PREDVOLILNA
MESTNA PARADA
Stran 7
RADAR NA MENINI
SPET AKTUALEN?
Stran 4
V ŽALCU NI
PROSTORA ZA MLADE
Stran 14
NOVI TEDNIK
ŠT. 44 - LETO 57 - CELJE, 30.10.2002 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
CESTA
ARJAVAS-
VELENJE
PELJE V SMRT
Stran 26
RITEM,
KI UGAJA
Stran 24
BOMBA NA
SKALNI KLETI
Stran 20
2
DOGODKI
UVODNIK
Dan spomina
že od nekdaj mi je bila bolj simpa-
tična navada, po kateri pepel mrtvih
razsujejo na kraju, ki je bil pokojne-
mu posebej pri srcu. Nobenih parcel
na pokopališčih, za katere je treba pla-
čevati najemnino, nobenih pregrešno
dragih nagrobnikov iz marmorja, brez
gore cvetja, ki ovene v enem dnevu.
Pri nas so navade drugačne, tradi-
cija je na strani pokopov in pokopa-
lišč. Pogrebi, nekoč je bil dovolj žup-
nik in nekaj vaških pogrebcev, so da-
nes postali biznis, od katerega živi cela vrsta podjetij. In
gotovo ne slabo, če se zneski storitev povzpnejo do več sto
tisočakov. Pri sestavljanju cenikov svojih storitev so postali
pravi mojstri. Ste vedeli, da je treba mastno plačati za na-
jem veže, njeno odklepanje in zaklepanje, čiščenje...? Saj
ne, da bi podcenjevali delo pogrebnikov, ki gotovo ni eno-
stavno in zavidanja vredno, toda, ali je vsak njihov korak
in migljaj res tako zahteven, da mora biti posebna postav-
ka na računu?
Da so ljudje v takih razmerah prisiljeni k večji skromno-
sti, je jasno. Pogrebna podjetja ugotavljajo, da se jih vse več
odloča za skromnejši obred, da se odpovedujejo goram cvet-
ja, pa vendar glavna procedura ostaja enaka. Ker bi druga-
če sorodniki in sosedje doživeli dodaten šok. Čudno, da jih
ob tem ne motijo večkrat slaboumni govori po funkciji za-
dolženih govorcev. Sicer pa na večini pokopališč o kakšnem
raztresanju pepela niti ne razmišljajo. Jim ni treba. Slo-
venci imamo raje parcele. Te dni bodo še bolj imenitne,
svečarji, cvetličarji... pa si manejo roke. Morda je tudi to
način, da se spominjaš bližnjih.
Sicer pa, kdo pravi, da bi bilo raztresanje pepela kaj ce-
nejše? Gotovo bi se takoj našli »izvajalci«, ki bi svoje storitve
znali tolarsko ovrednotiti, pa še država bi lahko pristavila
svoj piskrček - za kakšno ekološko takso za onesnaževanje
okolja...
TATJANA CVIRN
PRVI - irNOVZ
Kiker
brezdomec
Ker je s svojo župansko
»kandidaturo« popestril
predvolilno dogajanje v Ce-
Iju.
dr. Tea Petrin
ministrica za gospodarske
dejavnosti
Ker je v nasprotju z obi-
skom v Nazarjah uspela naj-
ti Hotel v Žalcu. Po pol ure.
Tatjana Malgaj
celjsko felinološko društvo
Ker je v mestu Muce mace
pripravila zanimivo razsta-
vo pasemskih mačk.
Roman Šumak
prokurist LPC
Ker je obtožil novinarje, ki
so ga spraševali o prodaji
občinskega zemljišča v Ga-
jih, da ga zaslišujejo.
Drago Bornšek
skrivnostni kandidat za žu-
pana MOC
Ker ga deset dni pred voli-
tvami še vedno poznajo sa-
mo njegovi najbližji.
Zdenko Podlesnik
predsednik uprave CBH
Ker je preveč samoljuben
in ima premalo smisla za
humor, da bi prenesel bla-
go kritiko.
Svetniki na počitnicaK
Novinarska konferenca namesto izredne seje - Ugodno ali neugodno
poročilo nadzornega odbora?
Ponedeljkova izredna se-
ja občinskega sveta Žalec,
ki jo je v imenu skupine
svetnikov sklical Januš Ra-
siewicz, se je spremenila v
novinarsko konferenco, saj
so bili svetniki nesklepčni.
Namesto 15 svetnikov, ko-
likor bi jih bilo potrebno, se
je seje udeležilo 9 svetnikov
iz vrst SDS in LDS, ki naj bi
razpravljali o izvajanju letoš-
njega proračuna v prvih de-
vetih mesecih ter poročilu
nadzornega odbora (NO). Se-
je se, v skladu s petkovo na-
povedjo, ni udeležil žalski
župan in hkrati kandidat za
župana Lojze Posedel s svo-
jo ekipo, v občinskih služ-
bah pa niso pripravili gradi-
va. Sicer župan Posedel izred-
ne seje ni želel sklicati, ker
so bili podpisi, razen prvo-
podpisanega Rasievvitcza,
menda nečitljivi, in ker za
sklic seje po poslovniku in
statutu ni bilo pogojev.
Na novinarski konferenci
so predstavili kronologijo do-
gajanja, sejo pa so po trdi-
tvah Januša Rasievvicza skli-
cali v želji, da bi razčistili ne-
katera vprašanja in da bi ob-
činskemu svetu v prihod-
njem mandatu zapustili či-
ste račune. »Svetnike so iz-
volili ljudje. Zato nas župan
ne more jemati kot pobali-
ne, ki bi podpise zbirali po
cesti,« je poudaril Rasiewicz.
V proračunu je po mnenju
sklicateljev spornih dodatnih
9 milijonov tolarjev, ki so jih
svetniki junija namenili at-
letski stezi, v poročilu NO pa
postavka reprezentanca, ki je
prekoračena za več kot 3,4
milijona tolarjev. Žalski žu-
panski kandidat Jurij Blat-
nik se je vprašal, kdaj bodo
svetniki obravnavali rebalans
proračuna, kakor je navede-
no v županovem pojasnilu na
ugotovitve NO. Poleg tega je
NO opozoril na izvedbo us-
treznejših javnih razpisov za
vzdrževanje lokalnih cest ter
podal priporočilo za popis ne-
premičnin. Na konferenci je
žalski županski kandidat Ma-
rijan Turičnik opozoril, da
župan Posedel ni spoštoval
statuta, hkrati pa nakazal raz-
liko med sprejetim in v urad-
nem listu objavljenim pro-
računom za letošnje leto.
Ugotovitev »izredne novinar-
ske konference« je bila, da
pravzaprav ni nič bogokletne
ga, če želijo svetniki razčistiti
vprašanja. Kljub vsemu pa &
sklicem izredne seje verjetni
niso dosegli svojega namena-
župan Lojze Posedel namreč
trdi, da je poročilo nadzorne-
ga odbora izjemno ugodno,
očitno pa se z njim strinja tu-
di večina članov žalskega ob-
činskega sveta. Čeprav so bili
menda nekateri v dvomih, drj
gi pa na počitnicah. Kako prP
kladno za predvolilni čas.
U. SELIŠNIK
Za preglede žil in celic
v Splošni bolnišnici Ce-
lje imajo dvoje novih me-
dicinskih aparatur: za od-
krivanje prekrvitvenih mo-
tenj in kamero z računal-
niškim programom za sli-
kovno analizo celic. Nakup
so omogočili donatorji, ki
so prispevali 4.646.009 to-
larjev.
»Ni naključje, da smo apa-
raturo za odkrivanje prekr-
vitvenih motenj dobili na Od-
delku za sistemske in pre-
snovne bolezni, saj se prekr-
vitvene motnje pojavljajo kar
pri četrtini vseh naših bolni-
kov, zlasti tistih s sladkorno
boleznijo. Aparaturo pa bo-
mo s pridom uporabljali tu-
di v Laboratoriju za žilno
diagnostiko. Ob načrtovanem
razvoju Centra za sladkorno
bolezen bo aparatura pred-
stavljala enega od najosnov-
nejših diagnostičnih postop-
kov pri celovitem obravna-
vanju bolnikov s sladkorno
boleznijo,« je poudaril pred-
stojnik oddelka mag. Ivan
Žuran, dr. med.
Za potrebe Odseka za he-
matologijo so s pomočjo do-
natorjev kupili kamero za pre-
nos slike z mikroskopa na ra-
čunalnik, še pomembnejši in
edinstven pri nas pa je raču-
nalniški program, s pomoč-
jo katerega lahko ugotavlja-
jo značilnosti celic (velikost,
volumen celic in jeder) ter
opredelijo njihovo delitveno
sposobnost. Hkrati lahko z
mikroskopa neposredno pre-
našajo sliko na računalniški
ekran in jih shranjujejo v ra-
čunalniško kartoteko za po-
sameznega bolnika, kar je po-
membno tako za spremlja-
nje poteka bolezni kot za ka-
snejšo znanstveno analizo.
Nakup aparature za odi
krivanje prekrvitvenih moj
tenj so omogočili: Era Vei
lenje kot glavni donator, p(H
leg nje pa še Gorenje TIKI;
Ljubljana, Herle M Trzin,;
Murko Ivan, Čistilni servi*
in PUP Velenje. Pri naku^
pu kamere in računalniš-'
kega programa za ugotav-*
Ijanje delitvene sposobno^
sti celic so enakovredno so-
delovali: Engro Tuš, Hril
Dob je pri Planini d.o.o., Uni-
verzum Žalec.
Obe aparaturu sta po-
membni tudi pri raziskoval-
ni dejavnosti. S projektom,
ki ga bodo izvajali v okviru
dejavnosti bolnišnične Služ-
be za raziskovalno delo ii
izobraževanje, so se prija
vili na razpis ministrstva z
šolstvo, znanost in šport
Največji del raziskav bod(
opravili prav s pomočjo teh
aparatur.
MILENA B. POKLil
Nova aparatura za odkrivanje prekrvitvenih motenj med drugim
omogoča celovito obravnavo sladkornih bolnikov z žilnimi zapleti.
KRATKE-SLADKE
Celjske črne
vdove
Arhitekti imajo očitno bolj
malo domišljije ali pa so nji-
hovi naročniki tako dolgoča-
sni, da v Celju ob Maribor-
ski cesti zadnje čase rastejo
samo še črno-sive stekleno-
kovinske škatlaste novograd-
nje. Svetlobni napisi na njih
bodo zato obiskovalcem v ve-
liko pomoč pri prepoznava-
nju in ločevanju med njimi.
Problemi s
posluhom
Sloganu »Župan s poslu-
hom«, ki si ga je izbral vi-
tanjski županski kandidat
Mirko Polutnik, ni mogoče
oporekati. Preveč ljudi lah-
ko priča, da je s posluhom
vodje Celjskega instrumen-
talnega kvinteta ter člana an-
sambla Vitezi polk in valč-
kov vse v najlepšem redu. Am-
pak posluh ima tudi sedanji
župan Slavko Krajnc, kar
lahko dokaže z glasom in har-
moniko. Zakaj pa mu potem
očitajo, da nima posluha? Pa
ne da gre za kakšen drug po-
sluh?
Obljube
županski kandidati v svo-
ji predvolini vnemi marsik-
daj pritresejo kakšno krep-
ko zamisel, ob katerem se vo-
livcem kar milo stori ob prid-
nosti in zavzetosti pretenden-
tov za lokalni prestol. Da sta
več kot samo sposobna, do--
kazujeta tudi celjska župan-
ska tekmovalca Peter Thaler
in Janja Romih. Oba v svojih
programih namreč trdita, da
se bosta tako ali drugače lo-
tila kar državne uprave, ne
samo občinske. V Ljubljani
se samo sladko smehljajo, vo-
livci pa kislo...
Kam na
predstavitev?
šentjurska koalicija, v ka-
tero so se za skupnega župan-
skega kandidata Štefana Ti-
sla povezale LDS, SDS in NS-
i, pa vendarle malce pretira-
va... Potem, ko imamo pred-
volilnih obljub in velikih na-
povedi v teh dneh že tako pol-
na ušesa, da le redko katera
še preseneti, je vabilo na pred-
stavitev ter kozarček in kle-
pet z županskim kandidatom
Tislom v Kulturni dom Bla-
govna le malce prehuda. Do-
mačini kot prizorišče vsega
kulturnega dogajanja na Pro-
seniškem oziroma v celotni
KS Blagovna poznajo le do-
mačo podružnično osnovno
šolo, o tem, da bi imeli celo
svoj kulturni dom pa nič fl
vedo... Če ne gre za pomoU
je to zagotovo ena najbo
konkretnih, črno na belei
zapisanih volilnih obljub!
Raztegljiva
mladost
Na kandidacijski lis
Stranke mladih Slovenije t
volitve v Občinski svet Ob(!
ne Šentjur je glavnina kal
didatov z rojstno letnico i
70. in 80. let. Kakšen sega^
desetletje nazaj, v šestdesel
leta, dva celo v petdeseta. D
tu vse lepo in prav, mlado
je konec koncev raztegljiv p<
jem - a vseeno preseneča,'
v stranki, ki prisega na ml
dost in mladega župana, 3
letnega Marka Diacija, st
vijo tudi na 57-letnega osno'
nošolskega ravnatelja JaK'
ba Ratajca ter 63-letneJ
upokojenca Rudija Gajšk^-j
St. 44 - 30. oktober 2002
' filKUMIIi
DOGODKI
3
Merjenje
predvolilne vročice
v javnomnenjskih raziskavah dobro kaže aktualnim županom - V torek že
predčasno glasovanje
Redni spremljevalec vseh
predvolilnih aktivnosti - od
promocijskih shodov, pred-
stavitev, soočenj kandida-
(ov do plakatiranja in os-
talih oblik oglaševanja - so
ludi javnomnenjske razi-
skave. Merjenje predvolil-
ne vročice, opravljeno na re-
prezentativnih vzorcih te-
lefonskih naročnikov, letos
dopolnjujejo tudi glasova-
nja obiskovalcev spletnih
strani. Slednja so nekoliko
nanj verodostojna, saj
praktično na nobenem splet-
nem naslovu ni omejitev,
da posameznik svojega gla-
su ne bi smel oddati večkrat.
In kako kaže posameznim
kandidatom? V predsedniš-
kem boju prvi dve mesti do-
kaj trdno držita v rokah Ja-
oez Drnovšek in Barbara Bre-
zigar. Poznavalci napovedu-
jejo majceno možnost - v pri-
meru dokaj visoke volilne
odeležbe, ki se nam obeta le-
tos, in ob sorazmerni poraz-
delitvi zaenkrat še neoprede-
ljenih volivcev - da zmago-
valca predsedniških volitev
dobimo že v prvem krogu,
10. novembra. Če bi se to res
zgodilo, potem bo drugi krog
županskih volitev v občinah,
kjer prvih mož oziroma že-
na ne bodo izvolili že v ne-
deljo, 10. novembra, štiri-
najst dni kasneje, 24. novem-
bra. Sicer se nam skupni dru-
gi volilni krog predsedniških
in županskih volitev obeta v
nedeljo, 1. decembra.
Zgolj en ali
dva volilna
kroga?
Slika v javnosti in medi-
')ih, ko je predvolilno doga-
i^nje na lokalni ravni v senci
Mikih, predsedniških voli-
tev, se od prejšnjega tedna ni
^j dosti spremenila. Vsee-
no pa je bilo opravljenih tu-
di nekaj javnomnenjskih ra-
ziskav, kako kaže županskim
kandidatom"V mestnih obči-
nah.
Po raziskavi Delove agen-
cije Stik, opravljeni med 22.
in 24. oktobrom, bi mestni
občini Celje in Velenje dobi-
li župana že v prvem krogu.
V obeh občinah bi preprič-
ljivo zmagala zdajšnja župa-
na. V Celju Bojan Šrot s 55,9
odstotka, v Velenju pa še bolj
prepričljivo Srečko Meh s
56,6 odstotki podpore.
V častniku Dnevnik so ra-
ziskavo javnega mnenja na ob-
močju Mestne občine Celje
prejšnjo sredo opravili v so-
delovanju z agencijo Nina-
media. Rezultati prav tako na-
povedujejo možnost zgolj
enega volilnega kroga; Boja-
nu Šrotu so volivci namenili
38,2 odstotka glasov, prera-
čunano le na opredeljene vo-
livce, pa to znaša nekaj več
kot 50 odstotkov glasov. Gle-
de na dodatno vprašanje, za-
stavljeno tistim, ki se še niso
opredelili, pa kaže, da Šrot
le nima zagotovljene zmage
že v prvem krogu, saj med
neopredeljenimi nima dovolj
simpatizerjev, in se mu obe-
ta drugi krog z Janjo Romih.
Boste
glasovali
predčasno?
Vsi tisti, ki v nedeljo, 10.
novembra, ne bodo v kraju
svojega stalnega prebivališča,
a bi vseeno želeli glasovati,
bodo to možnost imeli od tor-
ka, 5., do četrtka, 7. novem-
bra, na predčasno odprtih vo-
liščih na sedežu občinske vo-
lilne komisije (OVK).
Do nedelje, 3. novembra,
imajo čas vsi tisti, ki se zara-
di bolezni ali drugih opravič-
ljivih razlogov ne morejo od-
praviti na volišča in bi želeli
glasovati po pošti. O tem mo-
rajo obvestiti OVK, da jim na
dom pošlje volilni material.
Še nekaj dni več časa, do pri-
hodnjega četrtka, 7. novem-
bra, pa imajo bolni, ostareU
in invalidi, ki ne morejo na
volišča in želijo izkoristiti
pravico, da glasujejo doma.
O tem morajo prav tako ob-
vestiti OVK, na volilno nede-
ljo pa jih bodo doma obiskali
člani letečih volilnih odbo-
rov.
IVANA STAMEJČIČ
Celjskim
policistom
dve prijavi
v Policijski upravi Celje
so prejšnji teden prejeli dve
prijavi zaradi domnevno
Nezakonitega prijavljanja
'kandidatov za župane. Šlo
^ bi za županske kandi-
date stranke Naprej Slove-
■^ija, kot nam je povedala
Pooblaščenka za stike z jav-
''ostmi na Policijski upra-
vi Celje Irena Gorenak, pa
?'a prijavi prišli z območja
Šentjurja in Mozirja. Do za-
'ključka redakcije policisti
l^fijav še niso do konca ra-
ziskali, v Kranju pa je tam- -
^^jšnja občinska volilna ko- j
"Misija v petek na kranjsko j
'^'^rožno državno tožilstvo ''
Nala kazensko ovadbo
J^oti predsedniku stranke
^aprej Slovenija Blažu
^^tku zaradi nepravilno-
pri kandidiranju.     IS ^
V Dobju še čakajo odgovor
Je Kari Drago Čadej upra-
vičeno izpadel iz boja za žu-
panski stolček Občine Dob-
je? Mu je bila kršena ustav-
na pravica glede svobodnih
volitev? Odgovor je danes
že znan, do zaključka re-
dakcije pa tudi nesojeni žu-
panski kandidat Čadej še ni
vedel, kako in kaj.
»Na Ustavnem sodišču Re-
publike Slovenije so mi po-
vedali, da so mojo pritožbo
že obravnavali in o njej pre-
sodili, kakšna pa je odločitev
ustavnih sodnikov, pa mi po
telefonu niso povedali,« po-
jasnjuje Kari Drago Čadej, ki
nestrpno pričakuje, da mu bo
odločitev Ustavnega sodišča
RS vročena s pošto danes, v
sredo. Čadeja (in še listo šti-
rih svetnikov za volitve v ob-
činski svet) je kot županske-
ga kandidata v Občini Dobje
predlagala Območna organi-
zacija ZLSD Šentjur, vendar
je Občinska volilna komisija
v Dobju kandidaturo zavrni-
la zaradi proceduralnih raz-
logov, ker je bil predlagatelj
s sedežem v sosednji občini.
Ker so v ZLSD v vseh tistih
krajih Slovenije, kjer je stran-
ka organizirana v območne
organizacije, kandidature vla-
gali na enak način, se je Ča-
dej pritožil na Upravno so-
dišče RS, vendar s pritožbo
ni uspel. »Za dokončno pre-
sojo smo se na Ustavno so-
dišče RS obrnili tudi zato, ker
so v drugih krajih po Slove-
niji občinske volilne komi-
sije v teh primerih predlaga-
telja pozvale, naj kandidatu-
ro dopolni - pri nas pa se to
ni zgodilo in smo že vnaprej
izpadli iz predvolilnega bo-
ja,« še pravi Čadej.
IS
^ZA IN PROTI
O nasilnem
odvzemu
psov
Slovensko javnost je minuli teden razburil nasilni od-
vzem okoli 250 psov iz azila Milene Močivnik v Dolu pri
Borovnici, ki so ga izvedli delavci Veterinarske uprave
Republike Slovenije.
Javno mnenje je razdeljeno; medtem ko marsikdo meni,
da je bil odvzem edina rešitev za zapuščene pse, za katere je
Močivnikova dolga leta skrbela, so drugi prepričani, da gre
za grobo kršenje pravic ter moralnih norm in da si delavci
VURS tega ne bi smeli privoščiti. Med institucijami, ki so
odvzem strogo obsodile, je tudi Helsinški monitor Slovenije
oziroma njegova predsednica Neva Miklavčič Predan, ki je
o tem že obvestila javnost in pristojne mednarodne organiza-
cije. Direktor VURS mag. Zoran Kovač zavrača vse obtožbe
in zagovarja odvzem.
Mag. Zoran Kovač, dr.
vet. med., direktor Veteri-
narske uprave Republike
Slovenije:
»Na Veterinarski upravi
RS odločno zavračamo vse
obtožbe posameznikov, po-
vezane z odvzemom živali
iz Dola 25 pri Borovnici.
Poudarjamo, da pri odvze-
mu živali niso bile poško-
dovane, da so veterinarski
higieniki ravnali strokovno,
ter da je bilo za živaH us-
trezno poskrbljeno in ure-
jeno. Vse obtožbe, ki jih da-
nes ponavlja peščica tako
imenovanih »zaščitnikov«,
so plod njihove domišljije
oziroma neutemeljeni kon-
strukti, na kar kaže tudi nivo njihovih izjav. Ostro obsoja-
mo podtikanja in lažnive navedbe, izražene na protestu dne
24. oktobra ter še posebej osebne žalitve delavcev veteri-
narske uprave RS in njihovih sorodnikov. Ravnanje peščice
posameznikov, tako imenovanih »zaščitnikov«, dejansko ka-
že, da v njih ni skrbi za dobrobit živali, pač pa le želja po
osebni promociji in nastopaštvu. Živali, v imenu katerih
posamezniki blatijo delo in strokoven odnos VURS in osta-
lih udeleženih pri oskrbi odvzetih živali, potrebujejo nove-
ga lastnika in ne napadov, zato prosimo vse državljane RS,
da se ne ozirajo na neosnovane obtožbe in laži, pač pa, da si
vzamejo nekaj ur časa, živali obiščejo in morda kakšno tudi
posvojijo. Zanimivo je tudi, da prej dolgo časa ni bilo iz
azila Milene Močivnik mogoče oddati nobenega psa, zdaj
pa smo jih v tednu dni oddali že več kot 80. Večina zagovor-
nikov pravic živali meni, da smo ravnali prav. Na Helsinš-
kem monitorju se očitno ne zavedajo, da naj bi se ukvarjali
s človekovimi pravicami in ne s pravicami psov. V tem pri-
meru namreč gre za pse in ne za Mileno Močivnik.«
Neva Miklavčič Predan,
predsednica Helsinškega
monitorja Slovenije:
»Bila sem priča brutalne-
ga dejanja VURS pod vods-
tvom Zorana Kovača in nje-
govih sodelavcev, proti ka-
terim smo že vložili kazen-
sko ovadbo. V 8 urah in pol,
kolikor je nasilni odvzem
trajal, je bilo slišati rjove-
nje in krike prestrašenih
psov, prihajali so lastniki,
ki jim ni bilo dovoljeno priti
do svojih psov. Močno dvo-
mimo v pravno podlago te
deložacije, kar že preučuje
posebna ekipa pravnikov, o
dogodku pa smo obvestili
tudi mednarodno delegaci-
jo EU. Pri odvzemu psov iz
azila Milene Močivnik gre za nesprejemljivo kršenje pra-
vic, za nezakonito rušenje civilnega azila, in da to dokaže-
mo, se bomo borili do konca. Tako ravnanje z živalmi je
povsem nesprejemljivo, potrebno pa je vedeti, da je v Slo-
veniji to le nadaljevanje nedopustnega ravnanja z ljudmi.
Glede na to, da je po naših zakonih pse mogoče usmrtiti, če
lastnika ne dobijo v mesecu dni, je potrebno vedeti, da vete-
rinarji psov iz azila niso odpeljali, da bi jim pomagali, tem-
več, ker jih nameravajo usmrtiti.«
St. 44 - 30. oktober 2002
4
DOGODKI
NOVI TEDNI
A iz AFŽ
Sive eminence v Sloveni-
i so. Sive predvsem zaradi
sence, v kateri delujejo. To-
rej eminenca nikakor ne sme
biti politik, seveda pa mora
imeti izjemen vpliv. In od-
ločati mora o financah (saj
vemo, denar je sveta vladar)
- torej mora biti prisoten v
gospodarstvu. Verjetno bi
moral imeti tudi vpliv na me-
dije, hkrati pa čimmanjkrat
postati del njihove vsebine.
Premogovniško kadrova-
nje v Velenju, ki je odplak-
nilo dr. Franca Žerdina, je
naplavilo ime Ivana Atelš-
ka, ustanovitelja jn spodbu-
jevalca razvoja velenjskega
Gorenja. Ko je sam prišel v
vas Gorenje, kjer je nasta-
jal današnji velenjski gigant,
je bilo v delavnici več »pi-
rovskih Oaš kot kladiv«. Da
je to spremenil, je moral
Atelšek, ki se je v mladih
letih razveselil navadne
zemlje in poznal trdo delo,
večkrat krepko udariti po
mizi. To je storil večkrat, po
mnenju nekaterih celo pre-
večkrat. Anekdot iz tega in
kasnejšega obdobja je nešte-
to, vse pa nosijo poanto v
»freh« direktorju, ki je celo
priznal, da ga tudi žena
preobrne samo v postelji, ter
direktorju, ki je cenil pošte-
no delo ter ljudi: »Vsak člo-
vek je človek z dušo in sr-
cem.«
Rast in razvoj Gorenja
poznamo - in tudi vemo, da
je veliko vlogo v tem igral
Atelšek. Ki pa bi ob tej trdi-
tvi vedno pri-
stavil, da sa-
mo ob po-
moči pravih
sodelavcev.
In dodal, da
je gigant ra-
sel zaradi
ljudi, ki so se
odrekali pla-
čam, verjeli
v prihod-
nost..., da so
v podjetju
lahko inve-
stirali. Če-
prav trdi, da
vsi enaki
med enaki-
mi, pametni
med pamet-
nimi in zdravi med zdravi-
mi že niso mogU biti. To-
vrstna razmišljanja so, tudi
to ni velika skrivnost, v svin-
čenih časih Ivana Atelška
marsikdaj pripeljala navz-
križ z oblastjo. In oblast je
očeta Gorenja predčasno
upokojila - konec, ki si ga
verjetno ni zamišljal. Da v
Gorenju še vratar ne sme biti
več, so rekli.
Danes je Atelšek kot pred-
stavnik delavcev predsednik
nadzornega sveta še večje-
ga giganta, kot ga je zapu-
stil ob upokojitvi. In kot tak-
šen ima seveda vpliv. Ker se-
di, po mnenju nekaterih, v
enem od nadzorniških
»dream teamov«, in ker ima
vizijo o nadaljnji poti Go-
renja. »Ker se bomo spreha-
jali vsepovsod - mi izven Slo-
venije, oni (torej Evropa) pri
nas. Gorenje, ki je vzor tu-
di izven slovenskih meja, bo
sposobno samostojno odi-
grati vlogo. Vendar le, če bo
in ko bo država pametno ob-
držala svoj delež pri proda-
ji,« razmišlja Atelšek. Da se
denar od prodaje slovenskih
podjetij ne bi porabil za ma-
šenje lukenj, temveč za in-!
vestiranje, saj ne gre le zal
zaposlovanje in socialno var- i
nost, temveč tudi za davke, I
»Ampak vsi spili se odvija-
jo pred tem.«
Od kod Atelškov vpliv v-
energetiki, od kod celo^
moč, da je ali ni zrušil di-
rektorja premogovnika dr.|
Franca Žerdina? (Mimogre-
de, v izjavah Atelška in Žer-;
dina vseh vsebinskih razlik
niso mogle povzročiti samo,
osebne sodbe). »Imam pri-^
jatelje, ki se obračajo name,
in mi določene stvari svetu-
jejo,« priznava Atelšek, ven-
dar zatrjuje, da ne gre za ni-^
kakršen lobi. In dodaja, da
je spor, če je to spor, začel
Žerdin v času, ko so rušili'
Vitoslava Turka, Gorenjeve-'
ga štipendista in človeka, ki.
bi znal z elektriko zaslužitr
milijone. V dolarjih. »Tu se^
je začelo - ker je nekdo ne-j
komu v lonec pogledal, kaj^
se kuha,« trdi Atelšek. Da;
stoji zadaj, trdijo mnogi po-j
sredno vpleteni v premogov-
nikovo zgodbo. In v to vple-*
tajo tudi ministra za okolje-
Janeza Kopača, ki naj bi se
skrivaj sestal z Atelškom -
kar je Kopač sicer odločno'
zanikal.
Da ima Ivan Atelšek ve-
lenjskega župana Srečka Me-
ha v želodcu,
ni skrivnostJ
Že pred enim
redkih neus-
pehov V
Atelškovem
življenju, ko
ga niso ime-
novali za
častnega ob-
čana Velenja
(čeprav 74-
letnik iz Ma-
lega Vrha pri
Šmartnin\
odločno pra-'
vi, da ima
dovolj me-
dalj), je bila
med milejši-
mi sodbami,
da v Velenju skrbijo samo
za pometanje cest. To pravij
prvi človek druščine AFŽ
(Atelšek, Fijavž, Žgank), ki
je ustvarila Velenje.
Če kdo prihaja z nazadi
njaškimi, škodljivi zadeva-i
mi, se ne odloči za partners-
tvo. Partnerstev je v minu-i
lem obdobju ustvaril kar
precej. In ustvaril tudi nei
kaj imen - če drugega ne,
zagotovo ime Jakija. Po-
slanstvo na področju kul-
ture še nadaljuje. Ker, kot
pravi, ima Slovenijo zeloj
rad. In opravlja še mnogo
podobnih reči. Upokojen-
cem je podoben samo v
tem, da mu zmanjkuje ča-
sa, ki pa ga Atelšek zagoto-
vo drugače izkoristi kot
drugi. Predvsem kot svetoi
valeč ali, če hočete, siva
eminenca. V prostem času
pa se odloča za kolesarje-
nje ali plavanje.
URŠKA SELIŠNIK
Ivan Atelšek
Se ponavlja
radarska Menina?
Radarski mrk oživil vprašanje radarja na Menini - Slovenija potrebuje dva
radarja, ki ju bodo postavili v soglasju z lokalnimi skupnostmi
Minuli teden se je nad Slo-
venijo zgodil radarski mrk.
Pokvaril se je radarski si-
stem ljubljanskega letališ-
ča, poleg tega pa so Avstrij-
ci, ki za drage denarje pre-
našajo radarske slike,
opravljali vzdrževalna de-
la na avstrijskem radarju
Koralpe. Zaradi tega je bila
spet večkrat omenjena Me-
nina planina, predvsem v
smislu, da če bi pred sed-
mimi leti lokalne skupno-
sti dovolile postaviti radar,
težav zaradi pomanjkanja
zračne slike ne bi bilo.
Zaradi pokvarjenega radar-
ja na Brniku ter vzdrževalnih
del na radarju Koralpe so se
slovenski kontrolorji letenja
znašli v popolnem radarskem
mrku, ki je trajal tri dni. Zračni
promet so nadzirali brez ra-
darske slike, zaradi varnosti
je bilo v zraku pol manj letal,
prihajalo pa je do precejšnjih
zamud in s tem tudi škode. V
četrtek so zagnali avstrijski ra-
dar, od koder dobiva Sloveni-
ja radarsko sliko za 50 milijo-
nov tolarjev letno, hkrati pa
je posebna delovna skupina
znotraj ministrstva za promet
ugotovila, da stanje slovenskih
radarskih sistemov za nadzor
civilnega letalstva nikakor ni
zadovoljivo. Tudi če bi delo-
val radarski sistem na Brniku,
Slovenija menda nima dovolj
radarskih sistemov in zato ni-
ti pod razno ne zadovoljuje
evropskih meril. Potrebovali
bi namreč štiri neodvisne in
med seboj povezane radarje.
Menina kot
ena od
možnosti
Tu se ponavlja zgodba o ra-
darju, ki ga pred sedmimi leti
niso dovolili postaviti na Me-
nini planini. To se je zgodilo
zaradi ostrih protestov kraja-
nov, protestnih zborov, gro-
ženj, da bodo fizično ustavili
dela... Občinski sveti takrat pe-
tih zgornjesavinjskih občin so
sprejemali protestne note, v
Gornjem Gradu so ustanovili
poseben odbor, ki bi varoval
Menino planino... Bistvo pro-
testov je bilo v tem, da so tudi
nekateri strokovnjaki ocenili,
da je Menina planina izjemno
občutljiva pokrajina, da je na-
ravni rezervoar pitne vode, še
najbolj razburjeni pa so bili
ljudje zato, ker jih o namerah
za postavitev radarja ni nihče
obvestil, kaj šele povprašal o
mnenju, predstavil slabosti in
možne prednosti...
»Na to dejstvo opozarjam
še danes,« pravi minister za
promet Jakob Presečnik, ki
je bil v letu 1995 kot župan
občine Mozirje prav tako
med tistimi, ki so protesti-
rali zopet načrtovano posta-
vitev radarja na Menini. Prav-
zaprav nič čudnega - med
protestniki se je znašla sko-
raj cela Zgornja Savinjska do-
lina, čeprav se je postavitev
civilnega radarja na Menini
neposredno oziroma oze-
meljsko dotikala le občine
Gornji Grad. Takrat je bilo
izrečenih precej hudih ob-
tožb, med drugim tudi to, da
bi bili v občinah na račun bolj-
ših cest ali telefonije priprav-
ljeni žrtvovati nekaterim sveto
Menino. Čeprav, roko na sr-
ce, so mnogi strokovnjaki do-
kazovali, daje Menina idealna
za postavitev radarja.
»Izdelana je študija, kjer je
za postavitev radarja omenje-
nih več možnih lokacij. Ena
od teh, poudarjam pa, da ne
edina, je lokacija na Menini,«
razlaga minister Presečnik. Po
Presečnikovih besedah bodo
v ministrstvu za promet naj-
prej iskali kratkoročne rešitve,
torej popravilo obstoječega ra-
darja, v nadaljevanju pa v po-
govore o možnih lokacijah za
postavitev radarja obvezno
vključili lokalne skupnosti. »Si-
cer so svoje delo strokovnjaki
opravili, vendar pa bo treba
postavitve definirati tudi v pro-
storskem planu Slovenije. Ob-
staja namreč izredna potreba
po postavitvi radarja na zahod-
nem delu Slovenije, kjer je
zračni prostor, vključno z de-
lom italijanskega ozemlja, iz-
jemno nepokrit. Menina je sa
mo ena od točk, ki bi bila pij
merna, vendar zagotavljam, d
še ni nič dorečenega. Po er
strani gre na Menini za občui
Ijivo področje, po drugi stra
ni pa so se po okvari radaij
na Brniku izpostavile izjen
ne težave. In te bo treba na ne
način rešiti.«
Poilorjein
Trnovski
gozd?
Slišati je že bilo, da neka
teri strokovnjaki kot možn
lokacije za postavitev radai
ja omenjajo Pohorje. Tako t
pokrili mariborsko letališč
vse do ljubljanskega obmo6
ja. Druga možna lokacija j
Trnovski gozd, s tem pa na
bi pokrili portoroško letališ
če in del italijanskega ozem
Ija. Seveda pa ostaja vpraša
nje, če bodo v lokalnih skup
nostih privolili v postavitev
novih radarjev. »V ministrs
tvu bomo postopek za nakup
novega radarja sprožili šele
potem, ko bomo pridobili so
glasje lokalne skupnosti,« a
trjuje minister Presečnik.
Radarski mrk je pokazal, (
bodo v Sloveniji potrebni a
ločni ukrepi. Najprej bo p
trebno nekam postaviti rada
ki je veljal dobrih 10 milijo
nov evrov (20 milijonov takra
nih nemških mark) in ki že s(
dem let leži v vojaškem skl<
dišču v Kidričevem. Njegov
postavitev naj bi stala 750 m
lijonov tolarjev. Hkrati bo p(
trebno kupiti nov radar, ki n
bi po predvidevanjih stal 5 in
lijonov evrov, njegova postav
tev pa 250 milijonov tolarje
in zanj poiskati primerno l(
kacijo. Če k temu znesku pi
štejemo še 280 milijonov t(
larjev, ki jih potrebujejo za p(
pravilo in vzdrževalna dela t
darja na Brniku, je vsota za r
sevanje radarskih mrkov pr
cejšnja. Popravilo radarja naB
niku naj bi pokrili s prerazp«
reditvami znotraj proračun
2003, ostala sredstva za rada
ski sistem pa bo treba še po
skati.      URŠKA SELIŠNI
Minister za promet Jakob Presečnik
V Evropi sicer težijo k združevanju kontrol zračnega
prometa, vendar pa po so trditvah z ministrstva za pro-
met zračna kontrola in s tem investicije v radarje potreb-
ne, saj bomo tudi po vstopu sami nadzirali prilete in vzlete
s slovenskih letališč.
Gneča za nadzornike
Pekarna Jager, ki ima v celjskem Klasju nekaj manj
kot 25-odstotni lastniški delež, in Edvard Stepišnik, ki
je lastnik dobrih dveh odstotkov vseh delnic podjetja,
sta za skupščino, ki bo 21. novembra, vložila nasprot-
ne predloge.
V Pekarni Jager predlagajo, da se dnevni red seje dopol-
ni še s sklepanjem o umiku delnic Klasja s prostega trga
ljubljanske borze, predlagajo pa tudi konkretna imena
ljudi, ki naj v prihodnje predstavljajo delničarje v nad-
zornem svetu podjetja. Gregorja Jagra, Andrejo Ročnik,
Tatjano Rajniš in Tomaža Ročnika, ki so iz nadzornega
sveta odstopili konec avgusta (T. Ročnik), oziroma pred
dvema tednoma, naj bi zamenjali Irena Stanka Čurin, Ne-
vena Tea Gorjup, Avguštin Vuk in Nada Vidovič.
V zvezi z imenovanjem novih članov nadzornega sveta
je nasprotni predlog podal tudi Edvard Stepišnik, ki za
predstavnika malih delničarjev predlaga Milana Ževarta.
JI
Med teorijo in praicso
Na okrogli mizi, ki jo je v okviru Dneva podjetništva'
petek pripravila Razvojna agencija Savinja, je ministri
ca za gospodarske dejavnost dr. Tea Petrin poudarila raZ
lične oblike pomoči, ki jih ministrstvo in država nani^
njata za pospeševanje tehnološkega razvoja in inov^
tivnosti ter s tem povečujeta konkurenčne sposobnos"
slovenskih podjetij.
Poleg tega je dr. Petrinova napovedala uvajanje davčni*
olajšav za spodbujanje razvojnih dejavnosti in vlaganj v teh
nologijo, preoblikovanje mariborskega in ribniškega skl*
da ter pomoč pri preusmeritvi na južne evropske trge. Po"
jetja Savinjske regije črpajo 15 odstotkov sredstev iz razp'
sov, kar ocenjuje kot pozitivno. Vendar je direktor
Celje Boris Klančnik opozoril, da ima savinjska regija s\^^,
gospodarske kazalce. Danilo Basle iz žalske zbornice ^
sebnega gospodarstva pa na nekatere konkretne probleiiif
ko zakoni na državni ravni dajejo rezultate, z uredbami^
pravilniki pa se zadeve po birokratsko zapletejo. ,
St. 44 - 30. oktober 2002
lOVI TEDNIK
TEMA TEDNA
_5
Brezdomci odhajajo
iz Celja
Novo zavetišče bodo prihodnji teden odprli v Kosovi ulici v Celju - Selijo se zaradi dotrajanosti sedanjega
Celjsko zavetišče za brezdom-
f se bo najkasneje prihodnji te-
en, še bolje, takoj ko bo dokon-
čno centralno ogrevanje in bo
ibjekt prevzet, preselilo iz nek-
lanjega kina Dom na novo loka-
ijo, v Kosovo 7, blizu poštnega
entra, ali če hočete v neposred-
10 bližino svinjskega sejma.
Mesto brez klošarjev je slabše od
uhe brez soli. Pravzaprav niti me-
to več ni. Šele kraj, ki ima svoje
jošarje, »žicmajstre«, ki na bolj
11 manj vsiljiv način nažicajo za
isti svoj liter, se lahko poteguje za
iiesto. In Celje je s svojimi klošar-
imesto in pol. Med prvimi je us-
jelo zanje odpreti zavetišče in jim
(njem ponuditi vsaj karikaturo do-
mačega ognjišča, en topel obrok
inevno in komando, da počedijo
a seboj.
Ob novici smo se zgrozili. Klo-
šarje iz mesta? Na svinjski sejem?
[ako bo mesto ostalo mesto, če mu
odvzamemo plemenit pridih klo-
Sarstva? In kako bodo klošarji sploh
|e klošarji, če ne bodo v strogem
središču mesta, tam, kjer sploh še
bhko zaslužijo svoj naziv mestnih
redut, »žicmajstrov«, ljudi, ki vam
bodo brez nasilja izmamili tistega
Slotaka in z njim pogasili nikoli po-
|ešeno žejo?
Smrtno nevarna
iiiša
Celjsko zavetišče za brezdomce
eeno od treh, v Sloveniji pod okri-
jem centrov za socialno delo. Svoj
irostor ima v nekdanjem kinu
)om, v strogem središču mesta, v
lisi, ki je v mešani lasti Celjskih
kinematografov in glavnega celjske-
^ nepremičninarja Aleksandra Jan-
čarja. Stavba že vrsto let žalostno
propada, na občini se vsak mesec,
ko dobijo račune za porabo elek-
trike in vode, prijemajo za glavo.
Inštalacije so popolnoma zanič,
stropovi podprti, stene polne vo-
de. »Nobena posebnost ni, če te,
ko primes za pipo v edini kopalni-
ci, strese elektrika,« pove Dani Be-
drač, socialni delavec, ki že tri le-
ta vodi zavetišče. »Celo v nosilnih
zidovih so zazijale razpoke in bog-
nedaj, da bi kdo v zavetišču bolj
veselo poskakoval v sobi - kaj hi-
tro lahko pristane v spodnjih pro-
storih, kjer je bila včasih kinodvo-
rana. Res, skrajni čas je, da to smrtno
nevarno hišo zapustimo,« pravi Be-
drač.
»Novo hišo za brezdomce, novo
zavetišče zanje, smo z razumevanjem
občine našli v Kosovi ulici, v bližini
poštnega centra, kjer nam je zavod
za planiranje in izgradnjo odstopil
hišo. Zdaj jo obnavljamo in v njej
bomo za brezdomce pridobili osem
sob, kuhinjo, skupni prostor, dve
kopalnici in tri stranišča, ob hiši pa
je tudi skromen vrt,« je povedala Suzi
Kvas, ki na občinskem oddelku za
družbene dejavnosti skrbi za mate-
rinski dom, brezdomce in varno hi-
šo. Druge rešitve ni bilo, trdi Kva-
sova, ki pove, da so dolgo, morda
celo predolgo vztrajali v sedanjem
zavetišču, ki je že življenjsko ne-
varno. Tam pa so vztrajali zlasti za-
to, ker so neuspešno iskali primer-
no novo lokacijo v mestu. Ker pri-
merne lokacije ni bilo, so jo zdaj,
ob razumevanju občine, ki bo hišo
v Kosovi 7 predala v brezplačen na-
jem, sprejeli na obrobju mesta.
Kiošarje iz mesta
Je to poskus občine, da bi »svo-
je« brezdomce izrinila iz mestne-
ga jedra, kjer so doma, kjer so nje-
gove ikone in kljub občasni nad-
ležnosti nenasilen del mestne fol-
klore? »Nikakor ne,« trdi Suzi Kvas.
»Vsi, ki sodelujemo v tem projek-
tu, trdno verjamemo, da bo s tem
za brezdomce bolje poskrbljeno.
Imeli bodo več možnosti za biva-
nje v zatočišču, to bivanje bo var-
no in vredno človeka, več bo mož-
nosti za higieno, topel obrok bo še
vedno vsak dan na mizi vsaj en-
krat...«
»Veliko sem se pogovarjal z >naši-
mi b fanti,« dodaja Dani Bedrač.
»Večina jih razume, da nam bo sku-
paj na Kosovi bolje. So pa seveda
tudi izjeme, ki se jim zdi, da je za-
vetišče le predaleč od njihovih blo-
višč<. Večina je, kljub vsem pomi-
slekom, le dovolj pri sebi, da bo
zmogla dober kilometer poti v vsa-
ko stran in da bodo še naprej v me-
stu,« pravi Bedrač. To naj bi potrje-
vale tudi izkušnje iz Ljubljane, kjer
je zavetišče na Poljanski cesti in je
iz njega vsaj tako daleč do središča
mesta kot v Celju s Kosove. Na vpra-
šanje, kaj bodo storili s tistimi, ki
zavetišča ne bodo sprejeli za svoj,
vsaj začasen dom, pa odgovarja: »Ni
me strah. Večina bo zmogla. Prob-
lem bo z Milanom Senom, ki ga ljud-
je poznajo s klopce na Glavnem tr-
gu in ki običajno v zavetišče zvečer
ne zmore drugače kot po zadnji pla-
ti... A Šeno je le občasno pri nas.
Pride, da si opomore, ostane dva,
tri dni, kadar ima zdravstvene teža-
ve, mu po nasvetu zdravstvene službe
tudi pomagamo. Potem spet izgine...
A vseeno verjamem, da bo tudi on
zmogel do nas. Morda pa bo klop-
co na Glavnem trgu zamenjal za ono
pred zavetiščem...,« pove Bedrač.
Enotna strategija
Tako Suzi Kvas kot Dani Bedrač
veliko pričakujeta od naslednjih
dni, ko bo v Mariboru srečanje
upravljavcev vseh slovenskih brez-
domskih zavetišč. »Pričakujemo
enotno strategijo obravnavanja
problemov brezdomcev,« pove Suzi
Kvas, Bedrač pa dodaja: »Res je že
čas, da dorečemo enotno politiko,
metodologijo in doktrino, ki jo bo-
mo znali zagovarjati pred državo.
Pri obravnavanju brezdomcev ni
prostora za delavce iz javnih del.
Treba je poskrbeti za redne zapo-
slitve, uskladitev akcij s prostovolj-
ci, zavetišči in Karitas, za enoten
nastop, ki ne bo >taval< med drža-
vo, dobrodelnimi organizacijami,
prostovoljci, ki bo utemeljil socio-
loški in psihološki pristop do obrav-
nave dela z brezdomci. V Celju si
ob ustanovitvi zavoda Socius od te-
ga veliko obetamo.«
V celjskem zavetišču nudijo po-
steljo, kopalnico in en, skromen,
pogosto slab obrok dnevno, 15 do
17 brezdomcem.
Če se bodo stvari odvile po napo-
vedih, bo Celje ostalo mesto s svoji-
mi klošarji, brezdomci, od katerih
se jih le približno tretjina sprijazni
z razmerami v zavetiščih in jih sprej-
me kot svoj dom. Z ljudmi, ki nas,
popolnoma nenasilno, spravijo ob
nekaj stotakov, pogasijo žejo in po-
skrbijo za veselje, kot je priljublje-
ni Kiki pred dnevi, ko je na tržnici
nalepil svoj plakat in v predvolilni
evforiji na svoj način najavil kandi-
daturo za župana mesta. Potem pa
sedel podenj in s svojim počenim
glasom, s ponaredkom gusel v ro-
kah, zapel mimoidočim. Mnogim
je šel na živce, še več nas je, ki bi ga
pogrešali, kot bi pogrešali Šena, Jo-
žija in še mnoge druge. Zaradi njih
smo, pravzaprav, mesto.
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIC
Novo zavetišče bo na Kosovi 7, dober kilometer iz središča mesta.
Dani Bedrač že tri leta vodi celjsko zavetišče za brezdomce.
-   Št. 44 - 30. oktober 2002
6
INTERVJU
NOVI TE
Življenje v
galopu
Igralka Manca Ogorevc v čarobnem trikotniku - Režiserji radi slačijo
igralke - Potovanja so čas za razmislek
Kako romantično! Kot v prav-
ljici o svetlolasi in rjavooki de-
klici Manci, ki si je tako močno
želela postati igralka, da se ji je,
ko je odrasla v lepo gospodično
Manco, želja tudi izpolnila. In še
kot študentka igralske akademi-
je v Ljubljani je bila povabljena,
da vstopi v Hišo iz kart, mladin-
sko predstavo Borisa A. Novaka,
ki so jo leta 1997 igrali v Celju.
Zatem je kmalu razveseljevala
otroke na celjskem odru kot Moj-
ca Pokrajculja. Prav za to vlogo
je na festivalu v Ljubljani dobila
nagrado Zlata paličica. Vmes je
končala še en študij. Tako je Man-
ca tudi diplomirana sociologinja.
»Za širino duha,« pravi.
Da bo igralka, je tako ali tako že
vedela. Prav tako kot njena sorod-
nica, velika igralka Milena Zupan-
čič. »Od tam, izpod hribov izvira
naš rod,« pove ponosno Manca, ki
sicer živi, dela in ljubi v trikotniku
med Radovljico, Celjem in Ljub-
ljano. Na tej poti se je v poskoč-
nem twingu naučila vse songe za
mjuzikl Chicago.
Menda ga ja niste že dali z re-
pertoarja?
Ne! Zagotovo ne! Gremo še v Can-
karjev dom v Ljubljano, menda tu-
di v Novo Gorico, pred novoletnim
časom pa ga bomo igrali še za celj-
sko občinstvo. Zelo rada igram, po-
jem in plešem vlogo Velme Kelly.
Kdo se še skriva v tvojem tri-
kotniku ljubezni?
Nekdo z drugega brega. Gleda-
lec predstav, po stroki gledališki in
literarni kritik Matej Bogataj. Pri-
neslo ga je pač v moje življenje.
Čeprav imamo igralci do kritikov
svoje mnenje. Pravzaprav smo ob-
čutljivi na njihove ocene. Se mi zdi,
da je pri nas z dobro gledališko kri-
tiko kar problem... Neutemeljena
kritika nas večino igralcev, naj to
priznamo ali ne, podre in jaz bi vča-
sih koga kar... Pa vendar strokov-
no kritiko igralci potrebujemo. Ži-
veti s kritikom? Je zelo zanimivo.
Gledališče, kot ga vidi kritik, je na-
mreč mnogo bolj racionalno od ti-
stega, ki si ga v domišljiji rišemo
igralci. No, kar zadeva ocen mojih
vlog pa takole: (smeh) Matej Bo-
gataj ne piše kritik za celjsko gle-
dališče...
Večina ocen vlog, ki si jih odi-
grala v celjskem gledališču in o
katerih so pisali različni kritiki,
pa je vendarle ugodnih. Zelo do-
brih. Iz njih izvira nominacija za
republiško nagrado Prešernove-
ga sklada za leto 2003? Že sme-
mo razkriti novico?
Presenetilo me je. Gre za vloge,
nastale v SLG Celje v obdobju zad-
njih dveh let. Priznati moram, da
sem vesela, ker sem bila opažena.
Resnici na ljubo je drugače, če ži-
viš in delaš v katerem od večjih gle-
dališč v Ljubljani ali pa če delaš na
obrobju, kjer moramo igralci vlo-
žiti veliko več truda, da smo opa-
ženi. Mnogi ostanejo žal po krivici
prezrti. Toda, svojih vlog ne delam
zato, da bi dobila nagrado, ampak
zato, da raziskujem sebe in da da-
jem sebe ljudem, ki me pridejo gle-
dat.
Bi šla v gledališče Ljubljano?
Maribor?
Še kot študentka sem razmišlja-
la o tem, da bi igralska leta preži-
vela na vseh odrih po Sloveniji in
še kje drugje. To se mi je zdelo ime-
nitno. Biti zdaj v Ljubljani, zdaj v
Trstu, potem Celju, Mariboru...
...ali pa v Kranju?
Ja, res me mnogi vprašajo, zakaj
kot Gorenjka ne igram v Kranju. In
jim odgovarjam, da mi je v Celju
prav všeč in da kranjsko gledališče
že ima tak tip igralke, kot sem jaz.
Na primer Darjo Reichman in Ve-
sno Jevnikar, ki sta se »naredili« prav
v Celju. Celjski ansambel, ki me je
lepo sprejel, imam zelo rada. Zdaj
je tudi precej pomlajen z nekaj no-
vimi člani, tako da nas je mladih
zdaj dovolj. Manjka pa srednja ge-
neracija. Odhod Milade Kalezič v
Maribor bo povzročil praznino.
Celjsko občinstvo te je vzljubi-
lo, vzelo za svojo. Nazadnje v zelo
dobri predstavi na odru pod odrom
Ljubezni Georga Washingtona.
Kako pa ti vidiš Celjane in Celjan-
ke in kakšno mesto je Celje?
Zelo lep je stari del mesta. Oko-
lice ne poznam, ker po vaji ali pred-
stavi odbrzim čez klanec. A opazi-
la sem, da je v Celju veliko lepih
žensk, kar je potrdil tudi izbor za
slovensko miss. No, tudi veliko flet-
nih fantov, seveda.
Kaj po politika? Te sploh kaj za-
nima? Veš, da je vaš upravnik kan-
didat za župana občine?
Sem nekaj slišala o tem. Po šti-
rih letih stalnega angažmaja v tem
teatru sem začutila, da tudi diham
z njim. Da ni vse samo oder, kar
sprva misli mlad igralec, ko pride
v ansambel. Moj dan se navadno
začne in konča v Celju in stvari, ki
se vrtijo okrog mene, se me nujno
tudi dotaknejo in se me tičejo. O
upravnikovi kandidaturi razmiš-
ljam takole: Če se je odločil za to
pot, mu želim vso srečo! Mislim,
da bi tudi v našem gledališču mo-
ral zaveti nov, mlad veter. Konec
koncev smo v 21. stoletju, v času
računalnikov, ko se je komunika-
cija prestavila v medmrežne sveto-
ve. To bi morali zaznavati tudi v
gledališčih, s svežimi teksti in s ta-
ko ubranim repertoarjem. Saj to
je tudi politika, a ne? Prav te dni je
zaključen razpis za novega umet-
niškega vodjo gledališča... Nekaj
prijav je prišlo. Obravnaval jih bo
strokovni svet. Bomo videli.
Velike, morda celo usodne spre-
membe utegne manjšim gledališ-
čem prinesti tudi Evropska unija...
... in se zna zgoditi, da bodo re-
kli: Za ta prostor sta dovolj dve
veliki nacionalni gledališči, eno v
Ljubljani, drugo v Mariboru, mor-
da kje še tretje in konec. Potem bi
bili igralski viški na »trgu«, da o
brezposelnosti raje ne razmišlja-
mo.
Celjsko gledališče je gostitelj
Dnevov komedije. Kakšno mesto
zavzema komedija pri tebi?
Zelo rada igram v komediji. Ne
samo zato, ker mi je smeh tudi v
vsakdanjem življenju blizu, tem-
več tudi zato, ker je učinkovitost
pri komediji najlažje preveriti - ali
se ti smejejo ali pa ne. Hkrati pa je
komedija, kadar je dobro nareje-
na, samo drug način spoznavanja
družbe in njenih zakonitosti. In tam,
kjer je smeh, bi bilo v drugem ža-
nru nekaj trpkega, grenkega. Pra-
va komedija, recimo Gogoljev Re-
vizor ali Cankarjeva parafraza Za
narodov blagor, ki ga bomo pre-
mierno uprizorili jutri, mora za-
rezali in pokazati nagnito. To
tako, da se zraven še smejemo.
Bi šla v predstavi »do nazg
če bi režiser tako zahteval, ali
sicer dobro vlogo odklonila in t\
gala zamero režiserja?
Golota na odru ni več noben
bu in svojega telesa se ne sran
jem. Rada ga nastavljam soncu
sploh. Vendar pa bi moralo biti s
čenje v skladu s konceptom pr(
stave. Moralo bi biti pomembno
pomenljivo, ne pa kar tako, sai
zase. Igralke se malo ženiramo
žiserjev, ki nas prepogosto slači
to pogosto kaže njihov rahlo zao
njen odnos do telesa, seksualno
Mnogi igralci, ki so sicer z^
sleni v poklicnih hišah, ali pa »s
bodnjaki«, se radi pridružijo ]
mercialnim teatrom in skupina
Gre tu zgolj za denar, dober hoi
rar, veselje do igre, do komedij«
Različno; v komercialnem glej
lišču, kot pove že ime, je vse j
drejeno inkasu, zaslužku, zato?
nekatere stvari včasih narejene
ko, da izvabljajo gledalcu cen
smeh. Zdi se mi, da zaradi drug
nih, večernih pogojev dela, pa
dukcije vaj in podobnega, igra
ne bi smel ostati samo v takšni
gledališkem ustvarjanju. To bi n
ralo biti za sproti, saj se v insti
cionalnem gledališču lažje raz
jaš. Ni pa vedno tako; konec kc
cev je bila komedija Stevardesep
stajajo lani nagrajena na Dnevihli
medije! Pogosto je tako, da sepi
daja res prava kvaliteta.
Ali bi raje sodelovala v ka
snem dobrem filmskem projeki
v humorističnih TV-nanizanfe
ali pri komedijski komercial
skupini?
Točno v tem vrstnem redu. Fil
me zelo zanima, tudi televizija, ra
bi se preverila tudi v gibljivih i
kah, dobila izkušnjo filmske ig
Tudi proti humorju nimam nič,
če bi mi čas dopuščal, kar pomei
da to sezono prav gotovo ne, bi n
stopala tudi v komercialni kom
diji in odkrivala zakonitosti žani
Že veš, kje boš silvestroval«
Ja, v gledališču, potem pa hitro a
spat in se pripravila na posilvestr
dneve s tistimi, ki jih imam najra
Sezona se je šele dobro zač«
Obudiva še spomine na mini
poletje in na prihodnje, ki pr
kot nagrada za naporno sezoi
Nedolgo tega sem se srečno vi
la z dolgega potovanja po Indone
ji in Papui Novi Gvineji. Družila S(
se z domorodci, z ženskami, ki
vedno nosijo krila spletena iz:
me, in moškimi, ki nosijo tako ii
novane »koteke«. Dober teden
trekinga med ljudmi, ki še ve(
živijo na stopnji kamene dobe,i
hovo življenje in filozofija so mi
polnili možgane z novo energijo
življenje na tej, evropski strani
svetu, kjer je tako pomembna
rieristična drža, v svetu, kjer si
ženske emancipirane in pri trid<
tih še ne razmišljamo (ali pa le
časi) o družini, temveč o kari|
Novica o tragediji na Baliju, ki
obšla svet, me je zelo pretresla
še vedno bom potovala. Potova
so čas za razmislek o tem, kaj o
pravzaprav prinaša in nudi ta
rialistični svet. Bore malo!
Namig za treking prihodnje
letje?
Je že načrtovan. Mongolija na
njih! V tednu dni bomo na kol
prejahali to skrivnostno deželo
So konji nova ljubezen?
Traja že dobri dve leti. Čut
da so bili konji že ves čas v m*
Premagovanje ovir, strahu in sam
sebe pa ima veliko skupnega z
lom v gledališču.
MATEJA PODJ
Foto: GREGOR KA^
St. 44 - 30. oktober 2002

DOGODKI
7
Zvarki^ bližina^
Zdravljica in mošt
skozi Celje se je bilo treba
soboto komolčiti. Drugače
feprosto nisi prišel čez križ.
ila je čudovita sobota pod
obodnim soncem, sobota,
'D smo si bili kar naprej bli-
ji, še več - prav gnetli smo
i sobota, ko je se je slišal
0glas, ko smo malo pogre-
bi Celje po svojem okusu, a
isnam je vseeno v srcih utri-
ilo - Celje, Celje.
Pridne celjske gospodinje so
ličnimi košaricami, kot kak-
\ie novodobne Rdeče kapi-
l hitele s tržnice, na kateri
kdo ve zakaj, ta dan šel
mcLvadno dobro v promet -
pen. In kdor se je to soboto
^ebijal skozi nagneteno
cestno jedro, ga je zapuščal
'Mj zbegan, kot je bil pred
m. »Pa koga, za vraga mi-
ijgfl, naj volim?« smo se spra-
kvali, ko smo se prebijali sko-
i prave barikade predvolil-
ii stojnic. Pri lekarni so svoj
'± pojnt postavili Novoslove-
fsši z milozvočno godbo Šta-
jskih sedem. Po prepričlji-
m »improviziranem interv-
ju.« njihovega Tomaža, ki ga
fob pomoči skupine zaklju-
tl osebno, gromoglasno po-
tZdravljico, nas je bilo ve-
ko na\njegovi strani. Če bo
'apan, \e je slišalo, bo v me-
tu dobra godba, fina hrana
wkusno pecivo, ki ga bo pe-
'd znani Dani.
Na zvezdi so se porodili novi
k)mi. Tako blizu smo si bili
momeldeesovstva, kijepo-
'ml k bližini in delil kon-
ioffie, prilepljene na osvežil-
robčke. So pozivah k var-
'^nu seksu in osvežitvi po
njem, ali pa so, bognedaj, po-
zivali, da bi bilo Slovencev
manj in bi za tiste, ki bodo še
ostali, ostalo več? Pa saj bi bi-
lo lepo živeti v mestu varne-
ga razvrata. Še sploh, ker sta
k temu pozivah Vladimira in
Katarina. Bi bilo kar v redu
biti blizu skupaj. ..In še Rop
se je prikazal ob stojnici, če-
prav je poprej doma, v Ljub-
ljani, skrbno zaklenil erar in
cekine pustil tam, kamor so-
dijo - v prestolnici namreč.
Novi dvomi so se prikradli
ob Thalerjevi stojnici, ko je
na vprašanje, zakaj nima mi-
krofona, da bi kaj povedal,
dejal, da on pač ni za filozo-
fijo in govorance, je mož de-
janj in bomo že še videli, kak-
šna bodo, ko bo župan. Nato
je hitel naprej mešat škotske
in lovske zvarke. Bo Celje me-
sto v rozcah? No, kar nekaj
celjskih Rdečih kapic je »pad-
lo« na lovskega mojstra.
In potem spet novi dvomi...
Na Savinovi, prav ob najbolj
frekventni ulici, ki vodi na v
soboto sveto celjsko tržnico,
so čakali v zasedi združeno-
listovci s svojo, v elegantno
črno obleko odeto Janjo, z
rdečimi nageljni v rokah. Va-
bili so na kostanj in mošt. In
kostanj je bil ravno prav pe-
čen in mošt ravno prav sla-
dek. Nova skušnjava...
In za konec, za pravi uda-
rec na 26. oktober, so bili tam
nekje tudi mormoni in, pri-
jazno, se ve, ponujaU še svo-
jega odrešenika.
Najraje bi vas imel prav vse,
seveda tudi Šrota, ki je v so-
botnem cirkusu manjkal. Pa
Bomška morda tudi, a se ne
morem odločiti, ker je še na-
prej v strogi ilegali... Bih bi
posrečena kombinacija lepote
in dobrot za knežje mesto in
prebivalcem bi se namesto
mleka in medu cedil mošt, ko-
stanji, pecivo, kakšna rezina
šunke, pa LDS kava in Tha-
lerjevi zvarki. Pa še odreše-
nik... In lepe muzike bi špi-
lale in bilo bi lepo in fajn...
Ojej, kako bom naslednja
štiri leta pogrešal lokalne vo-
litve... BRST
St. 44 - 30. oktober 2002
8
DOGODKI
Profesorji iz mednarodnega projekta Comenius na obisku v Rimski nekropoli.
Mednarodno
srečanje profesorjev
Na celjski Poslovno-ko-
mercialni šoli (PKŠ) so se
pridružili šolskemu raz-
vojnemu projektu Come-
nius. Projekt bo trajal tri
leta in temelji na medse-
bojnem sodelovanju šol
pri prilagajanju nastalim
razmeram na področju vo-
denja šol in pedagoških
pristopov. Pretekli teden,
od 22. do 27. oktobra, so
tako na PKŠ Celje gostili
profesorje iz Italije, Nor-
veške in Poljske.
Rdeča nit njihovih razgo-
vorov je bila kako preprečiti
usip dijakov, ki ne uspejo za-
ključiti srednješolskega pro-
grama. Primerjali so statisti-
ko usipa dijakov in pristope
k reševanju tega perečega
problema. Vodja projekta ga.
Silvija Kahvedžič-Tintor je s
pomočjo ekipe iz Poslovno-
komercialne šole pripravila
poleg uradnega dela tudi za-
nimiv in poučen ogled sloven-
skih lepot. Gostje so si ogle-
dali Celje, Ljubljano, Radov-
ljico, Bled, Laško, jamo Pe-
kel in Rimsko nekropolo. Na-
slednji sestanek bo konec apri-
la prihodnje leto na Norveš-
kem, v mestu Kristiansund,
kjer se bodo poglobili v temo
projekta. Takšna srečanja in
delo v projektih ne prinašajo
koristi le šolskemu sistemu,
pač pa pripomorejo tudi k
zbliževanja in povezovanja
evropskih držav, ter so odli-
čen način predstavitve držav
in šol sodelujočih.
ROBERT OCVIRK
Pozabljeni Trubar
Med pomembnimi Slovenci, ki so delovali v Celju, je
tudi oče slovenske pisane besede Primož Trubar.
Na čas njegovega delovanja v Celju spominja doprsni kip,
ki so ga v večni spomin nanj in njegovo delo postavili pred
cerkvico sv. Maksimiljana, v parku nasproti avtobusne po-
staje. V tej cerkvici je Trubar nekaj časa tudi maševal. Spo-
menik pa je kaj žalosten spomin na te čase, saj že več let
propada. Čas je najedel podstavek kipa, del je tudi odkru-
šen. Tudi spominska plošča je postala že nečitljiva.
Primer propadanja kipa je nov dokaz nerazumnega odno-
sa mesta do spomina na človeka, ki ima pomembno mesto
v slovenski zgodovini. Se bo le našel kdo, ki bo prispeval za
obnovo in popravilo spomenika? MILAN BRECL
Po
polzelskih
poteh
športno društvo Andraž
je minuli teden pripravilo
pohod po poteh Andraža, v
okviru praznovanja občin-
skega praznika Občine Pol-
zela pa niso pozabiU na bol-
ne in ostarele.
Tako je Društvo upokojen-
cev Polzela po nedeljski ma-
ši pripravilo srečanje starej-
ših občanov. Po mnenju pol-
zelskega župana Ljuba Žni-
darja so praznovanja prilož-
nost za pogovor s starejšimi
krajani in sovaščani, saj so
lahko njihove izkušnje korist-
na šola za premagovanje vsa-
kodnevnih težav, s katerimi
se srečujemo. V kulturnem
programu so sodelovali čla-
ni vokalnega kvinteta Lastov-
ka in harmonikar Izidor Ro-
kovnik.
Športniki so s pohodom
proslavili 10 let obstoja krož-
ne planinske poti, imenova-
ne Po poteh Andraža, za ka-
tero je vodnik napisal plani-
nec Božo Jordan iz Šempe-
tra. Kljub slabemu vremenu
se je jubilejnega pohoda ude-
ležilo približno 100 pohod-
nikov iz Slovenije in nekaj
iz sosednje Hrvaške. Med nji-
mi je bilo sedem takih, ki so
pot prehodili več kot deset-
krat, stalna spremljevalca po-
hodnikov pa sta Stanko Štor-
man in Silvo Plavčak s Pol-
zele. T. TAVČAR
Št. 44 - 30. oktober 2002
INFORMACIJE
9
Kredit za gradnjo in bivanje
Financiranje nakupa,
gradnje ali prenove
vašega doma
Nakup stanovanja ali gradnja hiše je gotovo eden
najzahtevnejših projektov v življenju. Nemalokrat
terja ta obsežna investicija sodelovanje in pomoč
več generacij, kljub temu pa ponavadi ne gre brez
kredita. Visoki vložki zahtevajo tehten premislek,
kje si sredstva sposoditi in kako jih razporediti. V
banki Karntner Sparkasse poleg konkurenčnih
kreditov za gradnjo in bivanje ponujajo tudi
strokovno pomoč.
Za gradnjo, nakup ali prenovo
Krediti za gradnjo in bivanje banke Karntner Sparkasse so
namenjeni fizičnim osebam. Gre za tolarske kredite z devizno
klavzulo, ki jih je moč najeti za dobo odplačevanja do 15 let,
izjemoma tudi do 20 let. Omenjeni kredit stranke najpogosteje
najamejo za gradnjo hiše, za nakup stanovanja, hiše ali
gradbene parcele. Kredit za gradnjo in bivanje pa je moč
pridobiti tudi za večja popravljalna dela in adaptacijo hiše, za
gradnjo prizidka ali za prenovo stanovanja kot tudi za izplačilo
dedičev. Stranke se lahko pred najemom kredita odločijo za
stanovanjsko varčevanje, kar jim prinaša dodatne ugodnosti.
Strokovna pomoč strankam
Finančni svetovalci banke Karntner Sparkasse se s stranko
pogovorijo o načrtovanem projektu, željah in dejanskih
zmožnostih za pridobitev sredstev. Nato izračunajo stroške
investicije za posamezno gospodinjstvo in na podlagi tega
predlagajo najustreznejši način financiranja. To pomeni, da
se obrestna mera, čas in način odplačevanja ter drugi pogoji
prilagajajo posamezni stranki. Poleg tega strankam svetujejo
tudi pri urejanju zemljiškoknjižne dokumentacije.
Banka brez bančnih okenc
Poslovanje banke Karntner Sparkasse je v slovenskem okolju
nekaj posebnega. Finančni svetovalci namreč interesentom in
strankam svetujejo na domu ali v podjetju. Banka ima območne
pisarne v vseh večjih slovenskih mestih, kar omogoča nemoteno
poslovanje v vseh regijah. Banka Karntner Sparkasse se ponaša z
dolgoletnimi izkušnjami, v Avstriji jim zaupa več kot 130.000
strank, v Sloveniji več kot 2500. Strokovno znanje in podpora
informacijske tehnologije pa sta poleg ugodnih konkurenčnih
paketov financiranja temelj dobrega sodelovanja s strankami.
Za ostale informacije lahko pokličete po telefonu 01/309-23-23
ali pišete na elektronski naslov: lnfb@sparkasse.si. Več o
produktih in storitvah banke si lahko preberete na spletni
strani www.sparkasse.si.
10
GOSPODARSTVO
Garanje brez
plačila
v svečarskem podjetju Kop Line delavci dobili šele majske plače - Direktor
Horjak obljublja denar že prihodnji mesec
v začetku tedna smo iz
svečarstva Kop Line iz Med-
loga dobili nepodpisano pi-
smo, v katerem so delavci
zatožili svoje delodajalce,
da so jim majsko plačo iz-
plačali šele 25. oktobra. De-
lajo vse dni v treh izmenah,
tudi ob sobotah in nedeljah,
so zapisali, denarja pa ni-
majo niti za malico in za
prevoz na delo. Za vse te-
gobe krivijo direktorja Mi-
rana Horjaka in Boruta Ko-
pa, ki da na njihov račun
živita lagodno in razkošno
ter ves čas »prinašata oko-
li« državo in banke.
V nekohko nejasnem in
zmeden pismu, ki ga niso
podpisali, ker se bojijo za
službe, delavci še navajajo,
da jim v podjetju ne plačuje-
jo zdravstvenega zavarovanja
in morajo zato vse preglede
pri zdravniku plačevati. Pra-
vijo tudi, da denar, kadar
sploh je, dobijo samo na ro-
ke in da jih v podjetju nekaj
dela na črno. »Prosimo, da
pregledate, ah res ni denarja
še za ostale plače,« je še pi-
salo.
Čeprav se običajno na ano-
nimna pisma ne odzivamo,
smo tokrat naredili izjemo
in poklicali »na zagovor« ene-
ga od direktorjev in solast-
nikov podjetja Kop Line Mi-
rana Horjaka. Ta nad pisa-
njem delavcev sploh ni bil za-
čuden. Priznal je, da so s pla-
čami »res v rahlem zaostan-
ku«, vendar bodo v prvih ted-
nih prihodnjega meseca de-
lavcem poravnali vse dolgo-
ve. Po njegovih navedbah so
delavcem dolžni še tri pla-
če. Takoj po praznikih jim
bodo vsak teden izplačali po
eno, saj v novembru priča-
kujejo za okrog 150 milijo-
nov tolarjev prilivov. »Naša
proizvodnja je pač sezonska
in večino denarja od proda-
je dobimo šele po prvem no-
vembru. V glavnem smo ve-
zani na velike odjemalce, ki
jim moramo pravočasno za-
gotoviti velike količine sveč,
saj bi si drugače poiskali dru-
ge proizvajalce. Ker je finan-
ciranje proizvodnje zelo dra-
go, poleg tega pa moramo od-
plačevati še posojila, ki smo
jih najeli za posodobitev
opreme, nas nenehno pesti
tekoča nelikvidnost. To pa na
svojih hrbtih, žal, najbolj ob-
čutijo prav delavci,« pojas-
njuje in opravičuje razmere
v podjetju Miran Horjak.
Očitke, da ne plačujejo
prispevkov za zdravstveno za-
varovanje in da zaposlujejo
na črno, odločno zavrača. De-
lavci pa so po njegovem te
dni še posebej nezadovoljni
tudi zato, ker so od naporov,
ki so jih zaradi vrhunca se-
zone morali prenašati zadnje
dni, gotovo že pošteno utru-
jeni. »Vem, da ni prav, ven-
dar drugače enostavno ni
šlo,« skesano pravi in doda-
ja, da je danes težko biti sve-
čar. Sveče se niso podražile
že sedem ali osem let, cene
parafina in plastike pa so v
tem času poskočile za naj-
manj sto odstotkov. Od lani
se je število svečarjev pri nas
zmanjšalo za več kot polovi-
co.
Horjak je prepričan, da bo
pri njih že prihodnji mesec
vse v redu, saj bodo čez nekaj
dni imeli kolektivni dopust,
za prihodnje leto pa obljub-
lja tekoče poravnavanje vseh
obveznosti do štirinajstih za-
poslenih. Podjetje, ki velja po
tako imenovanih nalitih sve-
čah za največjega svečarja v
Sloveniji, saj na leto naredi-
jo tudi do sedemkrat večje ko-
ličine kot v ljubljanski Ihriji,
se bo namreč poleg velikih
kupcev še bolj usmerilo v last-
no maloprodajo.
Miran Horjak: »Morda so
anonimno pismo poslah tri-
je ali štirje delavci, ki smo
jih zaradi prihajanja na de-
lo v opitem stanju tesno pri-
vili in bodo najverjetneje iz-
gubili službo. Ali pa so pi-
smo napisali tisti, ki smo
jih pred nekaj dnevi zaloti-
li pri kraji sveč.«
»Na takšen način bomo
lažje zagotavljali tekočo lik-
vidnost,« pravi Horjak in pou-
darja, da so vse bolj uspešni
tudi v tujini. Sveče izvažajo
že na Češko, Poljsko, Portu-
galsko, Hrvaško in v Avstri-
jo.
JANJA INTIHAR
Kors po
delih
stečajni upravitelj To-
maž Kos bo prihodnji me-
sec ponovno poskušal pro-
dati premoženje podjetja
Kors iz Rogaške Slatine,
ki je že od aprila letos v
stečajnem postopku.
Prva javna dražba, ki je bi-
la sredi septembra, je bila
neuspešna. Na njej je stečaj-
ni upravitelj objekte, stroje
in blagovno znamko Kors
poskušal prodati v celoti, in
sicer za nekaj manj kot 300
milijonov tolarjev, na koli- .
ko je bilo ocenjeno premo-
ženje, vendar zanimanja za
nakup ni bilo. Zato je ste-
čajnemu senatu predlagal,
da bi na naslednji dražbi cene
znižali za 15 odstotkov. Kor-
sa pa ne bi več ponudili v
celoti, ampak posebej indu-
strijski kompleks z blagov-
no znamko, prodajalno in
premičnine. Kupce za kom-
pleks, ki obsega proizvod-
ne in poslovne objekte ter
zemljišča, bo Tomaž Kos po-
skušal poiskati tudi z zbira-
njem ponudb.
Z denarjem od prodaje bo
stečajni upravitelj lahko po-
plačal le ločitvenega upni-
ka Banko Celje in delavce,
ki pa naj bi v najboljšem pri-
meru dobili le dve tretjini
od skupno 320 milijonov to-
larjev priznanih terjatev.
JI
Podjetje Kop Line, ki izdela na leto okrog 7 milijonov
sveč, je bilo ustanovljeno pred sedmimi leti. Sedež pod-
jetja je v Laškem, v Medlogu v Celju pa imajo proizvodni
obrat, ki ga želijo preoblikovati v samostojno podjetje.
Uradno odprta Vita
v petek je bilo uradno od-
prtje hotela Vita, največje-
ga na Dobrni, ki so ga pred
kratkim celovito prenovili.
Številnim povabljencem s
področja turizma, zdravs-
tva ter gospodarstva je po-
men prenove ter možnosti
novih programov in dodat-
ne ponudbe predstavil di-
rektor Danijel Brcko.
Med drugim je poudaril,
da so v zdravilišču kljub te-
mu, da je bil zaradi prenove
hotel zaprt skoraj tri mese-
ce, število prenočitev v pri-
merjavi z lani povečali za 15
odstotkov. Zato pričakujejo,
da bodo tudi prihodki od pro-
daje večji za 200 milijonov
tolarjev. Toplice Dobrna, ki
se bodo v kratkem preime-
novale v terme, naj bi letos
po treh letih končno poslo-
vale brez izgube, za prihod-
nje leto pa Daniel Brcko na-
poveduje dobiček.
Prenova hotelskega kom-
pleksa, ki ima zdaj name-
sto treh štiri zvezdice, je
stala 1,6 milijarde tolarjev.
V hotelu so popolnoma pre-
novili sobe in število postelj
povečali za 44, obnovili in
razširili so tudi bazen ter os-
tale .zdraviliške in rekrea-
cijske površine. Predvido-
ma marca prihodnje leto
bodo na Dobrni začeli gra-
diti tudi nove vodne povr-
šine. Naložba, ki bo kon-
čana do glavne turistične se^
zone, bo veljala 400 mili-
jonov tolarjev.
Foto: GK
Prenovljeni hotel Vita na Dobrni.
Mestna Občina Celje -
Zavod za planiranje in izgradnjo Celje,
Trg celjskih knezov 9,
objavlja na podlagi 6., 7., 39., 42. in 47. člena Zakona o
stavbnih zemljiščih, 2., 5. in 7. člena Pravilnika o načinu,
pogojih in postopkih prodaje, oddaje v zakup (najem) ali odda-
je za gradnjo stavbnih zemljišč, ki so v lasti MOČ (Ur. list RS,
štev. 46/2000) in skladno s pogoji iz Odloka o zazidalneni
načrtu gospodarske cone Vzhodne Trnovlje II (Ur. list RS
štev. 67/2001)
JAVNI RAZPIS
za prodajo stavbnega zemljišča za gradnjo objektov
proizvodne, servisne, trgovske in poslovne dejavnosti
1. Predmet prodaje je stavbno zemljišče na parceli št. 214/9 in
delih parcel štev. 215/6, 205/1 in 227/1 vse k.o. Bukovžiak.
Zemljišče, ki je predmet prodaje po tem razpisu, meri cca
24.205,00 m^.
2. Predmetno zemljišče je organizirano v tri kareje in sicer:
- kare št. 1 z velikostjo funkcionalnega zemljišča cca. 7930
m^, s predvidenim objektom z gabariti 85 x 30 m, višine cca
lOm;
- kare št. 2, z velikostjo funkcionalnega zemljišča cca. 6710
m^, s predvidenim objektom z gabariti 85 x 30 m, višine cca.
lOm;
- kare št. 4, z velikostjo funkcionalnega zemljišča cca. 6801
m^, s predvidenim objektom z gabariti 70 x 30 m, višine cca
10m;
V sklopu posameznega kareja so predvidene tudi površi-
ne za izgradnjo parkirišč.
Ob obveznem upoštevanju gradbeniti linij vhodnih front se
lahko objekti širijo ali manjšajo v okviru zemljišč, mogoče
pa jih je tudi združevati, skladno z veljavnim zazidalnim
načrtom.
3. Cena komunalno urejenega stavbnega zemljišča je izraču-
nana na dan 21.10.2002 in znaša 84,70 EUR za m^ nezazida-
nega stavbnega zemljišča, namenjenega za izgradnjo objek-
tov, opisanih v točki 2), vse v tolarski protivrednosti po sred-
njem tečaju Banke Slovenije na dan plačila na podlagi skle-
njene kupoprodajne pogodbe, ki se sklene z izbranim inte-
resentom.
V ceni komunalne ureditve zemljišča je zajet strošek ko-
munalne opreme stavbnega zemljišča, in sicer z vodovod-
nim, kanalizacijskim, plinovodnim, cestnim, elektro in te-
lefonskim omrežjem, z možnostjo priključkov na javno se-
kundarno omrežje.
V tej ceni niso zajeti prispevki za priključitev na naprave
individualne komunalne rabe ter fizična izvedba priključ-
kov na sekundarno komunalno omrežje.
4. Zainteresirani ponudniki lahko ponudijo odkup celotnega
razpisanega zemljišča v skupni približni površini 24.205,00
m^, ali pa odkup posameznega, oziroma dveh karejev, kot so
opisani v točki 2.
Prednost pri izboru bo imel ponudnik, ki bo ponudil odkup
celotnega zemljišča v cca. površini 24.205,00 m^, ki je
predmet tega razpisa.
5. Ceno stavbnega zemljišča in stroške priprave in opreme stavb-
nega zemljišča je kupec - izbrani ponudnik dolžan plačati v
15 (petnajst) dneh po podpisu pogodbe.
6. Plačilo je potrebno zavarovati z bančno garancijo za celoten
znesek kupnine, in jo je potrebno predložiti ob sklenitvi
pogodbe. Veljavnost bančne garancije mora biti še najmanj
60 dni od dneva podpisa pogodbe.
7. Rok za sklenitev pogodbe o prodaji stavbnega zemljišča je
15 (petnajst) dni po pravnomočnosti sklepa o izboru naju-
godnejšega ponudnika. V primeru, da izbrani ponudnik v
tem roku ne podpiše pogodbe, lahko razpisovalec proda
zemljišče drugemu ponudniku, vplačana varščina pa zapade
v dobro razpisovalcu.
8. Rok za pričetek gradnje je 6 mesecev, rok izgradnje pa 24
mesecev od dneva podpisa pogodbe o prodaji stavbnega
zemljišča.
9. Davek na promet nepremičnin, stroške notarskega zapisa in
stroške izvedbe vpisa lastništva v zemljiško knjigo plača iz-
brani ponudnik.
10. Na javnem razpisu lahko sodelujejo fizične osebe, državljani
R Slovenije in pravne osebe s sedežem v R Sloveniji, ki
ponudbi predložijo kopijo overjenega potrdila o državljans-
tvu oz. overjen izpis iz sodnega registra, ki ne sme biti starej-
ši od 30 dni.
11. Merila za izbor najugodnejšega ponudnika so:
- ponujena višja cena od razpisane
- roki pričetka in konca gradnje
V primeru, da dva ali več ponudnikov ponudijo enake
pogoje, si prodajalec pridržuje pravico, da s temi enako-
vrednimi ponudniki izvrši javno dražbo.
12. Na podlagi geodetske odmere zemljišča bo opravljen pora-
čun morebitne razlike v površini zemljišča v primeru, da bodo
površine zemljišča po opravljeni parcelaciji večje od površin
iz razpisa. J
13. Pisne ponudbe z dokazili in prilogami naj zainteresirani po-
nudniki pošljejo ali oddajo v zaprti ovojnici najkasneje do
ponedeljka, 11. 11. 2002 do 12. ure na naslov: Mestna
Občina Celje - Zavod za planiranje in izgradnjo Celje,
Trg celjskih knezov 8, z oznako »NE ODPIRAJ - Za javni
razpis - Vzhodne Trnovlje II« . Na hrbtni strani mora bitij
označen polni naslov pošiljatelja.
Ponudbi je potrebno predložiti:
- potrdilo o plačilu varščine, ki znaša 5 % od ponujene cene
stavbnega zemljišča na transakcijski račun Mestne občine
Celje št. 01211-0100002855, sklic na 28 75108-7221002;
28013602 (ponudniku, ki na razpisu ne bo uspel, bo razpi-
sovalec varščino vrnil v 15 dneh po izboru najugodnejšega'
ponudnika, izbranemu ponudniku pa bo razpisovalec vpla'
čano varščino vračunal v ceno ob plačilu);
14. Odpiranje ponudb je javno in se bo vršilo v sejni sobi Zavoda
za planiranje in izgradnjo Celje, Trg celjskih knezov 8 (drugo
nadstropje) v ponedeljek, 11. 11. 2002, ob 12. uri. Pred-
stavniki ponudnikov se morajo v primeru prisotnosti pri odpi"
ranju ponudb izkazati s pooblastilom ponudnika. Pravoča-
sno prispele ponudbe bo obravnavala komisija za prodajo
zemljišč in vse ponudnike obvestila o izboru najugodnejše-
ga ponudnika v 15-ih dneh od dneva javnega odpiranja po*]
nudb. i
15. Vsa pojasnila in morebitni ogled lokacije v zvezi z razpisofi
lahko zainteresirani ponudniki dobijo na Zavodu za planira'
nje in Izgradnjo , tel. 03-426-56-26, ga. Darja ZabukoveC.
univ.d.i.a. in Mojca Perše, tel. 03-426-56-34.
Št. 44 - 30. oktober 2002
GOSPODARSTVO
11
Nova tovarna na
spornem zemljišču
Proizvodnja v novi tovarni podjetja Viva v Celju bo stekla prihodnji mesec - Nepravilnosti pri prodaji zemljišča?
Lastnik in direktor pod-
jtja Viva Jože Melanšek z
^adnjo nove tovarne pisal
Celju doslej ni imel naj-
«čje sreče. Najprej so mu
;oinunalno neurejeno zem-
jišče v podjetniški coni Tr-
lovlje I prodali kot ureje-
10 in je potem trajalo sko-
aj eno leto in pol, da so v
eljskem zavodu za plani-
anje in izgradnjo napako
»pravili, pred kratkim pa
»ga zaradi domnevnih ne-
iravilnosti, ki naj bi jih pri
irodaji storili na občini, obi-
skali še kriminalisti.
Kljub vsem tegobam pa je
lože Melanšek zadovoljen,
lonec minulega tedna je na
krajši slovesnosti ob tehnič-
nem prevzemu novega objek-
la dejal, da je bila odločitev
p naložbi v Celju dobra. V
brihodnjih dneh bodo v 840
jivadratnih metrov veliki
iroizvodni hali (upravna stav-
aima nekaj čez 370 kvadrat-
lih metrov) začeli namešča-
i stroje, proizvodnja pa bo
|iekla predvidoma konec no-
embra. V naslednji fazi bo-
0 zgradili še skladišča. Ce-
stna naložba bo stala 441 mi-
iionov tolarjev, od tega so
a nakup in ureditev zemljiš-
a ter gradnjo novega objek-
a plačali 386 milijonov to-
arjev. Dobro tretjino denar-
a so zagotovili sami, ostalo
o bančna posojila. Nova to-
'arna je za Vivo zelo pomem-
ina, saj je imela doslej upra-
'oin razvojno dejavnost v Na-
arjah, proizvodnjo na Ljub-
lem, skladišča pa v Žalcu.
Vivini začetki segajo v le-
0 1967, ko je Jože Melan-
«k ustanovil obrtno delav-
lico za izdelovanje orodij za
predelavo plastike in kot koo-
perant sodelovali z mnogimi
proizvajalci pisal, podjetje pa
je nastalo pred enajstimi le-
ti. Do danes se je razvilo v
vodilnega svetovnega izdelo-
valca črnilnih vložkov, ki pa
predstavljajo le 41 odstotkov
njihove proizvodnje. Počasi
jih dohiteva proizvodnja flo-
mastrov, sledijo proizvodnja
brisalnikov s korekturo, mar-
kerjev, nalivnih peres ter briz-
ganih izdelkov in embalaže.
V prvem letu delovanja je
enajst zaposlenih ustvarilo 69
milijonov tolarjev prihodka,
lani pa je podjetje, kjer je tre-
nutno zaposlenih 52 ljudi, do-
seglo 737 milijonov tolarjev
prometa, od tega nekaj več
kot 715 milijonov tolarjev z
izvozom. Zaradi težav s proi-
zvodnjo na eni od lokacij bo-
do prihodki letos nekoliko
manjši, podjetje pa bo po na-
povedih direktorja zagotovo
poslovalo z dobičkom. Re-
cesija na nemškem in ame-
riškem trgu, kjer so njihovi
največji kupci, na prodajo ne
bo vplivala.
Iz treh na eno
lokacijo
Podjetje je svoje znanje, iz-
kušnje in inventivnost zače-
lo najprej tržiti v Nemčiji,
kjer je njihova strateška de-
javnost, to je program pisal,
tudi najbolj razvita. Po za-
četnem prodoru s črnilnimi
vložki so se specializirali za
izdelavo pisal na osnovi čr-
nil. Postali so pomemben sve-
tovni proizvajalec črnil za na-
livna peresa, standardnih čr-
nilnih vložkov za nalivna pe-
resa in šolskih nalivnih pe-
res, flomastrov in raznih dru-
gih izdelkov, ki sodijo na pi-
salne mize. Dobavljajo več
kot štiridesetim velikim in
manjšim kupcem v 19 drža-
vah na vseh celinah. V Nem-
čiji sodelujejo s koncernom
Herlitz, ki je največji grosist
in proizvajalec šolskih in pi-
sarniških izdelkov v Evropi,
v ZDA pa z znano družbo
Sheaffer, za katero so razvili
črnilni vložek. Za grosistič-
no trgovsko dejavnost v Slo-
veniji so se odločili šele leta
1999, saj pomeni domača
prodaja le tri odstotke celot-
ne proizvodnje. Črnilnih vlož-
kov, na primer, izdelajo na
leto kar tristokrat več kot jih
potrebuje Slovenija.
»Prihodnji mesec bo Viva
končno lahko na enem me-
stu združila proizvodnjo in
upravo. S tem bomo zmanj-
šali stroške ter povečali pro-
duktivnost in kakovost, pred-
vsem pa si bomo odprli vra-^
ta za nadaljnji razvoj,« je po-
vedal Jože Melanšek. Pri tem
je mislil predvsem na razvoj
nalivnih peres, ki pomenijo
vrh v pisalni industriji. Izde-
lovati so jih začeli že pred
tremi leti, v Celju, kjer sta
doma orodjarstvo in zlatars-
tvo, pa pričakuje še hitrejši
razvoj tega statusnega pisala
in tudi večji zaslužek, saj je
z nahvnim peresom poveza-
na tudi višja dodana vrednost.
Pa tudi sicer, pravi Melan-
šek, Celja niso izbrali slučaj-
no. Pred dokončnim izbo-
rom so si ogledali lokacije v
osmih občinah in na koncu
ugotovili, da ima samo Ce-
lje primerno infrastrukturo
in takšen kadrovski potencial,
na kakršnega računajo pri na-
črtovanju prihodnosti. In kaj
bo z ljudmi, ki sedaj delajo
v podjetju? »Samo trije, ki so
doma iz Zgornje Savinjske
doline, so pred kratkim dali
odpoved, ker se ne želijo ta-
ko daleč voziti v službo. Vsi
ostaU se bodo preselili sku-
paj s proizvodnjo,« je pove-
dal Jože Melanšek. Viva bo v
Celju odprla nekaj novih de-
lovnih mest, koliko ljudi bodo
dodatno zaposlili, pa bo zna-
no šele potem, ko bodo zag-
nali proizvodnjo.
Prodajo
preverjajo
kriminalisti
Nova tovarna pisal ni po-
membna samo za Vivo, am-
pak tudi za Celje, saj bo me-
sto po dolgem času poleg šte-
vilnih novih trgovskih cen-
trov končno dobilo še kak-
šno proizvodno halo. Žal je
na gradnjo tovarne, oziroma
na tiste, ki so vpleteni v pro-
dajo nekaj manj kot 6.000
kvadratnih metrov velikega
zemljišča zanjo, leglo nekaj
temnih senc. Občina je na-
mreč 58 milijonov tolarjev
vredno zemljišče brez javne-
ga razpisa prodala za račun
Sklada za razvoj obrti in pod-
jetništva oziroma Lokalnega
podjetniškega centra, ki je za
gradnjo Vivine tovarne opra-
vil celotni inženiring. Pogod-
ba z Jožetom Melanškom je
bila podpisana januarja 2001
(podpisal jo je od župana Bo-
jana Šrota pooblaščeni pro-
kurist Lokalnega podjetniš-
kega centra Roman Šumak),
čeprav je mestni svet šele do-
bre tri mesece kasneje spre-
jel pogojni sklep, da občina
»podarja« zemljišče podjet-
niškemu centru.
Zaradi suma, da naj bi Bo-
jan Šrot pri tem poslu pre-
koračil pooblastila, Roman
Šumak pa naj bi kršil zakon
o javnih naročilih, so zade-
vo začeli preverjati krimina-
listi.
Roman Šumak vsa nami-
govanja o domnevnih nepra-
vilnostih odločno zavrača.
»Policija je uvedla preiska-
vo zaradi anonimne prijave
in prepričan sem, da potem,
ko bodo kriminalisti pregle-
dali vse listine, ne bodo našli
nič nezakonitega. Zdi se mi
zelo neokusno, da se v Ce-
lju v času pred volitvami ved-
no pojavijo kakšna anonim-
na namigovanja. Naj se ti-
sti, ki menijo, da kaj ni prav,
pod svoja opozorila podpi-
šejo z imenom in priimkom!
Pred štirimi leti je občina na-
ročila revizijo poslovanja
sklada za razvoj obrti in pod-
jetništva (predhodnika Lo-
kalnega podjetniškega cen-
tra, op.p.), ki je odkrila ne-
kaj nepravilnosti, pa se do
danes ni nič zgodilo. V mi-
nulih štirih letih smo vloži-
li veliko truda v razvoj ma- -
lih podjetij, objavili števil-
ne razpise za pridobitev sub-
vencij in drugih pomoči... in
spet so nas obiskali krimi-
nalisti.«
Šumak je prepričan, da za
vsem stoji nekaj ljudi iz Za-
voda za planiranje in izgrad-
njo, ki jih motita odprtost
centra do podjetniških pobud
in njegova pripravljenost, da
ljudem, ki želijo delati za do-
bro mesta, pomaga do čim
hitrejše uresničitve njihovih
ciljev.
Na vprašanje, zakaj za pro-
dajo zemljišča ni bilo javne-
ga razpisa, Šumak odgovar-
ja, da po njegovem to ni bilo
potrebno. »V javnost je do-
slej prišel le del zgodbe, saj
so tisti, ki so zadevo spravili
med ljudi, poskrbeli za po-
manjkljive informacije. Si-
cer pa je o vsem nesmiselno
govoriti, dokler kriminalisti
ne bodo končali preiskave,«
še poudarja Šumak.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Jože Melanšek napoveduje odpiranje novih
delovnih mest.
Roman Šumak je prepričan, da pri prodaji zemljišča
za tovarno ni bilo nobenih nepravilnosti.
Z novo tovarno pisal bo podjetje Viva končno začelo delovati na enem mestu.
St. 44 - 30. oktober 2002
12
CEUE

Nižje najemnine
Nepremičnine Celje, ki v
občini oddajajo v najem
okoli 320 poslovnih prosto-
rov v petih cenovno različ-
nih conah, so znižale na-
jemnine.
Razveseljive novice za na-
jemnike, ki plačujejo od 10
do 23 tisoč tolarjev na kva-
dratni meter najete površine,
ni povzročil kakšen poseben
napad dobrote ali predvolil-
ni čas. Nepremične so le uve-
ljavile spremembo predpisov
o davku na dodano vrednost,
ki od 1. oktobra letos naprej
uvajajo oprostitev obračuna
DDV za najem oziroma za-
kup nepremičnin. Spremem-
be zakona sicer omogočajo
posebne oblike dogovorov
med najemodajalcem in na-
jemnikom, vendar so v celj-
skih Nepremičninah preso-
dili, da je bistveno bolj smo-
trno znižati najemnine, saj s
tem spodbujajo podjetništvo,
po drugi plati pa tudi kar ne-
kaj privarčujejo. Doslej so
namreč, med drugim, morali
državi odvajati DDV tudi za
prostore, za katere najemni-
ki niso plačevali najemnine.
Čeprav zakon omogoča po-
sebne oblike dogovorov o
možnem odvajanju DDV, če
najemniki podpišejo izjave
o tem, da opravljajo v celoti
obdavčljivo dejavnost, bi bilo
dodatnega dela in administri-
ranja toliko, da je bistveno
bolje izkoristiti zakonsko
možnost in na DDV »pozabi-
ti«. Za najemnike prostorov
bo ta ukrep prinesel bistve-
no pocenitev, v poprečju 16,6
odstotkov, odvisno od viši-
ne najemnine in lokacije po-
slovnih prostorov.
»Že zdaj praznih lokalov
nimamo, pričakujemo, da bo
zanimanje za najem po spre-
jetju te pocenitve še večje,«
pravi direktor Nepremičnin
Slavko A. Sotlar, ki hkrati
opozarja, da so prazni loka-
li v mestnem središču posle-
dica nedokončane denacio-
nalizacije, ki utegne, če ne
bo v letu, dveh, dokončno za-
ključena, še dodatno dušiti
podjetniško iniciativo v me-
stu. BRST
Računalniška učilnica
v tednu vseživljenjskega učenja so na
Ljudski univerzi Celje poleg dneva odpr-
tih vrat, izložbenega okna in seminarja
z naslovom Inteligenca življenja - zakaj
nekomu pade sekira v med, drugemu pa
ne, odprli tudi prenovljeno računalniš-
ko učilnico.
Ljudska univerza Celje je najstarejša us-
tanova za izobraževanje odraslih na celj-
skem in sodi med tri najstarejše v Sloveni-
ji. Prenovljena računalniška učilnica bo ude-
ležencem različnih oblik izobraževanj in
predavateljem omogočila delo v sodobnem
okolju, ki bo omogočalo tudi multimedij-
ski pristop k izobraževanju. Prostor je
opremljen s 17 računalniškimi enotami, pri-
ključenimi na internet. Učilnica bo na vo-
ljo tudi širši javnosti v okviru središča za
samostojno učenje.
Vsa sredstva za obnovo učilnice so prispe-
vali sami, saj do 80 odstotkov prihodkov Ljud-
ska univerza Celje ustvari na tržišču. Inve-
sticija je bila vredna več kot 3 milijone to-
larjev. S. B.
Za mesto po vašem okusu!
Srečno 2003
ob biserih!
Odbor za prireditve pri
Mestni občini Celje, ki mu
predseduje, Janja Romih, je
minuli četrtek na svoji
(predvidoma) zadnji seji v
tem mandatu, ugodno oce-
nil poletno dogajanje v me-
stu, pod skupnim naslo-
vom Poletje v Celju knež-
jem mestu. Na pragu pa je
že silvestrovanje.
Mesto z bližnjo okolico bo
na prvo adventno nedeljo že
odeto v lučke in okrašeno.
Zato bo treba z deh pohiteti,
je spomnil Jože Smodila iz
komunalne direkcije, in za-
četi z okraševanjem že sredi
novembra.
In kje si bodo Celjani za-
želeli »srečno 2003«? Ob bi-
serih na Trgu celjskih kne-
zov, kjer bo osrednji prizo-
riščni prostor za silvestrova-
nje, z odrom pred Prothasi-
jevim dvorcem. Trg naj bi ta-
ko zaživel tudi za tako mno-
žično srečanje Celjanov. Bo-
jazen, da bi bisere poškodo-
vali, je odveč, ker bodo ti ob-
dani s točilnim pultom, na
sredini pa zaščiteni z mrežo
in razsvetljeni z različnimi
barvnimi lučmi. Zna biti, da
bo videti dobro in še več; da
bo tudi funkcionalno. Silve-
strovanje pa bo organiziral
Javni zavod Celeia.
Pravljična dežela za otro-
ke, s prireditvami in silve-
strovanjem, bo tudi letos
gostila malčke in njihove
starše na dvorišču Knežje-
ga dvorca od sredine decem-
bra dalje. Niti bo držal v
rokah V.S. Styhng Vladmi-
re Skale.
Odbor si je pred koncem
mandata zadal še eno na-
logo: z javnim povabilom
(nagradnim natečajem)
najti sveže ideje za poletno
dogajanje v mestu, ki bi
imele značaj festivala ali po-
letnih prireditev.
V prihodnjih dneh bo tudi
znano, kako bo okrašen očak
nad mestom: ali z lučkami
ob robovih ali z barvnimi
svetlobnimi snopiči. Odvisno
od cene.
MATEJA PODJED
K Nasvetu
po nasvet
Oktobra je na Cankar-
jevi 6 v Celju začelo de-
lovati Društvo za razvoj
e-poslovanja in marke-
tinga Nasvet, ki se ukvar-
ja predvsem z internet-
nim svetovanjem in izo-
braževanjem.
Na spletnih straneh
društva (www.nas-
vet.com) boste našli več
kot 40 člankov ter korist-
ne informacije s področ-
ja e-poslovanja in internet-
nega marketinga. Društvo
je specializirano za sveto-
vanje pri vzpostavitvi in-
ternetnega poslovanja v
podjetjih, ki bi rada zače-
la uporabljati internet za
znižanje stroškov poslova-
nja, za pospešitev komu-
nikacije s kupci in poslov-
nimi partnerji in za niža-
nje stroškov neposredne-
ga marketinga. V društvu
Nasvet posvečajo poseb-
no pozornost pripravi kon-
ceptov e-trgovin ter izde-
lavi trženj sko-komunika-
cijskih strategij podjetij na
Internetu. BS
Z metlami na grad
Zavod za turizem Celeia
Celje prireja že drugo leto
zapored Noč čarovnic na
Starem gradu v Celju. Za-
čela se bo v četrtek, 31. ok-
tobra, ob 15. uri in bo traja-
la do jutranjih ur.
Čez dan bo program name-
njen otrokom. Na delavnicah
Abrakadabra bodo lahko iz-
delovali čarovniške dodatke,
buče, strašila, risali z ogljem
in barvicami. Čarovnica bo
izdelovala magične zvarke,
na prizorišču bo popravljal-
nica čarovniških in drugih
metel. Izbirali bodo miss ča-
rovnic in najlepši doma na-
rejen kostim. Obiskovalci bo-
do lovili sladkarije, metali
obroče na buče, zanimiva bo
modna revija čarovnic, pa na-
biranje jabolk, ki se bodo
skrivnostno prikazala. Videli
bomo ovijanje mumij in keg-
ljanje z bučo. Na ogled bo še
hiša strahov, videli bomo
shod čarovnic, nastop čarov-
nice Gnilde Grozne, pa bra-
tovščino Črnega klobuka in
še marsikaj. Ob 21. uri se bo
začel večerni program, sle-
dil pa bo čarovniški disko in
zabava do jutra. BS
Voda v
Šentjun-
gertu
Prebivalci naselja Šenl
jungert v krajevni skupno^
sti Šmartno v Rožni doli«"
so v ponedeljek končno do
bili vodo.
Župan Bojan Šrot je n3
mreč predal namenu nov od
sek vodovoda, ki je pitno vod'
pripeljal do 30 gospodinjstev
tega zaselka. Celjski VO-K^
je nov odsek navezal na o''
stoječi javni vodovod. Odšel
je dolg 1750 m in razdelje'
na tri tlačne cone. Zgradi'
so tudi dve črpališči s črp^
kami zmogljivosti 2 sekundi
na litra in vodohram volui^
na 50 kubičnih metrov.
gradnja vodovoda je stala n'
kaj nad 38 milijonov tol^'
lev. P
St. 44 • 30. oktober 2002
m
lOVI TEDNIK
13
V družbi navdiha
in ustuarjainosti
Ni še dolgo tega, kar so
Slatinčani odprli vrata svo-
jega kulturnega hrama, že
se v njem vrstijo številne pri-
reditve, ki naj bi popestrile
Iculturno dogajanje v me-
stu. Ena takšnih je bil fe-
stival otroške popevke Kri-
stalček, ki je bil prvi tovrst-
ni pri nas.
Generalni pokrovitelj festi-
vala je bila Občina Rogaška
Slatina, za organizacijo pa je
poskrbela družba za svetova-
nje in izobraževanje Alfa Con-
sulting. Prireditev je bila za-
snovana podobno kot festi-
vali zabavne glasbe za odra-
sle po glasbeni plati na viso-
ki ravni. Za to je že na sa-
mem začetku poskrbela stro-
kovna komisija, ki je sklad-
be izbirala, sestavljali pa so
jo glasbeniki Oto Pestner,
Damjana Golavšek, Karli
Novak in avtorica besedil
Damjana Kenda Husu.
V končni izbor je komisi-
ja uvrstila 12 skladb znanih.
slovenskih avtorjev, ki jih si-
cer srečujemo na slovenskih
festivalih zabavne glasbe, le-
te pa so izvrstno predstavili
nadarjeni mladi pevci in pev-
ke. Scenarij prireditve je bil
zasnovan pravljično, skozi
dogajanje pa je zbrane po-
peljala glasbena vila, ki jo
je odigrala Damjana Golav-
šek, in radovedna deklica
Tinka. Vsebina je temeljila
na zgodovinskih dejstvih Ro-
gaške Slatine, scensko zasno-
vo in celotno podobo festi-
vala pa je pripravil akadem-
ski slikar Igor Ribič.
Ob zaključku so prav vsi
izvajalci prejeli posebne Kri-
stalčkove nagrade, plakete z
upodobljenim letečim Pega-
zom, ki ga jezdi palček Kri-
stalček. Tudi tega je zasno-
val Igor Ribič, izdelali pa so
ga v Steklarni Rogaška. Ko-
misija je ob tem podelila še
posebne nagrade za najbolj-
še besedilo, priredbo, izved-
bo, skladbo in najbolj uskla-
jen odrski nastop. Komisijo
so sestavljali profesorica petja
Nada Žgur, koreografinja Sa-
ša Eminič, predstavnica me-
dijev Urška Čakš Šmajgrt,
skladatelj in aranžer Patrik
Greblo in pevec Andraž Hri-
bar in predstavnica mlajše
populacije, 13-letna Slatin-
čanka Nika Kampuš, sicer
tudi sama odlična pevka. Or-
ganizatorji in obiskovalci so
bili s prireditvijo vsekakor
zadovoljni, zato upajo, da se
bo festival nadaljeval tudi v
prihodnjih letih.
BoJ, foto: ŠJ
Nagrado za najboljšo skladbo je prejela Špela Straži-
šar, ki se je predstavila s skladbico Čokolada in si prislu-
žila tudi nagrado za najbolj celovito in usklajeno podo-
bo izvedbe, najboljše besedilo naj bi imela skladba Po-
maranča, ki jo je zapela Tamara Kokol, nagrado za naj-
boljšo priredbo pa je prejela Štefica Stipančevič s sklad-
bo Preštej do tri. Za najboljšo izvedbo je bila nagrajena
Anita Kralj, pred zbranimi pa je nastopila s pesmico Če-
tudi sonca vsakdan ni.
Poklon umrlim
Večino spominskih slovesnosti pred 1. novembrom,
dnevom spomina na umrle, so v šentjurski občini pri-
pravili že v petek dopoldne, na sam praznik pa bo ob 9.
uri še komemoracija pri spomeniku na Planini pri Sev-
nici.
Tako so se odločili, ker območna borčevska organizaci-
ja ter območna organizacija ZLSD Šentjur komemoracije
pripravljata po vseh večjih krajih v sodelovanju z osnov-
nošolci; šolarjem pa so se v petek začele jesenske počitni-
ce. V petek so pripravili spominske slovesnosti v Loki pri
Žusmu, pri spomeniku padlim v Šentjurju, v Dramljah ter
na Ponikvi. Na Ponikvi so venec položili k spomeniku
padlim borcem ter na krajevnem pokopališču še k spome-
niku domačina iz Boletine, policista Policijske postaje Ljub-
ljana Šiška Stanislava Straška, ki je bil ubit v osamosvoji-
tvenem boju za Slovenijo 30. junija 1991 v Ljubljani.
IS
Novi prostori za
šmarsico mladino
Po zgledu mladine iz sosednje Rogaške Slatine so se
za ustanovitev svojega kluba spomladi letos odločili tu-
di v Šmarju pri Jelšah.
Klubu predseduje Bogdan Jančič. V teh dneh v stari os-
novni šoU v Šmarju urejajo delovne prostore. Na 135 kva-
dratnih metrih naj bi bilo dovolj prostora za različne dru-
žabne prireditve, druženje, delo na Internetu... Delno ga
urejajo mladi sami s prostovoljnim delom, del pomoči pa
jim s finančno podporo zagotavljajo v šmarski občini. V
začetku prihodnjega leta naj bi jim nekaj denarja prispevali
še za nakup opreme, del potrebnih sredstev pa bi zagotovili
sami s pomočjo državnih razpisov.
V občinski upravi so preko programa javnih del na novo
zaposlili delavca, ki bo vodil in koordiniral klubske pro-
grame, in nekoga, ki bo kot svetovalec na Oddelku za druž-
bene dejavnosti koordiniral delo tudi na ostalih področjih.
BOJANA JANČIČ
V Njivice po novem asfaltu
Krajani Njivic v zaselku Reka pri Laš-
kem so prejšnji konec tedna pripravili slo-
vesnost ob odprtju novega, 570 metrov dol-
gega asfaltnega odseka. Prvih 600 metrov
asfalta so položili že pred osmimi leti, to-
krat pa so ga še podaljšali za dobrega pol
kilometra.
Zdaj krajani upajo, da jim bo uspelo asfal-
tirano cesto podaljšati še vsaj za petsto me-
trov, saj bi tako prišli do vrha Šempetra, do
koder zdaj vodi pot le z druge strani hriba. S
tem bi povezali celotni hrib in kraj Tevče.
V laški občini skrbijo kar za 430 kilome-
trov cest, zato so vsakega novega kilometra
asfalta še kako veseli. V minulih štirih letih
so na novo asfaltirali preko dvajset kilo-
metrov cestnih odsekov, nekaj tudi samo
preplastili. Deset krajanov je za ureditev
ceste prispevalo po 200 tisoč tolarjev k skoraj
trem milijonom, ki so jih zagotovili v ob-
čini, Komunali Laško in drugi, ob tem pa
so krajani opravili še veliko ur prostovolj-
nega dela.
VLADO MAROT
570 metrov novega asfalta, razlog za veselje krajanov Njivic.
Otroci niso icrompir
v Svetu za preventivo in vzgojo v cest-
nem prometu Občine Šentjur so skupaj z
domačo policijsko postajo povabili osnov-
nošolce ter učence Kmetijske in gospodinj-
ske šole Šentjur, naj napišejo čimveč lite-
rarnih del na temo prometne varnosti.
Z razpisom literarnega natečaja so želeli mla-
de znova opomniti na pomen varnosti v pro-
metu in pritegniti k razmišljanju zlasti o pro-
metni varnosti v neposredni okolici šol ter na
poti v šolo. S svojim pisanjem se je odzvalo
precej učencev, komisija pa je med stošestimi
literarnimi deli izbrala 30 najboljših.
Po besedah predsednika sveta Franca Bev-
ca so mladi pisali tudi o lastnih izkušnjah;
nezgodah, ki so jih doživeli sami ali njiho-
vi prijatelji in bližnji. »Otroci niso krom-
pir, da bi govorili o dobri ali slabi letini.
Cilj naših prizadevanj je, da na cestah ne bi
podlegel prav noben otrok več!« Avtorjem
najboljših del (na sliki) so na priložnostni
slovesnosti v večnamenskem prostoru OŠ
Hruševec podelili priznanja in skromne
praktične nagrade.
IS,
Foto: MATEJ NOVAK
Št. 44 - 30. oktober 2002   -
14
V Žalcu ni prostora za mlade
Žalski mladinski center počasi umira - Župan Lojze Posedel bo o načrtih spregovoril le, če bo ponovno izvoljen
žalski mladinski center,
ki so ga v novem objektu v
Ulici talcev v Žalcu z veli-
kim pompom odprli 1. aprila
lani, ni zaživel. V njem se
zbirajo predvsem osnovno-
šolci in še to predvsem za-
to, da igrajo računalniške
igrice. Dominiki Sambolič,
ki je center vodila leto dni,
pogodbe niso podaljšali, ta-
ko da sta sedaj v centru, ki
životari, kar priznavajo tu-
di na Občini Žalec, zaposle-
na le dva delavca preko jav-
nih del.
Marsikdo je mislil, da je
problem mladih, predvsem
srednješolcev, ki v Žalcu do
takrat niso imeli svojega pro-
stora, z odprtjem ŽMC re-
šen, vendar temu ni bilo ta-
ko. ŽMC je zamrl v nekaj
mesecih, ideja, da bi mlade
z avtobusom vozili v Celje
in nazaj, ni bila izvedljiva,
ker je zaradi izgredov avto-
busno podjetje sodelovanje
odpovedalo...»Čeprav sem v
projekt globoko verjel, se je
v nekaj mesecih pokazalo,
da mladi lokacije niso spre-
jeli,« priznava župan Lojze
Posedel. Zdaj je jasno, da
takšna oblika ni primerna in
da bo potrebno razmišljati
drugače. V ŽMC naj bi po
njegovih besedah hodili le
»otroci, malo starejši od vrt-
ca«, program, ki je bil v pr-
vih mesecih delovanja izpol-
njen predvsem z delavnica-
mi in potopisnimi predava-
nji, pa mladih očitno ni pri-
tegnil toliko, da bi mladin-
ski center postal kraj, v ka-
terem bi ob razvedrilnih, za-
bavnih ali izobraževalnih de-
javnostih preživeH vsaj ne-
kaj prostega časa.
Nov center v
Juteksu?
Mlade, predvsem študen-
te, ki jim ni vseeno, kaj se
dogaja v njihovem mestu, to
zelo moti, saj menijo, da bi
jim bilo treba ponuditi pro-
stor, kjer bi se lahko druži-
li, pripravljali predavanja,
okrogle mize in druge pri-
reditve, lokacija pa naj bi bi-
la primerna tudi za koncer-
te in druge družabne dejav-
nosti. Zato so se na predlog
Razvojne agencije Savinja
prijavili na razpis v okviru
Phare programa. Če bodo do-
bili primerna sredstva, na-
meravajo odpreti center, v
katerem bi čez dan priprav-
ljali predavanja, posvete in
izobraževalne dejavnosti ter
tečaje, zvečer pa koncerte in
druge zabavne prireditve. Kot
primerno lokacijo so pred-
lagali izpraznjene prostore
Juteksa v Pečnikovi ulici,
vendar po besedah Lojzeta
Posedela, ki je podpisal, da
podpira razvojni program,
ti prostori niso primerni za
dejavnost, ki jo nameravajo
izvajati mladi. »Res se ni tež-
ko dogovoriti za najem pro-
storov, vendar je potem po-
trebno urediti še vso potreb-
no infrastrukturo ter se za-
vedati, da je ta lokacija sredi
stanovanjskega naselja. Raz-
misliti je potrebno, ali je smi-
selno za vsako ceno iskati ali
celo graditi objekt, v katerem
bi mladi večinoma delali to,
kar jim je že sedaj omogoče-
no na različnih lokacijah in
v sklopu številnih društev,«
pravi Lojze Posedel in doda-
ja: »Trdim lahko, da smo do
potankosti pregledali vse
možne lokacije na območju
Žalca in da v mestu ni niti
enega objekta, ki bi bil pri-
meren za izvajanje večernih
koncertov in glasnejših zabav-
nih prireditev ponoči, kar je
tisto, kar si mladi v resnici
želijo.«
Lojze Posedel tudi o na-
daljnjih načrtih v zvezi z
usodo ŽMC še ne želi govo-
riti; pravi, da bo o njih spre-
govoril le, če bo ponovno iz-
voljen, saj jih bo le tako lah-
ko tudi uresničil. Neuradni
pa se po Žalcu govori, da j?
ekipa, ki bo vodila nov mla-,
dinski center, že izbrana, \
ŽMC, ki je sedaj v pritličju,
stanovanjskega bloka tik za,
občino, pa naj bi ^e kmalu!
po volitvah preseUl na novo i
lokacijo. Če se bo to res zgo
dilo in če se bo v mladin-
skem centru zbrala ekipa, ki
bo znala prisluhniti mladin
in jih pritegniti k različniir,
dejavnostim, bo vsaj za po
pulacijo srednješolcev po-
skrbljeno bolj, kot je sedaj,
ko se, če se že slučajno zgo-
di, da petek ali soboto zve-
čer preživijo v domačem me
stu, zbirajo po kleteh blo
kov ali na klopcah blokov
skih naselij...
ALMA M. SEDLAR
Najlepši v
Žalcu   I
v sredo so predstavniki
Zveze turističnih društev
občine Žalec pripravili za-
ključno prireditev, na ka-
teri so »najlepšim« v žal-
ski občini podelili poseb-
na priznanja.
V projektu Najlepši kraj,
hiša in kmetija sta projekt-
ni svet in ocenjevalna ko-
misija poskrbela za enotne
kriterije in ocenjevanje. Med
kraji oziroma zaselki so za
najlepšega razglasili Žalec,
druga je Ponikva, tretji pa
Zavrh pri Galiciji. Med hi-
šami so za najlepšo ocenili
Semečnikovo s Ponikve,
drugo mesto so prisodili
Zavškovim v Žalcu, tretji pa
so Štormanovi iz Kal. Med
kmetijami je po oceni ko-
misije najlepša kmetija Pod-
pečan iz Galicije, druga je
kmetija Verdev s Ponikve,
tretja pa Razboršek iz Arje
vasi. Poleg tega so po odlo-
čitvi upravnega odbora po-
sebno priznanje podelili
pizzeriji Taurus iz Levca. Na
zaključni prireditvi v Do-
mu II. slovenskega tabora
so v bogatem kulturneiffj
programu nastopili števil-f
ni gostje iz Slovenije in Žal-
ca.
Sicer si Zveza turističnih
društev Žalec, ki deluje od
lani in vključuje 11 turistič-
nih društev z več kot 6O0
člani, prizadeva razvijati tu-
ristično društveno dejav-
nost in s tem prispevati ^
razvoju turizma. Poleg red-
ne dejavnosti v zvezi izva-
jajo tri večje projekte. V
sredo so zaključili ocenje-
vanje v sklopu akcije Naj-
lepši kraj, hiša in kmetija,
z akcijo Za vsako hišo en3
rož'ca aktivirajo občane 2^
urejanje svojih domov, S
Hnieljsko potjo pa proiiio-
virajo turistične posebno-
sti Spodnje Savinjske doli'
ne.
U. SELIŠNIK
Županja in župani z ravnateljico glasbene šole Tanjo Cehner.
Glasbena šola tudi uradno
Minuli teden so županja in župani spodnjesavinjskih občin tudi uradno podpisali
dogovor o izgradnji Glasbene šole Žalec.
Po dogovoru, katerega sopodpisnik je ministrstvo za šolstvo, bo nova stavba stala zahod-
no od sedanje glasbene šole. V pritUčju bo manjša akustična dvorana za nastope in koncer-
te s 150 sedeži, prostori ravnateljstva in tajništva, dve učilnici, arhiv ter garderobni prosto-
ri, v nadstropju pa bodo kabineti za pouk posameznih instrumentov. Predvidena vrednost
je 240 milijonov tolarjev, soustanoviteljice pa so vse spodnjesavinjske občine, ki morajo
zbrati nekaj več kot polovico potrebnega denarja. V prihodnjem letu naj bi izdelali vse
potrebne projekte, z gradnjo šole pa pričeli v letu 2004. TT
NA KRATKO
Žalčani slavili, Ljubenke tretje
v Šmartnem pri Litiji je na sobotnem srečanju najboljših
slovenskih malih vokalnih skupin, ki so si pridobila zlati
žig, po oceni strokovnih ocenjevalcev Igorja Švara in Matija
Gobca skupina Cantemus iz Žalca pod vodstvom Igorja Ka-
ča prejela posebno nagrado za najbolje izbran program,
tretje mesto pa je osvojila vokalna skupina Sirenia z Ljub-
nega pod vodstvom Anite Lakner.
Predstavitve pred volitvami
Predsedniškega kandidata Antona Beblerja, županskega
kandidata Lojzeta Posedela in kandidate za svetnike v žal-
ski občini so predstavili v Petrovčah in Šempetru. Na novi-
narskih konferencah so se minuli teden predstavili še kan-
didati za župane, v občini Žalec Jurij Blatnik, v občini Mo-
zirje Jože Kramer in v občini Gornji Grad Toni Rifelj (vsi
kandidirajo na listi SDS in NSi), v petek pa še neodvisni
kandidat za župana občine Luče Jernej Plankl.
O Golteh po praznikih
Najkasneje po praznikih naj bi bilo, po pričakova-
njih Petra Sevnika iz podjetja RTC Golte, izdelano po-
ročilo v zvezi z nesrečo, ko sta pred tremi tedni umrla
dva delavca.
Preiskava o vzrokih nesreče je namreč zaključena, prav
tako so odgovorni ocenili nastalo škodo. Kako in kdaj bodo
na Golteh pričeh s sezono, je v veliki meri odvisno od stro-
kovnega mnenja gradbenega izvedenca, ki je pregledal na-
penjalno utež. Od njegovih ugotovitev je odvisno, ah bo
treba utež menjati ali samo sanirati nastale poškodbe. »Pri-
čakujemo, da bomo konec tedna imeli vse informacije in
podatke, ki jih potrebujejo za nadaljnje odločitve. Delavci,
ki so še zmeraj pod vplivom tragičnega dogodka, že oprav-
ljajo dela na smučišču in infrastrukturi, saj želimo čim hi-
treje pripraviti in usposobiti nihalko, da bi se izognili še
večji gospodarski in finančni škodi,« pravi Peter Sevnik.
US
Za varnost otrok
Zaradi zagotavljanja varnosti šoloobveznih otrok, ki
vstopajo in izstopajo iz šolskega avtobusa kar ob cesti
skozi Gotovlje, je svet KS Gotovlje s pomočjo občine Ža-
lec zgradil avtobusno postajališče z obračališčem.
O novi pridobitvi, ki je za varnost otrok zelo pomembna,
so na otvoritvi spregovorili predsednik sveta KS Gotovlje
Ivan Jošt, žalski župan Lojze Posedel in ravnatelj I. OŠ Ža-
lec Adi Vidmajer. Najbolj zaslužnim za novo pridobitev so
podelili priznanja KS, novo avtobusno postajališče sta pre-
dala namenu župan Lojze Posedel in Peter Janič, blagoslo-
vil pa ga je dekan Branko Zemljak. V kulturnem programu
so nastopili učenci POŠ Gotovlje in harmonikarji iz Vrbja.
T TAVČAR
Novo avtobusno postajališče in obračališče
Št. 44 - 30. oktober 2002   -
15
Raj razburja svetnike
Po treh letih podražitev »črno obarvanih« storitev - Izkoriščanje tuje nesreče?
občinski svet v Vojniku
ie je na zadnji seji, tik pred
molitvami, lotil zelo vroče
eme. S podražitvijo cen po-
irebnih in pokopaliških
itoritev so namreč zelo dol-
10 odlašali, povišali jih ni-
10 že tri leta. S predlagani-
jii povišanji se javnost kljub
[emu doslej ni strinjala.
Sicer pa je pogrebna služ-
ba Raj d.o.o., ki ima kon-
[esijo za vojniško pokopa-
lišče, pred zadnjo sejo ob-
:inskega sveta predlagala
podražitve storitev, ki se ve-
tinoma približujejo tride-
setim odstotkom. Veljale
naj bi za vso občino, tudi
za KS Frankolovo ter Nova
Cerkev, kjer so pokopališ-
ča na skrbi krajevnih skup-
nosti.
O občutljivi temi, predla-
ganih podražitvah, so v zad-
njem času dolgo razpravlja-
li po vseh krajevnih skupno-
stih. Na koncu so s Franko-
lovega ter iz Nove Cerkve
predlagali le 8,5-odstotno po-
višanje, Vojnik pa je v celoti
prepustil odločitev občinske-
mu svetu.
Po vsem skupaj se je ob-
činski svet na zadnji seji od-
ločil za 8,5-odstotno poviša-
nje, ki pa ga na Frankolovem
in Novi Cerkvi, kjer imata po-
kopališča na skrbi krajevni
skupnosti, dejansko sploh ne
bo. Gre namreč za izračun,
ki upošteva dejstvo, da kra-
jevne skupnosti po novem ne
bodo več zavezanke za pla-
čilo davka na dodano vred-
nost.
Podražitev od novega le-
ta naprej tako velja le za voj-
niško pokopališče, kjer pa
svetnike razburjajo pred-
vsem različne postavke kon-
cesionarjevega cenika. Ta-
ko je treba, na primer, za
najem mrliške veže (ki ni v
lasti pogrebne službe Raj)
ter oder plačati po 4400 to-
larjev najemnine na dan, za
odklepanje, zaklepanje ter
čiščenje veže po 5500 tolar-
jev, odstranitev suhega cvet-
ja blizu tri tisočake in po-
dobno (k vsemu temu je tre-
ba od novega leta prišteti še
8,5-odstotno podražitev).
Tako so svetniki omenili, da
znese cena pogreba tudi do
tristo tisoč tolarjev. Pri vsem
skupaj pa je Raj med dru-
gim zapisal še novo stori-
tev, »sprejem v mrliško ve-
žo«, za kar hoče po dva ti-
soč tolarjev.
Predstavnika pogrebne
službe Raj, ki bi lahko vse to
podrobno pojasnil, na seji ni
bilo. Iz Raja so poslali ob-
činskemu svetu le tabelo, po
kateri naj bi bile vojniške ce-
ne primerljive s šentjurski-
mi.
Vse kaže, da bi bila v mar-
sikateri občini podrobna
prevetritev storitev in cen,
ki jih morajo plačevati ljudje
v črnini, gotovo koristna. V
nasprotnem primeru bodo
občani menili, da želijo po-
samezniki na račun tuje ne-
sreče mastno zaslužiti.
BRANKO JERANKO
MODRI
TELEFON
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Ivana Stamejčič.
Na telefonsko številko 031/569-
581 jo lahko pokličete vsak dan
med 10. in 17. uro. Svoja vpraša-
nja za Modri telefon lahko med po-
nedeljkom in petkom zastavite tu-
di po telefonu 42-25-190.
Preglasen
Famiiyfrost
Bralka Frida iz Celja je
ogorčena nad glasnostjo
zvočnege signala avtomo-
bilov podjetja Family frost.
»To presega vse meje. Ka-
ko bi bilo, če bi vsi na tak
način vabili kupce?« Zani-
ma jo, kdo jim to dovolju-
je.
V upravi podjetja Family
frost d.o.o. v Ljubljani so nam
pojasnili, da jim to dovolju-
je obstoječa zakonodaja. Gla-
snost svojega zvočnega sig-
nala so dali izmeriti pri Za-
vodu za zdravstveno varstvo
Ljubljana, nato pa so ga na-
ravnali v skladu s pravilni-
kom o hrupu v naravnem oko-
lju. Po opravljenih meritvah
v različnem okolju: med blo-
ki, na prostem kjer ni hiš in
v naselju individualnih hiš so
ugotovili, da je hrup, ki ga
povzročajo, znotraj meja do-
voljenega. O tem ima pod-
jetje tudi certifikat.
Potrošnik
vstal od
mrtvih
Zvesto naročnico Novega
tednika je prizadela obja-
va telefonskih številk trgov-
ske družbe Potrošnik v Celj-
skem gospodarskem kata-
logu, ki ga je izdal Novi ted-
nik-Radio Celje. »Kako se
je lahko to zgodilo,« zani-
ma trgovko, ki je bila dol-
ga leta zaposlena v Potro-
šniku, »saj podjetja ni več?«
Odgovarja glavni urednik
edicije, direktor NT&RC
d.o.o.. Srečko Šrot: »Potro-
šnika dejansko ni več oziro-
ma ga je prevzel sistem Mer-
cator, trgovine kot take pa še
obstajajo. Katalog je res ob-
širen (datoteka obsega več kot
3000 gospodarskih in drugih
subjektov) in sestavljen na
podlagi več baz podatkov. Z
naše strani gre v tem prime-
ru za napako; večino baz po-
datkov smo ažurirali, spre-
gledali pa smo Potrošnika. Za
nastalo napako se vam opra-
vičujemo, verjamemo pa, da
se uporabna vrednost kata-
loga s tem ni bistveno zmanj-
šala in upamo, da vam bo
kljub temu v veliko pomoč.«
Za polno življenje prizadetih
v Slovenskih Konjicah
50 prejšnjo sredo odprli nov
Varstveno delovni center,
enoto regijskega centra v
Šentjurju. Naložba je vred-
na 135 milijonov tolarjev,
več kot 80 odstotkov denar-
ja je prispevalo ministrstvo
za delo, preostanek pa ob-
čine Slovenske Konjice,
Zreče in Vitanje ter društvo
^ožitje. Tukaj bo našlo
Varstvo, družbo, delo in za-
bvo do 25 odraslih dušev-
no prizadetih.
Center, za katerega so te-
meljni kamen položili pred
štirimi leti, je grajen kot pri-
zidek k Osnovni šoli V par-
ku. Velik je 360 kvadratnih
metrov in je v neposredni bli-
žini športnega parka, ki bo s
svojo široko ponudbo na vo-
ljo tudi varovancem centra.
Z rednim delom bo center
pričel 4. novembra.'Vanj bo
že v začetku vključenih 16 va-
rovancev iz občin Slovenske
Konjice, Zreče in Vitanja,
prostora pa bo še za 9 varo-
vancev.
V centru so poleg delovnih
prostorov uredili še večna-
mensko dvorano, upravne
prostore, sanitarije in manj-
šo kuhinjo, primerno pred-
vsem za pripravo toplih na-
pitkov in priboljškov, med-
tem ko bodo tople obroke za
varovance pripravljali v ku-
hinji šole V parku.
Nov center je odprl eden
izmed prvih varovancev To-
maž Rak iz Zreč, ki je pred
štirimi leti položil tudi te-
meljni kamen.
Zanje bodo skrbeli trije de-
lavci, habilitatorka (vodja
centra) Slavica Šauperl, de-
lovni inštruktor, varuhinja in
še delavci, ki jih bodo v ob-
čini zaposlili preko progra-
ma javnih del.
Varovanci bodo v centru
lahko delali v različnih de-
lavnicah. Konjiški podjetni-
ki so že v prvih stikih poka-
zali veliko pripravljenosti za
sodelovanje. Da se novega
centra v občini poleg varo-
vancev in njihovih staršev ter
društva Sožitje, ki ga vodi Ma-
rija Opravs, veselijo tudi dru-
gi, so pokazali na slavnost-
nem odprtju s številnimi če-
stitkami in darili. Z zanimi-
vim nastopi so se jim zahva-
lili učenci šole V parku ter
varovanci varstveno delovne-
ga centra iz Šentjurja.
MILENA B. POKLIC
Varovanci šentjurskega varstveno delovnega centra so zapeli o sebi
in o novem domu.
Nov objekt na
Frankolovem
Na Frankolovem gradijo poslovni objekt, v katerem
bodo srednje velika samopostrežba, pošta, dnevni bar
ter po vsej verjetnosti tudi prostori krajevne skupnosti.
Z dolgo načrtovano gradnjo so začeli pred mesecem
dni, saj se je zavleklo s pridobivanjem gradbenega do-
voljenja.
Sicer pa Frankolovčani in okoličani objekt težko priča-
kujejo, saj imajo zaenkrat zelo skromno trgovsko ponud-
bo ter utesnjene prostore pošte. Investitor se obenem do-
govarja z Občino Vojnik še o ureditvi mansarde za potrebe
Krajevne skupnosti Frankolovo. Ob stavbi, ki bo nasproti
šole, bo približno šestdeset parkirnih mest. Objekt, ki ga
gradita Merkator in Pošta Slovenije, nameravajo odpreti
marca prihodnje leto. ^(BJ)
Letos že 30 tisoč obiskovalcev
Gospodarsko interesno združenje Dra-
ttnjske doline, ki je bilo pred štirimi leti
ustanovljeno za usklajevanje in razvoj tu-
ristične ponudbe na Konjiškem, uspešno
uresničuje svoje načrte. Letošnji cilj, 30
tisoč obiskovalcev, so dosegli že prejšnji
teden.
30-tisoča vstopnica je bila prodana skupi-
li upokojencev iz Ljubljane. V vinoteki Sta-
ti trg sta jo pozdravila konjiški župan Janez
febec in direktorica GIZ Dravinjske doline
'tena Švab Kavčič, imetnici vstopnice Mari-
ii Weibl pa je za spomin ostalo »ustekleniče-
no zlato z vinorodnih Škalc« ter knjiga Sa-
mostanska kuhinja.
Število obiskovalcev so v konjiški občini pri-
čeli spremljati leta 1999, ko so ji našteli skoraj
14 600, naslednje leto je število naraslo za ti-
soč, lani pa že doseglo 23 700. Obiskovalce
Dvorca Trebnik, ki je letos privabil že preko
10 tisoč obiskovalcev, štejejo posebej, prav ta-
ko igralce golfa na igrišču golf kluba Zlati grič,
ki je pridobil naziv najbolj prijaznega golf igrišča
v Sloveniji. Skupno je konjiško občino letos
obiskalo že krepko čez 40 tisoč gostov.
MBP
Slovesnost ob 30-tisoči obiskovalki konjiške občine.
St. 44 - 30. oktober 2002
16
VOLITVE 2002
OBČINA
RADEČE
Miroslav Florjane, rojen
1941, strojni inženir, v. d.
direktorja Zdravstvenega
doma Radeče, kandidat De-
SUS:
»Podpiram razvoj malihi
podjetij in obrti, kmetijstva
in kmečkega turizma ter raz-
voj turizma in dejavnosti, te-
melječih na naravnih, kultur-
nih in zgodovinskih danostih
našega okolja. To bo prine-
slo nova delovna mesta, pri-
ložnost za zaslužek. Radečani
bodo iskaU delo tudi izven
kraja, zato želim, da doma
ne bodo obremenjeni s prob-
lemi otroškega varstva, šols-
tva in zdravstva. Želim si čim
širšega sodelovanja, ponov-
ne oživitve svetov KS in dela
v krajevnih skupnostih, saj
ljudje najbolje poznajo po-
trebe, o njih pa so že znaH
gospodarno odločati. Okolje
mora biti vsem enako prijaz-
no urejeno. Skrb za starejše,
invalide, socialno šibke ali
kako drugače prizadete je pro-
gram stranke, ki me podpi-
ra, in pomagal bom druš-
tvom in ustanovam na teh po-
dročjih. «
Franc Lipoglavšek, rojen
1944, inženir železniškega
prometa, član Nadzornega
sveta Slovenskih železnic,
kandidat ZLSD s podporo
Zveze za napredek Radeč
in radeškega območja:
»Zavzemal se bom za pri-
jazno lokalno upravo, večjo
vlogo krajevnih skupnosti in
pošten odnos do naše skupne
lastnine. Bogate izkušnje in
mladost, povezana s strokov-
nimi institucijami v državi,
bodo vodilo za naše uspešno
delo. Zagotavljali bomo sklad-
nejši in hitrejši razvoj celot-
ne občine Radeče. Komunal-
ne dobrine naj bodo pod ena-
kimi pogoji dostopne vsem!
Iz različnih strokovnih podro-
čij predlagani kandidati za
Občinski svet Občine Radeče
na naši listi so trdno zagoto-
vilo racionalne porabe pro-
računskih sredstev in varova-
nja občinskega premoženja
pred nenadzorovano porabo.
Ponujam odprta vrata, kul-
turni dialog, reševanje prob-
lemov, odnos do skupnega in
prijazno upravo.«
Ludvik Sotlar, rojen 1941,
strojni inženir, nepoklicni
župan Občine Rdeče, ne-
strankarski kandidat s pod-
poro SDS, SMS in SLS:
»Kot nestrankarskega kan-
didata me v ponovni kandida-
turi podpira več strank. Moj
predvolilni program predstav-
lja nadaljevanje že začetih pro-
jektov. Gre za vključevanje v
regije, nadaljevanje projektov
Obrtno poslovne cone Obrež-
je, turističnega kompleksa s
povezavo kmečkega turizma
Jagnjenica. V nadaljnjem de-
lu bom dajal poudarek pred-
vsem na izobraževanje in pri-
dobivanje novih delovnih mest
za mlade. Med pomembnejše
naloge sodi urejanje prostora
v ljudem prijazni bivalni pro-
stor; pri tem pa mislim na prob-
lem zajezitve Save, pridobitev
koncesije za izkoriščanje Sa-
ve ter ureditev dolgoročnih os-
nov razvoja občine.«
Drago Slak, rojen 1962,
papirniški tehnik, zapo-
slen kot izmenovodja v Ra-
deče Papir, neodvisni kan-
didat s podporo SNS:
»V primeru izvolitve se
bom zavzemal za enakome-
ren razvoj celotne občine in
za postopen razvoj turizma.
Prepričan sem, da živimo v
času, ko ne sme biti več no-
bena glavna cesta v občini
neasfaltirana, vsem ljudem
pa mora biti dostopna neo-
porečna pitna voda! To sta
tudi vodilni točki mojega
predvolilnega programa.
Mladi morajo v Radečah do-
biti prostor, v katerem se bo-
do lahko družili. Veliko mi
pomeni čisto in urejeno oko-
lje - že 32 let sem ribič, član
Ribiške družine Radeče, kjer
se kot ribiški čuvaj po svo-
jih močeh trudim tudi za
urejenost okolja.«
Mag. Franc Žohar, rojen
1963, univ. inž. gradbeniš-
tva in magister poslovnih fi-
nanc, kandidat LDS in SEG:
»Kandidiram, ker želim ak-
tivno poseči v pasivno stanje,
v katerem so Radeče z okoli-
co. Ljudje potrebujejo vzpod-
budo in konkretna zagotovi-
la. Čas je, da enkrat za vselej
premagamo težave na področ-
ju zaposlovanja, da se zna-
mo posloviti od časov, ko je
podjetje Radeče Papir omo-
gočalo polno zaposlenost, in
se obrnjeni v prihodnost lo-
timo novih izzivov. Največ-
ja priložnost Radeč v nasled-
njem obdobju je premagova-
nje preteklosti, medsebojnih
zamer in v sodelovanju vseh
ljudi - ne gledena starost, spol
ali kakršno koli pripadnost.
Ena izmed največjih prilož-
nosti je gotovo razvoj pod-
jetništva in obrti, še posebej
turizma, z mislijo na ohra-
njanje podeželja.«
OBČ|NA
Jernej Plankl, rojen 1957,
zaposlen v Upravni enoti Mo-
zirje, neodvisni kandidat:
»Poleg zakonsko določenih
obveznosti občine se bom
zavzemal predvsem za orga-
niziranost občine v obliki, da
jo bodo občani začutili in vze-
H za svojo; zagotovitev jav-
nosti dela v vseh organih ob-
čine, predvsem pa župana,
občinskega sveta in občinske
uprave; dejanje vzpodbude in
pogojev za delovanje društev
in njihovo medsebojno sode-
lovanje, tvorno sodelovanje
med občino in pristojnimi dr-
žavnimi institucijami, pred-
vsem na področju cestne in-
frastrukture ter vodnogospo-
darske dejavnosti; načrtno
urejanje komunalne in cest-
no prometne infrastrukture
ter vzdrževanje obstoječe; za
odpiranje novih delovnih
mest, predvsem z nadaljnjim
pospeševanjem kmetijstva,
malega gospodarstva in oži-
vitvijo turistične dejavnosti;
pomoč in skrb za starostni-
ke in sočloveka v stiski.«
Ciril Rose, rojen 1966,
elektronik, tajnik Občine
Luče, neodvisni kandidat:
»Poleg izvajanja zakonskih
nalog, ki jih ima občina, se bom
zavzemal za izgradnjo obvoz-
nice mimo Luč, ki bo poveča-
la kvaliteto bivanja v Lučah;
za gradnjo novega športnega
centra ter ureditev primernih
prostorov za druženje mladih;
za pomoč kmetom ob vstopa-
nju Slovenije v EU; asfaltira-
nje krajših odsekov cest in raz-
širitev kabelske televizije tu-
di v ostale zaselke ter ponov-
no oživitev internega progra-
ma; zagotovitev večje javno-
sti dela občinske uprave in ob-
činskega sveta; odkup in ko-
munalno ureditev parcel za
gradnjo individualnih hiš; ob-
novo dotrajanega vodovoda v
Lučah in dokončna priključi-
tev kanalizacijskega sistema na
ČN; izgradnjo novega Logar-
skega mostu in obnovo dotra-
janih mostov. Sem proti grad-
nji smučišča v Lučah z občin-
sicim denarjem. «
Kandidat stranke Naprej
Slovenija Stanko Moličnik
se ni odzval našemu vabi-
lu za brezplačno predstavi-
tev.
OBČINA
GORNJI
GRAD
Toni Rifelj, rojen 1950, sa-
mostojni inovator, župan
Občine Gornji Grad, kandi-
dat SDS:
»V prihodnjem mandatnem
obdobju želimo nadaljevati pro-
jekte izgradnje komunalne in-
frastrukture na področju kana-
lizacije v Bočni, Novi Štifti in
manjših zaselkih. Nadaljevali bi
aktivnosti za obnovo regional-
ke skozi Gornji Grad, Zadreč-
ke ceste in izgradnjo mostu pri
Gostilni Fricelj. Pripravili bi šol-
ske objekte za devetletko v Gor-
njem Gradu ter opremili po-
družnično šolo v Bočni. Nada-
ljevali bi prizadevanja za ohra-
njanje podeželja in obnovo va-
si, predvsem pa pričeti aktivnosti
za izgradnjo klavnice in obrata
za predelavo mleka. Nadalje-
vali bi program razvoja turiz-
ma, program zdravilišča v na-
ravi, ekološko izobraževalnega
centra, priprave za izgradnjo ba-
zena in naselja brunaric ter pri-
prave na izdelavo projekta Gra-
dovi na Slovenskem, po vzoru
Minimundusa.«
Irena Tratnik, rojena
1961, kmetica, kandidatka
stranke Naprej Slovenija:
»Za županjo kandidiram s
poštenimi nameni za napre-
dek svoje občine. Kot kandi-
datka se bom v skladu Na-
prej Slovenija zavzemala
predvsem za kmeta, delavca
in socialno ogrožene. Omo-
gočala bom vsakemu davko-
plačevalcu vsakodnevni vpo-
gled v porabo javnih financ
v občini. Vsakomur v občini
bo zagotovljena pravica so-
delovanja v dobrobit obča-
nov. Dolina naj postane zgled
kultiviranega sobivanja člo-
veka z naravo in kot takšna
lahko postane tudi turistični
biser in vrt Slovenije.«
OBČINA
KOZJE
Miloš Bevc, 34-letni univ.
dipl. inž. elektrotehnike iz
Gubna, vodja razvoja v
ALBA d.o.o. Celje, kandidat
za župana s pomočjo NSi:
»Moj slogan v kandidaturi
za župana je: ne smemo do-
voliti, da bomo morali jutri
zapreti vrtec, pojutrišnjem šo-
lo in nazadnje ukiniti našo ob-
čino. Želim si prijazno, učin-
kovito in sodobno občino
Kozje, ki bo odpirala nove
možnosti za zaposlovanje, skr-
bela za perspektivo mladih,
podpirala razvoj obrti in dru-
žinskih podjetij ter povezo-
vala ljudi in skrbela za kvali-
teto življenja. V programu bo
tudi skrb za kmetijstvo, ko-
munalo, varovanje naravne in
kulturne dediščine ter razvoj
kulture in športa. Kot župan
si bom prizadeval za izgrad-
njo plinovoda, razvoj eko
kmetovanja, ustanovitev šol-
skih in obšolskih dejavnosti
na Pilštanju in drugo.«
Dušan Andrej Kocman,
50-letni konstruktor emba-
laže v Estetu Kozje, doma
iz Lesičnega, za župana
kandidira s podpisi voliv-
cev:
»Zavzemal se bom in pod-
piral ekološko pridelavo hra-
ne, ohranjanje kmetij, raz-
mah in ohranjanje obrti, de-
lovnih mest, izgradnjo čistil-
nih naprav, plinifikacijo, skr-
bel za mlade, bolne in osta-
rele, šolstvo, zdravstvo, kul-
turo, turizem, gasilstvo in m
nazadnje šport. Vem, da bii
Kozjem nujno potreboval
novo športno dvorano, pj
sluhnil bi krajevnim skupne
stim in njihovim progr^.
mom. Občinsko središče b
bilo treba lepše urediti. Po
treben je uravnotežen razvo
celotne občine. Nenehno b
opozarjal ministrstva o sla
bih cestnih povezavah. Vodj
naj ne bi več tekla po ško
dljivih azbestnih ceveh.«
Jožef Planine, 57-letni
upokojenec, župan Občine
Kozje, kandidira s podpo
ro LDS:
»Če bom ponovno dobil zau-
panje občanov, bom nadalje-
val z uresničevanjem progra-
mov, ki se že izvajajo: izgrad-
nja kanahzacije s čistilno na-
pravo v Kozjem, pospešena po-
sodobitev državnih cest Koz-
je-Buče, Lesično-Virštanj in
Ledinšca-Gračnica. Obnovil bi
regionalne projekte, ki zdru-
žujejo več lokalnih skupnosti,
dokončal športni park in si pri-
zadeval za pridobitev centra
šolskih in obšolskih dejavno-
sti na Pilštanju. Pri OŠ Kozje
je potrebna preureditev ali celo
novogradnja telovadnice, s
Kozjanskim parkom naj bi do-
končali ureditev trškega jedra
Podsreda. Večja pozornost bi
bila namenjena stanovanjski
problematiki.«
Jožef Preskar, 64-leti
upokojeni v.k. delavec pr
metne stroke iz Kozja, p
džupan, kandidira s podpi
občanov s podporo SLS:
»Želim biti župan vsem ob
čanom! V komunalni iiifr^'
strukturi bom nadaljeval /. ure-
ditvijo kanalizacije, posodo-
bitvijo vodovoda in začel pO'
govore o napeljavi plina 1^
gospodinjstva. Skrbel bom
posodobitev in vzdrževanj«
cest. Poseben poudarek in skrt
bosta namenjena pridobivanju
novih delovnih mest ter raZ'
voju obrti in družinskih poil'
jetij. Velike priložnosti vidiiT
v kmetijstvu in CRPOV progr^
mih. Posebne pozornosti bo
do deležni mladi, ki jim nT^
ramo zagotoviti čimbolj še p''
goje za življenje, da bodo o^
tali doma. Okrepiti bo trel>
sodelovanje s Kozjanskim p^f
kom, kajti le tako bomo ohr^
nili vrednote in lepote, ki
v naši občini imamo.«
St. 44 - 30. oktober 2002
piTiPHIIC
VOLITVE 2002
17
OBČINA
MAZARJE
Ivan Purnat, rojen 1943,
(itelj, župan Občine Na-
arje, neodvisni kandidat:
»V največje zadovoljstvo
]ijt\ da smo uspeli z usta-
ovitvijo in izgradnjo popolne
snovne šole ter s športno
vorano, glasbeno šolo, sa-
lostansko knjižnico ter mu-
ejem gozdarstva in lesars-
ka kraj Nazarje spremeniti
J izrazito industrijskega v
udem bolj prijazen, human
D kulturni kraj. V primeru
lonovne izvolitve bomo na-
laljevali z začetimi investi-
ijami (dokončna izgradnja
Iportnih igrišč in spremlja-
pčih objektov v športnih cen-
lih Laze in Račnek), grad-
ijo toplovodnega omrežja v
Nazarjah in pričeli s poso-
labljanjem cest v višje leže-
iezaselke. Pomemben cilj je
judi zagotoviti pitno in po-
larno vodo ter poskrbeti za
fiščenje odpadnih voda v
rseh KS. Nenehna naloga bo-
btudi zahteve po manj one-
naženem okolju in rekon-
trukciji zadrečke ceste.«
1 Kandidat stranke Naprej
plovenija Janko Štrucelj se
»i odzval našemu vabilu za
Irezplačno predstavitev.
OBČINA
BISTRICA
OBSOTLI
Jožef Pregrad, 55-letni
Winar, kmetovalec na bio
^jUetiji v Trebčah, župan
^'Strice ob Sotli, tokrat kan-
didira s podporo SLS, SDS
LDS:
V načrtu je ureditev in-
't^strijske cone s parkirišči
tovorna vozila in uredi-
'^^ klavnice za potrebe do-
bili kmetov. Urediti mo-
i^t^o čistilno napravo in
^iinlizacijo. V teku je ure-
'^'lie dokumentacije za ploč-
J'^ skozi naselje Bistrica ob
"'li. Zaradi pomanjkanja
^'''tiovanj bomo zgradili sta-
Vinjski objekt na Gabro-
vem. Zaradi devetletke bo-
mo obnovili staro osnovno
šolo. V prostorskem planu
moramo predvideti koridor
za obvoznico z avtobusnim
postajališčem. Več bomo
morali narediti za rekrea-
cijski center, razvoj turiz-
ma, kolesarske steze in
sprehajalne poti. Okrepili
bomo sodelovanje s sosed-
njo občino Kumrovec«
Marko Stadler, 47-letni
agronom, vinogradnik iz
Zagaja, za župana kandi-
dira s podporo NSi:
»V primeru izvolitve bom
delal na dokončanju investi-
cij v naši občini kot dokonč-
ni ureditvi kulturnega doma,
v katerem naj bi dobila pro-
stor vsa v kraju in občini de-
lujoča društva in predvsem
mladi. Urediti je treba Gabro-
novo domačijo in poskrbeti
za komunalno ureditev grad-
benih parcel na zazidalnem
področju. Asfahirati je po-
trebno vse lokalne ceste ter
dokončati javno kanalizaci-
jo v občini. Čimprej bi mora-
li zgraditi obvoznico po doli-
ni Čehovnice ter urediti indu-
strijsko cono v dolini za Bio-
termom. V industrijski coni
moramo urediti tudi vaško
klavnico. Večjo skrb bi name-
nil tudi estetskemu videzu ob-
činskega centra.«
OBČINA
SOLČAVA
Vojteh Klemenšek, rojen
1952, ključavničar, samo-
stojni podjetnik, neodvisni
kandidat:
»Ocenjujem, da sem uspe-
šno zaključil 4-letno župano-
vanje in da se je v pozitivnem
smislu premaknilo veliko
stvari, seveda pa ostajajo stva-
ri, ki jih nismo uspeli realizi-
rati. Predvsem smo vlagali v
infrastrukturo, ki je bila na
nikakršnem nivoju, v bodo-
če pa bomo poskrbeli za mla-
dino. To v praksi pomeni, da
bo v Solčavi na vrsti šola, kjer
nas čaka odkup in gradnja no-
ve šole, telovadnice in večna-
menskega prostora. To bo v
bistvu glavno delo, ostali pro-
jekti pa so v začetni fazi, na
primer klavnica, ki jih bomo
skupaj dokončali.«
OBČINA
LJUBNO
Anka Rakun, rojena
1953, ekonomistka, župa-
nja Občine Ljubno, neod-
visna kandidatka:
»V primeru izvolitve bi sku-
paj z občinsko upravo in svet-
niki poskrbela za zagotavlja-
nje ustreznih virov pitne vo-
de; izgradnjo kanalizacijskih
sistemov s čistilno napravo;
zagotavljanje pogojev za
zmanjševanje brezposelnosti
v občini; sodelovanje pri grad-
nji otroških igrišč in rekrea-
tivnih površin; sodelovanje
pri gradnji parkirišč za tovor-
na vozila in avtobuse; ureja-
nje in vzdrževanje cestne in-
frastrukture; pridobivanje
razvojnih programov in eko-
loško sanacijo, ki bo poteka-
lo s pomočjo strukturnih skla-
dov EU; pridobivanje oz. na-
kup novih socialnih in nepro-
fitnih stanovanj za potrebe na-
ših občanov; odprtje dveh no-
vih stanovanjsko zazidalnih
con.«
Kandidatka stranke Na-
prej Slovenija Renata Mla-
ker se ni odzvala vabilu za
brezplačno predstavitev.
OBČINA
MOZIRJE
Janez-lvan Kramer, rojen
1939, univ. dipl. ekonomist,
upokojenec, neodvisni
kandidat:
»Odločno sem proti razsip-
ništvu države in strank v tre-
nutku, ko mnogo delovnih lju-
di nima sredstev za golo pre-
živetje. Trdim, da bi še v ne-
razdeljenem državnem pre-
moženju morali imeti večin-
ski delež delavci, kmetje ter
upokojenci in ne tujci. Tujcem
lahko prodamo le toliko, da
ne bomo zopet postali narod
hlapcev. Zavzemam se za več-
jo socialno enakost in sem proti
velikim razlikam, ki ne izvi-
rajo iz dela. Imam vizijo ob-
čine Mozirje, ki jo vidim v urav-
noteženem razvoju obeh Kra-
jevnih skupnosti, Mozirje in
Rečica. V občini je potrebno
vzpostaviti razvojne programe,
za uresničitev katerih je treba
pridobiti denar od države in
mednarodnih institucij. Pri-
sluhnil bom delovnim ljudem
in tudi drobnim problemom.
Sem odločno proti monopo-
listom, ki zaračunavajo obča-
nom neekonomske in nepra-
vične cene.«
Jože Kramer, rojen 1951,
dipl. ing. strojništva, župan
Občine Mozirje, kandidat
SDS:
»Glavne naloge v naslednjem
obdobju, ki so že začrtane, so:
v vseh naseljih občine zagoto-
viti zadovoljivo infrastrukturo;
izgradnja športne dvorane in
dozidava šole v Mozirju; zače-
ti z izgradnjo upravno-poslov-
nega in stanovanjsko-obrtne-
ga območja Podrožnik; dokon-
čati ureditveni načrt za Mozir-
je trg in izdelati ureditveni na-
črt Rečice in Varpolja z okoli-
co; ureditev trgov Mozirje in
Rečica; dograditev knjižnice
ter ureditev spominske zbirke
v Mozirju in Tavčarjevega dvora
na Rečici; gradnja socialnih in
neprofitnih stanovanj s pomoč-
jo stanovanjskega sklada; zgra-
diti daljinsko ogrevanje Mozir-
ja in Rečice na biomaso; z iz-
gradnjo Podrožnika ter uredi-
tvijo Mozirja in Rečice zago-
toviti pogoje za razvoj malega
gospodarstva in turizma. Moj
glavni cilj pa je povezava vseh
občin Zgornje Savinjske doli-
ne za naš skupni razvoj.«
Ivan Suhoveršnik, rojen
1961, univ. dipl. teolog, vod-
ja kakovosti v podjetju Pod-
križnik, neodvisni kandidat:
»Menim, da je potrebno v
občini še veliko postoriti. Čaka
nas dokončanje že začetih pro-
jektov, kot so razširitev pro-
storov in izgradnja telovadnice
ob OŠ Mozirje, oživitev Tav-
čarjevega dvora na Rečici in
spominske sobe v Mozirju. Kot
izziv, ki se ga bo potrebno lo-
titi, je tudi vzpostavitev
zdravstvene ambulante na Re-
čici v prostorih stare OŠ. Oba
kraja potrebujeta tudi otroš-
ki igrišči. Na področju komu-
nale bom poskrbel za dokon-
čanje kanalizacijskega siste-
ma in javno razsvetljavo ulic,
vodooskrbo vseh občanov in
vzpostavitev daljinskega ogre-
vanja Mozirja iz kotlovnice v
Nazarjah, na Rečici pa bo po-
trebno razmišljati o lastni kot-
lovnici. Prizadeval si bom za
vzdrževanje in posodobitev
cest in ureditev obeh krajev-
nih trgov. Oba kraja potrebu-
jeta več parkirnih prostorov,
v Šmihelu pa na gradnjo čaka
mrliška vežica.«
Kandidat stranke Naprej
Slovenija Uroš Benetek se
po lastni presoji ni odločil
za brezplačno predstavitev.
OBČINA
VITANJE
Marjan Plankl, rojen
1946, srednja poslovno-ko-
mercialna šola, zaposlen v
Resevni Šentjur, kandidat
LDS:
»Ponosen sem na neokrnje-
no naravo in na krajane, ki
si z znanjem in izkušnjami
prizadevajo za boljši jutri.
Samo skupaj lahko ohrani-
mo vrednote naših predni-
kov, mladim pa zagotovimo
lepšo in boljšo prihodnost,
tudi na bio-kmetijah. Kot žu-
pan se bom med drugim zav-
zemal za razvoj drobnega
gospodarstva, turizma in
cestnih povezav. Za vaše gla-
sove se bom oddolžil z od-
govornostjo, trdim delom in
odločnimi potezami. Izhajam
iz kmečke družine, zato mi
je problematika kmetijstva,
ki je v občini prednostna pa-
noga, dobro poznana. Delov-
ne izkušnje sem vseskozi na-
biral na odgovornih in zah-
tevnih delovnih mestih. Spo-
štujem skupinsko delo in rad
sprejemam pobude in ideje.
Sem dober poznavalec dose-
danjega dela občinske upra-
ve, saj sem s svojimi konkret-
nimi in tudi kritičnimi pris-
pevki v medijih opozarjal na
vse negativne trende ali od-
ločitve.«
Mirko Polutnik, rojen
1951, strojni tehnik, zapo-
slen v Cinkarni Celje, ne-
strankarski kandidat SDS:
»Prepričan sem, da lahko
tudi v Vitanju najdemo toli-
ko politične volje in modro-
sti, da bomo sodelovali v ko-
rist kraja. Predvsem tu so po-
membne spremembe, da bo
lahko občina napredovala.
Zato bi k sodelovanju vabil
vse kadrovske potenciale in
priznane strokovnjake. Da bi
občina lahko delovala uspe-
šno, bi se zavzemal tudi za
javno in pregledno delo ob-
činske uprave. Pri pomem-
bnejših odločitvah bi za
mnenje povprašal občane, ki
bi jih vabil na občne zbore.
Občina ne more imeti ureje-
nega le enega dela svojega ob-
močja, temveč mora težiti k
skladnemu razvoju vseh svo-
jih delov oz. zaselkov, poseb-
no pozornost pa posvetiti gos-
podarstvu in kmetijstvu. Vi-
tanje ima še veliko možno-
sti na področju malega gos-
podarstva, obrti in raznih do-
polnilnih dejavnosti. Občina
pod mojim vodstvom si bo
za enega poglavitnih ciljev
postavila aktivno sodelova-
nje z društvi.«
Slavko Vetrih, 46-letni
strojni ključavničar, zapo-
slen kot zavarovalni za-
stopnik zavarovalnice Ma-
ribor, kandidat SLS:
»Zavedam se, da me čaka
velika odgovornost in mno-
go potreb in izzivov, tistih že
znanih in tistih, ki jih še pri-
nese čas. Kljub vsem slabo-
stim je bilo v preteklosti v
Vitanju postorjenega tudi
marsikaj koristnega. Verja-
mem, da bomo zmogli po-
praviti napake in uspešno
nadgraditi vse dobro. Vitanje
je lep kraj, krajani delovni
in vajeni trdega vsakdana, za-
to me ni strah za jutri, zato
vidim na koncu jasen cilj -
gospodarsko uspešnejšo in
občanom prijaznejšo občino
kot je danes. Vizijo razvoja
vidim v podjetništvu, malem
gospodarstvu, kmetijstvu in
dopolnilnih dejavnostih na
kmetijah in še posebej v raz-
voju turizma.
Naša prednost, ki se je da-
nes še premalo zavedamo, bo
morda v prihodnosti prav na-
ša odmaknjenost, ki nas je
precej zavarovala pred teh-
nološko »zamorjenostjo.«
OBČINA
ZREČE
Gojko Jevšenak, rojen
1972, delovni terapevt, za-
poslen v Domu starejših
Šentjur, kandidat stranke
Naprej Slovenija:
Št. 44 - 30. oktober 2002
18
VOLITVE 2002
»Predlagala me je stranka
Naprej Slovenija, ki v svo-
jih osnovnih točkah progra-
ma stremi k temu, da nada-
ljuje vso dobro zastavljeno
delo. Moje osebno nagnje-
nje je usmerjeno predvsem
v socialno skrb v občini re-
snično pomoči potrebnim in
tistim, ki si socialne varno-
sti ne morejo zagotoviti. Za-
vedam se, da je zdravje naj-
večja človekova dobrina in
vrednota. Iz teh vod izhajam
profesionalno, kajti moj os-
novni poklic je višji delov-
ni terapevt. Delo, za katere-
ga sem se izobraževal na Vi-
soki šoli za zdravstvene de-
lavce v Ljubljani, opravljam
v Domu starejših Šentjur,
prej sem ga v Domu upoko-
jencev Celje. Doživljanje sta-
rosti, ljudi in njihovih usod
me je obogatilo.«
Jože Košir, rojen 1946,
strojni tehnik, zaposlen v
Uniorju kot vodja proizvod-
nje v program ročno orod-
je, župan občine Zreče, kan-
didat LDS:
»Prizadeval si bom za na-
daljnje urejanje in ustvarjanje
pogojev za razvoj gospodars-
tva, za stalno urejanje okolja
in prostora v celotni občini,
za urejanje in zagotavljanje po-
gojev za normalno življenje
ljudi ter zagotavljanje takšnih
razmer in kvalitete bivanja, da
bodo še naprej zadovoljni do-
mačini in bodo k nam radi pri-
hajali prijatelji, turisti in os-
tali. Gospodarstvo občine po-
sluje v celoti pozitivno, pove-
čuje se število podjetij v sklo-
pu razvoja malega gospodars-
tva, v turistični oziroma go-
stinski dejavnosti vidimo ve-
liko priložnost za vključeva-
nje kmetijstva, za namene raz-
voja gospodarskih dejavnosti
in občine imamo pripravljen
prostor za nadaljnje razvojne
možnosti na področju gospo-
darstva, trgovine in gostinstva.«
OBČINA
VOJNIK
Albin Cocej, 55-letni uni-
verzitetni diplomirani eko-
nomist, direktor družbe PC
- AG d.o.o., kandidat DeSUS
in ZLSD:
»Urejanje komunalne prob-
lematike bo zagotovo osnov-
na usmeritev tudi v prihaja-
jočem štiriletnem obdobju.
To je predvsem ureditev pro-
metne problematike v središ-
ču občine - semaforji, ploč-
niki v smeri Arclina in Viš-
nje vasi, kolesarske steze in
prometnega režima znotraj
občinskega središča, uredi-
tev vprašanja vodooskrbe v
Frankolovem in prometnice
mimo Nove Cerkve. Zavze-
mam se za ustvarjanje pogo-
jev za lepše življenje vsem ge-
neracijam, s povečanjem
možnosti za primerno vars-
tvo otrok in izgradnjo primer-
ne infrastrukture za najmlajšo
generacijo - otroška igrišča,
zagotovitev ustreznih pogo-
jev za šolanje otrok, za de-
vetletko ter ne nazadnje za
zagotavljanje ustreznejših po-
gojev za življenje starejših
občanov in pomoč socialno
šibkim.«
Jože Kocman, 57-letni
upokojeni prometni inže-
nir, kandidat LDS:
»Možnost uspeha vidim v
medsebojnem sodelovanju kot
primarno obveznost, ki vklju-
čuje ob pravnih tudi še zlasti
>moralne in etične< obveze de-
la. Z aktivnim delom novo-
izvoljenih organov v občini pri-
čakujem rezultate v povečanju
družbenega proizvoda, ki je te-
melj vzdrževanja in dviga splo-
šnega družbenega in osebne-
ga standarda občanov. Zavze-
mal se bom za postavitev po-
gojev dela z odpiranjem no-
vih delovnih mest, z zagotav-
ljanjem enakovrednega življe-
nja vsem občankam in obča-
nom od najmlajših do najsta-
rejših. Krajevnim skupnostim
bom poizkušal zagotoviti več
samostojnosti in avtonomno-
sti pri delu, hkrati pa od njih
zahteval tudi odgovornost in
skrb za svoj kraj.«
Janez Korošec, 49-let uni-
verzitetni diplomirani inže-
nir tehnologije prometa,
vodja službe v celjski PE Za-
varovalnice Maribor, kan-
didat SDS s podporo nestran-
karske liste za Vojnik:
»Zavzemal se bom za izgrad-
njo varnih poti in regulacijo
prometa ter povečanje pro-
metne varnosti otrok in dru-
gih občanov na relacijah od
Frankolovega do Arclina (me-
ja z MO Celje) in od Nove
Cerkve do Višnje vasi (ploč-
niki in kolesarske steze). V
programu je izgradnja enovi-
te avtobusne postaje. Poudar-
jam tudi pridobitev lokacije
in pripravo idejnih projektov
za izgradnjo manjše pokrite
tržnice, ki bo služila za pro-
dajo kmetijskih pridelkov in
vrtnin z območja Občine Voj-
nik, izdelkov domače obrti in
drugim potrebam. Zavzemam
se tudi za nadaljevanje priza-
devanj za ureditev dokumen-
tacije za zazidalni načrt obrt-
ne cone ob Celjski cesti Voj-
nik - Arclin.«
Beno Podergajs, 49-letni
ekonomist, župan Občine
Vojnik, kandidat SLS s pod-
poro NSi in Zelenih Slove-
nije:
»Naša pozornost bo name-
njena naslednjim največjim
potrebam: v prvi vrsti prila-
goditi obe osnovni šoli v Voj-
niku in Frankolovem devet-
letnemu izobraževanju ter
zgraditi novo telovadnico v
Novi Cerkvi. Dokončati za-
čete protipoplavne rešitve v
Vojniku in jih nadaljevati v
Arclinu ter delno v Novi Cerk-
vi. Dokončati čistilno napra-
vo v Novi Cerkvi in zgraditi
novo še v Frankolovem ter na-
daljevati z izgradnjo kanali-
zacijskih sistemov tam, kjer
so potrebni. Predvsem pa do-
končati drugi prostorski na-
črt, ki bo prinesel nove pro-
storske možnosti za razvoj
gospodarskih dejavnosti, pri-
nesel pa bo tudi nove finanč-
ne možnosti za izvirne prihod-
ke občine, ki so v veliki meri
tudi osnovna investicijska
sredstva za omenjene potre-
be občine.«
OBČINA
iB. ŠTORE
Franc Jazbec, 48 let, sred-
nješolska izobrazba, župan
Občine Štore, kandidat SDS
s podporo NSi in DeSUS:
»Kot koalicijski kandidat
za župana bom v primeru po-
novne izvolitve nadaljeval s
pridobivanjem novih delov-
nih mest v občini in zmanj-
ševanjem brezposelnosti. Le-
ta 1998 je bila brezposelnost
v kraju skoraj 28-odstotna,
po štirih letih je le-ta zmanj-
šana na še vedno bistveno pre-
visokih 17,5 odstotka. Bistve-
ni poudarek dajem posodo-
bitvi cestne infrastrukture in
navezavi kanalizacijskega ko-
lektorja iz naselja Lipa in
spodnje Štore na RZ 10 ter
navezavo na centralno čistil-
no napravo Celje. Vsekakor
pa bom poskušal ponovno do-
seči, da se v nacionalni pro-
gram dela DARS vključi iz-
gradnja nadvoza Lipa-Štore,
ki je zaradi političnih razmer
izpadla v letu 2001.«
Gojmir Klinar, 45-letni
profesor športne vzgoje,
lastnik Galerije Mozaik Ce-
lje, kandidat ZLSD:
Kot bodoči župan se bom
zavzemal za širjenje gospo-
darstva, kjer naj bi delovna
mesta dobili ljudje iz naše ob-
čine, za razvoj družbenih de-
javnosti - obnova kulturne-
ga doma (kulturni center),
kjer bo prostor za vse obča-
ne in občanke za razne de-
javnosti, za izgradnjo stano-
vanj z infrastrukturo (mala
obrt, trgovski center, tržni-
ca...), za obnovo infrastruk-
ture na Lipi (športni park,
športna dvorana...), za so-
cialno ogrožene in ostarele
občane z možnostjo doma za
ostarele (stavba internata), za
razvoj podeželja s turistični-
mi kmetijami, za ekološko
neoporečno občino.
Ivan Jani Jurkošek, 35-
letni univ. dipl. inž. stroj-
ništva, vodilni delavec v Ine-
xi Štore, kandidat LDS:
»V gospodarstvu je za us-
pešno poslovanje potrebno
zadovoljiti več subjektov:
kupce, lastnike, zaposlene,
dobavitelje in okolje. To lo-
giko delovanja bom upora-
bil tudi pri vodenju občine,
kar bo racionaliziralo in iz-
boljšalo njeno delovanje.
Mladim bom omogočil ak-
tivnejše vključevanje v druž-
bo, saj je dolgoročen razvoj
kraja v njihovem interesu.
Naš odbor je že dal iniciati-
vo za ustanovitev Kluba štu-
dentov in jim v ta namen v
uporabo ponudil svoje pro-
store z vso obstoječo infra-
strukturo. Od konkretnih
projektov pa je zame najpo-
membnejši nadvoz na Lipo,
kateremu bom glede na nje-
gov pomen posvetil največ-
jo pozornost.«
Srečko Križanec, 50-Iet-
ni strojni delovodja, zapo-
slen v Inexi Štore, kandi-
dat SMS s podporo SLS:
»Zavzemal se bom za pri-
dobitev novih investitorjev v
obrtni coni in s tem za prido-
bitev novih delovnih mest. S
tem želim zmanjšati brezpo-
selnost in ublažiti socialne sti-
ske, ki so mora in tragedija
zadnjega desetletja. V mislih
nimam samo gole socialne
podpore, temveč tudi gradnjo
novih stanovanj za mlade dru-
žine in za socialno šibke. Tre-
nutno visoko brezposelnost na-
meravam blažiti tudi z javni-
mi deli, ki jim pripisujem ve-
lik pomen. Ob morebitni iz-
volitvi bo moj prvi korak pri-
dobitev semaforjev na regio-
nalni cesti pri Godcu in v Što-
rah. Hkrati nameravam obi-
skati pristojne republiške or-
gane, saj si bom prizadeval
za izvedbo gradnje nadvoza
pri Godcu. To je izjemno po-
memben in nujni objekt, ki
pa mu občina sama finančno
ni kos. Podobne rešitve bo v
prihodnosti treba iskati tudi
v Prožinski vasi.«
OBČINA
DOBRNA
Martin Brecl,45-letni in
ženir gradbeništva, župan
Občine Dobrna, neodvisni
kandidat s podpisi volivcev
ter podporo SD^, SLS in LDS:
»Pomembno je, da se v pro-
jekt turizma vključijo vsi po-
tenciali občine; ponudba po-
deželja, turistične kmetije, na-
ravna in kulturna dediščina itd.
Prizadeval si bom za urejene
ceste do vseh gospodinjstev,
za oskrbo prebivalstva s kva-
litetno pitno vodo, ustrezno
ravnanje z odpadki, čiščenje
odpadnih voda itd. Pomem-
bna je izgradnja novega Zavoda
za usposabljanje in varstvo, ki
bo na Dobrni zagotavljal okoli
80 delovnih mest. Nadaljeval
bom z aktivnostmi za izgrad-
njo bencinske črpalke v Do-
brni. Zastaviti želim dolgoroč-
ne projekte, ki bodo prispe-
vali k turistični ponudbi ter
kvaliteti in rasti družbenega
standarda v Dobrni. Ti projekti
so: prizidek k osnovni šoli za
potrebe devetletne šole s pro-
stori za delovanje društev, pri-
reditve in knjižnico. Dogra,],
tev in povezava vrtca s šolot^
Športni park z večnameiisj^
dvorano, večjim zunanji(
prostorom za prireditve in tij
gometnim igriščem pri osnoj
ni šoli Dobrna.«
Ivo Zemva, 53-letni prav
nik, direktor Egida d.o.(
Dobrna, kandidat ZLSD:
»Pomembno se mi zdi pn
magati manjvrednostni kor
pleks majhne nepomembne ot
čine, zaprtost občinskih vods
tvenih struktur do občanov (j
hanje med občino kot podal
šano roko države in občino k
servisom občanov) ter slabo po
vezanost v regiji. Naravne da
nosti v Dobrni in okolici nud
jo izredne pogoje za razvoj to
rizma in kraja. Temu moram
podrediti razvojne načrte Do
brne, ki morajo poleg tega, d
omogočijo pridobiti >državii
ali >evropski< denar, pritegnil
prebivalce občine v >vrste tui
stičnih aktivistov<. Zavedati s
moramo vpliva družbeneg
standarda v turističnem okoli
na počutje turistov, ki to ok
Ije obiskujejo. Funkcionalnai
estetska urejenost območja ol
čine in okolice naj bi bila stil
na točka interesov turistične^
gospodarstva, občanov Dob
ne, ki od turizma neposredii
živijo in ostalih, ki v občini i
okolici bivajo. Zelo pomen
bno bo doseči soglasje o reš(
vanju najpomembnejših prol
lemov v občini.«
OBČINA
ŽALEC
Jurij Blatnik, rojen 1961
ekonomist, direktor podj*
ja Z-R, kandidat SDS, NS
»Razvojno vizijo občine
sooblikujejo občanke in "i
čani. Zavzemal bi se za ei>
komernejši razvoj krajevni
skupnosti. Gospodarsko p*"
jetniška cona - v sodelovaH:
z gospodarstvom mora ob*
na zagotoviti pogoje delo^'
nja, s tem pa nove zaposlit^'
Izgradnja mladinskega cen^
- mladim bi ponudili ena'
možnosti kreacije osebnosti
prihodnosti. Center bo m^s
združevanja, izobraževanja
ustvarjanja, v njegovem ob-
gu pa je treba zagotoviti dij
Št. 44 > 30. oktober 2002
^VOLITVE 2002
19
I dpm. Kultura - občina bo
lorala storiti vse za uspešen
00] te dejavnosti, pametno
j(oristiti možnosti in vsem
jneracijam približati ponud-
il. Šport in rekreacija - novo
^,aliteto v povezavi z možnost-
y turizma vidim v takojšnji
-gradnji javnega plavalnega
3zena v Žalcu. Z domom upo-
ojencev bi starejšim zagoto-
j] možnost ustvarjalnega in
[)cialno urejenega bivanja.«
Lojze Posedel, rojen
1955, dipl. ekonomist, žu-
pan Občine Žalec, neodvi-
sni kandidat s podporo De-
SUS, SLS, ZLSD:
»Moja izhodišča so: izko-
fetimo položaj naše občine
ia hitrejši in uravnotežen
jzvoj gospodarstva in negos-
podarstva v vseh krajih. Strp-
bst do različnosti, medse-
tiojno sodelovanje in zaupa-
lije brez omejenih strankar-
sldh interesov. Enakopravni
pdnosi občina-država, sode-
pvanje s sosednjimi občina-
mi. Podprimo druženje in
ustvarjalnost mladih, zago-
tovimo socialno varnost in
lomoč starejšim. Spoštljiv
KJnos do narave, reševanje
koloških problemov. Vsem
se iskreno zahvaljujem za res
iobro sodelovanje, predlo-
;e, strpnost, pripravljenost
in sodelovanje pri akcijah ter
skupne prijetne trenutke. Vi-
zija o nadaljnjem razvoju na-
še občine, pripravljeni načrti
za različna področja, neka-
tere nedokončane naloge,
predvsem pa dobro sodelo-
vanje z občankami in obča-
ni ter mnogimi odgovorni-
mi so razlog, da vas vabim,
se v nedeljo, lO.novem-
b 2002, udeležite volitev
izglasujete zame. Le tako ho-
tno skupaj nadaljevali uspe-
too delo.«
Marijan Turičnik, rojen
'^38, univ. dipl. politolog,
"Pokojenec, kandidat LDS:
"Moj cilj je enakomeren
^^2voj občine, poudaril pa
I*'Privabljanje investitorjev
' občino Žalec, krepitev
^'^spodarstva in odpiranje
[ovjh delovnih mest. Do-
'^nčali bi obrtno poslovno
■^Ho Arnovski gozd, pozor-
"^st namenili rabi prosto-
1^ ter varstvu okolja. Kon-
^'i bi čistilno napravo. Zav-
^nial bi se_za boljšo kvali-
teto življenja občank in ob-
čanov, za varno otroštvo,
mirno starost ter gradnjo
Mladinskega kluba Žalec.
Več štipendij, stanovanj in
možnosti zaposlitve mladi-
ne. Izgradnja doma za sta-
rejše in varovanih stano-
vanj. Podpiral bi večje vklju-
čevanje žensk, gospodars-
tvo in družbeno življenje v
občini. Ustvaril bi pogoje
za strokovne programe za
razvoj občine, gospodars-
tva, še posebej malega gos-
podarstva in podjetništva,
turizma, ekologije, šolstva,
športa, kulture, kmetijstva
in svobodno ustvarjalno ini-
ciativo posameznika. Ob-
činsko upravo bi vodil kot
kreativen team.«
OBČINA
SUVUBVSKE
KONJICE
Janez Jazbec, 46-letni uči-
telj, sedanji župan občine,
neodvisni kandidat s pod-
poro SLS, LDS, SNS, DeSUS
in ZLSD:
»Odločitev za kandidatu-
ro je vzpodbujena s pozitiv-
no oceno opravljenega de-
la, ki jo izrekajo ljudje raz-
ličnih stanov, starosti, pokli-
cev in političnih pripadno-
sti. Rezultate razvoja je zaz-
nati skozi delo občinskega
sveta, krajevnih skupnosti,
občinske uprave in v mno-
gih javnih ustanovah ter v
različnih društvih. Zaznaven
je gospodarski razvoj obči-
ne, v katerem so naša uspe-
šna podjetja pripomogla, da
se je število brezposelnih lju-
di prepolovilo. Dosežki v tu-
rizmu dajejo realne osnove
za nadaljnji gospodarski raz-
voj. Viden je uspešen obseg
naložb na vseh področjih.
Kvaliteta življenja bo pred-
nostna vsakodnevna in dol-
goročna naloga vseh, ki so-
bivamo v občini Slovenske
Konjice.«
Stanko Kolar, 32-letni
univ. dipl. ing. kemijskega
procesnega inženirstva, za-
poslen v podjetju Julon d.d.,
kandidat SMS:
»Zavzemam se za pripravo
strokovnih podlag in določi-
tev sodelavcev, ki bodo v naj-
krajšem možnem času sposob-
ni izdelati razvojni program
občine, ki mora postati temelj-
na razvojna usmeritev. Na pod-
lagi tega bo možno izpeljati
spremembe na vseh ostalih po-
dročjih, ki zadevajo delo ob-
činske uprave. Te pa so: dvig-
niti kvaliteto in kvantiteto sto-
ritev občinske uprave, izbolj-
šati prometno politiko, pos-
pešiti gradnjo stanovanj, pos-
pešeno delo na reševanju in iz-
boljšavah komunalnih storitev,
dvig trženja turističnih poten-
cialov, povečanje vpliva obči-
ne Slovenske Konjice v regiji
in širše, vzpodbujanje gospo-
darskega razvoja v smeri pa-
nog z višjo dodano vrednost-
jo, izboljšanje odnosov in reor-
ganizacija javnih zavodov, po-
večanje vloge krajevnih skup-
nosri. Slovenske Konjice -
zgled E-mesta. Moj pogled je
uprt v prihodnost, kjer lokal-
na samouprava predstavlja te-
meljni kamen demokracije.«
Marko Pritekel j, 43-letni
univ.dipl.ing. strojništva,
direktor podjetja Commli-
ne, kandidat SDS:
»Zavzemal bi se za močnej-
šo vlogo krajevnih skupnosti,
katerim bi dodelil višjo prio-
riteto v razpolaganju z občin-
skim proračunom. Zavzemal
se bom za pregledne in javne
občinske finance, urejeno in-
frastrukturo (ceste, vodovodi,
pločniki, javna razsvetljava, že-
lezniško postajališče Zbelo-
vo), podporo gospodarskemu
razvoju in uveljavitvi obrtne
cone, krepil vpliv šolstva in kul-
ture (ustanovitev gimnazije v
občini Slovenske Konjice, ob-
nova Kulturnega doma Loče,
dokončanje knjižnice v Sloven-
skih Konjicah, ipd). Z ohrani-
tvijo podeželja je neposredno
povezana tudi ohranitev dejav-
nosti društev, ki poglabljajo
medčloveško povezanost. Če
pa je dejavnost društev pove-
zana še z varovanjem skupne-
ga premoženja, pa si gasilska
društva vsekakor zaslužijo več-
jo podporo.«
Leon Tisovic, rojen 1942,
upokojeni kapitan dolge
plovbe, kandidat Nove Slo-
venije:
»Pomembna točka mojega
programa je vzpodbujanje
gospodarskega razvoja in s tem
zaposlovanja. Ker sama obči-
na lahko pomaga gospodars-
tvu z ustvarjanjem ugodnih po-
gojev, bi zagovarjal ustanovi-
tev industrijsko obrtnih con,
ki bi bile na razpolago podjet-
nikom, seveda pod ugodnimi
pogoji za realizacijo tržno za-
nimivih idej. Podpiram usta-
novitev gimnazije. Podpiral bi
dodelitev večje finančne po-
moči prostovoljnim društvom
in civilni iniciativi, posebno
skrb pa bi namenil prostovolj-
nim gasilskim društvom. Ni-
kakor ne smemo pozabiti na
enakomeren razvoj krajevnih
skupnosti in pravično razde-
litev sredstev, ki jim pripada-
jo. Kar pa se tiče občinskega
spodbujanja investicij v kme-
tijstvu menim, da bi ta sreds-
tva morala biti pregledna in
javna, predvsem pa bi morala
biti na razpolago tistim, ki jih
najbolj potrebujejo.«
Dr. Marinka Vovk, 35-let-
na doktorica znanosti s po-
dročja ekologije, pomočni-
ca direktorja Eko Konjice,
direktorica podjetja Alpos
Ekološka peč Šentjur, kan-
didatka SEG Slovenije:
»Med drugim bomo začeli
izvajati aktivnosti za ukinitev
cestninske postaje v Tepanju,
saj je mogoče sredstva za av-
toceste zbirati na okolju in lju-
dem prijaznejše načine. Brez
transparenmega poslovanja od-
govornih služb ne bo mogoče
uresničiti koncepta gospodar-
nega ravnanja z odpadki in us-
pešno zaključiti invesricijo
CERO. Več kot polovica pro-
računa bo namenjena investi-
cijam, ki so ključnega pome-
na za razvoj občine. Z uresni-
čitvijo lokalne Agende 21 in
večjim izkoriščanjem doslej
prezrtega kapitala - znanja, že-
lim omogočiti intenzivnejši
razvojni trend, ki bo omogo-
čal zaposlitev tudi mladim
strokovnjakom. Razvoj kme-
tovanja mora biti ekološka pri-
delava hrane ter ekološka reja
živali, kar je potrebno izkori-
stiti tudi v turistične namene.«
OBČINA
ROGATEC
Karlo Šmit, rojen 1949,
delovodja, lastnik podjetja
RIO d.o.o., neodvisni kan-
didat:
»Zaradi izkušenj, ki sem
jih pridobival z leti, in dose-
ženimi rezultati menim, da
lahko pripomorem pri ustvar-
janju boljših gospodarskih in
socialnih razmer na lokalni
ravni. Na prvo mesto postav-
ljam pospeševanje razvoja
kmetijstva, obrtništva in tu-
rizma v občini, podpiranje
že obstoječih dobrodelnih
društev in ohranjevanje de-
diščine ter ohranjanje in us-
tanavljanje novih delovnih
mest. V prihodnje bi bilo po-
trebno racionalizirati stano-
vanjsko politiko in omogo-
čiti individualno izgradnjo
naselij ter s tem poskrbeti za
mlade družine, ohranjari do-
bre sosedske odnose s Hrvaš-
ko ter preprečiti poslabšanje
demografske problemadke.
Z dobrim komuniciranjem,
dialogom in kompromisom
se da vse doseči.«
Milan Butolen, rojen
1939, upokojeni inženir
strojništva, kandidat s pod-
poro LDS in DeSUS-a:
»Najprej bi se bilo potreb-
no spoprijeti z nezaposlenost-
jo, saj je prav ta 10 odstot-
kov nad republiškim pov-
prečjem. Razloge za to je tre-
ba iskati v gospodarstvu sa-
mem. Pritegniti je treba krog
zainteresiranih za gradnjo v
obrtni coni pod pogoji, ki bo-
do sprejemljivi. Nato pa bi
bilo potrebno speljati isto us-
meritev za organizirano za-
zidavo sosesk, da zadržimo
mladi kader na tem nerazvi-
tem in demografsko ogrože-
nem področju. S tem bi sebi
ustvarili solidarno osnovo za
dolgoročne pozitivne premi-
ke. Veliko dela čaka novega
župana tudi na področju cest-
ne in komunalne infrastruk-
ture. Veliko energije bo po-
trebno tudi za reševanje os-
talih problemov, kot so kme-
tijstvo, skrb za okolje, sta-
novanjska politika, revitali-
zacija trga, kultura, turizem,
šport in rekreacija, šolstvo in
predšolska vzgoja, kakor tu-
di večja demokratičnost in
transparentnost občinskih te-
les.«
Martin Mikolič, rojen le-
ta 1959, župan Občine Ro-
gatec, kandidat NSi - SLS:
»Občina Rogatec je ob-
mejna občina in danes je ja-
sno, da bo tukaj potekala
šengenska meja. Tako bo v
prihodnjih letih Rogatec kot
obmejni kraj z novozgraje-
no infrastrukturo in različ-
no ponudbo dobil novo po-
dobo. Pri tem ne smemo po-
zabiti podeželja, skrbeti
moramo za skladen razvoj
celotne občine. Prav goto-
vo se vsak občan najde nek-
je v mojem razmišljanju o
prihodnosti naše občine, od
najmlajših pa do najstarej-
ših. To so dejstva, ki so mi
narekovala, da nadaljujem
s svojim delom. Pristojno-
sti občine ter njena razpo-
ložljiva rinančna sredstva
predpisujejo zakoni, zato
lahko kandidat za župana
daje realne obljube le na os-
novi le-teh, seveda, če jih
pozna. Če pa imaš še nekaj
managerskih sposobnosti,
ti lahko v času županovanja
uspe še marsikaj dodatne-
ga. Pri tem sem bil vedno
realen in takšen želim tudi
ostati.«
OBČINA
ROGAŠKA
SLATINA
Branko Kidrič, 1962, ma-
gister gradbeništva, župan
Občine Rogaška Slatina,
kandidat SLS in SDS:
»Razvojni program zastav-
ljam na osnovi izvedenih
projektov in planskih doku-
mentov, ki smo jih že spre-
jeli. Med prioritete uvrščam
skrb za čim lepše okolje, obo-
gatitev turistične ponudbe
Rogaške Slatine z razvojem
dopolnilnih dejavnosti na
kmetijah in vzpostavitev
mejnega prehoda Rajnkovec
za izboljšanje pogojev življe-
nja predvsem ljudi ob meji.
Naš cilj v prihodnjih šririh
lerih je zagotoviti čimveč sta-
novanjskih enot in zgraditi
stanovanjski blok z 20 sta-
novanji. Z izgradnjo še treh
vodovodov bo celotna obči-
na pokrita z javnim vodovod-
nim omrežjem, kar daje po-
sebno težo kakovosti življe-
nja občanov. Dom za starej-
še občane bomo zgradili, če
bomo od ministrstva za de-
lo, družino in socialne zade-
ve dobili koncesijo. Svoje de-
lo sem do sedaj zastavljal na
osnovi razgovorov in s kom-
promisi iskal rešitve. S po-
dobnim pristopom želim rea-
lizirati tudi tako zastavljen
program.«
Ponudbi za predstavitev
se nista odzvala Mirko Ju-
stin (SNS) in Denis Ivič (Na-
prej Slovenija).
Št. 44 ■ 30. oktober 2002   -
20
ŠPORT
Bomba na Skalni kleti
Peta zaporedna zmaga celjskih nogometašev - Rudar doma komaj izvlekel točko - Šmarčani neprepoznavni
Fantastični niz celjskega prvoligaša se
nadaljuje. Sedem zmag, pet prvenstvenih
in dve pokalni, ga potiska med favorite v
obeh konkurencah. 30. avgusta je z avto-
golom nesrečno izgubil za Bežigradom,
potem pa so pred njim klonili Mura (2:0 v
pokalu, v DP 2:1), Primorje (3:1), Gorica
(vpokalu 6:1, 3:1), Era Šmartno (3:0), Ma-
ribor Pivovarna Laško (3:0) in v nedeljo
še Ljubljana (3:1), vmes se mu je pripetil
le spodrsljaj s Korotanom (0:0).
Pušnikovi terierji enostavno trgajo vse pred
seboj. Na žalost počasi popuščata Era in Ru-
dar.
Od kod 1.300
gledalcev?
Ljubljano, novinko v ligi, ki je zdaj pred-
zadnja na lestvici, si je na Skalni kleti ogle-
dalo krepko preko tisoč obiskovalcev. Do-
bre igre Publikuma gor ali dol, šele ko je
visoko na lestvici, je v Celju obisk dober!
10. (Rudar) in 30. novembra (Vega Olimpi-
ja) bo navijačev, radovednežev in kibicev še
več. V zadnjih petih krogih jesenskega dela
bo Publikum potoval v Novo Gorico, Dra-
vograd in Koper.
»Ne, nisem podal, skušal sem streljati, priz-
nam,« je nemudoma dejal kapetan Sebast-
jan Gobec za akcijo v 33. minuti. A Domen
Beršnjak je »podano« žogo s 30 metrov spretno
zaustavil in dosegel svoj šesti ligaški gol v tej
sezoni, 1:0. Pred odmorom je slednji trčil z
Darkom Karapetrovičem (obvezali so mu gla-
vo), na začetku drugega polčasa pa je Ljub-
ljančan s komolcem namerno treščil člana
mlade reprezentance v obraz. Na ogorčenje
občinstva je dobil le rumeni karton. Celjani
so se razvneli, a gostje so se pokopali sami.
Damjan Ošlaj je slabo vrnil žogo vratarju,
hitrejši je bil Mitja Brulc in žogo usmeril Ni-
hadu Pejkoviču skozi noge, 2:0. Srečanje se
je umirilo, dokler v 82. minuti Aleksandru
Šeligi žoga ni ušla iz rok, najboljši strelec
lige Marko Kmetec pa jo je s hrbtom obrnjen
proti golu poslal preko njega, 2:1. Takoj je
oživel spomin na Publikumove »poletne bi-
sere«, trepetanje glede zmage pa je prekinil
Marko Križnik v 87. minuti. Prosti strel je
izvedel Darko Maletič, let žoge je z glavo
podaljšal Andrej Kvas (zaradi petkove dia-
reje je začel na klopi) in Križnik je na »drugi«
vratnici neoviran zabil žogo v gol, 3:1. Mari-
jan Pušnik je malce dvomil v svoje varovan-
ce, češ da bodo dvignili nosove in podcenili
tekmeca. Bil je zelo zadovoljen, ker se je uš-
tel. Glasno se je jezil na Dragana Čadikov-
skega, ko je padal v 1. polčasu. Nato ga je
poklical k sebi, da se preobuje. Ko si je poča-
si natikal čevlje z daljšimi čepi na podplatu,
ga je živčno oštel: »Saj se še obuti ne znaš!« A
je pomagalo, Čadikovski je začel akcijo za
drugi celjski gol. V nedeljo bo Publikum le
navijal za Ljubljano, ki gosti Koper. V celjsko
moštvo se po odsluženi kazni vrača Vladi-
slav Lungu, a bo zaradi četrtega rumenega
kartona v Novi Gorici manjkala »dravograj-
ska britev« Gregor Helbl.
Era krepko razočarala
»To je bila naša najslabša predstava v tej
sezoni. Domačini si zaslužijo čestitke za zma-
go. Želeli so si jo veliko bolj od mojih varo-
vancev, ki so razočarali. Hvala,« je bil na Pre-
valjah po porazu s 3:0 doslej najkrajši na
novinarskih konferencah strateg Borut Jarc.
Ni se izgovarjal na odsotnost odličnih Mat-
jaža Štancarja (poškodba) in Jerneja Ja-
vornika l^kartoni), naknadno pa je izluščil
vzroke za nemoč: »Največji je popolna nean
gažiranost mojih igralcev v prvem polčasa
drugi je izredni gol Gorana JoUča s 30 me
trov, tretji pa zapravljena enajstmetrovka v
62. minuti. Zadeve bomo doma predebati
rali za zaprtimi vrati!« Najstrožjo kazen jt
priigral Toni Usnik, ko ga je zrušil vratai
Kuzma, lendavski sodnik Boris Jeneš pa jf
takoj zapiskal, čeravno se je žoga odbila dc
Ramiza Smajloviča, ki je bil v zelo ugod
nem položaju. Prednosti ni bilo, Usnik je
vstal in takoj zagrabil žogo. Z bele točke in
bil uspešen. Marsikdo se je spraševal, zakai
sta bila med rezervisti Ristič in Bunc, zakai
je bil v konici napada le en igralec, pred
vsem pa, kako je lahko prišlo do katastro-
falnega nesporazuma med Balagičem in Pred-
nikom, med katerima se je sprehodil Slav-
ko Komar.
Pavlovlč se vrača
Po neuspešnih rezultatih so pri Rudarjt
že dobili prvo okrepitev. Velenjčan in bivši
slovenski reprezentant Zoran Pavlovič bo
v dresu matičnega kluba najbrž zaigral že na
prihodnjem srečanju. Vehko se je govorile
tudi o Živojinu Vidojeviču, vendar je di
rektor kluba Matjaž Begič pojasnil, da po
govorov z njim ni bilo. Knapi so proti Gon
ci iztržiU točko, s katero so lahko bili na
koncu več kot zadovoljni. Gostje so bili na
mreč skozi vse srečanje boljši nasprotnik
domači pa so izenačili praktično iz edine
priložnosti v zadnjih trenutkih tekme. Tre
ner Marjan MarjanoVič kljub pomislekoir
ostaja, v vodstvu kluba pa zavračajo vsa na
migovanja o morebitnih pogovorih z drugi
mi strokovnjaki. Tekmo Ob jezeru si je na
mreč ogledal Marin Kovačič in mnogi sc
bili mnenja, da se obetajo spremembe K
klopi ene izmed ekip. Marjanovič bo ob pod
pori kluba poskušal spraviti ekipo iz krize,
ki ni več samo rezultatska, ampak se pojav-
lja tudi padec forme. S Pavlovičevo pomof
jo se bodo do konca leta morali rešiti iz ne
zavidljivega položaja. Pri tem pa jih čato
težko delo s tremi lokalnimi tekmeci.
PETRA ŠAFRA^
DEAN ŠUSTEF
Foto: GREGOR KATIC
»Ne joči Nihad, no, dali smo ti le tri komade,« je vratarja Ljubljane »tolažil« Brulc. ^
Po prvem zadetku je igralec tekme Domen Beršnjak vrgel »bombo«.
... avtor koreografije Mitja Brulc ob »eksploziji« kaže hrbet (25)...
Igralcem in trenerjem za
spomladansko obdobje niče-
sar ne dolguje pet prvoliga-
šev, med njimi sta CMC Pub-
likum in Era Šmartno, Ru-
dar pa je dvema igralcema
dolžan malo manj kot mili-
jon tolarjev. Najbolj sporna
sta Relax Korotan in vodilna
Vega Olimpija.
Igralec kroga Domen Beršnjak (CMC Publikum), trener kroga Marijan Pušnik (CMC Publikum)
... in Celjani so padli vznak, nato pa še dvakrat.
St. 44 ■ 30. oktober 2002
»VI TEMI IK
ŠPORT
21

I »Lahko
P   smo
jesenski
prvakiff
Kapetan CMC Pnbliku-
ma Sebastjan Gobec je z 22-
imi leti pravzaprav že zaš-
dtni znak celjske ekipe, saj
je že pet let njen standard-
ni član. Po izjemni seriji
sedmih zaporednih zmag je
skupaj s soigralci trenutno
glavni športni junak na
Celjskem.
Se spominjate kakšne po-
dobne serije vašega moštva?
Odkar igram nogomet, se
mi to še ni zgodilo. Mislim,
da v Celju takšnega niza še
ni bilo. To je nedvomno ve-
lik uspeh, ki pa nas ne sme
zadovoljiti. Nadaljevati mo-
ramo z dobrimi igrami in ta-
ko tudi rezultat ne bi smel
izostati.
\ Na zadnji tekmi proti
Ljubljani smo videli tudi po-
sebno veselje po doseženem
zadetku?
Mitja Brulc je predlagal, da
bi morali narediti nekaj no-
vega, zanimivega za gledal-
te. Pripravili smo »bombo«,
KO eden od igralcev v krogu
vrže žogo in ko se odbije, vsi
pademo na hrbte. Prvič smo
jo izvedli kar na tekmi. Vaje
ni bilo. Zaradi dobrega od-
ziva gledalcev bomo morda
naslednjič pripravili še kaj
zanimivega.
Očitno se tudi gledalci
vračajo na Skalno klet?
Tudi sam nisem pričako-
val, da se bo na tekmi proti
Ljubljani zbralo toliko lju-
biteljev nogometa. Pritegni-
la jih je serija dobrih rezul-
tatov. Zelo smo zadovoljni,
da imamo tudi organizirano
tiavijaško skupino Ultras ar-
mada, ki nam stoji ob stra-
ni, tudi ko nam ne gre. Lepo
bi bilo, če bi nas spremljali
^udi na gostovanjih.
Vas namigovanja o naslo-
nu državnega prvaka obre-
•Henjujejo?
To ne bi smelo vplivati na
tias, saj je naš cilj tretje me-
sto. Štiri ekipe se bodo po
pričakovanjih borile za na-
slov prvaka. Pri nas je v igri
pokal NZS. Naredili bo-
^0 vse, da Celju priborimo
^saj eno lovoriko. Če se bo
prvenstvo nadaljevalo po na-
^ih željah, bo v Celju na zad-
■^ji letošnji tekmi pravi boj
^ vrh lestvice.
Je torej CMC Publikum
'^hko jesenski prvak?
Zakaj pa ne!
PETRA ŠAFRAN
Foto: GREGOR KATIC
MLADI SAMPIONI
Po vzoru Jugoslovana
na celjskem krilu
Dragan Gajič je 18-letni
rokometaš Celja Pivovarne
Laško, kjer se je kalil v vseh
mlajših kategorijah. Prvo
pravo priložnost pa je mla-
di celjski up v članskem
moštvu dobil že pred dve-
ma sezonama, ko je v Go-
lovcu nase opozoril na tek-
mi lige prvakov proti Zagre-
bu.
Kako se spominjaš tega
srečanja?
V naši dvorani je bil fanta-
stičen ambient in gledalci so
me praktično ponesli k do-
seženemu zadetku. Zaradi
nesrečnih poškodb Romana
Pungartnika in Uroša Šerb-
ca mi je Josip Šojat zaupal
priložnost v tem pomem-
bnem srečanju. Zame je bi-
lo praktično vse tako, kot sem
si želel za uvod v ligo prva-
kov.
Na zadnji tekmi v Hrpe-
Ijah si dosegel kar devet za-
detkov, ko si izkoristil od-
sotnost Žikice Milosavlje-
viča na desnem boku.
Proti Pivki sem odigral ce-
lotno srečanje. Na mojem
mestu igra izjemni Milosav-
Ijevič, od katerega se lahko
res veliko naučim. Rad bi pri-
dobil predvsem njegovo eks-
plozivnost in hitro razmišlja-
nje, medtem ko so meti bolj
ali manj prirojeni. On mi
predstavlja dodatno motiva-
cijo, da morda kdaj dosežem
takšno raven.
In kam segajo tvoji za-
četki?
Že v 4. razredu osnovne šo-
le so me za ta šport navdušili
prijatelji. Skupaj smo začeli
v rokometni šoli Toneta Gor-
šiča, kjer smo se učili pred-
vsem tehnike rokometa. Pri
Celju Pivovarni Laško je z na-
mi začel delati Vlado Mur-
ko.
In kakšne uspehe ste do-
segli?
Z Murkom smo bili držav-
ni prvaki pri starejših dečkih,
v kasnejšem obdobju še šti-
rikrat z Matjažem Gučkom
in nazadnje dvakrat pri mla-
dincih s Stankom Anderlu-
hom.
Bil si tudi v srebrni mla-
dinski reprezentanci na
evropskem prvenstvu na
Poljskem. Kakšen je bil tvoj
delež?
Bil sem najmlajši član re-
prezentance in nisem dobil
prave priložnosti. Vendar
zmagovala je celotna ekipa
in vsi smo zaslužni za uspeh.
Prejšnji teden smo v ta na-
men spili penino pri županu
Bojanu Šrotu. Moj čas v re-
prezentanci pa šele prihaja.
Kdaj pričakuješ poziv v
člansko izbrano vrsto?
To je stvar selektorja. Mi-
slim, da je zaenkrat še pre-
hitro razmišljati o tem. Pred
mano sta odlična levičarja
Roman Pungartnik in Matjaž
Brumen. Potrebno se bo po-
truditi in nadaljevati s prid-
nim delom, da bom enkrat
prejel tudi ta poziv.
Šola, prosti čas?
Končujem srednjo eko-
nomsko šolo v Celju, kjer mi
gre zaenkrat vse po načrtih,
tako da se bom verjetno od-
ločil tudi za študij. Prosti čas
najraje preživljam s punco Ni-
no, s katero sva skupaj že dve
leti in se dobro razumeva. Rad
poslušam glasbo, vendar brez
pretiranega »razbijanja«.
Kakšne so tvoje ambici-
je?
Najprej si želim vrniti v Ce-
lje oba, v lanski sezoni izgub-
ljena naslova. Moj dolgoroč-
ni cilj pa je uspešno nadalje-
vati rokometno kariero,
predvsem brez poškodb, in
se razviti v kvalitetnega ro-
kometnega igralca.       |
Tvoji vzorniki?
Najbolj mi je všeč Žikica
Milosavljevič, ki je zame naj-
boljše krilo na svetu. Ima več
različnih pogledov na roko-
met, ki me navdušujejo. Če
bi bilo še več takšnih igral-
cev kot je on, bi bilo v roko-
metu marsikaj boljše. V sam
vrh svetovnega rokometa so-
di Dejan Peric, všeč pa mi je
tudi Rastko Stefanovič.
PETRA ŠAFRAN
Foto: GREGOR KATIC
Debi Dragana Gajiča v ligi prvakov in gol Mariu Kelentriču.
NA KRATKO
Nenad Karič (7) in Nikola Neskovič (3)
Jugosa za prvo zmago
Šempeter: Pri domačem odbojkarskem prvoligašu nasto-
pata dva tujca. Iz Velike Gradiške je na mesto organizatorja
prišel 194 cm visoki Nikola Neskovič, iz Obrenovca pa 192
cm visoki korektor Nenad Karič. Z novima igralcema so
Šempetrani dobili zadnje srečanje proti Svitu in pričakuje-
jo še boljše igre v nadaljevanju prvenstva. Njihov cilj je
obstanek med najboljšimi. (TT)
Ani Živko druga
Ljubljana: Na 7. Ljubljanskem maratonu je atletinja Kla-
divarja Ani Živko osvojila drugo mesto. Progo klasičnega
maratona je pretekla v času 2:49,05 in za zmagovalko Ukra-
jinko Zuljajevo zaostala za slabih 10 minut.
Za pokal
Helecli's
Celje: Judo klub Sanka-
ku, ki ga vodi Marjan Fab-
jan, organizira v nedeljo v
telovadnici Šolskega centra
Celje tretji mednarodni po-
kal Heledi's za dekleta. Na
največjem tovrstnem tekmo-
vanju v Sloveniji bo nasto-
palo 130 tekmovalk iz 12
evropskih držav. 15. novem-
bra pa se bo na Nizozem-
skem začelo mladinsko
evropsko prvenstvo v judu,
ki se ga bosta udeležili Ce-
Ijanki Nives Pere in Lucija
Polavder. Njuni klubski ko-
legici Urška Žolnir in Petra
Nareks pa sta od mednarod-
nega olimpijskega komite-
ja prejeli štipendiji za pri-
prave na olimpijske igre v
Atenah 2004. Če bosta iz-
polnjevali pogoje, ju bosta
deležni do julija 2004.
Katarinin
rekord
Velenje: Uvrstitev v pol-
finale teniškega turnirja v
Luksemburgu je najvišjeu-
vrščeni slovenski teniški
igralki na lestvici WTA Ka-
tarini Srebotnik navrgla 103
točke, ki so ji na novi lestvi-
ci prinesle najvišji rejting v
karieri - 37. mesto. Pred tem
je bila najvišje sredi avgu-
sta letos, ko je zasedala 39.
mesto na svetu.
ŠPORTNI KOLEDAR
sobota 2.11.
NOGOMET
3. SNL - sever, 13. krog:
Stojnci - Vransko, Šoštanj -
Središče, Pohorje - Šmarje pri
Jelšah, Mons Claudius - Bi-
strica (14).
MČL - Celje, 13. krog:
Šentjur 2001 - Laško, Kovi-
nar Štore - Oplotnica, Odred
Kozje - Rogaška SŠ (14).
KOŠARKA
Liga Goodyear, 6. krog:
Beograd: Crvena zvezda - Pi-
vovarna Laško.
1. SKL - moški, 6. krog:
Šentjur: Alpos Kemoplast -
Rogla (19), Sežana: Kraški zi-
dar - Elektra, Koper: Koper -
Savinjski Hopsi.
Liga Trocal, 6. krog, Ce-
lje: Merkur - Jedinstvo (20).
nedeua 3. 11.
NOGOMET
1. SNL, 14. krog, Šmartno
ob Paki: Era Šmartno - Pri-
morje. Nova Gorica: Gorica
- CMC Publikum, Dravograd:
Dravograd - Rudar (14).
2. SNL, 13. krog, Slovenske
Konjice: Dravinja - Livar (14).
torek 5. 11.
Pokal Uleb, 4. krog, Ro-
seto: Roseto Basket - Pivovar-
na Laško.
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zabukovica vabi 9. novembra na iz-
let po zgornji dolini Dragonje. Odhod avtobusa ob 5.15 iz
Glazije v Celju in 5.30 iz Migojnic.
St. 44 - 30. oktober 2002
22
flilSPORT
novi TED
Hopsom prvi lokalni derbi
Dragan Dojčin razveselil Tri lilije - Matjaž Tovornik neuničljiv, tudi Matjaž Cizej - »Vroči« Šoštanjčani
Za klubi s Celjskega je si-
la uspešen vikend v dveh
najmočnejših ligah, kajti
samo Kemoplast je tokrat
ostal praznih rok. Vsi os-
tali so slavili zmage, pre-
senečajo pa predvsem Šo-
štanjčani, ki so zabeležili
še tretjo zaporedno zmago
in se priključili boju za vrh
1. A SKL.
Pivovarna Laško je uspela
osvojiti drugi par točk v
Goodyear ligi proti mladi eki-
pi Splita, ki je bila trd oreh.
Center Andrija Žižič je bil
dolgo nerešljiva uganka za pi-
vovarje, ki so šele v nadalje-
vanju uspeli preko kril Ken-
vana VVeaksa in Dragana
Dojčina ujeti goste, z bolj
zbrano igro v zadnjem delu
pa tudi zmagati. A igra še ni
prava, šepa predvsem pri or-
ganizaciji. Krivci so vodilni
branilci. Je pa nenazadnje po-
membna le zmaga, kajti ve-
lja se obenem spomniti be-
sed stratega Predraga Kruš-
čiča, da bo do uigranosti eki-
pe minilo kar nekaj krogov.
V 6. krogu čaka Laščane tež-
ko gostovanje v Beogradu pri
Crveni Zvezdi, soočenje s
športnim direktorjem rdeče-
belih Zmagom Sagadinom
in po incidentu na srečanju
Zagreb-Crvena Zvezda nič
kaj prijateljsko nastrojena
beograjska publika na čelu z
znanimi navijači »Delijami«.
Neuničljivi
DigI
Prvi lokalni derbi na Pol-
zeli so dobili domači Hopsi,
po dokaj dobri košarkarski
predstavi. Bilo je kar nekaj
zapletov že pred tekmo, kaj-
ti prvemu sodniku Fekonji je
bolezen preprečila, da bi so-
dil, čeprav je prišel v dvora-
no, a je zadnji hip vskočil do-
mači sodnik z B liste Andrej
Pur. Sijajni Matjaž Tovor-
nik je svoje mlade soigralce
popeljal do tretje zmage v se-
zoni. Digl je imel ob 34 toč-
kah kar 71-odstotni met iz
igre, s šestimi skoki in prav
toliko asistencami pa je v od-
ločilnih trenutkih praktično
sam ustavil nalet Šentjurča-
nov v tretji četrtini. Pri Ke-
moplastu je odpovedal pre-
več živčni Novakovič, kljub
temu pa je Kemoplast pove-
del v tretji četrtini, a ga je
prelahko zapravil. Ob kar 16
zgrešenih prostih metih pa je
do zmage težko priti. Ome-
niti velja še kar 8 skokov bra-
nilca Luke Gržine in dvojni
dvojček novega centra Hop-
sov Jadranka Čoviča (11
točk, 10 skokov).
Spet stari
Dražovič
Elektra je nekoliko nepri-
čakovano premagala Dom-
žalčane, ki so v Šoštanj priš-
U kot favoriti. A te vloge ni-
so opravičili, Elektra je bila
predobra. Trda obramba, ka-
tero goji Miloš Sagadin, je
ponovno prinesla sad, v na-
padu pa se je prerojeni Dag-
mar Dražovič povsem razi-
gral. Prvi igralec Elektre v sre-
čanju proti Heliosu je dose-
gel 24 točk (67-odstotna na-
tančnost) , dobro pa mu je po-
magal drugi branilec Miljan
Čustič.
V 25. minuti derbija na
Polzeli je zelo grdo preko
Mačka padel Matjaž Cizej,
že legenda polzelske košar-
ke, pa čeprav je med tednom
slavil šele 30. rojstni dan.
Iz dvorane so mu morali po-
magati soigralci, kasneje pa
je bil prepeljan v celjsko bol-
nišnico. Na srečo do težje
poškodbe ni prišlo in Cizej
se bo po prvih ocenah kma-
lu vrnil v vrste Hopsov. To
velikemu borcu želimo tu-
di mi.
Rogla ni imela težav z Bi-
rokratom iz Ljubljane. Že na
začetku so Zrečani pokaza-
li, kdo je gospodar v njihovi
dvorani, saj je bilo že po 10
minutah -M8 za varovance
Memija Bečiroviča. Razpo-
ložena krilna igralca Mario
Dundovič (novi dvojni dvoj-
ček: 25 točk, 10 skokov) in
Boštjan Sivka, ki že ves del
sezone nosita igro Rogle, sta
tokrat imela sijajnega asisten-
ta v branilcu Primožu Tem-
niku: v 26 minut igre je do-
segel 18 točk brez zgrešene-
ga meta.
Naslednji krog prinaša nov
lokalni derbi, v Šentjur pri-
hajajo Zrečani. Elektra od-
haja k Kraškemu zidarju,
Hopsi pa gostujejo v Kopru.
JANEZ TERBOVC
Peterka kroga: Temnik,
Dundovič (oba Rogla) Dra-
žovič (Elektra), Tovornik
(Savinjski Hopsi), Dojčin
(Pivovarna Laško).
Igralec kroga: Matjaž To-
vornik (Savinjski Hopsi)
Trener kroga: Ranko Man-
dič (Hopsi)
Večno zagrizeni in uspešni Matjaž Tovornik.
Najzaslužnejši
Plaskan, Požun in Kac
V Rdeči dvorani zaplesali v naslednjih 50 let rokometa
v soboto se je odvilo še
sklepno dejanje 50-letnice
rokometa v Šaleški dolini.
Vrhunec dogodkov ob viso-
kem jubileju je bil gala ve-
čer v Rdeči dvorani, s čimer
so zaključena letošnja praz-
novanja, ki so se začela v
mesecu maju z veteranskim
turnirjem v Šoštanju in na-
daljevala junija z Dnevom
slovenskega rokometa in
kvalifikacijsko tekmo za
SP 2003 med Slovenijo in
Izraelom ter septembra z 18.
Jarnovičevim memorialom.
Srečanja se je udeležila ve-
lika večina znanih obrazov
iz vrst bivših rokometašev,
športnih delavcev, funkcio-
narjev in trenerjev ter ljubi-
teljev športa. Skupaj s sprem-
ljevalkami se jih je zbralo
skoraj štiristo, med njimi tudi
večina začetnikov rokometa
v Šaleški dolini in nekaj emi-
nentnih gostov. Veliko zani-
manja je vzbudila fotograf-
ska razstava, ki jo je pripra-
vil Lojze Ojsteršek, po ve-
čerji in pozdravnih nagovo-
rih pa je sledila še kratka pred-
stavitev knjige 50 let roko-
meta v Šaleški dolini. Delo
na 192 straneh opisuje celot-
no zgodovino najuspešnejše-
ga športa v dolini. Razdelje-
no je na pet časovnih obdo-
bij, poleg bogatega slikovne-
ga materiala pa je v njem še
ogromno statističnih podat-
kov, ki so posebno podrob-
no obdelani od leta 1972 na-
prej. Avtor je Mitja Gavri-
loski, bivši rokonietaš Go-
renja, ki sedaj v klubu skrbi
za odnose z javnostmi.
Zatem je bil na sporedu še
najbolj slavnostni del prire-
ditve, podelitev priznanj
vsem, ki so odločilno vpli-
vali na razvoj in uspehe ro-
kometa v Šaleški dolini. De-
vetčlanski organizacijski od-
bor, ki mu je predsedoval
Franc Plaskan, je na podla-
gi postavljenih kriterijev, kjer
sta odločilno vlogo odigrala
uspešnost in časovno obdobje
delovanja, podelil 51 plaket.
Zlate plakete so dobili Mat-
jaž in Marko Kmecl, Drago
Zagajšek, Valter Končan in
Rudi Ževart v kategoriji za-
četnikov rokometa, Roman
Repnik, Avgust Vohar in
Franc Plaskan v kategoriji
funkcionarjev, trenerja Mi-
ro Požun in Štefan Kac ter
Marjan Stvarnik, Zoran
Kompan, Jože Silovšek, Av-
gust Oblak, Ivan Vajdl in
Borut Plaskan za igralske do-
sežke. Štiri najbolj vidne ose-
be oziroma tisti, ki so po-
membno vplivali tudi na raz-
voj slovenskega rokometa, pa
so morali še enkrat na oder,
kajti Franc in Borut Plaskan,
Miro Požun in Štefan Kac so
za svoj prispevek dobili še
priznanja RZS. Po končanem
uradnem delu so se udeležen-
ci še zavrteli, ples in zabava
pa sta trajala do zgodnjih ju-
tranjih ur. Uspešno 50-letno
zgodovino z ogromno vrhun-
skimi rezultati Šoštanja in ka-
sneje Gorenja je nagradila
RZS, ki je med prizorišča EP
2004 uvrstila tudi Velenje.
M.G., Foto: LO
Ob 50-letnici rokometa v Šaleški dolini je fotograf Lojze Ojsteršek pripravil
zanimivo in privlačno razstavo, izdali pa so tudi priložnostno knjigo.
nogomet
POiCAL SLOVENIJE
Četrtfinale, druga tekma:
Gorica - CMC Publikum 1:3
(1:2); Rodič (14); Kvas (15,
33), Plastovski (76).
1.SNL
13. krog: CMC Publikum
- Ljubljana 3:1 (1:0); Berš-
njak (33), Brulc (57), Križ-
nik (88); Kmetec (82). Ru-
dar-Gorica 1:1 (0:1); Ekme-
čič (23); Šišič (88). Koromn
- Era Šmartno 3:0 (1:0); Jo-
lič (26), Komar (48), Pod-
vinski (90). Vrstni red: Olim-
pija 28, Koper 25, CMC Pub-
likum 23, Maribor Pivovar-
na Laško 20, Dravograd, Ko-
rotan, Gorica, Era Šmartno
16, Primorje 14, Rudar 13,
Ljubljana 12, Mura 9.
2. SNL
12. krog: Bela krajina -
Drauinja 2:0 (2:0); Plevnik
(13), Struna(37). Vrstni red:
Domžale 28, Grosuplje 27,
Aluminij 24, Križevci 19, Izo-
la 18, Goriška brda 17, Dra-
va, Jadran 16, Zagorje, Livar
15, Bela krajina 14, Krško,
Nafta, Dravinja 13, Triglav
10, Železničar 5.
3. SNL - sever
12. krog: Vransko - Haj-
dina 1:4, Fužinar - Mons
Claudius 3:1, Šmarje pri Jel-
šah - Kozjak Radlje 1:2, Ma-
lečnik - Šoštanj 0:5. Vrstni
red: Bistrica 26, Šoštanj, Pa-
loma 24, Pohorje 23, Šmar-
je pri Jelšah 20, Radlje 18,
Hajdina 17, Središče, Krško
15, Stojnci 14, Vransko, Fu-
žinar 12, Malečnik 11, Mons
Claudius 5.
MČL - Celje
9. krog: Rogaška SŠ - Zre-
če 0:2, Oplotnica - Odred Koz-
je 4:0, Laško - Kovinar Štore
1:2, Vojnik-Šentjur2001 0:5.
Vrstni red: Zreče 20, Oplot-
PANORAMA
niča 18, Kovinar Štore 15,
Laško 14, Rogaška SŠ 10,
Odred Kozje 6, Šentjur 2001
5, Vojnik 3.
košarka
LIGA GOODVEAR
5. krog: Pivovarna Laško
- Split 88:84 (68:67, 46:50,
27:22); Weaks 21, Dojčin 18,
Kobale 13, Pavič 12, Daniels,
Kuqo 6, Nečas 4, Popovič,
Brolih 3, Memčič 2. Vrstni
red: Krka, Maccabi, Union
Olimpija, Zagreb 9, Zadar 8,
Crvena zvezda. Gibona, Feal
Široki, Pivovarna Laško,
Split 7, Borac 6, Bosna 5.
1.SKL
5. krog: Rogla - Birokrat
95:78 (72:51, 49:28, 30:12);
Dundovič 25, Sivka 22, Tem-
nik 18, Meško 12, Hohler 7,
Strnad 5, Mihajlovič 4, Bro-
lih 2. Savinjski Hopsi - Al-
pos Kemoplast 107:98 (73:67,
43:43, 22:14); Tovornik 34,
Čatovič 20, Cizej 12, Čovič
11, Gržina 10, Kadič, Skok
9, Arčan, Goropevšek 1; Pe-
trovič 21, Novak 20, Kočar
14, P Maček, Ribezi 10, Kah-
vedžič, Jovanovič 8, Nova-
kovič 5, A. Maček 2. Elektra
- Helios 74:68 (58:52 , 31:35,
14:21); Dražovič 24, Čustič
19, Tajnik 11, Vidovič, Jev-
tovič 6, Nuhanovič 4, Lato-
vič. Divjak 2. Vrstni red:
Geoplin Slovan 9, Rogla, He-
lios, Savinjski Hopsi 8, Ko-
per, Elektra, Kraški zidar 7,
Alpos Kemoplast, Zagorje 6,
Triglav 5, Birokrat 4.
LIGA TROCAL
4. krog: Gospič - Merkur
Celje 68:59 (56:46, 35:31,
22:18); Markovič 15, Tem-
nik 14, Jocič 11, Potočnik 7,
Jereb, Perlič, Tratsiak4. Vrst-
ni red: Gospič, Merkur, Že-
Ijezničar 7, Montmontaža 6,
Jezica 5, Šibenik, Wels 4,
Tuzla 2.
rokomet
1. SRL - moški
4. krog: Celje Pivovarnd
Laško - Rudar 43:28 (21:14);
Rutenka 7, Žvižej, Tomšič 6
Maksič, Kozlina 5, Bilbija 4
Vugrinec, Gajič 3, Kokšarov
2, Ivančič, Lorger 1. Gorenji
- Pivka perutninarstvo 31:27
(14:14); Sovič 11, Mlakar,
Sirk 5, L. Dobelšek, Štefanii
3, Gajšek 2, Tamše, Oštir 1.
5. krog: Pivka perutni-
narstvo - Celje Pivovarna Laš
ko 22:40 (13:17); Gajič 9.
Kokšarov 7, Bilbija 5, Mak-
sič, Rutenka, Tomšič 4, Žvi-
žej 3, Kozlina, Vugrinec 2.
Mobitel Prule 67 - Gorenji
31:22 (15:9); Tamše, Kavtit
nik, Sovič, Sirk 4, Mlakar 2,
L. Dobelšek, J. Dobelšek 1.
Vrstni red: Celje Pivovarna
Laško, Mobitel Prule 10, Pre
vent, Gorenje, Trimo 6, Ter-
mo, Rudar 4, Koper, Slovan,
Inles Riko 3, Velika Nedelji
2, Pivka 0. j
1. SRL - ženske
4. krog, zaostala tekm«
Celeia Celje - Izola Bori 26:3
(13:19); Sotler 6, Strmšel
Kikanovič 5, Bilič 4, Čert
njak 3, Dragšič, Arnšek, J«
riček 1. Vrstni red: Krim, P
ran 10, Izola, Olimpija 7, Bu
ja 5, Gramiz 4, Celeia 3, Ži
lec 2, Loka kava, Sava L..
odbojka
1. SOL - moški
4. krog: Svit - SIP Šempf
ter 2:3, Merkur Lip Bled -
stanj Topolšica 3:0. Vrstni re^
Salonit 12, Svit 8, Kamnik
Bled, Fužinar, Pomurje 6, SO"
stanj Topolšica, Triglav 5i
Stavbar 3, Šempeter 2.
.-^
Št. 44 - 30. oktober 2002
OVI TEDNIK
KULTURA
23
Začenja se
obnova gradu
I Tabor bo po obnovi lepši kot kdaj koli, trdijo tisti, ki
poznajo investitorja
Grad Tabor v Višnji vasi
iri Vojniku, ki ga je pred
iratkim kupil gorenjski
jodjetnik Marjan Balant, je
pred začetkom obnove. Ba-
^nt, ki spada med uspešne
ilovenske podjetnike, nam
je ob nakupu zaupal, da bo
prve rezultate mogoče opa-
sti še v tem letu.
To se zdaj zares dogaja. Pro-
padajoči kulturni spomenik,
^ ga je Občina Vojnik rešila v
adnjem trenutku, je novi last-
nik že očistil, v gradu je spet
elektrika. Arhitekti so posne-
i natančne izmere graščine,
geometer pa izdelal geodetski
posnetek zemljišča, kjer bo in-
vestitor uredil bogat grajski
park z vodometi, paviljoni, ste-
zicami. Zavarovana so že tudi
vhodna vrata ter izjemno lep
portal zgradbe.
Pred koncem leta želi zame-
njati vsa okna ter objekt za-
preti, pa tudi opraviti sondi-
ranje ometov in izdelati po-
drobni načrt obnovitve objekta.
»Do sedaj sem naletel na zelo
prijazne in gostoljubne ljudi
ter srčno upam, da pri obno-
vitvi prekrasne graščine Tabor
ne bom naletel na >strokovnja-
ke<, ki bi mi z nedobronamer-
nimi predlogi ali oviranjem,
vzeli veselje do projekta,« pravi
novi lastnik gradu Tabor. »Za-
me predstavlja projekt vrhu-
nec mojega dela in izpolnitev
vseh najbolj skritih in dolgo
časa neuresničljivih sanj.«
Lastnik gradu, ki ga je ku-
pil od Občine Vojnik, name-
rava v obnovljeni stavbi na-
mestiti svojo knjižnico z več
kot osem tisoč knjigami ter
bogato zbirko slik. Uspešne-
ga podjetnika nasploh poz-
najo kot velikega ljubitelja
umetnosti in še posebej graj-
ske arhitekture. Tako je pred
kratkim odkril v Rouenu v
Franciji grad, ki je vojniš-
kemu Taboru na las podo-
ben.
Vse torej kaže, da grad Ta-
bor z menjavo lastništva ne
bo doživel grenke izkušnje,
kot sta jo z novima lastniko-
ma gradova v Podčetrtku ter
v Šmarju pri Jelšah.
BRANE JERANKO
Domišljija v pop
embalaži
Po premieri Košutovega Viteza na obisku -
Svojo tretjo premiero v le-
tošnji sezoni so v celjskem
SLG namenili otrokom in
mladini. Za izhodišče do-
mišljijskega in živahno raz-
gibanega odrskega dogodka
so izbrali igrivo besedilo so-
dobnega tržaškega pesnika
Miroslava Košute Vitez na obi-
sku. Režiser Miha Alujevič
je ob sodelovanju dramatur-
ga Primoža Jesenka svojo
uprizoritev s poudarkom na
glasbi Patrika Grebla in ko-
reografiji Mojce Horvat si-
cer približal zvrsti otroške-
ga muzikala, ki pa se, žal,
prehitro in preveč zlahka za-
dovolji z modnimi izrazili
pop(ulame) medijske kultu-
re oziroma amerikanizirane
industrije bleščeče embalira-
nega zabavniškega ništrca.
Zgodba o dečku Andreju,
ki tako strastno bere (in do-
življa) knjige in med njimi
še posebej srednjeveške vi-
teške romane, da ga nena-
doma obišče eden od vitezov
Karla Velikega, ponuja pre-
cej priložnosti za dramatič-
ne in komične zaplete, ko
se v različnih vsakdanjih
okoliščinah sodobnega sve-
ta srečata skrajno različni
človeški in civilizacijski iz-
kušnji Andrejevih sodobni-
kov in samotnega obiskoval-
ca iz daljnega srednjega ve-
ka. Vitezov (lahko tudi zgolj
sanjski) obisk v Andrejevem
svetu je lepo motiviran z deč-
kovo ljubeznijo do junaških
zgodb in najstnikovo sproš-
čeno domišljijo, na motiva-
cijo njegovega nenadnega
izstopa iz Andrejevega sve-
ta in povratka v srednji vek
pa so uprizoritelji kar poza-
bili. Podobno (pre)hitro (in
na »prvo žogo«) so se zado-
voljili tudi z žaljivo poeno-
stavljenimi in bebavimi
kreaturami Učitelja, Policaja
ter obeh nepridipravov.
Videti je, da so se uprizo-
ritelji sami prepustili ponav-
ljajočemu se refrenu iz son-
ga __bbZasanjaš se, zapreš
oči in v hipu čudo se zgodi
...« ter namesto o sporočil-
-nosti in motiviranosti odr-
skih oseb in dogajanja raz-
mišljali predvsem o barvi-
tosti, razgibanosti in všeč-
nosti. Pri tem je za barvito
in stilizirano realistično pri-
zorišče iz premičnih hišnih
sten z okni, s katerimi je bi-
lo dokaj okorno prehajanje
iz zunanjosti v notranjost,
poskrbela Dinka Jeričevič.
Kostume, ki so dovolj raz-
vidno označevali čas, gene-
racijo, poklicno pripadnost
in individualnost značajev,
je zasnovala Ivana Stanič.
Avtor glasbe Patrik Greblo
se je pri uglasbitvi in elek-
tronski inštrumentaciji son-
gov rutinirano oprijel kon-
fekcijskih prvin ameriškega
rapa, popa in countryja, ko-
reografka Mojca Horvat pa
jim je izoblikovala učinko-
vite solistične in skupinske
plesne in gibne aranžmaje
v jeziku revijskega plesa.
Med protagonisti moramo
najprej omeniti radoživ trio
sošolcev, Davida Čeha (An-
drej), Nevo Jano Flajs (Ja-
no) in Primoža Ranika (Pe-
ter), ki so prinesli na oder
prvinsko radovednost, igri-
vost in željo najstnikov po
vsakršnih pustolovščinah.
Značilno je, da v igri verjet-
no zaradi zaposlenosti odsot-
ne starše nadomešča prijaz-
na Babi (v prepričljivi in to-
pli podobi Nade Božič), ki
zmore z Andrejem in njego-
vimi vrstniki tudi čez pregra-
de otipljivega in pričakova-
nega. Primemo romantično
vzneseno podobo Viteza, go-
vorečega v zvonkih verzih in
za hip tudi sodobnega samov-
šečnega pop zvezdnika, ko
zapoje svoj song, je zaneslji-
vo upodobil Marto Šelih. Par
nespretnih nepridipravov sta
drastično karikirala Tina
Gorenjak (Šestprsta) in Igor
Žužek (Refren), partopoum-
nih predstavnikov oblasti pa
TarekRashid (Učitelj) in Igor
Sancin (Policaj).
SLAVKO PEZDIR
Šentjurčani
gostili lUiožičica
V Območni enoti Javne-
ga sklada RS za kulturne
dejavnosti Šentjur so ko-
nec tedna na oder doma-
čega kulturnega doma po-
stavili Ipavčevega Možič-
ka.
Prireditev sodi v sklop
Ipavčevih kuknmih dni. Ba-
letno pantomimo Josipa
Ipavca Možiček v režiji in
koreografiji dr. Henrika
Neubauerja so postavili v so-
delovanju s Srednjo glasbe-
no in baletno šolo Ljublja-
na ter zdravniško glasbeno
komorno skupino Pro me-
dico. Že v četrtek so gene-
ralko izjemno lepo spreje-
li šentjurski šolarji. Občins-
tvo pa je tudi konec tedna,
v soboto in nedeljo zvečer.
obakrat napolnilo dvorano.
Uvod v baletni večer je bila
Anina četvorka Benjamina
Ipavca, vrhunec pa Moži-
ček, ki so ga mladi baletni-
ki po devetih desetletjih na
odru spet oživeli v originalni
skladateljevi inštrumentaci-
ji. Josip Ipavec je Možička,
sprva kot izvirno muzikal-
no pantomimo za klavir dvo-
ročno, napisal pred natanč-
no stoenim letom, zatem pa
je napravil še aranžma za ta-
koimenovani francoski ali
salonski orkester. Z Možič-
kom smo Slovenci dobili
svoj prvi balet, naslednje-
ga. Plesno legendico, je prav
tako rojak s Celjskega, Žal-
čan Risto Savin, napisal 16
let kasneje. IS
Kralj Urban
Plesni forum Celje je s pre-
miero otroškega muzikala
Kralj Urban vsekakor poskr-
bel za atraktivni zaključek
uspešne sezone in častitljive
27. obletnice delovanja na po-
dročju sodobnega plesa in ple-
snega gledališča v Sloveniji.
Koreografka in mentorica
Gaga Stefanovič Erjavec je
s svojo odraščajočo plesno ge-
neracijo ustvarila mično, lah-
kotno, slikovito in hudomu-
šno sodobno glasbeno-plesno
pravljico o kvaliteti življenja
in srčnih normah. To je zgod-
ba o miroljubnem kralju Ur-
banu, ki vlada deželi Mili-
baja, kjer ni vojn, ne sovraš-
tva in kjer vsi plešejo in po-
jejo. Glasbena pravljica je
otrokom obenem poučna.
Otroci spoznajo vladni cere-
monial, kdo je diplomat, mi-
nister; kaj je ultimat, kronist,
menuet, gizdalin. Tudi odra-
sli se bodo zlahka zabavali
in uživali v tej enoumi pred-
stavi; saj bogati grajski ko-
stumi, prešerni obrazi nasto-
pajočih, lahkotni plesni ko-
raki, obilje duhovitih domi-
slic in živopisnega dogajanja
na odru ob spremljavi prijet-
ne glasb'e in poučnih songov
gotovo nikogar ne morejo pu-
stiti ravnodušnega. Goga Ste-
fanovič je plesno dogajanje
zapolnila z enostavnimi,
vendar prezentnimi scenski-
mi dodatki, ki predstavo še
posebej bogatijo. Ena takih
domislic je ples z velikimi
pozlačenimi pahljačami, ali
živa slika kraljevske druži-
ne v zlatem okvirju, tudi do-
miselna mala Usica, stran-
ski balkoni, pisarjevo pero in
simpatični veliki medo sku-
paj s kraljevsko posteljo.
Posebno mesto v predsta-
vi zavzema barvita kostumo-
grafija, ki dogajanje na odru
popestri v bogatem grajskem
vzdušju. Za izvrstno in mi-
kavno izdelavo kostumov je
zaslužna Polona Dolžan, tu-
di članica Plesnega foruma
Celje.
Mladi plesalci so svoje vloge
odlično zaigraU, docela vži-
veto in ljubko so tudi zaple-
sali. Živa beseda nikomur ni
predstavljala težav, govor je
tekel naravno in se je glad-
ko prepletal v gibu in glas-
bi.
Lanskoletni uspeh s Čarov-
nikom iz Oza je botroval, da
so se avtorji glasbe in teksta
ponovno odločili za sodelo-
vanje s Plesnim forumom Ce-
lje in so tako združno ustva-
rili skupaj z malimi plesalci
in kostumskimi itiojstricami
ta otroški, plesno glasbeni
spektakel.
Avtorica besedila: Dam-
jana Kenda-Hussu, glasba:
Besim Spahič, Vojko Sfili-
goj, koreografija: Goga Ste-
fanovič-Erjavec, kostumo-
grafija: Stanislava Vauda-
Benčevič, izdelava kostu-
mov: Polona Dolžan, ple-
šejo, igrajo: Matej Černjul,
Maruša Černjul, Maja Pukl,
Gruša Erjavec, Špela Kajt-
ner, Tina Kordiš, Toja Po-
žun, Majda Begoli, Anja Vi-
denšek, Eva Zore, Sara Žu-
gič, Daša Kavka, Nuša Pri-
stovšek, Ana Stamejčič,
Nadja Škataro, Aja Zupa-
nec, Lucija Zazijal, Sabri-
na Železnik.
Tudi gledalci so bili nav-
dušeni. Sproščeno in prijet-
no vzdušje je dandanes nad-
vse dobro došlo, tako nasto-
pajočim otrokom kakor tudi
gledalcem.
DALIBORKA PODBOJ
Thomas pri Volku
v majhni galeriji Volk v Ozki ulici v Celju smo zadnje čase priča pogostim razsta-
vam, ki jih tam prirejajo ljubiteljski slikarji, najpogosteje pod okriljem Javnega skla-
da za kulturne dejavnosti, območne izpostave Celje. V ponedeljek ob 18. uri bo gost te
galerije znani in doma in v tujini uveljavljeni slikar Emil Tomaš Thomas.
Času primerno se bo slikar v Celju predstavil z najnovejšim opusom koledarjev in voščil-
nic. Njegovo slikarstvo je poznano po iskrivosti, radoživosti in igrivosti barv in motivov, ki
pri gledalcu zbujajo prijetno razpoloženje. Zato mu mnogi pravijo, da je svojevrsten zdra-
vitelj, ki zna s svojim slikarstvom sproščati ljudi in napolniti dušo z novo energijo.   MP
St. 44 - 30. oktober 2002
24
REPORTAŽA
Alja Shaar (levo), oče Abed, mama Mira in sestra Hana.
Ritem^ ki
mi ugaja
s čutnimi gibi osvaja žensko in moško občinstvo - S tre-
bušnim plesom po poteh prednikov
v živo rumeni obleki z ne-
šteto bleščicami je prvič
vzbudila mojo pozornost na
grajski prireditvi pred Jelšin-
gradom, kjer je z mikavnim
trebušnim plesom predsta-
vila delček arabske kulture
v zgodovini tega šmarske-
ga dvorca. Dvaindvajsetlet-
na črnolasa Ljubljančanka,
ki je sicer na dobri poti, da
postane arhitektka, je vese-
lje do tovrstnih ritmov in gi-
bov podedovala po očetu
Abedu Shaaru, ki je po ro-
du Palestinec. Ta se je kot
osemnajstletni mladenič v
želji po pridobitvi novega
znanja podal v Slovenijo. V
novi domovini je kmalu
spoznal Miro in si z njo us-
tvaril družino. Prvorojenka
Alja sedaj z dušo in srcem
ohranja del družinske tra-
dicije z Bližnjega Vzhoda.
Ples spremlja Aljo pravza-
prav že vse življenje, saj ga
je pred leti tudi trenirala. Vse-
skozi je odraščala ob arab-
ski glasbi in nasploh kultu-
ri, ki ji je nadvse blizu. »Starši
so me večkrat nagovarjali, naj
poskusim malce pomigati z
boki, potem sem pa nekoč
povsem naključno tudi zares
poskusila,« se spominja svo-
jih začetkov energična sogo-
vornica, ki daje videz povsem
preprostega, a bistrega dekle-
ta. Prizadevanja staršev so ta-
ko obrodila sadove. Alja je
takoj spoznala, da ji ta ples
neznansko ugaja. »Oči ve, ka-
ko mora vse to izgledati, za-
to pri lekcijah ni bilo težav.
On mi je vse pokazal... Šla
sem še na nekaj seminarjev
v Ljubljani in tako se je za-
čelo,« pripoveduje.
»Trebušni ples je značilen za
vsako plesalko posebej,« po-
jasni, ko povprašamo po os-
novnih značilnostih tovrstne
umetnosti. »Obstajajo določe-
ni elementi, ki oblikujejo po-
samezen ples, ampak osnova
je skoraj enaka. V plesu je na-
mreč ogromno osebnosti.«
In kaj mora obvladati tre-
bušna plesalka? »Zelo po-
memben je takt in način, ka-
ko občutiš to glasbo, kaj lah-
ko od nje pričakuješ. Več ali
manj gre za improvizacije,
zato je vsak ples povsem dru-
gačen,« odgovarja.
Brez omejitev
Na prvi pogled dokaj eno-
stavno poplesovanje še zda-
leč ni tako preprosto, kot se
zdi, mi zagotovi Alja. »Ni-
kakor ne. Mislim, da se lah-
ko tega plesa človek uči kar
vse življenje. Določene po-
teze pa lahko kar sam razvi-
jaš, saj pri tem ni nobenih
omejitev,« dodaja in se ob tem
spomni začetkov. »Prvič sem
nastopila na arabski zabavi,
ki jo ob koncu leta tradicio-
nalno pripravi ljubljanski
Arabski klub. Tam je bila tre-
bušna plesalka Mirjam, ki me
je povabila, da v enem plesu
nastopiva skupaj. Takrat sem
ugotovila, da mi je to pisano
na kožo. Prijatelji so me več-
krat zaprosili, da bi nasto-
pila na kakšni tovrstni zaba-
vi in tako se je nadaljevalo.
Tovrstni večeri in zabave so
zame zelo zanimivi, saj so
vselej dopolnjeni z dobro ku-
linarko. Tudi doma jemo te
jedi, saj oči odlično obvlada
njihovo kuhinjo. Nasploh je
obdržal precej običajev, kar
se mi zdi imenitno,« pripo-
veduje energična črnolaska.
Očetovo domovino je nazad-
nje obiskala pred desetimi le-
ti, mi pojasni, ko jo povpra-
šam o koreninah. »Problem
je v tem, da tam ni ravno var-
no, sploh pa ne v zadnjem
času. Že nekaj let se odlo-
čam, da bi šla tja, pa mi ne-
kako ne uspe, saj vedno pri-
de kaj vmes... Oče ima tam
večji del družine, nekaj so-
rodnikov pa se je preselilo
tudi v Jordanijo, kamor sta
letos odpotovala z mamo.«
lUlenedierica in
prijateljica
Pogovor nanese tudi na Ve-
sno Cerar, Aljino menedžer-
ko in dolgoletno prijateljico,
s katero tičita skupaj že od
srednje šole. »Saj res, kako
pa sva midve sploh začeli de-
lati skupaj,« jo povpraša Al-
ja. »V Galeriji (ljubljanski
bar), bolj za šalo kot zares.
Kar naenkrat se je začelo,«
se zasmeje Vesna.
»Res je dosti lažje delati v
dvoje,« pojasni Alja. »Poleg
tega pa se mi ne zdi ravno
najprimerneje, da sam hva-
liš svoje delo in si delaš re-
klamo,« se zasmeje. »Sicer pa
nadvse radi skupaj hodiva
naokoli. Doslej sva že pre-
česali predvsem južno Evro-
po, sedaj naju čaka še kaj no-
vega,« doda. Ravno nekaj dni
po našem pogovoru sta se de-
kleti napotih v Indonezijo.
Povsem sami. »O tem naju
vsak sprašuje,« pojasni Vesna.
»Bova videli, kako bo. Zago-
tovo bova kje ktjga srečali,
pa bomo pot nadaljevali sku-
paj.«
Orientalski ples izvira iz
ljudskih obrednih plesov
ljudstev Bližnjega in Sred-
njega vzhoda. Običajno ga
plešejo kot ljudski ali pa
klasični umetelni ples. V
Sloveniji postaja trebušni
ples vse bolj priljubljena
zvrst zaradi svojih prepoz-
navnih značilnosti, saj je
gibanje naravno in harmo-
nično. Bistvenega pomena
so gibi s trebuhom, boki,
medenico, gibi s trupom,
rameni oziroma rokami ter
gibi z glavo.
Nekaj prihrankov, ki sta
jih prislužili z Aljinimi na-
stopi, je tako prav prišlo.
Alja pravi, da bi to prav lah-
ko bil pravi »biznis«, da pa
njej to ni »prioriteta v živ-
ljenju«. »Trenutno nadvse
uživam, spoznavam ljudi,
se imam fino... Moram re-
či, da nikoli nisem imela
težav, da me ni nihče nad-
legoval ali kakorkoli sprav-
ljal v zadrego.« Ne doma in
ne v tujini, kjer je tudi že
nastopila. »Očitno je lju-
dem jasno, da pred seboj ni-
majo malo bolj oblečene
striptizete,« pripoveduje in
še dodaja, da fantovščine ab-
solutno odpadejo.
Prijetno so jo presenetili
zlasti Slatinčani, ki so očit-
no precej dojemljivi za to-
vrstne zabave. V kavarni At-
tems, kjer so pred časom pri-
pravili večer arabske kultu-
re skupaj z Mahmudom, ki
ga poznamo po vremenskih
napovedih na eni od naših
komercialnih televizij, je Al-
ja poskrbela za posladek. Ki
so ga mnogi čakali že od vse-
ga začetka. S senzualnim gi-
banjem bokov je ob Mahmu-
dovem bobnanju na noge
spravila skoraj vse prisotne.
»V tem plesu si res zeloooo
odvisen od občinstva oziro-
ma od njihovega odziva, pa
seveda od energije, ki jo imaš,
počutja... Včasih se mi zgo-
di, da naredim kakšno stvar,
ki je doma, ko vadim, sploh
ne bi zmogla. Okolica te do-
besedno potegne. Tako je bi-
lo tudi v Rogaški Slatini. Če
ti nekdo zraven še bobna, je
občutek še boljši, ker ne veš,
kakšen bo naslednji takt,« nav-
dušeno pojasni.
Sama pravi, da bo to počel
tako dolgo, dokler se ji bo pa
zdelo. »Zaslužim dovolj, (J
imam za sproti. Oktobra gren
v tretji letnik, zato se bo treba
malo bolj posvetiti arhitektu-
ri. Sicer pa to nista edini stva-
ri, ki me veselita. Najprej t
rada vse spoznala, da se boij
lažje odločila, kaj bom dejan
sko s svojim življenjem.«
BOJANA JANČIfi
Trebušni ples je odraz osebnosti plesalke, pravi Alja Shaar.
Alja in njena menedžerka Vesna Cerar na jadranju.
Št. 44 - 30. oktober 2002
Ivi tednik
REPORTAŽA
25
Klaviatura pisateljskega
para
»štajerska me je očarala. Nje-
a narava, gozdovi ob Savi,
rlstno slovensko vzdušje,« pra-
i pisatelj Alojz Rebula, Prešer-
ov nagrajenec, dopisni član
lovenske akademske znanosti
1 umetnosti in kot edini Slove-
ec član papeške akademije.
Zaljubljen je v Razor pod Lis-
5, ljubi pešhojo na Lovrenc, kjer
aste encijan,« doda soproga,
rav tako priljubljena pisatelji-
a Zora Tavčar.
»Vse okoliške hribe sem prebo-
ji, nato so se pojavile težave s steg-
enico,« podkrepi povedano eden
ajvečjih slovenskih pisateljev, ki
ivi s soprogo zadnji čas predvsem
Loki pri Zidanem Mostu. »Vsak
odide v gozd, če ne gre vsaj do
^ve ter opazuje ribe in kormora-
le. Občasno se pojavijo celo kak-
ni labodi,« opisuje štajerski vsak-
ian pisatelja Zora Tavčar. Njuna
lelika starinska hiša v Loki, kjer
ipravlja ona tudi »upravne, gospo-
iinjske in gospodarske posle«, zah-
Eva veliko skrbi in ljubezni. Priš-
tki, ki vstopajo na dvorišče nju-
lega doma v strnjenem naselju, so
ptovo pozorni na lepo urejeno oko-
ico, na lepo cvetje.
K pisateljskemu paru prihaja na
ibisk veliko znanih intelektualcev
ii drugih posebnežev iz vsega sve-
i Alojz Rebula in Zora Tavčar ži-
lita kljub tretjemu življenjskemu
ibdobju, namenjenemu počitku,-
!elo ustvarjalno življenje. »On je
;arač, zanj je pisanje obenem po-
iitek, konjiček ter delo,« doda so-
loga. Tisti, ki jo dobro poznajo,
i jo gotovo opisali s podobnimi
bedami.
Besede potrjujejo dejanja. Pri Slo-
venski matici bo vsak čas izšla no-
ra Rebulova knjiga novel Arhipel,
»Trstu je pred izidom delo Klavia-
tura življenja, njegovi dnevniški za-
piski iz časa od 1977 do 1981. V
Arhipelu nastopajo ljudje iz naših
bjev, med njimi Slomšek ter nek-
danji italijanski opat v žički kartu-
3ji, ki je bil tajnik slovite Katarine
Sienske. V umetniški panorami slo-
■enske zgodovine, od naselitve do
Neodvisnosti, bo med drugim še no-
ela o Petru Kupljeniku. Malo zna-
li slovenski protestant je zgorel na
^mski grmadi malo pred Giorda-
lom Brunom. Rebulova novela pri-
poveduje o njunem srečanju v rim-
skem zaporu, v knjigi pa je ome-
'ijen celo lanski 11. september. Za-
nimivo delo je končal letos v Loki
pri Zidanem Mostu.
Tudi Zora Tavčar ne počiva. La-
'i je izšla njena knjiga pesmi za
otroke in otroške duše Ko se ptički
Pfebude, skupaj z zgoščenko. Tre-
■■utno piše za Radio Trst celovečer-
■•o radijsko igro Koloradski blues,
^^pisala je predstavitev moževega
^fievnika, njegova dela lektorira,
^i^e za celovški Zvon in tržaško
Mladiko...
I^revajani Rebula
Štajerska očitno vpliva na par zelo
"stvarjalno. Med vrtovi, travniki in
gozdovi pokrajine pri Zidanem Mo-
|tu je večji mir kot na Opčinah pri
l^u, kjer sta preživela večino živ-
Na. »Včasih, ko sva bila kot pro-
^sorja še v službi, sva prihajala v
^^ko na poletne počitnice, za bo-
in veliko noč. Zadnja leta, od-
Pisateljski par Alojz Rebula in Zora Tavčar je zaljubljen v Štajersko - Življenje med
Opčinami pri Trstu in pokrajino pri Zidanem Mostu
kar sva v pokoju, sva več v Loki kot
v Trstu. Vzrokov je več.«
Loka pri Zidanem Mostu je rojstni
kraj Zore Tavčar. Njen oče, Gore-
njec iz rodu pisatelja Ivana Tavčar-
ja, je najprej želel kupiti hišo v Ce-
lju, nakar se je odločil za Lokp. Tu
je odraščala s svojo sestro (Miro
Zelinka, ki živi v Celju ter je prav
tako pišoča) ter z bratom, ki je v
Ljubljani. Iz Loke je nato odšla
študirat ter se poročila v Trst, kjer
je začela poučevati na učiteljiš-
ču.
»Na Primorsko sem prišla
v času zime. Zato je bil moj
prvi vtis, da je kamenita in
puščobna. Po nekaj mesecih
sem se zaljubila v njene
pomladanske in poletne vo-
nje,« pove zgovornejša Zo-
ra Tavčar. »Tudi na ljudi sem
se zelo navezala.« Na Trst,
za katerega pravi soprog, da
je kozmopolitski in obenem
provincialen, framason-
ski ter delno fašističen.
Na mesto, ki ima tudi svo-
jo temno plat.
Omenim jima, da ne-
kateri Tržačani menijo,
da je vse onkraj državne
meje barbarski Balkan.
»To se je spremenilo, da-
nes potujejo veliko čez
mejo. Res pa je, da je v
Trstu prastrah pred Slo-
vani in da bi se ga ote-
pli, vlečejo na dan komunizem in
fojbe.« Zanje so kar vsi tržaški Slo-
venci »slavocomunisti«. Ne Sloven-
ci, kar Slovani, Slavi. V tej zvezi je
bil lani v Trstu izjemno odmeven
izid Rebulove korespondence s tr-
žaškim pisateljem Manliom Ceco-
vinijem, nekoč razvpitim mestnim
županom in evropskim poslancem.
V županski vlogi se Cecovini ni rav-
no odlikoval po naklonjenosti slo-
venski skupnosti na Tržaškem.
Sicer pa so najbolj znani tržaški
književniki pogosto drugih kore-
nin; Scipio Slataper slovenskih, Ful-
vio Tomizza hrvaških, Umberto Sa-
ba in Italo Svevo židovskih... Trst
slovi po odličnih slovenskih in ita-
lijanskih književnikih. V Ljublja-
ni se tega pogosto ne zavedajo, tr-
dijo manjšinci. »Primorci so se ved-
no jezili na Ljubljano, ki komaj vi-
di do Sežane,« je kritičen Rebula.
Odličnega rebulo prevajajo v itali-
janščino, nemščino in francoščino.
Sicer pa ko govorimo o tržaški li-
teraturi, nikakor ni mogoče prezreti
še pisatelja Borisa Pahorja.
Poleti med
Savinjčane
Slovenski pisatelj ne more živeti
od svojega pisateljevanja. Alojz Re-
bula je bil štiri desetletja profesor
grščine in latinščine na slovenskem
liceju Franceta Prešerna v Trstu. »V
svojem poklicu sem se zelo dobro
počutil, saj imam antično kulturo
zelo rad.« Rebula je doktoriral iz
Dantejeve Božanske komedije.
Rebulovo zanimanje za antiko je
posledica vpliva profesorja Jožka
Bratuža, brata fašističnega mučen-
ca Lojzeta Bratuža. Vedenje o anti-
ki je nato pridobil s študijem kla-
sične filologije ter branjem. Poleg
antike sta ga najbolj pritegnila fran-
coski in nemški svet. »Francija me
je duhovno zelo pritegnila z veli-
kimi imeni kot sta Pascal in Mari-
tain.« Od Nemcev sta ga pritegnila
Goethe ter med filozofi Nietsche.
»Slovenstvo je pač pri izviru zani-
manja. Zamejec sem.«
V delu njegovega pisanja iz slo-
venskih logov je zelo veliko poli-
tične misli, vselej o aktualnih raz-
merah v matični domovini. Alojz
Rebula je znan kot zelo oster kri-
tik medvojnih, povojnih in današ-
njih razmer v oporečniški drži.
Njegova razmišljanja koreninijo
v krščanstvu, katolištvu. »Krščans-
tvo je zame odgovor na smisel živ-
ljenja,« pove o svojem izhodišču.
»Dokler ga ni našel, je zelo trpel.
Zdaj je srečnejši,« ugotavlja sopro-
ga Zora Tavčar.
Tudi Tavčarjeva se ni mogla pre-
življati s svojimi knjigami, zato je
tri desetletja poučevala, predvsem
v tržaških srednjih šolah. Slovenš-
čino, zgodovino, zemljepis in ce-
lo latinščino. »Z največjo ljubez-
nijo predvsem slovenščino. Moj
namen je bil vzgoja srca in delo za
narod.«
Položaj slovenske manjšine je se-
daj seveda neprimerno boljši kot v
časih fašistične diktature. Gre za
dvoumno demokracijo, po tihem
je še vedno prisotna asimilacija. Ta
seveda ne pozna koroškega obse-
ga, a grizlja naš obstoj. Tudi bivši
jugoslovanski sistem, ki je silil Slo-
vence v italijanske stranke, napred-
ne seveda, je naredil veliko škode,
» komentira položaj tržaških Slo-
vencev Rebula.
Med mladimi se je razpaslo, da
ob prihodu Italijana v družbo zač-
nejo govoriti italijansko. »Ni več
prave ljubezni do jezika, z izjemo
nekaterih profesorjev in literarne-
ga natečaja revije Mladika,« obža-
luje Zora Tavčar. Za politiko se mla-
di manjšinci v Trstu skoraj ne za-
nimajo, v športu a so izjemno us-
pešni, celo na italijanski državni
ravni.
Omenjanje obeh imen pisatelj-
skega para poveže človek takoj s
tem jadranskim mestom, kljub
temu, da sta Rebula in Tavčarje-
va pognala močne korenine tudi
v naših krajih. Ne le z Rebulovi-
mi objavami pri celjski Mohor-
jevi družbi, ki je bila nekoč bolj
celjska kot dandanes. Tudi prva
knjiga Zore Tavčar, avtobiograf-
ska pripoved Veter v laseh je izš-
la v Celju.
Med celjskimi intelektualci sta
posebno veliko prijateljevala s po-
kojnim celjskim opatom Fride-
rikom Kolškom, prijateljujeta tu-
di s profesorico Boženo Orožen.
V številnih krajih na Celjskem sta
imela različna predavanja in pred-
stavitve knjig, tu tudi dopustuje-
ta. Z veseljem sta dopustovala pri
Covniku nad Logarsko dolino,
kjer je Rebula napisal roman Kač-
ja roža.
BRANE JERANKO
Pogled s štajerskega ganka.
Počitek na klopci pred domom pisateljskega para v Loki pri Zidanem Mostu. Alojz
Rebula in Zora Tavčar sta zelo ustvarjalna tudi v tretjem življenjskem obdobju.
St. 44 - 30. oktober 2002
26
KRONIKA
Cesta Arja vas-Velenje
vas popelje v smrt
Prehitevanje čez polno črto, vožnja po sredi ceste in vozniki, ki ogrožajo vse okoli sebe
Cesta Arja vas-Velenje je od leta
1996 do danes zahtevala že več kot
dvajset življenj, še več ljudi je bi-
lo ranjenih. Ne mine teden, da se
ne bi na cesti, za katero mnogi pra-
vijo, da je zakleta, zgodila promet-
na nesreča. Policisti so na cesti
dnevno prisotni. Z radarji, provi-
do, patruljami, v civilu, toda ne
zaleže. Ljudje drvijo. Tudi v smrt.
Dobro uro smo preživeU na posa-
meznih točkah ceste, ki s svojimi
nevarnimi ovinki in odseki kar kli-
če po nesreči. In videH dovolj. Le
delček sekunde je potreben in ne-
pazljivost se lahko krvavo maščuje.
Kot se je že tolikokrat doslej.
»Od kamnoloma do odcepa za Do-
brno je vseskozi polna črta. Ta del
je tudi zelo nevaren,« nam je razla-
gal Ljubo Poglajen iz Prometne po-
licijske postaje Celje. Toda vozniki
se požvižgajo na polno črto. V samo
dveh minutah je pred našimi očmi
in fotoaparatom prehitevalo kar pet
voznikov.
»Eden izmed pogostejših prekrš-
kov na tej cesti je vožnja po nasprot-
nem voznem pasu,« še dodaja Po-
glajen. Sekanje ovinkov, po doma-
če rečeno. Voznika, po videzu še ne
dvajsetletnega, ki je med vožnjo je-
del krof in ob tem vozil kar po sredi
ceste, očitno ni motilo, da je s tem
ogrožal sebe in ostale voznike. Tudi
dejstvu, da varnostni pas lahko reši
življenje, nekateri ne verjamejo. Ujeli
smo golfa, v katerem ne voznik ne
sopotnik nista bila pripeta. Petde-
set metrov pred policijsko patruljo
sta se hitro pripela, vendar zaradi
policistov, ne zaradi lastne varno-
sti.
Vozniki se med seboj na policij-
sko patruljo pogosto opozarjajo s
svetlobnimi signali. »Ljudje potem
na tem odseku vozijo počasneje in
se kontroli izognejo. Mnogi izmed
njih pa kasneje z divjanjem in ogro-
žanjem na cesti nadaljujejo. Znova
pritisnejo na plin, ker menijo, da
policijskih kontrol ne bo več,« raz-
laga Poglajen. Da ima naš sogovor-
nik prav, smo se prepričali sami. Voz-
nik, ki je pripeljal mimo policistov
- nanje so ga opozorili ostali z dol-
gimi lučmi, je kasne|e pohodil plin.
ovinke pa je zvozil po nasprotnem
voznem pasu. »Cesta je izredno ne-
varna zaradi številnih nagnjenih ovin-
kov. »Del ceste pri znanem gostišču
je kljub dobri vidljivosti izjemno var-
ljiv, pri odseku za Šentilj pa je vo-
zišče zelo gladko, kar kaj hitro pov-
zroči zdrs vozila,« je razlagal Pogla-
jen. Vozniki so premalo pozorni tu-
di na trenutne vozne razmere. »List-
je na cesti zna biti za voznika zelo
moteče. Sicer pa se največ nesreč
na cesti Arja vas-Velenje zgodi med
13.30 in 19. uro,« še dodaja naš so-
govornik.
Ko smo se zgroženi nad divjanjem
in igranjem nekaterih voznikov s svo-
jim in tujim življenjem vračali na-
zaj v Celje, je znova počilo. Na vin-
skogorskem klancu. Šlo je za manj-
šo nesrečo. Sodeč po tem, kar smo
tega dne doživeli, lahko kmalu poči
še huje...
_________________.... ._SIMQNA ŠOUNIC.
Ljubo Poglajen iz PPP Celje: pred leti je
doživel, da mu je po nesreči na rokah
umrl tuj otrok.
Neučakanost bi lahko bila usodna tudi za tiste, ki upoštevajo predpise.
-   Št. 44 - 30. oktober 2002   -
Smrtne žrtve
na cesti Arja
vas-Velenje
med leti
1996 in 2002
Nedelja, 23. 6. 1996
Pri Pirešici je 40-letni moto-
rist B. J. zapeljal s cestišča.
Umrl je na kraju nesreče.
Petek, 25. 10. 1996
Zunaj Črnove je 49-letni voz-
nik avtomobila A. F. prehite-
val kolono vozil in trčil v nas-
proti vozeče tovorno vozilo.
Umrl je na kraju nesreče.
Četrtek, 8. 5. 1997
Voznik je v Studencah prehi-
teval v slabo preglednem ovin-
ku in trčil v nasproti vozeč av-
tomobil, v katerem sta umrli
78-letna E. K. in 73-letna M
Z.
Petek, 25. 6. 1997
Na spolzki cesti in v nepregled-
nem ovinku je voznik zapeljal
na nasprotni vozni pas. V ne-
sreči so umrii štirje člani dru-
žine, 36-letni F. H., 34-letna
E. H. ter 11- in 13-letni sin.
Nedelja, 15. 3. 1998
V Črnovi je voznico osebnega
vozila zaneslo na nasprotni
pas, kjer je trčila v drug avto-
mobil. Na kraju nesreče je
umrl sopotnik, 54-letni R. Z,
Sobota, 28. 3. 1998
V Veliki Pirešici je 47-letni mo-
torist A. P. pri prehitevanju trčil
v vozilo, ki je zavijalo levo.
Motorist je umrl na kraju ne-
sreče.
Sreda, 1. 12. 1998
Pri odcepu za Bevče je voznik
prehiteval tovorno vozilo in tr-
čil v več vozil. Voznik A. O. je
umrl v velenjskem zdravstve-
nem domu.
Sreda, 28. 7. 1999
Pri vinskogorskem klancu je
21-letni voznik prehiteval to-
vorno vozilo in trčil v naspro-
ti vozečega 32-letnega moto-
rista A. P. B., ki je umrl na
kraju nesreče.
Ponedeljek, 13. 9. 1999
Vozilo T. C. je v Črnovi zane-
slo na nasprotni vozni pas, kjer
je trčilo v avtomobil 25-letnega
J. P. Sopotnik v vozilu sled-
njega je umrl med prevozom
v bolnišnico.
Sobota, 24. 7. 2000
Tik pred Velenjem je 31-letni
I. N. prehiteval in zapeljal na
nasprotni vozni pas, kjer je tr-
čil v več vozil. 32-letmk je umrl
na kraju nesreče.
Ponedeljek, 8. 4. 2002
Voznik avtomobila, 19-letni Z.
K., je v blagem ovinku na klan-
cu izgubil oblast nad vozilom
in zapeljal na drugi vozni pas,
kjer je trčil v nasproti vozeče-
ga voznika. 19-letnik je umrl
na kraju nesreče.
Sreda, 12. 6. 2002
V Črnovi je 35-letni motorist
R. R. trčil v tovorno vozilo in
umrl na kraju nesreče.
Sobota, 15. 6. 2002
Izven Male Pirešice je 28-let-
ni je Celjan z vozilom v kri-
žišču trčil v 66-letno kolesar-
ko M. L. Umrla je na kraju ne-
sreče.
Petek, 6. 9. 2002
26-letna N. V. je z osebnim vo;
zilom zapeljala na nasprotni
pas in trčila v vozilo, ki ji
pripeljalo nasproti. Voznica j?
umria na kraju nesreče.
Sreda, 9. 10. 2002
34-letna Z. Z. je z avtomobi-
lom zapeljala na nasprotni pas-
kjer je trčila v tovorno vozilo-
Poleg voznice je na kraju ne-
sreče umrla tudi noseča 31-let-
na A. P.
KRONIKA
27
Za boljšo
podobo policije
Kongres slovenske IPE - International Police Association v Zrečah
Minulo soboto so se čla-
li slovenske sekcije med-
larodnega policijskega
^uženja IPA, ki je tudi naj-
ečja in najvplivnejša sta-
lovska policijska organi-
acija na svetu, zbrali v Zre-
ah na četrtem kongresu.
Člani so izvolili tudi no-
rega predsednika, saj je Du-
lan Mohorko, ki je bil pred-
sednik šest let, svoje delo v
)oliciji končal že aprila le-
;os. Do leta 2003 bo to funk-
;ijo opravljal Stanislav
Ficko, ki je zaposlen v ura-
lu generalne policijske upra-
K, nam je povedal tiskovni
predstavnik IPE v Sloveniji,
ianez Mužič. Mohorku, ki je
t)il pred časom vodja urada
ilovenske kriminalistične po-
licije, pa so podelili naziv
astnega člana. Častni član je
postal tudi Milan Čuš, ki je
bil nekoč zaposlen v Policij-
ski upravi Maribor.
Na novinarski konferenci,
Id so jo pripravili pred za-
tetkom kongresa, je predsed-
aik svetovne IPE Michael
Odysseos s Cipra poudaril po-
lebo po boljši podobi poli-
cistov v javnosti. Ravno tej
je policijo potrebno tudi prib-
ližati, saj policija potrebuje
njeno podporo, drugače ne
nore biti uspešna, je še do-
lal.
Dušan Mohorko je med
drugim povedal tudi, da se
bdo pri IPl v prihodnosti
morali na določene primere
afer, ki pretresajo policijo,
tudi javno odzvati. V neka-
terih primerih pa slovenska
sekcija ni reagirala, ker naj
bi bil politični pritisk preve-
lik. Je pa pomembno sode-
lovanje s člani IPE v tujini,
ki je mnogokrat dobrodošlo
pri pridobivanju določenih
informacij, ki jih policisti
potrebujejo pri svojem delu.
Na kongresu, kjer so govori-
li tudi o preteklem delu, so
zavrnili prošnjo slovenskih
carinikov za članstvo v slo-
venski sekciji IPE, nam je še
povedal Mužič.
Združenje danes šteje več
kot tristo tisoč članov v 62
državah po svetu. Leta 1992
pa je bila v Riu de Janeiru v
to organizacijo sprejeta tudi
IPA sekcija Slovenije, v ka-
teri je danes včlanjenih že se-
dem tisoč oseb, kar pomeni
80 odstotkov članstva vsega
sestava slovenske policije. Ta-
kega odstotka članstva na-
mreč ne dosega nobena sek-
cija na svetu.
V mednarodnem merilu
je IPA pri Svetu Evrope re-
gistrirana kot nevladna
mednarodna organizacija s
posvetovalnim statusom, je
pa tudi pridružena članica
OZN.
SIMONA ŠOLINIČ
PROMETNA NESREČA
Izgubil oblast nad vozilom
Na regionalni cesti izven Vezovja pri Šentjurju se je v
petek, 25. oktobra, zgodila hujša prometna nesreča. 20-
letni A. S. iz Prevalj je v preglednem desnem ovinku izgubil
oblast nad osebnim vozilom in zapeljal na nasprotno smer-
no vozišče ter na bankino. Z vozilom je najprej silovito trčil
v betonsko škarpo, nato pa še v betonski jašek in betonski
Propust. Vsa trčenja so bila tako silovita, da je z vozila pri
vsakem trku odtrgalo več delov. Voznik se je huje poškodo-
1'al, njegov 18-letni sopotnik M. Š., prav tako iz Prevalj, pa
ie utrpel lažje telesne poškodbe.
S hudimi telesnimi poškodbami se je končala tudi pro-
tiietna nesreča, ki se je zgodila v sredo, 23. oktobra, v Pdd-
vrhu na območju Žalca. 50-letni kolesar Z. T. je med vož-
njo po klancu navzdol izgubil oblast nad vozilom in padel,
zaradi hudih poškodb so ga odpeljali v celjsko bolnišnico.
Gorelo je...
Tleč ogorek, ki je iz peči padel na zložena drva, je bil
\'2rok za požar v kurilnici stanovanjske hiše v Studencah
pri Žalcu. Zagorelo je v zgodnjih jutranjih urah, v soboto,
^6. oktobra. Lastnik J. V. je oškodovan za okrog pol mili-
iona tolarjev. Požar so pogasili okoliški gasilci.
Padel s traktorja
v četrtek, 24. oktobra, se je v Platinovcu v Šmarju pri
%ah zgodila delovna nesreča, v kateri se je pri vožnji s
'^'tietijskim traktorjem hudo poškodoval 53-letni J. Š. Ome-
j^ieni je med vožnjo z enoosno prikolico vozil po travniš-
^^n\ kolovozu, ko pa je zapeljal iz kolesnic v levo na trav-
•^'k, je voznik padel s traktorja. Ranjenega so prepeljali v
"^^Ijsko bolnišnico. „
DOBRO JE VEDETI:
...da je alkohol pri udele-
žencih v cestnem prometu
eden od najpogostejših de-
javnikov, ki vplivajo na na-
stanek situacij, zaradi kate-
rih pogosto prihaja do pro-
metnih nesreč. V prvih de-
vetih mesecih se je na cestah
naše regije zgodilo skoraj šti-
ri tisoč prometnih nesreč,
več kot 8 odstotkov povzro-
čiteljev pa je bilo vinjenih.
Število vinjenih povzročite-
ljev prometnih nesreč je
največje tudi pri najhujših
nesrečah. Letošnji devetme-
sečni podatki kažejo, da je
bilo vinjenih skoraj 36 od-
stotkov povzročiteljev pro-
metnih nesreč s smrtnim izi-
dom in nekaj nad 22 odstot-
kov povzročiteljev promet-
nih nesreč s hujšimi telesni-
mi poškodbami.
...da je v jesenskem in zim-
skem času zaradi vremenskih
razmer vidljivost zelo zmanj-
šana, zato policisti opozar-
jajo predvsem pešce in voz-
nike na večjo previdnost zla-
sti v večernem času in zgo-
daj zjutraj. Predvsem kresnič-
ke ali odsevni trakovi so za
pešce, ki v slabi vidljivosti
hodijo ob vozišču, izredne-
ga pomena, saj voznika v so-
ju luči opozarja na njihovo
prisotnost na vozišču. Številni
poskusi so pokazali, da voz-
nik pešca, ki je oblečen v tem-
na oblačila, z uporabo zasen-
čenih luči opazi šele na raz-
dalji 26 metrov, pešca, ki
uporablja odsevnike, pa voz-
nik opazi že pri razdalji 130
metrov. Nenazadnje je upo-
raba odsevnikov tudi zakon-
sko obvezna.
L MINI KRIMIČI
Vedno več
vlomov
Neznani storilci so pre-
tekli vikend znova vlam-
Ijali v osebne avtomobile
na Celjskem. Policisti ne
izključujejo možnosti, da
gre za večjo skupino.
Na parkirnem prostoru
pred stanovanjskim blokom
v Nušičevi ulici v Celju je
neznanec, najverjetneje s
podobnim ključem, odkle-
nil vrata osebnega avtomo-
bila last J. V. in iz vozila
ukradel pet plišastih igrač.
Na Trnoveljski cesti v Ce-
lju je bilo v noči na petek
vlomljeno v parkirano vo-
zilo taksi službe Speedy.
Vlomilec je odnesel avtora-
dio in taksimeter s tiskal-
nikom, vse skupaj vredno
okrog sto tisoč tolarjev. V
soboto pa so vlomilci pre-
senetili dva lastnika oseb-
nih avtomobilov v Celju.
Dopoldne je neznanec vlo-
mil v osebni avtomobil
znamke VW Passat, last S.
L, parkiran na Mariborski
cesti in iz vozila odnesel
kovček z dokumenti in
vrednostnimi papirji v skup-
ni vrednosti okrog sto tisoč
tolarjev. Popoldne pa je
neznanec na Mirni poti v
Celju vlomil v osebni avto-
mobil znamke Citroen Xan-
tia in iz notranjosti na ško-
do lastnika R. F. odtujil jak-
no z denarjem in mobilnim
telefonom.
Jezni gost
v gostinskem lokalu na
Ljubečni je v petek, 25. ok-
tobra, v poznih večernih
urah nekaj hudo razjezilo
enega izmed gostov. V svo-
jem besu se je namreč lotil
inventarja in ga dodobra
predelal. Vendar se tudi tak-
šni pogumneži bojijo poli-
cistov, saj je še pred njiho-
vim prihodom pogumno po-
begnil. Policisti že pospe-
šeno zbirajo vse podatke, ki
bi jih privedli do nesram-
neža, ki več kot očitno ne
pozna gostilniškega bonto-
na. Čaka ga kazenska ovad-
ba, saj je nebodigatreba
povzročil skoraj za milijon
tolarjev škode. Nekdo je bil
jezen tudi v Vojniku, kjer
je namerno poškodoval le-
seno ograjo bifeja Market in
razmetal mize in stole, po-
trgal plakate in povzročil za
sto tisočakov škode.
Pregnal jih je
alarm
v noči na četrtek, 24. ok-
tobra, so neznani storilci
vlomili v trgovino, ki je last
ZKZ Mozirja v Bočni. Med
vlamljanjem jih je očitno
pregnala alarmna naprava,
saj iz trgovine niso odnesli
ničesar. Na enak način so
skušali vlomiti še v prosto-
re kmetijske zadruge v No-
vi Štifti, od koder prav ta-
ko niso ničesar odnesli. Tudi
prostori kmetijske zadruge
v Novi Štifti so varovani z
alarmno napravo.
Mobilna
tatova
v trgovini Big Bang v Slo-
venskih Konjicah so v torek,
22. oktobra, pogrešali več
stvari, saj so neznanci iz tr-
govine, kamor so vlomili v
zgodnjih jutranjih urah, od-
nesli več stvari. Kasneje so
ugotovili, da sta v prostore
trgovine okrog četrte ure
zjutraj vlomila do zdaj še
neznana moška in iz vitrin
odnesla 20 mobilnih tele-
fonov. Nastalo škodo oce-
njujejo na okrog dva mili-
jona tolarjev. Prav tako sta
dva moška istega dne na av-
tobusni postaji v Velenju us-
tavila mladoletna A. T in M.
K. in jima z grožnjami in
fizično silo vzela mobilna
telefona. Fanta sta krajo pri-
javila, policisti pa za nez-
nancema še poizvedujejo.
CVETKE
• Poseben oddelek za so-
sedsko kriminaliteto pri
celjski policiji ugotavlja, da
je vse bolj pogost vzrok za
spore med sosedi parki-
ranje. V enem primeru sta
soseda obračunala po siste^
mu jaz tebi, ti meni. Prvi je
drugemu zapeljal čez nogo,
drugi pa je prvemu v jezi
poškodoval avto. Konec je
za oba enak. Sodnik za pre-
krške.
• O sumljivem moškem in
še bolj sumljivem in zgra-
žanju vrednem početju pred
gostinsko šolo v Celju so bih
obveščeni policisti minuli
teden. Po neuradnih podat-
kih so na kraju dogodka kaj
kmalu ugotovili, da je tam
stal Vili, ki si ga na roke pi-
li...
• V enem izmed znanih
celjskih lokalov je v sobo-
to ponoči zavladal popoln
mrk. Gostje, ki so se v na-
bito polnem prostoru gnet-
li kot sardine, so se za ne-
kaj trenutkov zastrmeli v tr-
do temo. Ali je prišlo zara-
di tega do kakršnegakoli za-
pleta, policisti ne poroča-
jo. Je pa znano, da je dogo-
dek spremljal tudi eden iz-
med kandidatov za celjske-
ga župana in sproti prem-
leval, ali bi morebiti uve-
del še več takšnih prijemov,
da bi zmanjšali stroške za
razsvetljavo v Celju...
• Pretekli teden je marsik-
do svojo jezo izrazil na
izredno nenavaden način. V
Slovenskih Konjicah se je
nekdo znesel nad osebnim
avtomobilom. Najprej je
obračunal z blatnikom, nato
je dodobra namlatil vetro-
bransko steklo, za piko na
i pa je skozi sprednje ste-
klo v avto vrgel še pravo
pravcato bučo z večjim pre-
merom.
Radarski nadzor cestnega prometa bo:
• v petek, 1. novembra, ves dan na območju celotne celjske regije;
• v soboto, 2. novembra, ves dan na območju celjske regije;
• v nedeljo, 3. novembra, popoldne na območju Rogaške Slatine;
• v ponedeljek, 4. novembra, popoldne na območju Laškega;
• v torek, 5. novembra, dopoldne na območju Velenja, popoldne pa na območju Sloven-
skih Konjic;
• v sredo, 6. novembra, ves dan na območju celotne celjske regije;
• v četrtek, 7. novembra, popoldne na območju Rogaške Slatine;
Št. 44 - 30. oktober 2002
Lepote
evropskega
severa
Norveška s troli in fjordi - Laponska tradicionalna
oblačila kot vaba za turiste
Norveška se ponaša z
nadvse razgibano pokra-
jino, katere lepote vsako
leto v vedno večjem števi-
lu odkrivajo turisti. Tako
se mi sredi poletja ni bilo
težko odpovedati toplemu
Jadranu in se y zameno po-
dati na nekaj tisoč kilome-
trov dolgo pot. Vabile so
me gore in predvsem fjor-
di. Želel pa se obiskati tu-
di kak ledenik, najsever-
nejšo točko Evrope in ne-
kaj otokov.
Nad vsemi temi naravni-
mi lepotami bdijo troli, pri-
ljubljena bajeslovna bitja,
ki so še najbolj podobna na-
gajivim škratom. Troli iz-
hajajo iz ene najbolj priljub-
ljenih dejavnosti Norveža-
nov - pripovedovanja zgod-
bic. So nepogrešljiv del nor-
veške folklore, rojeni iz
zgodb ob ognju, ki so lju-
dem pomagale prebiti dol-
ge, temne zimske mesece.
Nekateri troli so prijatelj-
ski, drugi so hudobni, živi-
jo pa pod zemljo, pod hiša-
mi, skednji in so krivci za
vse življenjsko gorje. Trole
je mogoče videti le ponoči.
Kadar nanje posije sonce, se
namreč spremenijo v ska-
le. Nič čudnega, da nisem
videl nobenega, zato pa sem
nanje naletel v vsaki proda-
jalni s spominki, kjer trole
ponujajo kot maskote, rez-
Ijane figurice ali pa se po-
javljajo v zgodbah mnogih
knjig.
Med fjordi
Že v prestolnici Oslo sem
se navduševal nad prvim fjor-
dom. Fjordi so globoke le-
deniške doline, katere je v
davni preteklosti zalilo mor-
je. Najbolj zanimivi so tisti,
ki se zajedajo globoko v ce-
lino južne Norveške. Tu so
tudi najdaljši, najbolj raz-
vejani in najgloblji fjordi.
Med njimi je pravi kralj Sog-
nefjord, ki meri z vsemi svo-
jimi rokavi preko dvesto ki-
lometrov, stene ob f jordu pa
se dvigujejo okoli 1700 me-
trov visoko! Preko pet kilo-
metrov širokega fjorda je spe-
ljan daljnovod, ki s svojim
razponom velja za najdalj-
šega na svetu. Fjordi so naj-
lažje dostopni z morja, od
koder je mogoče priti tudi
do najbolj samotnih kotič-
kov. Res enkraten je obču-
tek, ko drsiš po mirni gladi-
ni skozi ožino, nad katero
se iz morja strmo dvigujejo
visoke stene. Z glavne ceste
je mogoče občudovati le red-
ke fjorde, saj jih ceste obi-
čajno le prečkajo, redkeje pa
so speljane ob strmi obali.
V preteklosti je bila večina
fjordov dostopnih le z mor-
ja, norveška vlada pa k sre-
či nameni vsako leto precej
denarja za gradnjo cest tudi
do odročnejših predelov. Se-
veda so to najbolj pogosto
le ozke makadamske ceste s
številnimi ovinki. Kljub na-
pornim cestam pa se je vred-
no potruditi, saj se z njih od-
pirajo čudoviti razgledi na
visoke vrhove, ki se strmo
dvigajo iz morja in preko ka-
terih se belo penijo slapovi.
Po fjordih poleg trajektov,
ki povezujejo oba konca
obale, vozijo tudi tovorne
ladje in luksuzni parniki, ki
povezujejo sedem glavnih
pristanišč ob zahodni oba-
li in vozijo turiste vse do naj-
severnejše točke Evrope.
Čudovita pokrajina je že v
devetnajstem stoletju vzbu-
jala pozornost angleških tu-
ristov, tako da je danes v ne-
katerih fjordih precej hote-
lov in še več lepo urejenih
kampov. Kdor nima šotora,
lahko prenočuje tudi v pre-
prostih bungalovih, ki jih
premore skoraj vsak avto-
kamp. Najemnina za lese-
no hišico z nekaj ležišči za-
čuda ni pretirano visoka.
Potomci
nomadsicih
plemen
Daleč na severu Norveš-
ke sem prvič naletel na La-
ponce v narodnih nošah. V
deželi jih živi okoli dvajset
tisoč. Svoj jezik in kulturo
uspevajo ohranjevati, pri
čemer jih podpira tudi vla-
da. Vendar pa vedno ni bilo
tako, saj so še v šestdesetih
letih preteklega stoletja do
Laponcev vršili precej di-
skriminatorno politiko.
Sami, kot jim tudi pravi-
jo, so potomci nomadskih
plemen, ki se deloma še ved-
no oklepajo starodavnih na-
vad. Njihovi predniki so se
preživljali le z ribolovom
in gojenjem severnih jele-
nov, ki so jim dajali meso
in tople kožuhe, pozimi pa
so jih vpregli v sani. Danes
lahko še vedno naletiš na La-
ponce v tradicionalnih ob-
lačilih, predvsem na raznih
tradicionalnih prireditvah
ali na porokah. Nekateri pa
pisana oblačila uporablja-
jo kot vabo za turiste. Po-
zornost zbujajo v svojih pro-
dajalnah s spominki, ki vča-
sih predstavljajo le leseno
brunarico ali stojnico ob
prometni cesti.
Nekateri Laponci še da-
nes gojijo črede jelenov. Je-
seni zberejo jelene v veli-
kih ogradah. Približno pe-
tino črede pobijejo, pred
vsem bolne in pohabljene
živali. Meso, ki velja za pra
vo poslastico, sušijo, iz ko:
pa izdelujejo tople copate
plašče in spominke za turi
ste. Kože prodajajo tudi ve
likim predelovalcem, nekoi
pa so jih nosili na velike zim
ske sejme v vasi na jugu, kje;
so jih zamenjali za tisto, kar
so najbolj potrebovali. Vča-
sih so se Laponci selili z je-
leni. Jeleni se sicer še ved-
no selijo, toda Laponci jii"
ne sledijo več. Le nekatere
družine zapustijo domove
ob koncu zime, če morajo
gnati svoje črede na bolj od-
daljene pašnike. Ti letni po;
goni so pravzaprav zadnj'
ostanki njihovega nomad
skega življenja.
IGOR FABJAf*
Šotori Laponcev so le še zaradi turistov.
jirša Dom in Gabrijela Kunst sta na svojih ukinjenih in ponovno obujenih delovnih mestih polni načrtov o
L ponudbi in razvoju Trebnika.
Dvorec Trebnik odprl duri
z osveženo ponudbo in
a zunaj obnovljeno graj-
ko stavbo Dvorec Trebnik
iko na najbolj neposreden
lačin dokazuje, da zapleti
vodenjem podjetja Jelen,
aterega sestavni del je, nje-
pve dejavnosti niso okrni-
Prej nasprotno - težave so
jim dale nov zagon, pravi di-
rektorica Tehnološko inova-
cijskega zavoda Dravinjske do-
line in vodja projekta Dvorec
Trebnik Gabrijela Kunst, ki
je funkcijo ponovno prevze-
la po razrešitvi direktorja Je-
lena Franca Tomažiča, tako
kot tudi koordinatorica raz-
vojnih projektov Urša Dorn.
O živahnem utripu Treb-
nika so se lahko obiskovalci
prepričali prejšnji teden na
dnevih odprtih vrat. Dvorec
Trebnik je na njih predstavil
svoje rokodelce, grajski utrip
in pestro ponudbo že uveljav-
ljenih in novih poslovnih in
drugih daril. O različnih iz-
delkih iz naravnih materia-
lov so obiskovalci lahko zve-
deli vse iz prve roke - ne le,
kako so posamezen izdelek
naredili, temveč tudi, čemu
je namenjen. Zato sta poskr-
bela Simona Lebič in Igor
Lorbek.
MBP
Slatinskl hoteli
pred obnovo
v Termah Rogaška se pri-
iravljajo na enega največ-
h projektov v turizmu Ro-
aške Slatine, prenovo treh
najbolj znamenitih slatin-
ikih stavb. Pričela naj bi se
»začetku novembra. Zdra-
viliški dom, hotel Styria in
btel Strossmayer so pod
zaščito Zavoda za spome-
niško varstvo, zato bo ob-
nova zahtevna.
Po mnenju Nataše Artič,
vodje marketinga v termah,
bo obnova trajala predvido-
ma do marca. »Projekti so
pripravljeni, večino dovo-
ljenj že imamo, hotele pa v
tem tednu zapiramo. Zuna-
njosti ne bomo korenito
spreminjali, saj so stavbe pod
spomeniškim varstvom, do-
bile bodo le, tako kot vča-
sih, pokrite letne terase. To
bo edina večja sprememba
na pročelju, v ozadju hote-
lov pa bomo prenovili ozi-
roma posodobili cestno pro-
metni režim in dogradili
tnalo bolj sodoben dovoz.
Sicer pa je naložba vsebin-
sko in finančno zelo zahtev-
ka, saj nas bo stala približ-
lo 10 milijonov evrov.«
Prihodnjo pomlad bodo
§oste tako pričakali obnov-
ljeni Grand hotel Rogaška s
štirimi zvezdicami ter hote-
la Styria in Strossmayer, ki
^osta ohranila imeni in tri
^ezdice. »Zavedamo se, da
Samo obnova hotela ni do-
volj, zato že sedaj načrtuje-
■^0 razne vsebine in progra-
''le, kako gosta še dodatno
^dovoljiti. V prihodnje bo-
^0 dali poudarek tudi alter-
•^aiivni medicini, zato se že
'logovarjamo z mednarodno
Priznanim inštruktorjem sta-
kitajske medicine, ki bo
"^ekaj teh novosti vnesel tudi
^ naš svet vitalnosti in lepo-
te, ki ga bomo s to prenovo
še razširili,« dodaja Artiče-
va. BoJ
Št. 44 - 30. oktober 2002
30
PISMA BRALCEV
§ODMEV
V Vitanju
ne gre brez
zapletov
Komaj nekaj ur pred za-
ključnim rokom za oddajo
kandidatur za lokalne voli-
tve smo socialni demokrati
Vitanja opazili in opozorili
na očitno napako pri volil-
nih območjih v občini Vita-
nje.
Občinski svet je na eni svo-
jih rednih sej sprejel sklep,
da se volilna območja v Vi-
tanju ne spreminjajo glede na
prejšnje lokalne volitve. Po
tem, ko je bil na spletni stra-
ni občine Vitanje objavljen
sklep o določitvi volišč in vo-
lilnih območjih, pa smo ugo-
tovili, da se nekatera območja
ne skladajo s sklepom občin-
skega sveta, ki je določal, da
sprememb volilnih območij
ne more biti.
Ali je zgolj naključje, da
je ta sprememba pomenila
spremembo volilnega območ-
ja za sedanjega župana, ki naj
bi na teh volitvah kandidiral
za občinskega svetnika, ali ne,
prepuščamo v presojo obča-
nom. Kot zanimivost omeni-
mo le, da je bil s to spremem-
bo župan Slavko Krajnc pre-
stavljen iz volilnega območ-
ja, kamor je kljub protestom
velikega dela občanov posta-
vil sporno čistilno napravo.
Čudi nas, da se g. Kranjc
kot župan podpiše pod sklep
občinskega sveta, da se vo-
lilna območja ne bodo spre-
menila, potem pa glasove
podpore za kandidaturo iz-
bira po spremenjenem siste-
mu. Župan v svoji nepremiš-
ljenosti o tem celo obvesti
medije, češ da se mu godi kri-
vica. Županu je namreč ob-
činska volilna komisija za-
vrnila glasove podpore za
svetnika, ker jih je zbifal v
drugi volilnr^hoti. Medijem
je razlagal, da je podpise pod-
pore zbiral v tisti volilni eno-
ti, kot bi jih pred štirimi le-
ti, saj naj bi bil prepričan,
da se volilna območja niso
spremenila. To pa je že za-
vajanje javnosti, saj bi pred
štirimi leti te podpise moral
iskati v drugi volilni enoti,
to je na Trgu. Župan tudi pra-
vi, da je pač mislil, da je do
spremembe prišlo, ker so v
Vitanju uvedli ulični sistem,
ki ga pred štirimi leti še ni
bilo. Le kako naj kdo verja-
me, da se lahko, le zaradi prei-
menovanja imena ulice, hi-
še selijo iz ene v drugo volil-
no enoto? Z mojim razmiš-
ljanjem se strinja tudi pred-
sednica občinske volilne ko-
misije Irena Nečemer, ki pra-
vi, da je župan vedel za to,
da je njegovo zbiranje pod-
pisov v drugi volilni enoti v
neskladju s sklepom občin-
skega sveta. Žalostno je, da
se takšne stvari dogajajo prav
županu, ki bi moral biti v tak-
šnih stvareh najbolj poučen
in z njimi seznanjen. Lahko
verjamemo, da župan ni ve-
del, da zapušča svoje dose-
danje volivce?
Župan je za spremembo
območja torej moral vedeti,
saj je podpise zbiral na ob-
močju, ki ga je predvidevala
sprememba. Glede na to, da
je ta sprememba zadevala tudi
njega - zakaj ni na to opozo-
ril občinske volilne komisi-
je? Kdo je svetoval geodetski
upravi, kako naj potekajo me-
je volilnih območij? Predlog
o volilnih območjih so pri-
pravljale tudi strokovne služ-
be občine, nad katerimi ima
nadzor župan. So te strokovne
službe vedele za spremem-
be? Zakaj nanje niso opozo-
rile občinske volilne komi-
sije in kakšne strokovne služ-
be sploh imamo, da jih mo-
ramo na njihovo »strokov-
nost« opozarjati občani? Mor-
da pa je tako, ker so podre-
jene županu? Verjetno zara-
di tega krivec za nastalo si-
tuacijo ne bo nikoli znan, iz
celotne zgodbe pa je razvid-
no, kdo vse je za spremem-
be vedel, pa ni opozarjal. In
če ni, to pomeni, da se je z
njimi strinjal, mar ne?
Stanje volilnih območij je,
po zadnjem zasedanju občin-
ske volilne komisije, enako
kot na zadnjih lokalnih voli-
tvah, kar pomeni, da je v skla-
du s sklepom občinskega sve-
ta. Nepojmljivo je, da bi se
zgodba lahko odvila popol-
noma drugače, če se ne bi og-
lasili volivci in bi stvar pre-
pustili le pravnikom in stro-
kovnim službam. V vsakem
primeru bodo imeli občani
kmalu možnost presoditi tudi
to zadnjo zgodbo in poveda-
ti, kdo je v občini na strani
resnice in kdo na strani laži.
ANDREJ POKLIC,
predsednik 00 SDS Vitanje
^snJio'"'
Lastniku
planeta
Dovolite nam posredovati
nekaj naših misli ter izraziti
svoje mnenje v zvezi z ob-
jektom, ki nastaja v naši ne-
posredni bližini, kjer živimo
že od nekdaj, ko »imperija
TUŠ« sploh še ni bilo.
Vse to, kar vam danes že-
limo povedati, bi moralo bi-
ti povedano in upoštevano že
pred začetkom gradnje. V po-
stopku javne razgrnitve idej-
nega načrta dajemo pripom-
be, ves objekt pa je praktič-
no pred zaključkom gradnje.
Gradil se je na črno brez do-
voljenj. Na sestanku na mest-
ni četrti Gaberje nas g. Co-
kan ni pravilno seznanil in
tako ste nas prepeljali žejne
čez vodo.
V naše okolje ste prišli z
izgovorom, da boste polep-
šali izgled okolice in vnesli
razvedrilo. Verjemite nam,
da ste postavili drugo jedr-
sko elektrarno v Sloveniji, saj
podoba objekta daje prav tak
vtis. Postavili ste najgrši ob-
jekt v državi, še celo JE Krš-
ko nudi lepši izgled. Le za-
kaj vam Mestna občina Ce-
lje ni dala prostora na biv-
šem svinjskem sejmu, kamor
bi ta, na izgled neprivlačen
in visok objekt tudi sodil. So-
dil bi nekam na obrobje me-
sta, ne pa sem, kjer še biva-
mo, živimo in delamo navad-
ni ljudje. Z objektom Planet
bo naše življenje postalo nez-
nosno. Ne prinašate nam raz-
vedrila, ampak nemir. Miru,
ki smo ga uživali vsaj ob vi-
kendih, je konec. Najavlja-
mo, da bodo intervencije na
113 pogoste, ko bodo celj-
ski in drugi postopači ter hu-
ligani motili javni red in mir.
Živimo v hiši, kjer je v prit-
ličju krojaški salon, v prvi eta-
ži pa stanovanje. Pri številnih
težkih tovornjakih, ki vozijo
mimo naših hiš zaradi grad-
nje tega betonskega giganta,
imamo vsakodnevne čistilne
akcije. Umazana so okna,
okenske police, fasade, stre-
he, po cestah je ogromno pe-
ska, ki se z vsakim nalivom
spremeni v blato, oblaki drob-
nega prahu pa vdirajo skozi
vsako poro. Načeti so naši živ-
ci in naša pljuča. O, kako bi
privoščili vam, da bi živeh tu,
kjer je konec miru.
Betonski objekt nam je
vzel velik del dnevne svetlo-
be, tako da je potrebno ime-
ti v delavnici tudi preko dneva
luč, da se lahko naše delo
kvalitetno opravlja.
V času gradnje se g. Mogoč-
než pogosto pripelje v svojem
dragem avtomobilu, pogleda,
kako se rojeva njegov Planet
ter se odpelje nazaj v svoj im-
perij miru in zelene oaze.
Mi pa ostajamo v betonu,
prahu, hrupu, ropotu, azbe-
stu in CO2, ki ga in so ga za
sabo puščali številni kamio-
ni, ko so in še vozijo mimo
nas na gradbišče. Nešteto noči
prebedimo, saj nam gradbiš-
če ne da spati. Betoniranje
in druga gradbena dela po-
gosto potekajo do jutranjih
ur. Res smo navadni ljudje,
a tudi mi potrebujemo poči-
tek, ker pač hodimo v služ-
be, čeprav ne za milijone, am-
pak za povprečno plačo.
Nihče se ne vpraša, kako
vse to prenašajo otroci in sta-
rejši ljudje, ki stanujejo tu
že od nekdaj. Vsi nimajo in
nimamo te možnosti, da bi
si ustvarili dom drugje. Tu
živimo in delamo preprosto
in pošteno že od nekdaj. Za-
vedamo se, da proti vam ne
moremo uspeti, ker ste po-
stali osebno, poslovno in po-
litično premočan človek, ker
denar je sveta vladar, mi pa
smo le šibki posamezniki, pa
vendarle.
Ne strinjamo se, da tako
velika gradnja na črno zdaj
izsiljuje legalizacijo in nak-
nadno pridobitev gradbene-
ga dovoljenja, pri tem pa se
zavedamo, da naših pripomb
ni več mogoče upoštevati.
Nam, navadnim državlja-
nom, pa v tem okolju ni bilo
dano pridobiti nobenega so-
glasja, niti za dograditev ene
same otroške sobe, kaj šele
za postavitev dodatnega sta-
novanjskega objekta. Bi tu-
di mi morali začeti graditi na
črno, da bi lahko naknadno
dobili dovoljenje?
Tako nekorektnega odnosa
do nas, starih stanovalcev tega
dela mestne četrti, nismo pri-
čakovali. Pošteno in pravil-
no bi bilo, da se naše pripom-
be v okviru možnosti upošte-
vajo, to bi nam bilo v zadoš-
čenje, četudi v obliki javne-
ga opravičila, saj kaj druge-
ga od vas tako ni mogoče pri-
čakovati. Časi bojkotov,
stavk, blokad so menda mi-
mo. Ali pa tudi ne?
SOSEDJE PLANETA TUŠ
(naslovi so v uredništvu)
Stolček
čaka le
nekatere
v Novem tedniku so bili
na šestih straneh objavljeni
kandidati za volitve župana
in svetnikov v Mestni občini
Celje. Za mestne svetnike se
poteguje 369 kandidatov in
6 kandidatov za župana. Za
župansko mesto se na Dobr-
ni potegujeta dva kandidata
in 24 za občinske svetnike.
Vsem kandidatom privoš-
čim čimveč glasov. Hkrati pa
sprašujem tiste bodoče mest-
ne svetnike in župana, ki bo-
do izvoljeni, ali se mislijo lo-
titi tudi problemov parkira-
nja pred stanovanjskimi blo-
ki, dvojnega plačevanja TV-
programov in obračunavanja
vode v večstanovanjskih ob-
jektih, kjer ni vodomerov. Bo-
dočim občinskim svetnikom
in županu pa.predlagam, da
bi imeli veliko volje za reše-
vanje stanovanjskih proble-
mov in še problema v samem
središču Dobrne, ki je obča-
nom in občankam dobro
znan.
JURU CVIKL, Dobrna
Od
kljukastega
križa do
rdeče
zvezde
Tako je poimenovana pro-
jektna naloga Koroškega po-
krajinskega muzeja Slovenj
Gradec, ki je namenjena čez-
mejnemu sodelovanju med
republikama Slovenijo in
Avstrijo.
Za uvod k našemu prote-
stu naj spomnimo, da so že v
osnovi bistvene ideološke raz-
like med Hitlerjevim nacio-
nalsocializmom in komuniz-
mom. Tako se je nacional-
socializem kot posebna ob-
lika fašizma gradil na dikta-
turi in rasnem razlikovanju,
komunizem pa je predstav-
ljal brezrazredno družbo, po-
družbljanje proizvajalnih
sredstev in enakopravnost
med ljudmi. Fašizem je spro-
žil 2.svetovno vojno, ki je ter-
jala 50 milijonov človeških
žrtev in naše partizanske si-
le so se ob podpori antihit-
lerjevske koalicije bojevale
proti njem.
Posebej je potrebno ome-
niti oddajo na avstrijskem 2.
programu TV dne 25.9.2002
o dogajanjih med 2. svetov-
no vojno. V tej oddaji pripo-
vedovalci prepričujejo gledal-
ce, da je bila Avstrija v bis-
tvu žrtev nacizma (mi pa ve-
mo, da so Avstrijci enakovred-
no sodelovali z Nemci v oku-
pacijskih silah v Sloveniji),
da so nacisti preseljevali slo-
venske prebivalce Koroške in
Slovenije in da je bilo na ob-
močju bivše Jugoslavije
1,700.000 človeških žrtev kot
posledica medetničnega in
verskega obračunavanja oz.
državljanske vojne. Torej či-
sto ponarejene zgodovine.
In za kaj pravzaprav gre?
Za časa Bajukove vlade je
bil sprejet projekt v okviru
programa Phare - čezmej ne-
ga sodelovanja med Sloveni-
jo in Avstrijo - z naslovom
Od kljukastega križa do rde-
če zvezde. Iz predloženega
gradiva izhaja, da želijo av-
torji, s fotografsko in doku-
mentarno razstavo ter ko-
mentarji in spremnimi pub-
likacijami, slovenski in av-
strijski javnosti predstaviti
(po njihovem) zgodovinsko
na novo utemeljeno nespor-
no dejstvo, da sta si bila po
programih in praksi na ozem-
lju slovenske in avstrijske Ko-
roške ter Štajerske komuni-
zem in nacizem povsem so-
rodna in celo enaka. Pod ena-
čaj pa želijo avtorji postaviti
tudi nemško okupacijo in
naš odpor, nacistično stran-
ko NSDAP in KPS, gestapo
in Ozno, Zvezo mladine Slo-
venije in Hitlerjugend itd. ter
tako zabrisati razliko med na-
padalcem in napadenim,
med rabljem in žrtvijo ipd.,
kar bi pomenilo rehabilita-
cijo okupatorja in diskredi-
tiranje NOB. Razstava naj bi
bila stalna in naj bi se selila
na vsa območja čezmej nega
sodelovanja med Slovenijo in
Avstrijo v okviru programa
Phare.
Nosilec tega programa je
Koroški pokrajinski muzej
Slovenj Gradec, izvedel pa naj
bi ga v sodelovanju z muze-
jem iz Kranja in podpisniki
iz Avstrije. Zanimivo pa je,
da je to sodelovanje zavrnila
večina muzejev: Ljubljana,
Maribor, Celje, Velenje, Bre-
žice in Nova Gorica ter po-
samezniki iz zgodovinske
stroke zaradi nesprejemljive-
ga naslova in vsebine. G. Li-
nasi iz Pokrajinskega muze-
ja Slovenj Gradec sicer trdi,
da so to storili, ker so jih ne-
kateri prepričali brez strokov-
ne argumentacije, kar pred-
stavlja skrajni cinizem. Linasi
tudi pravi, da se z borčevski-
mi organizacijami ne bo po-
govarjal, ker imajo na te za-
deve povsem svoje poglede.
Menda kot partner nismo do-
volj strokovni. Mi pa smo pre-
pričani, da se pod njegovo
»strokovno fasado« skriva
spolitiziranost izrazito desne
pohtične opcije. Prepričani
smo, da bi bile lahko borčev-
ske organizacije prve sogo-
vornice, če bi bila vsebina
programa zastavljena dobro-
namerno.
Ker je bila na nedavnem
srečanju v spomin na prvo
frontalno bitko partizanske-
ga bataljona na Čreti okto-
bra 1941 leta zbrana večina
udeležencev in njihovih so-
mišljenikov, predlagamo, da
zaradi Sloveniji škodljivih
namenov pošljemo protest
Ministrstvu za ekonomske
odnose in razvoj zaradi revi-
zije za vključevanje omenje-
nega programa v program
Phare in vsem občanom tega
območja, z nasvetom, naj ne
namenjajo proračunskih
(davkoplačevalskih) sredstev
za tovrstne namene. O pred-
laganem protestu obvestimo
tudi medije.
RADO CILENŠEK,
predsednik OZ borcev in
udeležencev NOB Spodnje
Savinjske doline
PRITOŽNA
JCNJIGA
Umazane
igrice
icanaia
TV3
Pred slabim letom sva s si
nom večkrat sodelovala v
kvizu na TV3. Pridno sva od-
govarjala na zastavljena vpra-
šanja in odgovore zvesto po-
šiljala na uredništvo. Pove-
dati moram, da sva nekaj-
krat, ko sva bila izžrebana,
obljubljeno nagrado tudi do-
bila. V kvizu sva pridno so-
delovala še naprej in tudi
lansko zimo sva bila izžre-
bana za lepe knjižne nagra-
de, med drugim za lepo knji-
go Enciklopedija Slovenije.
Toda, glej ga zlomka! Mine-
va že dobrih deset mesecev
od žrebanja, pa kljub več-
kratni intervenciji knjig še
ni na vidiku.
Spomladi, točneje 28. ma-
ja letos, je celo sama vodite-
ljica programa gospa Nadja
Leban stoodstotno zagotovi
la, da knjige bodo. Žal pa je
pozabila povedati, v katerem
letnem času oziroma katere
ga leta se bo to zgodilo, če se
sploh bo.
Na TV3 sem večkrat pokli-
cala po telefonu in vljudno
vprašala, kdaj bom prejela za-
služeno si nagrado, vendar pa
me je »prijazni« receptor ali
vratar gospod Mitja Grmov-
šek zasliševal, zakaj želim go-
voriti z odgovorno osebo na
TV3. Ko sem mu odgovori-
la, je telefonsko zvezo vsa
kič prekinil. Sedaj moje kli-
ce enostavno ignorirajo in te-
lefonske slušalke ne dvigu-
jejo. To lahko trdim z mirno
vestjo. Če namreč kličem s
katere druge telefonske šte-
vilke, gospa Leban slušalko
sicer dvigne, ko pa zasliši moj
glas in zahtevo, da želim od-
govorno osebo, je zveza spet
v trenutku prekinjena.
Nezaslišano in nerazumlji-
vo ter skrajno nesramno in
škandalozno obnašanje neke
televizijske hiše in ljudi, ki
jo vodijo. Mislim da je prav,
da gledalce dobronamerno
opozorim, v kaj se spuščajo,
ko jih bodo na TV3 naplah-
tali z raznimi kvizi in lepimi
nagradami. Vse oddaje, v ka-
terih sva s sinom sodelova-
la, imam posnete na kasetah
in arhivirane ter jih namera-
vam predati odvetniku in
pravico do knjig poiskati po
sodni poti.
DARJA ŠKRABL,
Štore
St. 44 - 30. oktober 2002
.TV VODIČ
31
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
p0nedeuek,4.11.:
skrftagesuvradiaceue
Ujemite Skrita gesla
Pozorno nas poslušajte vsak dan od pone-
deljka do petka, ko vam bomo v dopoldan-
skem, popoldanskem in večernem progra-
niu zavrteli tri skrita gesla Radia Celje. Ge-
sla bodo enaka pet dni, tako da jih boste
lahko shšah naslednji dan, če jih boste kak
dan zamudili. V petek jih boste slišali zad-
njič, naslednji teden jih bodo namreč zame-
njala tri nova gesla. Ko boste zbrali vsa gesla
tekočega tedna, jih pošljite na naš elektron-
ski naslov: desk.radio@radiocelje.com, v naš
sms nabiralnik 031 760-461 ali po pošti na
naslov Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Ce-
lje, s pripisom Za skrita gesla. Javite jih lah-
ko tudi na tel. številki 49-00-880 in 49-00-
881 eno uro pred glavnim tedenskim žreba-
njem, ki bo vsak torek ob 11.15 v novem-
bru.
Vsak teden bomo med tistimi, ki bodo
zbrali tri tedenska gesla, izžrebah nekoga,
ki bo prejel tedensko nagrado. Na koncu
meseca pa bomo nekomu, ki bo poslal čim
več tedenskih gesel ali pa morda celo zbral
4-krat po tri gesla Radia Celje, podelili glavno
nagrado, sanjsko potovanje za dve osebi v
vrednosti 200.000 tolarjev.
ZDRAVJU PRIJAZNE MINUTE
Vedenjski slog prebivalcev
na Celjskem
v oddajah, ki jih vsakih 14 dni ob torkih
pripravljamo skupaj z Zavodom za zdravs-
tveno varstvo Celje, govorimo o zanimivih
zdravstvenih temah. V tokratni oddaji se bo
Nataša Leskovšek, ki oddajo pripravlja, po-
govarjala z Nušo Konec Juričič o odvisnosti
od alkohola, o tem, kdaj je pitje prekomer-
no, kdo je alkoholik, katere poti zdravlje-
nja so na voljo, kako lahko pomagajo svoj-
ci... Nuša Konec Juričič bo predstavila tudi
podatke iz raziskave o vedenjskem slogu na
Celjskem.
SREDAA n., ob 18.00: fullcool
Radijski spomin za otroke
v otroški oddaji FuU Cool boste tokrat lahko
sodelovali v nagradno glasbeni igri Radijski
spomin. Vsi, ki še niste dopolnili 18 let, bo-
ste med številkami od 1 do 16 lahko iskali
glasbene dvojčke. Če jih boste odkrili, si boste
prislužili lepo nagrado. Naši telefonski šte-
vilki za klice v živo sta 49-00-880 in 49-00-
881.
IrEDA, 6. n. ob 19.20: pop ČVEK
Jurki&Basisti ter Dama in
Top
Založba Multimedia je septembra izda-
la album Dama in Top, pod katerim je pod-
pisana zasedba Jurki&Basisti. Jurki se naj-
lažje predstavi kot avtor besedil in soav-
tor glasbe ter kot izvajalec že legendarno
kultnega songa Od dela se umira. Je pisec
glasbenih kulis za mnoge gledališke pred-
stave, filme in radijske igre. Jurki s prija-
telji na avtorskem prvencu napleta zgod-
be iz vsakdana - ljubezenske, bizarne, to-
ple in prisrčne. Na čvek vas vabi Simona
Brglez.
Elektronski naslov studia Radia Celje je
desk.radio@racliocelie.com. Vaša SMS spo-
ročila sprejemamo na tel. št. 031 760-461,
obvestila o radarskih kontrolah in razmerah
na cestah pa na 031 609-609.
ČETRTEK, 31. oktobra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zabavna
melodija tedna, 5.50 Porodlo AM2S, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Med zapraše-
nimi bukvami, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek, 11.00 Podoba
. dneva, 12.00 Novice, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes,
15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Ponovitev
oddaje Odmev, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30
Poglejte v zvezde - z Gordono in Dolores, 23.00 Na krilih ljubezni
(love songs), 24.00 SNOP - skupni nočni program lokolnih in
regionalnih radijskih postaj Slovenije
PETEK, 1. novembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-
na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajni-
ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40
Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme
Zreče, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.40 Halo, Zdra-
vilišče Laško, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes,
15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack
pot, 18.00 20 vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program,
19.30 Študentski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni pro-
gram lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
SOBOTA, 2. novembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna
melodijo tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poroolo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kroniko RaSlo, 7.40 Tečajnico, 8.00
Poroda, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice,
10.15 Čisti ritmi 80tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90
fih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00 Regijske novice,
14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šporf danes,
15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 ŠKL, 17.00 Kronika,
17.45 Jacic pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15
Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni
program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NEDELJA, 3. novembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-
na melodijo tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kroniko RaSlo, 8.00 Poroči-
lo, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10
Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Do-
mačih 5,12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00
Glasbo iz studia Radia Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni
program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PONEDEUEK, 4. novembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-
na melodijo tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 7.40 Tečajni-
co, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00
Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba
dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.15 Bingo jack,
14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Volitve 2002, 15.00 Šport
danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Top 5 glasbe-
nih željo, 17.00 Kronika, 18.00 Rodi ste jih poslušali, 19.00
Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in volčkov,
24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih
radijskih postaj Slovenije
TOREK, 5. novembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-
na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajni-
ca, 8.00 Poročila, 8.25 Porodlo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00
Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 14.00 Utrip s
Celjskego, 14.30 Volitve 2002, 15.00 Šport danes, 15.30
Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Zdravju prijazne minute
(oddajo vsakih 14 dni), 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00
Vaše nojljubše, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 20.00
Radio Balkan, 21.30 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00
Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokal-
nih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
SREDA, 6. novembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-
na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo, 7.40 Tečajni-
ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00
Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice,
13.30 Moli 0,14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Volitve 2002,
15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20
Filmsko platno, 17.00 Kroniko, 17.45 Jack pot, 18.00 Full
cool, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.20 Pop čvek,
21.30 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00 Dobra Godba,
24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih
radijskih postaj Slovenije
■ TEDNIK

35
Mulholland
drive
Po Divjih v sr-
so se vnemale
ijate: ali je zad-
i prizor filma -
itega z roman-
co mavrico v
vratnem ogle-
ila - Lynch po-
el po svoji volji ali po na-
l^u producentov? Večina se
strinjala, da ne glede na
l^ovor tak konec filmu še
iširi obseg ironije. Da to-
I četudi konec je naprav-
'ji po nareku producentov:
ivji v srcu so zaradi tega le
'bolj divji. Mulholland dri-
ije podoben primer Iz za-
njene TV serije je Lynch re-
Ifilm, kateremu se pozna,
1 ima slepe oziroma nedo-
nčane rokave. Toda zara-
itematikeprav vsak tak ro-
IV še bolj postavi temelje
Ima na svoje mesto. Česar
tina drugih režiserjev ne
ifl povedati ne z voice over-
mne z dialogom, Lynch -
]di preko teh nedokonča-
osti - vizualizira. (Kar je
mika ena bibličnih zapo-
di filma.)
Mulholland drive je voz-
la po temni strani Holly-
jooda. Vse, kar vidite, lah-
p vzamete kot komentar
\l Hollywooud. Zakaj ka-
^kterji nerazložljivo izgi-
\ajo? Zakaj so identiteteza-
mljive? Zakaj lahko kdor-
oli govori katerikoli dia-
)g? Hej - se vam zdi, da je
} kaj drugega kot vsakod-
ivnost v mestu sanj in v
'ihovih izdelkih? Nekate-
' stvari Lynch pove dovolj
titno: starčki, ki imajo ta-
0 premočrtni okus, da za-
idi miljoninke odstopanja
grenkobi požirek espresa
a/e izpljunejo, diktirajo
pdbe in akterje filma,
ilm sidrajo v preteklosti.
(Zato uvodna špi-
ca, kakršna je. In
zato znotraj dri-
vea snemajo tak
film, kakršnega
pač snemajo.) Če
ne ubogaš, so tu
kazni. Toda toli-
ko o očitnosti.
Lynchev simbolični jezik
je šele šala. Zakaj se pevka
v baru Silenzio sredi pre-
sunljive pesmi zgrudi, pe-
sem pa gre naprej? Ker ni
orkestra. Ker ni čustev. Ker
so čustva industrializirana.
Diktirana. Vsakdo jih lah-
ko zapoje. Toda nič ne stoji
za njimi. Orkestra ni. Je le
smrt - in potem te odnesejo
z odra. In če naredimo še
en korak naprej: zgodba
ima tudi racionalno razla-
go (prvi del filma so sanje
mrtvega dekleta, drugi del
je prebujanje in odmiranje
sanj), ampak ta racional-
na razlaga se ne bojuje z ne-
racionalno, temveč jo kveč-
jemu poglablja. Zaradi vse-
ga tega je M. drive film, ki
ni le vprašanje filmski in-
dustriji, ampak tudi odgo-
vor nanjo. Raziskovanje no-
vih poti. Bi film kot umet-
nost sploh obstajal, če se po-
ti ne bi iskale? Verjetno ne.
Seveda Lynchu za takšno po-
četje niso znali dati druge-
ga kot nominacijo za reži-
jo. Toda tole je vendarle
film, ki sicer temelji na nje-
govem dosedanjem delu, a
se obenem odpira povsem
navzven; izredno mlado-
sten, vizionarski, agilen
film: film, ki kaže izredne
možnosti filmanja znotraj
pravil, ki si jih je določilo;
izjemno delo.
PETER ZUPANC
Ocena: 10/10
»Domačinski film«
Režiser Tugo Štiglic o svojem filmu Pozabljeni zaklad
TUgo Štiglic je med dru-
gim avtor Poletja v školjki,
prvega in drugega dela. Tret-
jega so snemaH, ko je pro-
padla Viha. In sedaj, tik pre-
den se vrne Viha (sicer v
malce drugačni obliki), se
vrača tudi on: s Pozablje-
nim zakladom, ki po dol-
gem času prinaša žanr
otroškega oziroma mladin-
skega filma na naša plat-
na.
Mladinski film je pri nas
v bistvu pozabljeni žanr. Za-
kaj je tako - oziroma za-
kaj ste se ga odločili obudi-
ti?
Ja, mladinski film je pri nas
res kot pozabljeni žanr - ali
kot pozabljeni zaklad. Od le-
ta 1988 naprej je bil posnet le
Kavčičev Nepopisan list. Pred
osamosvojitvijo smo jih po-
sneli vehko, otroški film ni
bil pastorek. Logično, saj je
bil tudi najbolj rentabilen ža-
nr za tako majhno državo.
Upam, da smo ga sedaj obu-
dili, da ne bo več pozabljen.
Vendar se z njim ukvarjajo in-
stitucionalno. Sramota je za
filmski sklad, da ne skrbi za
otroški film. Prav tako ne de-
la na tem, da bi vzpodbujal
ali pomagal pri dodelavi to-
vrstnih scenarijev. Mi smo dali
predlog že z Dvojnimi počit-
nicami, pa nismo prišli sko-
zi. Že narejenemu Pozablje-
nemu zakladu pa je sklad od-
bil povečavo. (Denar za po-
večavo je kasneje dala Zava-
rovalnica Triglav, op. p.)
Res, kaj se je dogajalo s
skladom - kako so argu-
mentirali to odločitev?
Komisija, ki je gledala film
- preko video sistema - je
film dobro ocenila. In je za-
čudena, da sklad kasneje po-
večave ni odobril. Slednje je
odločil direktor sklada Filip
Robar Dorin. V utemeljitvi
pravi, da je TV itak dolžna
denar skladu in so se pro-
gramsko pač odločili za po-
večavo Amirja in Šelestenja.
Na koncu dobiš občutek, kot
da je filmski sklad zasebna
ustanova.
Vrniva se k filmu: kdaj
se je začelo delo na Pozab-
ljenem zakladu?
Pred šestimi leti sem nacio-
nalni televiziji ponudil dva sce-
narija, za Dvojne počitnice in
Pozabljeni zaklad, ki je prišel
na vrsto drugi. V pomanjka-
nju scenarijev gre človek v li-
teraturo in tam poišče kaj pri-
mernega. Knjiga Ivana Sivca
(po njej je nastal scenarij za
Pozabljeni zaklad, op. p.) se
mi je zdela duhovita, zanimi-
va - sicer zahtevna za snema-
nje - toda prijetna za gleda-
nje, pa tudi sporočilo ima.
S snemanjem smo začeli
lansko leto julija. Priprave so
bile kratke - več dela smo
imela s pogodbami in pripra-
vo predračunov. Snemali smo
v okolici Ljubljane, ob Ljub-
ljanici, ker se zgodba pač do-
gaja ob reki. Predvsem se ni-
smo hoteli zgledovati po ža-
nrskih filmih - hoteli smo na-
rediti »domačinski film«, film
za vso družino.
V zakladu ste združili
staro igralsko gardo in mla-
de igralce. So morali oboji
na avdicijo?
(Smeh) Ne. Vloge starej-
ših igralcev so tako ali tako
majhne; z veseljem so so-
delovali, ker imajo radi
otroški film. Za mlade pa
je avdicija bila. Le dekle,
Katjo (Rokerco v filmu),
smo potegnili iz Dvojnih po-
čitnic. Sicer pa so sedaj tu-
di mladi igralci že starejši
- od snemanja so toliko
odrasli, da se jih komajda
prepozna.
Milan Dekleva je na no-
vinarski konferenci dejal,
da namerava televizija vsa-
ko leto posneti podoben pro-
jekt. To še drži - in, če drži,
boste v igri za režijo?
Ja, očitno mora TV prev-
zeti produkcijsko delo, če se
sklad ne zmeni za tovrstne
projekte. Vendar bo to velik
finančni zalogaj: film zahte-
va ogromna sredstva. Potre-
bovaU bodo dobro in hitro
ekipo. Ne vem - stvari sicer
gredo v to smer, a četudi se
bodo tako iztekle... nisem
edini režiser v naši hiši. Bo-
mo videli.
Trenutno si želim le to, da
bi mladi sprejeli film.
PETER ZUPANC
PRIHAJAJII
Vladavina ognja
Reign o£ Fire
Igrajo: Mattew Mcconaughey, Christian Bale,
Izabella Scorupco
Režija: Rob Boivman
Scenarij: Greg Chabot, Kevin Peterka, Matt Greenberg
Zvrst: akcijski triler
Dolžina: 105 minut
V sodobnem Lon-
donu dvanajstletni
Quinn nehote prebudi
ogenj bruhajočega
zmaja iz njegovega
stoletnega spanca.
Dvajset let kasneje je
zaradi pošasti in nje-
nih potomcev opusto-
šen skoraj ves svet.
Zmaji so izjemno in-
teligentni in razviti,
planeta pa niso pri-
pravljeni deliti z nikomer. Kot vodja gasilcev je Quinn od-
govoren za odganjanje pošasti in skuša ohraniti pri življe-
nju majhno skupnost, ki se bori za golo preživetje. V njiho-
vo sredo pride vročekrvni Američan Van Zan, ki pravi, da
pozna način, kako ubiti zveri in rešiti človeštvo - način, ki
ga Quinn ni še nikoli preizkusil.
Pozabljeni zaklad
Igrajo: Žiga Zver, Aleš Šubic, Nino Koritnik,
Roman Končar, Desa Muck, Demeter Bitenc.
Režija: Tugo Štiglic
Scenarij: Tugo Štiglic
Zvrst: mladinski
Dolžina: 88 minut
V idiličnem mestecu na ro-
bu ljubljanskega Barja svoje
brezskrbne dni preživljajo
učenci 6.a razreda. Sprti med
Komarje in Žabarje tekmu-
jejo za prestiž na reki ali pa
za naklonjenost mladih gos-
podičen. Dogajanje pa popol-
noma zaplete prihod skriv-
nostnega neznanca. Francoz
z imenom g. Merci pod krin-
ko turista raziskuje zgodovi-
no kraja, najbolj pa ga zani-
majo stare kuharske knjige,
še posebej Vodnikove Kuhar-
ske bukve. V njih je namreč
skrita šifra, ki lahko tistemu, ki jo odkrije, omogoči najdbo
velikega zaklada.
Lili in Žverca
Lilo & Stich
Igrajo (glasovi): Daveigh Chase, Christopher
M. Sanders, Tia Carrere...
Režija: Chris Sanders in Dean Deblois
Scenarij: Chris Sanders in Dean Deblois
Zvrst: animirani
Dolžina: 85 minut
Osamljena havaj-
ska deklica Lila živi
sama z 19-letno sestro
Nani. Obe imata te-
žave s socialnim de-
lavcem Koberjem, ki
dvomi, da lahko Na-
ni skrbi za deklico. V
enem od prepirov si
Lila zaželi novega
prijatelja, naključje
pa ji pripelje Poskus 626, neubogljivo, razgrajaško, nepre-
bojno in negorljivo bitje iz vesolja , ki misli hitreje kot
računalnik, vidi v temi in premika tritisočkrat večje pred-
mete od sebe. Lili ga poimenuje Žverca in posvoji, Žverca
pa se pri njej skrije pred svojimi vesoljskimi zasledovalci...
Mulholland drive
Mulholland drive
Igrajo: Matteuj Mcconaug-
hey, Christian Bale,
Izabella Scorupco
Režija: David Lynch
Scenarij: David Lynch
Zvrst: drama
Dolžina: 145 minut
Film govori o treh ljudeh, ki jih združijo okoliščine, ti-
pične za režiserja Davida Lyncha. Najprej je tu Rita, kar
seveda ni njeno pravo ime. Na začetku slavne hollywood-
ske ulice ji dva moška grozita z orožjem in jo vržeta iz
njenega avtomobila. Tisti trenutek se v njiju zaleti drug av-
tomobil, moška umreta, Rita pa izgubi spomin. Seveda Rita
ni njeno pravo, nadela si ga je po filmskem plakatu za film
Gilda, v katerem igra Rita Hayworth. Potem je tu še naivna
Betty, ki iz podeželja pride po slavo in bogastvo. V tetinem
stanovanju najde Rito in ji pomaga pri iskanju prave identi-
tete, saj v njeni torbici najde veliko denarja in nenavaden
ključ. Filmskega režiserja Adama pa dva sumljiva italijan-
ska gospoda prepričujeta, naj angažira neko igralko. Ko iz-
ve, da ga lastna žena vara, začne vedno bolj propadati...
m
CELJSKIH 5 PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (21.10. do 27.10.)
Gremo v kino!
Kebra v Košakovem Zveneneju v glavi igra Jernej Šugmar
'^gradno vstopnico prejmejo Melita Knez iz Galicije, Zlal
^ Kronovšek iz Braslovč in Borut Bezgovšek iz Stope.
44. nagradno vprašanje: Kdo je v vseh treh filmih (K
^genjčki umolknejo, Hannibal, Rdeči zmaj) upodobil ra2
vpitega gurmanskega psihic
tra dr. Hannibala Lecterja?
Odgovore na dopisnici
pošljite na Novi tednik, Pre-
šernova 19, 3000 Celje, do
ponedeljka, 4. novembra (do
takrat morajo prispeti!). Ne
pozabite nalepiti kupona in
napisati naslova. Izžrebali bo-
mo tri dobitnike brezplačnih
vstopnic.
-   Št. 44 - 30. oktober 2002
36
NASVETI
KAJ BI DANES KUHALI
Bele jedi za
hladne dni
Kuhamo z mlekom: zele-
njavna juha je izdatna in zelo
okusna, če jo pripravimo z
mlekom namesto z vodo. V
obaro zamešamo kislo sme-
tano, da je omaka boljšega
okusa. Iz mleka in rumenja-
kov skuhamo okusno jajč-
no krmo. Za hladne dni pa
pripravimo tudi različne to-
ple mlečke napitke, od man-
dljevega mleka do vroče čo-
kolade, ki jo skuhamo že
prejšnji dan, nato pa pred
zajtrkom le še pogrejemo.
Bela
zelenjavna
juha
Za 6 oseb potrebujemo: na
osebo 250 g zelenjave (cveta-
čo, zelenin gomolj, krompir,
korenček, zamrznjen grah,
šampinjone), 1,5 litra mleka,
70 g masla ali margarine, 70
g moke, 2 jajci, 2 del kisle sme-
tane, sol, poper, nastrgan muš-
katni orešek, peteršilj.
Zelenjavo očistimo in na-
režemo na kocke. V kožici
segrejemo mleko, solimo ga,
popramo in začinimo z muš-
katnim oreškom. V mleko
stresemo pripravljeno zele-
njavo in kuhamo na majh-
nem plamenu, da se zelenja-
va zmehča. Medtem pripra-
vimo bešamelno omako; v
kožici segrejemo maslo ah
margarino, dodamo moko,
razmešamo in zalijemo z ma-
Jo mleka, ki ga odvzamemo
od juhe, v kateri kuhamo ze-
lenjavo. Ko se omaka zgo-
sti, ji prilijemo polovico ki-
sle smetane. Kuhamo na
majhnem plamenu in več-
krat premešamo. Preostalo
kislo smetano razmešamo z
rumenjakoma. Bešamelno
omako zlijemo v juho, po-
mešamo, počakamo, da zno-
va zavre, nato juho odstavi-
mo s štedilnika. Vmešamo
kislo smetano z rumenjako-
ma, pogrejemo, vendar ju-
ha ne sme več vreti. Juho po-
nudimo z opraženimi kru-
hovimi kockami.
Bela obara
Za 6 oseb potrebujemo: 1
kg mlade govedine, 2 čebu-
li, 2 korenčka, vejico zelene,
1 por, malo suhega timijana,
lovorjev list, 1 nageljnovo
žbico, sol; za prilogo in oma-
ko: 250 g šampinjonov, 200
g majhnih čebul, pol limo-
ne, 90 g masla ali margari-
ne, 70 g moke, 2 del kisle
smetane, sol, poper
Govedino (še boljša je tele-
tina) narežemo na kocke, jo
damo v kožico, zalijemo s to-
liko vode, da je meso pokrito
in dodamo očiščeno korenje,
2 čebuU, zeleno, por, timija-
na, lovorjev list, nageljnovo
žbico in sol. Kuhamo na majh-
nem plamenu približno 1 uro.
pene, ki se naberejo na juhi,
vmes posnamemo. Ko je me-
so kuhano, ga odcedimo in po-
stavimo na toplo. Juho prece-
dimo. Pripravimo svetlo prež-
ganje: segrejemo 70 g masla
ali margarine, dodamo moko,
premešamo in zalijemo zvročo
precejeno juho. Segrevamo, da
zavre, vmes pa ves čas meša-
mo. Po okusu začinimo, vme-
šamo kislo smetano, segreje-
mo in odstavimo z ognja. Ko
dodamo kislo smetano, naj ju-
ha ne zavre več.
Posebej pripravimo zele-
njavo: majhne čebule olupi-
mo, pustimo jih cele. Damo
jih v ponev, ki naj bo tako ve-
lika, da je čebule le za eno
plast. Solimo, osladkamo s
ščepcem sladkorja, dodamo
15 g masla ali margarine in
zalijemo s toUko vode, da so
čebule do polovice pokrite s
tekočino. Čebulo kuhamo
pokriti posodi 15 do 20 U|
nut, toliko, da tekočina p,
vre in da se zmehčajo.
Šampinjone očistimo, ^
režemo na četrtine in daitj
v kožico. Dodamo žlico V(
de, sok pol limone, 5 g
sla ali margarine, sol in p,
per. Kuhamo 5 minut. (
uporabimo vložene gobe, ji
samo odcedimo in prevren
z naštetimi dodatki. V
ko damo čebulo, gobe in m,
so, pregrejemo in ponudiir,
s svežim kruhom ali s kron
pirjevim pirejem.
Čoicoiadno
francosico
mieico
Potrebujemo: 150 g kak
va v prahu ali jedilne čoko\
de, 4 skodelice mleka, 1 sk
delico vode, sladkor po želi
Čokoladno mleko pripr;
vimo že prejšnji dan. V k(
žico nalijemo vodo, dodani
na koščke nalomljeno čok(
lado ali pa kakav, ki smo g
gladko razmešali z vodo. Ki
hamo na majhnem plamen
precej časa, da dobimo g(
sto in gladko zmes. Le če ki
hamo kakav toliko časa, j
mleko potem res okusno. K
se kakav zgosti, prilijem
mleko, segrevamo in stepa
mo z metlico, da dobim
gladko tekočino. Pustimo, d
se ohladi. Zjutraj pogrejemi
čokoladno mleko in ga mei
segrevanjem mešamo z mel
lico za stepanje. Tik prede
zavre, kakav odstavimo, n;
lijemo ga v skodelice in oi
ladkamo po okusu.
Piše: MAJDA KLANSEK
Savne na Golovcu odprle svoja vrata
Vsak letni čas v kozmetiki prinese nekaj
svojega. V hladnih dneh najbolj ugajajo sav-
ne, kljub ohlapnim oblačilom pa nikakor ne
smemo pozabiti na nego celega telesa.
Nižje temperature in onesnažen zrak naj-
prej pustita posledice na obrazu. Kožo je po-
trebno obvarovati in pravilno negovati, zato
je pred zimo priporočljivo obiskati kozme-
tični salon.
Lep obraz, roke in negovana
stopala
v prenovljenem salonu Kozmetike Mar-
guč na Gledališkem trgu 7 v Celju vam bodo
znali svetovati. Pri negi obraza uporabljajo
Oxigen energy metodo po dr. Schulteju. Gre
za nego s kisikom proti gubam, za celično
pomlajevanje kože in nego proti aknam. Kot
novost pa to metodo uporabljajo tudi pri vseh
pigmentacijah kože.
Pred zimo si privoščite tudi kakšno pediku-
ro. Vaše noge vam bodo hvaležne, če boste
poskrbeli tudi za poroženelo kožo na stopa-
lih. Pedikerke v salonu bodo poskrbele za vas,
tudi če imate težave z vraščenimi nohti ali kur-
jimi očesi.
Roke so ogledalo človeka. Zato vam v koz-
metiki Marguč izdelajo umetne nohte po naj-
novejši ameriški metodi s posebnimi geh,
ki nohtov ne poškodujejo, ampak jih tudi
utrdijo.
Svveet iight 810 Laser -
trajna rešitev problema
odvečnih dlačic
Dlake in dlačice grenijo življenje marsika-
tere ženske, ki želi izgledati karseda prijetno
in privlačno. Še posebej nadležne znajo biti
tiste nad zgornjo ustnico, ki z britjem posta-
jajo še trdovratnejše.
Za trajno odstranjevanje dlak in kapilar
po vsem telesu, obrazu in nogah je pravi od-
govor novost v kozmetiki - Svveet light la-
ser, ki pripada zadnji generaciji laserjev za
epilacijo in daje najboljše rezultate do se-
daj. Gre za povsem neškodljivo in neboleče
trajno odstranjevanje dlak. V enem tretma-
nu obdelujejo večjo površino z laserskim žar-
kom malega premera, ki cilja samo koren
dlačice, medtem ko ostalega tkiva na poš-
koduje. Tretmane z laserjem izvajajo po vseh
delih telesa, razen v neposredni bližini oči,
na trebuhu nosečnic in v primeru kožnih obo-
lenj. Terapije z laserjem so izredno uspešne
tudi pri odstranjevanju kapilar, tetovaž in
virusnih bradavic.
Permanentni make up in
temptoo
Z mikroimplantacijo naravnih pigmentov
v zgornjo plast kože poskrbijo za permanet-
ni make-up in atraktivno poslikavo kože,
vsem dobro znan temptoo. Permanentni ma-
ke up se najpogosteje izvaja za obrobo oči.
polnjenje ustnic, poudarjanje obrvi in linije
na robu trepalnic, s čimer poudarite svojo
lepoto in prihranite čas za jutranje ličenje.
Za tiste, ki bi radi imeli kakšno atraktivno
poslikavo na svojem telesu, pa se ne odloči-
te za trajne tetovaže, vam z metodo perma-
nentnega make-upa izrišejo sliko, ki bo v
petih letih počasi zbledela.
Najnovejše v savni, ki prerodi
dušo in telo
Bogato ponudbo Kozmetike Marguč v sa-
lonu na Dečkovi 1 na Golovcu dopolnjuje
tudi komora s kisikom Panthermal, turška
parna kopel, finska savna, zeliščna in infrar-
deča savna. Terapijo lahko dopolnite tudi z
body liftingom, anticelulitno terapijo ali te-
rapijo proti strijam. Homeopati in nutricisti
v najbolj znanih termah v italijanski Monte
Cantini so razvili posebno metodo za zdrav
Ijenje celulita, ki ga povsem odpravi v kar f
odstotkih. Gre za posebne substance, ki -
dodajajo v parno, infrardečo in zeliščno sav
no in delujejo, ko so pore na koži popolno-
ma odprte in je koža primerno segreta. Če
želimo pridobiti še lep tonus kože, lahko ne
go dopolnimo še s pathermal komoro s ki?:
kom, kar pomeni anticeluhtno in pomlaje
valno delovanje. V Kozmetiki Marguč tak(
prvi v Sloveniji uvajajo tretmane, ki jih v Evro
pi poznajo že nekaj časa.
Samo telesno gibanje ni
dovolj!
Ameriška znanstvenika dr. Richard in
dr. Rachael Heller sta ugotovila, da je
telesno gibanje zelo pomembno, ven-
dar zdaleč premalo za hujšanje in zdra-
vo življenje - odločilnega pomena je naša
hrana oz. odziv našega telesa na določe-
no hrano. To znanje sta Hellerjeva pred-
stavila v knjigi Tudi z ogljikovimi hidra-
ti ste lahko zasvojeni, ki je že po leta
med najbolj iskanimi knjigami, saj s Hel-
lerjevo metodo lahko odpravimo odveč-
ne kilograme za vedno, pri tem pa je
dovoljena vsa hrana, ki jo imamo radi.
PREDAVANJE
O zdravem načinu prehranjeva-
nja in hujšanja po Hellerjevi
metodi bo v Celju,
v torek, 12. novembra, ob 18. uri
na Golovcu. Tel: 03 492 6000.
Vstop je prost!
Ugodnosti za stranke:
-Promocijska cena vadbe tae-bo, v Tae-b"
centru KAMA d.o.o, tel: 031 366 288.
-Popust pri najemu rekreativne dvorane ^
na Golovcu (tenis, nogomet, namizni
tenis, badminton). '
Tel.: 03 42 8 2 6 74. I
Alenka Marguč, Center za nego obraza in telesa. Gledališki trg 7, 03/49 26 000
Golovec - Dečkova cesta 1. 03/ 428 26 43
St. 44 - 30. oktober 2002
MODA
37

zgodba
modnih
navdiliov
Pripravila:
VLASTA CAH ŽEROVNIK
Oktober je v Celju čas za
jvomodno zgodbo z naslo-
)in Modni navdihi. Tudi to-
rat so se zgodili; v četrtek,
dvorani Narodnega doma
organizaciji V. S. Stylinga
i režiji Vladimire Skale.
Bil je večer mode in druže-
|a, odmik v svet domišljije,
denja posameznikovih mi-
i, njegovih hotenj, ustvarjal-
ih iger... Bil je večer, preple-
n z modno zgodbo, ki je pre-
ujala željo po sodelovanju,
0 tem, da bi se s pomočjo
blačil preselili vanjo in uži-
ali v njenih vizijah tudi sa-
li. Pa ne le ta večer, temveč
sak dan, skozi vse jesensko-
imske mesece, zasnežena ju-
la, delovne dni in bleščeče,
jamurozne noči.
Kaj smo videli na minima-
itično rustikalni sceni z vzduš-
jesensko-zimske narave?
Veliko naravnih materialov
iod usnja, volne, tvida, krz-
la do svile - ujetih v ležerna,
lominantna, poslovno zadr-
ina ali ekstravagantna večer-
1 oblačila. Uživali smo ob
ogledu na blagovne znam-
i Esprit s črtastimi pleteni-
ami v kamel in peščeni bar-
i, CM CoUection v večni čr-
c-beli kombinaciji, jeans po-
Bkih in zanimivo barvitih
noskih srajcah v simpatič-
lem okenskem vzorcu. & by
tadraž je modno zgodbo pos-
vetil otroški in igri odraslih
la snegu; s smučarskimi kom-
binezoni in puloverji v nor-
'eškem vzorcu. L&G Elegan-
^ tudi tokrat prisega na ele-
lanco v kamel in črni barvi...
Še zlasti inovativna so bila
iblačila blagovne znamke
^oist in kreatorja Petra Tha-
frja, ki se je poigral na temo
Wa; z maksi dolžino plaščev
■medeni, čokoladni in olivni
^rvi ter detajli v obliki asi-
metrično krojenih bluz, za-
^jučenih z volanci. Zanimiv
* bil tudi zdrs v zgodovino
lode; s hlačami, ki se nada-
iujejo v zavezalkan korzet.
V Thaler collection je krea-
^rka Jolanda Thaler znova
'ijetno presenetila s senzi-
^Ino ukrojenimi kostimi, ne-
'Tietrično zaključenimi z re-
'^stimi detajli v žakardnem
^orcu. Kakšen poželjiv vzdih
^ v dvorani vzbudil tudi sme-
^nasto bel plašč s krzneno
'trobo iz tibetantske ovce...
'n za zaključek modne zgod-
^ še zgodba o uspehu! Dia-
Kotnik Lavtižar namreč!
itiagovalke letošnjega nate-
^ja za najlepšo obleko, ki jo
^0 slovenska miss Nataša
l^nc nosila na svetovnem
'%tnem tekmovanju v Ni-
^riji. Videli smo tudi čudo-
zeleno večerno kreacijo,
je komisiji na tem izboru
povzročala največ dilem; saj
je tudi bila v najbolj resni igri
za zmagovalno obleko.
Zgodba Modnih navdihov se
je po zaključnem defileju in_
navdušenju občinstva v prepol-
ni dvorani nadaljevala ob dru-
gih estetsko-kuUnaričnih užit-
kih. A to je že druga zgodba...
Foto: GREGOR KATIC
VELE
- za veselje z modo
Prejšnji četrtek je
bila v celjski blagov-
nici Vele zanimiva
predstavitev ženske
in moške modne po-
nudbe za letošnjo
hladno sezono. Pre-
sek najbolj aktual-
nih oblačil in tren-
dovskih dodatkov je
bil zgovoren dokaz,
da lahko zgolj z obi-
skom blagovnice Ve-
le sledite okusu in
svetovnimi modnimi
smernicami ter ob
tem ohranjate ali si
na sveže prebujate
veselje z modo.
Na reviji so izposta-
vili blagovne znamke,
ki jih zastopa in pro-
daja trgovska družba
Vele Domžale: Mura,
Kroj, Gorenjska obla-
čila, Sens, Navigare,
Elkroj, Labod, Beti,
Lisca, Jolidon, Vanilia,
Wampum in Tasca.
Posebej so navduši-
le Murine blagovne
znamke Le-ona za žen-
ske, ki ljubijo dovrše-
nost ter Mura J.G.Car-
niolus za moške, ki iš-
čejo vznemirljivost
modnih novosti ter
hkrati udobnost in do-
vršenost krojev. Prele-
pi so dolgi plašči re-
dingot kroja s krzne-
nimi obrobami, ele-
gantno nonšalantnost
bodo moški nadgradili
z znova modnimi klo-
buki Capo.
Hit zimsko oblačilo
je znova ženska pele-
rina iz naravnih mate-
rialov, kakršno so
ukrojili v Gorenjskih
oblačilih, zanimiva so
dolga ozka krila, vklju-
čena v elegantne kosti-
me.
Hit barve zime: čr-
na, kamel, siva v kom-
binaciji z rdečo, čoko-
ladno rjava...
Za moške, mlade po
srcu, bodo v Vele po-
skrbeli z oblačili Sens,
za ležerno razpolože-
ne pa z vrhunskimi
pleteninami Naviga-
re v novomodnih
vzorcih črt in rom-
bov.
Nepogrešljiv del
ženske in moške gar-
derobe od jutra do no-
či so vrhunsko izde-
lane hlače Elkroj,
malce romantično
razpoložene ženske
pa se bodo navdušile
nad Labodovimi ko-
stimi, ki imajo na kri-
lu vezene detajle v
cvetličnih vzorcih.
Labod, s skoraj 80-
letno tradicijo, z le-
tošnjim najvišjim
beograjskim prizna-
njem Zlato košuto, je
presenetil iz izvir-
nostjo in funkcional-
nostjo blagovnih
znamk EUa Vivaldi,
Must in Labod Style
- zanjo, ter Peter Ben-
sen. Labod, Prestige,
Swan in Amadeus
zanj.
Sveže deluje tudi
vodilna nemška bla-
govna znamka žen-
skih modnih hlač,
pletenin in jaken Va-
nilia ter casual obla-
čila Wampum.
Ker se počasi že bli-
žajo novoletni praz-
niki, bo dobro razmi-
sliti tudi o prefinjeni
večerni garderobi - tu-
di to boste našli v Ve-
le, pod blagovno
znamko Tasca.
In ker se sleherno
oblačenje začne in
konča pri spodnjem
perilu... V Beti in Lis-
ci vedo, da se lahko
človeško počutje na-
ravna v skrajno opti-
mistično - tudi z iz-
borom prijetnega za
nošenje, modnega in
za vzdrževanje eno-
stavnega perila. Tudi
prelepo spalno peri-
lo boste našli v celj-
ski blagovnici Vele.
Nenazadnje - bliža se
tudi čas daril...
Št. 44 - 30. oktober 2002
38
GLASBA
Glasbeni ognjemet v
Narodnem domu
Napovedi iz prejšnjega
tedna so se minulo sol)oto
več kot uresničile, saj je Na-
rodni dom pokal po šivih.
Na sedaj že tradicionalni
koncert celjskega Kvarte-
ta Akord je prišlo dobrih šti-
risto ljubiteljev njihovega
klasičnega programa, raz-
petega med tangom, klez-
merjem in cigansko godbo,
skupaj s svojimi glasbeni-
mi gosti (vokalistki Darja
Švajger in Polona Dovžan
ter klarinetist Jure Hlad-
nik) pa so kvartetovci zno-
va povzročili valove nav-
dušenja.
Polona Dolžan je zapela
tango Astorja Piazzole Fie-
vre (vročica) in židovsko Pa-
pirosen (čiki), Darja Švajger
je naježila kožo s tangom No-
stalgijas in v dodatku z Lili
Marlen, Jure Hladnik pa je
virtuozno zaigral dve židov-
ski sladbi, počasno judovsko
molitev Jeruzalem of Gold in
vratolomno Frylach by Ta-
ras. Pevsko se je izkazala tu-
di standardna zasedba kvar-
teta (violinist Vasilij Centrih,
harmonikar Aleš Praznik, ki-
tarist Matjaž Breznik in kon-
trabasist Marjan Šeško), Aleš
je zapel tradicionalno židov-
sko Alle Brider, publika pa
je nazadnje pozabila na kla-
sično delitev vlog in še sama
pomagala peti dodatke. Da
je vsakoletni koncert Akor-
da res nekaj posebnega do-
kazuje že tekma za proste sto-
le, saj so se ljudje zbirali že
uro pred začetkom. Vstop je
bil zaradi pomoči Banke Ce-
lje in računalniške hiše Ma-
rand namreč prost.
Hitovega
festival 2.
novembra
Hit festival je eden več-
jih projektov radia Hit.
Idejno je festival nastajal
nekaj let, svoj prvenec pa
je doživel leta 2000. Am-
biciozno je prvič v projekt
zagrizlo več kot sto prijav- i
Ijenih izvajalcev, med ka-|
terimi je vse komisije naj-1
bolj prepričala Nuša De-j
renda s skladbo Ni mi /al
Melodija je bila leta 2000
proglašena tudi za naj-j
boljšo skladbo leta.
V letošnjem letu se je zaj
Hit festival prijavilo 56 raz-
ličnih izvajalcev in avtorjev.!
V ožji izbor so uvrstili 2S\
posnetkov. Končni izbor so|
prepustili 20-članski komi-|
siji, sestavljeni iz izključno j
izbranih poslušalcev Radia j
Hit, različnih starostnih in
poklicnih struktur, ki so v
finalni del tekmovanja ii\r-
stili 18 skladb. Avtorji in iz-1
vajalci le-teh se bodo za bo-|
gate nagrade potegovaU 2.j
novembra v Gallusovi (Ko
rani Cankarjevega doma
Skupna vrednost nagradi
Hit festivala je 3 milijone to-
larjev. Dve tretjini nagiaile
bodo razdeUli med tri naj-
boljše avtorje skladb, tri naj
avtorje besedil in eno nagra-
do za najboljšo priredbo, mi-
lijon pa bodo dobili avtorji
in izvajalci najboljše pesmi
po ocenah občinstva.
Hitovci obljubljajo, da boj
letošnja prireditev nekaj po-
sebnega tudi zaradi sprem-
ljajočega programa. Nepo-J
sredno jo bo prenašala TVJ
3, moč pa jo bo spremljati
tudi preko internetnega por-
tala Siol (www.siol.net) in
na valovih radia Hit.
SIMONA BRGLEZi
EKSPRESS EKSPRESS
^ Nov studijski album Ma-
riah Carey bo izšel 10. de-
cembra pod naslovom
Charmbracelet. Z njim naj bi
se Mariah spet vrnila v prvo
ligo estradnikov, za osvoji-
tev mlajše publike pa je po-
snela tudi duet z Justinom
Timberlakeom iz skupine N
Sync.
^ Pri založbi Multimedia je
ta teden izšel prvi samostoj-
ni album Mihe Guština, ki-
tarista in glavnega avtorja sku-
pine Big Foot Mama, ki tre-
nutno hibernira in čaka na
boljše čase. Gušti je k nasta-
janju albuma Dolce vita po-
vabil cel kup znanih pevcev,
med njimi tudi Bajago, To-
mija iz Siddharte, obetavno
Polzelanko Alyo, prvi single
Mine leto pa je zapela Polo-
na Kasal.
^ Tajske oblasti so po ogor-
čenem odzivu tamkajšnjih
puritancev prepovedale rola-
nje videospota za pesem
Dirrty Christine Aguilere.
Prebivalce dežele, kjer je pro-
stitucija ena izmed uspešnej-
ših gospodarskih panog, je
bolj kot obilo gole kože zmo-
tilo to, da Christina pleše v
boksarskem ringu pod pla-
kati z napisi »mladoletnice«
in »tajska sex industrija«.
^ Štiri leta po izvrstnem al-
bumu Mezzanine se bodo na
svetovne lestvice v kratkem
spet vrnili bristolski kreativ-
ci Massive Attack. Gospod-
je so že posneli ves material
za četrti album, ki bo izšel 27.
januarja, imajo pa baje že pri-
pravljenih tudi nekaj pesmi
za naslednji LP. Tri tedne ka-
sneje pa se bo na policah tr-
govin z nosilci zvoka znašel
tudi nov, že dvanajsti samo-
stojni studijski album Noc-
turama avstralskega princa
mračnjaškega popa Nicka Ca-
vea. Na nasledniku dobro
sprejetega lanskega No More
Shall We Part bo deset skladb,
kot prva pa se bo na singlu
znašla pesem Bring It On.

V Angliji je šele prejšnji te-
den izšel single Dilemma ra-
perja Nellya in R&B sex bom-
be Kelly Rovvland, ki se v
ZDA že neverjetnih enajst ted-
nov zadržujeta na vrhu Bill-
boardove lestvice. Po priča-
kovanju sta se omenjena brez
težav zavihtela tudi na vrh bri-
tanske lestvice in na drugo
mesto izrinila simpatično in
neumno špansko popevko
The Ketchup Song, ki pa še
vedno vztraja na najvišji po-
ziciji lestvic v vseh nemško
govorečih deželah. Prvo me-
sto lestvice albumov je takoj
po izidu zavzel UK Pop sta,
produkt Will Young, na drn,
gem mestu po treh tednih os.
tajajo The RoUing Stones^
zbirko 40 uspešnic, tretji
je Elvis Presley z izboroi^
tridesetih No.l hitov.
Faith Hill pa je se je z no
vim albumom Cry že v pr.
vem tednu po izidu uvrstila
na vrh lestvice najbolje pro-
dajanih albumov v ZDA. S pr.
vega mesta je izrinila svoje,
ga prvega glasbenega herojč
Elvisa Presleya in s prodaje
blizu pol milijona izvodov do-
segla tudi svoj rekord. Ome-
niti velja, da so ameriške tr-
govine že v prednaročilu po-
kupile več kot dva milijona
izvodov tega albuma, kar po-
meni, da je album v ZDA po-
stal dvakrat platinast že pred
izidom. (SŠ)
VROČIH RC
Sveže zapečeno - Sveže zapečeno
Faith Hill
CRY
(VVarner Bross/Nika, 2002)
Cena (Big Bang): 2999 SIT
Ocena: OOO
Destilat Celine Dion, Sha-
nie Twain in Amy Grant, ki
sta mu med pregrevanjem iz-
parela ekscentričnost in hu-
mor omenjene trojke, očitno želi postati idol Amerike. Faith
Hill je poleg tega strokovnjakinja za vreščanje in vzdihe, ki
menda zaznamujejo pop strastnost. A gospa Tim McGraw
vse svoje primanjkljaje nadomeščajo z energičnostjo, pro-
fesionalizmom in nezmotljivo nastavljenimi trnki za pop
uhlje. Album Cry se trudi nadaljevati serijo uspešnic, hkra-
ti pa razširiti domet Faith Hill daleč preko njenih nashvill-
skih country korenin. Med bonjovijevskimi baladami in
britneyjevsko zastavljenimi ritmičnimi spevi se skrivajo stu-
dijski ocvirki, ki pričarajo nekaj sočnejših grižljajev v dru-
gače zelo suhih glasbenih žgankih. Tako se 1 Think I Will
obetavno začne z bližnjevzhod-
no meditacijo, Beatiful je zao-
krožen s počasi gorečim kitar-
skim solom v slogu klasičnih
Pink Floydov. A v celoti Cry
ostaja dobro sproduciran in
skovan album krokodiljih solz,
ki pa v sebi pogosto ne skriva-
jo niti zrna soli in zvodenijo v
najraje preslišano monotonost.
Prehod iz country zvezde v pop
kraljico, ki je bil narejen pre-
več načrtno in s premalo srca.
(KAKOO)
David Boiniie
BESTOFBOWIE
(EMI/, 2002)
Cena (Big Bang): 4999 SIT
Ocena: OOO O
Skrivnost veličine največ-
jih legend rock'n'rolla se po-
gosti skriva v veščem bruše-
nju svoje močne in zlahka
sprejemljive, hkrati pa vsee-
no edinstvene ikone. Ta se z
leti seveda počasi a zagoto-
vo spreminja, vendar pa ob-
čestvo to vedno razume kot
»naravno« zorenje avtorja. David Bowie, kot glasbenik, iz-
vajalec in pisec skladb, je popolno utelešenje te definicije.
Veliki kameleon je vedno znova na novo definiral sebe in
svoje ustvarjanje, ponavadi z »nelogičnimi« preskoki in ab-
solutno brez posluha do lojalnosti glasbenim slogom ali
»integritete« ustvarjalca. Najraje je združeval nenavadne glas-
bene oblike s temami, navdahnjenimi s srditostjo ob koncu
tisočletja, in v svetu ročk glasbe zasijal kot prvi resnični
postmodernistični zvezdnik. Vsako svojo podobo je izživel
do njene skrajnosti, jo nato razstavil in zasijal v novi obliki,
kar je osupljalo in hkrati zapeljevalo množico, ki si je do-
mišljala, da je ravno doumela njegovo zadnjo inkarnacijo.
Bowie ponazarja novo estetiko, od skromnih folk začetkov,
prek bleščeče glamuroznosti Ziggyja Stardusta, do elegan-
ce Belega vojvode. Ob vsakem preskoku in obratu njegove
kariere se je rodil več kot samo en mit, s katerim je poudar-
jal svoje kreativne vizije. Ob vsem povedanem je iskanje
rdeče niti na obeh ploščah vrste najboljše skoraj Sizifovo
delo. A je dvojni album vseeno obvezen učni program na
poti do r&r mature. (LOOLU)
St. 44 - 30. oktober 2002
^ J TEDNIK
GLASBA
39
Vesele Štajerke S
pesmijo po Avstraliji
zdaj so že skoraj mesec
(li doma. Skoraj toliko, kot
5 bile na svoji doslej naj-
aljši in najprijetnejši med-
arodni turneji. To so štiri
impatična dekleta, Vesele
tajerke, ki jih je v urad-
em delu spremljal tudi nji-
lov »oče«, Jože Žlaus.
Vesele Štajerke so se spoz-
lale in združile pred osmi-
li leti na Pokaži kaj znaš v
)obju ter so prva ženska glas-
ma skupina v Sloveniji. Do-
novino so v letih delovanja
irekrižarile po dolgem in po-
:ez ter bile tudi v Ameriki in
[anadi, na Sejšelih in še kje.
Ja pot v daljno Avstralijo so
fe začele temeljito priprav-
jati na začetku letošnjega le-
a, ko so izvedele, da bodo
ned nekajtedensko turnejo
grale tudi na proslavi ob pr-
(j obletnici potomke zname-
lite modre kavčine z Lenta v
Mariboru, ki uspeva tudi v
Melbournu.
Turneja se je imenovala
»Australian Slovenian Yar-
ra Rangers Old Vine Festi-
val« oz. festival stare trte in
se je v organizaciji Vinka
Rizmala začela v slovenskih
klubih in društvih v Wollon-
gongu in Sydneyu, nadalje-
vala v Berriju in Adelaidi
ter zaključila na vzhodnih
obronkih Melbourna v Mc-
Williams Lillydale Vine-
yards.
Loti Žlaus, Marjana Her-
cog, Mojca Črešnar in Vida
Sadek so nastopile v sloven-
skih verskih središčih v
Sydneyu, Adelaidi in Mel-
bournu, posebnost gostova-
nja pa so bili nastopi v šestih
šolah v Adelaidi in Melbour-
nu. Za 18 uspešnih nastopov
so Vesele Štajerke pripravile
poseben program, ki se je za-
čel s slovensko in avstralsko
himno, nadaljeval pa z venčki
slovenskih narodnih in narod-
nozabavnih pesmi, vključi-
le pa so tudi nekaj znanih av-
stralskih pesmi.
Loti, Marjana, Mojca in Vi-
da so po vrnitvi povedale, da
»nas' je na koncertih poslu-
šalo okoli 4 tisoč ljudi, v šo-
lah pa 1300 učencev. Mladi
so bili navdušeni predvsem
nad frajtonarico, citrami in
našim večglasnim petjem. Pri
pripravi šolskih koncertov je
sodeloval naš rojak Adrian
Vatovec, glasbenik in vodja
pevskega zbora.«
V vseh slovenskih središ-
čih in na prireditvi pri trti,
ki je v letu dni zrasla kar šti-
ri metre visoko, sta bili se-
stavni del programa poslanici
slovenske ministrice za kul-
turo Andreje Rihter in mari-
borskega župana Borisa So-
viča.
Vesele Štajerke so med tur-
nejo prevozile okoli 4.200 ki-
lometrov, za njihovo dobro
počutje pa so poleg vodstva
turneje in klubov skrbele tu-
di mnoge slovenske družine,
kot so Plut, Golobic, Haupt-
man, Kregar, Mezek, Kale in
druge. Lepi so tudi spomini
na patre Valeriana Jenka v
Sydneyu, Janeza Tretjaka v
Adelaidi in Cirila Božiča v
Melbournu, ki so dekletom
nudih gostoljubje v svojih
verskih središčih.
Po končani uradni turneji
so se dekleta odpravila za te-
den dni na znamenito Zlato
obalo, Gold coast, kjer jih je
z avtodomom vodil 29 letni
Uroš Ergaver iz Vipave, ki sta-
nuje pri patru Valerianu.
»Na Zlati obali je malo-
številen slovenski klub, ki si
je zaželel našega igranja. Pri-
skrbeli so nam instrumen-
te, kupili so kitaro in smo
pripravile dveurni koncert.
Navdušenje je bilo popol-
no,« je povedala Marjana
Veselih srečanj, kot ga vidimo na sliki, je bilo veliko (spredaj levo Elica in Vinko Rizmal, za njima Jože i
Žlaus, na desni strani Vesele Štajerke Vida, Marjana, Mojca in Loti). ^
-j
Hercog, Loti Žlaus pa doda-
la, da so »ljudje v Avstraliji
izredno prijazni in nismo
imele pet minut miru. Zato
smo v zadnjem tednu poto-
vale z avtodomom, da smo
imele več časa zase in ogle-
de.«
»Slovenci v Avstraliji so
med plesom bolj živahni
kot Slovenci v Kanadi,« je
ugotovila Mojca Črešnar,
Vida Sadek pa, da so bili
»o naši turneji zelo dobro
obveščeni preko sporočil v
radijskih oddajah, v časo-
pisu Misli in z objavami pri
mašah.«
Vesele Štajerke so zdaj do-
ma, veliko nastopajo in pri-
povedujejo o zanimivi turne-
ji. 12. novembra bodo o njej
pripovedovale in igrale tudi
na koncertu Avsenikovega
abonmaja polk in valčkov v
Narodnem domu v Celju. In
že zdaj se veselijo ponovitve
uspele turneje s ponovnim
obiskom Avstralije.
TONE VRABL
Vida, Marjana, Loti in Mojca so se srečale tudi z ljubko in prijazno
koalo.
aMiM. MED NOJPiJVII
^ Okrogli muzikantje iz Laškega so izdali drugo kaseto in
zgoščenko Po svoji poti grem. Ducat skladb so posneh v
domačem studiu, izdali pa pri založbi Mandarina. Devet
melodij je napisal vodja in harmonikar Andrej Toplišek, po
eno Leon Polanc in Marko Mastnak, ena pa je iz arhiva Vil-
ka in Slavka Avsenika. Okrogli muzikantje so nov glasbeni
izdelek predstavili v Vrtiljaku polk in valčkov na Radiu Ce-
lje v ponedeljek, 28. oktobra.
^ Ansambli Modrijani, Navihanke in Pogum so nenapo-
vedano obiskali odlično tekstopisko Faniko Požek in ji za-
peli za rojstni dan. Presenečenje je bilo toliko večje, ker so
prišh v nočnih urah.
^ Ansambel Cvet iz Radeč je praznoval 10-letnico delova-
nja. Na jubilejnem koncertu v Radečah so bili njihovi gost-
je Modrijani, Kvintet Dori, Modra kronika in Folklorna sku-
pina z Bleda. Predstavili so jubilejni glasbeni izdelek Praz-
nik pri nas doma. Posebnost Cveta je, da vseh 10 let igra v
nespremenjeni zasedbi. Čestitamo!
^ Ansambel Nagelj izpod Kamniških planin je praznoval
15-letnico z izdajo osme kasete in sedme zgoščenke Zavri-
skaj in zapoj. Jubilejni koncert je imel Nagelj v Kamniku in
med mnogimi gosti so bile tudi Navihanke. Tako jim bo
Nagelj vrnil obisk in bo gost na predstavitvi njihove prve
kasete 22. novembra v Žalcu.
^ Viki Ašič st. je skupaj z Jožetom Rusom in Andrejem
Bremcem ter tremi pevkami končal snemanje kasete in zgoš-
čenke s slovenskimi vinskimi napitnicami. Nov projekt zna-
nega celjskega glasbenika, častnega godca 2000, bo izdala
celjska založba Iva Korošca GODA, prvič pa bodo pesmi
predstavljene na Avsenikovem abonmaju polk in valčkov,
12. novembra v Narodnem domu v Celju.
^ Tradicionalno Martinovanje članov Kluba ljubiteljev Vr-
tiljaka polk in valčkov s predsednico Elico Šantl bo v petek,
8. novembra, ob 18. uri v gostišču Kocman v Šentrupertu
nad Laškim. Prijetnega srečanja ljubiteljev narodnozabav-
ne glasbe se lahko udeležijo vsi, ki jim je ta glasba pri srcu.
Igrali bodo Vitezi Celjski, poskrbljeno pa bo tudi za pravi
krst mošta.
TV OKO ZA ODROM
Kaj modrujejo člani dveh, letos ob Modrijanih z Dobrne,
največkrat nagrajenih ansamblov v Sloveniji, Vitezi Celjski in
Navihanke? Ali drug drugega hvalijo, morda govorijo o skup-
nem nastopu ali odhodu na veseljačenje? Vsekakor so kljub
konkurenci veliki prijatelji, kar lahko vidimo tudi po njihovih
veselih obrazih (od leve Sandi Knez in Robi Marzel in v ozadju
v civilu Bojan Zeme, člani Vitezov Celjskih in Neža Petek,
Sonja Hercog in Maša Uranjek, članice Navihank, ki bodo 22.
novembra v Žalcu predstavile prvo kaseto).
-  Št. 44 - 30. oktober 2002  -
40
ZA AVTOMOBILISTE
NOVI TEDN..
Fiat punto
Auto Triglav
posluje dobroi
Ob krizi, ki jo ta hip pre-
življa italijanski Fiat Avto,
se je postavljalo vprašanje,
kako bo to vplivalo na slo-
venskega uvoznika itali-
janskih avtomobilov, ljub-
ljansko podjetje Avto Tri-
glav. Na nedavni tiskovni
konferenci so predstavniki
podjetja povedali, da je nji-
hovo poslovanje dobro, saj
teče prodaja avtomobilov po
načrtih.
Tako naj bi letos imeli v
svojih rokah približno osem
odstotkov trga. Priznavajo
pa, da denar v resnici prina-
ša samo prodaja punta, med-
tem ko je posel s stilom in
drugimi fiati bolj ali manj
nedobičkonosen. Pri Avto
Triglavu tudi ne vedo, kako
bodo težave Fiata vplivale na
tista slovenska podjetja, ki
sodelujejo z italijanskim iz-
delovalcem vozil. Računajo
pa, da naj bi se kriza kmalu
unesla, saj se je v reševanje
tovarne, ki naj bi v kratkem
odpustila vsaj 8.000 tisoč de-
lavcev, vključila tudi itali-
janska država. Sicer pa bo
že prihodnje leto nared po-
vsem prenovljeni punto, pri-
haja prenovljeni ulysse, pa
karavanska izvedenka stila,
prenovljena bo tudi multi-
pla ipd.
Prihaja citroen C8
Po peugeotu 807 se na slo-
venski trg vozi tudi citroen
C8, torej naslednik evasio-
na. Tako kot omenjeni peu-
geot in še fiat ulysse ter lan-
cia phedra je tudi C8 otrok
skupnega projekta tovarn
PSA (Peugeot in Citroen) in
Fiat.
Citroen C8 je v primerjavi z
evasionom za 27 centimetrov
daljši, sicer pa meri kar spo-
dobnih 472 centimetrov. Pri
Citroenu poudarjajo, da hoče
biti C8 izmed omenjene četve-
rice najbolj ugleden, zato je
že načeloma dobro opremljen.
Kot se za veliko enoprostor-
sko vozilo tudi spodobi, je mo-
goče sedežne poljubno nastav-
ljati oziroma prestavljat^ s tem
pa je potrjen namen takšnega
vozila. Opreme so tri, in sicer
detente, cocon in VIP. Pri zad-
njih dveh opremah je mogoče
za doplačilo naročiti tako ime-
novane kapitanske sedeže tu-
di za drugo in tretjo vrsto. Av-
to sicer obarvajo v šest kovin-
skih, dve običajni in tri biser-
ne barve.
Ponudba motorjev je pri-
čakovana, pa tudi sicer že zna-
na. Tako bo v bencinski po-
nudbi osnovni 2,2-litrski mo-
tor s po štirimi ventili na valj
in 158 KM pri 5.650 vrtlja-
jih na minuti. Seveda je pre-
cej zmogljivejši 3,0-litrski
agregat oziroma šestvaljnik,
ki razvije 204 KM pri okro-
glih 6.000 vrtljajih v minu-
ti. Na voljo sta tudi dva di-
zelska motorja, oba iz zna-
ne serije HDI. Prvi razvije pri
gibni prostornini 2,0 litra 107
KM pri 4.000 vrtljajih v mi-
nuti, drugi pa pri gibni pro-
stornini 2,2 htra 128 KM pri
4.000 vrtljajih v minuti. Treba
je tudi povedati, da bo C8 z
bencinskim V6 motorjem na
voljo prihodnje leto, pri če-
mer to velja tudi za izveden-
ko v kombinaciji s samodej-
nim menjalnikom.
Kot pravijo pri Citroenu
Slovenija, naj bi letos sloven-
skim kupcem prodali vsega
16 C8 - ker jih več do konca
decembra tudi ne bodo do
bili. Sicer pa računajo, da nj
bi v polnem letu imeh 60 d
70 kupcev. Znane so tudi ce
ne. Tako stane najcenejš
bencinska različica (2,2) 6,2
milijona tolarjev, najcenej
ša dizelska pa malenkost vei
kot šest milijonov tolarjev,
Za avto z bencinskim V6 agre
gatom bo treba odšteti 7,7
za dizelski HDI 2,2 pa 6,6 mi-
lijona tolarjev.
Citroen C8
Nic več telefonov ob avtocestah?
Zanimiva vest prihaja iz Velike Britanije, kjer razmišlja-
jo, da bi z avtocest odstranili telefonske stebričke. Te poz-
namo tudi pri nas, preko njih pa je mogoče povezava z
bazami AMZS v primeru, ko se avtomobil pokvari. Zakaj
v Veliki Britaniji razmišljajo o odstranitvi? Ugotovili so
namreč, da so lani te telefone na vseh britanskih cestah
uporabili samo 6000-krat. Jasno je namreč, da večina lju-
di pokliče pomoč kar preko mobilnega telefona. Upoš^
vaje dejstvo, da je mobilna telefonija v Sloveniji vsaj tako
ali celo bolj razvita kot v VB, se utegnejo pomisleki o na
daljnji smiselnosti telefonskih stebričkov kmalu pojaviti
tudi pri nas.
46
NASVETI
DESKANJE
PO SPLETU
Pobalini in zvezdniki
Kdo pravi, da se človeš-
tvo ne spreminja? Gotovo se
spominjate neokusnih tele-
fonskih šal, s katerimi so
se pobalini njega dni zna-
šali nad nič hudega slute-
čimi občani. No, takšne šale
danes niso več popularne.
Pravzaprav so, vendar v
drugačni obliki. Tehnologi-
ja zdaj namreč omogoča, da
lahko barabini nadleguje-
jo poštene ljudi z glasovi,
ki so si jih sposodili od
zvezdnikov in zvezdnic.
Kar poglejte na eBaum's
World (http://
www.ebaumsworld.com/
morepranks.shtml), pa
vam bo vse jasno.
Naslov v gornjem odstav-
ku je pravzaprav naslov pod-
strani večjega spletišča, na
katerem nadobudni samoi-
menovani eBaum zbira raz-
ne bolj ali manj humoristič-
ne stvari. Saj veste, od šal do
hecnih ali neokusnih video
posnetkov, pa fitimontaže in
podobno.
In kaj si je izmislil s temi
telefonskimi pogovori? Hja,
iz raznih filmskih in radij-
skih posnetkov je snel fraze
znanih imen kot so Al Paci-
no, Howard Stern, Arnold
Schwartzenegger, Jack Nic-
holson in drugi, ter napravil
en tak pobalinski avtomat, s
katerim je potem po telefo-
nu nadlegoval nič hudega slu-
teče in nedolžne sonarodnja-
ke. Z zadostnim naborom fraz
je namreč mogoče spretno
žonglirati z nedolžno dušo na
drugi strani telefona. Hja.
Nekaj od teh šal je pravza-
prav precej bebastih, neka-
tere pa so mu uspele. Preve-
rite Arnolda in Jacka. Ne bo
vam treba biti filmofil, da bo-
ste ugotovili, iz katerih fil-
mov je pobalin eBaum po-
bral izseke, najbrž pa se bo-
ste še nasmejali. No, ja, tudi
sam bi nasedel, če bi delal v
kakšni recepciji ali kot tele-
fonist in bi se mi nekje ob
koncu napornega delavnika
priglasil kakšen psihopat, ki
bi me spraševal, kako mi je
ime in me obtoževal, da ne
prenesem resnice.
Sicer pa ima tale eBaum
na zalogi še nekaj prav po-
balinskih filmov, kup bolj aU
manj spodobnih, a zato toli-
ko bolj zabavnih fotografij,
razna besedila, vse skupaj pa
preveva zdrava mera politič-
ne nekorektnosti. V kolikor
ne marate neokusnosti, vam
obisk te strani v celoti ods-
vetujem, saj boste slej ko prej
naleteli na kaj neprijetnega.
Tistim, ki pa jih analni hu-
mor ne moti preveč, pa pri-
poročam ogled galerije Ne-
precenljivo (Images/Price-
less). Sicer pa bodo v vsaki
izmed rubrik našli kaj za svo-
je, bržkone nizkotne potre-
be. Hja, hec mora bit, ali ka-
ko se že temu reče.
Vasja Ocvirk
vasja@slowwwenia.com
_ IDRAVNIK SVETUJE
Trombotest
Vprašanje bralke: mož je
star 55 let in hodi na trom-
botest. Pred petimi leti je za-
radi strdka za nekaj minut
ostal brez vida na desni stra-
ni. Na trombotest hodi en-
krat na mesec, včasih na 14
dni ali tudi na teden dni, od-
visno od rezultata testa. Kaj
je razlog za takšna niha-
nja, saj je rezultat včasih
previsok, včasih pa preni-
zek? Ima tudi srčno aritmi-
jo. Ne pije in ne kadi, zni-
žal je telesno težo. Kakšna
hrana je najbolj primerna -
odpovedal se je prekajenim
in suho mesnatim izdel-
kom?
Težave, ki so se pojavile pri
vašem možu, so najpogoste-
je posledica aterosklerotskega
procesa na arterijah, ki os-
krbujejo glavo. Zaradi okvare
lahko nastane strdek. To se
pojavi nenadoma, lahko pa
se pojavlja postopoma. Tak-
šni bolniki imajo pogosto vr-
toglavice, kratkotrajne izgu-
be zavesti, motnje sluha, vi-
da.... Strdek se lahko pojavi
tudi zaradi potovanja iz srca
po krvi. Temu pojavu pravi-
mo embolija.
Pravite, da ima vaš mož arit-
mijo. Verjetno gre za fibrila-
cijo atrijev.Ta motnja nasta-
ne najbolj pogosto zaradi pre-
velikih preddvorov ali atrijev.
V tako povečanem atriju elek-
trični potencial srca potuje
dlje časa in tako nastane arit-
mija. Ta je lahko le kratko-
trajna, s časoma pa je lahko
tudi stalna. Vzrok je povečan
atrij.V takšnem atriju zastaja
kri in na posameznih mestih
se pretok krvi upočasni. Kri
se zgosti in nastanejo strdki.
Ob nenadnem utripu, dvigu
krvnega tlaka, stresu ali dru-
gem dogodku se lahko takšen
strdek odtrga in odpotuje po
krvi do mesta, ki je ožje od
njega in zamaši žilo. Strdek
se lahko stopi, če je majhen,
lahko pa povzroči hudo ok-
varo in celo smrt.
Zdravila proti
strjevanju
Da se prepreči ponavljanje
teh napadov, se predpiše zdra-
vila, ki preprečujejo strjeva-
nje krvi. Za delovanje teh pre-
paratov je pomembno, kdaj
jih jemljemo. Količina zdra-
vila, ki deluje pri posamez-
niku, je zelo različna, saj je
odvisna od številnih faktorjev:
različen čas resorbcije iz čre-
vesa, hitrost vezave na belja-
kovine, prehod v jetra, pre-
snove, izločanja in tudi od pri-
prave preparata. Čas strjeva-
nja krvi, ki se določi v labo-
ratoriju, pa je odvisen tudi od
samih tehnoloških pogojev je-
manja krvi, sodelovanja bol-
nika (stres) in od zdravil ka-
tera bolnik prejema. Aktiv-
nost teh preparatov poveču-
jejo zdravila, ki preprečuje-
jo motnje ritma, zdravila za
zdravljenje ran na želodcu,
antireumatiki, nekatera pro-
tivnetna zdravila itd. Antikoa-
gulantni učinek zmanjšujejo
zdravila, ki preprečujejo re-
sorbcijo holesterola v čreves-
ju, prav tako barbiturati,
umetna sladila itd. Možnost
nastanka krvavitev pospešu-
jeta aspirin in penicilin, če-
prav se ne vpletata v sam me-
hanizem koagulacije.
Če imate težave z zdrav-
jem in ne veste, kako rav-
nati, pišite na Novi tednik,
Prešernova 19, 3000 Celje,
za rubriko Zdravnik svetu-
je.
Pomembno je, da se vsa-
kemu bolniku dobro razloži
vse težave, ki so povezane z
antikoagulantnim zdravlje-
njem ter pove, da to zdrav-
ljenje ni enostavno, da zah-
teva dobro sodelovanje bol-
nika in zdravnika. Zlasti na
začetku, ko se zdravilo uva-
ja v zdravljenje, je pomem-
bno redno in relativno pogo-
sto določanje trombotesta. Ta
pokaže stanje koagulabilne
sposobnosti krvi in določi op-
timalno količino zdravila in
čas, ki naj prepreči nove in-
cidente in komphkacije, kar
pa je velikokrat težko.
Vpliv prehrane
Prehrana zelo vpliva na fak-
torje strjevanja. Dokazano je,
da ima dieta pri srčnih bolni-
kih pogosteje večji vpliv na str-
jevanje krvi kot pa na sam ho-
lesterol. Z dieto preprečimo
nastanek strdkov, vplivamo pa
tudi na nivo holesterola. Mast-
na hrana in alkohol zelo zgo-
Piše:prim. dr. JANEZ TASIČ,
spec. inter. kardiolog
stita kri in pospešujeta nast
nek strdkov. Kri pa redčijo t
sen, ingver, gobe shi-take
črne kitajske gobe, čebula, bri
koli, laneno seme in laner
olje, ki vsebuje veliko orne;
3 maščobnih kislin. Podobn
je s plavo ribo. Enako deluj
tudi črno vino. Tako bomo pi
poročali vsem tem bolnikoi
hrano z veliko zelenjave, pi
je zelenega čaja, začimbe ki
so ingver, kurkuma, pekoča pi
prika ali kumina. Uporablja
bomo le oljčno olje, olje izli
nenih semen ali iz žitnih kali
kov. Kdaj pa kdaj bomo pop
li kozarec rdečega vina in vs
dvakrat na teden pojedli rib
Če bo trombotest visok, b(
mo pojedli plavo (losos, ski
ša, sardela...), če pa bo pada
pa belo ribo (orada, škarp
na..). Fizična aktivnost pa prs
prečuje nastanek strdkov in pa
večuje fibrinolitično aktivnd
krvi. I
ZDRAVSTVENI DOM CELji
iViOJA POKOJNINA
Odgovori o upokojevanju
Zakaj razlike med stari-
mi in novimi upokojenci?
Sosed se je pred časom upo-
kojil in mi povedal, da mu
je bilo v delovno dobo šteto
tudi delno služenje vojske,
tako da ima 40 let dobe.
Sam sem se upokojil pred
tremi leti in takrat sem mo-
ral dokupiti 13 dni vojske,
če sem se želel upokojiti še
v letu 1999. Ali se bo tudi
meni priznala vojska?
Vaš sosed je res lahko le-
tos pridobil pravico do po-
kojnine upoštevajoč še t. i.
dodano dobo in čas služenja
vojaškega roka. To je novost,
ki jo je prinesel veljavni za-
kon o pokojninskem in in-
validskem zavarovanju, ki je
začel veljati 1. 1. 2000, ven-
dar vas je potrebno takoj opo-
zoriti, da ne gre za priznava-
nje dobe, marveč je to le čas,
ki ga je zavarovanec prebil
zunaj zavarovanja in se upo-
števa pri ugotavljanju mini-
malne pokojninske dobe za
pridobitev pravice do starost-
ne pokojnine. Dodatna do-
ba ni del zavarovalne dobe
oziroma pokojninske dobe,
je doba, ki se samo doda^
pokojninski dobi za izpolni-
tev minimalnih pogojev za
pridobitev pravice do starost-
ne pokojnine in ne tudi dru-
gih pokojnin. Dodana doba
se tudi ne upošteva kot de-
lovna doba, marveč omogo-
ča zgodnejšo starostno upo-
kojitev, pri odmeri pokojni-
ne pa ni upoštevana in torej
ne vpliva na višino pokojni-
ne.
Nov zakon o pokojnin-
skem in invalidskem zava-
rovanju, ki velja od 1. ja-
nuarja 2000, je prinesel v
slovenski pokojninski si-
stem veliko sprememb. Če-
prav se bodo določila zako-
na uveljavljala postopoma
v naslednjih desetih letih,
marsikoga že sedaj zanima,
kdaj se bo lahko upokojil.
Na vaša vprašanja zato od-
govarja Peter Šalej, vodja
oddelka za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje pri
celjski enoti ZPIZ.
Med dodano dobo štejemo
leta končanega dodiplom-
skega ali podiplomskega štu-
dija, dejanski čas služenja ob-
veznega vojaškega roka (in
nadomestne civilne službe ali
usposabljanja za rezervni se-
stav policije) in čas, v kati
rem je bila oseba prijavljen
pri Zavodu za zaposlovanj
kot iskalec zaposlitve ozir
ma brezposelna oseba.
Možnost upoštevanja d(
dane dobe se uveljavlja p<i
stopoma. Do letos dodan
dobe še ni bilo mogoče up^
števati, v letošnjem letu p
se lahko prizna le dvanajst
na celotnega obdobja (np
služenje vojaškega roka]
Drugo leto se bo lahko prii
nalo iz naslova dodane dob
dve dvanajstini, v letu 200
tri dvanajstine in vse tako
prej do leta 2013, ko se ^
dodana doba lahko upos^^
vala v celoti.
Žal se tudi sedaj še nik^
mur ne prizna čas služenj
vojaškega roka v pokojnil
sko dobo. Kot lahko vidi'
iz opisanega, še vedno o
taja le možnost dokupa t
ga obdobja, vendar si z d'
kupom omogočite višjo o'
mero pokojnine ob dop''
nitvi polne starosti, kot P
z navideznim štetjem dod<
ne dobe, ko se pokojniii
odmeri in izplačuje le
šini dejanske pokojninsl*
dobe.
PETER ŠAli
OBVESTILO ZA JAVNOST
Referat za promet v sestavi Oddelka za okolje in prostor ter
promet na Mestni občini Celje, obvešča javnost, da bo zaradi
dneva spominov na mrtve, potrebna začasna ureditev prome-
ta na javnih cestah v MO Celje. Začasna ureditev prometa bo
v času od 31.10.2002 do 1.11.2002 In sicer:
• enosmerne ulicevčas.u 31.10. in 1.11.2002 od 7. do 17.
ure, na naslednjih javnih prometnih površinah:
5>  Popovičeva ulica od Teharske c. do RTP Selce.
5>  Selce-Podgorje-Teharska od RTP Selce do Teharske ce-
ste.
>- Mirna pot od Popovičeve ul, čez pokopališče do Tehar-
ske C.
■ enosmerne ulice v času 1.11.2002 od 7. do 17. ure, na
naslednjih javnih prometnih površinah:
>- Lokalna c. Štore-Sv. Ana-Teharje iz smeri Teharij proti
Sv. Ani in po javni poti od Sv. Ane do regionalne ceste
Teharje-Štore.
■ enostransko vzdolžno parkiranje:
3> Popovičeva ulica od križišča Popovičeve ul. in Mirne poti
do RTP Selce in naprej proti Cesti nagrad, dokler širina
vozišča omogoča varno odvijanje prometa.
s* Selce-Podgorje-Teharska od RTP Selce, dokler širina
vozišča omogoča varno odvijanje prometa.
s» Teharska cesta od križišča s Kolškovo potjo v smeri Po-
povičeve ul., delno na pločniku, tako, daje omogočen
peš promet.
■ avtobusni prevozi v času 31.10. in 1.11.2002, na na-
slednjih lokacijah:
5- vožnje na pokopališče po progah iz postajališč: Zg. Hu-
dinja, Ul. frankolovskih žrtev. Nova vas, t^va, žel. po-
staja, vsako polno uro od 9.58 naprej in žel. postaja -
pokopališče na Dan mrtvih vsakih 20. min, od 8.00 do
16.20 ure.
- povratek iz pokopališča po progah v smeri: Zg. Hudinja,
Ul. frankolovskih žrtev, Nova vas. Lava, žel. postaja
vsako uro od 10.30 naprej in pokopališče žel. postaja
na Dan mrtvih, vsakih 20. min od 8.20 do 16.30 ure.
> avtobusna proga v času spremembe prometnega reži-
ma bo potekala po Popovičevi ul., Mirni poti, Kolškovi
ulici in nazaj na Teharsko cesto.
■ v času spremembe prometnega režima bo invalid-
nim osebam, ki se bodo izkazale s posebno dovolilnico
oz. z veljavno inv. izkaznico, omogočen dovoz do zgor-
njega parkirišča ob pokopališču.
St. 44 - 30. oktober 2002
48
ZANIMIVOSTI
Uradna splavitev
Dečicov s Sotle
v objemu svojega lju-
bega Rogatca so midva-
jevci uradno izstrelili
svojo četrto zgoščenino,
album Dečki s Sotle. Za
to so izkoristili menda
že tradicionalno jesen-
sko fešto Mošt, kosta-
nji, ročk n' roll , v go-
ste pa so povabili savinj-
sko navezo, Zeuse in ul-
trapriljubljene Tabuje,
ter legendarne Demoli-
tion group.
Najbolj strastni mlad-
ci in mladenke so lah-
ko svoje poljube oveko-
večili za večnost in nov
videospot Mi2, saj so
organizirali dva snemal-
na termina za najbolj
vroč poljub. Fantje pra-
vijo, da je plošča Dečki
s Sotle menda »najbolj-
ša do zdaj, na njej pa
smo zapekli ducat
skladb >punka po doma-
če<, s hecnimi besedili
in udarnimi ter zažaga-
nimi refreni, ki še dol-
go zevnijo v uhi«.
Fešta je bila resnič-
no vroča, saj so po zeu-
sovskem ogrevanju Ta-
buji zbrane Obsoteljča-
ne in druge prišleke
spravili do norenja,
Demolišni so brezkom-
promisno preigrali
svoj repertoar legen-
darnih spevov, nazad-
nje pa so pubUko, ki je
znala večino pesmi na
izust, v nebesa spusti-
le glavne zvezde veče-
ra. V Rogatcu je bilo
luštno.
Foto: GREGOR KATIC
I^TRACNICE
Ne, peli pa niso
župan Celja, Bojan Šrot, je na Celjsko kočo, ob iz^
ku mandatov in »novi postaji, ki je na novi poti« pov^
bil kolege iz 32 občin celjskega območja. Povabljen
smo bili tudi mi in, seveda, prišli, lačni tračev, zah$^
nih zgodb polnih samovšečnosti, napuha in še česa prej
volilnega. In odšli nepotešeni. Javnosti sporočamo
prišlo je 13 županov, imeli so se »fajn«, za ostale rubrj
ke pa so bili povsem nedostopni. Nič niso ogovarjal
nič jih ni skrbelo, le malo, celo premalo, bi rekli, so s
poveselili. In še zapeli niso. Bo po bližnjih volitval
vendarle nastal uglašen zbor? Ker je kot kulturnik pe
vovodstvu najbližje šmarski Čakš, ga predlagamo i
zborovodjo.
Samo pozabiti niicar
Med sobotnim obiskom v celjski lekarni, ki je nevarno
blizu stopnjujočim se predvolilnim dogajanjem, smo ugo
tovili, da počasi pohajajo zaloge persena forte. Žal nismo
uspeli ugotoviti, katera od najbolj prodornih celjskih strani
je pokupila zaloge tega zdravila za pomiritev. Logično pa
smo sklepali, da je bilobila na zalogi dovolj zato, ker De-
SUS nima svojega županskega kandidata.
Piaicatna popestritev
Proti koncu tedna smo v Celju le doživeli pravo katarze
nalepljene plakatne lepote. Našminkanemu Šrotu in posi
velemu Lujotu so se pridružili še otožna Janja, črho-beli
Tomaž, v meglice zasanjani Peter, vmes pa še mali Kiker^
zelenim klobučkom in modro ogrlico in 82-odstotno pod
poro javnosti. Da ne bi kdo dvomil v zmagovalca...
Foto: GREGOR KATII
Ko se rima, vse nam štima
Celjska ZLSD je svoji kandidatki na volitvah, Janji
Romih, napisala lep slogan - Janjo za županjo. Mi jih
dodajamo še nekaj:
Ko župan bo Peter Thaler, fasade barval bo nov ma-
ler!
Ko Šrot še enkrat bo župan, dolgcajt v mestu dajte
stran.
Ker Lujo je naš kandidat, šli bomo vsi vasovat.
Ko zmaga ljubi naš nam Drago, v Celju očistili bo-
mo nesnago.
Ko Tomaž nam mesto zdaj prevzame, jedli bomo
le še fajn salame.
Kavboji SNS
Polizani (Sašo Peče), polikani (Peter Thaler), podivja
(Bogdan Barovič).
Foto: GREGOR KA''