Leto IX., štev. 15.
Poštnina platana v gotovini.
V	LJUBLJANI, v soboto, 11. aprila 1925.
razen ponedeljka in dneva pe prazniku veak dan.
Uredništvo in upravništvo: Miljana, poštni predal štev. 168.
8 rWe»* sa telegrame: »Naprej«, Ljubljana.
Čekovni račun št. 18.807.
NAPREJ
Današnja številka Din 1*50.
Stane mesečno	....	Din 25-—
za inozemstvo	....	Din 85 —
Oglasi:
Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: bi 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer i priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list eo poštnine proste
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
'Letnik: VII., štev. 15-Cefiirtlcova .Naprelevts" številka fastiaja ko! teeSs-silc:
3SKI GLAS
Glasilo KmetskO'Uelavske iv*m
Stane letno 60 Din — mesečno 9
Resureksit!
(Resurrexit.)
Zavedni jugoslovanski proletariat proslavlja letos v pravem pomenu svojo Veliko noč; zasmehovan, ponižan, trpinčen, izdan od svojih dosedanjih »najboljših, apostolov«, zavržen od nezavedne, nahujskane množice, koraka danes najzavednejši del socialistov po trnjevi poti k vstajenju.
V	enakih težavah se je rodila pred 60. leti prva delavska Internacionala, ki je bila osnovana leta 1864. na mitingu v Sent Martins-Holle s sedežem
v	Londonu. Začasni Generalni svet Internacionale se je zbral 5. oktobra
—	bilo je skupaj 50 članov, 31 Angležev, 10 Nemcev, 9 Francozov, 6 Italijanov, 2 Švicarja in 2 Poljaka, med njimi pa tudi Marks, duša Internacionale — ter nabral 3 funte, to je bilo 75 kron, za prve stroške. Celo prvo leto Internacionale je Generalni Svet nabral komaj nekaj nad 700 kron. Glejte, s kakšnimi sredstvi so začeli pionirji Internacionale veliki pokret socialistične organizacije, veliki pokret prereditve človeške družbe!
In vendar niso obupali! In vendar so šli z vso vnemo na delo!
Navzlic trnjevi poti, navzlic preganjanju, obsodbam, porazom, izdajstvu: ideja čistega socializma, ideja socialističnega internacionalizma zmaguje. Prva Internacionala je radi notranjih nesoglasij z anarhisti 1. 1872. razpadla. Anarhistična Internacionala jo pod Bakuninovim vodstvom trajala od 1. 1872. do 1881.
Od leta 1881. do 1889. ni bilo Internacionale.
Leta 1889. se je ustanovila druga Internacionala socialno - demokratična, ki je razpadla 1. 1914., ker so voditelji »pozabili« izvrševati sklepe internacionalnih kongresov.
In danes, po tolikih porazih, po tolikih neuspehih, po tolikem trpljenju so delavske Internacionale na svetu mogočen faktor, silne trdnjave, ob katerih se mora razbiti vsaka reakcija.
Danes je organiziranih približno 10 milijonov delavcev v strokovni amsterdamski Internacionali in par milijonov v moskovski strokovni Internacionali.
Socialistična in komunistična stranka v Nemčiji sta dobili pri volitvah okoli 10 milijonov glasov. Na Francoskem, na Norveškem, na Danskem, v Avstriji, v Češkoslovaški so socialistične stranke močne stranke, ki imajo v svojem okrilju že večino delavskega razreda.
Vse te močne stranke so v svoji zgodovini preživljale enako Golgoto, kakor jo preživlja danes naša socialistična stranka Jugoslavije. Sama Internacionala je preživljala enake težave.
Tudi naša stranka, ki v vseh težavah visoko drži rdeči prapor znanstvenega socializma, ki navzlic vsem iežkočam vzdržuje edino neodvisno delavsko politično organizacijo v Jugoslaviji, bo prestala vse težave, vsa izdajstva ter bo zrasla v mogočno avangardo delavskega internacionalnega socialistične pokreta v Jugoslaviji.
Že raste zaupanje med industrijskim proletariatom v našo organizacijo. Treba je samo to zaupanje razširiti, poglobiti, razviti z aktivnim delom na vseh poljih delavskega pokreta. Delavske množice, ki so bile odpeljane deloma od anarhističnih puči-stvo, deloma od oportunističnih puči-stov ter od buržuaznih agentov, uvi-devajo vsak dan bolj, da nobena organizacija, ki jo ne vzdržujejo delavci sami — ne more biti socialistična, ne more biti revolucionarna, ne more prinesti progresu in delavskemu razredu nobenih koristi.
Komu koristijo Kristanovi konsu-mi, dokler ne odločajo zadružniki v njih sami? Komu koristijo Korunove strokovne organizacije, dokler so Korunove, dokler odloča v njih prijatelj Trboveljske družbe in Zveze indu-strijcev?
Osvoboditev proletariata mora biti delo proletariata samega!
Proletariat mora svoje organizacije sam vzdrževati, proletariat mora v so-cilističnih organizacijah sam odločevati, proletariat se mora sam izobraziti v svojih časopisih, pri njih sodelovati, jih širiti, vzdrževati. Proletariat mora svoje strokovne zadeve, vsakodnevne boje na strokovnem pol ju sam voditi. Glejte, to je osnovni princip proletarske demokracije, brez katere ni znanstvenega socialističnega gibanja.
Verni tradiciji 30 letnega delavskega socialističnega gibanja na Slovenskem kažemo edino pravilno pot, po kateri bo prišel proletariat Jugoslavije po današnji temni veliki noči do vstajenja. Vstal bo, ker mora vstati!
Razmišljajte, sodrugi, med velikonočnimi prazniki o položaju svojega razreda ter storite tudi med prazniki svojo socialistično dolžnost!
Par dni ste prosti telesnega dela — založite vse svoje sile, da pride čim-preie vstajenje proletariata!
Gorenjski kot.
V	kratkem času se je vršilo pri nas več občnih zborov: gospodarske, strokovne, kulturne in polične organizacije. Krajevne organizacije SSJ se je vršil v nedeljo, dne 8. marca popoldne, ki je bil dokaz, da tudi ta organizacija še živi in prav lepo deluje. Le žal, da se ogromna večina delastva ne more priboriti do lastnega razumevanja in priti do spoznanja, kje je prava socialistična organizacija, ki je predpogoj za rešitev proletariata. Delavstvo še vedno tava neorganizirano in čaka na zveličanje, kakor so čakale duše pred peklom. Delavstvo čaka lahko celo svoje življenje na rešitev, če se ne bo organiziralo v enotni pra-
vi	socialistični organizaciji in potom sodelovanja v organizaciji pripomoglo do končnega osvobojenja. Socializem je samo eden, ki je pravi, vse drugo je le privesek kapitalizma, kakor krščanski, narodni, kapitalistično sorodni socializem, ki so le opora kapitalizma. Torej, delavstvo, Če želiš končnega osvobojenja iz kapitalističnega jarma, združi se v pravi socialistični organizaciji in ne čakaj na to, da se bodo zedinili voditelji! Voditelji nam ne smejo biti zadržek do razmaha na pravem socialistično-političnem polju.
Voditelji so le aparat za izvrševanje programa in pravilnika socialistične organizacije, ki se morajo po njem ravnati in bi morali slehernega člana poučiti, da se drži programa in pravilnika. Zapomni si torej delavstvo, da tisti voditelji, ki se niso hoteli ravnati po pravilniku, so bili izključeni, nekaj jih je pa samih izstopilo iz organizacije in so ustanovili svojo politično organizacijo. Tisti so grešili nad'proletariatom, ne pa nad seboj, sami so čisti ko luna na nebu. Ali to vse dobro razumemo, greh nosi le proletariat, ko vedno tava v grehu, ki je poglavitni vseh grehov in to je nezavednost. Ta greh pa podpirajo tudi tisti, ki se najbolj »trudijo« za zedinjenje proletariata v Sloveniji, ker so sami vzrok tega, da ni veliki del proletariata v Sloveniji v enotni socialistični organizaciji, ki ga še vedno zapeljujejo pod rdečim okvirjem v kapitalistično sorodstvo. Konec tega bo takrat, ko bo proletariat sam razmišljal, potem bo spoznal, da je socializem samo eden, da lepe besede raznih voditeljev, ki so šli iz prave socialistične stranke in ustanovili svojo organizacijo, niso tega storili v korist proletariata, ampak v korist posameznih oseb, ki želijo na račun nezavednega proletariata priti do slave in samopa-ševanju. To naj proletariat na Slovenskem vzame na znanje, da vse konference za zedinjenje ne pomagajo nič, če se na teh konferencah ne pove, zakaj so šli iz organizacije in ustanovili svojo organizacijo. Če to povejo, zakaj so izstopili, potem svoj greh priznajo. Potem bi lahko vodili diskusijo o zedinjenju. Dobro se zavedamo, da do socialistične enotnosti mora priti, ampak tisti, ki so hoteli organizacije popolnoma uničiti, kakršen imajo še danes namen, čeprav sklicujejo konference za zedinjenje, ne morejo tega izvršiti ne da priznajo tudi svoje napake, če hočejo pošteno voditi to akcijo in da bo imela trajen uspeh! Občni zbor je dokaz, da nam do danes še niso razbili organizacije, čeprav so že prav javno pisali* da ni več naših organizacij.
Kulturna organizacija »Svoboda« se je po svojem občnem zboru tudi oživela, danes že razni odseki zopet delujejo, ki so že skoraj popolnoma spali. To je znak, da se bodo v socialističnih kulturnih organizacijah vzgojili novi kadri, ki bodo zmožni razširjati idejo pravega enotnega socializma. Le s pravo izobrazbo se bo proletariat rešil izpod kapitalističnega jarma. Zato kličemo vse razredno misleče delavce, da pristopijo k »Svobodi«, posebno mladi in pomagajo na tem polju delati. Uspeh bo zadovoljiv, kadar bo proletariat spoznal v izobrazbi pravo svojo moč.
Konsumno društvo je na svojem članskem zborovanju pokazalo, da se pri nas trudi in skuša postati prava delavska gospodarska organizacija, da bi se otresla tujega kapitala, ki ga išče še vedno pri raznih bankah. To bo sodeloval pri tem, da bo pa le takrat mogoče, ko bo proletariat tb-liko zaveden, da postanejo kon-sumna društva res prava delavska inštitucija, ki je njih namen osvoboditev proletariata iz krempljev kapitalističnih izkoriščevalcev.
Občni zbor gostilniške in stavbinske zadruge »Delavski dom«, nam je pa pokazal sliko, katera nas ni malo razočarala! Tukaj je razvidno, da tisti funkcionarji zadruge, ki so kričali, da se mora zadruga dvigniti z gostilniško obrtjo, niso prav nič resno mislili na to. Bila je le diplomatična poteza, ki so delavstvo varali žnjo, da so lažje pognali gostilničarja, ki je bil pošten in odkritosrčen in je delal res v korist zadruge, ne pa v korist posameznikov. Radi tega šo pa imeli neki funkcionarji osebno jezo do prejšnjega gostilničarja. Gostilniška obrt se pa ni dvignila, kakor so prerokovali razni bogovi, tudi gospodov ni v gostilno, ki so rekli, da mora biti tak gostilničar v »Delavskem domu«, da bodo tudi gospodje zahajali v gostilno. No, danes pa še delavcev malo pride v gostilno, to pa ne radi gostilničarja, ampak radi splošno nepravilnega gospodarstva. Kako izgleda to gospodarstvo sedaj, je bilo razvidno na občnem zboru. Neki funkcionarji mislijo, da bo to kar pozabljeno, pa se motijo, mi bomo še vse javno napisali kakšno naj bo gospodarstvo pri gostilniški zadrugi. Danes pripomnimo samo toliko: za nered, ki je pri zadrugi, je odgovorno načelstvo in nadzorstvo te zadruge. Bodoči občni zbor mora pa razčistiti v tem pogledu, da pridejo taki člani v odbor, ki imajo res voljo za pravo skupno proletarsko gospodarstvo. Vse člane opozarjamo na to.
Občni zbor ZMRJ je bil glede gospodarstva in drugih podrobnih del dovoljiv, odbor je točno vršil svoje delo, člani so pa premalo požrtvovalni za razširjenje prave razredne revolucionarne ideje, treba bo postaviti dobro izvežban zaupniški zbor, da bo pripeljal vse tiste sodruge nazaj v organizacijo, ki so jo zapustili samo za-"Vadi posameznih oseb. Posamezne osebe ne smejo biti v nobeni razredno zavedni delavski organizaciji vzrok za nazadovanje na organizato-ričnem polju. Le v organizaciji je mogoče odpraviti vse nepravilnosti, ki jih dokažemo. Še enkrat kličem: vse neorganizirano delavstvo v organizacijo, da bomo skupaj korakali in se borili za končno osvoboditev vsega proletariata širom sveta1!
Razno.
r Stoletnico rojstva Ferdinanda Lassalla obhaja zavedni proletariat 11. aprila. Dasi nam je tednik veliko premajhen, smo dolžni opozoriti čita-telje na ta jubilej. Lassalle je bil ustanovitelj prve delavske organizacije v Nemčiji in je s svojo iskrenostjo in ognjevitostjo zbudil splošno zanimanje za socialna vprašanja. Takega agitatorja nima vsak narod. Da se je pri svojem ogromnem delu z besedo in peresom in v boju proti vsem, zlasti proti kapitalistični državi in njenim hlapcem, lahko v marsičem motil, kdo bi mu to zameril? Pri pregledu njegovega dela se moramo sploh čuditi njegovi zgodnji zrelosti in plodovitosti, umrl je, ko mu je bilo šele 39 let. Drugi v tej starosti komaj dobro začno, ker to delo zahteva vsesplošno znanje. Sicer pa kot socialisti
vemo, da ni bilo in nikdar ne bo nikogar, ki bi vse znal in se nikdar ne motil, zato smo demokratični in iščemo resnice v medsebojnem izpopolnjevanju. Lassalle je hotel rešitev delavstva doseči z delavsko organizirano lastno produkcijo. Vsekakor pravilna misel. Toda s takratnim delavstvom neizvedljiva. Zato je hotel, naj država pomaga. Da ho pa država to hotela, jo je treba prisiliti z volilno zmago. Da bo zmaga mogoča, je treba priboriti splošno volilno pravico. Tako je mislil in zato je upal, da bo delavstvo takoj zmagalo, kadar dobi volilno pravico. Seveda je to napačno in Marks je to že takrat vedel, dandanes pa lahko vedo tudi preprosti delavci. Volilna pravica brez izobrazbe in zavednosti ni nič drugega, kakor sredstvo, s katerim se vodijo delavci za nos. Na to Marksovo izjavo je opozoril Karl Kautsky v članku, ki ga je objavil »Naprej« 27. februarja, govoreč o pomenu delavskega tiska. Napačna je pa tudi misel državne podpore. Marks pravi, da si mora delavstvo pomagati samo in Bismarck je praktično dokazal, kako se da socializem z državno podporo krasno pobijati: organizacijam je metal polena pod noge, delavcem je pa dal državno socialno zaščito, ki je uspavala delavstvo tako, kakor zdaj pri nas.
Edinole zavedni vedo, da je zakon o zavarovanju in zaščiti delavstva, o 8 urniku itd. le humbug. Prav tako, kakor državni krediti delavskim in kmetskim zadrugam. Kaj ima delavstvo od tega, če so dobile delavske zadruge milijonske kredite? Kristan se smeje, delavci pa iščejo včerajšnji dan, namesto da bi gradili jutrišnjega. Nemci so v boju z reakcijo sicer zgradili lepe organizacije, toda kaj pomaga, če so bili pa v državno zaščito tako zaljubljeni, da so verjeli cesarju in šli pojoč v vojno branit svojo »zaščito-domovino«. Drago so plačali to šolo! — Tudi Lassallova smrt je bila posledica zmote. Padel je v dvoboju! Če bi se bil bojeval le z mečem duha, bi bil svoje sodelovanje z Marksom nadaljeval in najbrž marksisti ne bi bili ustanavljali nove stranke v Eisenachu (1869). Morebiti ne bi prišlo do izjemnih zakonov proti socialistom, niti do svetovne vojne,	o„
Kajti neverjetna sila je bila v Lassallu	najnovejših poročilih:	socialisti 79 po-
jo izvrševali! Macchiavellijeva država temelji na nasilju prav tako, kakor si predstavlja državo mnogo izmed tistih, ki so prof. Hauptmanu ploskali enako, kakor Vebru. Oba sta zaslužila, čeprav ne čakala. Kinematografi v Ljubljani bodo pa imeli mnogo več ploskanja in obiska.
r Nesramnost! Iz Celja nam poročajo, da je mestni oskrbnik g. Josip Mam, odslovil tri delavce-družinske očete. Vsi trije so brez vsakega imetja, navezani so le na svoj dnevni zaslužek. Na anketi dne 27. januarja 1925, ki se je vršila pod predsedstvom g. župana dr. Hrašovca, je bilo pa sklenjeno, da morajo delodajalci v slučaju pomanjkanja dela odpustiti najpreje posestnike, ne pa tistih, ki so navezani na dnevni zaslužek. Gospod Mam pa je napravil ravno narobe, in sicer tako, da je odpustil tiste, ki so že dalje časa zaposleni pri podjetju, nekatere posestnike si je pa obdržal! To je krivica, ki kriči do neba. V kolikor nam je bilo mogoče dobiti vpogled v Marnovo zakulisno igro, smo ugotovili, da je to zadnje dejanje maščevalnosti nad ubogimi delavci, in sicer zato, ker so pred iz-praševalno komisijo govorili resnico in nič drugega kakor čisto resnico v zadevi mestnega gospodarstva. Radovedni smo, kaj bodo rekli k temu pošteni Celjani, davkoplačevalci, da odpuščajo tiste, ki so pošteni in ne tistih, ki so občino ogoljufali. Toliko za danes! Prihodnjič bomo razkrinkali krivce tega zla brez ozira na to, v katerem takoru se nahajajo ali v »socialno gospodarskem« ali pa v narodnem bloku«! Če ima kdo drugi prste vmes, ga tudi ne bomo pardonirali!
r Politični položaj. V Belgradu je postalo bolj mirno, poslanci so odpotovali domov, le zakonodajni odbor je »pretresal« novi tiskovni zakon. Poboljšali ga ne	bodo kaj	prida. Glavno
zanimanje pa	vlada	za	to,	kako bo
Pašič rekonstruiral svojo vlado. Nekaj novih ministrov potrebuje. Pravijo, da pojdejo radičevci kmalu v vlado, ali pa jo bodo podpirali. Pribiče-vičevci se pa	boje,	da	ne	bi postali
potem Pašiču	odveč	in	da	jih ne bi
postavil na hladno.
r Zmaga. V nedeljo so bile v Belgiji volitve v parlament. Dobili so po
'_:____________________c,
in razlogom je bil vse bolj dostopen, nego njegovi učenci. Zato si za nauk lahko zapomnimo, da'romantika, vi-teštvo, junaštvo, čast, ljubezen in druga taka lepa šara nikdar ne sme zatemniti resnice, da bomo zmagali le z delom, nikdar pa ne z nasiljem. Bojujmo se z mečem duha v javnem boju in v dvobojih.
r Masarykovo 75 letnico je proslavila tudi ljubljanska univerza in reči moramo, da je to storila prav dostojno, dočim je ljubljanska inteligenca prav nedostojno manjkala. Delavstva skoro ni bilo — človek bi mislil, da je bilo z manjkajočo inteligenco vred na shodu proti srednjeveškim verigam, ki nam jih pripravlja 1 P režim z novim tiskovnim zakonom, toda tam \e bilo udeležbe še manj, tam niti sedeži niso bili zasedeni! Ljubljana se res ne bavi ne z globokimi, ne z ak u-alnirni problemi. — Predavanje prot. Vebra ni odgovarjalo naslovu, drugače je bilo pa zelo interesantno in za poklicne filpzofe poučno. Vojaki, dame in tudi poprečni mtehgenti bi morali pa zehati, če bi bili odkrit -srčni, tako so se pa nekateri posvetili telesnim kretnjam energičnega mla-
mu je nato javno očital, da nima pravice tako govoriti, kajti on je bil sokriv razdora, ker je gospodaril s provizijami. Prepeluh je tožil in pred sodiščem dokazal, da je bil dotični denar pošten, da so ga dale delavske zadruge in sodišče je reklo, da je to moralno. Bernot je na ta način pri sodišču dobil dokaz, da je Kons. društvo za Slovenijo dalo takrat eno četrtino milijona kron. Konsumski generali so pa trdili, da to ni res, za to jih je Bernot od 1. 1922. dalje kar naprej javno pozival, naj tožijo. Po so imeli pretrdo kožo. S časom se je pa Prepeluh zopet ločil od klerikalcev in šel nazaj h Kristanu, zdaj vodita Zadružno banko skupno. Tudi sodni spis se je »izgubil«, torej dokaza ni več. Zdaj se je koža omehčala in ravnatelj Kons. dr. Dražil je tožil Bemota. Kristan in dr. Korun sta prisegla, prvi, da Kons. društvo ni dalo stranki sploh nobene podpore, drugi pa, da nič ne ve o kaki taki podpori. Bernot je predlagal, naj se zaslišijo sodniki, ki so pred tremi leti o tem sodili, sodišče pa je ta predlog zavrnilo in Bemota kratko obsodilo na 500 Din kazni in stroške. Priglasil je ničnost.
U L E K E
oBrS£e
OW» MESTNI TRQ O
• Oernatovič.
slancev (doslej 68), katoliki 78 (82), liberalci 22 (33), frondisti 6 (4), komunisti 2 (0), kombatenti 1 (1).
r Hindenburg, znani nemški general iz svetovne vojne, kandidira zdaj kot kandidat združenih najbolj reakcionarnih strank za predsednika nemške republike. Vojsko je zgubil, tudi v tem civilnem volilnem boju ima malo upanja, da bi zmagal.
r Izplačila Sc ne likvidiranih osebnih prejemkov (pokojnin, drag. doklad, potnin, odpravnin itd) iz prejSnjih let bo delegacija ministrstva financ za Slovenijo odredila, čim se otvori po dotični kreditni partiji na osnovi zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april — julij t. 1. potrebni kredit. Ker je ta zakon narodna skupščina že odobrila in je mogoče, da bo zakon določal povsem drugačne tehnično-administrativne mere glede zahteve za otvoritev kredita, naj vsi interesenti potrpe in naj se ne obračajo z nepotrebnimi vlogami na delegacijo, dokler ta ne prejme od drž. računovodstva dotičnih navodil.
r Ljubljanska podružnica »Svobode« bo priredila v ponedeljek (na praznik), dne 13. aprila izlet v Pekel'in na Pokojišče (735 m). Odhod z vlakom iz Ljubljane ob 9.40 dopoldne do Borovnice, povratek v Ljubljano ob 18.15. Vožnja velja 18 Din. Vodnik s. Pastorek. Zbirališče predi
de"a profesorja in skušali v njih najti	giaVnim kolodvorom ob 9. Če bi bilo
nadomestila za nerazumljeno vsebi-	v p()ndeljek slabo vreme, bo izlet pri-
no ki se je tikala izključno le pole-	hodnj0 nedeljo, 19. t. m Vse prija-
ne/, rv.	j	  Mnan-	i___________  uoK!	Ir	ii/lpiP7ni	nrinor.
mike proti filozofom, ki štejejo Masa ryka med pozitiviste. Zdi se, da je filozofska fakulteta vedela, da bo profesor Veber govoril le polemično monografijo, kajti njen letošnji dekan proL Hauptman je pri otvortvi govoril četrt ure in to tako, da m mogel boljše pogoditi. Zadel je bas najbis -venejše, da je narmeč Masaryk velik v tem, ker je proti makiavehzmu postavil resnico in z njo zmagal, cepra so ga vsi narodnjaki sovražili, dokle jim ni s svojim delom za resnico prinesel narodne samostojnosti. — seveda, vprašanje pa je, če so Pos/m šalci razumeli in — kar je pri misli Masaryka še važnejše _ ce
telje narave vabi k udeležbi odbor.
Ako piješ ,BUDDHA‘ čaj, vživaš že na zemlji raji
Delavci, sodite!
Kristan in Prepeluh sta iz črnih fondov preskrbela 1. 1920. Kristanovi stranki nad milijon kron. Ko Prepeluh vendar ni dobil mandata, je šel k klerikalcem in se v »Avtonomistu« norca delal iz prenovljene naše stran-
Konsumske volitva se bližajo
Sicer še ne vemo, kdaj jih bodo-napovedali, toda pripravljajo se pa. Zadruge v Črni in Mežici so na članskih zborovanjih stavile precej predlogov za občni zbor, nekaj jih bomo prihodnjič ponatisnili.
V Črni je referiral zadružnik Svetek, znana firma, ki je imel edino še prijadrati na dvanajsto štacijo, to je h konsumarjem. Pa imel je mož veliko slabši dan kakor februarja. Nekaj drobtinic: rekel je: »Politika je kruh.«
S. Golob pa mu je zaklical: »Vi pa si vzamete pogačo!« Začudil se je tudi: »Kaj me tako debelo gledate, saj nisem noben kapitalist!« S. Trohove je namreč govoril v Kristanovih koritih,, katere polni proletariat. Zapomnili si pa bomo izjave: »Strinjam se z večino predlogov, ki jih zagovarjate^ glasoval bom tudi jaz zanje.« Tako je rekel namreč tudi Judež in je sel in je Krisusa prodal in za slovo še poljubil. Sodrugi, prečitajte še enkrat poročilo lanskega obč. zbora in Svet-kove obljube in pa poslušajte, kaj je v Črni rekel: »Mi ne dobimo kredita, kredit je meč, ki visi nad teboj na tanki niti, ta meč. te ubije! Torej ga vendar ne boš prerezal sam s škarjami.« Potem pa mu ni bilo prav, če so ga sodrugi debelo gledali. Tudi to je povedal, da je samo eden od di-rektorialnih nastavljencev odpovedal sam ono koritarsko pogodbo za deset let, drugi pa ne, načelstvo pa je ne more razveljaviti, ker bi moral plačati konsum štiri milijone. (Zakaj?) In zopet, sodrugi, prečitajti si njegov govor o tej pogodbi na lanskem občnem zboru. Povedal je tudi, da je zavarovalnica, ki jo je ustanovil Kristan za konsum. »finta«, on ni bil zraven in bo proti njej na občnem zboru. Naše predloge je zagovarjal s. Sterže. Svetek je rekel, da javnost ni mogoča v »Konsumentu«, v Mežici pa je bil Dražil pametnejši in niti ni reagiral na to. Prosil je samo, da predloge kraj. odbora odklonimo, pa ni preprosil niti enega glasu. V Mežici smo imeli tudi korunovsko listo za kraj. odbor konsuma. Predlagal jo je član , načelstva Peter Logar, pa njegova lista ni dobila nobenega glasu, čeprav je na zadnje mesto napisal Logar tudi naše člane, ne da bi bili ti privolili.
V	odbor je hotel spraviti tudi g. Martina Uhleta, računovodjo bratovske skladnice, ki je že prakticiral do novembra 1924 pri »Sokolu , pa so ga menda »ven vrgli«, ker menda ni plačal članskih prispevkov. Ne vemo,
ne, mi smo videli in imamo samo originalni seznam mežiškega »Sokola«, v katerem stoji, da dobi g. Uhle strog opomin.
V	Prevaljah je prisegal g. Vrhunc, da je bilanca resnična. Pomagala mu je samo še prisega, ko mu je s. Do-beršek povedal:
Konsumno društvo za Slovenijo hrta 2 in pol krat več prodajalen, kakor' koroški konsum »Einigkeit« in 2 krat več članov. (Koroški konsum pove seveda samo, koliko ima živih članov!) Prometa pa ima Kons. dr. za Slovenijo komaj 12 milijonov Din (eno tretjino) več kakor »Eingkeit«. Na Koroškem najbrže nimajo nobenega debelega Toneta in ne njegove spretnosti za zbiranje črnih fondov, kajti koroški konsum napreduje v resnici!
Vse kandidatne liste za kraj. odbor v Prevaljah — razen Korun-Kri-stanove — so razveljavili in jih niti na glasovanje niso dali, ker niso bile izročene predsedniku v roke, temveč v prodajalni. Pa to so šele pozneje v Ljubljani pogruntali, Kajti Korunova skupina je vložila trikrat isto listo.
Slaven jim spomin, na obč. zboru pa, delegati, pamet v roke in zapreti jih dajte, pa zares!
To naj delavci zvedo!
Buržuazija v Jugoslaviji dobi za razne svoje cirkuse po vseh železnicah za svoje »Avguste« polovično vožnjo. Tako n. pr. imajo polovično vožnjo orjunaši, sokoli in tudi orli. Prvi in drugi, ki se vozijo okrog PP režimu reklamo delat, a tretji, ker so steber klerikalne reakcije. Samo za brezposelne delavce nima ta buržuazija polovične vožnje, kadar iščejo delo ali če nastopijo delo v kakem drugem kraju. Imamo dokument, ki ga objavljamo v celoti:
Direkcija drž. železnic Ljubljana. Ljubljana, dne 12. marca 1925. Predmet: Objava za polovične vožnje od krajevne borze dela glavnega radnič-kega saveza Jugoslavije v Celju.
Borza dela Glavnega Radničkega Saveza Jugoslavije, Celje.
Dognali smo, da ste izdajali objave za vožnjo po polovični ceni za posamezne osebe, ki iščejo dela. Ker kot zasebna institucija niste upravičeni izdajati takih objav niti po členu 101 Pravilnika o brezplačni vožnji in po-vlaščeni vožnji, niti ne po Potniški tarifi del II. zvezek I. od 15. septembra 1923 smo naročili, da naše službene edinice ne smejo pripoznavati od Radničkega Saveza izdanih objav. Direktor dr. Borko s. r.
Iz tega dokumenta bo vendar vsakomur jasno, da socialne zaščite v Jugoslaviji za delavstvo ni. Niti polovične vožnje ne privoščijo več delavcu, ki išče dela. Brezposelni delavec naj plača celo vožnjo, kadar potuje in išče dela — a orjunaši, orli in druga taka uniformirana banda se vozi za polovično vožnjo okoli, da dela špalir: eni za »državotvorne«, drugi za »prevratne elemente«. Vsak drug komentar bi bil odveč. — A. L.
Iz stranke
intata	taiie	bilo	i,	™e,Wda	nebo	Kr,
Stalni javili naročniki »Naprcjac:
Št. 60. Valentin Marinko, železničar, Šmartno pod Šmarno goro.
s 1. maj 1925. Načelstvo SSJ m KI)Z je na svoji seji dne 2. aprila sklenilo izdati »Majski spis« za leto 1925., z ozirom na dejstvo, da je najvažnejše delo širiti izobrazbo med delavstvom. To pa ni tako mogoče na shodih, kakor s pisano besedo. Zato poziva vse organizacije in zaupnike, da ukrenejo pravočasno vse potrebne priprave za smotre-no razpečavanje .-.Majskega spisa«. Govornike pošlje centrala povsod edinole na zahtevo. Toda stroške nosijo organizacije same.
s Črna. Na občnem zboru dne 29. marca t. 1. se je izvolil sledeči odbor: Urh Mešl, predsednik, Filip Grabner, tajnik in glavni blagajnik. Podblagajniki so ss. Ivan Grabner za okraj Žerjav, Aleš Košutnik in Blaz Za-gar za Heleno, Anton Planinšek za Mušemk in Igerčevo, Alojz Roter za Graben, Pongrao Lesjak za Pristavo in Črno, Štefan Peruš za Picnik in Šinelc in Filip Srotič za Peco. — V nadzorstvu so ss. Franc Trebovc, Alojz Sterže in Jernej Kolšek. — 'Pa odbor posluje za Črno 1. in II. Do zopetne konsolidacije se obe organizaciji združita. Sodrugi, neustrašene v boj! Resnica je samo ena! Vaše delo, vaša vztrajnost bo uničila vso Da^P*'0;; niško demagogijo. Tudi slepci bodo zagledali dan in sledili na pravo pot.
s Zakaj naj vlagam 1% svojega mesečnega zaslužka kot hranilno vlogo v >Slogo«, o/ir. bodoči »Skupni dom'?
1. Da pomagam k uspešnejšemu boju proti nezavednosti, da pomagam ustvarjati jugo-slovenskemu proletariatu »Skupni dom«, ki bo zavetišče v vseh potrebah, ki bo vodnik v boljšo družbo, ki bo vedno stal trdno na braniku in branil interes in obstoj delavskega razreda.
2. Da bom tudi sam v slučaju potrebe imel kam položiti svojo glavo.
1% je stoti del tvojega zaslužka. Ne reti, ne morem. Poskusi, prepričal se boš, da moreš. Od 1000 Din dohodkov je 1% 10 Din. Družinski oče 4 nepreskrbljenih otrok vloži redno vsak mesec svoj 1%, pa njegovo gospodarstvo vkljub pičli plači zaradi tega prav nič ne trpi. V par letih bo imel prihranjen lep znesek in danes že ima zadoščenje, da je on tudi med tistimi prvograditelji »Skupnega doma«.
Sledi mu tudi ti, ne čakaj, da ti bodo drugi skledo napolnili ....
TISKOVNI SKLAD.
Zadnji izkaz, 21. marca 1925 Din 33.174.93. Ivan Prodnar, Hrastnik 5 Din; Ivan Kame-nar, Slov. Bistrica 25 Din; neimenovan tl dinarjev; Franjo Langof, Vrhnika, zbirka 40 dinarjev; Ivan Vrečar, Celje 5 Din; Karol Kisovec, Ljubljana 20 Din; Avgust Kregar, Moste 19 Din; Vrhnika, zbirka 5. aprila 10 dinarjev; Josip Moretti, Jesenice 19 Din; Amalija Zamperlova, Radovljica 5 Din; neimenovan iz Trbovelj 30 Din; Ivan Pečko, 13 Din, Anton Slatinek 5 Din, Leopold Wes-jak 10 Diu, Josip Domajnko 10 Din, Rezi Domajnkova 5 Din, Mina Slatinkova 2 Din, Liza \Vesjakova 5 Din, vsi iz Sv. Lovrenca na Pohorju; Anton Thaler, preplačila pri prodaji »Napreja« 2.50 Din. — Skupaj 33.416.43 Din.
VOLILNI SKLAD.
Zadnji izkaz 14. marca 2341.25 Din. — Andrej Kajtna, Griže, bi. 438 12 Din; Josip Pastorek, Ljubljana, bi. 450 3(5 Din; Franc Rozman, Maribor, bi. 473 12 Din. — Skupaj 2.401.25 Din. — Zamudniki, obračunajte!
iščejo dela. Delavci, zahtevajte, da se bo razglas upošteval in izvajal! Na vas leži, da bo buržuazija izvajala zakon o zaščiti delavcev!
Dopisi.
Poizkusili in prepričati se je nujna stvar. Veliko naših gospodinj je še, katere zadnji čas še niso poizkusile naše prave »Kolinske cikorije«, ki je zelo izboren pridatek h kavi. Priporočamo vsem, da poizkusijo in zahtevajo izrecno >Kolinsko cikorijo«, ki je vrlo dobra, štedljiva in zdrava. Ta domači izdelek naj ne primanjkuje v nobeni naši rodbini.
ODMEVI ANKETE ZA BREZPOSELNE DELAVCE V CELJU.
Po dolgotrajnem čakanju je izdal mestni magistrat v Celju sledeči razglas:
V zaščjto delavstva je izdelal mestni magistrat celjski vsem delodajalcem svojega okoliša sledeči umestni razglas: Na anketi delodajalcev in delojemalcev dne 26. januarja na mestnem magistratu, so delojemalci grajali, da se delodajalci ne ravnajo pri odjavi delavcev po obstoječih predpisih. Po zakonu se mora javiti odpust delavcev, kadar doseže število pet. Dogodi se pa, da delodajalec odpusti danes dva, jutri dva, potem enega, ne odjavi pa nobenega, ker ne doseže vsakokratno število 5. To pa gotovo ni pravilno. Apeliramo na delodajalce, da se ravnajo glede prijave odpusta delavcev strogo po zakonu, kar ni važno samo radi statistike, ampak tudi radi tega, da se ustvari na ta način eksistenca delavcem, v prvi vrsti odpuščenim delavcem.
Pri tej anketi se je tudi poudarjalo, da se naj nastavljajo v prvi vrsti res delavci in šele v drugi vrsti oni, ki imajo kako posestvo. V tem oziru zlasti apeliramo na delodajalce gradbene stroke. Delodajalci naj bi podpirali resnično delavstvo, in bi naj, če je že treba koga odpustiti, odpuščali v prvi vrsti delavce kmetskega stanu, ki se lahko pozneje, ko je zopet več dela, pokličejo kot domačini na delo.
Delodajalce prosimo, da se strogo ravnajo po teh normah. — Ta razglas je produkt predloga na občinski seji, ki ga je stavil svoječasno s. Leskošek v svrho podpore brezposelnim delavcem po občini. Brezposelna podpora je padla seveda v vodo. Vsekakor je pa anketa upoštevala predloge v toliko, da se imajo v prvi vrsti zaposliti le delavci, ki so brez posestva in nato šele oni, ki imajo kako posestvo doma. Kajti jasno je, da tisti, ki ima svoje posestvo, lažje čaka na kak zaslužek kakor pa tisti, ki nima nič svojega in živi iz rok v usta. Če bi se gg. delodajalci tega razglasa držali, bi bila kriza kmalu rešena, kajti v celjski okolici imamo mnogo kmetov po tovarnah, delavce pa na cesti, ki zaman
Iz Črne. Delavci v Črni, motite se, če mislite, da naša stranka (SSJ in KDZ).ne dela pravilno. Stranka ima pravilnik, ki se ga mora držati. Kdor se pravilnika ne drži, mora iz stranke. — Leta 1921. je bil še kongres enoten, ker stranka takrat še ni bila razcepljena. Iz Črne so šli na kongres trije delegatje, tudi Franc Dolinar je bil zraven, ko se je sklepal še sedaj veljavni pravilnik. Tudi dr. Korun je glasoval zanj, kajti on je dobro vedel, če ne bi glasoval, bi ti delegatje videli in bi rekli: »Vidiš, koritarja!« in bi ga pognali, na tihem pa si je mislil, da bomo imeli lep pravilnik za kazanje, izvrševati ga pa itak ne bo treba, ker delavstvo tako ne bo tega zahtevalo. Pa je prišlo drugače! Delavstvo se je začelo ravnati po pravilniku, plačevati progresivni strankin davek, zahtevati javnost, kajti delavci izvršujemo strankine dolžnosti! Zato smo pa zahtevali, da se morajo držati pravilnika tudi gg. poslanci in »nad-sodrugi«, še bolj bi ga morali izvrševati, da bi bili nam navadnim članom v vzgled in izpodbudo. Mi smo zahtevali, da naj izpolnjujejo svoje dolžnosti, plačujejo strankin davek po svojih poslanskih dohodkih — kajti mi, delavci, smo jim pripomogli do mandata! — a ti ljudje so rajši dezertirali iz stranke, pa so ustanovili drugo stranko, tako pač, ki je njim po volji, da si belijo glave z maslom.
— 29. marca sta nas obiskala dva taka, eden je bolj suh, pa zna pobijati javnost in demagogijo uganjati. So-drugi, če pride kateri od teh med vas, pokažite jim hrbet, ker vas le hujskajo proti redu, da bi dosegli svoje osebne namene. Mi pa izvršujmo pravilnik in sklepe naših kongresov, ki so naši parlamenti. Če se bomo vsi tega držali in v obilnem številu vstopili v našo organizacijo, plačevali 1 odstotek hranilne vloge — potem nam ne bo treba plačevati dohodninskega davka, potem ga bodo morali podjetniki sami plačevati! Saj le njim delamo profit, sami pa zaslužimo le toliko, da je premalo za življenje in preveč za smrt. Taka usoda nas bo tepla še dolgo, če se ne bomo spametovali sami. Veste, delavci, od zgoraj dol ne bomo nič dosegli, pa tudi od gospodov nič. Mi moramo iti po svoji začrtani poti, ne smemo gledati ne na levo, ne na desno! Sodrugi, nehajte s prepiri, poprimite se organizacije in izvršujte, česar vas učita program in pravilnik, ki ga vam zaupniki razlagajo. Naši zaupniki hočejo dobro, sami preveč trpijo, ker vedo, da bi šlo vse dobro, če bi le delavci hoteli.
S pametjo bomo dosegli zmago! Pravijo, če ne bo šlo zlepa, pojde pa zgrda. S krvjo — to pa ne bo dobro
— ne bo prej dobro, dokler se ne bomo sami spametovali in šli po edino pravi poti. V nas samih je nesreča, pa tudi sreča. — Sodrugi, lahko bi vam_ mnogo povedal o Korunovi in komu-gB nistični politiki, da bi jima lahko za-^? vili vrat kar do kraja in bi se ne bil ugnezdil razkol tako globoko. Vsem
bi bili rekli tudi vi: izvršujte program in pravilnik, če nočete, pa ven iz socialističnih vrst k buržuaziji, kamor spadate. Namesto nogo v hrbet smo jim potuho dajali. Zdaj imamo tudi v Črni nekaj takih razbijačev, ki bomo radi njih morali delati rdečo zveličavno pokoro. — Mi smo pripravljeni za združenje vsako minuto pod sledečimi pogoji: vrnejo naj se v stranko, iz katere so dezertirali, to se pravi priznajo naj progresivo in javnost, zavržejo naj tajno diplomacijo — dejansko naj izvršujejo voljo in sklepe večine! — Filip Grabner.
Trbovlje. (Prokleta vojna!) Svetovna vojna, ki so jo izsilili diplomati s tajno diplomacijo, je posegla tudi po zvonovih. Iz trboveljske farne cerkve so jih tudi pobrali, da so jih kapitalisti porabili med vojno za moril no orožje proti nezavednim proletarskim masam v strelnih jarkih. Proti temu je protestirala« ta uboga
nezavedna masa s tem, da je v teh težkih časih kupila sedem novih zvonov. Protestirala je, pravim, ta masa v rdeči trboveljski kotlini, še celo nekateri bivši komunistični, potem neodvisni in sedaj zaupniki trboveljskih rudarjev v II. skupini so postali tako revolucionarni«, da so šli 1. 1924. pobirat prostovoljne darove za zvonove, češ, starodavnih šeg ne smemo opuščati. Ljudje, ki hočejo novo družbo, podpirajo staro, to je pristni »razredni« boj fanatikov za zvonove — a za izobrazbo »nema pare«. S pomočjo teh »upornikov« se je v nedeljo dne 29. marca vršila velika slavnost na čast novim zvonovom. Udeležilo se je te slavnosti okoli 10.000 ljudi, pravijo. — Na protestnem shodu združenih 4 strank razen naše SSJ in KDZ, ki ni bila vabljena, je bilo pa reci in piši 400 do 500 ljudi. In na shodu dveh združenih strokovnih organizacij, »Unije« in bivše neodvisne rudarske, pa tudi približno okoli 400 ljudi. Ker sta po mnenju g. Krušiča le dve razredni strokovni organizaciji, so strokovno sekcijo rudarjev »Skupnega doma« prezrli, smo radovedni, kako bo 1. maja in ali nas bodo tudi prezrli in šli rajši v procesijo z dvoživkami, ki so pripravljeni igrati klerikalcem štafažo, kakor 29. marca, ko so šli v procesiji jezdeci, narodne noše, zvonovi, ognjegasci, duhovniki in pevci. Ko so zvonovi dospeli na cilj, je topič pozdravil svojo morebitno hrano. Berači in invalidi vsi premočeni od dežja, so žalostno pogledali svoje, pohabljene ude, ko so zaslišali grmenje topičev in so škripali z zobmi: prokleta vojna!
Na naslov g. župana v Rog. Satini.
Kakor je razvidno iz raznih časopisov, se prodaja govedina v splošnem po 15 Din, samo mesarji v Slatini se ne zganejo. Vobče čutimo to draginjo najbolj in v prvi vrsti delavci in obrtniki. Zato se ponižno obračamo do Vas, častiti gospod župan, naredite enkrat temeljito reme-duro z mesarji v Slatini. Kakor smo čuli govoriti, ste pod častno besedo svečano obljubili Vašemu predniku slediti ter se v vsakem oziru posvetiti za blagor občine in občanov. Zahvaljujemo se g. Bizjaku, bivšemu županu, za korektne nastope ob vsaki priliki, pozabiti pa ne moremo, ko je lansko leto poklical mesarje na odgovor. Cene so bile takoj nato primerne. Ker Vam pa niso, g. župan, ker še dolgo ne županujete, mesarji iz Slatine znani, Vam tem potom njih imena objavljamo: gg. Hvalec, Ogri-segg in pa Krumpak.
Če mora kmet svoje živinče prodati za vsako ceno, zakaj pa ne bi šli mesarji s cenami doli? Opozarjamo tem potom tudi srezko poglavarstvo, da kontrolira cene, oziroma mesarje in ne samo nekatere obrti. Če pa ne bi imeli, gospod župan, toliko moči, da bi stopili gg. mesarjem na prste, se bomo obrnili na drugo slran, kar Vam
ne bo ljubo. Dokazali bomo praktično, po čem se kupuje in kako se prodaja. H koncu smo radovedni, koliko čistega dobička je imela občina na krompirju, za katerega je uradno občinski stražnik zapisoval naročila in v kateri namen se je ta dobiček naložil? V upanju, da smo Vas, gospod župan, s tem obvestilom razveselili, Vas pozdravljamo vsi Vaši volilci!
Brez tiska je demokracija nemogoča.
Brez demokracije delavstvo ne more zmagati.
Torej, če hočeš pospešiti delavsko zmago, razširjaj delavski tisk !
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najcenejši nakup
nogavic, žepnih robcev, bri-salk, klota, belega in rujevega platna, sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
r Sv. Duh izhaja ne le iz boga Očeta, ki je stvarnik vsega in torej tudi stvarnik sv. Duha, ampak izhaja tudi iz boga Sina, ki ni stvarnik, ampak le rešitelj. Tega pravoslavni kristjani ne verujejo, češ, Duh je bil prej nego Sin. Ker je bog sam na sebi le duh, je res težko razumeti, kako bi mogel biti Sin prej nego Duh. Pa učeni sv. Avguštin pravi, da ni pametno premišljevati o sv. Trojici, zato katoličani in pravoslavni nič ne premišljujejo, ampak se le kregajo, prvi pravijo, da izhaja iz Očeta in Sina, drugi pa, da to ni res in zato ne morejo v enotno fronto. — Brezverci se sploh za duha nič ne menijo, ker imajo zlato za boga in so brezverci le zato, ker vera v zlato tele od države še ni priznana; tudi bi se grdo slišalo, če bi kdo molil: »Verujem v sv. Kapital itd., To premišljevanje se bo zdelo nerazumljivo vsem tistim, ki jim materini nauki niso segli dalj, ko
zakaj tako tečete,
KO DOBITE VENDAR
isfiil
b
MRLO
V VSAKI TRSOVIMI!
prihranite, ako pred nakupom biaga za obleke, perila, srajc, ovratnic, naglavnih rut, šerp, obri-salk, nogavic, odej, najrazličnejšega drugega blaga ter usnja, obiščete trgovino, kjer so najnižje cene in sicer pri tvrdki
„DANICA“
Majzelj & Raj šel)
Ljubljana, Turjaški trg št. 1
Klobuke, čepice. siammkef
perilo in modno blago za moške
kupite najceneje pri tvrdki
IVAN KIIN O VAR
Ljubljana, Stari trg lO.
Orketssnes' im Acllcsr za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah
Pouk v vezenju brezplačno. Večleina garancija. Delavnica na razpolago
po zelo ugodnih cenah dobite le pri
(blizu Prešerno- £ vega spomeniki«) |
Tvorniea dežnikov in soinčnikov
in sicer na varstveno znamko „Eisa“ moramo paziti, če nam je za najboljše MILO LEPOTE IN ZDRAVJA. To se edino le FELLERJEVA MILA V OBLIKI STEKLENIC Z ZNAMKO ,,ELSA“, s katerimi umivati sc je pravi užitek! Nežna, dobra, čista, zelo peneča, diskretnega vonja v 5 različnih vrstah!	'
ELSA-LILIJING-MLEČNO MILO prvovrstno cvetlično milo, stori kožo mehko in nežno.
ELSA-GLICER1NOVO MILO, vpliva izrečno na roke, ki trpe radi dela in mraza.
ELSA-BORAKSOVO milo je najpriijubijenejše sredstvo za odstranjenje fatalnih peg, priščev iid. ELSA-KATRANOVO MILO za lase in glavo. Končno ELSA-M1LO ZA BRITJE, posebno fine vrsie.
ZA POIZKUS 5 kosov Eisa-mila v obliki steklenic, z zavojnino in poštnino 52 dinarjev, toda le tedaj, če se pošlje denar vnaprej. Po povzetju 10 dinarjev več, torej 62 dinarjev. Naročila nasloviti na:
EUOEN V. FELLER, lekarnar
V	Slubici Kosiji, Elssi4i'tj 252, SirvatsSfca.
I, MIKUS, LJUBLJANA
l ^ in solldfn« y \
Teodor SSaibič'
v* LJUBLJANA
/Jr1
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli
-	velikosti	po najnižji ceni. ■■
v dolžini S slo S en
kapsule „LARUCiN'
zdravijo najsigumejše gnojno kapavico (iriper) in bolezni mokril. Škatlja 20 Din v vseh lekarnah. Direklno: APOTEKA BLUM, SUBOTICA.
igjgjl	£0	m močnega cefirja Din 240*—, 20 m trpez-
J	nega oksforta Din 290'—, 20 m močne modrovine
JS	(druk) Din 290'—, 20 m krasnega kambrika za
'.?/$	otročje in ženske obieke Din 240‘--, 10 m hlačevine
dvojno široke (cajija) zn moške obleke Din 350'—, 20 m belega platna Din 230’—, 20 m sirovega platna Din 180-— razpošilja
Ustanovljeno leta 1832.
Poljanska cesta štev. 8
(preje Henrik Korn)
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. Kopališke in lclosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firrtež, barvo, lak in meri vsake velikosti kakor tudi posod (škatelj) za konserve.
Dobro iaosfe tiodfli!
Konfekcijska tovarna
Fran Derenda &. Cie.
Ljubljana, Erjavčeva cesta štev. 2.
otvorila je prodsjo na drobno svojih konfekcijskih izdelkov, ter nudi po čez vse ugodnih cenah vsem delavskim in nižjim slojem vsakovrstna oblačila in sicer
obleke že od.....................Din	400'	naprej
delavske hlače od................Din	45'	naprej
jahalne hlače od.................Din	80’—	naprej
otročje oblekce za šolarje že od . Din 80‘— naprej
Ako hočete kupiti po ceni dobro blago, ne zamudite prilike in prepričajte se, ker edino tukaj si lahko prihranite mnogo denarja.
Proti garanciji dobe železničarji in drugi državni uslužbenci obleke tudi na obroke.
llftifiiia ei	tfi	novo došl° bla9°zu že«ske
uyief(e 2M lUUl Ul in moške obleke, fine sifone,
■MRSBSMHRSHnHnHBH cefirje, razno perilo i. t. d.
po znižanih cenah "ffct
v manufakturni in modni trgovini
Društvom in zasebnikom
prevaja in prepisuje spise ..Posredovalec' Sv. Petra cesta 23.
V	zalogi samo pristno češko in angleško blago. — Postrežba solidne.
POZOR! Samo 300 Din franka na dom! POZOR!
Ta garnitura kuhinjske posode je iz najboljšega aluminija, snežno-bela in desetletja trpežna. Dobavlja se proti predplačilu aii po povzetju.
Tiskovine
m *oU, lupanstva la urad«, najmodernejše plakat« ta vabita n veselic«, leta« »»ključke. Najmodernejša aredba ma tiskan]« časopisov, knjig, broiar Iti
Mr STEREOTIPI! A	LITOGRAFIJA
Kovinska industrija IN2.J.^H.BOHL.Maribor,S.H5.
(Matalllnrfustrio)	A|»Ki»nar«r«	<»»ta it«v «.
Posode držijo in sicer gornja vrsta od leve na desno po cm 21/,, V/t In V/t litra in1 spodnja vrsta po ca 1, 1 a/'«» 1 Vs. VU litra, premer ponve 20 cm. Cenik brezplačno.	Inserat
priložite. — Ako bi ne ugajalo, se vzame radevolje nazaj. — Naročite takoj, ker ne vemo, če bodo razmere dopustile, vzdržati trajno to ugodno ponudbo.
do ušes in ki so se učili krščanskega nauka v šolah prav tako na pamet in ne da bi kaj mislili zraven, kakor so ne zaradi demagogije učili Marksove-ga evangelija in ga znajo na shodih moliti, ne da bi kaj mislili zraven in ne da bi njih duh sploh kaj sodeloval. Duha pri njih sploh ni, zlasti pa ne tistega večnega Duha, ki je kažipot Resnice in Pravice; resničnega duha, ki ne govori z usti prerokov, kakor katoliški sv. Duh, ampak, ki govori iz naše notranjosti, iz vesti.
Le kdor nima-vesti, je zmožen govoriti, da bo vsak tepen, kdor se bori za resnico in pravico... Pri naših sodiščih velja še avstrijski katoliški formalizem. Ker je katoliška cerkev tako daleč od Jezusa, kakor tema od solnca, mora delati vse narobe. Jezus je prepovedal vsako priseganje, katoliška cerkev pa uči, naj se prisega in sicer pri Bogu samem in za podobo sv. Trojice zahteva, naj se dvignejo 3 prsti. Ko smo videli brezverca Ant. Kristana in pravoslavnega dr. M.
Koruna, da prisegata enako, smo se bali, da Kristanova prisega ne bo veljala, pozneje pa smo zvedeli, da je to avstrijska formalnost in da velja, tudi če brezverec priseže pri sv. Trojici, ki vanjo ne veruje.
Lastnik: »Sloga«, r. z. z o. p.
Izdajatelj iu odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu izvr. odbora SSJ in KDZ.) Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani.
11. IV. 1925 — 2500.
OJ
‘tO
>u
O
ra
NAŠI IZDELKI:
Dvojnosladna ržena	ŽIKA
v rdeti h zavitkih, Dvojnosladna Ječmenova ŽIKA v modrih zavitkih, Slajena ječmenova	ŽIKA
v zelenih zavitkih Zahtevajte le Žiko!