105. številka. Ljubljana, v ponedeljek 7. maja._XXI. leto. 1888. SLOVENSKI MOD. Izhaja vsak dan iveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avBtro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kakor poStnina znaSa Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Oprav u i S t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Na Dnnaji, 4. maja. [Izv. dop.] (Konec.) —j—. Obravnave desničarskih voditeljev z vlado, o kojih Bern poročal v zadnjem svojem dopisu, vršile so se pričetkom seje 2. maja. Njih re-sultat trebalo je počakati, predno je bilo večini mogoče, prestopiti v glasovanje. Vsled tega pripetil se je čudoviti slučaj, da je desnica, katera sicer po parlamentarnem običaji redno debato zatvori, nakrat primorana bila, zavlačiti debato. In — niti pripravljenih govornikov ni več imela na razpolaganje! Češki poslanec dr. Mathon bil je komandiran kot pravi „Verlegenheitsredner" ; posrečilo se mu je navzlic sitnemu svojemu poslu, da je Častno rešil nalogo svojo. Hvaležnega občinstva sicer ni imoi; kdo bi pač izrnej državnih poslancev bil dovolj hladnokrven, zanimati se za šolska vprašanja pod rejene važnosti v trenotkih, odločilnih za bitje ali nebitje cele sisteme! Dolgo je govoril Mathon, konečno je sklenil stvarni svoj govor, toda — obravnave neso še bile pri kraji! Prava sreča, da „eontrau-govornik, kateri mu je sledil, ni bil levičar, — ta bi bil pozitivno odpovedal se besedi, — temveč italijanski poslanec dr. Bertolini. Mož govori tiho, tako da je celo stenografom, sedečim okolu govornika, časi težko razumeti njegove besede, ta dan pa, pri silni razburjenosti, koja se je razodevala v razvnetih pogovorih poslancev v dvorani, ta dan ste ga le videli agirati z rokami, besede neste čuli nobene! Sedaj stopi naučni minister v zbornico, hiteč gori h govorniku, opazke si delat o njegovi razpravi, — a glasen smeh ga vsprejme, v istem hipu bil je Bertolini pri kraji. Prisotnost ministrova bila je desničarjem znamenje, da so obravnave dognane, njih i2id seveda jim še ni bil znan. Ko je torej antisemit FUrnkranz nasvetoval konec debate, ni bilo več povoda, čas kratiti s praznim go voričenjem, in konec debate, s kojim je levica na meravala večino spraviti v hudo zadrego, obveljal je skoro jednoglasno. Besedo sta imela še generalna govornika in poročevalec. Desničarji izbrali so si češkega poslanca A d a m ek a, imenom levice govoril je Weitlof. DoČim sta generalna govornika reše- LISTEK. Slike Kozaške. (ĆeSki spisal E. Jelinek, poslovenil P od vi d o vb ki ) (Dalje. Po dolgem povpraševanji v Kijevu in inih ruskih mestih, posrečilo se mi je slučajno na nekej neznatne) ukrajinskej postaji kupiti v ceno redek srebrn penez iz časov vladanja cara in velikega kneza Mihajla Fedoroviča. Dragoceni ta eksemplar bil je iz leta 1616 in je imel važnost za dopolnitev zbirke. In baš to dragocenost — premislite si! — vrgel sem nehote* z nekoliko malovrednimi kopej-kami vred ukrajinskemu pastirju. Ta dogodok pokazil mi je do dobrega ta dan dobro voljo. Mrzela me je moja prenaglenost tem bolj, čim bolj sem si mogel misliti, da je penez cara in velikega kneza prišel v najmenj poklicane roke. Razven tega bile so okoliščine takošne, da sem rad ali nerad moral pretrpeti občutljivo izgubo Imel sem sicer nadejo, potikati se po teh krajih kak teden ali nisem si zapomnil niti mesta, niti vasi, pri katerej se je pripetilo osodno prenaglenje| vala s\oj nalog, zbrala sta se Hohenwartov in češki klub v svojih klubovih zbirališčih, da se poizve i uspeh dotičnih obravnav glede slovenskih ip čeških terjatev Detail, to moram še jedenkrat naglašati, ni za javnost. Ali ne verujte nič tega, kar iznajdljivi nemško-liberalni reporterji pišejo in brzo javijo po svetu! To vse vkupe ni vredno niti pi škavega oreha ne. oni čisto nič n« so informirani ter vsaj iz ust slovenskih poslancev ničesar ne bodo izvedeli. Da se pa občinstvo naše po nepotrebnem ne vznemirja s tukimi sleparskimi poročili, povem le toliko, da so precizne zahteve slovenskih poslancev in isto tako tudi vladna zagotovila, storjena nasproti desničar skima posredovalcema grofu Hohen vvartu in eksc. Grocholskemu, v prvi vrsli zadevala ne Kranjske, temveč so-. Medne kroiiovlne. Posebno veljavo pak moramo pripisovati temu, da dotičnih obljub ni dal samo , naučni minister, temveč da je poroštvo za njih točno • izvršit«, v prevzel kabinetov prvomestnik. — Na podlagi tega rezultata odločili so se tudi slovenski po- j slanci, da privolijo ministru Gautschu toliko napadano „centralo-, proti kateri bi bili sicer gotovo glasovali. Ko se vrnejo Slovenci in njih tovariši iz Hohenwartovega kluba v dvorano, generalni govornik Adamek še ni bil sklenil svojega govora. Sedaj, po storjenem „premirji" — o „spravi" go« voriti ne moremo, predno dejanj ne vidimo mesto obljub — zdel se nam je govor njegov kakor grmenje topov, kateri svoje zadnje strele pošiljajo za umikajočim se protivnikom. Adamek je jeden naj resnejših in najbolj naprednih čeških politikov; govoril je proti naučnemu ministru jako ostro, brez usmiljenja kritikujoč njegovo postopanje proti ne-nemškim narodom Za Adamekom mučil je zbornico generalni govornik levice dr. VVeitlof z velikanskim, nad dve uri trajajočim govorom. SicerWeit-1 o f a radi poslušajo; ofenziven govornik je, često-krat žali nasprotno mu stranko, a po navadi je in-teresanten ter zabava občinstvo s svojim sarkazmom. V svoji letošnji razpravi pri naučnem budgetu pa je bil dolgočasen, sila slaboten zlasti tam, kjer je polemizoval proti Klunu ter pobijal ali pobijati Tudi pastir mi ni bil nikakor znan, ne po osobi | ne po imenu. S kratka, domneval sem si, da je moj penez vržen v neizmerno jezero ... Te misli sera se naglo privadil in tudi v trenotku, ko me je boren voz vlekel po brezovih posekah nazaj, niti mislil nisem več na penez cara in velikega kneza. Imeli smo takrat noč toplo, jasno, čisto — ukrajinsko, mesec razsvetljeval je čarobno bele kozaške koče, gugal se na tihih vodah in prodiral v gaje skozi goste ratolesti do samih mahovnatih blazin. Take noči so na Ukrajini čarokrasne in potniku je, kakor bi šel po svetih potih v kraljestvo baj«k. In ako je taka noč, oživlja tu ukrajinska mladina še dolgo s svojim petskim veseljem tihoto tajnepolne noči. Ob vodah, na gozdnem obrobji in na cvetnih lokah snide se mladež na veselo rajanje, katere ukajoči glasi in pesni razlegajo se daleč do samih bregov Dnjeprovih. Do polunoči ne umakne se nobeden od njih v kočo. Le za hip včasih preneha veseli spev. oglašajo se posamezni vzkriki, pak se nnjedenkrat vse zopet vzveseli in osreči. Poslušati to nočno radovanje ukrajinske mladeži je s cela osobit užitek. Čim bolj se oddaljujemo od njih, čim tiše veseli gla«ovi k nam prihajajo, iu čim globlje poskušal slovenske govornike Po \V e i 11 o f o v e m govoru, kateri je zbornico sila utrudil, še kakih 8 do 10 „stvarnih popravkov", potem starega Czer-kavvskega konečna beseda in — glasovanje! Mladočeh E u g e 1 predlaga, naj se glasuje imenoma. Predlog ni bil zadostno, podpiran, dasi so se zanj bili dvignili tudi pristaši -nemškega kluba in S t e i n-weuderjeva frakcija. • Toda drug nasvet je obveljal : poslanci šteli so se po oddelkih. In tu se je pokazalo, da je bila „centrala" vsprejeta 8 18 9 glasovi zoper 5 3. Za to pozicijo glasovala je namreč tudi večja polovica nemško-avstrijskega kluba. Proti bo glasovali Mladočehi, izrnej slovenskih poslancev dr. Lavoslav Gregorec, kateremu se ni bilo poročalo ob [obravnavah ter njih pogojih, dalje izmej Staročehov Adamek, kateri je bil že govoril v tem zmislu in trojica dru gih, po naučnem ministru osobno prizadetih, konečno Steinwenderjev in nemški klub z antisemiti vred. Zanimivo bilo je opazovati naučnega ministra. Ves dan sedel Vam je tam na svojem sedeži kla-vern in pobit, skrb, bridka skrb čitala se mu je na lici, — pri glasovanji pa, ko se je tolika večina zanj bila dvignila, poskoči Vam kvišku, lice se mu razvedri in — vesel smehljaj njegov je pokazal, kak kamen se mu je odvalil od prs. Bode-li še jedenkrat podal se v tako situacijo?! Dvpjimo! Govor državnega poslanca gospoda Karola Kluna v 223. državnozborskej seji dno 1. maja 1888. Visoka zbornica! Kadar kak govornik z desne strani povsem ne odobrava odredeb in naredeb vlade, se mu od nasprotne strani tako rado očita, da bi prav /.a prav moral se uvrstiti mej opozicijske govornike. Pri obravnavi o naučnem budgetu bi to očitanje zadevalo skoro vse govornike in mej drugim tudi mene. Zaradi tega si usojam že naprej omeniti, da nečem pobijati nobene postavke naučne uprave, temveč s hrepenenjem želim onega časa, ko bi bilo morda mogoče pogrešati znatne troške, ki se dosedaj zahtevajo za vojni budgek, da bi je tem uspešneje porabljali za namene narodne omike in prosveščeuja. To me pa nikakor ne ovira odločno nas spremljajo v mrak gozdne teme — tem mo-gočneje nam segajo v srce in dušo našo ovladujejo. Takošpo družbo zagledal sem na kraji lesa tudi danes. Taborila, plesala in prepevala je s tako resnično in nehlinjeno srečo, da sem si moral nehote staviti vprašanje, ali imamo „mi" kedaj v ži-venji tuko lepe trenotke — brezoblačne, ved ne brezskrbne in srčne? Težko! Sla sva mirno okolu, in mislim, da nisva nikogar pozornosti na se obrnila. Tem bolje, da jih vsaj nisva preplašila — teh milih Kozačkov in Ko» začek. Po kratkem zadržku peljala sva se dalje. V neoddaljenej vasi nameraval sem prenočiti in po možnosti zložneje poslušati še nekatere nočne po-peve poetične Ukrajine. Zolta, do nevisokega vrha vzdigajoča se cesta prodirala je temni gozd. Od vesele družbe oddaljevali smo se z vsako novo pedjo in odmevi potiha-jočih pesnij in plesov mešali so se polagoma s sladkim šumom tisočerih gozdnih vejic. To, kar je od omiot k nam toplo sapica še douašala, bile so že le tajinstvene, nejasne bajke. Zdajci se moj voznik naglo ustavi. Stegnil se je Čez nizke svoje konje, kakor bi hotel nekaj dozreti. obračati se proti naučnemu ministru in izjaviti, da nemarno jaz in somišljeniki moji in, kakor lahko posnamete iz dosedanjih govorov, tudi druge skupine visoke zbornice, nikakega povoda biti zadovoljni s sedanjo naučno upravo. (Prav res je! na desnici.) in sicer zaradi tega ne, ker za najpra-vičnejše zahteve in težnje prebivalstva, katero zastopamo, ne kaže nikake dobrohotnosti, ter se zanje prav nič ne briga. Mi smo v tej visokej zbornici leto za letom pri raznih priložnostih izjavljali želje svoje, zahtevali m-sr m i nikacih koncesij, nikacih posebnih ugod-□ostij iu pre ipravic, temveč le v naj skromnejše] obliki naše dobro pravo, katero je pač dovolj drago kupljeno z našim denarnim in krvnim davkom in tudi zajamčeuo v državnih osnovnih zakonih, pa učna uprava se vender ni zmenila zanje, nikar še izpolnila, četudi je je visoka zbornica s tem krepko podpirala, da |e vsprejela resolucije, katera smo predlagali. (Prav dobro! na desnici.) Morda bi več dosegli in gospodu naučnemu ministru bolj imponovali, ko bi sedeli na levi strani te visoke zbornice (Odobravanje na desnici. — Čujte! in veselost na levici.) ter po vzgledu, ki se je nam dal pri prvem branji zakona o akademiČnih društvih posluževali se najtrših besed in napadali vsemogoče osobe. Pri vsej britkosti, ki jo moram čutiti, ko se tako prezira narod slovenski in zastopniki njegovi bi vender ne mogel v visokej zbornici prouzročiti tacih prizorov, kakor so se tedaj vršili pred našimi očmi, ki se gotovo neso strinjali z dostojnostjo visoke zbornice, ter neso bili primerni dostojnosti jednega ćlana vlade. Nekateri listi, ki imajo zvezo z naučno upravo, trdili so tedaj po pravici, da se kaj tacega še ni pripetilo v nobenem parlamentu na svetu; a v tem pa neso imeli nikakor prav, da so dogodke, ki so se vršili pred našimi očmi, in katere je po vrhu še gospod poslanec Pernerstorfer dne 28. februvarja v „Deutsche Zeitungu potrdil, kar tajili in desnici te visoke zbornice očitali, da jih ni zavrnila, kakor je trebalo. Raj še naj bi bili molčali, če so pa hoteli dajati komu lekcije, obrnili naj bi je bili nekam drugam. Gospoda moja! Včeraj slišali ste pritožbe slovanskega prebivalstva na severu. Bodi mi dovoljeno, da naštejem one, katere se tičejo dežel, v katerih prebiva moj narod. Pred vsem moram z obžalovanjem kazati, kako prezira učna uprava sklepe visoke zbornice (Tako je! Čaj te' na desnici), kar nam na nedvomni način dokazuje, kako malo veljave ima pri njej parlament. V tej visokej zbornici sklenile so se opetovano resolucije, ki visoki vladi nujno pokladajo na srce, da srednje šole in učiteljišča v južnih krono-vinab tako uravna, da bode moglo slovensko, oziroma italijansko in hrvatsko prebivalstvo dajati otroke svoje izobraževati v materinščini. Kar se tiče osnove slovenskih paralelk, — je prejšnji učni minister izjavil v budgetnem odseku, Bil je tam človek — v tej temnej gozdnej samoti . . . Tudi jaz sem se vzdignil zvedavo čez voznikov sedež, Na 8prbnelem deblu, zvaljenem do ceste, sedel je, polu k nama obrnen, „molodec". Roke svoje opiral je ob kolena in glavo držal je v dlanih. Premišljal je. Stoprav po trenotku zasuknil je glavo. Njegovo lice osvetila nam je takoj polna luna z sinjo svojo svetlobo. Tako nikakor ne izgledajo Kozaci. Jeden pogled zadostoval je v osvedočeoje, da je temu človeku za „rana šla čez cesto baba s praznimi vedri." Ali to še ne more biti za smrt, mislil sem si po tihem. A moj Ivan, ki je v tej osobi oči vid no vspo-znal tovariša, nagovoril ga je s polnim imenom. „Oj, Mitro!" In čul se je njegov glas kakor vprašanje. Toda Mitro mahnil je namesto odgovora molče z roko. „Kaj mu je? vprašal sem šegetaje Ivana. Ivan, stresnivši z rameni, pristopil je še bliže k Mitrovu in mu prigovarjal, naj bi tako ne sedel tu in naj bi se raje bal nočnih pošastij. „Vsi so pod gozdom, pojo in plešejo . . . čuj, Mitro ... * slišiš!" In res, veterček prignal nam je v tem trenotku ■odmev veselega petja. (Konec prih da hoče počakati, kako se obnese poskus v Ljub ljani in bode po tem postopal v druzib deželah. Kakor je sedanji gospod naučni minister že lani v budgetnem odseku priznati moral se je poskus dobro obnesel. Toda ministrova beseda se ni uresničila. (Odobravanje na desnici.) V Mariboru, Cel ji, Gorici, Trstu, Paznu se še neso osnovale slovenske, oziroma hrvatske in italijanske paralelke, in zatj-gadel je budgetni odsek letos zopet ponoviti moral dotično resolucijo. Danes stojimo torej ondu, kjer smo že bili pred leti, a prav za prav smo še na slabšem, kakor poprej (Tako je! na desnici), ker se nam je vzel jedini zavod, ki je bil samo za slovenske učence. Spodnja gimnazija v Kranji. (Dulje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 7. maja. Oficijozni listi se pritožujejo, da bo se poslednji čas v državni zbornici pripetili razni škundalni prizori, ki se ne ujemajo z dostojnostjo zbornice poslancev. Nadejajo se, da se taki prizori ne bodo več ponavljal in da bodo posamični govorniki bolj stvarno govorili in se bode omejila zloraba tako imenovanega stvarnega popravljanja, kajti le potem bode mogoče, da se budget še pravočasno reši. Kakor se vidi, vladi že preseda govorjenje poslancev, ki jo le napadajo, nobeden je pa ne zagovarja. „Politik" piše, da bode češkemu vseučilišču mnogo pomagano, ako se olajšajo državni izpiti, kar se tiče znanja nemščine. Tuji dijaki bodo bolj pri hajali v Prago, če bode mogoče brez znanja nemščine dobiti doktorstvo. Vitanje države. Nova srbska vlada ne namerava uvesti cenzure za časopise, niti še bolj omejiti tiskovne svobode. Strogo bode pa po sedanjem tiskovnem zakonu postopala proti listom, ki bi se kaj pregrešili. Ker so sedanji tiskovni zakon še sklenili 1 na prednjaki, je pač dovolj strog in ni treba vladi še novega. Lahko bode že po sedanjih zakonitih določbah zatrla vsako svobodno besedo po listih. „Novosti* objavile so Članek, v katerem Številkami dokazujejo, kako silno propada narodno gospodarstvo v Itn mM i. Iz poročila državnega kontrolorja je razvidno, da je začetkom lanskega leta 68 milijonov rubljev zemljiškega davka in odkupnih uplačil na dolgu. Ta vsota je gotovo velika, će se pomisli, da ves zemljiški davek in odkupna upla-čila znašajo na leto le 142 milijonov rubljev. Ti velikanski zaostanki so se nabrali le poslednja leta. Pisatelj članka pravi, da so ti zaostanki gotovo najbolji dokaz, kako so kmetje v Rusiji z davki preobloženi, da jih več zmagovati ne morejo, to je pa še jasneje, če se jemlje v poštev s kako stro gostjo in brezozirnostjo se izterjujejo davki. Lani je bila v Rusiji dobra letina, pa so veuder kmetje ostali 15°/0 davkov na dolgu. Če se davčna sistena ne premeni, preti velika nevarnost ruskemu poljedelstvu, ki je bilo dosedaj trdna podstava ruskej državi. Iz lluki 6 Proso, „ . 4 Telečje „ „ — 4f- Koruza, „ . . . 5 59 Svinjsko , m — 56 K m m pir, . . . • 2 BO Koštrunovo „ „ — 3tf Leča, „ . . Grah, „ . . • 1- — Piš.inec...... 40 . fi — Golob...... - 2u Fižol, B . . . 11 — Seno, 100 kilo . . . 50 Maslo, kgr. . 1 — Slama, „ „ . . . 2 32 Mast, , TO Drva trda, 4 Qinetr. 7 20 Speh frišen „ ■ ,— 56 „ mehka, 4 1 * 1*5 Meteorologično poročilo. a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrili, i v mm. * 7. zjutraj 740-2 mm. 6-80C si. svz. dež. 4*50 nm. a 2. popol. 740 1 mm. 110° C it, vzh. obl. dežja. 9. zvečer 741 1 ram. 7-8° C si. vzh. d. jas. i a 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 742-1 mm. 739 9 mm. 742'0 mm. 4-3» C 17-6° C 11-2'C brezv. si. vzh. si. vzh. megla JHS. jas. 0*00 mm. Srednja temperatura 8-5° in 110°, za 3 4° in TI" pod normalotn. JD-cuo-sijsIca borza dne" 7. maja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 7910 — gld. 79 — Srebrna renta.....„ «050 — „ 8055 Zlata renta....... 11005 — „ 11025 5% marčna renta.....9370 — „ 9380 Akcije narodne banke. . . „ 874-— — „ 874-— Kreditne akcije.....„ 28080 — S 984*90 London........„ 12675 — m 128-7., Srebro........n —'— — „ —-— Napol.........■ 10-03", _ „ 1003 C. kr. cekini....., 6-95 — „ 595 Nemške marke......6217'/, — „ 62-12»/, 4°/ državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 131 gld. 50 kr. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 167 „ 50 „ Ogerska zlata renta 4°/0......97 „ 45 „ Ogerska papirna renta 5°/0 . ... K5 „ 95 , 5B/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . 105 (> 50 „ Donava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 118 „ 60 „ Zemlj. oW. avstr. 41/»0/0 zlati zast. listi . 127 „ 75 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 „ 50 „ Kreditne Brečke......i gld. 178 „ 50 „ Radolfove srečke..... 10 20 „ 25 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 107 ,, 25 „ Trammway-dru8t. velj. 170 gld. a v. . 225 „ — „ Poslano. (10 - 17) GLAVNO SKLADIŠTE Kp* ___---MjSUtiJo luina »--T— KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kat izkusan llek proti trajnom kašlju plućevlnt I ieludca balasti grkljana I proti tneliurnlm katar«, III \ K K MATT0NIJA * Karlovi vari i Widn. l>r. Friderik; l«eugiel-ov Brezov balzam. Že Bam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znBn kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, loei I o se 4e drugi «lau ue-suatue luskine o«l polti, Ml postane vsled tega < listo bel« iu nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavoBt, ogerce, nosno rudečino, zajodce in druge nesnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred 1.5». v LJubljani pri U. pl. Trn-koezy-ji, lekarji. (745—15) Ztilo^ia V „NARODNI TISKARNI" v UUBLJANI je izšla knjiga: ■ •aH* v AmerikJ. Roman. Francoski apisal Reni Lefebvre. Poslovenil * * ^ Stat nominu umbra. Ml. 8", 535 atranij. Stane 50 kr., po pošti 55 kr. Aj Naznanilo in priporočilo. 0 HJ Podpisani naznanjam slavnemu p. n. občin- ILH stvu, da bodem od 5. t. m. naprej imel tudi T> na Glavnem trgu v svojo H prodajalnico Zahvaljovaje bo poročam se se nadal roeila. — Pošiljam katerem koli času. nasladno pekarijo, kakor: biskvite, pince, povitice i. t. d. K ženi Kruli j ti Kruli na vugo