Družbena samozaščita je nujnost, ki izhaja iz preobrazbe družbe
Načrtna, široka, stalna in intenzivna družbenopolitična aktivnost vseh zad-njih let je nedvomno zagotovila vrsto zelo pomembnih rezultatov, ki smo jih dosegli v podružbljanju varnosti in zaščite. Rezultali se odražajo v celi vrsti konkretnih premikov in praktičnih izkušenj, doseženih ne samo na ravni repu-blike in občin, ampak tudi v večini temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti. Med delovnimi Ijudmi in občani se je na podlagi družbenopolitične aktivnosti uveljavilo spoznanje, da o družbeni samozjščiti ne govorimo zaradi neke posebne ogroženosti in nevarnosti, ki naj bi pretila naši samoupravni so-cialistični skupnosti, ampak, da imajo prizadevanja Zveze komunistov in vseh drugih socialističnih sil ob tem drugo, predvsem idejnopolitično podlago. Gre preproslo za to, da bi bili delavski razred in samoupravno organizirani delovmi ljudje ter občani osnovni nosilci v procesu samoupravnega odločanja in pri urejanju vseh svojih osebnih in skupnih interesov, vprašanje varnosti ne more kot izjema ostati nekaj, kar bi ostajalo odtujeno njihovemu neposrednemu vplivu in kontroli.                                                                     .
Družbena samozaščita je torej nujnost, obveza, ki izhaja iz celotnega pro-cesa samoupravne preobrazbe družbe in iz narave političnega sistema sociali-stičnega samoupravljania.
Problematika organiziranja in uresničevanja varnosti in zaščite ni nikakršno organizacijsko in tehnično vprašanje, je predvsem idejno in politično vpraša-nje. Tako je družbena samozaščita posledica potrebe, ki ima svojo družbeno politično vsebino in podlago, pa je zato seveda treba reči tudi to, da je razvijanje sistema socialističnega samoupravljanjaznotraj katerega lahko uresničujemo koncept družbene samozaščite, ne le izraz potreb po spremembah družbenoe-konomskih in političnih odnosov, temveč je tudi objektivno največje jamstvo za zavarovanje in zaščito dfužbe in vseh njenih revolucionarnih vrednot ter z ustavo opredeljenega položaja delavca in občana.
.                        .                                               MILAN BUH