Poitntna ptolam v gotovM Lir 0.40 Štev. 25& V Ljubljani, v ponedeljek, 10. novembra 1941-XX Leto TI. lakljiCna poo&laščenka n oglaievanje Italijanskega la tujega IzTorai Unioofl Pobblidti italiaoa & A, Milano. Urednlltvo Ib sprav«: Kopitarjeva 6, Ljubljana. 5 Redazione. Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lnbiana. Concetsionaria Mcioaiva par la pabbliciU dl provenleoza ftaHana ed eateras Uniona PubbliciU ltaliana S. A, Milano, II bollettino No. 52T Azioni aeree sul Mediterraneo II Quartiere Generale delle Forze Armate comunica in data da 9 novembre il seguente bolletino di guera n. 525: Durante l’incursione su Brindisi, menzio-nata del bolletino di ieri, la difesa contraerea ha abbattuto tre apparecchi nemici. Questa notte, nuova incursione aerea sulla Sicilia e sul’Italia meridionale. A Napoli danni ad edifici civili e incendi presto domati; due morti e quatro feriti tra la popolazione; un velivolo e stato abbattuto ed e precipitato in mare. NelPAfrica settentrionale, in azioni locali sui fronti di Tobruk e di Sollum, nostri reparti hanno catturato un certo numcro di avversari ed hanno inflitto perdite in morti e feriti. Aerei britannici hanno lanciato bombe su Bengasi danneggiando alcune case e colpendo 1’ospedale coloniale; qualche perdita nella popolazione indigena. In Africa orientale sui fronti di Culqua-bert, Celga e Ualag, forti attacchi appoggiati da azioni aeree sono stati respinti dalle nostre truppe; 1’avversario ha riportato perdite note-voli. In Mediterraneo una ncstra torpediniera ha abbattuto quatro aeroplani nemici. In diverse azioni svoltesi ieri quatro nostri velivoli non sono rientrati. Vojno poročilo it. 525 Letalski nastopi na Sredozemlju Uradno vojno poročilo št. 525. pravi: Pri letalskem napadu na Brindisi, ki je bil omenjen v včerajšnjem vojnem poročilu, je Jirotiletalska obramba sestrelila tri angleška etala. Preteklo noč so sovražna letala znova napadla Sicilijo in Južno Italijo. V Napotijo je bilo poškodovanih nekaj civilnih poslopij in nastalo je nekaj požarov, ki pa so bili naglo po-gašeni. Med civilnim prebivalstvom sta bila dva mrtva in štirje ranjeni. Eno letalo je bilo sestreljeno in je padlo v morje. y. severni Afriki je prišlo do krajevnih na-K*°POv pri Tobruku in Šolamo ter so naši oddelka ujeli nekaj sovražnikov, m jim prizadeli tudi znatne izgube v mrtvih in ranjenih. Britanska letala so bombardirala Bengazi in poškodovala nekaj hiš. Zadela so tudi koloni jalno bolnišnico. Med domačim prebivalstvom je bilo nekaj izgub. V vzhodni Afriki so naše čete na frontah pri Knlkvabertu, Celgi in Ualagu odbili jake napade, ki jih je podpiralo letalstvo. Sovražnik je utrpel znatne izgube. Na Sredozemskem morju je naša torpedov-ka sestrelila štiri angleška letala. Z različnih akcij se štiri naša letala niso vrnila. /Hitlerjev govor ob obletnici prve narodnosocialistične revolucije Vsa Evropa v boju zoper skupnega sovražnika in za skupni vzor Judje — krivci vojne. Nemčiji ne gre za uspehe zaradi ugleda. Zakaj je nemška vojska pred Leningradom v obrambi. 10 milijonov Rusov uničenih. Nemčija se ne bo nikdar vdala, pa naj traja vojna, dokler hoče. Odgovor Rooseveltu. Bližnji in daljni cilji te vojne. Neločljiva zveza med Hitlerjem m Mussolinijem Mttnchen, 10. nov. s. V Miinchenu so včeraj imeli običajno spominsko slovesnost za padle hitlerjevske borce ob prvi revoluciji leta 1923. Hitlerja, ki se je pred vojno vedno sam udeleževal slovesnosti, je zastopal bavarski pokrajinski namestnik Wagner. Navzoči so bili vsi prvaki stranke, razen tistih, ki so na bojišču. Po slovesnosti na grobu tistih, ki so izgubili življenje kot žrtev atentata na Hitlerja pred dvema letoma, so se začele slovesnosti pred spomenikom padlih narodnih socialistov. Tam je namestnik Wagner prisostvoval mimohodu vojske in hitlerjevskih oddelkov ter udeležencev prve revolucije. Predsnočnjim pa je Hitler pred glavnimi zastopniki stranke, vojske in pred svojimi tovariši iz prve dobe narodnega socializma imel govor, v katerem je med drugim v začetku omenil veličastne in bliskovite zmage na Poljskem, na Norveškem, v Belgiji, Holandiji in Franciji in dejal, da je bil odbit tudi njegov zadnji poskus za sklep miru po vojaškem zlomu Francije. To ponudbo je nori pijanec, ki že leta in leta vlada Anglijo, odbil ter razlagal kot znamenje slabosti. Zato ni ostalo drugega kakor spet začeti boj, ki bo osvobodil grozeče nevarnosti ne samo Nemčijo, temveč vso Evropo. Poglavitni krivci za sedanjo vojno so Judje. Zaradi tega je plemensko vprašanje ključ svetovne zgodovine. Uničevalno delo Judov se kaže povsod: na Poljskem, v Franciji, na Balkanu, zlasti pa v Sovjetski Rusiji. Zatem je obširno govoril o razlogih, ki so ca poleti privedli do tega, da se spravi nad bolj-leviško nevarnost, ki je ogražala vso evropsko celino. Zgodovinsko je dokazano, da je Stalin sklenil napasti Nemčijo, da bi s tem uresničil del Leninovega programa- svetovno revolucijo. Kakšne so bile ruske priprave na vojno, naj povedo naslednje številke: V nekaj kratkih mesecih je bilo vzdolž nemške meje narejenih 900 letališč. Kjer so nekoč bile navadne vasi, so v dveh letih uredili središča vojne izdelave, koder je bilo zaposlenih po 76.000 delavcev. Po rasnih prednjih predelih so se zbirale vedno nove divizije. Vojna na Balkanu je pomagala postaviti v svetlobo luč sovjetske načrte. Prevrat V Belgradu je treba, kakor je znano, pripisovati moskovski tolpi, ki so jo hrabro podpirali angleški agenti. Stalin je bil tiste čase prepričan, da bi vojna zoper Srbijo dajala Nemčiji posla vsaj leto dni, kar bi mu omogočilo končati priprave. Hitler je dejal, da zdaj lahko prvič poroča, da je mftja 1940 bila v Londonu vrsta skrivnih sej v poslanski zbornici. Tam je predsednik vlade Churchill razložil svoje'misli in upanja in si- Preganjatni boji v Rusiji Odbiti novi sovjetski napadi na severu Hitlerjev glavni s tan, 10. nov. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavijo naslednje uradno vojno poročilo: Na Krimu so nemške im romunske čete uspešno nadaljevale s preganjanjem poraženega sovražnika vzdolž jugovzhodne obale in na polotoku Kerču. Jalta je bila zavzeta. Berlin, 10. nov. e: Novice, ki Jih je »^mški poročevalski urad dohil iz voja&kega vira, pravijo, da je spodletelo nekaj sovjetskih poskusov za zlom nemškega obleganja na severnem bojišču. Nasprotnik je imel take izgube, da je moral za vsak nov napad pošiljati v boj nove rezerve. Dvajset Čehov na Dunaju ustreljenih Berlin, 10. nov. s. Kakor poroča voditelj nemške policije, je bilo 6. novembra ustreljenih dvajset članov češke tolpe, ki jo je odkrila nemška policija in ki je bila v stikih s skupino upornikov, obsojenih v češkomoravskem protektoratu. Ta tolpa je poskušala s požigi na Dunaju in v dunajski okolici uničiti oskrbovalnice živil, ki so bila namenjena prebivalstvu. Angleški letalski izleti nad Nemčijo Berlin, 10. nov. s: Angleške letalske sile, ki so skušale včeraj napasti zasedeno ozemlje ob Ro-kavskem prelivu, so imele zopet hude izgube. V srditih letalskih spopadih so sestrelili lovci 28, protiletalsko topništvo pa 3 angleška letala. V pretekli noči so britanski bombniki napadli zahodno Nemčijo. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj izgub. Sestreljenih je bilo 9 sovražnikovih letal. Odkritje o sabotažah na SVedskem Stockholm, 10. nov. s. Stockholmska policija je privedla v zapor še dva nevarna saboterja. Eden njiju je podanik tuje države. Priznala sta, da sta nameravala pognati v zrak neko finsko ladjo, ki je bila zasidrana v nekem švedskem pristanišču. Sodišče v Stockholmu iu bo v kratkem sodilo. Na osrednjem delu bojišča je neka nemška pehotna divizija z naskokom zavzela neko sovjetsko postojanko. Pri tem so pešaki iz voj evali 80 sovjetskih trdnjavic ter pripravili pot naskokujo-čim četam. Na južnem bojišču so Nemci zavzela nek važen kraj, kakor poročajo iz pristojnega vira. Topništvo je onesposobilo nekaj prednjih strojniških gnezd ter pripravilo pot za napad pehote. Napad je popolnoma uspel. Na finskem bojišču so finski oddelki zadaje dni pridobili novo ozemlje. Vkolikor je dozdaj znano, so zajeli 600 mož ter dobili v roke 22 topov in drugo pomembno blaga Nov podpredsednik hrvaške vlade Zagreb, 10. nov. s. S poglavnikovim odlokom je bil dr. Džafer Kulenovič imenovan za podpredsednika hrvaške vlade. Njegov prednik dr. Osman beg Kulenovič je bil odstavljen s tega mesta in imenovan za opolnomočenega ministra. Dodeljen je za zdaj zunanjemu ministrstvu Slovesnosti na čast maršalu Keitelu v Bukarešti Bukarešta, 10. novembra, s. Maršal Antonescu je priredil v dvorani predsedništva ministrskega 6veta sprejem na čast feldmaršalu Keitelu. Na-vzočoi 60 bili podpredsednik ministrskega sveta, prof. Mihael Antonescu, poslaniki Italije, Nemčije m Japonske in nekaj drugih italijanskih, nemških in japonskih osebnosti. Smrtna obsodba nad saboterji v Romuniji Bukarešta, 10. nov. s. V noči na 2. november je bilo v Bukarešti aretiranih šest strahovalcev, in sicer neki inženir Panet z ženo,, kemik Mozes, dr. Kornbauer in dve ženski, in sicer Nagy Elizabeta in Josipovici Ada. Vsi so iz judovskega rodu. Združili so se v tolpo in pripravljali atentate in sabotažna dejanja. Pri njih so našli veliko množino razstreliva. 5. novembra jih je posebno vojno sodišče obsodilo na smrt. Včeraj zjutraj je bila obsodba nad njimi izvršena. cer po točnih podatkih moskovskega poslanika Crippsa. Dejal je, da bo Sovjetska Rusija stopila v vojno najpozneje v enem ali poldrugem letu. Nemčija je za vse to vedela in je prav zaradi tega izvajala vse posledice. Danes, ko Nemčija vse to ve, se mora zares zahvaliti Mussoliniju, da je že leta 1940. porinil nož v ta gnojni mehur. Hitler je nato pravil o balkanski vojni, o zavzetju Krete in o začetku boja zoper Sovjete. Dejal je: >To je bila najresnejša odločitev dozdaj v mojem življenju. Sedanji boj ni samo boj za Nemčijo, temveč za vso Evropo, ki se zdaj bori zoper to mongolsko državo in zoper drugega Džingiskana. Danes lahko rečem, da se morda prvič v zgodovini sveta bije vsa Evropa in sicer zoper skupnega sovražnika za skupni vzor. Cilji tega boja so bili: uničenje sovražnikove vojaške moči ter zasedba industrijskih in prehranjevalnih središč. Mi nismo nikdar iskali uspehov zaradi golega ugleda. Če danes kdo pravi: zdaj ste pa pri Leningradu v obrambi, mu odgovarjam, da smo tudi pri Leningradu držali pobudo, dokler se nam je zdelo potrebno, to je do popolne obkolitve mesta. Res je, da smo zdaj tam v obrambi, toda sovražnik mora nepretrgoma poskušati z izpadi in bo končal s smrtjo od gladu. Jaz ne žrtvujem niti enega človeka več kakor pa je neobhodno potrebno. Povem pa, če bi kdorkoli mogel iti Leningradu na pomoč, bi jaz takoj zapovedal, da ga je treba zavzeti. Komur je uspelo, da je od pruskih meja prišel do deset kilometrov pred bivšo rusko prestolnico, bo poč zmogel korakati še tistih deset kilometrov. Mesto je obkoljeno in nibče ga ne bo mogel rešiti. Padlo bo v naše roke. Če bi kdo pripomnil, da bo padlo v naše roke kot ogromen kup podrtin, mu odgovarjam: Meni gre le, da uničim leningrajsko industrijsko središče, če hočejo Rusi potem pognati v zrak mesto, kar naj ga. Ponavljam, ne iščem uspehov zaradi golega ugleda. Če kdo hoče vedeti, zakaj danes ne korakamo naprej, sem pripravljen zadovoljiti ga: Ne korakamo naprej, ker zdaj dežuje, sneži in ker morda še niso popravljene železnice, čas za ta pohod Vojne izgube v oktobru Rim, 10. nov. s. Vrhovno poveljstvo poroča: Izgube, ugotovljene v oktobru, in tiste, ki jih ne vsebujejo poprejšnji seznami ter za katere so do 81. oktobra prišli predpisani podatki, znašajo v vojski in milici: Severna Afrika: padlih 128, ranjenih 192, pogrešanih 166. Rusko bojišče: prvi seznam: padlih 152, ranjenih 340, pogrešanih 15. Grško-albanska in albansko-jugoslovanska -meja: padlih in umrlih zaradi ran 179, ranjenih 128. Domače ozemlje: padlih 9 (letalski napadi). Mornarica: padlih 66, ranjenih 121, pogrešanih 234. Letalstvo: padlih 34, ranjenih 46, pogrešanih 29. Slavnim bojevnikom in njihovim rodbinam velja ganjena in nevenljiva hvaležnost domovine. Vesti 10. novembra Sv. Oče Pij XII. je včeraj po vatikanskem radiu govoril narodnemu evharističnemu kongresu v chilen&ki prestolnici Santiagu. Želel je miru Chilencem in vsem ljudem dobre volje ter podelil apostolski blagoslov. Japonska vlada je poslala vladi republike Paname oster ugovor zaradi internacije 380 Japoncev, ki jim je prepovedano v Panami vsako gibanje im vsako delo. Panama pa je odgovorila, da pomeni japonska vpomenica vmešavanje v panamske notranje zadeve in da je zaradi tega ni mogoče upoštevati. Da bi si vzgojila izbrano skupino strokovnjaških delavcev, se je romunska vlada sporazumela z Nemci, da pojde v Nemčijo 10.000 mladih Romunov, ki se bodo v nemških tovarnah in industrijah pripravljali in .usposabljali. Romunski delavci bodo odpotovali v Nemčijo v začetku decembra. Amerikanska industrija dosti zaostaja za evropsko, bodisi po skušnjah, bodisi po strojih m izdelkih. Zaradi tega ameriška oboroževalna industrija še zdaleč ne dosega po izdelavi evropske, sodi portugalski list »Diario de la Manha«. Ameriška spomenica Finski, naj sklene ločen mir z Rusijo je za Finsko nov opomin, naj mirno gre po lai&tni poti ob boku sil, ki se bore za vzpostavitev svobode in pravičnosti med narodi, pišejo finski listi. Argentinska vlada je izdala odtok o zasegi vseh zalog jute in jutastih vreč v državi, ker drugače ne bo mogoče spraviti letošnjega pridelka. Hrvaško športno zastopstvo je včeraj odpotovalo iz R ima. V Atenah ao včeraj praznovali obletnico pohoda na Rim. Poleg grške vtade so ee slovesnosti udeležili ajastopniki italijanske in nemške vojske, zastopniki fašistoveke stranke in drugi emo določili mi, samo mi in ne tisti čudoviti angleški vojskovodje, katerim je naloga, da določajo in urejajo čase za svoje umike. Odgovorim lahko tudi s tem, da mora zasedanje industrijskih in prehranjevalnih središč napredovati po načrtu. Včasih je dovolj, da se uniči ena sama naprava, pa so ohromljene preštevilne druge. Hitler je potem govoril o veličastnih uspehih nemškega in zavezniškega orožja. Prav je, da nekatere lesene angleške butice vedo, da po natančnem štetju in računih nemških vojaških oblasti znaša točno število zajetih sovjetskih vojakov 3,600.000. Temu številu odgovarja vsaj toliko padlih. Iz tega se lahko sklepa o obsegu svetovnega spopada. Če potem računamo, da vsakemu padlemu odgovarjajo povprečno trije ali štirje ranjeni, pridemo do sklepa, da znašajo sovjetske izgube 8 do 10 milijonov. Glede števiik, ki jih je povedal Stalin, pa zadostuje ena sama pripomba: če so Rusi imeli tako šibke izgube, Nemci pa dvakrat tolike kakor Rusi, kako to, da so se Rusi morali umakniti za nad 1500 km. Sicer pa bodo dejanja dokazala resnico nemških trditev. Medtem pa je mogoče sporočiti, da so že ogromno množice ujetnikov poslane na delo in nazadnje bo videti, da ne sodeluje pri obnovitvi 380.000 mož, temveč 3,600.000. Pri navedbi številk o vojnem plenu je Hitler povedal samo glavno: 15.000 letal, 22.000 tankov in 27.000 topov. Niti vsa svetovna industrija z nemško vred ne bi naglo mogla nadomestiti teh boljševiških izgub. ^ Zasedenih je bilo 1,670.000 kv. km ozemlja, ki je petkrat toliko kakor Anglija in na katerem ]e od 60 do 65 odstotkov vse ruske industrije iu surovin. »Vse to dolgujemo junaštvu in požrtvovalnosti vojakov ter strahoviti notranji fronti. To je druga fronta, za katero je še tretja, ki 6e imenuje Evropa.« V zvezi s tem je posmehljivo in zajedljivo govoril o načrtih za velikansko oboroževanje, o katerem trobentajo velike demokracije vsak dan. Lahko jamči, da je Nemčiia znova pomnožila svojo vojaško silo, ne da bi trobentala. Lahko tudi pove, da se je njena oborožitev prestavila proti nekaterim določenim predelom. Gospe demokracije naj le čvekajo neprenehoma o števiLkaih. Nekega dne bodo ostrmele pred stvarnostjo naših. Med tema številkami je tudi naslednja: Amerika ima 125 milijonov ljudi, Nemčija s Češko in Poljsko tudi (125 milijonov. Ozemlje, ki neposredno dela danes za Nemčijo šteie drugih 150 milijonov ljudii, ozemlje pa, ki posredno dela za ta boj 350 milijonov ljudi. In nihče ne more dvomiti, da se nam bo posrečilo dejansko zaposliti vse zasedeno ozemlje in tisto, ki ga mi upravljamo.« Potem je poveličeval trdnost nemške notranje rronte in zatrdil: »Nikdar se ne bo več za Nemčijo ponovil november iz leta 1918. Vse si je mogoče misliti razen Nemčijo, ki bi se vdala. Vojna lahko traja dokler hoče, toda zadnji bataljon v tom boju bo nemški. Vsak poskus, da bi nas preplaši 'In, je nekoristen. To naj velja na j>rimer za Ameriko, od koder prihajajo vedno nove grožnje. Ponavljam tisto, kar sem dejal pred letom dni: vsaka ladja, ki vozi vojno blago, namenjeno našemu sovražniku, bo torpedirana. Glede Rooseveltove zapovedi, naj ameriške ladje streljajo, odgovarja: »Predsednik Roosevelt je zapovedal svojim ladjam, naij streljajo brž ko zagledlajo nemške ladje. Jaz sem zapovedal nemškim ladjam naj ne streljajo brž ko vidijo ameriške ladje, temveč naj se branijo, če bodo napadene« Hitler je nato z nekaj zajedljivimi 6tavki oži- goeal znane Rooseveltove potvorbe, n-aiio pa ie TCUkSa°bSS°Srednih *“ b°dOČih Cili'h 6edanJeffa S.rn,&s™d“!, bistveni cilj je bil dosežen: od-, ,e ^a, "e^rnost> ki je grozila Evropi. To za zmeraj izključuje možnost, da bi evropski vzliod 8 svojimi prerodovitnimi tlemi in nepre-Miffi 1 zaiogami I**1 *emijo bil še kdaj mobiliziran zoper evropsko celino. Bogastvo te zemlje bo postavljeno v službo Evrope. „ ,aIo8a« ki nas čaka, je veličastna. Obsega J2 H./?0’, •v.Prv.1 vrsti, lla5° domovino, potem pa vse tiste, ki imajo enake potrebe. Prepričan sem, ?.ne,.,bo nikdar svet druge vrste, listi možak ki sliši na ime Willkie, je pred Kratkim dejal da bo prestolnica sveta Berlin ali vvashington. Jaz sicer pravim, da Berlin ne mi-sii ravno postati prestolnica sveta, a tudi ne bo to postal Washmgton. Menim, da bi v Evropi bilo kakih 50 srednjevelikih mest, ki bi odločno ugovarjala zoper tako žalitev človeške omike. »Naš veliki cilj na Vzhodu je v bistvu poslednje razdobje v uresničevanju našega programa, ki je: jjostaviti delo na mesto zlata S tem mislimo zajeti vse svoje današnje zaveznike v prvi vrsti pa tisto državo, ki ima enake in morda Se dosti večje potrebe kakor mi: Italijo Vem da Duce na to vojno ne gleda drugače kakor mi! Tudi njegova uboga m preobljudena dežela ie bila vedno zanemarjena in ni nikdar vedela, kje naj jemlje vsakdanji kruh. Duce je z mano sklenil neločljivo zvezo, ki je nobena sila na svetu ne bo raztrgala in ne bo mogla nikdar raztrgati. To sta dve revoluciji, ki sta se v različnih dobah in v različnih oblikah, toda z enakimi cilji srečali in bosta zdaj skupaj dosegli isti cilj. Danes se ne bijemo več sami, temveč v mogočni evropski fronti. Ob koncu tega leta bom pač lahko re-Kei, da smo g to fronto odstranili največjo nevarnost. Žrtve vseh bodo bogato poplačane. Ne smemo namreč pozabiti, da gre zdai za usodo Evrope v bodočih tisočletjih.« Razne male zgodbe iz kronike Razprave proti navijalcem — Izgubljena pasja znamka Posestne spremembe Ljubljana, 10. novembra. Pri okrajnem sodišču je sedaj do 122 tekočih zadev zaradi navijalstva in prekoračenja rajnih predpisov o cenah; mnogo je ovadenih trgovcev, ki niso imeli po izložbah pravilno označene ccne raznemu blagu in potrebš6inam. Na okrožnem sodišču bodo ta teden prav zanimive razprave o navijanju cen. Vseh obtožencev je do 25, med njimi največ gostilničarjev. Matiček je prebrisan dečko, star dobrih 21 let, izurjen v trgovskih poslih. Bil je brez posla, pa je prišel na misel, da bi kupčija z jajci prav lep dobiček donašala. Spravil se je na prekupčevanje. Sredi julija je prinesel na trg jajca in zahteval za vsak komad 1.30 lire. Nadzorna oblast ga je prijela. Pred kazenekim sodnikom-poedin-cem je Matiček vse le-po prignal. Bil je zaradi navijanja cen obsojen na 7 dni zapora in 100 lir denarne kazni. Vesela in zanimiva je zgodba o izgubljeni pasji znamki. Gospod Polde, ki ima 6voje posestvo v šenpeterski fari, ki je odličen mož, je pri kopanju krompirja Beptenibra našel kaj čeden in neobičajen zaklad. Izkopal je pravo čudo narave. Na njivi je dobil čudovito zraščen krompir. In v njem je cxlkrll pasjo znamko, ki jo je bil pred leti izgubil njegov pes. Po dolgih letih je našel g. Polde znamko, ki sedaj nima posebne veljave, toda je zanimivost, vredna, da jo mali kronist zapiše. Priznanje obtoženca samega brez drugih do-kuzov Se ni noben dokaz za njegovo krivdo in obsodbo, kakor to določa § 254. k. p. Neka prodajalka kruha, Katarina, je bila obsojena na 7 dni rapora in 50 lir denarne kazni, ker je prodajala kruh po višji ceni, kakor je bila od oblasti določena. Pred sodnikom je lo sama priznala In zatrjevala, da takrat ni še vedela za maksimalne cene. Kruh pa je prodajala v kosih. Proti sodbi je podala priziv, v katerem je navajala, da priznanje samo še ni dokaiz za njeno krivdo in dalje, da ni kršila predpisov o maksimalni ceni kruhu, ker je dotični cenik določeval pri prodaji kruha v kosih do 100 g višjo ceno, kakor pa za prodajo kruha v teži 1 kg. Apelacijsko sodišče je ugodilo prizivu, prvo sodbo razveljavilo in odredilo ponovno razpravo pred prvim sodnikom. Sedaj je bila prodajalka Katarina oproščena v smislu izvajanj priziva. Nepremičninski trg sedaj v novembru ni tako živahen, kakor je bil oktobra. Zemljiška knjiga je v prvih 10 dneh tega meseca zaznamovala le nekaj manjših posestnih sprememb. Nedeljkovič Jela roj. Miriar, posestnica v Ljubljani, Sv. Petra c. št. 24, je prodala Regini Kobal-dovi, uradnici v Ljubljani, Ob Zeleni jami št. 19, nepremičnino št. 522/9 in 1123 k. o. Stožice, za 14.380 lir. Stefelj Fran, posestnik na Ježici St. 70, Je prodal Alojziju Zajcu, po3eetniku na Ižanski c. št. 109, parcelo št. 011/80, travnik, k. o. Karlovško predmestje, za 3000 lir. Nanut Jože, posestnik v Tacnu, je prodal Janezu Skoku, posestniku v Spo. Pirničah, parcelo št. 225. njiva, k o. Sp. Pirniče, v izmeri 2572 m’, za 9.602.60 lir. Pogodba datira š» iz decembra 1940. Likovič Alojzija, posestnica v Tomišlju, je prodala Vidu Maiziju, posestniku na Jeaeru pri Podpeči, parcelo št. 2199, travnik, k. o. Tomišelj, jr izmeri 2536 mJ. za 8420 lir. Mazi Josip, posestnik na Jezeru, je prodal Ivanu Slokanu, stavbeniku in posestniku v Ljubljani, Kolezijska ul. št. 9, parcelo St. 398/4, k. o. Jezero, pašnik, v izmeri 1525 m’, za 3040 lir. Dimnik Ivana, posestnica v Ljubljani, Jarška ceeta, je prodala Stanku Grčarju, zasebniku v Ljubljani, Gasilska ul. št. 15, nepremičnino vi. št. 463, k. o. Brinje, obstoječe iz parcele št. 657/2, njiva, v Ribarnica bo verjetno še letos gotova Ljubljana, 10. nov. Gradnja nove ribarnice naglo napreduje,' tako a 1)0, če le ne bo zimsko vreme preveč nagajalo, 'e letos končno dograjena. Nosilni stebri že stoje i.ir so zanimivo arhitektonsko zaključje nove tržnice. Podzemski prostori ribarnice so že davnaj (otovi. Slikoviti oboki ob strugi Ljubljanice lepo dopolnjujejo prostor med trimostovjem ter tržnico v podzemlju, dočim gornje stebrišče le rahlo zakriva Kresijo. Vrhu teh stebrov so že začeli gra-■lili leseni opaž za betonsko streho tržnici. Ta opaž lio golov že v nekaj dneh. Ker ni pričakovati Se lako kmalu preveč velikega mraza, bo mogoče'še ludi pred hujšo zimo zbetonirati vrhnjo streho ribarnice. Glavna dela pri gradnji te ribarnice bodo s tem gotova, ker bo tako že pod varno streho ter sigurna pred padavinami. Ljubljana bo s to lepo novo stavbo zopet dosti pridobila na arhitektonski zanimivosti in lepoti, a tudi na važni higienski in gospodarski napravi. —nik. Izmeri 1293 m5 im na njej še ne dozidan e hiše, za 140.000 lir. Mergolits Kornelija roj. Ponikvar-Pock, posestnica v Ljubljani, Opekarska c. št. 26, je prodala Albini Olupovi roj. Jazbec, trgovčevi soprogi v Ljubljani, Stari trg št. 1, parcelo št. 250/53, trv, k. o. Trnovsko predmestje, v izmeri 960 m5, za 11.400 lir. Cene zemljiščem v mestu in okolici so splošno ustaljene in nespremenjene. V mestu je svet od 50 do 300 lir kvadratni meter, na deželi pa je znatno cenejši. — Razmeroma živahen je nakup manjših parcel v bližnji okolici, ko so varčni mali ljudje zanimajo z« primerne parcele, prikladne za stavbišča. Mnogi kmetje so odprodali več sveta iz razloga, da so poravnali razne denarne obveznosti, vknjižene na njihovem posestvu, dedoma iz razlogov arondacije in komasacije, ko mnogi okoliški kmetje streme za tem, da bi imeli lepo urejen in zložen svet., Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki kon-6umentov, prodajalcev in pridelovalcev je mestni tržni urad Visokemu Komisariatu predložil nai-višje cene za tržno blago v Ljubljani tudi za prihodnji teden ter jih je ta odobril. Z odlokom VHP? št. 1319/1 Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 10. no-vembra zjutraj do nedelje 16. novembra t. J. zvečer. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno Llago in ga plačevati. so naslednje: Domači krompir na drobno 1.20 L; zeljnale glave na drobno izpod 10 kg 0.60; zeljnate glave na debelo 0.50 L; kislo zelje na drobno 2 L; repa na drobno i ' 10 kg 0.70 L; repa na debelo 0.50 L; kisla repa . L; rdeče zelje 1 L; ohrovt 0.80 L; cvetača 3.20 L; brstni ohrovt 5 L; koleraba 1 L; koleraba do 4 komade na kilogram 1.50 L; rumena koleraba 0.50 L; rdeča pesa 1.50 L; rdeči korenček brez zelenja 2.50 L; rumeno korenje 0.50 L; šopek zelenjave za juho s korenčkom 0.20 L; peteršilj 2.50 L; por 3 L; zelena 2.50 L; črna redkev 1.20 L; 06naženi hren 3 L; domača čebula 2 L; šalota 2 L: češenj, 25 glavic na kilogram, 4 L; otrebljena endivija 3 JL; veliki otrebljeni motovilec 6 L; mali otrebljeni motovilec 8 L; mehka špinača 2.50 L; trda špinača 1.50 L; liter suhih bezgovih jagod 3 L; liter šipka 2 L; kilogram letoš-niega suhega lipovega cvetja 20 L. Domača žlahtna namizna jabolka 3.40 L; domača jabolka I. vrste 3 L; domača jabolka II. vrste 2 L; nagnita, obtolčena in črviva jabolka za vkuhavanje 1.50 L; domače hruške od 2 do 4 L; domače kutine 3 L; žlahtno domače grozdje 4.50 L; domače grozdje samorodnic (izabela, šmarnica) 3 L; domači kostanj 3 L; Gobe: a) rumeni in rjavi ježek, štorovke liter 1 L; b) liter lisičk in večjih zimskih tolo-bamic (mraznic 6ivk)1.50L; c) liter sirovk, možka (jelenovega jezika), žemljevca, ovčjega vimena 2 L; a) liter tnalih 6ivk za vlaganje (mraznic) 2.50 L; kilogram mladih Čebularjev ali maslenk 3 L; kilogram jurčkov z zaprtim klobukom 10 L; ej kilogram jurčkov z odprtim klobukom 6 L. Kunci žive teže 10 L Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. O|x>zarjamo pa, da vse te cen* veljajo samo za blago, ki je pridelano v Ljubljanski jx>-krajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 4 na oranžnem papirju. V6e te ali nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu. Skromna domača športna nedelja Ljubljana, dne 10. nov. Včerajšnja nedelja je bila zelo 6kromna kar se tiče Športa. Slovenska nogometna zveza je za teden dni odložila 6voje prvenstvene tekmovanje in ga bo nadaljevala to nedeljo, če bo seveda vreme ugodno. Sicer pa (udi včerajšnji dan ni bil brez tekme, pa čeprav prijateljske. Na igrišču Mladike sta se pomerila prijateljsko Mladika in Mans in je Mars tudi »prijateljsko« izgubil s 3 :5. To je pa bil tudi edini nogometni dogodek na naših domačih igriščih. Dopoldne 60 se srečali pa tudi izbranci Korotana in Mladike, ki znajo sukati majhen tablete-niški loparček. Trije najboljši od vsakega lduba so lahko igrali. Po trdi, pa ne preveč zanimivi borbi je končno zmagala Mladika z rezultatom 5 :3 nad Korotanci. Tekmovanje se je začelo že dopoldne in se je nadaljevalo v popoldanskih urah. To je pa tudi V6e, kar moremo zapisati iz domačega športnega življenja. številne prireditve v soboto in nedeljo Ljubljana, 10. novembra. Nebo nad Ljubljano je bilo oba dneva, v soboto in nedeljo, enakomerno oblačno. Prevladoval je jug in vse kaže, da bomo imeli v naslednjih dneh Se nekaj sončnih dni, če ne bo seveda potegnil mrzli veter in nam nanesel spet nekaj snega. Zadnji ostanki snega leže v kupih ob cestah, na travnikih leži še tu pa tam bela krpa, kakor ob zgodnji spomladi, po žlebovih se pretaka snež-nica in čez rob žlebov vise strjene kepe zamazanega snega. Poti so se zadnje dni osušile, tako da je bilo prav prijetno pohiteti malo iz mesta tja proti Posavju ali pa proti vzhodnemu delu mesta, kjer se še dobi kaj za pod zob. Večina Ljubljančanov pa je ostala kar doma. Vreme je bilo muhasto. Sicer je tudi včerajšnjo nedeljo odSlo precej meščanov proti Dolenjski, od-kjer so se zvečer vračali s tem ali onim, kar bo prišlo prav pri gospodinjstvu. V soboto popoldno Je bila delavska dopolavo-ristična predstava v Drami. Igrali so zabavno socialno komedijo »šesto nadstropje«, ki je na našem odru dosegla res lep uspeh. Gledalci se pri tej igra lahko od srca nasmejejo. Gledališče je bilo skoraj polno delavcev in delavk naših bližnjih tovarn. Pri predstavi je bil tudi dopolavoristicni nadzornik za Ljubljansko pokrajino. Ta se je ob koncu predstave igralcem lepo zahvalil za njihov trud in v kratkih besedah označil namen in cilje Dopolavora, ki skrbi edino za ceneno razvedrilo, delavcem, da za majhen denar tudi ti lahko prisostvujejo zabavnim gledališkim in koncertnim prireditvam. To je bila zdaj prva dramska predstava, vendar bo že ta teden druga predstava, prav tako v Drami. Tudi sicer je prav veliko meščanov in okoličanov pohitelo ob dneva v naši gledališči. V soboto^ je bila v Operi premiera >Rigoletta< s Primožičem v naslovni vlogi. Pri polni hiši je dosegla opera velik uspeh. V nedeljo dopoldne so imeli pa spet naši malčki svoj dan. »Princeska in pastirček«, — to je bilo spet nekaj za njih. Popoldansko predstavo »Netopirja« pa je prišlo poslušat posebno veliko okoliškega prebivalstva. Gledališče je bilo zasedeno do zadnjega kotička. Tudi v Drami je nedeljska predstava »Nocoj bomo improvizirali« dosegla uspeh zaradi svojevrstno podane igre. Gledališče je bilo polno, gledalci pa zadovoljni. * Ljubitelji umelnosti so tudi prišli na svoj račun. Pohiteli so v Jakopičev paviljon, kjer razstavljata slovenska umetnika slikar Maksim Sedej in kipar Zdenko Kalin. Posebno v nedeljo dopoldne ob 11 je bil prijazni paviljon skoraj poln obiskovalcev, ko je obiskovalce vodil po razstavi prof. S. Šantel. Razstava, ki v prerezu kaže dosedanje njuno umetniško delovanje, je vsekakor dosegla svoj namen. Ker bo odprta samo še do srede, zato priporočamo zlasti našim ljubiteljem umetnosti, da si jo ogledajo. Soortne vesti Izbrano juniorsko moštvo Norvežanov je te dni na poti po Nemčiji .To moštvo je izgubilo tekmo proti mestni reprezentanci Dessaua z rezultatom 0:9. V Stuttgartu se bodo v kratkem pomerili najbojjši boksaoi. Tega tekmovanja se bodo udeležili razeu Nemcev še Danci in Hrvati. Na sporedu bo 21 borb. Na Dunaju pripravljajo veliko revijo nn ledu. Seveda bo prireditev na umetnem drsališču. Priredil pa jo bo znani 'mednarodni drsalni tekmovalec Schafer, ki je tudi Ljubljančanom znan iz lanskega nastopa. Revija bo zvečer ob razsvetljavi. Letos l>odo velike konjske dirke v Zakopanih. Konjske dirke bodo seTeda zunaj na prostem, t. j. v snegu. V ta namen prireditelji že pripravljajo primeren prostor. Tekme bodo po vzorcu tistih v St. Moritzu. Tekmovali bodo najboljši konji Nemčije, njej priključenih dežel in Protektorata. Pri nekem tekmovanju je nemški dvigalec uteži Aaldring dvignil te dni 405 kg in 6 tem izbol jšal dosedanji nemški rekord za 5 kg. Po zadnji medmestni tekmi med Sofijo in Berlinom pripisujejo bolgarskemu nogometu veliko vrednost. Po trikratni zmagi Berlinčanov je zdaj Sofijčanom usp&lom, da so zmago 2:1 spravili v svoj žep. Kakor je znano, se bodo najboljši nemški in slovaški nogometaši srečali 7. decembra v mednarodni borbi v Breslavi. Za to srečanje se posebno Slovaki že vestno pripravljajo in bodo v času do tedaj igrali nekaj tekem z najboljšimi klubi, 7. nekaterimi tudi iz Nemčije. Madžarski športni vodja se zelo zavzema za mednarodno srečanje, pri katerem bi sodelovale tri države: Madžarska, Italija in Nemčija. Tekme bi bile šele drugo leto. Tekmovali bi v 10 športnih panogah poleti in treh zimskih. Zimski spored bi obsegal: umetno drsanje, hokej na ledu in druge drsalne spretnosti. Če bo do tega tekmovanja prišlo, pa ša ni zagotovljeno. Novi prispevki in odtegljaji Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine Ljubljana, 10. novembra. Po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino št. 120, se od 1. XL 1941 dalje zvišajo prispevki za Pokrajinsko delavsko zvezo od dosedanjega 0.3 na 0.7. Zato je od 1. XI. 194-1 dalje dovoljeno odtegniti od delavskih plač sledeče zaokrožene zneske: A. Za osebe, ki so obvezno zavarovane za onemoglost, starost iu smrt: Mezdni razredi: o i. ii. iii. iv. v. vi. vil vin. na dan lir 0.40 0.50 0.60 0.70 na teden (6 dni) lir 2.20 2.90 3.60 4.40 1.00 1.20 1.50 1.90 5.80 7.30 8.80 11.70 B. Za oseb*"', ki niso obvezno zavarovane za onemoglost, starost in smrt: Mezdni razredi: o i. n. m. iv. v. vi. m vin. na dan lir — 0.30 0.40 0.50 0.60 0.70 0.90 1.10 1.50 na teden (6 dni) lir — 1.70 2.20 2.80 3.40 4.50 5.60 6.70 8.90 Za mezdni razred z oznako O, niso dovoljeni nobeni odtegljaji. Celotna tabela o prispevkih in dovoljenih odtegljajih bo objavljena v prihodnji številki »Delavskega zavarovanja. Novice iz Države Vloga kostanja v italijanskem gospodarstvu. V italijanskih hribih v višini od 600 do 1000 m raste zelo veliko kostanja. Računajo, da zavzemajo kostanjevi gozdovi okrog 700.000 hektarjev površine. Najprej ima kostanj svoj veliki pomen v ljudski prehrani, ker je nenavadno sočno in redilno hranivo, potem pa pride tudi njegova uporabljivost v lesni industriji. Iz kostanjevega lesa delajo brzojavne drogove, železniške prage in (>o-dobno. Povprečno pridela Italija vsako leto okrog 4 milijone stotov kostanja, med njim tudi mnogo maronija, iz kostanjevega lesa pa izdela letno povprečno okrog 800.000 kub. metrov raznih lesnih izdelkov. Največji kostanjevi gozdovi se razprostirajo v Severni Italiji, v Piemontu, Emiliji in Toscani, potem pa tudi v Kalabriji. Rudninska ležišča v Dalmaciji. Blizu Vrgorca pri Splitu obstoji veliko ležišče asfalta, za katerega izrabljanje je bila v bivši Jugoslaviji ustanovljena posebna industrijska družba, pri kateri je imela delež tudi bivša jugoslovanska vlada. Italijanski strokovnjaki so sedaj ležišča pregledali in izrazili mnenje, da se utegne pod asfaltno ploskvijo nahajati celo petrolej. Podobno se je primerilo že v Albaniji in na Hrvaškem. Koder so zasledili asfalt, so pozneje v nižjih globinah zasledili tudi ležišča petroleja. Pridobivanje pogonskega plina metana. Ob stiski za tekoča goriva si lastniki motornih vozil pomagajo na ta način, da uporabljajo druga pogonska sredstva. Eno takih sredstev je plin metan, ki so ga začeli uporabljati pred nekaj leti, vendar je v splošno uporabo prešel čelej® sedanji, vojni, ko se na vseh koncih in kr%jjjfi štedi z bencinom in sorodnimi gorivi. Pred petimi leti je znašala italijanska proizvodnja nekaj nad.35.000 kub. metrov in se je v 1. 1930 dvignila n#-.|l7.000 kub. metrov. L. 1939 je znašala proizvodnja že 20.800, lani pa 35.000 kub. metrov. Za letošnjo proizvodnjo številke še niso znane, pač pa zatrjujejo, da je bila proizvodnja še večja kakor lanska. Prometne nesreče v Italiji. Lansko leto je bilo v vsej kraljevini 23.533 prometnih nesreč na cestah. Napram lanskemu letu se je število nesreč zmanjSalo za 5571. 4352 nesreč so jx>vzročila motorna vozila, 5721 kolesarji, 1600 druga vozila, 5046 pešci, 941 nesreč pa potniki, ki so jih prevažala razna vozila. Statistika navaja potem tudi vrste razlogov, ki so dovedli do nesreč in ugotavlja, da so jih večinoma zagrešili ljudje, ki se niso držali cestno policijskih predpisov ali pa vodniki vozil, ki so vozila hitreje kakor bi smela. Drevi ob 'AT. nri se bo začel v veliki Filharmonični dvorani koncert najodličnejšega našega pianista Antona Trosta. Na sjx>redu so Bachove Štiri koralne predigre v Busonijevi priredbi, Cesar Frankov Preludij, Koral in Fuga, tri Chopinove skladbe, Skrjabinova Peta 6onata, Osterčeve Arabeske, Miilojeviča Ritmične grimase in tri dela skladateljev Sgambattija, De ralle in AJbeni6a. Na koncert opozarjamo. Občinstvo prosimo, da zasede par minut pred 'AT. uro svoje prostore v dvorani tako, da je mogoč točen začetek in v tem slučaju bo koncert ob 8. uri tudi končan. Ob 8. uri pa imamo tudi še V6e tramvajske zveze na razpolago. Na koncert vabimo. Vstopnice 60 v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. 1. N. VOL K H A M 1 R O S 03AN 1 l 6 O D O V 1 N S K 1 R O M A N Po lem pripovedovanju so vstali. Oton je vedel Ljudmilo k bratu. »Pred leti, ko sva se zadnjič videla,* mu je rekel, »s-m ti bljubil, da ti boin v vsakem primeru brat. To besedo tudi zdaj • Iržim, ko ti odstopan Ljudmilo, do katere imaš večjo pravico.' Ako bi ti odstopil cesarsko krono, bi ne bilo toliko!« »O pravici,« se je oglasila Ljudmila, »jaz ne smem odločati J n bom poslušala ukaz svojega očeta. Vendar s{ upam pred to častito in drago mi družbo izjaviti, kar sem zadnje dnrve dobro premislila: nikdar ne bom ljubila drugrga moža kot svojega Velikodušnega rešitelja, ki se mi zdi, kakor bi mi ga Bog poslal.« »Zahvaljujem se vam,« se ji je poklonil Adalbero, »da ste tako hitro odstranili, kar jc bilo Še edino na poti moji želji in oklicu, kateremu sem bil prvotno nam-njen.« I prositi častito gospo za odpuščanje. Vsi grajski so ju spremljali. Oče jc z veseljem poslušal Adalbera in ga potem objel. i Opatica in nune so se veselo začudile, ko so zagledale Ljud- * * * ! milo, o kateri so mislile, da se je za vedno izgubila, ob njenem Cez dva dni so se Dietrichsteinski s svojimi gosti vračali od očetu in Otonu z Dietrichsteina, in obisk je pomenil za samo. zahvalne službe božje v Osojah. Na znnanjem grajskem dvorišču stan nekak praznik, ki je potekal ob pripovedovanju in poslu- je taborila četa vojščakov. Bili so Kolničnrji. Sam Kolničar pa šanju nenavadnih dogodivščin. je »prejel prihajajoč? zgoraj v dvorani z veliko šegavostjo kot »Kdo pa je in odkod?« je vprašala gospa Berthilda pr~stra-svoje goste. , šeno, ko je zagledala v vrtu učiteljico novink. »Kot si se pa vzel, Pavliha slari?« ga je vprašal Rembert. J »Bi9er samostana, več ne morem povedati,« je odgovorila »Naravnost iz cesarske vojske. Naj mu služi kdo drugi, jaz opatica. ne več! Hraber je res, a sreče ne prenese. Vi najbrž še ne v?ste,| Vihburga pa se je približala in se ponižno priklonila, tla je Koroška imela medtem že dragega vulvodo. Markvard naj »Odpustite, plemenita gospa, pregrešni Dietmuti!« je prosila. Ogrskem ni imel sreče, vsa njegova hrabrost mu ni nič pomagala. I Gospa Berthilda jo je objela in solz.? so ji orosile oči, Tf Salamon je innl premalo pristašev, vse je bilo s priljubljenim | se je odvalil zadnji kamen z njenega srca. Ladislavom. Markvarda so ujeli in moral se je drago odkupiti. Vse to je ponosnega moža zelo zagrenilo. Še bolj ga je užalilo, ko je cesar pbrabil priliko in podelil za njegovega ujetništva bogatemu Ziihringerju vnovič vojvodstvo, da bi si ga pridobil. Markvard se je potem umaknil v dolino Silve ob vznožju najvišjih gora, kjer živijo že od nekdaj puščavniki, in je začel zidati samostan. Stari Ziihringer je bil pa lisjak in je pustil cesarja ob prvi priliki na cedilu. Cesar je potem ponudil vojvodstvo zopet Markvardu, a ker ga ni hotel več sprejeti, ga je potem podelil njegovemu sinu Leopoldu, ki se je v odločilni bitki ob Unstruti sijajno postavil. Ko pa se j'? Markvard nasitil življenja In je umrl, sem jo tudi j#z popihal.« Novica o Markvardovj smrti je družino užalostila, vendar niso odložili slovesnosti, ki so jo bili določili za prihodnjo nedeljo. Kar je prijateljev in sosedov še živelo, so vse povabili. Opat Modest je poročil Otona z Ljudmilo, Ožbalta z Marjeto, Adalbero pa jc vstopil v osojski samostan. Vse želj? Remberta z Dietrichsteina so se izpolnile. ♦ * * Preden Je odpotoval Malenstein domov, je še hotel obvestiti šentjursko opatico o usodi svoje hčere, Ljudmila pa je želela 12. pominjajoč se starih zaslug, je Ladislav bratovsko sprejel ubežneg« Boleslava, a ko mu je sam povedal, kaj je bilo povod njegovega bega, se je ohladil, čeprav ga je bogato oskrb?! z vsem, kar mu je manjkalo: s služinčadjo, konji, krasnimi oblekami, z dragocenostmi in denarjem in z vsem, kar bi mogel imeti le kot kralj v svoji domači deželi. Poslal je tudi posebne poslanstvo v Krakov, a se je vrnilo okoli novega leto, ne da bi kaj opravilo. Marca so tudi na Ogr skem prebrali z vseh prižnic papeževo pismo o izobčenju poljskega kralja Boleslava. Ladislav je poslej prekinil sleherno občevanje z izobčencem/ ki so mu sicer še vedno kraljevski stregli, a j-? moral sam obedovati in ni nihče govoril z njim. Tako je živel iz dneva v dan s svojima volčjakoma, jezdaril in hodil na lov. H kralju ni smel in nobenemu poslanstvu ni uspelo, da bi se mu vedno neznosnejšt položaj spremenil. Nekega dne je v svoji grenki zamišljenosti zašel globlje > gozd, kakor je nameraval, ko je imel samo lok in puščico, a bil v krasni obleki in brez psov. že se je hotel vrniti, ko je zagledal čisto belega jelena. Polotila se ga je lovska strast in neznanske rad bi ustrelil nenavadno žival. Pa j’ bil jelen predaleč, da b1 ga zadela njegova puščica. Bližal se mu je, a jelen ga tudi n< čakal. Tekel je za njim, pa je poskočil in mu izginil v grmovju, nakar ga je čez nekaj časa spet zagledal, a precej daleč. Spet je hitel za njim, a preden ga je dosegel, ge mu je vnovič umaknil- V Kočevju je življenje zelo razgibano Nemška komisija za preseljevanje ima mnogo dela — Živahen promet s poljskimi pridelki — Začetek pouka na gimnaziji Kočevje, 9. novembra. Življenje v Kočevju je zadnje tedne zelo živahno in razgibano. Po mestnih ulicah vidiš skupine in posamezne člane nemške komisije za p't-^?ljevanje v uniformah SS in SV ter številne Kočevarje, ki jih vozijo iz posameznih vasi v kočevskem okraju na železniško postajo, kjer posluje v udobnih nemških železniških vozovih komisija za preseljevanje. V6ak Kočevar, ki se preseli, prehodi vse vagone ifl opravi v 4 urah vse podrobnosti za pridobitev nemškega državljanstva. Kočevarji so se z veseljem in ponosom odzvali pozivu nemških oblasti, da se prostovoljno izselijo v rajh, za katerega so živeli vse do 6rečnega dne, ko bodo zopet vključeni v življenje svoje domovine. V prihodnjih dneh bo že odpeljal prvi transport v Nemčijo. Barje bodo odpotovali prebivalci nemške krvi iz Oneka in Mačkovca pri Kočevju. še bolj živahno je na kočevski tovorni železniški poetaji. Pi i poslopjem tovornega kolodvora je polno vozov in avtomobilov, naloženih z vrečami krompirja, pese, kolerabe, zelja, fižola, jabolk in drv, ki jih vozijo kmetje iz kočevskega okraja. Po va6eh, ki jih bodo v kratkem zapustili Kočevarjj-Nemci, kupujejo trgovci in nakupovalci raznih podjetij in družb s posebnimi -dovoljenji življenjske potrebščine, ki jih nato spravljajo z avtomobili in vozovi na postajo. Gospodarska zveza v Ljubljani je n. pr. v zadnjem času pokupila nad 40 vagonov življenjskih potrebščin in • lesa. Precej krompirja, jabolk in drv 6o kupili tudi drugi trgovci. Korenje in kolerabo plačujejo franko vagon kg po 0,35 Lir, peso 0,30, zeljnate glave kg po 0,40, krompir od 1,10—1,50, jabolka od 0,70—2,10. Večino jabolk plačujejo po 2,10 Hr kg Največ nakupljenega krompirja je rdeče vnste, belega pa so ku-oili nekaj nad 3000 kg. Živila nalagajo tudi na že-ezniški r>ostaji v Stari cerkvi, le6 pa skoraj na vsaiki postaji. Snoči so položili uniformirani oddelki Kočevarjev, katerim so se pridružile tudi žene in dekleta, na grob pri preobratu padlega Kočevarja v Ložinah pri Stari Cerkvi spominski venec. Moški Fe oddelki z zastavami so sli k spominski svečanosti peš, dekleta in žene pa so se peljale z vlakom. V petek 14. novembra se bo pričel pouk na kočevski gimnaziji. V četrtek bodo pq 9. sv. maši v župnijski cerkvi objavili učencem začasen urnik. Posamezni razredi bodo imeli pouk V6ak drugi dan. Ta ukrep je samo začasen. Po izpraznitvi šolskih prostorov bo pouk vsakodneven. Pouk bo zaenkrat v fizikalni dvorani in v prirodopisnem kabinetu. V petek 14. nov. se bo pričel ob pol 9. dopoldanski pouk za 5. in 6. razred ob 13. uri 40 min. za 1. in 3. razred. V 6oboto bo dopoldanski pouk za 7. in 8. razred, ,pojx>ldanski pa za 2. in 4. razred. Natančnejši razpored je razviden na gimnazijski deski. Gimnazijo bo obiskovailo 272 učencev in učenk, torej nič manj kot lani, četudi odpadejo številni učenci nemške narodnosti. Višje razrede bo obiskovalo nad 100 učencev. Mnogo dijakov, ki je obiskovalo lani ljubljanske šole se je vpisalo v kočevsko gimnazijo. Samo n. pr. iz Ribnice bo hodilo ali se vozilo v Kočevje okrog 80 učencev in učenk. S kočevske gimnazije sta prestavljena v Ljubljano gg. prof. Mehle Milan m Fabjan Viktor, v Kočevje pa pridejo gg. Alojzij in Žužek Alojzij. UM; Omahen Franc, Šegula V Kočevju so preimenovali tudi nekatere ulice. Tako je v mestu in v okraju res mnogo novega. V me6tu je vse živo, vasi pa so jjosiale puste, ker se povsod pripravljajo na odhod. Zemljo pokriva lepa snežna odeja kakor dia jo hoče ohraniti novim lastnikom, ki jo bodo, zapuščeno, obdelovali, da bo spet rodila. Razdeljevanje oblačilnih nakaznic v Ljubljani Mestni preskrbovalni urad je v glavnem ie razposlal po hišah obrazce, kamor naj družinski poglavarji\vpišejo podatke svojih družinskih članov, te podatke pa mora nato potrditi hišni lastnik ali oskrbnik Vsaka družina naj izpolni samo en obrazecl Kdor pa obrazca ne bi dobil do ponedeljka, ga dobi v uradnem prostoru, ki je zanj določen v spodaj objavljenem razporedu. S temi obrazci mora družnnski glavar ali njegova žena ali drug odrasel član družine v ponedeljek, torek, sredo ali četrtek, 10., 11., 12. in 13. novembra t. I od 9. do 12. ali od 14. do 18. ure priti po oblačilne nakaznice na za to določen prostor v okolišu svojega stanovanja. V teh uradnih prostorih, ki bodo z večino po šolah, bodo v ponedeljek, 10. novembra od 9. do 12. in od 14. do 18. ure dobili oblačilne nakaznice dotičnega okoliša samo upravičenci z začetno črko A—F. — V torek, 11. novembra, od 9. do 12. in od 14. do 18. ure upravičenci od G—K. — V sredo, 12. novembra, od 9. do 12. in od 14. do 18. ure samo upravičenci od L—P. — V četrtek, 13. novembra, od 9. do 12. in od 14.. do 18. ure pa samo upravičenci od R—2. Vsak družinski glavar ali član družine, ki bo prišel po nakaznice, bo moral predložiti osebno Umrl je najboljši soprog, dobri oče, ded, praded, tast, brat, stric in svak, gospod Katalan Josip 8. novembra po dolgi mučni bolezni. Na zadnji poti ga bomo spremili v ponedeljek, 10. t. m. ob 3 popoldne z Žal iz kapele sv. Jožefa k Sv. Križu. Ljubljana, Rojan pri Trstu, Zagreb, 8. novembra 1941. Rodbine: Katalan, Smrkolj, Tavčar legitimacijo, plačati za vsako nakaznico 30 cen-tesiinov ter prejem nakaznice lastnoročno potrditi. Opozarjamo prebivalstvo, da bodo upravičenci dobili nakaznice izključno samo na tistem kraju in le tisti dan, kakor je za njih določeno. — Zamudniki bodo dobili oblačilne nakaznice pozneje v mestnem preskrbovalnem uradu v Mestnem domu, kadar bo objavljeno. Razdeljevanje nakaznic bo na naslednjih krajih 1. Šola v Zg. šiški, Vodnikova c. št. 162: vsa Zg. šiška, Dravlje in iz šentviške občine priključeni kraji. — 2. Šola v Sp. šiški, Gasilska ul. 1?: vsa Sp. Šiška do kamniške in južne železnice, torej tudi Lattermanov drevored — 3. Drž. III. realna gimnazija v Linhartovi ulici: vsa vzhodna stran Tyrševe ceste do železnice in do tramvajske proge k Sv. Križu, na zahodni strani pokopališča do mestne meje. — 4. šola za Bežigradom, Vodovodna cesta: vsa zahodna stran Tyrševe ceste do kamniške proge in mestne meje. — 5. Meščanska šola v Mostah, Mokronoška ulica: vzhodno od tramvajske proge k Sv. Križu in pokopališča in mestne meje do proge južne železnice. — 6. Ljudska šola v Mostah, Zaloška c. št. 49: vse prebivalstvo med južno in dolenjsko železnico, Ljubljanico in mestno mejo. — 7. Mladinski dom na Kodeljevem, Ob Ljubljanici št. 29: vse prebivalstvo na desnem bregu Ljubljanice ter vzhodno dolenjske železnice po Gruberjevem prekopu do stare mestne meje z vso Stepanjo vasjo. — 8. Mestno zavetišče za onemogle v Japljevi ulici: vse prebivalstvo na vzhodni strani Smartinske ceste od podvoza pod južno železnico, vsa vzhodna stran Jegličeve ceste, Lipičeve ulice do Ljubljanice ter ves njen levi breg do dolenjske proge ter dalje po dolenjskip rogi do podvoza. — 9. Šola na Ledini v Petrarkovi ulici: vse prebivalstvo vzhodno Resljeve ceste na levem bregu Ljubljanice do Lipičeve in Jegličeve ceste do podvoza po železnici do Resljeve ceste. — 10. V porotni dvorani ju-stične palače na Rimskem trgu št. 1: zahodna stran Resljeve ceste, po Ljubljanici do tromostov-ja čez Marijin trg, severna stran Prešernove ulice ter vzhodna stran»Tyrševe ceste do železnice s kolodvorom. — 11. Mestni licej na Bleiweisovi cesti: zahodna stran Tyrševe ceste, Selenburgove ulice, Gradišča, severna stran Ceste 29. oktobra, zahodna stran Tržaške ceste, severno Tobačne ulice do železnice, po železnici nazaj do Svetčeve ulice ter vsa severovzhodna stran Svetčeve ulice do Večno poti, vsa severna stran Večne poti z Rožnikom, Drenikovim vrhom in Podturnom. 12. Sola na Grabnu na Zoisovi cesti 5: južna stran Prešernove ulice, Marijinega trga do Ljubljanice, levi breg Ljubljanice do Mandeljčeve ul., severna stran Mandeljčeve ulice do Karunove ul., njena vzhodna stran čez Gradaščico, vzhodna stran Emonske ceste do Ceste 29. oktobra, njena severna stran do Gradišča, vzhodna stran Gradišča, Šelenburgova ulica do Prešernovo ulice. 13’ Tehnična srednja šola na Aškerčevi cesti 9: za-padna stran Tobačne ulice, južna stran Ceste 29. oktobra do Emonske ceste, zapadna stran Emonske ceste čez Gradaščico, zapadna stran Karunove ulice, severna stran Ceste v Mestni log do Vipavske ulice, njena vzhodna stran, čez Grada-ščioo, vzhodna stran Jadranske ulice do železniške proge ter po progi do Tobačne ulice. — 14. Nova meščanska šola na Viču, Tržaška cesta 74: južna stran Večne poti, zapadna stran Svetčeve ulice do železniške proge, po železniški progi do Jadranske ulice, po njeni zapadni strani čez Gradaščico, zapadna stran Vipavske ulice do Ceste v Mestni log, po njeni severni strani do nekdanje viške meje ter po njej do mestne meje z Brdom, torej ves Vič in Rožna dolina. — 15. gola na Prulah št. 13: vse prebivalstvo na južni strani Ceste v Mestni log in Mandeljčeve ulice do Ljubljanice, po Ljubljanici do Hrenove ulice in vsa njena južna stran, vsa Karlovška cesta z Orlovim vrhom ter vozno potjo na Grad, Cesta za Gradom. po Gruberjevem prekopu do Ljubljanice ter dalje po njej do mestne meje. _ 16. Gostilna Usenik na Dolenjski cesti 23 a: od stare Stepanj-ske meje po Gruberjevem prekopu in Ljubljanici, severovzhodna etran Jurčkove poti do mestne meje ter po njej do štepanjske meje (vsa Hradec-kega cesta). — 17. Sola na Barju, Ižanska c. 308: vse ozemlje južno Jurčkove poti med Ljubljanico Iz Mirenske doline Nov zdravnik v Št. Kupertu. Dr. Pepi Jaklič, zdravnik za splošno zdravilstvo in porodništvo, se je iz Sarajeva preselil v St. Rupert. Ordiuira v hiši g. Al. Jakliča. Smrt mladega orožnika. Na Straži je umrl 38 letni orožnik g. Jože Bevc iz Trstenika. Zapušča ženo in dve hčerkici. Prebivalstvo naše občine je zadnje tedne spet močno naraslo. Občina in RK imata polne roke dela. Pomoči potrebnim rojakom gre tudi tukajšnja oblast zelo na roke. Iz poštnega okoliša St. .lani. ki je sedaj zaseden po nemški sili, so izključene vasi: Podboršt, Požarče, Orehovica, Ovseno, Leševje in Nunski log, ter so priključene pošti št. Rupert in imajo svojo pomožno pošto na Vel. Cirniku, kamor bodo spet dostavljeni vsi naši Časopisi, ki so jim bili začasno ustavljeni, oziroma jih zaradi razmer niso prejemali. Tem tudi sporočamo, da imajo še ta teden priliko naročiti pri našem zastnoniku »Slovenčev koledar«, ki stane samo 11 lir. Ljubljana Koledar Torek, 11. novembra: Martin, šk. Danes, ponedeljek, 10. novembra: Andrej Av. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. G; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gar-tus, Moste, Zaloška c. 47. Seznani naknadnega posebnega dodatka za obrate po čl. 63 a zakona o neposrednih davkih, prav tako pa tudi seznam osnov davčnih zavezancev s Trate je razgrnjen do vštetega' 20. t. m. med uradnimi urami v sobi vratarja v pritličju leve hiše mestnega magistrata. Vpis na začasni oddelek Višje pedagoške šole v Ljubljani. Dekanat filozofske fakultete opozarja slušatelje, ki so se priglasili za vpis na začasni oddelek Višje pedagoške šole v Ljubljani, da je rok za inskripcijo do 20. novembra 1941. Ker 90 se predavanja že pričela, naj se takoj vpišejo. Gospod Strehovec Franc naj pride takoj polagat izpit. Ljubljansko fjlodallSče Drama Ponedeljek, 11. nov.: Zaprto. Torek, 12. nov.: »Hamlete. Red Torek. Začetek ob 17. Sreda, 12. nov.: »Dom«. Premiera. Red Premierski. Začetek ob 17.30. Opera Ponedeljek, 11. nov.: Zaprto. Torek, 11. nov.: Zaprto. Sreda, 12. nov.: »Rigoletto«. Red Sreda. Začetek ob 17. Na novo angažirana članica, mezzosopranistka Franja Golobova, ki jo ima naše občinstvo kot pevko odličnih kvalitet v najboljšem spominu, se je vrnila z večletnega pevskega študija v Italiji. V najkrajšem času jo bomo imeli priložnost slišati v Verdijevi operi »Aida« kot interpretko partije Am-neride. V tej obsežni in odgovorni vlogi bosta gledališko občinstvo in kritika lahko najbolje presodila pevski razvoj te odlične pevke. Datum njenega nastopa bo pravočasno objavljen. Occasione Cedesi completo assortimento per corpo di banda di cinquanta strumemi musicnli in perfetto stato della primaria Ditta Ramponi & Cazzani di Milano al prezzo di Lire ita-liane undicimila. Rivclgersi a fi. n. PRIMAT ESTA - B0RG0MANER0 (Kovan) Priložnost Kompletno zbirko 50 glasbenih instrumentov za orkester r popolnem stanju odstopa vodilaa tvrdka Rampom & Cazzani v Milanu za 11.000 lir. Obrnite se na Q. n. PRIMATESfA - R0RG0MANER0 (Novira) in mestno mejo. — 18. II. drž. realna gimn. v Strossmajcrjevi ulici 1: desni breg Ljubljanice, dolenjska železnica, Gruberjev prekop do vozne poti na Grad, grajski drevored ter po pobočju Na stolbo, vzhodna stran Krekovega trga in Kopitarjeve ulice do Ljubljanice. — 19. Na magistratu » sobi št. 40 (nad prodajalno mestne elektrarne): desni breg Ljubljanice, severna stran Hrenove ulice, pobočje grajskega hriba In po grajskem drevoredu ter po pobočju Na stolbo, zahodni. stran Krekovega trga in Kopitarjeve ul. do Ljubljanice. V vseh naštetih uradnih prostorih bodo natanko r:jzviane vse ulice in hišitrebno. Nič ni to, pa prav nič ne! Nalašč nel Seveda, tako bi bilol Besedo vzamem nazaj, Bog, in prošnjo! Kar pusti, naj me končajo! Ne maram! Zal mi je za solze, pa za nič drugega! Suho mivko sem zbiral v pest, ko sem prosil, da bi še živel! Rešil me ne bo nobeden več! Lukec je tu, ta me je zapisal smrti I Čemu cmerjenje, čemu jok, moledovanje in slika ponižnega, dobrega življenja za-naprej? Nobena reč me ne reši pred smrtjo. Tu je, že jutri je z menoj v kraju. Zvečer Podborškemu Tinčku ne bo več treba skrbeti, kam se bo dejal. Hahaha! Tako je prav, to je dobro, to je lepo! Hudič vzemi zemljo in tisto uro, ko me je mati spočela, še bolj pa dan, ko sem se obdržal pri življenju namesto da bi me za zmerom zmanjkalo v zibeli! Smrt, smrt, jutri! Dobro! Pa naj bo jutri! Ne bom se več cmeril, odločeno je! če se ne morem izogniti temu, čemur bi se rad, če mora priti in se izpolniti kakor je bilo namenjeno in kakor se tudi bo, prav! Tinček bo umrl kakor tehle eden, ki me ženč! Ne samo tako, lepše, boljše, še vse drugače korajžno! Če je že odločeno, da moram umreti, bi bil bedak, ko bi ob slovesu tarnal in jokali Kadar se ne da prav nič več izpremeniti, potem izpremenim sain. S sveta greš. Če jokaš, umreš prav tako kakor če se držiš korajžno, le da ti za prvo porek6, potem ko je s teboj konec, še v smrti je bil šema, za drugo pa ti morajo, čeprav neradi, priznati, umrl je pa korajžno, kdo bi si bil mislil! Prav gotovo, da sam sebi ne bi želel prav nič boljšega vedenja, če bi me kdaj poiskala podobna smrti Kar je res, je pa res! Smrt je prenesel junaško in če je bil živ malopridnež, s smrtjo je opral marsikaj, s čimer se je bil za življenja umazal! Pokopali ga bomo brez jeze in brez zaničevanja, slabo je pozabljeno! Tako bom naredil, naj se potlej ve, da tudi Podborški Tinček ni bil zajec, ko so mu za največjo vprašanje, če ga je kaj skupaj, postavili smrti Naj od zdaj naprej počno z menoj, kar hočejo, z nobeno rečjo me več ne liodo mogli toliko omediti, da bi omagal in popustil, ali nemara celo prosil za milost! Ne vem, kam zdaj gremo ,bogve kam nas pelje Tone. Dolge bodo še nočne ure, vem, da mi jih bo Lukec nalašč pustil, da bi trpel! Ali ni rekel, da mi je pripravil tako smrt, ki je bodo še Korar, Piščanec in Jezavček veseli? Ponoči se mu gotovo ne bo več ljubilo, da bi me mučil. Pustil me bo, da bom trpel ob slikah in 6trahu, kaj bo. Jutri, jutri me šele misli spraviti vkrajl Toda, Lukec, zapomni si! Zaračunal si se bil za noč in za jutrišnji dan! Ne boš doživel, da bi nocoj jokal in prosil milosti, kakor ti tudi jutri ne bo dano, dd bi me slišal piskati! Ne boš ne! Podborški Tinček bo umrl kakor se možu spodobi, nemara celo lepše kakor boš nekoč ti! Se take muke si izmisli, Tinčka ne boš spravil na kolena! Moja smrt ti bo jx>kazala, da nisem prav nič slabši od tistih, ki so s teboj! Tak trmast oklep jx>teguje nase med potjo Podborški Tinček. »Bedrač, Korec, Mokorel, Poštar, Gams — baklje! Sipek, ti pa podaj Tonetu! Vresku! Prvemu!< je ukazal Lukec, ko so dolgo tako tiho in težko speli v strmi breg. Zmerom g rja je postajala pot. Tema je že bilo kakor v rogu. Ustavili so se toliko, da so opravili posel, ki jim je bil naročen. Runjeno-rdeča svetloba je ožarila spehane obraze. Mrzel veter je zapihal, život; utrujen in prepoten, je zatrepetal. Dih je šel kakor meh, z muko, čeprav s čedalje lažjo se je lovil, ko je počival. In tam gori — kakor bi med zlatimi zvezdami, vštric z njimi spodaj, romal sam Gospod Bog, tako spokojno in dobro je bilo nočno nebo. Tihe, zlate, le toliko nemirne kakor srce, ki še ne ve, pri čem je, so od enega vrha smreke do drugega potovale visoko na nebu zvezde. Kdaj pa kdaj je kateri od teh tihih popotnikov na zemlji zagledal med vejami kakšno posebno znano in posebno veliko. Nemara, da se je vsak od njjh ozrl k njej z zmerom skrivano, sramežljivo zaupnostjo, čeprav je tiščala slednjega od njih in bila tako podobna ljubezni, le nežnejša — ozrl se je k njej kakor k čisto svoji lasti in razen ian\ nikomur razkriti skrivnosti. To pa je bilo le tako mimogrede. Komaj da se je kateri od njih zavedel pogleda in čustva, ki je zabrlelo, še tako ue močno kakor svit kresnice v junijski travi, čeprav sposobno, da ob uri samote in zapuščenosti zagori s svetlim plamenom, v katerega se zmečejo vse zamolčane stiske, prošnje in revščina s ščavjem prek in prek zaraslega srca Pa ne v druščini, ampak takrat, kadar je človek zares čisto sam, na preži sede pod borom, v noči, ki nima lune, v temi, kjer se prebujeni veter sprehaja oblastno kakor samopašen gospodar, pride in gre, poboža in sune, in kjer se blede zvezde na raztresenem, zamišljenem nebu komaj otepajo kosmatih tac, s katerimi jim nagaja veter, ki poganja veje, da se milostno žareče oko ne bi moglo pomuditi tam, kjer bi se rado in da se tisti, ki se k njemu ozira tolažbe željan, ne bi mogel potešiti. Nočni veter, čeprav mlačen, lahak in ’dobrikav, Je potuhnjen in zloben. »Naprej I« pravi Lukec. »Če ne, boete še stoje zaspali !< Andrejčkov 3 o ž 'M Žalost in veselje Roman v slikah Risal Jože Beranek Besedilo priredil Mirko Javornik 160. Abdala je malo pomolčal. Potem se je prijel za brado ter vprašal Aleša: »Koliko jezikov govoriš?« »Nekaj italijanskega in nemškega, moj materni jezik pa je slovenski.« »To je malo. Pa tvoj obraz mi razodeva, da si bistre glave. Mislim, da bi se brž naučil tudi arabskega. Potem bi mi vrgel par sto piastrov več, če bi te prodal kateremu poglavarju v Maroku.« 161. Spet se je pogladil po bradi in nadaljeval: »Ker se mi zdiš prebrisan, boš ostal na ladji kaka dva meseca in se skozi učil arabščine. Slabo se ti pri meni ne bo godilo. Če boš priden, te bom maroškemu poglavarju posebej priporočil, naj ti prizanaša. Za danes je zdaj dovolj, jutri pa te bo moj stari mornar Rašet začel učiti.« Mahnil je z roko in hlapec je odpeljal Aleša v najbolj spodnji konec ladje. Ondi mu je odprl majhno beznico, ga zaklenil vanjo in šel. 162. Aleš se je vsel na staro skrinjo, v katero so roparji nekdaj najbrž spravljali svoje zaklade. Različne misli so mu rojile po glavi. Vsi ti zadnji doživljaji so se mu zdeli ko sanje. »Lepa tolažba,« se je mislil, »dva meseca se bom moral ubijati s tujim jezikom, da me bo črnobradec potem draže prodal. S tem meni, da mi skaže še veliko dobroto.« Njegova sobica na barki je bila brez oken, pa še kar čedna za take okoliščine. Sedanja in prejšnja svetovna vojna v številkah Značilna primerjava, kakor jo podaja poročilo iz Berlina ujetn ,------j . - liki meri prekosilo število vseh vojakov, kolikor jffl°je Nemčija imela ob začetku svetovne vojne. V naslednjem podujamo zanimivo poročilo, ki ga prinaša »Centraleuropuc iz Berlina pod naslovom. »Primerjava protiboljševiške in svetovne vojne«. V njem stoji: Prav posebno zanimiva je primerjava nekaterih številk, ki se nanašajo nu sedanjo proti-boljševiško in na prejšnjo svetovno vojno. Iz njih se vidi vsa izredna množina izgub, ki so jih Rusi pretrpeli v komaj štirih mesecih vojne. Nemška vojska je štela v mirnem času pred 1914. letom 761.000 mož, z mornarico vred pa 847.000. Poleti 1914 so nemške in uvstroogr-ske oborožene sile imele skupaj 1,264.000 vojakov. Ob izbruhu prejšnje svetovne vojne je »Ho-v nemški vojski 84.341 častnikov in 2,315.549 navadnih vojakov. Skupno število sovjetskih jetnikov je po petnajstih tednih vojne ? ve-„ki me M°je 1--------„-------------------------- . v V tisti dobi je ruska vojska štela v mirnem casu 1,49 milijonov mož. Ves čas svetovne vojne so Nemci ujeli 1,434.529 Rusov. V celoti je tedaj znašalo število ujetnikov, ki jih je zajela nem-ška vojska po štirih letih vojne, 2,520.983. Na-sprotno pa so zdaj Rusi po komaj štirih mesecih vojne pustili v nemških rokah nad tri milijone ujetnikov. Če postavimo, da je bilo padlih tudi najmanj toliko kot ujetih, je to število že zdaj daleč večje kot število Rusov, ki so padli v prejšnji svetovni vojni. Tedaj je izgubilo na ruski strani življenje približno 2,250.000 moz. število boljševikov, ki so padli v sedanji vojni je na primer dvakrat tolikšno, kot so znašale francoske izgube (1,350.000) v letih od 1914 do 1918. in tudi večje kot pa so bile izgube Angležev, Francozov in Belgijcev na vseh bojiščih v svetovni vojni (v celoti so te izgube znašale 2,496.000 mož). V sedanji vojni z Busijo je bilo zajetih ali uničenih 22.000 ruskih topov, kar je petkrat toliko, kakor j ih je nemška vojska imela ob začetku evropske vojne. Dozdaj so Busi izgubili približno 4000 topov več, kakor pa jih je imela Nemčija leta 1918 na vseh svojih bojiščih. Imela jih res ni več kot 17.966. Zavezniki pa nasprotno tedaj niso imeli več ko 16.000 topov. To število je po tem takem za kakih 6000 manjše, kakor pa znašajo sovjetske izgube na topništvu v prvih štirih mesecih sedanje vojne. Kar se tiče tankov in letal — piše omenjena poročevalska agencija dalje — seveda primerjava ni mogoča, ker so obe ti dve vrsti orožja za časa prejšnje svetovne vojne šele začeli uporabljati. Vendar pa so v zadnjem razdobju svetovne vojne zaveznild imeli že približno 3500 bojnih vozil ali »tamcov«, kakor so jih tedaj začeli imenovati. Meseca novembra leta 1918 je Nemčija imela na razpolago 5000 letal. Dobrih 15.714 lovskih letal in bombnikov naj bi Nemčija na podlagi določb versajske vogodbe uničila. Sovjetskih letal pa je .bilo zdaj vrženih iz » stroja že 15 tisoč. (ce) Petrograd' in njegov industrijski pomen Središče kovinske, tekstilne in lesne industrije Med najbolj industrijskimi središči Sovjetske zveze je brez dvoma bivša ruska prestolnica Petrograd. Nasprotno z ukrajinsko industrijo, ki dolguje svoj velik razvoj okoliščini, da ima Ukrajina sama dovolj industrijskih sirovin, je Petrograd postal važen zaradi svoje zemljepisne lege. Železniške proge, ki vežejo na eni strani bivšo carsko prestolnico s severnim pristaniščem Murmanskom, na drugi_ strani pa z industrijskim središčem Moskvo in pokrajino okoli Urala, ki je bogata na sirovinah, so prinesle Petrogradu izredno živahno trgovino in ga naredile za prvovrstno trgovsko središče Sovjetske zveze. V to sovjetsko velemesto prihaja petrolej iz Bakuje in Groznega, premog iz donskega področja, sirovo železo iz Ukrajine in z Urala, žito iz južnih pokrajin, živalski izdelki iz Sibirije itd. Vse to se kopiči v tem mestu, ki ima poleg drugega še to prednost, da leži ob Baltiškem morju. V Petrogradu se je razvila ogromna industrija, zlasti kovinska, tekstilna in lesna. Od vseh teh industrijskih panog pa ima na kraju samem zadostne količine sirovin samo lesna, dočim je treba sirovine za ostalo industrijo pripeljati zelo daleč, da jih potem lahko predelajo. Iz tega sledi — pripominja poročilo iz finske prestolnice Helsinkija — da pomen Petrograda kot industrijskega središča zavisi stoodstotno od prometnih zvez. Nemško obleganje Petrograda pa je prerezalo življenjske žile temu industrijskemu sovjetskemu središču. >! ! Največje petrograjske tovarne izdelujejo 1 \ stroje in elektrotehnične izdelke Zaradi njih je Petrograd postal eno najvažnejših središč sovjetske vojne industrije. Zadostuje, če omenimo delavnice »Putilovc, ki so med najslavnejšimi v vsej Sovjetski zvezi. Tudii na jvečja ruska tovarna gumijastih izdelkov je v Petrogradu. Njena proizvodnja dosega do 80 odstotkov celotne sovjetske pro' izvodnje gumijastih izdelkov. Pred prejšnjo svetovno vojno je bilo v bivši carski prestolnici 12 odstotkov celotue ruske industrije. Po boljševiški revoluciji so Sovjeti storili vse. da bi petrograjsko industrijo povzdignili na prvo mesto v okviril celotne industrializacije države. Povečala se je proizvodnja vseh vrst strojev in se je na tem polju Petrograd nekako specializiral. Približno polovica vseh elektrotehničnih izdelkov, kar jih narede v Rusiji, je iz petrograjskih tovarn, v tamkajšnjih ladjedelnicah pa je zgrajenih tri četrtine vseh ruskih ladij Te številke nazorno prikazujejo, kako veliko škodo je prinesla za Ruse obkolitev Petrograda. Prav tako kot dobava sirovin, je tudi oskrba z življenjskimi potrebščinami odvisna od tega. če ima mesto zvezo z zaledjem. Na področju tega ruskega mesta je še drugih 31 manj obljudenih krajev, kjer živi skupno približno milijon ljudi, na poljih, ki spadajo k Petrogradu, pa je še 2.3 milijona prebivalcev. Vseh teh 3.5 milijona ljudi se mora preživljati z živili, ki jih pripeljejo iz drugih ruskih pokrajin. Petrograd je zdaj tesno obkoljen — pripominja »Centraleuropa — tovarne ne morejo več delati, ljudje pa so obsojeni na smrtcVjd lakote. (