva, ustanovili pa se bodo v bližnji bodočnosti še novi.
Prava stabilizacija in konsolidacija naših gospodarskih razmer pa se kaže posebno tudi še v stabilizaciji naše valute ter v naglem porastu vlog v naših denarnih zavodih. Tekom lanskega leta so se vloge ponekod povišale za 25 in celo za 50 odstotkov napram vlogam iz leta 1928. V vsem našem gosn^-^kem življenju se tedaj kaže, da smo povojno in začetniško krizo že srečno premagali in da smo na najboljši poti konsolidacije in stabilizacije. zato se nam za bodočnost ni več treba bati. Nova Jugoslavija bo v polni meri izpolnila to, kar smo nekoč od ttie oričftVovfdl
Radvanju. Z agilnim sodelovanjem Slov. lovskega društva, podružnice v Mariboru. so se izvršile potrebne priprave za uspešni potek tekme. Tudi centrala Streljačkega Saveza je organizatorno mnogo pripomogla. Razumevanje so pa pokazale in nudile pomoč tudi lokalne in centralne državne ter samoupravne oblasti ter široki sloji prebivalstva, k! so tekmovali v podpiranju akcije t darili in ugodnostmi za goste za časa bivanja v našem mestu. Istočasno je Imelo v Mariboru svoj kongres tudi Jugosloven-sko šumarsko udruženje, ki je tudi poklonilo krasno prehodno darilo za najboljšega lovskega strelca. Uspeh tekme je dal inicijativo za večje zanimanje za ustanavljanje Streljačkih družin tudi v drugih krajih našega okrožja, in je upati, da se bodo letos ustanovile družine v Ptuju, Središču, Ljutomeru, Slov. Gradcu, Pragerskem in drugod.
Družinski tajnik g. podpolkovnik Dic je poročal o sodelovanju družine pri strelski tekmi, zlasti pa tudi o njenem trudu, da bi se pritegnila v krog Streljačke družine tudi odraslejša mladina tukajšnjih srednjih šol. Ker so voditelji teh šol izjavili, da morajo imeti predhodno dovoljenje ministrstva prosvete, se je vodstvo obrnilo na ministra s posebno vlogo, ki pa do danes še ni rešena.
Nastavnik g. kapetan G r a b r i č je podal poročilo o praktičnem delovanju mariborske družin v rednih strelskih vojah, ki so se jih dozdaj udeleževali zvečine zrelejši možje, dočim mladina še ni prišla do pravilnega pojmovanja velikega pomena strelskega športa. Letos priredi družina večjo oblastno strelsko tekmo za Maribor in okolico, odnosno za vso Slovenijo.
Sledilo je šp poročilo blagajnika gosp. Vriska, nakar so se izvršile volitve. Predsednik je g. polkovnik Putnikovič, prvi podpredsednik g. prof. dr, Fludernik, drugi primarij gosp. dr. Černič, oblastni tajnik g. inž. Ružič, blagajnik g. Vrisk, odborniki gg.: prof. dr, Kovačič, polkovnik v p. Kristan, ma-ior Cener, kapetan Grabrič, upravnik Reja, prof. Cestnik, delovodja Ogrizek in podpolkovnik Dic, pregledniki računov gg. dr. Jrgolič, ravn. v p. Boltavzar in primarij dr. Robič. Novoizvoljeni predsednik je orisal pomen streljačkih družin zlasti na meji, sreski načelnik dr. Hacin pa je obljubil vso pomoč oblasti v podpiranju strelskega pokreta, kakor vseh drugih patrijotičnih organizacij. — Govorili so še gg. Skala imenom Narodne Odbrane o tesnejših medsebojnih stikih, ravnatelj dr. Tominšek o pristopu učencev višjih razredov srednjih šol k Streljački družini in o gojenju strelskega športa med mladino, primarij dr. Robič o prijateljskih stikih med lovci in strelci. Razpravljalo se je tudi o pritožbi Streljačke družine v Hotinji vasi, ki je hotela v društvenem domu Bralnega društva v Slivnici prirediti igro, pa ji društvo ni hotelo dati dvorane niti proti odškodnini na razpolago, in to iz političnih motivov. Sklenjeno je bilo, da se bodo proti takemu nemotiviranemu oviranju kulturnega dela na deželi storiH, pri oblastvih potrebni koraki.
Zborovalci so poslali udanostno bnio* javko kralju ter pozdravne, brzojavke min. predsedniku, ministru vojske to mornarioe, generalu Spasiču kot prvemu in polkovniku Stanojlovtfu kot dosedanjemu predsedniku družine, ter Savezu Streljačkih družin.	.	..
Končno so bile sprejete resolucije s predlogi za izpopolnitev strelskega pokreta v vsej državi in zlasti v mariborskem okrožju.
Kaj bo s cerkvijo $w. Jožefa ' v Studencih
RAZPADANJE SEDANJE CERKVE. — POŠEVNI STOLP. — ZGODOVINA CERKVE. — MOGOČ IZHOD IZ ZAGATE.
Pred nekaj dnevi je prinesel »Večer-nik« članek o mariborskih cerkvah. Pri tem se je dotaknil tudi edine okoliške cerkve sv. Jožefa s pripombo, da je potrebna temeljite prenovitve. Zato ne bo odveč, ako širša javnost, ki je zainteresirana na razvoju in lepoti ne samo mesta, ampak tudi okolice, izve nekaj več, kak je pravzaprav s cerkvijo sv. Jožefa. Ali je sploh kaj upanja, da se ta velika in razpadajoča stavba popravi in kako bi se to doseglo. Zakaj taka kakor je sedaj, prav gotovo ni v okras ne Studencem niti Mariboru. Poleg vsega tega pa pride še v poštev tudi osebna živ-Ijenska varnost njenih obiskovalcev. Na stavbi sami je opažati zlasti v obokih sumljive razpoke. Še večjo nevarnost pa lahko povzroči masivni zvonik, ki se je že močno nagnil nad cerkev in ni izključeno, da se nekega dne ne prekucne kar sam brez vsakega potresa na cerkev in zruši oboke. Saj je že pred 30 leti ugotovila uradna komisija, da obstoja ta nevarnost. Ako je pa kljub tej ugotovitvi vzdržal zvonik še toliko časa, se katastrofa še vedno lahko primeri. Na vsak način je dolžnost oblasti, da zadevo temeljito preišče po strokovnjakih in ugotovi dejanski stan. V tridesetih letih se namreč stanje gotovo ni izboljšalo, ampak izdatno poslabšalo, ker se v tej dobi niso izvršila nobena večja popravila.
Sedanja cerkev je stara 200 let ter jo je postavil ali vsaj omogočil njeno postavitev mariborski župan in sodnik Ek-hart Janez Severin, ki je bil obenem lastnik radvanjske graščine. Prvotno mnogo manjšo cerkvico na tem mestu pa je bil dal postaviti radvanjski graščak Valentin pl. Bevorgo, ki je bil istotako sodnik in župan v Mariboru že 50 let preje. £ploh so bili radvanjski graščaki v jako tesni zvezi s cerkvijo sv. Jožefa in so si pridobili mnogo zaslug za njo. Tako je n. pr. zapustil bivši radvanjski graščak Bolfenk p!. Sinnersberg, ki je umrl v varaždinskem samostanu, cerkvi sv. Jožefa prav obširna posestva. Svojo zapuščino je razdelil pa v dva dela. En del naj bi dajal dohodke, iz katerih naj bi se vzdrževala in popravljala cerkev sama. Drugi del pa naj bi udo-rabljal vsakokratni duhovnik benefici-jant, ki bi naj stanoval v Studencih in opravljal v cerkvi sv. Jožefa sv. mašo.
Tega premoženja pa danes sv. Jožef nima več. Zakaj za cesarja Jožefa II. je bila cerkev na tem, da jo podero, ker se je tako glasil ukaz cesarja. Cerkev so zapečatili, njen beneficijant se je pa pre-
maribor^ko cjlečaltefp
REPERTOAR.
Četrtek, 6. februarja ob 20. uri »Netopir« ab. C.
Petek, 7. febriftirja. Zaprto.
Sobota, 8. februarja ob 20. uri »Krog s kredo«. Ljudska predstava pri znižanih cenah.
Nedelja, 9. februarja ob 15. uri »Lepa pustolovščina«. Za deco neprimerno. Kuponi. — Ob 20. uri »Netopir«. Kuponi.
Ptujsko gledališče.
Sreda, 12. februarja ob 20. uri »Lepa pustolovščina«. Gostovanje Mariborčanov. Za deco neprimerno.
»Krog s kredo« kot ljudska predstava.
Ena najznamenitejših in najlepših iger vse sodobne dramske literature, Kla-bundova kitajska igra »Krog s kredo« se vprizori kot ljudska predstava pri znižanih cenah v soboto, 8. t. m. ob 20. (8.) uri. »Krog s kredo« je s popolnoma novimi, prekrasnimi dekoracijami, v dobri režiji in z dobro zasedbo dosegel krasen uspeh v letošnji sezoni. Zato naj nihče ne zamudi te predstave. Znižane dramske cene so tako nizke, da lahko vsakdo poseti gledališče.
»Sneg«, izredno zanimiva poljska drama, doživi svojo marib. premijero v kratkem. Ta drama je pred leti dosegla v Ljubljani kar največji uspeh. Mariborsko režijo vodi g. J. Kovič.
selil k sv. Magdaleni, kjer je bila ustanovljena kuracija. Sinnersbergova zapuščina, namenjena cerkvi sv. Jožeta, se je prodala na javni dražbi, drugi del namenjen beneficijantu, pa je prešel k sv. Magdaleni, ker je prevzela obveznost, da bo skrbela za službo božjo tudi v Studencih, ker je cesar končno le u-godil raznim prošnjam ter dovolil, da cerkev sv. Jožefa še ostane.
Tako je torej s premoženjem cerkve sv. Jožefa. To je potrebno še posebej povdariti, ker naivni Studencam še vedno upajo in delajo na to, da bi cerkev dobila nazaj vsaj drugo, beneficijantu na menjeno Sinnersbergovo zapuščino. Iz te moke pa ne bo nikoli kruha, posebno ne tako dolgo, dokler bodo Studenci in-korporirani v magdalensko župnijo. Pa tudi, če se kedaj osamosvoje v lastno župnijo, je še prav veliko vprašanje, če bi se moglo dobiti to premoženje zopet za cerkev sv. Jožefa.
Potemtakem je cerkev sedaj last občine Studenci in bi jo morala ona popraviti. Za to pa Studenčani niso posebno navdušeni. Priznati pa moramo, da jim v sedanjih razmerah to tudi ni mogoče. Zakaj za novi stolp in temeljito prenovitev bi morali žrtvovati težke sto tisočake. Danes jih pa ne zmorejo >n bogzna, kedaj jih bodo. Saj še malih popravil ne zmagajo.
In vendar pri sedanjem stanju razpadanja ne more ostati, ker postaja živ-ljensko nevarno, kakor smo že uvodoma povdarili. Zato je nujno, da prizadeti faktorji ne samo razmišljajo, ampak tudi kaj ukrenejo v tem oziru. Oo. kapucini cerkve ne popravijo, ker ni njihova, dasi bi bili v to pripravljeni, če bi bila njihova last. Občina kot lastnica je pa ne da iz rok; popraviti je pa tudi ne more. In če bi prav kedaj zamogla, morda bi takrat ne hotela. Cerkev pa ,med tem razpada dalje, zvonik se nagiba in...
Ali bi ne bilo umestno, da bi občina vendarle izročila cerkev oo. kapucinom v last? Naj potem ti sami uredijo popravilo kakor vedo in znajo. Če bi se to zgodilo, pa bi si naj občina pridobila cerkveni prostor ob sedanji Aleksandrovi in Slomškovi ulici, da se že enkrat odstrani tisti hlev na najlepšem prostoru Studencev, ki ne kazi samo lica, ampak tudi ovira promet. Nekak izhod je ria vsak način potreben in tudi nujen iz sedame situacije, ki postaja od dne do dne bolj nevzdržna.
Mariborski čitatelji knjig v januarju.
Statistika prečitanih knjig v mariborskih javnih knjižnicah v mesecu januarju je zopet zelo razveseljiva. Mariborčani v tem mesecu celo več knjig prebrali, kakor v decembru. V Ljudski knjižnici v Narodnem domu, ki je največja ljudska knjižnica na teritoriju bivše mariborske oblasti, si je izposodilo v 17. u-radnih dneh 684 članov 1844 knjig. 20 članov je ta mesec pristopilo novih. Či-tali pa so Mariborčani v Ljudski knjižnici slovenske, srbohrvatske, češke, nemške, francoske in italijanske knjige. Prirastek prečitanih knjig v januarju znaša nekaj nad 200. — V knjižnici Delavska zbornice (palača Pokojninskega zavoda na Kralja Petra trgu) pa je bilo izposojenih v januarju 1519 knjig. Tam je število čitateljev z ozirom na uvedeno nadzorstvo v januarju precej padlo, čeprav je bila knjižnica v januarju že ves mesec odprta. Pristopilo pa je v to knjižnico zadnji čas mnogo inteligence iz vrst katoliškega starešinstva. —
Dvodnevni sadjarski tečaj se bo vršil dne 3. in 4. marca na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Prvi dan se bo obravnavalo sajenje, oskrba in gnojenje, drugi dan pomlajenje in precepljanje sadnega drevja. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Dne 7. in 8. marca se bo vršil istotam kletarski tečaj. Zanimanci naj javijo udeležbo z dopisnico do konca februarja ravnateljstvu šole.
Mariborski in dnemi drobii
Iz državne službe.
Šumarski svetnik bivše mariborske oblasti inž. Franc Lampe je imenovan za višjega šumarskega ?”°tnika pri banski upravi moravske banovine v Nišu; šumarski pristav Franc Ravter je premeščen iz Maribora k b?r>ški upravi v Ljubljani. Za upravnega pripravnika pri srezkem načelstvu v Ptuju je imenovan Andrej Bizjak. Za jetniška paznika pri okrožnem sodišču v Mariboru sta imenovana Franc Reberšek in Franc Hudoklin. — Sprememba voznega reda na mestnih avtobusnih progah.
Vsled izredno slabe frekvence se ukinejo dne 8. t. m. na progi Glavni trg—glavni kolodvor vožnje z avtobusom št. 1-a. Z ozirom na to se spremeni tudi vozni red proge Glavni trg —Studenci radi zveze z avtobusi proge glavni kolodvor—kasarna Kralja Petra. — Tozadevni vozni red je razviden na avtobusni postaji na Glavnem trgu. Vozni čas ostane isti in je razlika samo v ča§u odhoda in prihoda. Tako n. pr. odhaja avtobus z Glav-nesra trga v smeri Studenci redno ob 6 22, 6.52 itd. do 19 52 z edino izjemo ob 11, 11.45 in 12.15. — Odhod iz Studencev ob 6.37, 7.07 itd. do 20.07 zopet z izjemo ob 11.25 in 12. — Ob sobotah, nedeljah in praznikih vozi zadnji avtobus z Glavnega trga v Studence ob 20.52, in odhaja iz Studencev ob 21.07. —
Studenški Rdeči Križ priredi v soboto, dne S. februarja v gostilni g. Senice zabavni večer s pestrim sporedom: šaljivi nastopi, sre-čolov, petje, volitev »miss Studenci 1930« itd. Ker je čisti dobiček namenjen ustanovitvi lastne otroške počitniške koHonljs, bodo posetniki s skromno vstopnino treh dinarjev pokazali, da odobravajo akcijo krajevnega odbora. ki je po zadnjem občnem zboru usmeril vse svoje delovanje v prid delavskemu otroku. Zato: dobrodošli vsi prijatelji mladine! — Kakor izvemo, priredi društvo v isti namen 18. maja veliko tombolo v Studencih, na kar se naj blagovolilo n. n. društva v mestu in okolici ozirati. —
Občni .rbcr mariborske podružnice Udruženja jugos»nv. narodnih železničarjev
se bo vršil v nedeljo, dne 9. t. ni. ob 10. dop. v SDodnji mali dvorani Narodnega doma. —
PLE5
MOTOKLUBA MARIBOR 15. FEBRUARJA 1930 V
ZADR. GOSPODARSKI BANKI
V prid počitniški dečji koloniji na Pohorju
ste priredili včeraj popoldne tukajšnja I. dekliška osnovna in I. dekliška meščanska šola pod pokroviteljstvom Slovenskega ženskega društva v gledališču lepo uspelo prireditev z rajal-nimi in pevskimi nastopi ter z dvode-jansko veseloigro »Sejem v Sevilji«. Vse točke so bile zelo dobro naštudirane in gre vrlim gdč. učiteljicam, vsa čast in pohvala. Lepi so bili rajalni in plesni nastopi, istotako pevske solo-in zborovske točke, enako so tudi zlasti vse glavne vloge v igri bile v prav dobrih rokah. Gledališče je bilo razprodano in občinstvo ni štedilo s priznanjem vrli mladini, ki se je trudila za svoje bratce in sestrice, da bodo mogli v letošnjem poletju spet uživati v čim večji množini sveži in zdravilni pohorski zrak. Upamo, da je ma-terijalni uspeh primeren trudu, ki so ga položile v prireditev vrla mladina in njene vzgojiteljice. —
Glasbena Matica.
Pevski zbor ima v petek skupno vajo.
Nezgode.
Na ledu v Jezdarski ulici je dijak Franc Jakopin včeraj tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo in so ga morali odpeljati v bolnico. — Pri delu si je porezal prste na desni roki knjigovez Ivan Tomažič. Moral je iskati pomoči na rešilni postaji. —
Porod 'm smrt na cesti.
Viničarjeva hčerka, 241etna Marija Flucher iz Vukovega dola, je v noči od pondeljka na torek na cesti proti Sv. Jakobu porodila otroka ženskega spola. V težki duševni potrtosti in zmedenosti je novorojenčka pustila na cesti, sama pa je odšla domov. V torek zjutraj so našli nebogljenčka mrtvega na cesti. Pri raztelesenju trupla v Mariboru je bilo ugotovljeno, da je bi! otrok rojen sicer živ, vendar pa hi bil sposoben za življenje, ker je imel slabo razvite možgane. Orožniki so kmalu izsledili nezakonsko mater, ki je takoj priznala svoje dejanje v polnem obsegu. Izrqčili so jo okrožnemu sodišču v Mariboru, kjer pa je bila po zaslišanju takoj izpuščena.
Ponarejene 20% ne kronske bone so tekom zadnjih dni odkrili v Zagrebu. Policija je odredila obsežno preiskavo. Aretiran je v zvezi s tem že neki mestni uradnik, ki je plasiral za 80 tisoč dinarjev ponarejenih bonov. On pravi, da jih je kupil od nekega človeka, ki ga pa niso mogli najti. Po prvih odkritjih so začele banke pregledovati vse kupljene bone in odkrili so celo množino novih falzifikatov, mnoge celo iz Ljubljane in Dalmacije. Do včeraj je bilo policiji prijavljenih za krog 100.000 Din ponarejenih bonov. —
PREDPUSTNA ZABAVA
8. FEBR. 1930 KAZINSKA DVORANA PETJE ■ GODBA ■ PLES IN RAZNE ZABAVE ZAČETEK 8. URI
P. a GRAFIKA MARIBOR
Zimski dan Rdečega Križa
se bo tekom februarja slavil po vsej državi kot spomin na dan 6. febr. 1876, ko je bilo osnovano Srbsko društvo Rdečega Križa. Leta 1928. je imel Rdeči Križ v vsej državi 30.444 članov in 1,102.443.87 Din dohodkov, lani pa v prvih osmih mesecih (za zadnje 4 mesece podatki še manjkajo) 23.560 članov in 1,040.863.82 Din dohodkov.
Tri krave zaigral.
Včeraj popoldne sta kmeta M. G. iz Slov. goric zvabila dva neznanca v gostilno na »šnapsl«. Pili so in igrali, nato pa še šli v drugo gostilno na »fer-bel«. Neznanca sta pridno plačevala pijačo in kmeta omamila ter mu z goljufivo igro odigrala 6400 Din. Nato sta izginila neznanokam. Kmet je stvar prijavil policiji, ki je že danes zjutraj aretirala mesarskega pomočnika Ivana Zehnerja in Al. Seraka. Oba dejanje priznavata, toda denarja so našli pri njih le še malenkost. «Šerak trdi, da je imel Zehner 3000 D, v celoti pa da nista priigrala toliko, kakor trdi kmet. Oba sta za enkrat v policijskih zaporih, kmet pa obuja kes za svojo neprevidnost, saj je zaigral skoro tri lepe krave. — Nepoboljšljiva je stara znanka policije, delomržna 27-‘et'ia Ljudmila St. iz Kapel pri Brežicah. Danes zjutraj so jo aretirali v nekem hlevu v hlapčevi postelji. Oddana bo sodišču radi vlačugarstva in tajne prostitucije. —
Igralci državne razredne loterije se opozarjajo, da ima uprava »Jutra« in »Večernika« v Mariboru, Aleksandrova cesta 13 še nekaj četrtinskih srečk na razpolago. Žrebanje II. kola se bo vršilo že 10. februarja. Ne zamudite in nabavite si srečke pravočasno! —
Velika kavama.
Danes, četrtek, operni in pevski večer. V petek kabaretna predstava. 386 Prireditev »Mannergesangvereina«.
V soboto, dne 8. februarja, priredi tukajšnje društvo »MSnnergesang-verein« v vseh dvoranah »Uniona« svojo letošnjo maškerado pod geslom »Ob Kongu«. Vabila so že razposlana in kdor pomotoma ni sprejel vabila, naj se tozadevno obme na gosp. Jos. Baumeistra, Aleksandrova 20.	385
italijanski kolonizacijski
nažrti
NEUSPEH PRVIH POIZKUSOV. - PRIRODNE OVIRE IN TEŽAVE. — ALI JE NAČRT SPLOH IZVRŠLJIV? — TEORIJA IN PRAKSA.
Te dni ie tudi naše časopisje na kratko omenilo italijanske predloge glede kolonizacije anektiranega Primorja in Južne Tirolske, ni pa omenilo, da se je izvrševanje prve atape tega projekta že pričelo, odnosno ponekod že skoraj zaključilo. Prvi predlog, da naj bi se asimilacija »tujerodcev« pospešila na ta način, da bi se razselili po ozemlju stare Italije, na njihove domove pa naselili pravi rtalijani, se je pojavil že pred leti in so ga v Rimu tudi vsestransko proučili. V ta namen so poslali na Primorsko in na Južno Tirolsko posebne komisije strokovnjakov, ki so imele nalogo proučiti strukturo tal, plodnost in kulturno sposobnost poljedelske zemlje, klimo, način življenja obmejnega prebivalstva itd. Poročilo, katero so te komisije sestavile, je pa bilo več ali manj negativno za uspešno dovršitev nameravane akcije. Italijanski strokovnjaki so zatrjevali, da na Krasu, v Istri na Piuški planoti, posebno pa v alpskih predelih italijanski poljedelci ne bi mogli eksistirati, še manj pa napredovati, ker je način obdelovanja zemlje doce-a drugačen tu kakor je tam in. ker je tudi klima preostra. Mimo tega pa bi bilo kolonizaciji v napoto tudi to, da na Primorskem ni veleposestev in kolonov, ampak so le male svobodne In samostojne kmetije, ki v stari Italiji v splošnem niso znane.
Zaradi vsega tega je komisija bila mnenja, da je načrt razselitve Slovencev, Hrvatov in Nemcev ter naselitve Italijanov skoraj neizvedljiv, odnosno da bi pomenil, ko bi se kljub temu izvršil, samo katastrofalno gospodarsko nazadovanje »novoosvobojenih« krajev. Njen predlog je tedaj bil, naj se ta eksperiment vsaj zaenkrat opusti, pač pa naj se poizkusi z naseljevanjem Italijanov, na onem ozemlju, ki sedaj še ni dovolj izrabljeno po domačih, bodisi zaradi tega, ker je močvirnato ali kako drugače brez velikih predpriprav za poljedelstvo nepripravno. Te prve kolonije naj bi bile pa tudi samo poizkusne postaje in naj bi se pri naselitvi vpošteva-li samo Italijani iz alpskih predelov stare Italije. Mussolinijeva vlada, je ta predlog komisije strokovnjakov seveda upoštevala in določila, da se imajo razlastiti vsa dotlej neproduktivna tla v novih pokrajinah ter izročiti zvezi bojevnikov, ki naj jih s pomočjo državne podpore mello-rirajo in pripravijo pripravne za poljedelstvo. Ta odredba vlade pa je ostala dolgo le na papirju, in sicer po krivdi zveze bojevnikov, ki za tako delo in za naselitev v novih pokrajinah niso imeli veselja.
Tako je morala naposled vlada sama poseči po realizaciji svojega sklepa. DO' ločilo je primerno število bivših bojevnikov ter jih na svoje stroške poslala v Poacližje ter v Istro. Na Tirolskem je razlastila nekatera močvirja, v Istri pa
je določila za prvi poizkus Čepiško jezero pod Učko, katero je pričela izsuševati. Toda uspeh je bil tudi tedaj skrajno minimalen. Italijanski bojevniki kolonisti so delali le toliko, kolikor so morali in tudi le toliko časa, dokler jim je vlada plačevala dnino. Ko bi bili morali sami prevzeti gospodarstvo v svoje roke, so novo zemljo večinoma zapustili in se vrnili domov. Le redki so ostali in vztrajajo še sedaj. Prav tako klaverno pa ie končala tudi kolonizacija trgovcev in obrtnikov po manjših slovenskih in nemških krajih. Priseljeni italijanski trgovci in obrtniki so se mogli obdržati samo v večjih mestih, kakor v Trstu, Gorici, Pulju, Reki ter le deloma tudi v Tolminu, Idriji in Postojni. Pa tudi tod je procent onih, ki 90 ostali, zelo neznaten, ker niso niti strokovno niti finančno bili sposobni za konkurenčni boj z domačini. Naravnost tragično pa so končali poizkusi kolonizacije trgovcev in obrtnikov po manjših krajih, po trgih in vaseh. Navadno so ti kolonisti prav tako nenadoma izginili, kakor so se pojavili, kajti naši ljudje so jim z bojkotom popolnoma onemogočili vsako eksistenco.
Dosedanji poizkusi kolonizacije Italijanov iz stare Italije, bodisi poljedelcev ali trgovcev in obrtnikov, so se tedaj zelo klaverno končali in od vsega je ostal komaj spomin, zato smo globoko preverjeni, da tudi bodoči eksperimenti ne bodo imeli mnogo več sreče. Kršni Kras in kršna Istra ter klimatično neugodni alpski predeli slovenskega in hrvaškega Primorja niso za Italijane iz stare Italije. Ves način dela in življenja je tu docela drugačen kakor je v italijanskih ravninah ali pa v Apeninih, da južni Italiji, Kalabriji, Siciliji in Sardiniji sploh ne govorimo. V poštev bi tedaj za kolonizacijo mogla priti samo cko-lica Gorice in Vipavska dolina, a tudi ta samo tedaj, ko bi se ustanovila velika veleposestva, ki bi delala s kolon: (koloni so poljedelski dclavci brez lastne zemlje, nekaki viničarji). Stroški za obdelovanje, posebno za vinograde, pa so tu tako neprimerno večji kakov v stari Italiji, da bi si vsak italijanski veleposestnik stokrat premislil, preden bi zapustil svojo ekonomijo v Italiji in se preselil s svojim kapitalom na Primorsko. Krajev, kier bi moglo živeti večje število trgovcev ali obrtnikov samo od trgovine in obrti, pa na Primorskem izven Trsta, Gorice, Pulja in Reke sploh ni. Zato je izvedba načrtov razselitve Slovencev in Hrvatov ter naselitve Italijanov v Julijski Krajini nemogoča ali vsaj skrajno težavna in problematična stvar. To vedo Itali ani sami zelo dobro, zato bo ostalo najbrže tudi v bodoče vse le pri načrtih in — pobožnih željah, kajti teorija je običajno vse nekaj drugega nego praksa.
5trokouni tečaji u Ljubljani
V zadnjem času je Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani razpisal več strokovnih tečajev, ki bi se imeli vršiti v teku meseca februarja, marca in aprila.
Radi pregleda v naslednjem opozarjamo interesente ponovno na vso skupino teh te.t-:cv. Vršil se bo:
1. Knjigovodski in kalkulacljski tečaj za stavbne obrte v Ljubljani od 10. do 21. februarja, vsak dan od 15. do 18. ure, izvzemši soboto in nedeljo. Predavali bodo gospodje zbornični podpredsednik Ivan Ogrin, načelnik zadruge tesarskih mojstrov Fran Ravnihar in prof. Modic s Trgovske akademije. Pristojbina za tečaj 100 Din.
2. Tečaji za sobne slikarje in črkoslikarje v Ljubljani 17. februarja do 15. marca celodnevno po 8 ur. Predavatelji gg. prof. Šantel, slikarski mojster Božič in še en strokovnjak iz črkoslikarske stroke. Pristojbina za mojstre 100 Din, za pomočnike 50 Din.
3. Mizarski tečaj za luženje na Bledu od 15.—17. februarja. Poučeval bo strokovni učitelj Srednje tehniške šole gosp. Dolek. Pristojbina 50 Din.
4. Knjigovodski tečaj v Celju 16. marca do 4. aprila vsako sredo, in petek od 15. do 18. ure ter v nedeljo od 8. do 11. ure. Predava g. prof. Modic. Pristojbina za mojstre 100 Din, za pomočnike 50 Din.
5. Knjigovodski tečaj v Mariboru od
18. februarja do 27. marca vsak torek in četrtek od 19. do 21. ure in v nedeljo od 9. do 11. ure. Predava g. prof. Struna. Pristojbina za mojstre 100 Din, za pomočnike 50 Din,
6. Avtogenski tečaj za začetnike v Ljubljani od 24. marca do 5. aprila celodnevno. Predavata g. inž. Šlajmer in varilni mojster Djurkovič. Pristojbina za mojstre Din 100, za pomočnike 50 Din
7. Avtogenski tečaj za dopolnitev že izvežbanih varilcev v Ljubljani od 7. do 12. aprila, celodnevno. Predavatelja ista. Pristojbine za mojstre 100 Din, za pomočnike 100.
Opozarjamo na te tečaje. Interesenti, ki se še niso prijavili naj to nemudoma . store. Pripominjamo, da izide obširnejši razpis avtogenskih tečajev še naknadno.
Spoti
Cedousta postauil u Zagrebu nau rekord
Znani igralec na glasovir, Geza Le-dovsky iz Dunaja, ki je lani postavil v Pragi nov rekord v neprestanem svira-nju na glasovir skozi krog 83 ur, je sedaj izvršil novo produkcijo trajnega svira-nja v Zagrebu in je potolkel svoj dunajski rekod. Svifal je brez prestanka polnih 85 ur. Hranili in brili so ga med svi-ranjem. Ledovsky ostane še nekaj dni v Zagrebu, nato pa odpotuje v Ameriko. Med potovanjem tja hoče postaviti nov rekord: 100 ur.
Brezskrbna uas
Na Angleškem je vas Pikworth, ki šteje skupno 150 prebivalcev. Med njimi imajo štirje nad 70, pet nad 80 in dva nad 90 let. To je vsekakor lepa starost. A, kar je še bolj zanimivo, je to, da v tej vasi že 10 let ni bilo nobenega smrtnega primera. Vsakdo se bo vprašal, kako doživa ti ljudje tako visoko starost. Oni sami pravijo, da samo za to, ker žive brez skrbi in popolnoma priprosto. Ži-
veti brez skrbi pa vsekakor ni mogoče vsemu svetu, temveč je nasprotno ta slučaj redek, naravnost izredno redek in lahko rečemo celo, da je to mogoče sploh samo v Pikworthu!
Svetovni uspeh Dvorakove opere.
Opera češkega skladatelja Dvoraka, Rusalka, je zadnji čas dosegla velik uspeh v inozemskih gledališčih. Lansko jesen so jo uprizorili v Stuttgartu, sedaj pa so jo uvrstili v repertoar berlinske opere in Velike opere v Parizu. Na spomlad jo bo igrala nemška opera v Pragi.
Koliko potrošimo tobaka v naši državi?
tz razpisa pogojev za oddajo prava velikoprodaje tobačnih izdelkov v zakup, ki ga je objavila monopolska uprava, posnemamo, da je predvidena letna poraba tobačnih izdelkov v celi državi na 1,694,680.000 Din, cigaretnega papirja na 138.940.000 Din, vžigalic na 85.780.000 Din, od tega v dravski banovini za tobačne izdelke 201,660.000 Din, za cigaretni papir 3,410.000 Din, za vžigalice 9,630.000 Din,
Velik izlet slovenskih Izseljencev v Ameriki v domovino.
Naši izseljenci v Zedinjenih državah pripravljajo za letos več izletov v domovino. Eden prvih in največjih bo izlet, več skupin Slovenske narodne podporne jednote. Prva skupina pride v Ljubljano 6. junija, druga 5. julija,
' tretja 7. julija, četrta 9. julija, peta 15. julija, šesta 17. julija in sedma 19. julija. Vse te skupine se zbero 27. julija v Ljubljani na veliko slavnost pod imenom »Ameriški dan v Ljubljani«. Nato bodo sledili izleti skupin: 28. julija odhod v Split, 29. julija izleti v okolici Splita, 30. julija odhod v Kotor, 31. julija iz Kotora preko Dubrovnika v Sarajevo, 1. avgusta ogled Sarajeva, 2. avgusta Beograd, 3. avgusta Subotica, 4. avgusta Zagreb, kjer se zaključi službeni del izleta. Naše domače izseljenske organizacije vrše velike priprave za sprejem izletnikov.
Največjo carinarnico v Jugoslaviji
bodo zgradili v Subotici za 17 milijo nov dinarjev. Občina Subotica ima denar že pripravljen iz kaldrmine, ki jo ima dobiti od države pri Državni hipotekarni banki. V soboto pride v Subotico pomočnik ministrstva financ dr. Gospodnetič, da prouči zgradbo te največje in najmodernejše carinami ce v naši državi.
Posojilo na 1000 let.
Berlinska družba Siemens-Holske je 1. tm. sklenila posojilo v iznosu 150 mili jonov mar!': .1 dobo 1000 let, kar je novost v ne(. .cm finančnem svetu.
Humor pred smrtjo.
Grof Chambord, ki je bil pretendent na francoski prestol in ki so ga njegovi zve sti imenovali »Henrik V.«, je obiska enega izmed svojih dvorskih kaplanov ki je ležal na smrtni postelji. »No, kako re, ljubi abbe?« ga vpraša. Abbe samo malo dvigne glavo in pravi: »Ali nimate l nobenega naročila za Henrika IV.?«
SK Železničar.
Nogometna sekcija: V nedeljo dne 9. tm. ob 15. uri bo radi predstoječih tekem na igrišču obvezen trening I. moštva in rezerve, katerega se morajo u-deležiti vsi člani. Vsakdo naj prinese s seboj popolno opremo. Službujoča odbornika gg. Bukovala in Fischer.
Težkoatletska sekcija: Vsi težkoatleti (rokoborba, boks in dviganje uteži) se opozarjajo, da se vrše treningi redno vsako sredo v telovadnici v Cankarjevi ulici ob 20. uri. V sredo dne 12. tm. se morajo javiti vsi atleti v telovadnici radi izvedbe klubskega prvenstva po novih kategorijah. Istočasno se pozivajo vsi, ki še niso verificirani, da prinesejo s seboj po 2 sliki. Zadeva je nujna radi tekmovanja za prvenstvo dravske banovine.
Lahkoatletska sekcija*. Počenši z dnem 22. tm. se bodo vršili vsako sredo in soboto popoldne redni lahkoatletski treningi na igrišču. Ker je za letos predvidenih mnogo lahkoatletskih nastopov, se atleti že sedaj opozarjajo, da treninge redno in točno posečajo. Istotako se sprejemajo na igrišču prijave novih članov. Lahkoatletski treningi so obvezni tudi za nogometaše. Tajnik.
I3SK Maribor, nogometni odsek.
Vsi igralci prvega moštva se pozivajo, da dvignejo v garderobi svojo opremo radi gostovanja v Ljubljani.
Cross-contry v Mariboru.
Hazenski savez je naročil svojim klubom, da priredijo v svrho propagande cross-contry na 2 km za svoje igralke.
V Mariboru se bo vršil propagandni tek dne 9. marca dopoldne.
Državno prvenstvo v smučanju. Letošnje državno prvenstvo v smuča* nju se bo izvedlo v Bohinju prvo pri-merno nedeljo, ko zapade dosti snega Tekmovalna proga znaša 18 km, skakanje se bo vršilo na Hanssenovi skakalnici. Tekmuje se posebej na 18 km, v sko-kih in v kombiniranem tekmovanju. Državni prvak postane zmagovalec v combiniranem tekmovanju. Zaradi negotovih snežnih prilik se bo objavil dan tekme šele takrat, ko bo izvedba mogoča. Tek na 18 km se bo vršil ali na nedeljo, ali na dan pred skoki, skoki pa naslednjo nedeljo.
Jugoslovanski zimsko-sportni savez zaradi potrebne evidence prosi, da se tekmovalci takoj prijavijo in sicer ločeno za 18 km, za skoke in za kombinira, no tekmovanje. Tekmovalci v kombiniranem tekmovanju se lahko prijavijo tudi k ločenemu tekmovanju, četudi krmarijo tekmovalno progo le enkrat, a se jim v tem primeru dvojno oceni. Smuška štafetna tekma v Mojstrane. Smučarski klub Dovje-Mojstrana priredi v nedeljo dne 9. februarja v okolici Mojstrane medklubsko smuško štafetno tekmo. Štafetni tek bo na 24 km dolgi progi (4X6) s startom in ciljem v Mojstrani. Vsaka štafeta sestoji iz 4 tekmovalcev. Posamezni klubi morejo postaviti poljubno število štafet, najmanj pa vsak po eno kompletno. Start ob 8. zjutraj. Tekmovati morejo le od JZSS verificirani člani. Prijavnina znaša Din 10 za tekmovalca. Klub, ki si pri tekmi pribori prvenstvo, dobi za darilo v trajno last zelo lep pokal. Tekmuje so po pravilniku JZSS. Rezultat tekme in izročitev darila ob 14. uri v hotelu Triglav.
Zimskošportni odsek SPD v Mežici priredi v soboto dne 8V febr. svoj prvi plesni venček v gostilni J. Troha v Mežici. Pričetek ob 20. uri! Udeleženci venčka imajo od vlakov Prevalje v Mežico polovično vožnjo z avtobusi! Vabljeni so vsi ljubitelji zimskega športa in Pece! —
Male športne vesti.
HAŠK je podari! svojim igralcem, ki so nastopili za državno prvenstvo, zlate medalje. —»Iraklis« iz Soluna gostuje v soboto in v nedeljo v Beogradu proti Jugoslaviji in BSK. — Konferenca Balkanskega cupa se bo vršila dne 26. junij ja v Sofiji. Na tem sestanku se bodo odj redile revanžne tekme pojedinih balkanr škili savezov za leto 1931. -— Pri ro?a* državni ping-pong tekmi Madžarska. Češkoslovaška je Madžarska zmagate a 29:0. — Zedinjene države so izdale za zgradbo športnega stadiona preko dva miliardi dinariev.
t
Mariborski V E C E R NIK Jutra
VMaf t b' o r a. dne 6. II. imu
Mlchel Zčvaco
£ukcedja
Zgodovinski roman	19
»Kaj pomeni dan, kaj čas poroke, dete drago!.'. Srečna bodi — to je edino važno zame. Toda nisi mi odgovoiila... Ali moraš danes k njemu?«
»Ne mati; predvčerajšnjim je napravil zadnjo potezo s čopičem na prekrasni Materi božji. •. za katero sem mu sedela,« je dodala naivno. »In dejal mi je, da se vidiva jutri, tu pri vas... Svojo sliko je moral nesti k Svetemu Očetu...«
»K papežu 1« je vzkliknila Maga zamolklo.
»Da, mati! In slika mojega Rafaela je pač vredna družbe drugih mojsterskih del, ki krasč stene Vatikana ...«
Nastopilo je molčanje, ki je trajalo več minut.
Deklica, ki jo je zagonetna starka klicala za Ro-sito, in ki so ji sosedje pravili »fornarina«, ker ji niso vedeli drugega imena, se je nato sanjavo nasmehnila,
rekoč:
»Kadar premišljujem, kako srečna sem, se vprašujem, ali se ne bom morda pokorila s kakšno nepričakovano nesrečo...«
Maga se je stresla.
»Kaj hočeš reči, dete moje?« je vprašala s tesnobo.
»O nič... to so same neumne misli, mamica. Toda recite sami, če nisem v resnici preveč srečna... teh šest let že, odkar živim pri vas... Spomnite se, koliko sem morala trpeti, preden sem vas spoznala...«
Maga je bolestno vzdrhtela.
»Moj greh je bil kriv!« je zamrmrala tako tiho da je deklica ni slišala.
»Deset let mi je bilo tistikrat,« je nadaljevala Rosita, in oči so se ji izgubile kdovekam. »In kakor daleč nazaj se oziram po svojih spominih... vidim samo trpinčenje, tepenje in zaničevanje. Nekateri so me zmerjali s pankertom, drugi so se zaklinjali, da še niti nisem krščena... Toda vse to še ni bilo najhujše. Ženska, ki me je imela pri sebi, me je nečloveško tepla. Za najmanjši pregrešek je vihtela debelo palico nad mojimi pleči...«
Nepremična, z znojnimi kapljami na čelu, je starka poslušala vse to z največjo pozornostjo, čeprav ji ic bila povest že znana.
»Ta ženska je bila tako hudobna, da ji je ljudstvo pravilo Vampirka. Kako ji je drugače ime, nisem vedela in ona mi je očitala, da še jaz sama nimam imena... Zato so me ljudje pričeli imenovati Fornarina, in to ime mi je ostalo; Rafael sam me kliče največkrat tako... O mati, kako žalostna je bila ta doba mojega življenja!... Oblečena v umazane cunje in bosonoga sem morala delati od zore do mraka... Suha sem bila, da bi se me usmilil kamen na cesti, kajti Vampirka mi je dajala jedva dovolj hrane, da nisem po-
ginila gladu... Včasih sem se trgala s psom za ostanke, ki so mu jih dajali... Nekega dne sem že mislila, da je prišla moja zadnja ura... V Vampirkini peči sem bila videla hlebe kruha, ki so me zelo mikali; saj že toliko časa nisem bila jedla!... Lačna sem bila... počakala sem noči... splazila sem se do peči... ukradla sem hlebec, čisto majhen hlebec... Tisti hip pa, ko sem hotela zbežati na svoje uborno slamnato ležišče, je stala pred mano — Vampirka! Prežala je bila name... in videla vse!... Z enim samim mahom me je vrgla na tla... saj sem bila tako slabotna!... nato me je pričela teptati z nogami... in naposled se je sklonila name in me ugriznila tako strašno, da je brizgnila kri iz rane!... Omedlela sem, vsa otrpla od strahu in groze... Ko sem se zopet ovestila, sem bila tukaj, v vašem narečju, mati Rosa... in vi ste ihteli... glejte... prav tako, kakor ihtite zdajle!... Zakaj plakate, mamica?... To so minule reči...«
Maga si je počasi obrisala oči.
»Te reči so minule, toda spomin od njih mi ie ostal v mojem srcu... in ta spomin me peče kakor žareče zelezo,..«
»Dobra mati Rosa!« je vzkliknila deklica. »Pač sem neumna, da množim vaše bolečine s tem, da vam govorim o rečeh, ki jih ne bi vedeli, če vam jih jaz ne bi povedala. Iznebite se teh spominov... To je vse končano...«
»Kesanje še ni končano,« je dejala starka.
»Kesanje!« je vzkliknila Fornarina.
»Da, hčerka moja!... Rekla sem ti, da je prišla ura, ko izveš reči, ki so ti bile doslej neznane...«
»Ah, mamica, vi me navdajate s strahom!...«
»Če bi te mogla navdati z grozo do sebe! To bi bila pravična kazen zame!«
»Mati! Mati! je jeklnila Fornarina, »kaj vas je prijelo? Zavedite se vendar... vaše besede me plašč...«
»In vendar je treba, da izveš!« je dejala Maga in zvila roke. »To je pravično in potrebno... Poslušaj me... Če so te trpinčili, ubogo dete, če je bilo tvoje detinstvo zgolj ena sama dolga bolest — jaz sem hotela, da bodi tako...«
Maga se je spustila na kolena.
»Prekolni me, Rosita!... Jaz sem bila tvoj krvnik!«
*Da bi vas preklinjala, mati! Preklinjala vas, zato da ste me rešili, zato, da sem šele po vas spoznala, kako sladko je živeti, ljubiti in biti ljubljena!«
»Poslušaj... Vampirki sem te izročila jaz!...«
»To so strašne sanje!« je zajecljala Fornarina.
»Ne samo, da sem te izročila tej pošasti — ne, še denarja sem ji dajala, da bi te sovražila, tepla in mučila...«
»Ah, mati Rosa! Ali niste pri pameti?... Vstanite... rotim vas!«
»Ne vstanem, dokler ne boš vedela vsega! Tvoje bolečine sem opazovala in sem se naslajala z njimi.
Tvoje solze so krepčale moje razgnojeno srce. In to je trajalo do tiste noči, ko sem te videla trepetati in u-mirati pod Vampirkinim zobom. Takrat pa se je izvršil v meni nerazumljiv preobrat... Prijela sem te in te odnesla s seboj... in svoje življenje bi bila dala za to, da pozabiš svoje mučeništvo.... Toda ti nisi mogla pozabiti... ti ga nisi pozabila... O, kako strašne so mi bile ure, ko si m s svojim sladkim glasom pripovedovala o svojem nekdanjem trpljenju! Kesanje me je davilo za grlo... kajti jaz sem bila tisto hudobno bitje, ki je povzročilo tvoje trpljenje... Zdaj, ko veš vse.., zdaj me prekolni!«
Fornarina je vzkliknila. Sklonila se je, dvignila star* ko in jo objela s svojimi rokami.
»Meti!« je dejala z drhtečim glasom, »mati, ljubim vas... vi pa... ali ne ljubite več svoje hčere?«
Msgi ye je izvil čuden, tuleč glas, v katerem seje družila brezmejna bol z neskončnim veseljem...
»O Bog! O Bog!« je vzkliknila. »Odpušča mi!... Ne peha me od sebe... še vedno me imenuje svojo mater!«
Nekaj minut je siromašni brlog odmeval ihtenje teh dveh ubogih bitij, ki sta bili tolikanj trpeli in ki jih je ta trenotek bridkega veselja navdal s tesnobo kakor najzadnja vseh bolečin!
Stara Rosa si je prva otrla solze in premagala silno razburjenost, ki jo je dušila, rekoč:
»Zdaj, hčerka moja, treba, da izveš vse...«
»Mati,« je rekla Fornarina, »čas je, da grem k Nunciji v pekarno...«
»Danes ne pojdeš, dete moje.«
»Toda pogrešali boste moje dnevno plačilo, mati.«
»Rosita!... Saj sem ti rekla, da izveš vse,« je odgovarjala Maga z vročično naglico. »Tvojo ubogo plačo da bi pogrešala! Glej dete!«
Prijela je deklico za roko, potegnila jo k skrinji id odprla predal. Predal je bil poln zlatnikov in Srebrnjakov. Fornarina je osuplo pogledala starko.
»Ali ne razumeš?« je vzkliknila čarovnica. »Ail ne vidiš, da sem te le zato puščala opravljati nizko delo, ker nisem hotela, da bi si ljudje mislili... in sumili... Danes, hčerka, ne pojdi v pekarno, niti jutri, niti naslednje dni!«
Starka je premolknila.
»Poslušaj, Rosita! Izvedeti moraš, zakaj si dekle brez imena in brez rodbine... Izvedeti moraš, zakaj sem te jaz, ki mi pravijo Rosa, imenovala Rosito... Izvedeti moraš, zakaj sem te sovražila z besom in gnevom, jaz, ki bi dala svoje življenje, samo da ti prihranm le eno bolečino. Vse boš izvedela, kajti ura, strašna ura je bila... Vedi, hčerka, da nevarnost, ki ti preti, prekaša v svoji strahovitosti vse, karkoli si pretrpeh v svojem bednem detinstvu... Vampirka sama bi se ti zdela krotka spričo tigra, ki preži nate iz noči.«
(Nadaljevanje sledil
MaH OfitMi, M »Mija« pom. Oovtln« to •otijaln« nam«««
SbSinstva:
jlcjmaitjti
:«Mkab*Md*90p, Oto 5>
z Mali
2mHw, doptoovM)« to oglati trgovafcoga aN uMiiBip tnadaja: »»atol beaada 60 p, najmanj« »anali Oto K> —
y vili »Julija«,
Tomšičev drevored, oddam s 1. marcem boljši osebi, lepo opremljeno soba_________________________________379
Snežne čevlje in galoše
vulkanizira najceneje čevljarska delavnica Avgust Gusel, Radvanjska cesta 1.	378
f  1	1	   111
20% kronske bone kupimo!
Plačamo najvlšjo dnevno ceno. Prometna bančna družba, Maribor, Cankarjeva ulica 14.	307
Sprejmem enega ali dva dijaka
na stanovanje. Naslov pove uprava.
Krasne pletene obleke
v veliki izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pleta ma M. Vezjak, Maribor. Vetrinjska ulica 17.	2319
Športniki!
Drsalke brusi in ponikla najbolje in najceneje, mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14.
Mehanična delavnica
za popravila vseh vrst gramofonov, šivalnih strojev, zajamčeno so lidne in brezkonkuren-čne cene znane tvrdke Justin Gustinčiči Maribor, Tattenbachova 14. Zadostuje dopisnica, da pridem po stroj in gramofon na dom.
Iščem
dvo- do trisobno stanovanje s kopalnico. Naslov naj se odda v upravi lista.
Park kavarna
odprta čez celo zimo.
206
Prodam:
spalno sobo, novo, moderno s psiho-ogledalom, dve omari, dve postelji, dve nočni omarici z apoteko, psiho, mizo, dva tapecirana stolčka, dvema-draci, dva vložka skupaj 5250 Din. Novo otomano 550 Din, kompletno posteljo s tridelno madraco 650 Din, otroško železno posteljo z madraco in vložkom 750 Din. špansko steno, japan ročno delo, črno mizico in dva tapecirana stolčka 1200 Din. Vprašati Aleksandrova cesta 45 II, vrata 11.	372
Oddam lepo malo In veliko sobo
takoj v najem. Istotako se vzame več abonentov na brano po 15 Din dnevno. Vrazova ulica 2, pritličje levo. 375
V nedeljo zjutraj
se je zgubila v gostilni Gačnik v Studencih siva boa. Pošten najditelj se naproša, da jo odda y omenjeni gostilni.
377
500 Din dobi tisti, ki mi preskrbi službo nočnega čuvaja, portirja, hišnika ali kaj sličnega v Mariboru. Na zahtevo položim tudi kavcijo. Anton Štante, Jezdarska ulica 8. III. objekt.	376
Vulkanlzacljo avtogumlja, galoš In snežnih čevljev sprejema Franc Terbuc, Glavni trg 4.
Najvlije cene plača za staro zlato, srebro in novce kakor tudi za zobovje M. llger-ja sin,
Maribor. Gosposka ulica 15.	1548
Zastore, zavese in posteljna pregrinjala
v zelo okusni izdelavi, kakor tudi perilo za dame, ot oke in gospode po meri dobite pri
OLGI RUPNIK
atelje sa parilo
Maribor, Slovenska ul. 20
Tudi dostavljeno blago se prevzame v delo «8
Ustnega pridelka v zapečatenih steklenicah liter po 12 Din dobite pri
F1UIGES, VISKI 1UU H/1
densi hodnik.
»17
Obvestilo!
S tem izjavljam, da sr. Ivo Trauner ni upravičen sklepati kakršnihkoli kupčij za mojo tvrdko.	387
»GRAMOFON« A. RASBERGER.
LJUBLJANA.
Par težkih konjev
z opremo, event. tudi z vozom vred ima »Lajteršperška opekarna« pri Mariboru	381
na prodaj 1
mirni
Inventure
Iztočenega
16 vrst različnih garnitur spalnih in jedilnih sob. Privatni kupci odločite se hitro! Izrabite to ugodno priliko prištediti si
SOS
*»
WEKA" MARIBOR
ALEKSANDROVA CESTA ST. IS
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja m urednik: FRAN BRO ZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA
v Mariboru.