■>5Tf
JINA PLAČANA V GOTC I POŠT! 64_ 90 TPT;.
čevljar
glasilo tovarne obutve
OBČINSKA KNJIŽNICA Letnik: XXII
(S4290 TRŽ1C_	anuar 1992
Bračičeva 4
■ v ■ v
trzic
Prvi obračun s preteklim letom

Prvi meseci v letu so običajno ob izpolnjevanju vseh tekočih nalog namenjeni tudi obračunom s preteklim letom. Dokončni bo znan sredi februarja, mesec pred tem terminom je možno ocenjevanje doseženega ob upoštevanju nekaterih že poznanih predvsem količinskih podatkov in enajstmese-čnega obračuna. V tem uvodniku je moj namen omeniti predvsem tiste dogodke, ki preteklo leto še posebej obeležujejo v pozitivnem in negativnem smislu.
Večkrat je bilo že povedano in tudi napisano, katere so bile najpomembnejše značilnosti v delovanju okolja, ki seveda vpliva na naše poslovanje. Vsega kar se je dogajalo ni bilo mogoče predvideti. Že s sprejetim planom za preteklo leto je bila sprejeta ena od najpomembnejših opredelitev, to je potreba po sprotnem prilagajanju stalno se spreminjajočim pogojem gospodarjenja. Pot v samostojnost je bila in je še prepredena z nešteto ovirami na gospodarskem področju. Te se pojavljajo v oblikah zoženja trga, manjše prodaje, večjih stroškov, odvzemom premoženja, večjemu riziku tujih kupcev in dobaviteljev i. p. Omeniti še velja, da ima sposobnost prilagajanja tudi časovne omejitve. To pomeni, da so posamezne poslovne odločitve v času, ko so bile sprejete na osnovi predračunov, kazale pozitivne rezultate, ko pa se je to v poslovnem procesu realiziralo in so se določene predpostavke spremenile je bil dejanski obračun
drugačen, sprememba odločitve pa za ta dogodek ni bila več možna.
Katere dogodke v preteklem letu lahko prištejemo k uspehom in katere v spisek še ne izvršenih nalog? Najprej se mi zdi primerna ugotovitev, da smo uspeli zagotoviti naročila za skoraj celotni obseg naših proizvodnih kapacitet in da je tudi proizvodnja upoštevajoč razmere blizu postavljenih načrtov. Tej pozitivni ugotovitvi sledi grenak priokus, ki izhaja iz še ne odpremljenih količin že izdelane obutve po sklenjeni pogodbi za bivšo Sovjetsko zvezo. Tudi gospodarske razmere v SZ imajo močan vpliv na naš obračun poslovanja v preteklem letu. Nadomestna naročila za manjšo prodajo v drugih republikah in v SZ so bila pridobljena s povečano prodajo na konvertibilna tržišča predvsem v Italijo. Posebej pozitivno je doseženo povečanje poprečnih izvoznih prodajnih cen in s tem izboljšanje donosnosti izvoza. Na žalost taka ugotovitev za prodajo doma in
v drugih republikah ni možna, ob bistvenem zmanjšanju realnega obsega (za okoli 30 %) prodaje se je poslabšala tudi donosnost te.
Posebej poznani podatki o gibanju stroškov nas navdajajo z mešanimi občutki. Ob izredno ugodnem gibanju cen vhodnih materialov v prvem polletju so te v drugem »podivjale«, tako da so poprečne vhodne cene konec leta bile povečane nadpopreč-no. Težko je ugotoviti kolikšni so učinki vseh prizadevanj za zmanjšanje materialnih stroškov po samem procesu priprave in proizvodnje. Moja ocena je pozitivna, mislim da je bil krog tistih, ki so želeli prispevati k uspehu na tem področju vsak dan večji. Ob tem, da ni bilo doseženega pomembnejšega uspeha v dvigu produktivnosti v neposredni proizvodnji (pestra je paleta vzrokov) velja omeniti, da se je začelo premikati (ni še bilo učinkov) na zmanjševanju režije in s tem dviga produktivnosti. gledano z nivoja pod-
Pnevniatska stiskalnica domače proizvodnje v vzorčni delavnici
jetja. Kot že leto prej so tudi za preteklo leto izrednega pomena stroški kapitala, ki smo ga angažirali za odvijanje poslovnega procesa. Čeprav ugotavljam rahlo zmanjšanje deleža sposojenega kapitala je bil obseg predvsem kratkoročnih kreditov še naprej zelo visok in ker je bila cena teh visoka je seveda ta postavka v stroških ena od »najtežjih«. Na potreben obseg kapitala vplivata predvsem višina zalog in terjatev. Za gibanje zalog bi lahko dali pozitivno oceno, če seveda na zalogi ne bi imeli izdelanih čevljev za SZ. Velja izpostaviti, da se je zagotovil trend nadaljnega zniževanja zalog materiala in nedovršene in v drugem polletju začelo zniževanje zalog trgovskega blaga.
Navedenih je torej nekaj svetlih in nekaj temnih točk v poslovanju Peka v preteklem letu. Kakšen je skupni seštevek vseh teh in še drugih je sicer težko oceniti, predvidevam da bo končni obračun blizu načrtovani višini akumulacije. V tem sestavku sem se izognil konkretnim številkam in odstotkom, najpomembnejši podatki bodo predstavljeni, ko bodo dokončno ugotovljeni. Analiza preteklih dogodkov na podlagi katere izhajajo tudi opisane ugotovitve teh sicer ne more nič več spremeniti, koristne pa so ugotovitve zakaj nam je to uspelo in zakaj nam drugo ni uspelo. Koristno seveda le, če te ugotovitve uporabljamo in upoštevamo pri tekočem delu in odločanju.
Franc Grašič
Na kratko o načrtih za leto 1991
Doberšen del leta 1992 se bodo težave v Sloveniji po predvidevanjih še stopnjevale. Padal bo obseg proizvodnje, naraščala bo brezposelnost, živeli bomo z visoko inflacijo, itd. V izteku leta naj bi se negativna gibanja postopoma začela spreminjati v pozitivna.
Okoliščine za načrtovanje poslovanja v Peku so se zelo spremenile. Jugoslovanskega tržišča ni več, ker Jugoslavije ni več. Številne prodajalne so nam bile odvzete, nekatere preoblikujemo v družbe z omejeno odgovornostjo. Ostalo je le tržišče v Sloveniji.
Sovjetske zveze ni več in s tem tudi tržišča na katerem smo bili leta in leta prisotni. Ker ne načrtujemo zmanjšanja proizvodnih kapacitet, moramo še odločneje, tako v pogledu kvalitete, kot količin nastopiti na zahodnih trgih, kjer je že sedaj velika gneča in zaradi tega prostor le za najboljše, ki lahko ponudijo visoko kvalitetne izdelke po konkurenčnih cenah. To nas
sili v odločnejše konkretne racionalizacije poslovanja v Peku na področjih zmanjševanja materialnih stroškov, stroškov dela in stroškov kapitala.
Zmanjševanja materialnih stroškov se lotevamo na mnoge načine: z nagrajevanjem doseženih prihrankov, projektnimi nalogami, analizami podatkov, itd. Še težja naloga je zmanjševanje stroškov dela, ki je neposredno povezano z dvigom produktivnosti. Z manjšim številom zaposlenih moramo opraviti enako ali več dela. V letu 1992 bomo nadaljevali z organizacijskimi racionalizacijami, ki bodo zmanjševale obseg režijskega dela in proizvodnimi optimizacijami, ki bodo dvigale proizvodno produktivnost.
Z nadaljnim zniževanjem zalog, s krajšanjem proiz-vodnjega cikla, pospeševanjem denarnih pretokov bomo zmanjševali stroške kapitala. Plan za leto 1992 na mnogih mestih načrtuje naloge, ki prispevajo k zmanj-
Vzorčna delavnica: Stroj za stiskanje podloge. Izdelali so ga v delavnici OVE.
sevanju stroškov kapitala.
Zaustavimo se še pri nekaterih planskih podatkih za obravnavano leto. Zaposlovanje bo v upadanju predvsem zaradi racionalizacije režijskega dela, na število zaposlenih . pa bodo kar močno vplivale statusne spremembe v nekaterih delih Peka, npr. oblikovanje družb z omejeno odgovornostjo v TEP Mreža, itd. Poprečno število zaposlenih bi bilo 2759. V montažnih oddelkih bomo izdelali U937.500 parov obutve, dobre 4 % več kot ocenjujemo, da smo jih izdelali v letu
1991.
V domači mreži bomo prodali 38 % v Peku izdelanih čevljev, izvozili 62 %, skupaj
1.950.000	parov. Skupaj z iz-
voženimi čevlji izdelanimi v Budučnosti d.o.o. bomo iztržili dobrih 37 milijonov dolarjev. Ne moremo drugače kot da bomo še naprej zelo skromni na področju investiranja. Upajmo, da je to zadnje leto in da bomo naslednja leta le nekoliko globlje investicijsko zadihali.
Če bomo kvalitetno izpolnili vse načrtovane naloge, pričakujemo ob 6 % realni rasti našega kapitala tudi zmanjšanje zaostajanja višine osebnih dohodkov za poprečjem gospodarstva Slovenije, oziroma za opredelitvami v kolektivni pogodbi.
Pomočnik generalnega direktorja Edvard Košnjek, dipl. ing.
Hidravlična stiskalnica za stiskanje podplatov. Posnetek je nastal tik preden so jo odpeljali v oddelek za sestavo podplatov 535.
Inovacije in tehnične izboljšave
Inovacije in tehnične izboljšave dajejo najcenejši dobiček. V razvitih okoljih so prišli do tega spoznanja že davno. Inovativnost se mora razširiti na vsa področja dela in življenja, če hočemo da je učinkovita in da prinaša profit. Pred letom dni smo ugotavljali, da v našem podjetju nismo imeli nobene prijave inovacije ali tehnične izboljšave. Verjetno je prevladovalo mnenje, da take stvari spadajo v sklop nalog in opravil na delovnem mestu. V preteklem letu je bil storjen korak naprej v tem smislu, da je treba inovacije ali izboljšave ustrezno nagraditi, kar pomeni vzpodbudo za razmišljanje in iskanje boljših rešitev.
Na zadnjem zasedanju delavskega sveta so bile odobrene nagrade za dve tehnični izboljšavi.
Franc Meglič iz podplatne modelirnice je prijavil tehnično izboljšavo ostrgovanje kal pete iz poro plošče. Strokovna komisija je predlog pregledala in ugotovila, da je bil pri razvoju podplata za
Rockport problem izdelava kal pete. Po poznanih tehnoloških postopkih izdelavo ni bilo mogoče izvesti v zadovoljivi kvaliteti, ker je izdelava potekala na način, da se je peta izsekala iz poro plošče, nato pa se je po šabloni izbrusila v klin. Pri takem postopku se je plošča, glede na to, ker je poro plošča rahla, trgala. Prav tako izdelava kal pete ni bila izvedljiva po postopku, ki ga uporabljajo v podjetju Budučnost, ker postopek žaganja onemogoča izdelavo v končni obliki. Edina možnost je bila nakup kal peta pri firmi Vibram. To pa bi podražilo proizvodnjo.
Prijavitelj je zasnoval napravo za žaganje poro plošč. Poro plošča se najprej prereže v klin, nato pa se izseka kal peta. Tak način dela poceni proizvodnjo. Skrajša se delovni čas, ker je mogoče
izdelati več peta naenkrat, pa tudi defektov je manj.
Komisija je ugotovila, da ima tehnična izboljšava direkten vpliv na višino stroškov izdelave kal pete in gle-
de na ugotovljeni prihranek izračunala višino nagrade.
Lado Jekovec iz vzdrževanja (medtem je odšel v pokoj) je prijavil tehnično izboljšavo predelava ubodne plošče za stolpasti šivalni stroj PFFAF. Komisija je ugotovila, da izboljšava omogoča šivanje z debelejšimi sukanci na način, ki zadovoljuje zahodne standarde. Komisija je ugotovila tudi prihranek in določila višino nagrade.
Verjetno ste že pogrešali ali se sprašujete, zakaj se SVOBODNI SINDIKAT že nekaj časa ni oglasil. Vsi vemo, kako se je sindikalni pluralizem razvijal v letu 1991. Prav zaradi tega se v razprave nismo vključevali še mi in zasipavali članov še z našimi pogledi na situacijo. Že prej smo sklenili, da se do konca leta ne bomo vključevali v razpravo te vrste, članstvo naj se odloči skladno z argumenti ene in druge strani in se včlani v tisti sindikat, ki posamezniku bolj ustreza. Še enkrat poudarjamo, da smo do članov oziroma do vseh ostalih korektni in se zavedamo možnosti, ki jih imamo in ne gradimo gradov v oblakih. Zavedamo se realnosti, ki pa je kruta. S tem mislimo predvsem na presežke, ki se pojavljajo predvsem v režiji, saj se vsi zavedamo, da režijo moramo zmanjšati. V našem sindikatu vemo, da je to izredno težka naloga in jo moramo izpeljati, vendar se bomo z vso resnostjo in strokovnostjo zavzemali, da bo pri ugotavljanju in reševanju presežnih delavcev to potekalo v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.
Glede na pesimistične napovedi za letošnje leto, ko kazalci uspešnosti gospodarjenja padajo, ko se na vseh nivojih pogovarjajo o naraščajočem številu brezposelnih, se delo za sindikaliste prav gotovo povečuje. Delo na tem področju je silno nehvaležno in vsa pohvala tistim, ki so v tem času pripravljeni delati tudi na tem področju. Na naši zadnji seji smo potrdili sindikalne zaupnike katere so predlagali
V obdelavi je še nekaj prijav o katerih bomo pisali, ko bodo znani izračuni in predlagane višine nagrad.
Če bi se sprehodili po tovarni, bi našli veliko strojev in naprav, ki so jih izdelali v naših delavnicah TEP OVE. V mnogih je vgrajenega tudi veliko znanja in dobrih rešitev. Avtorji so neznani, ker smatrajo, da so to naloge, ki jih je treba opraviti na delovnem mestu.
oziroma izvolili po posameznih delih podjetja.
Sindikalni zaupniki so: Aleksandra Lang, Nataša Nepužlan, Matjaž Ribič in Mojca Sedminek iz TEP OBUTEV, Zdene Jerman, Viktorija Jekovec-Primožič, Majda Kramar, Marija Meglič, Milena Novak iz centralnih strokovnih služb, Štefan Duh iz TEP PGP, Re-lja Dragutinovič iz TEP OVE, Janez Gorjanc TRBOVLJE, Milan Bratuša iz ORMOŽA, Marija Galun iz BE-NEDIKTAL Janez Žepič iz TEP MREŽE in Anton Rozman kot predsednik ZSSS sindikata podjetja PEKO.
Poglavitno delovno področje je tudi letos skrb za spoštovanje in upoštevanje delovno pravno zakonodaje.
Nadalje si bomo prizadevali, da bomo uresničevali kar največ obljub iz članske izkaznice. Kot prvo bomo v začetku leta poskusili finančno še bolj pomagati svojim članom. V teku so variante na možnost povečanja samopomoči ali uvedbo samopomoči za člane ZSSS. Še vedno bomo pod čimbolj Šimi pogoji poskušali zagotavljati osnovno življenjsko potrebne artikle.
Konec leta smo vsem razdelili prospekte, v katerih predstavljamo svojo organizacijo na območju Gorenjske. V njem boste našli naslove trgovin in dejavnosti, ki dajejo našim članom s predložitvijo članske izkaznice popuste. Tudi to je ugodnost, saj tisti, ki pravijo da od sindikata nič nimajo pri večjem nakupu dobijo toliko popusta kot znaša sindikalna članarina. Še enkrat naj vas spomnimo, da v na-
Aparat za aktiviranje podplatov bodo dobili v oddelek 535
Svobodni sindikat
Ugodnosti za člane
šem sindikatu uspešno deluje pravna služba, ki jo vodi diplomirana pravnica Lucija Vuga. Vsako sredo jo dobite na našem sedežu v Tržiču (stara Bračičeva šola, telefon 50 354), ostale dneve pa na sedežu območja v Škofji Loki.
Vprašanja lahko posredujete tudi vsem našim sindikalnim zaupnikom, ki bodo poskrbeli, da odgovore na vprašanja dobite tudi pismeno, če je to potrebno.
Na koncu mogoče še podatek, da število naših članov narašča (to ne velja za PEKO iz poznanih vzrokov), na Gorenjskem nas je 36 000, v Sloveniji preko 400 000; tako velikega članstva nima noben sindikat.
Glede na številčnost nas vse bolj tudi upoštevajo, saj vedo, da smo vsi tudi potencialni volilci in se bomo temu primerno tudi organizirali za naslednje volitve.
Sedaj je tudi prilika, da sporočimo vsem našim upokojencem, da se pripravljajo pogoji, ki bodo omogočali tudi upokojencem članstvo v naši organizaciji in seveda vse ugodnosti članske kartice. Za sedaj še sporočilo, da se vsi upokojenci lahko udeležijo vseh naših ugodnih nabav, katere organiziramo v našem sindikatu.
Anton Rozman, predsednik ZSSS podjetja Peko
Zanimivosti
Brskamo po zapisih in odkrivamo pomembne Slovence
Luka Knafelj (1021—i67i)
mecen, je bil rojen v Ribnici, umrl je kot župnik v Gross Russbachu, 30 km od Dunaja. V svoji poslednji volji je Luka Knafelj določil, da se iz njegovega premoženja oblikuje dobrodelna ustanova, ki naj za začetek pomaga štirim kranjskim mladeničem, da bodo lahko študirali na Dunaju. V štipendijski sklad je namenil hišo na Dunaju in posestvo Trummelhof skupno z vinogradom, ki pa naj bi se po njegovi smrti prodalo. Odredil je, da bo kot prvi užival štipendijo njegov lastni nečak Andreas Matevžek, dokler bo živel. Matev-žek je bil sin Knafljeve sestre iz Ribnice.
Knafljeve štipendije so bile namenjene na dunajski univerzi študirajočim Kranjcem. Skozi več kot 200 let je bila Knafljeva podpora za mnoge slovenske študente pomemben vir sredstev za študij na Dunaju, pogostokrat celo edina pomoč in podpora. Tega so se dobro zavedali tudi nekateri njeni superintendenti, posebno Ferdinand Suppantschitsch, ki so z uspešnim upravljanjem utrdili in pomnožili njeno premoženje, da je bila pred prvo svetovno vojno med najmočnejšimi podobnimi ustanovami na dunajski univerzi, danes pa je morda sploh edina, ki — čeprav v zmanjšani meri — še vedno služi svojemu namenu. Od prvotnih štirih štipendij po 100 florintov v času ustanovitve 1. 1676 je Knafljeva štipendija pred prvo svetovno vojno štela preko 80 mest po 1200 kron. Zato je tudi večina Kranjcev študirala na dunajskem vseučilišču. Več kot 1200 študentom je skozi 18., 19. in
20.	stoletje omogočila študirati. Od ugotovljenih štipendistov je približno ena tretjina znanih imen Slovencev, ki so kasneje aktivno posegli v slovensko kulturo in politično življenje. Na primer: Jernej Kopitar, Friderik Baraga, Miha Kastelic, France Prešeren, Simon Jenko, Ivan Tavčar, Oton Župančič idr.
Hvala za čestitke
Vsem, ki ste nam pisali in kojenki iz Celja, ki želi, da bi poslali želje za dobre rezul- bilo prihodnje leto boljše, tate, zdravje in mir, se iskre- prihodnost pa bolj razvese-no zahvaljujemo. Posebna ljiva. hvala Francki Kastelic, upo-
/
Jlor- tyähil&Zd
; ;• ! *$\(shieuac A À A'fn Lic JicJ^nu.
/'Tri
(yin to	* sl'lpHitL tìu
tvbo^
jMfisjbttXU ^ JIĆLoUl
y/Vv-Tc CjvcU'yvus M
otonvüw ^vCi/
llA.otv
zits	01
D(2brin, 'J ćlus
U ovim teškim danima za domovinu Hrvatsku, dok ste uz nas, jači smo.
Zahvaljujemo se na podršci i pomoči, koja je stigla u pravom trenutku.
S obzirom da je Vaša pomoč namije-njena našim izbjeglim i ugroženim stanovnici-ma na ovome području, zahvaljujemo se i u njihovo ime.
U nadi daljnje suradnje srdačno Vas pozdravljamo i želimo Vam ugodne trenutke uz Božične i Novogodišnje praznike.
TAJNIK:	yy	PREDSJEDNIK:
■	• h V
Horvat Stanko	Radikovič dr. Stjepan
Za vsakogar nekaj
PARKIRANJE
Obzirno parkiranje je merilo človeške obzirnosti, kajti pri tem se pokaže, kdo res zna misliti na druge tudi takrat, ko teh ni v neposredni bližini, ko je treba postaviti avto tako, da bo imel ob njem prostor še kdo, ki bo morebiti prišel pozneje.
Na cestah vidimo vsak dan veliko brezobzirnega parkiranja. Vidimo na primer voznika, ki je tako zaverovan vase in v svoj avto, da je zmožen ustaviti ves promet na kaki ozki ulici, dokler se ne zbaše na svoj parkirni prostorček. Drugi spet postavi avto tako, da se mora v naslednjih urah stotino pešcev po ovinkih zvijati okoli parkirane pločevine.
V večjih tujih mestih, zlasti v severnih (Italija, južna Nemčija, Avstrija, so nam zelo podobne) so se že davno naučili obzirnejšega parkiranja. Pri nas niti do tega še nismo prišli, da bi voznik, ki po nesreči odrgne sosednji avto na parkirišču, zataknil za brisalce listek z opravičilom in svojim naslovom ter številko svoje zavarovalne police. Zato bi porabili samo minuto časa in nič denarja, ker plača škodo zavarovalnica. Tega velika večina naših voznikov ne stori, ko oškodujejo neznanega sočloveka.
BANANE so izredno zdrav sadež. Poleg prijetne arome in dišavnih snovi vsebujejo veliko hranil in so zato tudi kalorično izdatne. 100 g očiščene banane nudi 100 kalorij. Njene hranilne snovi so zelo lahko prebavne in jih zato uporabljamo že pri zelo majhnih otrocih, pri starih ljudeh in bolnikih. Prav v dietični prehrani ima banana zelo važno mesto. Pogosto je predpisana pri želodčnih in črevesnih obolenjih. Njen zdravilni učinek pripisujejo predvsem novo odkritemu vitaminu U, ki ga vsebuje. Vse te lastnosti pa ima banana le, če je zrela, in če jo užijemo v surovem stanju ali v sadnih solatah, mlečnih mešanicah in podobnem.
GRAPEFRUIT osvežuje. Osvežujejo sadne kisline in vitamini, ki jih vsebuje obilni sok. Največ ima vitamina C, in sicer od 20 do 60 mg na 100 g soka. Njegova količina je odvisna od sorte, stopnje zrelosti in dobe skladiščenja. Dalj kot je v hladilnicah, manj ga ima. Lupina je prijetnega okusa in vonja. Dodajamo jo kot začimbo k sla-
dicam in kompotom. Lahko jo tudi kandiramo. Plod pravilno jemo tako, da ga prerežemo počez na polovici. Z nožičem zarežemo ob kožicah, ki ločujejo krheljce. Odločeno meso nato izdolbemo z žličko. Nekateri si plod sladkajo, mnogim pa še prav posebno prija malo grenki — trpki okus.
Kako preženemo vlago iz omar? V vlažnih stanovanjih se skoraj ne moremo ubraniti škodi, ki jo povzroča vlaga. Do nedavnega smo si pomagali s suhim ogljem, ki pa ga je bilo treba pogosto menjavati, pa še ni bilo zaželenega učinka. Razočaranj in jeze ob pogledu na plesnivo — pikasto obleko ali perilo, se obvarujemo z bolj zanesljivim, vendar pa zelo enostavnim sredstvom. V omare montirajmo, seveda varno in po predpisih 15-vatno žarnico. Gori naj neprestano, ali po potrebi samo ob vlažnih mesecih. Njena toplota zadostuje da ostane tekstil suh. Izdatek pa je malenkosten. Prav tako si z žarnico pomagamo v omari za živila.
Zahvale
Ob boleči izgubi moje drage mame
MARIJE TRILLER
se iskreno zahvaljujem sodelavkam iz šivalnice 512/2 za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti.
hčerka Vida z družino
Ob smrti dragega očeta JANEZA VUKA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem oddelka kontrole in oddelka 522 za podarjeno cvetje, izrečena sožalja, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti
Marta Špik
Ob izgubi dragega moža in očeta
JANEZA VUKA
izrekamo zahvalo delovnemu kolektivu PEKO in vsem njegovim nekdanjim sodelavcem za izraze sožalja, podarjeni venec in spremstvo na njegovi zadnji poti
žena Vera z družino
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem, ki so mi to omogočili. Sodelavkam in sodelavcem iz oddelka plastika 541 pa prisrčna hvala za prelepo darilo.
Vsem želim še veliko delovnih uspehov in osebne sreče Doroteja Meglič
Sodelavkam in sodelavcem iz PUR in vsem ostalim se iskreno zahvaljujem za pozornost ob odhodu v pokoj.
Vsem skupaj želim veliko delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva.
Tone Smolej
Sodelavcem iz vzdrževanja se najlepše zahvaljujem za lepa in praktična darila ter prisrčno slovo in lepe želje ob odhodu v pokoj.
Še posebej se zahvaljujem sodelavkam oddelka 512 za čudovito darilo in lepe želje ob slovesu.
Prijetni, včasih tudi malo težji trenutki, ki sem jih doživljal z vami, mi bodo vedno ostali v lepem spominu.
Vsem skupaj želim obilo sreče, zdravja ter boljših časov.
Lado Jekovec
Janko
Rozman
Ob koncu preteklega leta smo se poslovili od Janka Rozmana. Izhajal je iz revne kmečke družine ter že kot otrok izgubil očeta. Po končani osnovni šoli in meščanski šoli je dokončal trgovsko šolo v Ljubljani. Takoj po končani šoli se je zaposlil v tovarni usnja Runo kot knjigovodja, nato kot vodja glavne pisarne, po nacionalizaciji pa kot ravnatelj podjetja. V Peku je delal v letu 1948 kot računovodja prodajne mreže, nato je napredoval v računovodjo tovarne, vodjo organizacijskega sektorja, pomočnika glavnega direktorja ter svetovalca za ekonomska in poslovno-organi-zacijska vprašanja.
Janko Rozman je bil eden tistih uglednih delavcev Peka, ki se je v usodnih in odločilnih časih za podjetje odločal za tista, sicer negotova pota, ki mu jih je narekovala njegova osebna poštenost ter zvestoba lastnim načelom. Njegova razmišljanja in odločitve so sodelavcem dajala trdno in jasno oporo za presojo pravilnosti odločitev ne zaradi njegove brezkompromisnosti, pač pa predvsem zaradi njegovih dragocenih in bogatih izkušenj, izrednega poznavanja stroke ter široke razgledanosti. Zelo je bil privržen svojemu delu in poklicu, ki mu je zaradi izrednih osebnostnih lastnosti dal osebno noto. Želje, ki niso temeljile na presoji ekonomske upra-
vičenosti, so bile zanj nerealne pa vendar je bil v cilju njihovih uresničitev pripravljen žrtvovati v dobrobit podjetja tudi del sebe. Sodelavcem je bil zgled v ločevanju bistvenega od nebistvenega, primernega od neprimernega, razumnega od nerazumnega. Sodelavci so čutili, da je bilo njegovo delo odločilno povezano z rastjo podjetja po osvoboditvi do sedemdesetih let. Vse težave, ki jih je moral prestati na svoji življenjski poti, je tiho skrival v sebi, zato nikdar niso prizadele njegove osebne dobrote, človekoljubnosti in pripravljenosti, da vsakomur koristi in pomaga s svojim bogatim znanjem in svetovljanskimi izkušnjami. Vse svoje sposobnosti, izkušnje in znanja ter osebno kakovost je razdajal v podjetju in izven njega, zato je bil spoštovan in visoko cenjen.
Sklenila se je življenjska pot enega od tistih bivših naših sodelavcev, ki so usodno začrtali razvojno pot podjetja ter naših bivših sodelavcev, ki so neizbrisno zapustili podjetju svoje veliko delo.
V spominu nam bo ostal za vselej.
Dedek Mraz
Prireditev, ki razveseli najmlajše
Dedek Mraz, priljubljena prireditev in obdaritev za otroke, je razveselila naše najmlajše zadnje dni lanskega leta.
Člani Lutkovnega gledališča iz Ljubljane so trikrat odigrali prisrčno igrico. Otroci so jo spremljali z zanimanjem, najbolj veselo pa je bilo, ko je prišel dedek Mraz in delil darila.
Svetleče oči in prisrčen nasmeh otrok je kakor prošnja za zagotovilo, da ob letu pride spet.
Dedek Mraz je dobil sicer konkurenco. Marsikje se sprašujejo kaj sedaj. Otrokom je pravzaprav vseeno ali je Božiček, Miklavž ali dedek Mraz. Pomembno je le to, da mu nekdo pričar a sanjski svet in prinese paket.
Jubilej pevcev Zupan
Jubilej, ki doživi le malo pevskih skupin v isti zasedbi.
Bratje Zupan so v decembru slavili srebrni jubilej. 25 let prepevajo štirje bratje: Drago, Dani, Srečko in Miro Zupan ter njihov prijatelj Franci Križaj.
Združuje in navdušuje jih ljubezen do petja in vztrajno delo. Njihov sloves seže daleč izven naše doline.
Prvič so se predstavili
5.	avgusta 1967 pri spomeni-
ku na Ljubelju. Vsa naslednja leta so se izpopolnjevali pod strokovnim vodstvom mentorjev: Ivana Pišlerja, Janka Goloba, Janeza Močnika, Petra Liparja, Mirka Škoberneta, Saše Freliha in Franceta Slabeta.
Posebno poglavje jim pomeni planinska pesem. Posneli in izdali so jih tudi na kaseti.
Pridružujemo se čestitkama željami za uspehe tudi v prihodnosti.
Avtomatski stroj za brušenje podplatov v oddelku 535. Izdelan v delavnicah Peko.
N.iš koncort ob 25 letnici bratov Zupan je v celoti zelo uspel. Del terja je tud vaša zasluga.
Moramo priznati , da ste z razumevanjem in pomočjo opravili plemenito delo, s katerim ste doprinesli k dvigu kluture.
Iskrena hvala !
K V [ N TliT^jR ATO V Z l J1 »A N'
ruu /f
, <5	'»-c £>
-frt 'p?**	^ 'U £f> C


čevljar
Glasilo tovarne obutve »PEKO« Tržič p. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Matevž Jenkole, Edo Košnjek, Brane Plajhes, Marko Ručigaj, Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 230: — Tisk: Tiskarna PEKO — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 4200 izvodov v slovenskem in 2100 izvodov v srbohrvaškem jeziku — Glasilo dobijo člani podjetja, upokojenci in štipendisti brezplačno.
Po mnenju Republiškega sekretariata za informiranje z dne 1. marca 1991, št. 23—91 je glasilo oproščeno plačila temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov.