39. štev. p°i(nlna plaiSa"‘ igolo,ln' V Ljubljani, sobota 26. septembra 1925. po»«mezn» ste»nka vso pm. Let0 V GLASILO NARODNO • SOCIJALISTIČNE STRANKE. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, »Narodni dom«, | Izhaja VSako Soboto. 9 Inseratl se računajo po velikosti in so cene na razpolago 1. nadstr. — Telefon: štev. 77. — H Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6 Din, za inozemstvo 8 Din. i v uPrav^ SLS. V Beogradu se pripravlja rekonstrukcija vlade. Govori se, da bo tudi Jfadič sprejet v vlado, kakor se govori, da je možnost podana, da se že v jesenskem zasedanju predstavi narodni skupščini koncentracijska vlada. V koncentracijski vladi bi bili posebno radi zastopani tudi slovenski klerikalci. Za vstop SLS v vlado je previdno pripravljal pot že na ljubljanskem shodu gospod dr. Korošec in je svoje radikalom laskave besede nato izpolnil že na mariborskem shodu. Naj klerikalno časopisje še tako taji, gotovo je, da se vodilni faktorji SLS resno trudijo, približati sc vladi SLS računajoč s tem, da je sporazum med radikali in HSS trajnega pomena in da je zadnji čas, da zapuste svoje opozicijo-nalno stališče. SLS se zaveda, da navzlic svoji dobri organizaciji ne bo mogla več dolgo vzdržati, če bo še naprej nastopala : med svojimi volilci le z negativno kri- ' tiko in ne bo mogla pokazati na niti en uspeh svoje politike. SLS je že do nedavnega licitirala z avtonomizmom do federacije in se tudi Radičevim zahtevam po konfederaciji ni upirala. Sedaj je prenehala z li ita-cijo državopravnih teorij in je celo svoj avtonomistični program ublažila do skrajnosti, samo da se približa radikalom, brez katerih si zaenkrat ni mogoče misliti državnega vodstva. Za vsako ceno hoče dobiti SLS Slo- -venijo v svoje roke. Ne rečemo, da SLS nima po svoji moči legitimacije za so-odločevanje v slovenskih pokrajinah. Kakor je pa lo res, pa ni izpustiti iz vidika, da nosi klerikalna legitimacija poleg slovenskega načrta, tudi pečat Rima. Ena legitimacija in dvoje interesov. Im ravno vsled teli dveh nasprotujočih se interesov, je klerikalna legitimacija do Slovenije izgubila na svoji veljavi. V naši nacijonalni državi nima prostora klerikalizem, diktiran od Rima. Absolutno ni dopustno, da bi uveljavljal politični klerikalizem v kulturi, ter da Ivi bila vera politik um cerkvene gosposke. Da pa SLS misli resno s političnim klerikalizmom, je dokaz tudi zadnji govor g. dr. Hohnjeca v Mariboru, ki po besedah »Slovenca« izpopolnjuje izjave g. dr. Korošca. SLS je pripravljena v pogledu na avtonomijo popuščati do skrajnosti, dočim je neizprosna takrat, ko se zahteva od nje, da opusti svoj kulturnohojni program in izloči vero iz politike. Sicer se. SLS rada ponaša s pravico-ljubnostjo in toleranco napram pristašem drugih svetovnih naziranj. Seveda pa ni nihče tako naiven, da bi smatral to vprašanje kot odkritosrčno. Vsa dosedanja politična udejstvovanja SLS dokazujejo, da je SLS brezobzirna takrat, ko razpolaga z močjo. SLS bi svojo eventuelno vladno moč v Sloveniji gotovo izrabila do vseh mogočih podrobnosti in bi se njeni politični nasprotniki niti geniti ne mogli. Gospod dr. Korošec je v Mariboru vabil pod okrilje SLS vse opozicijonal-ne napredne stranke v Sloveniji. »Slovenec« je takoj drugi dan po Koroščevem vabilu ugotovil, da dvomi, če se bo vabilu kdo odzval. Prav ima »Slovenec«. Nihče se ne bo odzval! Kajti kar tako za kuliso se ne bo nihče postavil klerikalni politiki. Kulise so enkrat nepotrebne in takrat se jih vrže med staro šaro. Napredne stranke v Sloveniji pa ne mislijo na likvidacijo in zato bodo že brez SLS uravnale svojo politično taktiko, ne meneč se zato, ali ho to SLS prav, ali ne. Napredne stranke imajo pač druge poglede na narod in državo, kot pa SSL in zato ho tudi njih politično udejstvovanje drugo! Nikar! Ob prevratu je imela Slovenija najbolj cvete&e šolstvo v državi. To prvenstvo so ji priznavali tudi Hrvati in Srbi, ki so došli po sili razmer v stik zlasti z našo srednjo šolo. Pa tudi Slovenci sami smo s ponosom kazali na žarišča naše kulture zlasti v letih, ko se je poslovenilo do takrat utrakvistične in nemške zavode. Pa prišlo je drugače. V višjem šolskem svetu so pričeli prevladovati predvsem politični spori, ki so izzvali ukrepe na škodo ugledu šole. 'iona ukrepe višjega šolskega sveta so mogl šolniki še ublaževati po svojih udruženjih Profesorsko društvo je v marsikaterem slučaju posredovalo, odstranilo marsikatero zapreko in Izboljšalo marsikatero napako. To ,]e bilo le toliko časa mogoče, dokler so imeli v šolstvu še tehtno besedo faktorji v Sloveniji. Absolutno se je pa poslabšalo šolstvo v Sloveniji s trenotkom, ko je Pribičevič ukinit poverjeništvo, razpustil višji šolski svet ler popolnoma centraliziral šolstvo. Od tedaj gre od koraka do korak« slovensko šolstvo vedno bolj navzdol. « Iz ministrstva prosvete so pričeli deževati odloki, ki so včasih pobijali drug drugega baš ne v korist šole in šolstva. Pribičevič je uvedel pri istem gradivu 40 minut-učno uro. Nadzornike in ravnatelje je ponižal na položaj navadnih tintnih lculijev, a tudi profesorjem je odvzemal z nepotrebnimi pisarijami obilo prostega časa. Dal Je skrpucali šolske zakone, ki jili je težko najti kje na svetu. Ni pa zakonov niti predložil skupščinskemu odboru, ko je izdal gotove odločbe iz načrtov v obliki naredb večkrat za pol in več leta vnaprej. y svojj fiksni ideji, da izenači« šole. je stopnjeval zmedo do skrajnosti. Pri tem ni dregal v srbsko šolo, ki kaže v ustroju mnogo nepotrebnega formalizma, ki bi ga bilo treba odpraviti. Nasprotno. MeS O’ da bi bil Poenostavil poslovanje povsod ter dvignil srbske zavode na moderen nivo, je zapostavljal moderne zavode, uvajajoč v njih uradovanje nebroj nepotrebnih stvari. Namen šole Je vendar dvigniti iz obrazbo v narodu. Zato je treba odstraniti zapreke, ki dušijo razvoj in preprečujejo »apredek. Zelniki so se oddahnili, ko so nastale izpremembe v ministrstvu prosvete. Pričakovali so, da se bodo v kratkem uravnale razmere, popravile krivice in preprečila na-daljna škoda. Mesto pa, da bi se bile Pribi- zakonu. Posledica tega pojava pa Je katastrofalno propadanje srednje šole ter nazadovanje izobrazbe in omike. Nikar! Prenehajte z dosedanjimi metodami. Poenostavite v interesu kulture poslovanje. Dajte nazaj profesorjem svobodo, ki jo uživajo tudi drugod, da jo uporabljajo v boljše svrhe! Vrnite ravnatelje in nadzornike svojemu pravemu poklicu, da uvedejo red v šolo! Srednja šola se mora izenačiti, toda ne sme se na škodo prosvete. Vzgleduj- mo se po kulturnejših narodih! Študirajmo njihove naprave ter prenašajmo — oprezno in polagoma — najboljše k nam, da vidimo, ako se bo tudi pri nas obneslo! Vsaka naglica škodi, še bolj pa brezglavost. Brezglava je bila naša dosedanja prosvetna politika. Neizmerno škode nam je že napravila. Nova vlada ne sme voziti po starem tiru naprej, ako noče popolnoma udu-šiti šole. Že danes tekmujemo le težko z inozemci, kaj še le bo? — Za stanovanjske deložirance. čevičeve odredbe takoj preklicale in se izdale že pred začetkom novega šolskega leta primeren, moderen poslovnik za uradovanje, se uveljavljajo stari načrti. Upeljal se je skrajno nepraktični »Dnevnik«, v katerega mora profesor vpisati vsako uro predavano gradivo. S tem se jt ponižalo profesorje v ljudskošolske učitelje. Samo tam se je do zdaj zahteval slični postopek. Pravtalco nepraktični so katalogi, v katere se vpisuje vse mogoče in nemogoče po večkrat. Čemu vse to? Ali ne mogoče radi lega, da se kolikor mogoče preprečujejo goljufije? • Dejstvo je, da so se v Srbiji navzlic, ali morda baš radi zamotanega uradovanja sleparije bolj razpasle, kakor v prečanskih krajih Dokaz temu so poročila izaslanikov min. prosvete ob koncu š. 1. 1924/1925, izmed katerih so bila nekatera tudi v našem časopisju obelodanjena. Zakaj? Tudi na to vprašanje ne bo težko odgovoriti. Čimbolj zamotan je način poslovanja, tem težje se vzdrži red, tembolj trpi pregled. Čemu torej vsi ti dnevniki, katalogi i. t. d.? Edini namen in pomen imajo za državno tiskarno, ki zahteva za vse te skrajno nepraktične tiskovine ogromne svote, kajti naročati se smejo samo pri državni »štampariji«. Nobena druga tiskarna jih ne sme ponatisniti, ako noče riskirati neverjetnih kazni. Torej davki v drugačni obliki, neke vrste »šolnina«, navzlic čl. 16. ustave. Pa to še ni vse. Prav piše Narodni Dnevnik« v članku »Goljata šole« (18. 9. t. 1.) rekoč: »Prosti čas, ki je vzgojitelju potreben, kakor ribi voda, da se pripravlja za šolo, da si izpopolnjuje znanje, da se izobrazuje v stroki, da si Siri obzorje in se udejstvuje v literaturi in umetnosti, v društvenem življenju i. dr., se mu ubija brez potrebe z brezmiselnimi pisarijami. Kdo se naj čudi, ako vzgojitelj ni več na višku znanja, ako prihaja iz srednje šole po krivdi politikov od leta do leta za delo bolj nesposobna polinteli-genca«. Mi bi še pristavili. Starost, bolezen in smrt redčijo čimdalje huje vrste izprašanih profesorjev tako,, da za nekatere široke že danes ni dobiti primernega nadomestila. Na njih mesto stopajo neizprašani suplenti v od leta do leta večjem številu. Že danes imamo srednje šole tudi v Sloveniji, ki .kažejo skoro do polovico učiteljev brez strokovnega izpita. Mladi ljudje, preobloženi z nepotrebnimi pisarijami in še trudapolnim šolskim delom, ne najdejo časa, da zadostijo V Mariboru, dne 23. sepl. 1925. Na včerajšnji seji občinskega sveta je klub občinskih svetnikov vložil sledeči predlog: Mestnemu občinskemu svetu v Mariboru. Pri stanovanjskem in okrajnem sodišču v Mariboru je postalo do današnjega dne pravomočnih štirideset stanovanjskih odpovedi, pri katerih se imajo do 1. novembra izvršiti v smislu zakona nasilne deložacije. — Ker je bilo do 21. septembra 1925 na stanovanjskem sodišču tudi še nerešenih, 36 odpovedi, sledi iz tega, da se bo gorenje število povečalo na 76, in ker odpovedi dnevno naraščajo, tudi na večje število. Od teh jih dobi druga stanovanja komaj dva odstotka, vsi ostali pa ostanejo brez strehe. Kako velika je stanovanjska beda v Mariboru, se vidi iz dejstva, da je pri stanovanjskem sodišču vloženih 1287 prošenj za stanovanja. Vsi ti prosilci so brez stanovanj in je med njimi le okrog 100 talcih, ki iščejo boljša stanovanja. l)a se temu nevzdržnemu stanju odpomore, predvsem pa, da se preskrbi deložiruncem zasilna stanovanja, predlagamo: I. Mestni občinski svet skleni, izposlovati pri vojaški oblasti, da ista da dravsko vojašnico mestni občini za deložirance na razpolago. V to svrho naj stopi gospod župan v stik z gosp. velikim županom in oba naj osebno posredujeta pri kompetentnih vojaških faktorjih, ako treba pri samem vojnem ministru v Beogradu, oziroma tudi pri ostalih članih vlade. Po izvršeni uspešni intervenciji naj mestna občina vzpostavi imenovano vojašnico v tako stanje, da bo v njej možno bivati. II. Mestna občina zahteva od vlade, da prisili lastnika dragonske vojašnice, da popravi poslopje tako, da bo v njem mogoče stanovati. III. Mestna občina opozori stanovanjsko sodišče v Mariboru na čl. 23 zakona o stanovanjih z dne 15. maja 1925, v smislu katerega se morajo prisiliti podjetja, da zidajo hiše za svoje nameščence. V Mariboru, dne 22. sept. 1925. Klub občinskih svetovalcev 1VSS: (Slede podpisi). Predlog je utemljeval obč. svetnik tov. Tumpej. Obrazložil je. celo stanovanjsko mi-zerijo, ki vzpričo dejstva, da se nič ne zida, narašča od dne do dne. Kar se je doslej zanemarilo, se ne da rešiti do 1. novembra, ko pričnejo nasilne deložacije, zalo je treba storiti, kar je v moči meslne občine, da se do takral preskrbe vsaj zasilna stanovanja. Iz tega razloga je bil stavljen predlog, ki se mora nujno rešiti. Interpelant je nagla-šal, da bi ne bilo treba iskali sedaj zasilno streho v kasarnah, če bi stanovanjsko sodišče storilo svojo dolžnost ki mu je v zakonu predpisana. Novi stanovanjski zakon je stopil v veljavo 15. maja. Ta zakon predpisuje, da morajo podjetja najdalje tekom enega leta za svoje uslužbence zidati hiše. Če bi bila oblast storila svojo dolžnost, bi danes po poteku štirih mesecev že lahko bilo postavljenih toliko hiš, da bi stanovanjski .najemniki ne bili v nevarnosti, da se jih s 1. novembrom vrže na cesto. Izgleda pa, da bo oblast s svojo zanikernostjo izigrala tozadevno določbo zakona, ka ji i kdo ve, kakšen bo bodoči stanovanjski zakon. Zalo mora mestna občina vztrajati na tem, da stanovanjsko razsodišče takoj predpiše podjetjem, da prično zidati in jim dati za to najkrajši rok. Župan in veliki župan pa morata osebno izposlovati vojašnice za deložirance, kajti s pismenimi vlogami se pri nas ne pride nikamor. > O predlogu narodnih socijalistov se ,|e razvila živahna debata, ki je pričala, kako važen in uujen je bil predlog. Žalibog, da so socijalni demokrati tudi pri lej točki hoteli uganjati demagogijo. Obč. svetnik Bahun n. pr. je pri tej priliki imel isti govor — kakor Je to dobro poudarjal dr. Jerovšek — kakor pred tremi leti, ko so bili socijalni demokrati na krmilu občine. Toda oni niso takrat nič storili za stanovanjske najemnike, pa tudi danes nimajo te volje, kakor je razvidno iz njihovih govoranc. Po končani debati je bilo sklenjeno, da župan skupno z velikim županom takoj intervenira pri vojaški oblasti glede vojašnice, nakar bo sklicana izredna 'seja občinskega sveta, da razmotriva in sklepa o podrobni izpeljavi predloga. 00 MilCMH mm. Slrankarko cepljenje »a Češkoslovaškem. Svojčas smo lahko Češkoslovaško zavidali, da je dospela do vzgledne strankarske konsolidacije. Vsako ceplenje velikih Češkoslovaških strank \i’e bilo izključeno in če se je že pojavilo, je bilo v kali zadušeno. Zadnji čas pa prihajajo iz češkoslovaške vesti, ki dokazujejo, da tudi tamkaj pretresajo politično življenje resne strankarsko-organizatorne krize. Poleg obnovitve realistične stranke se je izvršil tudi v stranki narodnih demokratov velik preokret. Večja skupina narodnih demokratov je zapustila svojo stranko in se organizirala v novi stranki narodnega dela;. Nova stranka ,|e izdala proglas, kjer utemeljujejo disidenti narodno demokratske stranke, zakaj da so izstopili iz stranke. Disidenti obsojajo v proglasu dosedanjo vladno koalicijo, kateri ni bilo na ničemur drugem, kakor da uteši svoje želje po absolutni vladoželjnosti. Vladna koalicija je napravila iz poslancev .glasovalne stroje. Narodni interesi so se zapostavljali strankarskim interesom. Nova stranka dela hoče biti stranka narodne organizacije in javnega mnenja. Nacijonalizem ne sme- bili agresiven, ampak mora med vsemi onimi, ki hočejo delati, ustvariti znos-Ijivo atmosfero. Proglas stranke dela so podpisali dramatik Karel Čapek, profesor Ko-lab, oba brata Stransky, šef urednik »Lido-vih Novin« Šramek, docent Verunec, bivši minister Prohaska, urednik Verontlca in Cisarž. — Novi stranki se je priključil tudi senator dr. Herben. — Velika strankarska razcepljenost se je pojavila tudi na Slovaškem, kjer se bo pri prihodnjih volitvah borilo 13 strank (9 češkoslovaških in 4 nemške in madžarske) za 61 mandatov.' Nupadi na dr. Benešn. Organ ministrskega predsednika Švehle »Venkov« je napadel zunanjo politiko dr. Beneša. »Venkov? pravi, da Češkoslovaška in Poljska ne bodeta povabljeni na konferenco ministrov zunanjih zadev. Na konferenci se bo reševalo vprašanje garancijskega pakta z ozirom na zapadne meje. Da Češkoslovaška ni vabljena na konferenco, je neuspeh dr. Beneša. Češkoslovaška se mora približati Rusiji in opustili svoje ozke zveze s Francijo. »Ven-koviK se je pridružilo tudi časopisje narodnih demokratov. Na napade odgovarja glasilo češkoslovaških narodnih socijalistov češke Slovo«, ki pravi, da je mogoče, da bo dolgotrajna borba za sigurnost izstočnih mej izpadla nepovoljno za Češkoslovaško. Če se bo pa to zgodilo — kar pa še ni gotovo — je neuspeh republike, ne pa dr. Beneša, katerega velike zmožnosti priznava cel svet. Češke Slovoc pravi, da ni nihče proti zvezi z Rusijo, zato pa še ni potrebno, da bi republika pretrgala zveze s Francosko, kakor predlaga »Venkov«. Koncem ugotav. lja »češke Slovo«, ozirajoč se na kampanjo dr. Kramarevih časopisov, da nekaterim ljudem bleste pred očmi vedno osebni interesi in se vesele tudi takrat, ko bi se morali pravzaprav žalostiti. — Napad proli dr. Beneševi politiki gotovo ni utemeljen. Napadi so se pojavili zato, ker je Češkoslovaška tik pred volitvami in bi dr. Beneševi politični nasprotniki radi omajali njegovo veliko zaslombo v narodu. Obenem bi pa radi udarili tudi narodno-socijalistično stranko, kateri pripada dr. Beueš. Gotovo pa je, da taki nestvarni, na volilne senzacije mereči napadi ne bodo prav nič zalegli med politično izšolanim češkim ljudstvom. Zedinjene države ameriške praznujejo prihodnje leto 1501etnico svoje osvoboditve. Pri tej priliki se bodo vršile v Zedinjenjih državah velike svečanosti. Na razstavo je povabljena tudi Jugoslavija. Organizacije fašistov so se zadnji čas znatno okrepile. Vsi nastopi opozicije niso niti najmanj oslabili Mussolinijeve politike. Z brezobzirnimi odredbami je Mussolini izročil vso administrativno kot politično oblast v roke fašistov. Po službenih podatkih šteje danes fašistična stranka V ilaliji 9000 .moških udruženj z več kot 700.000 organiziranih članov; 599 ženslijili udruženj z več kot 25.000 članic. Poleg lega razpolagajo fašisti s tridesetimi oboroženimi legijami z 100.000 vojuiki in 317 narodnih sindikatov, v katerih je organiziranih 1,800.000 članov. Fašistično železničarsko udruženje šteje 80.000 članov in predstavlja po svoji pomembnosti enega izmed najvažnejših činiteljev politične moči fašislov v državi. Fašizem si je s silo osvojil oblast v 6317 občinah, ki naj sedaj uravnajo svojo politiko v skladu s politiko vlade. Opozicija ni edina. Poedine opozici-jonalne stranke so ^i ptridržale svobodo akcije za jesensko zasedanje parlamenta. Tako je več kot gotovo, da se bodo soci-jalai demokrati, unitarci in katoliška stranka povrnili v parlament. Vendar, čo se tudi večina opozicije vrne v parlament, je malo verjetno, da dobi ono politično moč, kot jo je imela pred proglasitvijo abstinence. Bolgarski begunci. Dvajset bolgarskih kulturnih, strokovnih in znanstvenih organizacij je naslovilo na zvezo narodov v Ženevi memorandum, kjer je popisana beda bolgarskih beguncev. Bolgarska iima danes 450.000 beguncev, ki so brez sredstev za prehrano. Med begunci divja epidemija in degeneracija. Bolgarija ne more odpomoči bedi beguncev, ker se nahaja vsled povojnih razmer v težki krizi. Bolgarski narod ne prosi miloščine, ampak prosi za mednarodno posoj&lo, katerega naj bi izposlovala zveza narodov. Madžarski napadi na Malo autanto. Na seji Zvze narodov, komisije za razorožitv, je madžarski general Tancosz napadel Malo antanto, da vzdržuje velike vojske in s tem ogroža mir v srednji Evropi. Pripomniti je, da je bil Tancosz označen na listi vojnih zločincev radi masalcracij,' ki jih je zagrešil za časa vpada avstro-ogrske vojske v Mačvo. Na predrzen madžarski napad je odgovoril jugoslovanski delegat dr, 'Laza Markovič, ki je v svojem govoru naglasil nedotakljivost trianonskega mirovnega dogovora. Dr. Markovič je končno naglasil, da bo kraljevina SHS glasovala za vsak predlog, ki bo vseboval mednarodno sigurnost in razoroževanje. Finančni škandal v Gdanskem. Zastopnik gdanskega zbora komunist Raubes je oškodoval občina za poldrugi milijon forfintov. Raubes je na goljufiv način (Izvabil od občine denar, katerega je potem zašpekuliral v svoji trgovini z avtomobili. Nekulturni boj. Španci in Francozi se bore proti Rifancem v Maroku z argumentom, da hočejo preprečiti barbarski pohod upornežev proti kulturnim in civilizačnim postojankam v Afriki. Navzlic tem lepim nameram se pa posebno Španci ne poslužujejo ravno kulturnih sredstev v boju z upornimi jafriškimli plodnem. Po poročilu »Times« so španske čete porazile neprija-telja v okolici Tatuana. Na povratku v Tanger je bil zmagovitim Špancem prirejen svečan sprejem. Vse ulice so bile okrašene s cvetjem in zastavami. Čete so defilirale pred generalom Prima de Ri-vera. Vojaki španske tujske legije so nosili s seboj glave, katere so odsekali ubitim ueprijateljskimi vojakom. Vojakom je biloi zabranjeno nositi • te »trofeje« v mesto, vendar -se vojaki po večini niso ozirali na prepoved. Vsled tega nekulturnega čina upravičeno izgubljajo boji -Špancev v Afriki zadnje simpatije, ki so jih še uživali v evropski javnosti. Karol Pulpan. Socialismus slavime nejvyšel V pondeljek je minilo 40 let o- n-i Od Zlmmerwalda do danes. Dne 8. septembra 1915 se je vršila v Zimmerwaldu pri Bernu iuternacijo-n»»Inn socijalistična (konferenca, katere so se udeležili socajalno-de n lokratični levičarji. Konferenca je sprejela manifest proti vojnam z geslom: lnternaci-jonalni razredni boj proti vojni, da izsilimo mir — potom volje mas. Na konferenci ata Nastopala najbolj revolucir jonarno Ljenin in Radek. OW desetletnici zimmervvaldske k(anference je ' priobčjl predsednik tretje internacijonale Zinovjev v moskovski »Pravdi« članek, kjer pravi, da je Ljeninova grupa na zimmerwa»ldski konferenci predstavljala prvo /organizirano mednarodno celico, iz katere je pozneje vzklila komunistična internaci-jonala. Takrat je imela ta grupa na razpolago v celem 100 frankov. Ljeninova prizadevanja uničiti naeijonalni šovinizem, so našla prvi odziv pri Liebknechtu, Rozi Luxenburgovi in Klari Zetkinovi. Zinovjev pravi med drugim dalje: Mednarodni revolucijonarui pokret betleži velik razmah v letih 1919 in 1920. Vsa naslednja leta,so pa bila izpolnjena v borbi za delavstvo, ki se nahaja pod vplivom socijalnih demokratov. — V mednarodnem revolucionarnem pokretu je nastala taka stagnacija, kot jo je preživljala v letih 1908 do 1912 komunistična stranka v Rusiji. Pojavljajo se skeptiki in likvidatorji. Vsekakor je pa to prehodni pojav. Edina pravilna taktika je sedaj taktika enotne fronte, ki že sedaj kaže svoje prve velike zaključke: sporazum angleških in sovjetskih strokovnih organizacij, borba za edinstvo strokovnega pokreta na celem svetu, ekskurzije delavskih delegacij v SSSR, vedno večji vpliv angleške komunistične stranke, položaj francoske komunistične stranke v vprašanju maroške vojne itd. Sedaj se gre zato, da se za vsako ceno prodre v široke vrste socijalno-demokratičuega delavstva in izven-strankarskih delavcev in doseže spo- razum proti voditeljem — izdajalcem. O tempu in izgjledih mednarodne revolucije se mora reči: resnica je, razvija se polagoma. Navzlic temu pa dela SSSR razumno in dela polagoma, da pobije mednarodno buržuazijo, ki je v dekadenci. Napredek ljenizma v preteklih 10 letih je gigantski. Videli bomo kako daleč dospe prihodnjih 10 let. Kar je v mejah mogočnosti bomo storili, da pomagamo zmagati delavstvu v ostalih deželah. Iz nepovske Rusije bo postaila socijalistična Rusija. Iz meščanske Evrope bo postala socijalistična Rusija. Iz meščanske Evrope bo poslala proletarska Evropa. Prvo desetletje internacijonalnega ljenizma je zaključen tako, da je proletarska revolucija uspela samo na šestini zemeljske krogle. Praški polslužbeni list »Češkosio-venska republika« odgovarja na Zinovjev članek in pravi: Sedaj se spominjati na Zimmer- vvaldsko konferenco gotovo ni srečna misel, ker vemo, da je ta konferenca dovedla do brestlitovskega miru, ki je ponižal Rusijo, do mira z imperialistično Nemčijo in do zapustitve malih narodov. Povdarjanje edino pravilne taktike o edinstveni fronti je nekoliko zakasnelo, ker so ravno Ljeninovi pristaši razbili edinstvenlo delavsko fronto. ker so mislili, da bodo s tem razbijanjem pridobili celokupno delav- stvo za svoje ideale. O napredku lje-nizma je težko govoriti, ker jje ljcni-zem krenil na desno in povzroča skrbi samim pristašem Ljenina. A uspehi ljenizma v ostalem svetu? Dovedel je do fašizma v Italiji, do Horthyjcvcga režima na Madžarskem, do Cankove vlade v Bolgariji in do odločilnega vpliva nemških nacionalistov v berlinski vladi. Kakor je prepričan Zinovjev o nekem napredku komunizma, tako je velik del Evrope prepričan, da je komunizem doveden v sovjetski Rusiji do popolne likvidacije. In končno: Proti svojemu običaju govori Zinovjev v svojem članku z enimi ustami in z isto mislijo o tretji komunistični internacijonali ter o vladi SSSR, četudi drugače to strogo loči in ne dopušča istovetenja. Na točen odgovor »Češkoslovenske republike« bi- bilo odveč še kaj pripomniti. KINO MATICA LJUBLJANA Kongresni trg OBleke na OBroke O. Bernatovič LJUBLJANA, MESTNI TRG *pvno c Pašičev prihod v Beograd. Te dni se vrne v Beograd predsednik vlade Nikola Pašič. S Pašičevim prihodom se pričakuje, da se bodo takoj rešila vsa sporna politična vprašanja. Političnemu zatišju bo torej sledila zelo' aktivna' 'politična doba, katere dogodke pričakuje' javnost z velikim interesom. Prestop slovenskih samostojnih demokratov v radikalno stranko. Glasilo radikalne stranke »Samouprava« z dne 17. t. m. prinaša to-le vest: »V krogih samostojnih demokratov je povzročila veliko vznemirjenje vest, da namerava dr. Žerjav vstopiti v. radikalno stranko. Kot razlog za ta preokret se omenja, da se dr. Žerjav ne sklada z vodstvom samostojno demokratske stranke v vprašanju sporazuma s Hrvati. Izstop dr. Žerjava iz vrst samostojnih demokratov bi imel težke posledice, ker se veruje, da šteje grupa dr. Žerjava več poslancev. Politični krogi smatrajo to vest kot gotovo stvar«. Radikali in Pribičevič. Beogradski »l’o-litički Glasnik« z dne 13. t. m. prinaša članek pod naslovom »Zakon za samostalne demokrate«, kjer ostro napada Pribičeviča radi njegovih govorov na shodih v Hercegovini, v Dalmaciji in v Liki, ki so bili naperjeni proti sporazumu radikalov z radi-čevci. »Politički Glasnik« pravi: »Da bi pokazal, da narod ne odobruje sporazum, se je poslužil dovčerajšhji kraljevi minister, dovčerajšnji najdržavotvorneji med državotvornimi najodvratnejše demagogije in je odšel med narod, da na račun državnih interesov reši svoj politični položaj. Gospod Pribičevič igra v tem slučaju zelo opasno igro. Prav lahko se mu zgodi, da bo v najkrajšem času moral oditi iz politične po-zornice. Pribičevič bo s svojim razdiralnim delom prisilil vlado, da preide preko njegovih prejšnjih nacijonalnih zaslug in da strogo nastopi proti njemu, posluživši se baš onih zakonov, za katere se vodja samostojnih demokratov tako navdušuje, kajti država ne more dopustiti, da se po srečnem obvladanju separatizma pojavi zopet drug, še opasnejši. Nade g. Pribičeviča na oni krog ljudi v radikalni stranki, ki prav tako izključno iz osebnih razlogov intrigirajo proti sporazumu, mu lahko prineso le še eno razočaranje več. Njegove vezi s temi ljudmi so samo še razlog več, da se razdraženemu šefu samostojnih demokratov tem krajše pristrižejo peroti.« — V istem tonu kot »Politički Glasnik« piše proti Pri-bičeviču tudi »Samouprava«. Zbor SLS zaupnikov v Mariboru se je vršil v nedeljo, dne 20. t. m. Navzočih je bilo boo zaupnikov. Poročal je načelnik stranke dr, Korošec, poslanec Vsenjak iu poslanec dr. Hohujec. Zbor je soglasno odobril strankino politiko. Resolucije osjeških radikalov. V Osjeku se je vršila konferenca, katere so se udeležili radikali iz osješke oblasti, iz Baranje, Srema in iz Zagreba. Konferenci je predsedoval poslanec dr. Ivkovič, ki je v svojem govoru povdaril, da so radikali skrajno nezadovoljni z načinom, kako radičevci izvabijo sporazum. Navedel, jje posamezne slučaje o preganjanju uacijonalnega uradni-štva. Zameriti je tudi radičevcem, da se vežejo pri občinskih volitvah ' s frankovci. Poleg. dr. Ivkoviča je referiral še poslanec Cudič, ki je tudi navedel posamezne slučaje radičevskih nelojalnosti. Konferenca je nato soglasno sprejela resolucijo, kjer se protestira [»roti preganjanju nacijonal-nega uraduištva, zahteva objavo bsedila protokola sporazuma in pa da vodstvo radikalne stranke [»odvzame najodločnejše korake, da predstavniki 1ISS ustavijo v prečanskih krajih borbo proti radikalom. Ako se v roku dveh mesecev ne da po-voljnega Odgovora na resolucijo, lf»o konferenca ponovno sklicana, da sklepa o tem, kaj je napraviti z radikalno stranko v teh krajih. Državni proračun je v proračunskem oddelku finančnega ministrstva izgotovljen in je načrt proračuna že izročen finančnemu odboru. Pogajanja za konkordat se bodo po poročilih zunanjega ministrstva nadaljevala 10. oktobra. Pogajanja se bodo po poročilih vršila deloma v Beogradu, deloma v Rimu. Predavanje Štefana Radiča v Ženevi. Po incijativi oxfordskega profesorja Zi-merna bo predaval Štefan Radič na ženevski univerzi o demokraciji v novi diplomaciji. KOLINSKA CIKORIJA* Žena pri nas in drugod. upoštevajo le potrebe moškega, tam žena molči, ker se čuti tujo. Zato so n. pr. učiteljice, ki so včlanjene v UJU ustanovile svojo organizacijo »Žen. učiteljsko društvo«, kjer lahko uveljavljajo svojelastno stremljenje in prirejajo o počitnicah higijenske. gospodinjske in socijalne tečaje, ter se tako razvijajo v pravo žensko smer, da morejo čim več dati ženstvu na deželi. Neupravičen je zato očitek, ki je pred kratkim padel v. naše liste, da izobražena žena na deželi ne koristi, da je delo učiteljice omejeno le na delo v šoli. To ni res. Njeno delo se razteza po vsem okolišu, seveda večinoma le na ženski svet, kar moramo pohvalno omeniti, saj vemo, kako važna je higijenska, socijalna in gospodinjska naobazba naših žena na deželi. Minister prosvete Vukičevič je ukinil zasebna ženska učiteljišča. Proti ukinitvi teh šol ne bi imele ničesar, ako bi nam dali zato bolšje nadomestilo. Naj bi se šole podržavile, ker ženstvo glede šol ne sme biti prikrajšano. K sliki domačih razmer zadevajočih ženski sv^J, moram še izraziti svoje začudenje nad malo kaznijo, ki je zadela prekupčevalce z neizkušenimi dekleti. I a greh, ostanek barbarskih časov suženjstva, o čemer smo pred kratkim slišali v Zagrebu, je kaznovan le z nekaj tedni zapora. Krivda leži v nepravilno urejenem . kazenskem zakoniku. Take nepravilnosti naj si ženstvo zapomni, ker prišel bo čas, ko bomo lahko terjale popravke. Uvideli smo, da se naše razmere nikakor nočejo prilagoditi novemu času, vsled česar je zlasti stališče ekonomsko samo. stojne žene težko vzdržljivo. Posebno toži taka žena po ureditvi zasebnega prava v smislu enakovrednosti moža in žene, potem hi ne bila zavrnjena znanstvenica od namere bili asistentka vseučiliškega profesorja iz enostavnega razloga, ker je ženska, potem ne bo več gorostasnost in čudež, ako bo sposobna in marljiva bančna uradnica s polno tozadevno naobrazbo hotela postati ravnateljica bančnega zavoda. Iz svetovne vojne smo sicer ostali bogati na izkušnjah, vendar se še nismo otresli starih predsodkov in sebičnih navad. Pri nas dogoreva žensko življenje tiho liki sveče, sveti pohlevnemu domu, izgori, ugasne. Vsakdanji boj za življenske potrebščine, lo banalno, zamudno opravilo prežema ženi razum in srce. Kar ostaja od vsakdanjega truda časa in moči, žrtvuje otrokom. V politiko in znanost se ne poglablja. Glepšavati dom, napravljati bivališče čim lepše in udobnejše, vzgajati čim bolje svojo deco je glavno žensko stremljenje. To je še žena starega tipa. Razvijajoča se industrija pa je izpodrinila marsikako ženski^ delo, socijalne prilike so se jele izpreminjati, zato je žena morala samostojno poseči v boj za vsakdanji kruh. Lotila se je skoro vseh poklicev, katerih so se nekdaj držali le moški. Ta boj je tem težji, ker je spremljan od zapostavljanja in omalovaževanja. Kaj rada se ženska sila trati, brezvestno izkorišča in slabo plača. Zena je po službah objekt izkoriščanja, ker do najbližje sedanjosti ni bila obsojena na delo zunaj doma in je zato še nekoliko nevešča. Tudi se njena narava nagiba udanosti, vztrajnosti, marljivosti, tihemu, podrobnemu delu in neodgovornosti. Moška narava je gospodujoča in poveljujoča, včasih skoro nasilna. Tako ima mož odgovorna mesta, od koder narekuje ženi delo, ji daje [»velja, skratka goni njeno silo. Čim inteligentnejša je žena, tem bolj ji je to odvratno, tem neprijetnejše občuti svojo podvrženost človeku iste izobrazbe. Še mnogo opravičljivejše je ogorčenje žene, ki občuti moževo nadvlado v zakonu in družini. Da žena v teh bojih ne omahne in ne podleže, si skuša pomagati na različne načine predvsem s tem, da ugonablja svoje specifično ženske lastnosti in ubija v sebi žensko dušo, da bi se tako lažje prikrojila moškim metodam in zahtevani. Saj je skoro vse delo in življenje ustrojeno v moškem smislu. Tudi vzgojitelji-roditelji so jeli misliti na to, da svojim hčeram, zlasti onim brez premoženja, privzgoje čim več moških lastnosti, moškega poguma in nastopa, da bi jim tako olajšali dostop do poklicev, ki le malo odgovarjajo ženski duševnosti in moči. Tako se dekleta odtezajo dekliški naravi, izpreminjajo se v nov tip, v verilno ženo. Da se to dogaja, leži krivda na nepravilni urejenosti človeške družbe. Ntf eni strani moč in oblast, na drugi podvrženost in dolžnosti. Družba se bo morala urediti tako, da • dobimo dolžnostim odgovarjajoče pravice. Seveda je delo obeh spolo’v različno, a s tem ni rečemo, da je manjvredno ono delo, ki je prožeto z žensko vestnostjo in natančnostjo. Razliko med spoloma opažamo tudi v stanovskih organizacijah. Kjer sta organizirana oba spola, a gre le vse po moški metodi, je vse prilagodeno le moški psihi,, se — CENJENE NAROČNIKE opozarjamo, da so današnji številki priložene položnice za vplačilo naročnine do kon-ca tega leta. — Prosimo, da poravnate naročnino že v prvih dneh oktobra. Kdor pa ne bi dobil položnice 8 to žte-vilko, jo prejme sigurno prihodnji te- den, tako da bo lahko §e v prvi polo-vici oktobra vplačal naročnino. — Uprava. Štev. 39. »HOV A PIAVBA« Stran 3. jrmomvM VESTHKUI Delavstvo in ujedinjenje. V zadnji številki smo jasno povedali naše misli glede akcije ujedinjenja strokov, nih organizacij in pozvali obe zainteresirani stranki, da delavstvu povedo resnico in ga več ne farbajo. Delavstvo je pričelo uvide-Vati že samo, da iz sedanje moke ne bo kruha in že obrača hrbet onim, ki so mu obljubljali nebesa in ga privedli v pekel. Saj stanje, v katerem se danes nahaja naš delavec, smemo reči, da Je peklensko. In oni, ki so z ujedinjenjem obetali nebesa, so nam prinesli mesto ujedinjenja razcep in ž njim delavski položaj poslabšali. Pri tem vprašanju ne gre samo za Slovenijo, temveč gre za delavske interese cele Jugoslavije. In razcep v Beogradu ali Zagrebu ima za posledice poslabšanje razmer tudi v Ljubljani. Delavstvo se danes vprašuje, kaj nam je prineslo toli željeno ujedinjenje. In na to si mora samo odgovoriti, da doslej prav nič, razven razcepa komunistov v Beogradu in delnega razcepa socijalistov v Zagrebu. Poleg razcepov pa je Ujedinjenje prineslo v mase nezadovoljstvo proti vsem onim, ki se danes bijejo za načela Moskve ali Amsterdama, pri tem pa mirno gledajo, kako se delavski položaj dnevno slabša in mesto da odpomorejo temu zlu z enirgično skupno akcijo, se medsebojno bijejo za sama načela, ki vsaj trenotno delavstvu ne morejo mnogo koristiti. Delavstvo je danes sito medsebojnih bojev. Ono je pričakovalo od svojih voditeljev resnejšega in pozitivnega dela, dočakalo pa je zopetno prevaro, ki jim je položaj še poslabšalo. Delavstvo ve, kaj je njegova dolžnost in se ne bo pustilo več varati. Delavstvo vidi vso današnjo bedo, vidi vse današnje gorje, vidi, da je danes brezpravno in teptano, a vidi tudi, da se voditelji še niso streznili temveč bijejo neizprosen boj na nož. Zato bodo s takimi voditelji obračunali. Že se pojavljajo klici: Med maso! Voditelji ne bodo delali sporazuma, masa ga bo napravila itd. To kličejo sedaj oni, ki so boj že zgubili. Mi pa pravimo, ne idite v mase, ker tam ni mest za vas. Delavslvo si sporazum napravi samo in ta sporazum bo močan in bo držal. Tak sporazum mi pozdravljamo in v njem vidimo spas delavstva. Planina pri Rakeku. Tudi pri nas so podjetniki vpeljali 10 urni delavnik pri najnižjih mezdah. Delavstvo tukaj sploh ne pozna strokovnih.organizacij, zato so se pod-vzeli koraki, da se čimpreje osnuje strokovna organizacija pod okriljem Narodno-soci-jalne strokovne Zveze. Delavstvo bo svoj položaj zboljšalo le v okrilju strokovne organizacije, zato pozdravljamo osnovanje nove naše postojanke. Podružnica NSSZ v Ljubljani ima svojo odborovo sejo v sredo 30. t. m. ob 8. uri zvečer v tajništvu. Odborniki so naprošeni, da se je sigurno udeleže. V nedeljo bo veliko zabave na Jesenicah, ker priredi tamkajšnja podružnica NSSZ v gostilni »pri Vipavcu« svojo vinsko trgatev. Začetek ob 5. uri popoldne. Vabljeni vsi prijatelji in uzmoviči grozdja. Kongres angleških strokovnih organizacij. Dne 7. t. m. se je v Scarboroghu vršil kongres angleških strokovnih organizacij v navzočnosti 724 delegatov, ki zastopajo 4.343.000 članov. Kongresu prisostvujejo tudi zastopniki iz Amerike in Meksike. Zastopana je tudi Amsterdamska inlernacijonala. Belgijski kovinarji zmagali. Po 6 tedenski stavki kovinarjev, pri kateri je stavkalo 60.000 belgijskih kovinarjev skozi 6 tednov, so kovinarji zmagali. Podjetniki so zahtevali znižanje plač za 5 odstotkov, a zaenkrat z znižanjem r,e bo nič. , * * * II 11 A4LA1MNJHH VESTNHK Osrednji izvršni odbor .NSM sporoča vsem mladinskim organizacijam, da se glavni zbor ^mladine vsled tehničnih zaprek ne vrši 4. oktobra t. 1., temveč 7. in 8. novembra t. 1. in sicer v Ljubljani. Okrožnice so že odposlane. — OIO NSM. Osrednje tajništvo NSM opozarja vse mladinske organizacije, da takoj sporoče osrednjemu tajništvu vse člane, kateri se bodo naročili na »Kladivarja« in da mu takoj pošljejo vse bloke naročnikov »Kladivarja«. — Osrednje tajništvo NSM. »Bratstvo« Jesenice ima svoj redni ob. Čnf zbor v nedeljo 27. t. m. ob 14. uri v gostilni »pri Vipavcu«. Vsi člani naj se sigurno udeleže občnega zbora. Po občnem zboru se udeležimo vinske trgatve, ki jo priredi podružnica NSSZ istotam. »Bratstvo« Zagorje priredi dne 4. oktobra »Vinsko trgatev«, spojeno z. veselico. Vabijo se vsi naši somišljeniki in prijatelji, da polnoštevilno posetijo našo prireditev. Pridejo viničarji iz občine Vinodob, ki pripeljejo grozd, težak 2000 kg. — Vsi na trgatev. — Odbor. »Bratstvo« priredi dne 27. septembra 1924 ob 7. uri zvečer Pulpanovo proslavo v gostilniških prostorih g. Dolnika. Dnevni red: Pozdrav predsednika; predavanje o br. Pulpanu; deklamacije itd. — Po predavanju je čajanka. Nastopa lastni tamburaški zbor društva »Bratstva« Zagorje. Vabljeni vsi pristaši NSS, člani NSSZ in vsi somišljeniki. — Odbor. w^m Ivan Majdi?. ] 18. t. m. je v Beogradu zatisnil svoje trudne oči naš prijatelj Ivan Majdič, višji železniški revident pri kontroli dohodkov generalne železniške direkcije v Beogradu. 21. t. m. pa so truplo dragega nam pokojnika položili k počitku v njegovem rojstnem kraju — v Kamniku, ter s tem izpolnili'njegovo poslednjo željo. Pokojnik je tako rano zapustil soprogo in dva mala otročiča. Blag mu spomin, njegovi družini pa naše iskreno sožalje! Malo je takih pridnih in domovini zvesto udanih mož, kakor je bil naš Majdič. Poln idealne ljubezni do svojega poklica, do svojih sotrpinov ter nadvse zvest sin naše jugoslovanske domovine se je po prevratu vrgel na delo, ki ga je vršil povsod tam, kier je bilo potrebno. Bil je tudi nadvse agi- delavec v narodni železničarski organi, naciji, ki je zlasti takrat vršila svoje velike narodne dolžnosti. Zal, da se to tako rado pozablja in predvsem žal, da se je to pozabilo in prezrlo pri posameznih, predvsem pri pokojnem Majdiču, ki je postal tako-rekoč prva žitev naših politično razpaljenih strasti, katere so šle preko mej dopustnosti Majdiča, ki je z družino preživljal težke kri-Z;\ xv zdravstvenem oziru, so pre8tavili daleč proč na jug naše države in ga odtrgali od rodbine. Rahločutnemu tovarišu je bil ta ydarec pretežalc in bi ga ne bil prenesel Zato ni odšel na svoje novo mesto, ampak ie bil upokojen. Pozneje je bil zopet reaktj. viran za Beograd. Vse to in pa razmere tam 80 uplivale na družino, zlasti pa nanj sa-mega ter mu slabile njegovo itak rahlo zdravje. ln koncem koncev je mož podlegel, rešila ga je bela smrt. Naš Majdič je odšel od nas, ni ga več. Živela in ostala pa bo med nami njegova ljubezen, ki je ni mogel odrekati niti onim, ki so mu zagrenili življenje zadnjih let, ki so bili povzročitelji gorja njegovega in njegove družine, ki so povzročili negovo veliko prezgodnjo smrt, preostali obitelji pa odvzeli skrbnega očeta. Zato slava mučeniku! — Cetinjske svečanosti. Iz južne Srbije je kralj s kraljico odpotoval v Črno goro, kjer ga je prebivalstvo sprejelo zelo slovesno in z navdušenjem. Posebno velik sprejem je bil na Cetinju, kjer se je vladarska dvojica udeležila slovesnosti prenosa Njegoševih kosti na Lovčen. Navzočih je bilo tudi več ministrov, poslancev in raznih zastopnikov kulturnih in političnih organizacij. — Na kraljeve stroške je bila na Lov-čenu sezidana nova grobnica, v katero so položili kosti vladike Petra. Grobnica je bila za časa avstrijske okupacije leta 1910 sežgana, dočim so bile Njegoševe kosti pre-nešene v samostan melropolije v Cetinju. Sedaj se je izpolnila zadnja želja vladike Pelra, ki je v svoji oporoki določil, da ga naj pokopljejo na vrhu Lovčena. Peter Petrovič Njegoš je prevzel črnogorsko vlado leta 1830. V tisti dobi je bila šrnogorska država še nekako na pol svobodna. V zvezi z Rusijo je pa Peter popolnoma osvobodil državo tujega sovražnega vpliva. Peter je • na Cetinju ustanovil prvo črnogorsko osnovno šolo in osnoval tudi prvo tiskarno. — Peter Petrovič Njegoš je tudi literarno znan in njegov »Gorski venec« velja za najlepšo jugoslovansko pesnitev. — Kongres pravnikov se je vršil te dni v Beogradu, na katerem se je razpravljalo tudi o predlogih k' novemu sodnijskemu za-konu. Tako se je kongres izrekel proti porotam. Za predsednika udruženja pravnikov je bil izvoljen g. dr. Majaron, odvetnik v Ljdbljani. — Prihodnji kongres se bo vršil v Ljubljani. Karla Pulpana pi irede ljubljanske narodnosocijalistične mladinske organizacije (»Pomlad« in »Bratstvo« v Ljubljani ter »Bratstvo« v Šiški in na Viču) v nedeljo, dne 27. t. m. zvečer v Slav-čevi dvorani ljubljanskega Narodnega doma intimno proslavo z akademijo s sledečim sporedom: 1. Vlašinski: »Mladost-radost«. Koračl- nica. 2. Slavnostni govor. 8. Marseljeza. Himna. 4. Zajc: Potpouri iz opere »Nikola Šubic Zrinjski. 5. Mirko Kragelj: Karel Pulpan. Pesni- tev. Recitira avtor. Karol Pulpan: Na naboru. Recitira br. Fr. Juvan. 6. Runjanin: Lepa naša domovina. — Himna. 7. Fučik: Ideali sanj. 8. Anica Coriaryeva: Pulpanovemu spominu. Igrokaz. 9. Parma: Mladi vojaki. Koračnica. Točke 1, 3, 4, 7 in 9 izvaja prvi moški, točko 6 pa skupno drugi moški ter ženski tamburaški zbor »Bratstva« v Ljubljani pod vodstvom zborovodje br. Jos. Milerja. Točko 8 vpriznri dram. odsek »Pomladi«. Spored se bo spo-polnil še z nekaterimi drugimi točkami. Po akademiji ČAJANKA. Udeležba na proslavi je za vse članstvo obvezna, a vabljeni so tudi somišljeniki ter prijatelji našega pokreta. Namesto vstopnine se bodo pobirali prostovoljni prispevki za Pulpanov sklad v svrho izdaje prevodov Pulpa-novih spisov. Prireditveni odbor. — Nova uradniška pragmatiku na Češkem. Vlada hoče še v tem zasedanju uzakonili novo službeno pragmatiko za državne uradnike, ki bi bili uvrščeni sedaj v 4. kategorijo. Obenem bi se uradništvu reguli. rale plače v smislu žalitev uradniških organizacij. Pri nas uradništvo spi, ko pa se zbudi iz spanja, pa jamra med štirimi stenami. — Mednarodni kongres invalidov se je te dni vršil v Ženevi. Je to ena najvažnejših prireditev, ki utegne roditi mnogo uspehov. Tudi za invalide v naši državi, ki že dolgo čakajo na ureditev vojih zahtev. Iz tega kongresa se je odposlala spomenica tudi naši vladi^ ki ne bo mogla iti preko nje. Na kongresu je zastopal slovenske invalide g. Marinko iz Ljubljane. — Občinske volitve so se pretečeno ne-'deljo izvršile v občini Šmihel-Stopiče in v Mostah pri Ljubljani. M obeh občinah e; izvoljeni tudi naši pristaši. — Trbovlje dobe meščansko šolo. In sicer s pičetkom prihodnjega šolskega leta. Do tega zaključka so končno prišli gospodje na seji krajnega šolskega sveta 17. t. m. Skrajni čas je bil. — Dolarsko posojilo v Ameriki bo dobila naša država v iznosu 200 milijonov dolarjev. — Elcktromonterski tečaj bo tudi letos priredila zadruga konces. elektrotehnikov, dogovorno z ravnateljstvom tehnične srednje šole v Ljubljani. Prijava 27. t. m. od 8. do 12. ure v zadružni pisarni, Ljubljana, Lepi pot 12. — Zaradi rubežni v smrt. V Pristavi na Štajerskem se je zastrupil trgovec za eks-port z jajci Emil Suppanz, bivši avstrijski častnik, ker so mu naložili toliko davka, da ga ni zmogel ter bi se morala izvršiti javna držba njegove posesti. — Aretacije komunistov. V Italiji je aretiranih mnogo komunistov. Istotako so tudi v Splitu aretirali več komunistov. — Ruski begunci se morajo popisati. Tako je odredilo naše notranje ministrstvo. Menda bo prišel tudi že čas in prilika, da se bodo ljudje mogli vrniti v svojo domovino. — Uničenje niunicijskih strojev v Avstriji. Poslaniška konferenca v Parizu je skleniila, da jnou-a Avstrija uničiti 5000 raznih strojev za izdelavo municije v smislu določil saintgermanske pogodbe. — Dunajski vlomilci so izvršili pred nekaterimi dnevi drzen vlom v zakladnico samostana Svetla na Nižavstr., ki je shranjevala milijonske dragocenosti. Pobrali so vse in spretno odnesli pete. Kot posebne dragocenosti naj omenimo samo dve mon-šlranci in en kelih, vse iz čistega zlata s tisoči vdelanimi najdražjimi kamni. Spretnosti dunajske policije se je pa posrečilo izslediti roparsko tolpo, ki ima na vesti še druge vlome. — Velik požar v Toki ju je uničil skoro eno četrtino mesta; med tem poslopje • parlamenta, ki je pogorel do tal. Zgoreli so tudi vsi dragoceni arhivi in knjižnica v parlamentu. Ogenj so podtaknili baje dijaki, ker jim je minister za pravosodje poostril izpite. — Francosko letalo je ponesrečilo v' Vojvodini blizu Sente vsled defekta pri motorju. Pilot in en dunajski potnik, neki žid, sta težko poškodovana. — Velike italijanske vojaške vaje se vrše ob naši meji. — »Goriška Straža« posvarjena. V smislu novega tiskovnega zakona so italijanske oblasti kot prvo »posvarile« »Goriško Stražo« zaradi neljube pisave. Če dobi list tri taka svarila, ga potem lahko ustavijo. In to je namen naših visokočislanih prijateljev, sosedov in morda, če hočete — še zaveznikov. Ljubljana. Ljubljanski trg. 0 naših tržnih razmerah se čujejo vedno pritožbe od strani kon-zumentov, pa tudi v listih se priobčujejo pritožbe o neopravičeni draginji. Pred par dnevi pa smo menda prvič čitali v nekem ljubljanskem dnevniku popravek neke take javne kritike, ki je izšel od strani prizade tih prodajalcev. Ta zagovor pa ne drži. Vprašajmo se, kako nastaja draginja. V povojni dobi je vzcvetelo prekupovanje ali po domače verižništvo. Trgoval je vsakdo, ki ni imel drugega posla in komur se je drugo delo pristudilo. Veriženje je bilo — najlažji kruh, navadili so se ga stari in mladi in nihče ni vprašal, kdo je do trgovanja upravičen in kdo ne. Bilo je 90 odstotkov neupravičenih, ki niso plačevali ni-kakega davka, prodajali pa so svoje prekup-ljeno blago prav po istih cenah, kakor upravičeni prodajalci, ki so plačevali davek. Res je, da je kuga že precej zginila, toda ravno na živilskem trgu ne. Tam še vedno gospodari. Kar oglejmo si naš trg, pa bomo takoj ugotovili, koliko izmed prodajalk in prodajalcev je iz kmetov in koliko je znanih ljubljanskih obrazov, ki se jih razločuje po obnašanju, izgovorjavi in oblekli. Dostikrat bomo ugotovili, da so te prodajalke in proda-jalčki prave ljubljanske srajce, ki preluipu-jejo blago na debelo od kmetov že na trgu ali na cestah, ki vodijo v mesto terc ga gotovo prodajajo na trgu na drobno po istih cenah, ki se določijo profesijonalni branjevki. Zbog tega manjka na trgu vsaka konkurenca, uveden j nekak kartel. Zato bi bilo brezpogojno potrebno na trgu rigorozno po stopanje. Kdor ni konzument ali kdor nima za prodajanje oblastvenega doovljenja, ne bi smel prodajati na trgu prav ničesar. Vsakteri bi se moral izkazati z legitimacijo, ki bi jo naj izdalo županstvo, da zares sam prideluje svojo robo, ali pa bi moral Imeti oblastveno dovoljenje za prodajo. Skratka: tudi verižeuje na živilskem trgu se mora odpraviti, paziti je na to, da bodo dobivali ljudje v mestu živila iz prve roke od kmeta, po primenri ceni, ki mora biti dosti nižja, kdkor so one pri branjevcih. Pri branjevcih naj bi se dobivalo blago za silo. Pa tudi branjevcem je treba gledati precej na prsi e. Cene mora določati tržno nadzorstvo. Tržna policija pa naj bo strogo na mestu. Organi morajo biti odločni, zavedati se morajo pred vsem tega, da so zato tu, da ščitijo konzumenta pred odiranjem in da ni najvažnejši posel paziti na to, če stoje prodajalci prav v vrstah. — Za danes pov. darjamo z nova, da je naš sadni in deloma tudi zelenjadni trg razmeroma veliko predrag. Cene drži in diktira italijansko sadje, ki se je pa pri nas celo dražje prodajalo, kakor v Mariboru in Zagrebu. Ljubljana ima prvenstvo v draginji. Zato je najstrožja remedura nujno potrebna. Pričakujemo, da nas naš magistrat ne bo razumel napačno, mi povemo tako kot je, v zavesti, da pomagamo pri odpravi sedanjih razmer. Napačno pa nas tudi ne sme razumeti ljubljansko ljudstvo. Nismo proti temu, da ljudje zaslužijo, toda veriženje ni pravi zaslužek. • — Cene za mesto in mast so pretirane. Za to konstaticajo menda ni treba posebnih dokazov. Sklicujemo so samo na razmere v tem'oziru, ki vladajo v Mariboru in Celju, da ne omenjamo drugih podeželskih mest in trgov. Meso je res nekoliko padlo v ceni, toda še premalo. Zato pa je istočasno poskočila cena za Špeh in mast. — Odločna zahteva vsega našega delavskega in uradni-, škega življa je, da se primerno regulirajo tudi te cene. Zato pričakujemo v tej zadevi energičnih, pametnih in pravičnih ukrepov od strani ljubljanskega magistrata. Enkrat je treba pričeti z uvajanjem normalizacije, tona ta pričetek ne sme biti započet na škodo šibkejših slojev, z zniževanjem plač itd., pač pa z zniževanjem cen vseh produktov. Šele, ko bi bila ta prva etapa izvedena, ko bi se pokazala razlika in uspehi, bi bilo možno misliti na drugo etapo: na znižanje plač. Zato doli tudi z nasilnimi cenami! — Nove cene za kruh! Zopet se je zganil mestni magistrat v Ljubljani ter določil sporazumno s pekovsko zadrugo minimalno znižanje cene za kruh, ki je stopilo v veljavo 21. t. m. — Navili cen ne bomo niti omenjali, pač pa želimo, da se v najkrajšem ča-£u cene zares izdatno in pravično znižajo. — Zopet samomor pod vlakom. — 18. t. m. je na šišenskem kolodvoru skočil pod gorenjski vlak, ki odpelje ob 7. zjutraj te L|jubjjane, 65 'letni strojevodja in posestnik Anton Noč. — Vlak ga je strgal na dvoje. — Začetek šolskega leta. Na obrtno-nadaljevalni šoli za stavbne obrti v Ljubljani se začne šolsko leto 1925-26 dne 1. oktobra t. 1. Vpisovanje učencev se vrši dne 27. septembra t. 1. na II. mestni osnovni šoli v Ljubljani »Na Grabnu«. (Šolska soba n >. desno v pritličju.) Novinci naj prinesejo s seboj »Odpustnico« in »Učno pogodbo«; oni pa, ki so že hodili v to šolo, naj prinesejo s seboj »Izkaz« izza šolskega leta 1924-25. V interesu učencev in gg. mojstrov je, da se vpišejo zgoraj omenjenega dne vsi učenci; zakaj le tako bo mogoče pričeti z rednim poukom že 4. oktobra t. 1. V šolskem letu 1925-26 se bo vršil pouk ob nedeljah v času 1.—12. ure ob pondeljkih, v torkih pa v času od 2.-6. ure. — Voditelj. Celje. t Dr. Josip Sernee. V Celju je preminul mož, značaj starega kova, idealen, požrtvovalen, zaveden in neustrašen Slovenec, bivši narodni voditelj na Sp. štajerskem g. dr. Josip Ser-nec. Ob grobu tega moža je stalo vse slovensko Celje brez razlike politične pripadnosti. — Slava njegovemu spominu! Maribor. — Resnica o mestnem kopališču v Mariboru. Z ozirom na našo uotico, objavljeno v štev. 26 »Nove Pravde«, smo ugotovili, da oudotue .navedbe glede mestnega kopališča v Mariboru ne odgovarjajo povsem resnici. Ni res, da bi morali delavci plačevati 23 do 25 Din, ako se hočejo po končanem delu očistiti nesnage, kakor je bilo rečeno v dotični notici, marveč je res, da se delavci nesnage lahko očistijo v kadili kopeli za 2 dinarja, državni uradniki in železničarji pa pri 50 odstotnemu popustu za 1 Din, a za parno kopel plačajo poslednji ob torkih 7 Din. Kakor smo informirani, nimajo delavci in državni uslužbenci v nobenem mestu Jugoslavije takih ugodnosti kakor pri nas. Tudi moramo ugotoviti, da je mariborsko mestno 'kopališče enoi naj-vzorneje urejenih, v katerem vlada snaga ln red tako, .da se mnoga kopališča v večjih mestih ne dajo primerjati z njim. K gori omenjenim ugodnostim, ki jih ima naš proletarijat v mariborskem mestnem kopališču, je največ pripomogel — to je treba izrecno naglasiti — občinski svetnik tovariš lian Rog lic, ki je imel od mestnega občinskega sveta mandat, da nadzira mestno kopališče. Našo zadnjo notico v tem smislu resnici na ljubo radevolje popravljamo. — Migijenski tečuj v Mariboru. Na tukajšnji ljudski univerzi se je otvoril hi-gijenski tečaj, ki bo trajal več tednov. Zanimivo je bilo otvoritveno predavanje dr. Pirca iz Ljubljane, ki se je med drugim havil tudi s stanovanjskim problemom, na-glašajoč, kako pogrešeno je, če se na eni strani izdajajo ogromna sredstva za bolnice in norišnice, dočim se na drugi strani nič ne stori za odpravo stanovanjske bede in se s tem in z alkoholom naravnost goji bolezni. V petek in pondeljek je predaval dr. Marinič o anatomiji in fizijologiji. — Nov šef prosvete v Mariboru. — V Mariboru je imenovan za šefa prosvetnega oddelka za srednje in strokovne šole gospod prof. dr. Pečovnik. Pričakujemo, da bo ta gospod popravil vse doslej storjene kirivice. — »Volkstinimc« v Mariboru se vedno zaletava v narodne socijaliste. Sedaj ji ni prav, ker smo zahtevali, da se naj izženejo iz železniških delavnic in iz naše države tujerodni nemški izzivači. Ta bi bila lepa, da bi morali ravno pri nas kaj takega trpeti. C c li e mesa v Mariboru. — Mariborski mesarji so znižali cene za meso, tako, da se prodaja dobra govedina po 10 do 12 Din. Pravijo, da je to pripisati konkurenci. — LJUDSKA UNIVERZA. I. zvezek Karl Ozvvald 0 potrebi socijalno - etične orijentarije. II. zvezek Alojzija Štebi Zaščita zanemarjene dece in mladine. III. zvezek Dr. Alma Sodnik O vzgoji deklet IV. zvezek F. S. Finžgar 0 lepi knjigi V. zvezek Dr. Rado Kušej Cerkev v luči prava in etike VI. zvezek Dr. Metod Dolenc Kaj hoče moderno kazensko pravo. VII. zvezek Jos. Wester O naši srednji šoli. Vlil. zvezek Ing. Jaroslav Foerster O strokovnem šolstvu. Zvezki se dobe v knjigarnah ali se pa pismeno naročajo pri Zadružni knjigarni, r. z. z o. z. v Ljubljani. In PrArt-incr trboveljski, llbojskl rremog črnomaljski, drva, koks, oglje, šlezljske brikete do- lliriia« Ljubljana, Kralja bavlja »‘J” Petra trg 8, tel. 220 Plačilo tudi na obroke. potrebščine »OPALOGRAVT (Preservat in Fixat) dobiš samo pri ^ud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6., I. nadstr., vrata št. 10. &ajinstoeni morilec deklet. (Nadaljevanj*.) Mlada žena prične bridko plakati. Potem pa pripoveduje svojemu br Jaz sem čuvar te nedolžne gospe. Kasneje vam bo gospa sestra vsekakor povedala, na kako čuden način se je seznanila z menoj. Pa ne samo nad njo hočem čuvati, ampak tudi vam, gospod Fredy Miles, hočem doprinesti dokaz, da mora dobiti nedolžnost popolno zadoščenje. . Mladi mož ni v stanu odgovoriti, tedaj pa mož s krinko že nadaljuje: >Vi ste vrl — plemenit mož. Dasi ani je vsak hip grozila aretacija, vendar ste se vrnili v Liverpool, da poiščete svojo sestro. Toda od jutri naprej se boste mogli neovirano in brez strahu pokazati povsod. Jutri, gospod Miles, je vaša nedolžnost jasno dokazana k »Moja nedolžnost — gospod — — —,« vzklikne Fredy s pritajenim glasom. »Da — vaša. nedolžnost. Da ste nedolžni na tatvini v banki, mi je že povedala vaša gospa sestra. Verjel sem ji in to, kar sedaj vidim, me uverja, da vi nikdar nisle mogli kaj takega storiti. Do lega prepričanja bi bil celo prišel, ako bi mi prava tatvina še ne bila priznala svoje krivde.« »Tatova,« jeclja Fredy Miles, misleč, da sanja. »Vi ste našli tatova?« »Seveda, toda sedaj prosim, da se usedete, gospod Miles, ker se imam o važnih zadevah pogovoriti z vami,« reče mož s krinko ter se usede na stol, kar storita tu li brat in sestra, presenečena, kar sta ravnokar čula. Mož s krinko nepremično upira sv ie žareče oči v obraz mladega moža, na kale-rem je Citati močno razburjenje. »Gospod Miles,« prične zagonetni mož, »ali niste imeli nikoli kake slutnje, kdo da bi bil mogel izvršiti tisto tatvino v banki?* Mladi mož odvrne odkrito: »Ne, gospod, tedaj sem moral pobeg- niti. Nikdar nisem mogel rešiti zagonetke, kdo je ukradel bankovce in vrednostne papirje iz blagajne, od katere sem imel samb jaz ključe.« »Jaz vem za storilca!« reče tajinstvem mož z ledeno mirnostjo, pri čemur mu oči grozno žare. Fredy Miles skoči pokonci. »Gospod — vi veste, oh — prosim — govorite!« »Potrpite malo, vse zveste; v tej zadevi nimate ničesar drugega ukreniti, kot da zavzamete zopet svoje častivredno mesto v liverpolski. družbi. Vi in vaša gospa sestra, dasi domnevam, da po dosedanjih dogodkih najbrže oba 'za vdno zapustita to mesto.« »Kadi tega sem prišel semkaj,« vzklikne Fredy vzhičeno, »moja uboga sestra nima nikogar, razven mene. Povedem jt> v novo domovinp, njo in njeno dete!« »Ze prav tako,« pohvali mož s krinko, »to sem tudi pričakoval od vas. Toda sedaj se povrnimo k našemu razgovoru. Po naključju mi je uspelo, da sem odkril latove ter dobil dokaze, da ste vi gospod' Miles, nedolžen. Pravi tat je — — —■« Beseda mu zastane — brat in sestra si komaj upata dihati. »Tat se imenuje-— John Noldank konča mož s krinko ledeno in mrzlo. »Kako — kaj?« vzklikne Fredy in skoči kvišku. »Tako je. Njegov pomočnik Je vse priznal in jutri zjutraj prejme sodišče v Liverpoolu listine, v katerih priznavata podleža svojo krivdo. Del vrednostnih papirjev se baje šo nahaja v skrivnem predalu Noldanove blagajne. Ključ k temu predalu bo istotako izročen sodišču.« Fredy Miles stoji okamenel kot steber. »Gospod, kdo ste? zaječi Fredy, »sam Bog vas je poslal k nam, da — — —« Mož s krinko ga prekine z zamahom roke. ■Nobene zahvale; kar sem storil, je bila moja dolžnost, ki mi ukazuje, da povsod ščitim tiste, ki po nedolžnem trpe. Zahvaliti se Vsegainogočnemu — ne ment. Pa še marsikaj vam imam povedati.« Nato vzame v roko nekaj listin, katere je pri svojem vstopu odloži). »Predvsem je tukaj izjava knjigovodje Ho\varda, da je gospo Kati Noldan pod pretvezo, da grozi njenemu bratu aretacija, prisilil podpisati listino, s katero dama izjavlja, da je imela prepovedano ljubezensko razmerje. Dalje izjavlja knjigovodja, da je bilo tako ravnanje gola izmišljotina. Da Je tako ravnal le po nalogu svojega šefa, trgovca Johna Noldan, ki je na vsak način hotel doseči ločitev od svoje, soproge. Howard izpričuje, da je bilo življenje gospe Noldan v vsakem oziru neomadeževano in da je njena čast docela neoporečna.« Ko mož s krinko-vse to mirno pripoveduje, se nasloni gospa Noldan na ramo svojega brata ter preliva bridke solze -- solze veselja. Strmeč sprejme Fredy Miles listino, katero mu ponudi tajinstveni mož. Tu imam še eno listino, lili potrjuje izjavo knjigovodje ter je podpisana po Johnu Noldan samem, tudi ta listina Vam bo še prav prišla.« Sedaj more konečno Fredy Miles z besedami na dan. »Gospod — ali ste človek — ne, to ni mogoče, kako je to možno, da —« »Človek sem kot vi, ponavljam, da sem storil le svojo dolžnost, ko sem se nepoklican postavil za sodnika. Kajti John Noldan in njegov knjigovodja Hovvard — sta moja jetnika.« Mlada dama se pri teh besedah prestraši. »Gospod«, prosi milo, »prosim vas —« »Nikake prošnje, gospa Noldan, bilo bi zaman. Ljubezen do moža vam je zamrla — zanj ste v stanu le še prositi, ker ste čista in dobra kot angelj. Toda za lega lopova ni nobene milosti več. Zemlja mora biti očiščena takih nestvorov, oba morata umreti!« Še enkrat dvigne mlada gospa proseče svoji tresoči roki, toda strašni mož samo z glavo na lahko odmaje. Fredy Miles je popolnoma onemel. V možganih se podi misel /a mislijo. Kdo neki je ta mož, ki si prisvaja tako pravico, ki s svojo železno roko posega v usodo? Seveda si ne more dati nobenega odgovora. Toda občutek hvaležnosti, iskirenc hvaležnosti tli v njem; kajti ta za-gonetni mož mu je vse povrnil, kar je smatral za vedno izgubljeno — čast njegove sestre, da, njo samo in še več. Njegova nedolžnost je dokazana, strašna sumnja, to Kajnovo znamenje večne sramote je zbrisano z njegovega čela. ?()stanite to noč tukaj, gospod Miles,« nadaljuje mož s krinko čez nekaj časa, »ko vam bo gospa sestra vse povedala, vam bo eden mojih ljudi pokazal sobo, da se odpočijete. Tudi jutri dopoldne ostanite še tukaj ter se napotite šele po obedu na sodišče. Sprejeli vas bodo z vsem spoštovanjem, kar vam jamčim s svojo častno besedo! In ujetnika,« šepne gospa Noldan prestrašena. »Sta moja. Sodišče bo zvedelo, kje in kako sta končala! Tudi jaz odhajam sedaj in nikdar več me ne boste zopet videli, iz-vzemši slučaj; da zopet padete v roke kakemu lopovu. Vendar se to ne bo zgodilo, vsaj verjeti ne morem. Moj posel je končan. Vi. gospa Noldan, imate zopet svojo čast neomadeževano — in vaš brat tukaj je brez krivde — njegova nedolžnost je sijajno izkazana.« Mož s krinko se dvigne ter odide proti vratom. »Zdravstvujte, v bodoče naj vaju spremlja sreča!« Tedaj pa je že Fredy Miles pri njem. Gospod, jaz sem vendar nehvaležnež, če vas, plemeniti mož; pustim na lak način oditi!« Poljubiti hoče roko možu s krinko, kar pa slednji s silo zabrani. Vrnili ste mi sestro, vrnili čast, oh, povejte mi svoje ime, nikdar vas ne pozabim, blagoslavljal vas bom do svojega zadnjega dihi jaja k >Zdravstvujte!« reče mož s krinko ter odpre vrata, »moža, kateri vam je nudil svojo pomoč, ko je bila sila najhujšri, se vse boji, njegovo ime se izgovarja s strahom, jaz sem Jak — londonski morilec deklet!« Kazen. Atlantski ocean je še zavit v gosto meglo, kajti komaj se je pričelo daniti. Toda kaj kmalu razžene meglo rdeče žareče jutranje solnce, ki se prikaže na horicontu ter obseva dolgo morsko obal, ob kateri leži pristaniško mesto Liverpool. Na morski gladini je vse tiho in mirno. Le v brezmejni daljavi je opaziti nekaj ribiških jadrnic kot majhne, bgle lise, ki so že ponoči odplule na širno morje na ribji lov. Majestetično mirno se dvigajo in padajo valovi svetovnega morja, saj ni skoro nobene sape, da bi razburkala neizmerno vodovje. Toda glej čudo, ali ni tamkajle naenkrat pričela kipeti voda — kaj neki se dviga nad morsko gladino? Temno-masivno ogrodje se prikaže nad valovi, podobno'orjaškemu truplu morskega kita. Toda ne, to je človeški umotvor, žarki jutranjega solnca se leske-čejo na železnih stenah čudne ladije. Podmornica, last moža s krinkio, je prišla na morsko površino. In že se odpre dobro zaprta zaklopnica na krovu, iz odprtine se prikaže moška, z brado poraščena glava, ki se pozorno ogleduje na vse »liani. Kmalu pa zopet zgine, toda zaklopnico pusti odprto. Le nekaj minut je vse mirno. Potem pa je slišati odmev korakov in glasov — kletvice — tarnanje in jadikovanje se razlega po podmornici, - prihajajoče vedno bližje h krovu Na krovu je sedaj opaziti štiri može, ki vlečejo s sabo Johna Noldana in grbastega knjigovodjo Howarda. Lopova sla zvezana s hrbti tako tesno skupaj, da jima je vsako kretanje onemogočeno. Okrog pasa pa imata pritrjeno veliko topovsko kroglo. »Lopovi — psi k kriči John Noldan, čegar obraz je grozno izpremenjen. »Miloši — usmiljenje, le ne umreti!« jadikuje knjigovodja, ki v smrtnem strahu klepeče z zobmi. »Vsaj hočem vse storiti, povejte vendar milostivemu gospodu Jaku, gospodje moji. Ge mi ukaže, hočem celo inesto njega moriti. Le za svoje življenje — za svoje borno življenje prosiml« Možje se kroliočejo njegovemu moledovanju. »Tako, moj dragec«, nagovori Bill prijazno jadikujočega knjigovodjo, »čim se pogrezneš v morske globine, izroči, prosim te, moje pozdrave ribam. Ah, ua dnu morja je zelo prijetno, saj tam je na vsak korak kaj novega. Hahaha, nestvor človeški, ti si niti predstavljati ne moreš, s kakim veseljem te sprejmejo morski volkovi in druge živali na dnu morja!« Bill se divje zasmeji, njegovi tovariši pa medtem »e zopet zginejo po železnih stopnjicah. Bill pa zgrabi sedaj drog za za-stvo ter ga zatakne na v to določenem mestu na krovu. Z veliko spretnostjo priveže na drog črno zastavo z ležečo mrtvaško glavo v sredini. Tedaj pa se že prikaže na krovu strašni mož. Gibljaj roke in že zgine tudi Bill .s krova. Strašni maščevalec je sedaj sam z obema na smrt obsojenima lopovoma. Howard se milo cmeri in prosi za usmiljenje. »Visoki, milostivi gospod«, kriči v smrtnem strahu, »ali nisem vse storil, kar sle zahtevali od mene? Pustile mi življenje, hočem vam udano služili. Vse hočem storiti za vas, moriti, — ropati, le pustite mi življenje!« John Noldan se peni v svoji besnosti. »Podli pes«, krx6i divje, »oh, te bi bil prost, zadavil bi to s svojima rokama!« »Gadja zalega, nič več ne boš sikal, tudi ne grizel«, odmeva grozen glas moža s krinko. »Smrt že čaka nale na dnu morja najdeš svoj konec, podli zločinec!« John Noldan strašno preklinja, dočim ostane mož s krinko docela miren. — Le enkrat mu pogled sanjavo uide k oddaljenim jadrnicam. »Predno odidem ter vaju doleti vajina usoda, morala vendarle še zvedeti, da sem jaz Jak, maščevalec, prekrižal vse vajine spletke. Howardovo priznanje bo služilo sodišču, da dožene pravega povzročitelja tatvine v banki. V skritem predalu v blagajni bo sodišče našlo del ukradenih papirjev.« »Ho\vard, podlež, lopov«, zatuli trgovec, »lopovski izdajalec!« Vso jezo skuša zliti na. knjigovodjo, zaman. Ne more se ganiti. »In nedolžnost vaše mlade soproge je tudi dokazana«, nadaljuje mož s krinko. »Pri svojem bratu, katerega sem jaz privedel k njej, bo kaj kmalu pozabila na lopova, ki jo je tako onesrečil. Nekoč se ji zasmeji še sreča!« Trgovec bruha strašne glasove iz sebe. »Kdo vam daje pravico usmrtiti me? Oh, če — — —« . ‘ V grozni besnosti mu odpove glas. »To pravico sem si prilastil jaz, Jak — maščevalec, sam, • tisti Jak, ki ne pozna usmiljenja, in kateri bi bil radi vaše peklenske pretkanosti skoro postal morilec vaše angeljsko čiste žene.« »Oh, ta beštija!« škriplje John Noldan, »ta osovražena kača je kriva vsega!« »Zavržena, podla duša! Niti sedaj tik pred smrtjo se lopov ne kesa svojih grozodejstev; v tisočerih mukah bi zaslužil smrt k Mož s krinko mirno motri zločinsko dvojico, ki ne more niti korak naprej niti nazaj. »Skočila vendar v morje«, ju zasmehuje, »nagnita se na stran, potem se odtegneta zadnji muki, katero sem vama Še namenil, ali sta tudi za to prestrahopezljiva?.« Da, bila sta strahopetna, nepremično stojita na mestu, s strahom gledata v valove, ki včasih pljusknejo ob njihove noge. Mož s krinko se obrne proti stopnjicam. Sedaj prevzame Johna Noldana slrali pred smrtjo. »Gospod«, zakriči, »milijon, če me izpustite k Grozno smejanje mu je odgovor. »Usmiljenje«, tarna lloward, — »usmiljenje!« Grozeče požuga strašni mož lopovoma s pestjo ter hitro odide po železnih stopnjicah. Zaklopnica se zapre za njim. Toda topot se zagonetni mož ne poda v svojo kabino, marveč odpre majhno okence z močnim steklom v prostoru za krmilo, skozi katero more opazovati oba lopova. Še stojita na krovu kot prikovana. Smrtni strah jima odseva z obrazov, poleg nju plapola grozna zastva s simbolom smrti. Mož s krinko sloji nepremično. »Bill, moje ukaze oddajaj v prostor, kjer so stroji, natančno tako, kot jih dobiš od mene, ali slišiš?« »Kot ukazujete, milostivi gospod.« »Prične naj delovati stroj, s pomočjo katerega se podmornica potopi lik pod gladino — zračno celico a — napolniti!« Železna ladja se močno strese. Mož s krinko opazuje,, kako se Terror počasi potaplja. Voda sega obsojenima, ki sedaj kot obnorela kličeta na pomoč, do kolen. »Stoj!« se glasi povelje. Podmornica stoji nepremično. Nekaj časa ima strašni mož užitek na smrtnem strahu obeh lopovov. »Zračno celico b — napolniti —naprej!« Zopet prične delovati stroj. »Stoj!« Topovska krogla, ki jo imata lopova privezana okrog pasu, se skrije pod vodo. Valovi segajo lopovoma sedaj do prsi. »Zračno celico c —■ napolniti!« In zopet se potaplja Terror. »Pomoč — pomoč!« tuli John Noldan, čegar glas je dobro razumeti v ladji. Grbastemu Howardu sega voda do vratu. Tudi on kriči kot obseden, njegov glas je precej hripav. Oči mu stoje iz duplin, včasih oplazijo valovi njegov obraz. »Stoj!« odmeva grozno povelje. Nepremično sloji strašni mož ter napravlja vtis, kot da se ne more ločiti od groznega prizora, ki se nudi njegovim očem. Priporočamo tvrdko Ljubljana, blizu Prešerno-vega spomenika za vodo. Najceneje nakup nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solinjjen Škarij za prikrojevanje In za obrezovanje trt. NA VELIKO IN MALO. Iz valov štrlita še glavi obeli nestvorov, — Obraza imata strašno spačena. Lopova kričita, ,preklinjalai, tulita — zaman! In vendar niti najmanj ne poskušata, da bi s hitrim sklepom napravila konec svojini mukam. Videti je, kako krčevito se trudita, vzdržati se v ravnotežju. Ali vendarle še upala na usmiljenje? Četrt ure je pač že poteklo. Večnost za lopova! Tedaj se obrne strašni mož ter zapre okence. »Petdeset metrov globoko«, reče ledeno mrzlo. Smrtno tuljenje odmeva od zgoraj, kateremu sledi grgranje in javkanje, potem pa udari nekaj težkega ob jekleno steno. Bil je to udarec topovske krogle, ki je sedaj zdrknila ob Terrorju ter potegnila.lopova v neizmerno globino. Nekako krog poldneva stopi Bill v malo hišico ob nabrežju, v kateri se nahaja gospa Kati in njen brat. Ne da počaka na nagovor brata, prične Hill spoštljivo govoriti: »Vše je v redu gospod Miles; ravnokar sem. zvedel, da je oblast že komisijsko odprla blagajno in našla ukradene papirje. Vse je uverjeno, da sta John Noldan in njegov lopovski knjigovodja pobegnila. Pri tem mišljenju naj tudi ostanek (Dalje prih.) Odgovorni urednik: Franjo Rupnik. Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Z v Liljani. Mii ho iv. 8 sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Proti dobremu poroštvu daje osebne, trgovske in obrtne, zlasti pa kredite na kratek rok. Vse pisalne, risalne in šolske potreščine dobite najceneje v papirni trgovini Miroslav BIvic Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Lastna knjigoveznica. Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov. Wf—»WWWilWW Žarnice If Tungsram «t so najboljše! Pozor, krojač, šivilja, neši»ilja Kaj ti koristi kroj brez aouka? Z natančnim poulčbm P»'elzkujte: nega po vsakem modelu ga “ObiS na željo ekspresno po posti v KROJNI ŠOLI, koncesi)on rani od ministrstva za trgovino In onrt. Ljubljana, Židovska ul. 5. Vsak mesec tečaji za krojače, llvlle in neiivllje. SSSSSŽjSSS Oglašajte v Novi Pravdi! sasasasas najboljši MI stroji so edino Josip Petellnca znamke ,Gritzner“ In »Adler" Večletno jamstvo. . Delavnica za popravilo strojev. Pouk v vezenju brezplaCen. Liubl jana blizu ProScrnovaga spomenika za vodo. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA liSka glavnica Din 50,000.000'— >i zaklad ta.: Centrala: L]uM|atiQ, Duška t Podružnice: Brežice Kranj £tuj Celje Logatec Sarajevo Črnomelj Maribor Split Gorica Metkovlc Novi Sad Trst Bizolavni naslov: Telefon štev.r 26, 413,502,503 in 504. Se priporoča za vse v bančno stroko spadagoče posle.