I je (centrala) sP 908
GROSUPELJSKI ODMJ 2005
352(497 4 S ro su p 1 Je>
1£0050157,4
PAPEŽ 'MA NAS RAD
Servu« Servorum M (Služabnik božjih služabnikov) J« odšel k Očeti
Janez Pavel II. (drugi) je bil papež jasnih in močnih verskih prepričanj. Odprl je pogled na celoten svet in se je z lastnimi rokami zavzel za dostojanstvo človeka in njegove pravice, za svobodo ljudi in narodov, za pravičnost, resnico in solidarnost med ljudmi, državami in med svetovnim/ bloki.
msgr. Santos Abril y Castello, apostolski nuncij v Republiki Sloveniji
SERVIS IN PRODAJA KOLES schwinn
OPREMA ZA KOLESARJENJE IM PROSTI ČAS
m
MAM i
Pisati o tako velikem človeku, kot je bil papež Janez Pavel II., je izredno težka in odgovorna naloga. Zaradi njegove veličine pero postane okorno in misli se razpršijo. Zato naj si pomagam z zapisanimi mislimi o njem iz drugih virov.
Bil je eden izmed izvoljenih, ki so zvesto služili ljudem in Bogu, med Slovenci pa se je še prav simpatično zapisal z znamenitim rekom Pa-
pež 'ma vas rad, ki gaje izrekel pred množico mladih ob svojem 76. rojstnem dnevu v Postojni.
Iz njegovega življenjepisa izvemo, daje bil papež Janez Pavel II. 263. naslednik apostola Petra v vesoljni Cerkvi. Karol Jožef Wojtyla je bil za papeža izvoljen 16. oktobra 1978. Rodil se je 18. maja 1920 v Wadowi-cah, ki so od mesta Krakov na Polj-
skem oddaljene približno 50 kilometrov. Bil je drugi od dveh sinov Karala Wojtyle in Emilie Kaczorowske, ki je bila litvanskega porekla, osnovnošolska učiteljica in je umrla leta 19-29. Njegov starejši brat Edmund, po poklicu zdravnik, je umrl leta 1932, njegov oče, krojač in vojaški podčastnik, pa leta 1941.
Nadaljevanje na strani 3
L|ubl|anska 17 ^\ 1290 Grosupl|e Q tel. 01/ 787-34-22 GSM 040/ 22-44-07
4 X NA DAN DOSTAVA ISKANIH REZERVNIH DthJDV V TRGOVINO.
PRODRJR:
" REIERUniH DELOU ID USE VRSTE OSEBniH UOZIL,
'OODRTIIR OPREfTIR,
* moTORnn oun zn osamim
TOUORnRVOZILR, •PUTOPLRSfl
NAJBOLJŠI ČLOVEKOV STIRINOZNI PRIJATELJ NI STOL - AMPAK PES!
Sporočamo: In vendarle so se vrnile
Slovencu Danijeli Upišu In njegovi pslikl Zali štorklje.
Zbrane tekmovalne ekipe
pred trgovskim centrom Vele-Tuš in pivnico Anton.
V tej številki si med drugim lahko preberete
NA POLICIJE TRIDESET LET
PRILOGO "VETRNICA"
Minister za obrambo Karel Erjavec čestita Danijelu Lipiču.
V nedeljo, 10. aprila, se je s pestro prireditvijo zaključilo 11. svetovno prvenstvo psov v sledenju FCi IPO-FH, ki ga je organlz; ralo Kinološko društvo psov sle-darjev Iz Grosupljega
Neuradni del prvenstva seje pričel že v sredo, 6. aprila, ko so gostitelji popeljali vse udeležence na ogled Županove jame in cerkvice na Taboru, za tem pa jih je v Pivnici Anton pričakal z dobrodošlico in pokušino slovenskih domačih jedi Janez Lesjak, župan Grosupljega. V simpatičnem nagovoru je predstavil občino Grosuplje in udeležencem iz 17-ih držav zaželel veliko uspehov na tekmovanju in prijetno počutje med našimi krajani.
Nadaljevanje v rubriki KINOLOŠKI KOTIČEK
Glasilo prebivalcev občine Grosuplje / letnik XXXX / številka 4 / april 2005
MENJALNICA
^7
• INFORMACIJE IN PRISTOP K SLOVENSKIM IN TUJIM VZAJEMNIM SKLADOM
• POSREDOVANJE PRI ODKUPU IN PRODAJI VREDNOSTNIH PAPIRJEV ZA GBD
• UGODNA MENJAVA DEVIZ
KOLODVORSKA 2, 1290 GROSUPLJE, TEL: 01 7860-880.
120050157,4
Ustvar/
Delo v Pekarni Grosuplje je tako raznoliko, da vsak lahko na]de neka) zase. Luka Trope iz Pijave Gorice si najbolj želi, da bi kot bodoči n\n\skH tehmk lahko ustvarjal nove okuse. Veselje in navdušenje za poklic je šestnajstletnika pripeljalo tud\ do štipendije grosupeljske pekarne, najboi] pa se veseli dneva, ko bo tu tudi sam pričel delati.
Čeprav Luki šola ne povzroča težav, koma] taka, da bo pričel delati v pekarni, saj ima praktično delo zelo rad. Pri pouku na srednji agroživilski šoti je pridobil s/etiko teoretskega znanja o sestavi in pripravi kruha, k1' ga s pridom uporablja med praktičnim delom v grosupeljski pekarni. "Kot bodoči živilski tehnik želim prispevati ktemu, da bo kruh, spečen v Pekarni Grosuplje, vedno tako dober, kot je seda}," pravi. i Ker mu ustvarjalna žilica ne da miruje njegova skrita želja, da I bi ustvaril nov kruh. M
V šoli se učimo, kako sestavine reagirajo med sabo, zato M upam, da si bom za Pekarno Grosuplje lahko nekoč izmislil kak nov recept za kruh."
\-ukaje aktiven tudi v prostem času. "Jreniram nogomet       J?'' v lokalni nogometni ekipi. Hajboljšeje ob vikendih, I ko imamo tekmo," navdušeno pove. Če ne brca nogometne žoge, pa se najraje druži s prijatelji. M Včasih skupaj odidejo v kino, še posebno koje na fl| sporedu kak dober akcijski film.
uso v
c
zbirna
mm
Glasilo prebivalcev občine Grosuplje
Nadaljevanje s 1. strani
Leta 1938 je odšel v Krakov na študij polonistike. Ukvarjal seje z gledališčem in literaturo. Ob zaprtju univerze leta 1939 zaradi nemške okupacije seje za štiri leta zaposlil. Sredi vojne vihre je v sebi prepoznal božji klic, zato je začel obiskovati predavanja v skrivnem bogoslovnem semenišču v Krakovu, ki gaje vodil nadškof kardinal Adam Sapieha. Po končani vojni je študij do duhovniškega posvećenja, ki ga je prejel 1. novembra 1946 v Krakovu, nadaljeval v bogoslovnem semenišču in na teološki fakulteti jagielonske univerze. Kardinal Sapieha je mladega duhovnika Wojtylo poslal na študij v Rim, kjer je leta 1948 opravil doktorat iz teologije. Po končanem študiju seje leta 1948 vrnil na Poljsko, kjer je deloval kot kaplan v župniji Niegovič blizu Krakova, nato pa v župniji sv. Florija-na v samem mestu. Do leta 1951 je bil univerzitetni kaplan in tedaj seje znova lotil filozofskega in teološkega študija. Pozneje je postal profesor moralne teologije in etike v krakovskem semenišču in na teološki fakulteti v Lublinu.
Dne 4.julija 1958 gaje papež Pij XII. (1939-1958) imenoval za pomožnega krakovskega škofa. Škofovsko posvećenje je prejel 28. septembra 1958 v wa-welski katedrali po nadškofu Eugenius-zu Baziaku. Dne 13. januarja 1964 je bil imenovan za krakovskega nadškofa, papež Pavel VI. (1963-1978) pa ga je 26. junija 1967 imenoval za kardinala. Kot krakovski pomožni škof in nadškof je sodeloval na drugem vatikanskem koncilu, kjer je veliko prispeval k dokončnemu oblikovanju Pastoralne konstitucije o Cerkvi v sedanjem svetu. Kardinal Wojtyla seje udeležil tudi petih zasedanj škofovske sinode, ki so potekali pred njegovo izvolitvijo.
Po smrti papeža Janeza Pavla I. je bil Wojtyla izvoljen za papeža rimskokatoliške cerkve in tako postal prvi Slovan na sedežu Petrovega naslednika. Njegov pontifikat je trajal več kot 26 let in je bil tretji najdaljši v zgodovini.
Odzival se je na aktualne dogodke in že na začetku svojega papeževanja od-
krito podprl sindikat Solidarnost, ki je pripomogel k padcu komunističnega režima na Poljskem. Papeževo pastoralno delo, ki med drugim poudarja potrebo po prilagoditvi cerkve spremenjenim svetovnim političnim in kulturnim razmeram ter potrebo po novi evangelizaciji, se izraža predvsem v številnih apostolskih potovanjih po svetu. Karal Wojty-la je v imenu rimskokatoliške cerkve storil nekaj zgodovinskih korakov. Bil je prvi papež, kije obiskal sinagogo in mošejo, prvi se je opravičil za napake, ki so jih v preteklosti zagrešili predstavniki cerkve.
Od začetka papeževanja je opravil 146 pastoralnih obiskov v Italiji, kot rimski škof pa je obiskal 317 od 333 župnij na ozemlju rimske škofije. Izven Italije je na mednarodne pastoralne obiske, ki so izraz pastoralne skrbi Petrovega naslednika, potoval 104-krat
Po atentatu maja 1981 na trgu svetega Petra v Rimu, koje nanj streljal turški državljan Mehmet Ali Agca, pa so se začele papeževe težave z zdravjem. Nekatere papeževe bolezni so bile tudi posledice atentata. Kasneje je obiskal atentatorja v zaporu. Papeževo zdravje pa se je zares začelo slabšati 10 let po atentatu, koje zbolel za Parkinsonovo boleznijo, zaradi katere se mu je zadnja leta tresla leva roka in tudi govoril je vse težje. Kljub slabemu telesnemu stanju tisti, ki so se z njim srečali, pravijo, da je bil duševno popolnoma zdrav. Izgledal je trdno odločen, da bo na položaju vztrajal do smrti ali do poslabšanja duševnega stanja. Člani teroristične mreže Al Kaida so med njegovim obiskom na Filipinih januarja 1995 pripravljali še en atentat nanj. Na dan atentata so bili razkrinkani.
V tujino, v Lurd v Franciji, je zadnjič poromal 14. in 15. avgusta 2004, koje tam sklenil slovesnosti ob 150. obletnici razglasitve verske resnice o Marijinem brezmadežnem spočetju. Zadnje apostolsko potovanje na ozemlju Italije je opravil 5. septembra 2004, v Loreto, kjer je za blažena razglasil dva člana Katoliške akcije.
Med glavne dokumente, ki so izšli v
Karol Jožef Wojtyla v maminem naročju
času njegovega papeževanja, sodi štirinajst okrožnic, petnajst apostolskih spodbud, enajst apostolskih temeljnih zakonov in štiriinštirideset apostolskih pisem. Janez Pavel II. je napisal tudi pet knjig Prestopiti prag upanja (1994), Dar in skrivnost: ob 50. obletnici mojega du-hovništva (1996), Rimski triptih (2003), »Vstanite, pojdimo!« (2004) in Spomin in identiteta (2005).
Sveti oče je razglasil 1.345 blaženih in 483 svetnikov, skupno torej 1.828 oseb. Vodil je devet zborovanj kardinalov, na katerih je imenoval 231 kardinalov, imenovanje enega kardinala pa ostaja in pectore. Vodilje šest plenarnih zasedanj kardinalskega kolegija. Od leta 1978 dalje je sklical petnajst zasedanj škofovske sinode: šest rednih splošnih zasedanj (1980,1983,1987,1990, 1994,2001), eno izredno splošno zasedanje (1985) in osem posebnih zasedanj (1980,1991,1994,1995,1997, 1998 in 1999).
Noben papež v zgodovini se doslej še ni srečal s tako velikim številom ljudi kot Janez Pavel II. Na več kot 1160 splošnih avdiencah, ki jih je imel ob sredah, seje srečal s približno 17,6 milijonov vernikov. Potrebno je prišteti še posebne avdien-ce in maše, ki se jih je samo v jubilejnem letu 2000 udeležilo več kot osem milijonov romarjev. Na milijone vernikov je nagovoril na pastoralnih obiskih v Italiji in po svetu. Rekordno število beležijo
tudi sprejemi za politične voditelje. Opravil je 38 uradnih obiskov, imel 737 srečanj s predsedniki držav ter 245 avdienc s predsedniki vlad.
Papež je dvakrat obiskal tudi Slovenijo: prvič od K do 19. maja 1996. ko je obiskal vse tri škofije in se je z verniki srečal v Stožicah v Ljubljani, v Postojni in v Mariboru, koje obeležil 1250. obletnico krščanstva na Slovenskem. Iz tega obiska je verjetno najbolj znan stavek s srečanja z mladimi na postojnskem letališču (ravno na njegov 76. rojstni dan): Papež 'ma vas rad. Drugič je obiskal Slovenijo 19. septembra 1999, koje v Mariboru za blaženega razglasil škofa Antona Martina Slomška. Veliko pa ni manjkalo, da bi jo obiskal tudi tretjič, saj so se po besedah predsednika države Janeza Drnovška že začeli pogovarjati o srečanju papeža z vodstvom ruske pravoslavne cerkve. Srečanje naj bi bilo v Sloveniji, a ga zaradi napredovanja papeževe bolezni v zadnjih mesecih niso mogli organizirati.
Papeževo Veliko Srce je prenehalo biti v soboto, 2. aprila letos ob 21:37.
Pri maši zadušnici je 6. aprila slovenski metropolit Alojz Uran med drugim dejal: »Ker je v življenju vzpostavljal odnose z ljudmi vseh ras, narodov in jezikov, z različnimi veroizpovedmi in prepričanji, s starejšimi in mladimi, z zdravimi in bolnimi, z izobraženimi in neukimi, predvsem pa z vsemi nemočnimi in ubogimi, je razumljivo, da se ob njegovi smrti vsi vračamo nazaj. Danes se zahvaljujemo papežu Janezu Pavlu II. za vse, kar je storil za našo deželo. - Prav tu, pred oltarjem v stolnici nas je posvaril pred nevarnostjo nebrzdanega liberalizma, ki lahko nadomesti preteklo enoumno ideologijo. Duhovnikom je naročil: »V sedanje napore za materialno in moralno obnovo vaše dežele vtisnite znamenje zaupanja in optimizma. Na ta način boste bistveno prispevali k družbenemu in duhovnemu preporodu ljubljenega slovenskega naroda!« Svojo ljubezen je potrdil tudi naslednji dan, koje mladim v Postojni zagotovil: »Papež 'ma vas rad!« Tri leta kasneje nam je v Mariboru podaril prvega slovenskega blaženega, škofa Antona Martina Slomška in znova poudaril pomen njegovih besed: »Sveta vera bodi vam luč, materina beseda pa ključ do zveli-
čavne narodove omike.«
Vlada premiera Janeza Janše je ob smrti papeža Janeza Pavla II. zapisala, »...daje obdobje svojega pontrfikata zaznamoval z vztrajnim prizadevanjem za ohranjanje svetovnega miru in za spoštovanje načel pravne države ter človekovih pravic in svoboščin ter za pristne odnose med ljudmi, narodi in državami. Ob tem je Janez Janša poudaril, da smo ponosni, da smo bili lahko deležni njegove osebne modrosti in njegove človeške bližine do vsakega posameznika in naroda. V nadaljevanju je Janša še zapisal, da veselje do življenja, ki ga je papež osebno izžareval in k njemu vedno znova spodbujal, ostaja naša velika naloga in obveza. Izrazil je tudi prepričanje, da bo njegova misel ostala neizbrisno zapisana pri vseh ljudeh dobre volje, čeprav nas njegova beseda in osebna navzočnost ne bosta mogli več opogumljati. - S svojo držo je ob poudarjanju vrednot človeškega dostojanstva in enakopravnosti v mednarodno skupnost vnesel vrline, ki so vir neizmernega spoštovanja. Janez Pavel II. je v času osamosvajanja mladi slovenski državi izkazal veliko naklonjenost in podporo, s čimer je pomembno prispeval k uspehu prizadevanj za mednarodno priznanje Republike Slovenije.«
Poleg predstavnikov Slovenske katoliške cerkve ter mnogih Slovencev, ki so se poslovili od papeža, se je pogreba v petek, 8. aprila 2005 v Vatikanu udeležil tudi slovenski politični vrh. S tem dejanjem je Slovenija vsaj simbolično pokazala zahvalo papežu, ki je veliko prispeval poleg uveljavljanja trajnih vrednot tudi k zlomu komunizma in osamosvajanju Slovenije. Vse to pa nas obvezuje, da to pot trajnih vrednot ohranimo tudi za prihodnje rodove.
Dragi Karol Jožef Wojtyla in papež Janez Pavel II.! Imeli smo srečo, da smo živeli v času s teboj, ko si nam mnogokrat pokazal pot v jasnejše dneve. Imeli smo tudi srečo, da smo se mnogi srečali s teboj. Naša razmišljanja, hotenja in prizadevanja si razumel, da te imamo tudi mi radi. Hvaležni smo ti za vse, kar si storil za nas, za človeštvo. Jože Miklič
Viri: Verski tednik Družina, STA in dnevnik Delo
POGOVOR Z ALBERTOM SVETINO, NEKDANJIM VISOKIM FUNKCIONARJEM ZLOGLASNE OZNE
Albert Svetina - Erno je kljub devetdesetim letom starosti še vedno mož svežega spomina in tudi dokaj čilega zdravja. Med drugo svetovno vojno je bil »drugi mož« Ozne, namestnik Ivana Mačka - Matije. Prav on je eden tistih, ki dobro poznajo središče slovenskega »revolucionarnega dogajanja«, za katerega nekateri še danes trdijo, da ga ni bilo, čeprav še danes stoji spomenik blizu Državnega zbora, ki nosi to ime. Trdijo pa tudi, da ni bilo niti Alberta Svetine, saj so ga izbrisali iz vseh registrov, celo iz državljanskega, kljub temu da so ga imeli zabeleženega celo v arhivih nekdanje politične policije. Vse, kar jih danes obremenjuje, ti - ne samo pokveke, ampak - zagovorniki zločincev, hočejo pozabiti in zabrisati za seboj.
Albert Svetina, s partizanskim imenom Erno, roj. 1915 v Dolnjih Leže-čah pri Divači, je danes po vsem, kar je doživel, izpovedal in ne nazadnje
tudi zapisal, predvsem živa priča slovenske polpretekle zgodovine. Je priča dogodkov in časa, ko se je hrepenenje po svobodi in pravičnosti utopilo v poplavi laži, prevare in nasilja. Njegova življenjska pripoved bistri in jasni obdobje ter razkriva ideologijo, ki ni spoštovala življenja. Zločin nikakor ni bila pomota ali trenutna napaka, temveč zavestna odločitev in strategija. Nanj so se dolgo in skrbno pripravljali. Ni bilo sramu, ampak ponos in hvala. Njegovo pričanje je dokaz resničnosti življenja in zgodovine. Bil je zraven, toliko blizu, da je slišal, videl in občutil, da je torej vedel, a je bil zavezan, dokler ga niso izrabili, zavrgli in obtožili. Ker se ni hotel pokoriti, je moral na koncu bežati, da je preživel.
V uvodu v knjigo med drugim pravi: »Imam moralno pravico, posebno po tolikem času, da po vseh svojih doživetjih spregovorim o dogodkih, ki sem jim bil priča med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Čutim, da je moje pričevanje moja moralna dolžnost do žrtev, s katerimi sem se takrat srečal. Želim, da se zaradi spomina nanje ohrani vsaj del te zgodovine, da bodo zanjo vedeli tudi njihovi potomci, ki so takrat izgubili svoje očete, matere, tete ali strice. Njim sem tudi namenil to knjigo in srečen sem. da lahko svoja doživetja in spoznanja predstavim javnosti. Ker želim, da bodo naslednji rodovi vedeli, kaj se skriva za dogodki med drugo svetovno vojno, je namen mojega pričevanja čisto zgodovinski. Nočem laži ali prikrivanja, hočem povedati samo to, kar me je do zdaj težilo, in pri tem pokazati čisto sliko dogodkov, ki sem jim bil priča. Slovenski narod si bo laže predstavljal, kaj seje takrat resnično dogajalo. Vse te nezakonitosti, poboji in mučenje nedolžnih
ljudi naj ostanejo zapisane v slovenski zgodovini.
Moje pričevanje je živo in doživeto. To niso fantazije, ne lepopis in ne roman. To je predvsem tragedija; po eni strani moja, po drugi pa tragedija naroda, kateri je vse to pretrpel. Toliko žrtev, na deset in deset tisoč, pa za to do zdaj nobene odgovornosti! In ljudje, ki so nad narodom zagrešili najhujše zločine, so zanje še danes plačevani in še vedno niso moralno obsojeni.
V OF in Partijo sem se vključil zaradi boja za nacionalno osvoboditev, v Ozni po koncu vojne pa sem končal pri banditizmu.
Za to knjigo sem se odločil zato, ker nisem imel druge priložnosti, da neobremenjeno, brez pritiskov in omejitev spregovorim o dogajanju, ki sem mu bil priča, in je nadvse pomembno za zgodovino slovenskega naroda. V Sloveniji mi tega do zdaj ni bilo mogoče uresničiti niti na sodišču niti v parlamentarni komisiji, kije v dveh mandatih (1990-1996) preučevala povojne poboje. Ta je pri svojem delu prej kot žrtve rehabilitirala storilce zločinov. V Sloveniji me niso sprejeli in me niso obravnavali po normalnih kriterijih.«
V lanskem letu Je avgusta meseca izšla vaša knjiga Od narodnoosvobodilnega boja do banditizma. V njej razkrivate kot ožji in aktivni sodelavec Komunistične partije Slovenije mnogoka-tera dejstva, ki so bila v javnosti precej prikrita, a so Jih nekateri vendarle po delčkih odstirali že kmalu po koncu druge svetovne vojne.
Rodil sem se in odrasel na Primorskem. Še kot otrok sem že med osnovno šolo videl, kaj je fašizem.
Spoznaval sem, kaj so fašisti počeli z ljudmi, jih zapirali. Že pred vojno je bilo nekaj ljudi aktivno za priključitev takratni Jugoslaviji, še več jih je bilo pasivnih za to idejo.
Ko sem bil star štirinajst let, sta me oče in mati poslala v Ljubljano, da se izučim obrti. Z leti bivanja v Ljubljani sem spoznaval vedno več ljudi. Delal sem v Vidmarjevi tovarni v Savijah. Tam so bili bratje Stane, znani šahist Milan in Jože, ki niso bili v sorodstvu z Josipom Vidmarjem. Vključil sem se tudi v telovadno društvo Sokol.
Ob okupaciji sem stanoval v Šiški. Takoj sem se povezal z OF in se vključil v njihove dejavnosti in organiziral delo. V tem času sem bil partijski sekretar tega okrožja. Kardelja takrat še nisem poznal, ampak sem prek kurirjev imel zvezo z njim oziroma z bazo v Ljubljani. Njegovo ilegalno ime je bilo Pepca. Takrat nisem več delal v Vidmarjevi tovarni, a sem imel še vedno potrdilo, na katerem je pisalo, da sem zaposlen v njegovi tovarni. To je bilo predvsem potrebno za to, da sem se lažje gibal na terenu in organiziral.
Dotaknlva se prvih likvidacij! Pravite, da VOS-ovci niso hodili na partizanske sestanke. Niso bili samo hrabri, temveč pogosto žejni krvi. VOS Je s svojimi poboji začel že v avgustu 1941. Po vaših navedbah so jeseni Ubili bana Marka Natlačena, nato duhovnega vodjo Lamberta Erllcha In še več drugih ljudi. Med njimi je bilo tudi veliko preprostih ljudi s podeželja. Do konca leta 1941 so komunisti ubili 40 Slovencev, do poletja 1942 že okoli 400. V letu 1942 so na primer pobili 20 celotnih družin. Odločitve je sprejela Zdenka Kidrič. Za uboj bana so Italijani pobili 40 talcev
v italijanskih zaporih, banovega pogreba pa se je udeležilo preko 5000 ljudi.
S prvim poročilom, ki ga je Kardelj napisal Titu, seje že hvalil s tem. Pravi: Ko začne naša organizacija nekoga slediti, ta od svojega življenja nima ničesar. Najprej so zaceli pobijati z VOSom, pozneje z Ozno.
Komunistična partija Slovenije naj bi, po vaši trditvi v knjigi, poskušala ustaviti dokaj močno protlkomunistlčno gibanje z likvidacijami vplivnih političnih osebnosti. V nadaljevanju pa pravite med Slovenci »ni bilo vprašanje, ali bo OF aH ne bo OF. Tu je bil spor in Partija je morala začeti s terorjem. Belo gardo so ustvarili tisti, ki so ponoči odvažali ljudi In jih likvidirali. Kje je bila v CK ljudska oblast? Tu Je bila samo diktatura. In vse so izvajali preko svojega partijskega aparata.« Dodajate pa še: »Bela garda ne bi bila potrebna, če Partija v OF ne bi postavila vprašanja komunizma in partijske diktature in ne bi bila tako nezaupljiva do inteligence.«
Varnostno obveščevalno službo VOS je vodila Zdenka Kidrič -Marjetka, ki se Je šolala na akademiji Džeržinskl v Sovjetski zvezi. (VOS je bila organizirana podobno kot Stalinova politična policija s kratico GPU - Gosu-darstvenoje polltičeskoe uprav-lenle, ki se je leta 1934 preimenovala v zloglasno NKVD, po letu 1946 pa v KGB). Pod njenim neposrednim vodstvom so bili tudi likvidatorji.
Nadaljevanje na stra
KRIŽNICA
3£j
Ustanovitelj časopisa:
Občinski svet občine Grosuplje
Odgovorni urednik:
Jože Miklič
tel. popoldne 786-07 22. 786-07-21 GSM 041-98-22-33 e-pošta: lozem@slol.net
Uredniški odbor:
Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec.
mag. Tatjana Jamnik Skubic. Vera Šparovec. Matjaž Trontelj.
Naslov uredništva:
1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50)
Lektoriranje:
Marija Samec
Oblikovanje in fotografije:
Jože Miklič
COBISS-ID: 61148160 ISSN: 1580-0911
Računalniška priprava:
AMSET MACE DONI
1290 Grosuplje. Pod gozdom 3/9
Tisk:
PARTNER GRAF d.o.o.
1290 Grosuplje. Kolodvorska 2
V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006-611/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 5.600 izvodov m ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.
PRISPEVKE ZA GROSUPELJSKE ODMEVE V MAJU 2005 JE TREBA ODDATI DO
PEM,6M2005,
Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Prispevki pravnih oseb se ne honorirajo. morajo pa biti avton-zirani, podpisani (in požigosanij. Pisma bralcev, pravnih oseb in nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati se žig.
Če želite posamezno gradivo vrnjeno, priložite ustrezno kuverto z vašim naslovom in znamkami.
Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK 0 USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJSKI ODMEVI (št. 006-1/95-1). kije bil sprejet na seji Občinskega sveta občine Grosuplje dne 30. 10. 2002.
NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL
Prispevke naj avtorji predajo v kratki obliki. V skladu s programsko zasnovo m uredniško politiko bomo vsa nenaročena besedila, ki bodo daljša od 1800 znakov, zaradi pomanjkanja prostora krajšali. Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF. TXT ali DOC zapisih brez vnesenih fotografij.
Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printana v velikosti 12 (do max 16) pt ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi.
TEHNIČNA NAVODILA ZA FOTOGRAFIJE IN OSTALO SLIKOVNO GRADIVO
Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bodo posredovani na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi.
Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi.
To pot samo o postopkih in »papirjih«, o izgradnji - NIČ NOVEGA
Sklep o javni razgrnitvi odloka lokacijskega načrta za zadrževalnik Bičje-Grosuplje
Polica
Vodja urada za prostor Mojca Lovšin je uvodoma ob gradivu svetnikom povedala, da imajo prvič na mizi neko vsebino bodočega lokacijskega načrta. V gradivu je poleg preglednega načrta priloženo še nekaj podatkov v obliki poročila.
Projektant vodnega gospodarstva je navedel, da je prostornina zaustavljane vode za zadrževalno brano predvidena na 1,38 mio m3 za stoletne vode, kar si lahko predstavljamo, če primerjamo prostornino bližnjega velikega avtocestnega useka pri gradu Lisičje v občini Škofljica. Za desetletne vode je zaustavljana voda skoraj desetkrat manjša, za dvajsetletne vode pa znaša nekaj nad 400.000 m3. Pri desetletnih vodah naj bi poplave v zadrževalniku trajale 15 ur, za dvajsetletne vode 25 ur, za stoletne pa nekaj več kot dva dni. Zadrževalnik je lociran na potoku Bičje, zajezitev vode bo segala do vasi Ponova vas. pregrada pa je locirana pri naselju Sela pri Šmarju na območju Strženih luž. Najvišja višina vode pri brani za desetletne vode naj bi znašala 90 cm, za dvajsetletne vode 139 cm in za stoletne vode 241 cm. Najvišje vode so pričakovane v jeseni in spomladi, niso pa izključene tudi poleti. Na predvidenem zadrževanju vode ni zemljišč z intenzivno proizvodnjo, del površin se nekontrolirano že zarašča, verjetnost večjega zadrževanja vode v vegetacijskem obdobju pa je sorazmerno majhna. - Tako pravi projektant.
Lovšinova je dodala, da je bil dokaj obširen program z navedenimi soglasjeda-jalci in roki objavljen julija lansko leto, en mesec pred tem pa so bili povabljeni vsi soglasjedajalci. ki pa niso imeli nobenih bistvenih pripomb. V nadaljevanju bo treba ponovno sklicati prostorsko konferenco in enomesečno javno razgrnitev odloka. Postopek se vodi v skladu z novo prostorsko zakonodajo.
»Odbor za prostor seje na predhodni seji pri tej točki kar nekaj časa zadržal«, je povedal predsednik odbora Franc Štibernik (LDS) in menil, da je gradivo glede na vsa v javnosti že izpostavljena vprašanja podano dokaj skopo. Še posebej je opozoril na situacijo »gorvodno« nad zadrževalnikom, saj je bilo na primer v Št. Juriju zalito ob lanskih poplavah celo območje okoli nove šole. Vodni režim se spreminja tudi zaradi nevzdrževanja vodnih poti. Podobno je treba pregledati tudi »nizvodno«, saj bi se lahko zgodilo, da se bo na primer napolnilo kljub zadrževalniku tudi območje Radenskega polja in bomo tako imeli samo dva bazena.
Župan pa je še povedal, da so se prve ideje o zadrževalnikih začele že v letu 1962, ki pa jih bo, žal, treba šele danes realizirati.
RAZPRAVA
Dr. Miro Kranjc (LDS) je kot živeči ob predvidenem poplavnem območju zadrža-valnika želel izvedeti njegovo dinamiko obratovanja. Po njegovih izračunih je pretok vode približno 27.000 m3/h. To pa je po njegovem morda pretok Missisipija ali Gangesa. Zato ta »graben na tem polju ne bo požrl vode v tako kratkem času«, razen če bodo povečali jarek proti iztoku, ali pa bo potem nekaj zelo narobe. Njegovi izračuni kažejo, da bo pretok vode pri stoletnih poplavah najbrž precej daljši od predvidenih dveh dneh, zato bodo najbrž na poplavnem območju poplave trajale okoli dva tedna. Glede sprememb vremena je poplave mogoče pričakovati tudi v vegetacijskem obdobju. Ne vidi pa drugačne rešitve, kot je predvidena, vendar je prav, da se ob obravnavi teh gradiv zavedamo na zgornji in spodnji strani zadrževalnika posledic teh odločitev.
Miha Kadunc (NSI) je povedal, da so se že do zdaj precej spremenili vodni režimi, ki jih pred tridesetimi leti ni bilo. Veliko več vode bo na zgornjem koncu tudi zato, ker je bil prej zadrževalnik predviden nižje, zdaj je pomaknjen precej višje zahodno od vasi Sela. Pri tem bo treba predvideno poplavljene ceste dvigniti. Boji se, da se bo podtalnica zato močno dvignila. Pri tem bo tudi košnja močno ogrožena.
Na napačen projektantov izračun glede dinamike poplavljanja seje navezal tudi Božo Predalič (SDS). Problematična se mu je zdela tudi strokovna navedba, da voda poleti hitreje odteka kot jeseni ali spomladi, saj se zaradi upora, ki ga povzroča travna in druga vegetacija ta proces odvija počasneje. Zemljišča v območju zadrževalnika bodo manj vredna in kakšne bodo odškodnine, čemur se je pridružil tudi Štibernik.
Anton Perme (SLS) je spomnil, da so se svetniki pred leti ob glasovanju za pozidavo Sončnih dvorov obvezali tudi za izgradnjo tega zadrževalnika. Marsikaj pa bi se dalo s tem zadrževalnikom tudi narediti. Meni, da bi bilo treba bistveno poglobiti vodotoke na zgodnjem in spodnjem koncu. Dodal je še zanimivo idejo, da bi del vode v suhem zadrževalniku zadržali in bi jo lahko izkoriščali za namakanje v sušnih dobah, pa morda tudi v turistične namene. Po njegovem pa bi bilo treba poglobiti oziroma očistiti približno za en meter globino jarka pod slivniškim železniškim mostom, da bi tako voda hitreje odtekla na Radensko polje.
Časovni izračuni, koliko časa naj bi trajali minimalni postopki priprave vseh gradiv in načrtov, Jožetu Širclju (NKG) kažejo, da občina najbrž v letošnjem letu ne bo izvedla tega zadrževalnika, kar je bila njena obveza.
Župan Janez Lesjak je bil presenečen nad dokaj pesimistično razpravo svetni-
kov. Grosupeljsko in Radensko polje sta že od nekdaj močvirni. Dinamika poplav na različnih območjih seje tudi spreminjala, v zadnjem času tudi zaradi podnebnih sprememb. Imel pa je pomislek tudi v zvezi s strokovnimi izračuni v zvezi z zadrževalnikom. V zvezi z odškodninami, o katerih seje spraševal Predalič, je Preda-liča (politično) zavrnil s protivprašajem, kakšna je potencialna gospodarska škoda objektov, ki so bili zgrajeni v poplavnem območju. V nadaljevanju je povedal, da naj bi občina za poplavljanje v območju dvajsetletnih voda vendarle odkupila zemljišča. Na končuje nanizal tudi »vrstni red« poplavnih nevarnosti: 1. Veliki potok oziroma Grosupeljščica, 2. Bičje in 3. Podlomščica. Šele izgradnja vseh treh bo celovito rešila Grosuplje pred poplavami. Permetu pa je dejal, da bolj poglobljene in razširjene struge za odtekanje proti spodnjemu koncu niso nikakršna rešitev.
Zakaj je prišlo do premika lokacije zadrževalne brane? Prvotna lokacija je bila na trasi ceste Brezje - Grosuplje na Kadunčevi cesti. Dolžina brane bi bila 300 m. Po grobi oceni bi bila taka investicija »težka« prek 500 mio sit. Glavni vzrok za prestavitev je zbirni vod kanalizacije »S« od Šmarja-Sapa do čistilne naprave, ki pa je zgrajen nevodotesno in bi prišlo le do pronicanja površinske vode v kanalizacijo, kar bi ogrožalo med drugim tudi mikrobiološke procese in bi hidravlično obremenjevalo grosupeljsko čistilno napravo.
Na županovo obrazložitev je repliciral Miha Kadunc, kije dejal, če seje vedelo za gradnjo zadrževalnika že pred štiridesetimi leti, zakaj se ni glavne kanalizacije potem gradilo po drugi trasi (ali vodotesno o.p). Poleg tega je višina maksimalne vode v zadrževalniku predvidena le pol metra nižje od dolinskega območja v vasi Št. Jurij in bodo v šentjurski dolini poplavljene vse nižje ležeče ceste.
Prav tako je županu repliciral Lojze Verbajs (SDS) kot prebivalec »s spodnje strani zadrževalnika«. Zelo jasno je povedal, da so vse nekdanje zamočvirjene in poplavljene površine v samem Grosupljem in neposredno ob njem pozidane in »voda mora nekam iti«. Predvsem zato je potreben zadrževalnik Bičje.
Sklep o javni razgrnitvi (na kateri se pričakuje zanimivo in pestro razpravo) odloka lokacijskega načrta za zadrževalnik Bičje-Grosuplje so svetniki potrdili s 16 glasovi.
KOMENTAR:
Problemi poplav zadnjega časa v naselju Grosuplje so poleg nekaterih nepravilnih posegov v prostor v polpreteklosti nastopili predvsem z velikimi pozidavami v Grosupljem v zadnjem desetletju, z gradnjo avtoceste in zasipavanji močvirij ob zgornjih vodotokih. Ob sprejemanju zadnjih pozidav (Dvori, TOCi, Sončni dvori...) se je večkrat tudi zelo vehementno odločalo in zatrjevalo, kako velike koristi prinašajo občini, kljub pomislekom nekaterih svetnikov.
Na tej seji pa se je ponovno izkazalo, da je navzkrižnih interesov zelo veliko in imajo celo isti svetniki, ki so brezkompromisno podprli obsežne novogradnje, pomisleke o gradnji zadrževalnika. Zanimiva je tudi navedba vrstnega reda potrebne gradnje zadrževanikov. Nadalje: V sklepu ni navedenega nobenega roka za pripravo projekta, temveč »takrat, ko bo...«, čeprav župan zatrjuje, da se bo gradnja začela še v letošnjem letu.
Poplave pa so gledano na celotno grosupeljsko razvojno problematiko samo eden izmed grosupeljskih »motečih dejavnikov«. Zato: Ko se bodo pogovarjali o infrastrukturi, vrtcih, zdravstvenem domubodo najbž sledile še nekoliko večje »proračunske poplave«, če že ne kar »cunamiji«.
Nekdo pa kljub temu v ozadju lepo kuje dobičke - in drži figo v žepu. Se morda motim? Rad bi videl, da se res, a bo glede na moje dosedanje izkušnje šlo najbrž tudi naprej tako kot v preteklih štirih desetletjih.
Jože Miklič
VREDNOTENJE LJUBITELJSKE KULTURE
Osnutek pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti
Na področju kulture se praviloma sofinancirajo naslednja področja: redna dejavnost registriranih kulturnih društev oz. njihovih sekcij, oz. kulturno dejavnost v drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost, in zvez društev, kulturne prireditve in projekti, ki so v interesu občine, izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske in študentske populacije, vse v delu, ki presega šolske vzgojno - izobraževalne programe, varstvo kulturne dediščine, upravljanje z objekti, ki pretežno služijo za kulturne namene in založništvo. Sredstva za sofinanciranje investicij niso predmet tega pravilnika.
Strokovna služba Zveze kulturnih društev Grosuplje je pripravila gradivo s pravilnikom, v katerem so v obrazložitvi dodana tudi naslednja izhodišča: Občina skrbi v skladu z zakonodajo in objektivnimi zmožnostmi za trajno zagotavljanje javnih kulturnih dobrin. Pravna podlaga za delovanje občine pri zagotavljanju javnih kulturnih dobrin in pri uresničevanju javnega interesa za kulturo so ustava in zakoni, nacionalni in lokalni program za kulturo, program dela s finančnim načrtom in ustanovitveni akti javnih zavodov v kulturi.
Eden izmed ciljev novega zakona iz leta 2002 je bil tudi povečanje preglednosti delitve javnih sredstev oz. uskladitev področja kulture s splošnim sistemom javnih financ. Po novem zakonu se sredstva delijo ločeno: prek neposrednega poziva (financiranje posrednih proračunskih porabnikov, pravna podlaga za financiranje je ustanovitveni akt, na ta način se financirajo javni zavodi, javni skladi, javne agencije) ter prek javnega razpisa in javnega poziva (neinstitucionalni izvajalci, pravna podlaga za financiranje je pogodba, na ta način se financirajo društva, zveze društev, ustanove, samostojni kulturni ustvarjalci). Podatki o dodelitvi sredstev morajo biti javni.
V 128. členu pravilnika je navedeno, da so prejemniki proračunskih sredstev določeni z zakonom ali podzakonskim predpisom oz. s pogodbo in drugim posamičnim aktom, izdanim na podlagi zakona ali podzakonskega predpisa. Pravilnik na občinski ravni pa bo doprinesel k povečanju preglednosti porabe sredstev, ki se jih v občini namenja kulturni dejavnosti.
V proračunu za leto 2005 je za financiranje programov in projektov kulturnih društev in ostalih izvajalcev kulturnih programov in projektov namenjenih 19,5 mio sit, za delovanje strokovne službe v okviru Zveze kulturnih društev Grosuplje 3,9 mio tisoč sit, za poklicna gostovanja, ki jih organizira območna izpostava Sklada za kulturne dejavnosti 0,7 mio sit, za pripravo prireditve ob kulturnem prazniku 0,3 mio sit in za upravljanje kulturnega doma 3.3 mio sit; skupaj torej 27.7 mio sit. Višina sofinanciranja določenega programa oz. projekta je odvisna od števila zbranih točk na podlagi meril in višine proračunskih sredstev, namenjenih posameznemu razpisnemu področju.
Jelka Kogovškova je v uvodni obrazložitvi pojasnila, da so načeloma javni pozivi bolj prilagodljivi kot javni razpisi. Sredstva se koristijo do porabe in tudi merila so bolj fleksibilna. Višina sredstev se v proračunu izoblikuje na podlagi realizacije v predhodnem letu. Postopke pozivov in razpisov vodi občinska uprava, prijave ovrednoti posebna komisija, ki jo določi župan, župan pa odloči, komu in v kakšni višini se bodo sredstva dodelila.
Jože Šircelj (NKG) je med glavnimi pripombami odbora za družbene dejavnosti navedel, da so ob sofinanciranju grosupeljskega kulturnega doma predlagali, naj se sofinancira tudi vse ostale kulturne domove v občini.
Aleša Medveda (LDS) je v razpravi zanimalo, kako bodo sofinancirani samostojni kulturni delavci, alternativna oz. moderna kultura, ki niso zajeti v novem pravilniku. Zmotil ga je tudi pojem profitnosti kulture, saj je v današnjem času zelo težko določiti, kaj je profitno in kaj ne. Po drugi strani pa kulturni delavci velikokrat ne morejo na primer izpolniti pogojev registracije, nimajo urejenih prostorov, nimajo zagotovljenih kadrov in drugih materialnih stvari, pa vseeno ustvarjajo kulturo. Marsikatero društvo je registrirano na domačem naslovu. Ali to zadostuje tem merilom? Pripombe je imel tudi na določilo 7. člena, ki govori, daje strokovna komisija sestavljena do pet članov in sicer iz predstavnikov občinske uprave, odbora za družbene dejavnosti, kulturnih društev oz. Zveze kulturnih društev in Območne izpostave javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Pri tem ga je predvsem motilo članstvo iz odbora za družbene dejavnosti, ki naj bi bilo preveč politično. Zanimala so ga tudi merila kakovosti med posameznimi kulturnimi dejavnostmi. V osnutku predloga so tudi nedoslednosti v zvezi z založništvom in varstvom kulturne dediščine, ki sta ponekod vključeni, drugje pa ne.
V zadnjih letih se je pojavilo veliko različnih skupin, ki delujejo na področju kulture, je pohvalil Matjaž Trontelj (SLS). Zato je že nastopil čas, da se kulturne dejavnosti uredijo prek občinskega pravilnika. V osnutku pa je dokaj težko določiti, kaj naj bi bilo v interesu občine. Podobno bi lahko rekli tudi glede tradicionalnih dejavnosti posameznih društev, ki bi jim lahko tudi dodali kakšno točko. Prav tako bi lahko izpustili določilo, da mora društvo delovati vsaj eno leto, saj lahko pride do pomembnih projektov, ki bi trajali le eno leto in bi bili zato odrinjeni od sofinanciranja. Nasprotno kot svetnik Medved pa je Trontelj menil, da bi bilo ločevanje članov odbora za družbene dejavnosti lahko problematično, saj se marsikdo ukvarja tudi s kulturo. V bodoče pa bo po njegovem verjetno treba razmišljati še o popravkih pravilnika in morda celo o samem načinu organizacije kulture in drugih ljubiteljskih dejavnosti v občini.
Lojzeta Verbajsa (SDS) so zmotili splošni pogoji, ki so v občini od primera do primera različni. Tako je na primer pri sestavi komisij. Nekje je navedeno samo, koliko članov zajemajo. V enih je samo strokovna komisija brez navedbe števila članov. V enem pravilniku imajo eno nalogo, v drugem drugačno. V enem pravilniku pripravijo predlog razdelitve sredstev, ki ga določi župan, v drugem s sklepom višino sredstev določi župan, v tretjem se samo izbere izvajalca. Meni, da bi morali splošni pogoji veljati za vse uporabnike proračunskih sredstev enako.
Župan je po razpravi ugotovil, da je kar precej pripomb. Zato naj bi svetniki po že ustaljeni praksi vseeno glasovali o osnutku pravilnika, pripombe pa bodo v pravilnik vnesli po proučitvi le-teh skupaj s strokovnimi službami. Na naslednji seji pa bi potrdili, ali je predlog dober ali ne.
Za osnutek pravilnika s pripombami je soglasno glasovalo 16 svetnikov.
Jože Miklič
IHD §WIT i ©M
VREDNOTENJE SOCIALNO- INFORMACIJE, POBUDE, VPRAŠANJA
Pravilnika o vrednotenju programov društev in organizacij na področju socialno humanitarnih in ostalih neprofitnih dejavnosti
Jelka Kogovškova je uvodoma povedala, da ta pravilnik določa pogoje, merila in postopke za izbiro, vrednotenje in razdelitev sredstev za sofinanciranje programov ustanov, ki opravljajo socialno-humanitarne in ostale neprofitne dejavnosti. Do sredstev so upravičeni tisti, ki izvajajo programe in projekte na področju sociale, zdravstvene in humanitarne dejavnosti, ostale neprofitne programe na področju varstva naravne dediščine, ohranjanja tradicije, organiziranja prostega časa ter vzgoje in izobraževanja otrok ter informiranja (izoblikovani na podlagi specifičnih potreb občanov). Pokriti pa je treba tudi stroške za redne dejavnosti izvajalcev programov in projektov ter projekte, katerih pokrovitelj je občina. Fizične osebe niso upravičene do dodelitve sredstev. Sredstva se prav tako lahko razdelijo na podlagi javnega razpisa ali poziva. Če je prijaviteljev več, kot je sredstev, komisija lahko določi prioriteto.
Občina Grosuplje v letošnjem letu namenja za dejavnost teh društev in organizacij 10,9 mio sit, za humanitarne 2,8 mio sit, iz sredstev za pokroviteljstva občine pa bo namenila 5,5 mio sit.
Odbor za družbene dejavnosti (poročal je Jože Šircelj - NKG) je poleg predloga, da naj se ta pravilnik sprejme, prelagal tudi črtanje drugega ostavka 10. člena, ki pravi: Izjemoma lahko župan iz interventnih sredstev brez javnega razpisa izda sklep o dodelitvi sredstev programu oz. projektu, če je zaradi nujnosti odločitve o financiranju to neizogibno. Višina interventnih sredstev se določi z letnim proračunom. Jelka Kogovškova pa je povedala v zvezi s tem, da prihaja na občino kar nekaj prosilcev tik pred nameravanim dogodkom in so s tem odstavkom želeli rešiti takšne primere. Župan je dodal, da je do zdaj to pravico dodeljevanja sredstev imel vedno župan.
Alojz Verbajs (SDS) je podobno kot o prejšnjem pravilniku za dodeljevanje sredstev "kulturnikom" menil, da je treba določiti tudi v tem primeru enake splošne pogoje.
Dr. Miro Kranjc (LDS) in dr. Dušan Lavrič (SD) sta nato zagovarjala stališče, da vendarle mora županu ostati na voljo nekaj pristojnosti za interventne zadeve. Po razpravi Matjaža Trontlja (SLS) pa je bilo možno ugotoviti, da je bila obrazložitev na odboru za družbene dejavnosti precej drugačna, kot je bila povedana s strani Kogovškove, župana in ravnokar navedenih zagovornikov. Menil je, če so sredstva v proračunu opredeljena, je tudi prav, da župan razpolaga z njimi. Tudi Janez Pintar (SDS) je menil, da pravilnik v vsakem primeru potrebujemo. Z zornega kota rebalansa proračuna 2005 pa pravilnik zajema skupaj nekaj nad 19 mio sit, sestavljenih iz štirih postavk (stroški pokroviteljstva, sofinanciranje programov za mladino in neprofitnih organizacij ter dobrodelnih ustanov). Meni, da so vse štiri postavke težko predmet enega samega razpisa, razen če bi občinski svet napravil »mini rebalans« in združil postavke skupaj. Sredstva za pokroviteljstvo v višini 5,5 mio sit pa bi morali črtati iz razpisa, saj bi ta postavka morala ostati županu. Županje menil, da »mini rebalans« ni možen, saj ni možno združiti te postavke.
Nato so svetniki s 16 glasovi potrdili nespremenjen osnutek pravilnika, ki so ga nato prekategorizirali s 14 glasovi v predlog in ga nato tudi s 15 glasovi sprejeli.
Jože Miklič
»DODATEK« K REKONSTRUKCIJI KRIŽIŠČA KOVINASTROJ
IN CESTI GROSUPUE - CIKAVA
Sklep o skladnosti
splošnega interesa oz. javne koristi
Svetniki so brez razprave s 16 glasovi potrdili sklep, v katerem so na eni izmed preteklih sej že sprejeti sklep, ki govori o javnem interesu v območju Adamičeve ceste. Vključili so še območje ob Cesti na Krko oziroma ob cesti Grosuplje - Mlačevo, ki jo vključuje predvideno krožišče pri Kovinastroju.
Jože Miklič
OBVESTILO OBČINE GROSUPUE
Občina Grosuplje je v zadnjih letih pričela izvajati program zaščite pred poplavnimi vodami. Del programa predstavlja tudi izvedba LN Zadrževalnik Bičje in izgradnja varovalne pregrade ter zapornice, ki bo preprečevala poplave ob večjih deževjih. Vzporedno z izgradnjo zadrževalnika se bo izvajalo tudi čiščenje struge potoka Bičje, saj se bo s tem povečal pretok, kar bo posledično zmanjšalo obstoječa poplavna območja.
Princip delovanja zapornice je sledeči: ko bo gladina potoka Bičje pri mostu v vasi Brezje dosegla določeno višino, se bo zapornica na pregradi pričela avtomatsko znpirati, za pregrado pa bo nastala začasna ojezeritev. Zemljišča, ki so potrebna za izgradnjo in delovanje zaporničnega objekta, bo odkupila Občina Grosuplje.
Obstoječe poplavne površine, ki se nahajajo gorvodno od pregrade (območje OŠ Št. Jurij in območje pri gostilni Lovor), se bodo zmanjšale, ker bo očiščena struga potoka Bičje omogočala, da bo voda hitreje odtekla in se bo ustavila šele na območju zadrževalnika. Z realizacijo in izvedbo tega projekta pa se bo močno zmanjšala problematika poplavnih vod potoka Bičje.
Jože Miklavčič
PREHOD NA OVINKU V JEROVI VASI
Na 24. seji Občinskega sveta občine Grosuplje dne 8. decembra 20-04 je g. A. Medved dejal, da občani na poti v Jerovi vasi nimajo prehoda za pešce, najbližji je pri Domu starejših občanov Grosuplje. Zanimalo ga je, če je možno prehod za pešce urediti.
ODGOVOR: Potek ceste Ob Grosupeljščici na območju Jerove vasi je zaradi krivine zelo neugoden za ureditev varnega prehoda za pešce. Se pa trenutno pripravlja projektna dokumentacija za izvedbo dela pločnika ob ZN TOC III in navezava z brvjo čez potok Grosupeljščico do obstoječega pločnika pri Garbasu. Istočasno se bo uredil prehod za pešce čez lokalno cesto Ob Grosupeljščici med priključki ZN TOC III in ZM DVORI IV.
»POSEBNE ROŽICE« V ROŽNI DOLINI
Na 25. redni seji Občinskega sveta občine Grosuplje dne 18. januarja 2005 je gospod S. Žvegla dejal, da je pod podjetjem Kogast na Gasilski cesti v Grosupljem, nasproti trgovine Gril, začela na novo obratovati gospodarska družba. Zemljišče seje ogradilo, napeljali so se rabljeni avtomobili. Zanimalo ga je, ali objekt sodi v ta del območja, ali je občina seznanjena s pridobivanjem lokacijskega in gradbenega dovoljenja in kakšna dejavnost se lahko tam izvaja.
ODGOVOR: Obravnavano območje je po prostorskih planih namenjeno za stanovanja, proizvodnjo, trgovino in storitvene dejavnosti. Po določilih prostorskih ureditvenih pogojev je namenjeno predvsem gospodarskim dejavnostim (delavnice in proizvodne hale). Ugotovljeno je bilo, da je za navedeno zemljišče bila parcela št. 1664/6, 1664/3 in 1665/2 k.o. Grosuplje-naselje s strani Urada za prostor Občine Grosuplje izdana lokacijska informacija za nestanovanjsko stavbo (avtomehanično delavnico) in da vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja na upravni enoti v Grosupljem ni bila vložena. Ker gre za zemljišče, ki je v naravi že utrjeno s peščenim materialom in ograjeno, in kjer so parkirana rabljena osebna vozila, je bila podana prijava na inšpektorat za okolje in prostor - okoljevarstveni in gradbeni inšpektorici.
AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE PRI VODIČARJU
Na nadaljevanju 26. redne seje Občinskega sveta občine Grosuplje dne 16. februarja 2005 je gospod A. Medved imel nekaj vprašanj in pobud. Med drugim glede avtobusnega postajališča pri Vodičarju, ki po njegovih besedah ni več varno, in ni lepo na izgled. Predlagal je, da se zagotovi enotni izgled vseh avtobusnih postajališč ter povečanje nadzora komunalnega inšpektorja nad lepljenjem plakatov na postajališčih.
ODGOVOR: Avtobusno postajališče pri Vodičarju seje urejalo lansko leto, ko se je popravila nadstrešnica. V načrtu za letošnje leto je predviden poseg glede temeljenja nadstrešnice, ki se je povesila. Na obravnavanem območju predstavlja problem majhna površina, s katero razpolagamo, tako tudi umestitev večje nadstrešnice ne pride v poštev. Postavitev novih in poenotenje obstoječih avtobusnih nadstrešnic v Grosupljem in širši okolici bi pomenilo velik finančni zalogaj za občino. Ugotavljamo pa, da ni potrebe za postavitev novih nadstrešnic na določenih lokacijah, kjer potniki večinoma izstopajo, in na avtobus ne čakajo. Kar se tiče nadzora nad plakatiranjem na postajališčih, bo le-ta povečan, ko bodo skladno z novim Pravilnikom o pogojih za enotno oblikovno podobo objektov za oglaševanje, ki bo sprejet, na podlagi Odloka o oglaševanju v občini Grosuplje, določena in izvedena mesta za brezplačno oglaševanje.
PLAKATNO MESTO NA STAREM GASILSKEM DOMU
Gospoda A. Medveda je tudi zanimalo, ali je plakatno mesto na starem gasilskem domu uradno plakatno mesto, saj na steni že dolgo visi plakat distributerja. Predlagal je, da se plakat odstrani ali drugače uredi.
ODGOVOR: Oglasno mesto na starem gasilskem domu je bilo s pogodbo dano v uporabo izbranemu izvajalcu. Pogodba je že pretekla, zato je izvajalcu naložena ureditev - prekritje z belim papirjem.
OGREVANJE PONOVA VAS
Odgovori g. Štiberniku na vprašanje z dne 17. 2. 2005 Načrt kanalizacije Ponova vas z oceno stroškov je izdelana. Na isto traso se bo priključevala tudi kanalizacija Mala vas in Št. Jurij. Razmišljanje o istočasni napeljavi tudi toplovodnega omrežja je umestno, in sicer bi bilo potrebno: izdelati idejne projekte, trasa za toplovod je še zelo široka in ne more biti ena nad drugo, cena toplovodne razpeljave je še dražja kot kanalizacija, razmišljali smo, da bi ob vpisovanju služnosti (kjer je to potrebno) vpisali še služnost za toplovod, vendar je malo verjetno, da bi bila trasa podobna, investicija bi se še dodatno zavlekla.
Zelo groba ocena vrednosti s povezavo do Č.N. iz Ponove vasi je 350 mio SIT. Občina ima sprejeto energetsko zasnovo, kjer so predvidene tudi take oblike ogrevanja, vendar bo za to potrebno pridobiti investitorja, Tudi naše dosedanje izkušnje kažejo, da ogrevanje z lesno biomaso ni tako ugodno, kot bi si predstavljali. V Avstriji so ugotovili, da je tako ogrevanje ekonomsko upravičeno samo z izkoriščanjem odpadnega lesa v področju lesne predelave. Svetovni trg z lesno biomaso pa še ni zaživel in cene niso stabilne. Seveda pa bo občina dodatno lahko podpirala zelo ozke lokalne dogovore, kjer si bodo prebivalci sami zagotavljali biomaso iz gozdov, kar pa ni nemogoče.
PRITOŽBA VIRANT
Glede gradnje ob Ljubljanski so se stanovalci na občino res obrnili in dobili podroben odgovor, kaj lahko storijo, ker je bilo gradbeno dovoljenje izdano.
KONTROLNO TEHTANJE
Cesta Grosuplje - Veliko Mlačevo - Račna - Čušperk je državna cesta in zato v upravljanju Direkcije RS za ceste. Omejitev osne obremenitve zaradi tovornega prometa na tej relaciji bomo predlagali direkciji, ki bo o tem odločila. Kontrolno tehtanje tovornih vozil se izvaja po planu Generalne policijske uprave, in sicer približno enkrat mesečno na območju naše občine. Predlog za uvrstitev v plan pa predlaga Policijska postaja Grosuplje, zato bomo nanje naslovili prošnjo, za večkratno tehtanje tovora na relaciji Grosuplje - Veliko Mlačevo - Račna - Čušperk.
TALNA SIGNALIZACIJA NA CESTI ŠT. JURIJ - MALA VAS
Zaradi prenizkih temperatur za barvanje talne prometne signalizacije po končani rekonstrukciji lokalne ceste Št. Jurij - Mala vas pri Grosupljem ni bila zarisana sredinska vodilna črta. Predvideno je, da bomo to naročili v sklopu letošnje obnove talne signalizacije.
NOVA VPRAŠANJA in POBUDE
CESTA TONETA KRAUA IN PROMETNA VARNOST
Jože Šircelj (NKG) je želel, da bi se novo urejenemu delu ceste Toneta Kralja v industrijski coni pod Slivniškim hribom posvetilo več pozornosti glede rokov dokončne ureditve oziroma bi bilo potrebno pridobiti od Policijske postaje Grosuplje statistiko, koliko nesreč se je v zadnjem letu zgodilo na tem preurejenem odseku.
POZIDAVE NA PODEŽELJU
Naslednje vprašanje je Šircelj namenil pozidavi zemljišč na podeželju, kjer želijo mladi graditi hiše na zemljiščih, ki bi jih dobili od svojih staršev oziroma sorodnikov, pa v samih središčih praktično to ni mogoče. Menil je, da bi bilo predvsem mladim družinam to potrebno omogočiti. Župan je odgovoril, da bo ta tema v občinskem svetu prišla na vrsto ob sprejemanju prostorske strategije in prostorskega reda. Načeloma pa se tudi na podeželju zazidljivosti zmanjšujejo. Drugo dejstvo je, da se gradijo samo nove domačije, stare pa propadajo in jih nihče ne želi obnavljati.
MANJKAJOČE LOKACIJE EKOLOŠKIH OTOKOV
Stane Žvegla (SD) je vprašanje namenil manjkajočim lokacijam ekoloških otokov v manjših naseljih oziroma zaselkih. Župan je odgovoril, da bodo vprašanje posredovali Javnemu komunalnemu podjetju.
VARNOST ŠPORTNO PLEZALNE STENE
Antona Permeta (SLS) je zanimalo, kako je varna športna plezalna stena v Dvorani Brinje, saj se na njej dogajajo nesreče, ena celo s smrtnim primerom. Kako je kontrolirana? Župan je pojasnil, da je bila smrtna nesreča posledica plezal-čeve napake, ker ni pripel varnostne vrvi, kljub temu da je bil izkušen plezalec.
R AZSTAVUALNICA STARIH AVTOMOBILOV V OAZI
Alojza Verbajsa (SDS) je zmotila črna zbiralnica starih avtomobilov v Oazi. Ob tem vprašanju je župan odprl zanimivo problematiko, ki gre »spet na račun« slabe državne organizacije, saj razstavljalnice starih avtomobilov nimajo dovolj avtomobilov, kopičijo pa se na črnih odlagališčih in pri tistih, ki nimajo ustreznih dovoljenj.
ČAKALNE DOBE V DOMU STAREJŠIH OBČANOV
Aleša Medveda (LDS) je zanimalo, koliko časa je potrebno, da nekdo lahko od oddaje vloge pride v Dom starejših občanov. Ali lahko nekdo pride tudi do kakšne intervente postelje, če nastopijo izredne razmere? Župan je pojasnil, da bodo vprašanje posredovali direktorju Doma starejših občanov Grosuplje. Za gradnjo novega doma pa ni izgledov.
Zmotilo ga je tudi črno odlaganje gradbenega materiala pod Slivniškim hribom.
JAVNI ODGOVOR ŠE SLEDI
Dejan Vuga (LDS) je v svoj poštni nabiralnik prejel odgovor na vprašanje, ki ga je izpostavil na seji občinskega sveta. Želi, da ga posredujejo javnosti. Župan je dejal, da se bo kljub dokaj komplicirani vsebini odgovor kmalu znašel pred javnostjo.
KAJ JE RES V ZVEZI S SONČNIMI DVORI?
Matjaža Trontlja (SLS) je zanimalo, kaj je res v zvezi z morebitnimi nepravilnost mi pri gradnji Sončnih dvorov in ali je občina seznanjena s tem. Župan je pojasnil, ko občina sprejme prostorski akt, ni več stranka v postopku. Kljub temu so izvedeli, da je izvajalce oziroma investitorje prijavil občan in preko upravne enote rešujejo nastali problem. Gradnja pa naj bi bila po zagotovilu GPG-ja skladna z gabariti, ki so bili določeni v prostorskih aktih in načrtih.
KOMENTAR ANALIZE PITNE VODE
Dr. Miro Kranjc (LSD) je komentiral analizo vode in dodal, da so vzorci vode problematični v 8 % glede previsoke prisotnosti mikrobioloških organizmov, kar je sicer glede na leto 2003 precej bolje, a še vedno zaskrbljujoče. Res pa je, da smo na kraškem terenu in da je pronicanje meteorne vode veliko hitrejše in je zaradi tega tudi v globljih zajetjih več prisotnih nezaželenih snovi. Glavna vira onesnaževanja pa sta, kot ugotavljajo avtorji, nepravilno kmetovanje in odplake.
VZPOSTAVITEV POTI KMETOVALCEM PO STAREM KATASTRSKEM VRISU
Martin Tomažin (SDS) je vprašal, zakaj ne morejo v Ponovi vasi vzpostaviti pot po že vrisani trasi, saj jo kmetje potrebujejo. Jože Miklič
PLAKATIRANJE
Pravilnik o pogojih za enotno oblikovno podobo objektov za oglaševanje
Mojca Lovšinova je na seji občinskega sveta uvodoma povedala, da so krajevne skupnosti podale svoje soglasje in so v pravilnik zdaj vključena vsa plakatna mesta, ki so potrebna tudi za krajevne skupnosti. Kataster teh oglasnih mest pa bo sproti potrjeval občinski svet in ne le odbor za prostor.
Dušana Hočevarja (SDS) je zanimalo, zakaj v odlok ni vnesena definicija me-ga panojev. Na njegovo vprašanje je to pot odgovoril kar svetnik Dejan Vuga (LDS), ki je dejal, da so tovrstni panoji po velikosti in tudi po drugih značilnostih lahko zelo različni in jih bo treba obravnavati posamezno za posamezno lokacijo.
Svetniki so nato s 17 glasovi soglasno podprli predlog odloka. Jože Miklič
w
Zavod za prostorsko, komunalno In stanovanjsko urejanje GroBupljo, d o o
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA
vam nudimo:
- izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta
lokacijska dokumentacija po starih predpisih
- izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov
- pridobitev gradbenega dovoljenja
Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju m po lekefonu
(01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28
8192938^^058
HO §M M
ZNIŽANJE CEN
ZA POMOČ NA DOMU
Sklep o soglasju k višini cene in načinu financiranja socialno varstvene storitve pomoč družini na domu za leto 2005
Svetniki so k tej točki prejeli kar precej obširno gradivo. V pomoč družinam na domu spada gospodinjska pomoč (prinašanje obrokov, osnovno čiščenje bivalnega prostora, postiljanje), pomoč pri osebni higieni in ohranjanje socialnih stikov. Do pomoči so upravičeni vsi starejši od 65 let, katere so onemogočile razne bolezenske in druge socialne okoliščine, da bi lahko živeli samostojno življenje, pa tudi invalidne in motene osebe.
V stroške te pomoči spadajo stroški neposredne oskrbe in stroški vodenja in koordinacije dela, material in storitve, amortizacija. Maja 2004 je bilo v to storitev vključenih 57 ljudi, delo pa je opravljal Dom starejših občanov Grosuplje. Že decembra jih je to pomoč potrebovalo 78 ljudi. Število se je sicer trenutno nekoliko zmanjšalo, vendar gledano v celoti potrebe po teh storitvah počasi naraščajo.
V Grosupljem je bila cena te storitve maja 2004 4.120 sit/efektivno uro, uporabniki pa plačujejo 30 % te cene (1.236 sit). Struktura uporabnikov pomoči je sledeča: 53 % jih je starih med 65 in 79 let z zdravstvenimi tegobami, kar 41 % pa jih presega 80 let starosti.
Vodja urada Jelka Kogovškova je v uvoda obrazložila, da so na uradu natančno spremljali čas, ki so ga oskrbovalke porabile za opravljanje teh storitev, ter ostale stroške, zlasti prevozov. Ugotovili so, da je bila dosedanja metodologija izračunavanj neprimerna predvsem v podeželskih občinah, kjer je razpršenost uporabnikov precej večja kot v mestnih občinah. Normiran čas za opravljanje storitve treh oskrbovalk je 360 ur, v grosupeljski občini pa zaradi razpršenosti dosežejo povprečno le 280,56 ur na mesec. Vzrok je čas na poti, saj so tri oskrbovalke prevozile 6.111 km na mesec, ki se ne šteje v efektivne ure. Poleg tega pa je v grosupeljski občini kar 87 % namenjeno dostavi kosil in le 13 % ostalim storitvam, ki pa so sicer tipične za storitve na domu.
Zaradi tega predlagajo znižanje cene v letu 2005 za 13,5 %, ki bo znašala 3.564,16 sit/efektivno uro, za uporabnika pa 1.069,25 sit/efektivno uro. Za dostavo enega obroka kosila se predlaga cena v višini 751,46 sit, uporabnik pa plača pol cene, kar znaša 375,73 sit/na dostavo. Glede slednje pomoči seje za uporabnike dejanska cena zvišala. Stroški vodenja in koordinacije pa so vključeni v te cene. Masa za pokritje mesečnih stroškov celotne storitve je potrebnih nekaj 1.475 tisoč sit oziroma 17,7 mio sit na leto.
V imenu odbora za družbene dejavnosti je ugotovitev, da se strinjajo s predlagano spremembo cene, povedal Jože Šircelj (NKG).
V razpravi k tej točki so svetniki dodali kar nekaj pripomb:
Stane Žvegla (SD) je načeloma pomoč podprl in dodal, da bi bilo treba razmišljati tudi o »kategorizaciji« upravičencev, saj si nekateri tudi takšno pomoč težko plačajo. Prav tako je dejavnost podprl Anton Perme (SLS), ki pa se je dotaknil po njegovem precej velike postavke za vodenje in koordinacijo. Meni, da bi občina lahko storitev »dala na trg« in bi se verjetno cena na tem področju precej bolj konkurenčno izoblikovala. Matjaž Trontelj (SLS) je pohvalil pripravljeno gradivo, predlagal pa je, da bi morda spet poskusili to dejavnost »preveriti« z razpisom, kljub temu da v preteklosti tak razpis ni uspel, saj bi bilo dobro videti, kakšen je »utrip na tržišču«.
Direktor Doma starejših občanov Grosuplje Jože Vunderl je povedal, da je razumevanje za to dejavnost v občini in pri občinskih svetnikih zelo veliko. Zato nimajo nerešenih vlog na tem področju oziroma uporabnikom ni treba čakati na to storitev. Kvaliteta storitve seje izboljšala tudi zaradi nabave potrebnih posod, dodatnega izobraževanja delavcev, ki delajo na tem področju. Neko znanje je pri tem potrebno. Ne more ga opravljati čisto vsak, kar tako - samo »po dobrem srcu«. Prehrana je zelo pomembna, saj posledično zaradi opuščanja le-te prihaja pri ljudeh največkrat do pešanja ostalih funkcij, ki pa so nato vedno bolj zahtevne glede pomoči. Dodal je še, da ne želijo ustvarjati pri tem nobenega dobička, morajo pa pokriti vse stroške, ki so povezani s to dejavnostjo.
Župan Janez Lesjak je pohvalil delo Doma starejših storitev in dodal, da na občini nimajo pripomb na opravljeno delo. Svetniki so sklep potrdili s 17 glasovi. Jože Miklič
OBČINA GROSUPLJE IŠČE ZA DOLGOROČNI NAJEM SAMOSTOJNO STANOVANJSKO HIŠO V UREJENEM, MIRNEM OKOLJU.
Ponudniki naj svoje ponudbe oddajo na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance.Taborska cesta 2, Grosuplje, najkasneje 60 dni po objavi tega oglasa, z oznako Ponudba - oddaja stanovanjske hiše v najem.
KAJ JE ZAPISAL (NE)NOVINAR«?
Direktor Doma starejših občanov Jože Vunderl
Jože Intihar (LDS) je na 28. seji repliciral zapise v marčnih Grosupeljskih odmevih, saj je »novinar, ki nikoli ni bil novinar, in najbrž, če Bog da, tud' ni-kol' ne bo«, zapisal popolnoma napačno njegove trditve v zvezi z gradnjo zdravstvenega doma na prekinjeni seji ob sprejemanju (rebalansa) proračuna. Intihar naj bi govoril le o prostorsko skromnejših zdravstvenih domovih v nekaterih občinah (Škofljica, Velike Lašče in Ivančna Gorica) in v Berlinu, ki pa imajo boljše učinke kot pri nas.
Dotaknil pa se je tudi navedb, ki so jih zapisali tudi drugi mediji v zvezi s prevelikim številom izdanih receptov. Po njegovem je treba raziskati, zakaj je v našem zdravstvenem domu »takšna gužva«. Zakaj sprejemamo toliko tujih pacientov oziroma iz drugih občin? Zakaj oddajamo te prostore za samoplač-niške storitve in ne za socialno zavarovanje? Naj se naredi tudi analiza uporabe dosedanjih prostorov! Zato naj se ustanovi občinsko preiskovalno komisijo!
Župan je dodal, da bodo v kratkem na občino dobili strokovno oceno o primerni gradnji zdravstvenega doma. Občina mora skrbeti za prostorske kapacitete, v organizacijski del, dohodek in urejanje samoplačniških storitev pa se občina ne more vtikati. Gre pa tudi za vprašanja regijskega sodelovanja pri posameznih zdravstvenih storitvah. Že z namestitvijo sedanjega privatnika v prostore zdravstvenega doma, ki zaseda prostor v velikosti dveh ambulant, pa naj bi bila tudi po županovo nerazumljiva poteza.
Kaj je zares pisalo o izjavah Jožeta Intiharja (LDS) v Grosupeljskih odmevih v zvezi z zdravstvenim domom:
CITIRANO iz zapisa o 26. seji občinskega sveta /str. 4 ... Glede zdravstvenega doma pa je menil (Jože Intihar - o.p.), da se je direktor Mervič dovolj angažiral in da »vlak vleče«. Meni pa, da je v tujini precej slabše glede oskrbe prebivalstva z zdravstvom in bi že sedanji zdravstveni dom bil (po njegovem) primeren. V nadaljevanju je sicer navajal, da je zdravje eno od temeljnih vrednot, a takoj za tem, da je grosupeljski zdravstveni dom dober, le organizacija je prešibka. Zato je kot dr. Kranjc menil, da gre pri amandmaju predvsem za politično gesto.
... Jože Intihar je nato predlagal, da bi o predlaganih amandmajih glasovali. Cinično pa je dodal, da je treba župana ustaviti, saj naj bi bilo treba »uspešne konje« ustaviti. Amandmaje je nato (nepreklicno) označil za negativne. Z omejevanjem prerazporejanja se po njegovem omejuje tudi razvoj.
CITIRANO iz zapisa o nadaljevanju 26. seje občinskega sveta /str. 4... Jože Intihar (LDS) se je ponovno obregnil ob postavko, namenjeno za nakup zemljišča oziroma širitev zdravstvenega doma, ki naj bi v letu 2005 znašala 15 mio sit. Spraševal seje, če ni že v začetku nakup zemljišča prevrednoten.
POJASNILO: G. občinskemu svetniku Jožetu Intiharju (LDS) želim sporočiti, da sem si ponovno »zavrtel« posnetek seje in nisem v ničemer prepoznal problematično zapisanih njegovih trditev v zvezi z gradnjo zdravstvenega doma. Res je tudi, da dobesedno nisem zapisal njegovih izjav, saj gre pri teh zapisih za oseben, skrajšan in strnjen izbor. Tak način pisanja sem zastavil že v predlogu programske zasnove časopisa in prevzemu odgovornega urejanja pred šestimi leti, saj menim, da si bralci tako lahko ustvarijo vtis, za kaj se kdo na sejah občinskega sveta zavzema. Ga je morda zmotilo to?
Kako so se nato na njegovo razpravo odzvali direktor zdravstvenega doma in tisti, ki so zagovarjali začetek gradnje zdravstvenega doma, pa tudi jasno kaže, kaj je s svojo razpravo zagovarjal g. Intihar. In nenazadnje: Prav njegova zadnja replika na 28. seji občinskega sveta v zvezi s tem ponovno dokazuje, kako še vedno vztrajno zagovarja svoje stališče kljub že sprejetemu proračunu ter večinski odločitvi občinskih svetnikov. Prav zanima pa me, kaj lahko občinska (politična) revizijska komisija naredi v zdravstvenem domu, da bodo prostori in zdravstvo v grosupeljski občini takšni, kakršne si najbrž želi g. Intihar. Bojim se le, da se bo še tistim, ki so do zdaj dobro delali, vse skupaj uprlo in bodo odšli drugam.
Ker pa je sam g. Intihar v repliki nanizal kar nekaj ciničnih besed, naj bralci iz zgoraj zapisanega tudi ugotovijo, če je moje besedilo napisano sarkastično*, dogmatsko** ali akademsko***. Prepričan sem, daje bil zapis narejen daleč od njegovih označb. Uporabil pa sem le izraz ciničen****, ki pa je po mojem poznavanju slovenskega jezika popolnoma ustrezal njegovi izjavi o »ustavljanju dobrega konja«.
Upam tudi, da g. soimenjak ne bo ob teh navedbah zatrjeval, da tega, kar je repliciral na seji, ni namenil meni, saj me z imenom in priimkom (niti s psevdonimom!) zares ni navajal. Naj pa mu vseeno dodatno pojasnim, da sem ravno tistega dne praznoval okrogel rojstni dan s svojimi domačimi in prijatelji in me zato ni bilo na seji, čeprav sem vseeno poskrbel, da sem prišel do informacij, ki so se takrat odvijale na občinskem svetu. Ker pa je njegova replika že bila posredovana javnosti, mu zato na ta način le odgovarjam. Če bi bil tam, bi mu vse to lahko pojasnil že na sami seji.
Kaj sem in kaj še bom počel v življenju, pa le močno upam, da mi bo dobri Bog namenil še nekaj zdravih let, da bom lahko še kaj napravil - tudi za javni interes, v katerem sem se znašel »po lastni krivdi«. Nekatere stvari sem zares počel z veseljem. In to kljub sprotnim delovnim naporom in nekaterim težkim preizkušnjam počnem še danes. Še posebej pa sem bil vesel tega dela tudi takrat, ko sva se z g. Intiharjem pravzaprav prvič po svobodnih volitvah srečala ob osamosvojitvi Slovenije pred petnajstimi leti - on kot delegat v družbenopolitičnem zboru, jaz pa (le) kot delegat v zboru krajevnih skupnostih Skupščine občine Grosuplje.
Jože Miklič
* sarkazem - zelo negativen, poniževalen odnos do česa: njegov pogled je izražal sarkazem; v teh besedah je bilo čutiti brezobziren sarkazem; govoriti s sarkazmom; ironija in sarkazem,
** dogma - s/abšafna trditev, načelo, ki temelji na avtoriteti, ne na znanstvenih dokazih: ta nazor je dobil veljavo dogme; boj proti dogmam v znanosti/svoja dognanja ima za dogme,
*** akademski - strogo strokoven, znanstven: akademska diskusija; delo je na akademski višini/ slabšalno samo teoretičen, neživljenjski: pusto akademsko razpravljanje akademsko prisl.: akademsko izobražen človek,
**** ciničen - pridevniško, ki prezira splošno veljavne vrednote, posmeh-
II_(K)_
Na podlagi 44. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. I. RS, št. 12/2003 in 77/2003), 98. člena Statuta Občine Grosuplje (Ur.l. RS, št. 42/99 in 36/02) in Programa prodaje občinskega premoženja za leti 2005 in 2006, Občina Grosuplje objavlja
JAVNO PONUDBO
za prodajo premičnin - kioskov na Stranski poti v Grosupljem
1. Predmet razpisa je prodaja:
a) premičnine - kioska Prodajalna zelenjave in sadja, ki stoji na zemljišču pare. št. 1203/10, k.o. Grosuplje - naselje, za katerega izhodiščna cena brez vključenega DDV znaša 252.720,00 SIT,
b) premičnine - kioska Boutique Exsteremme, ženska, moška, otroška oblačila, ki stoji na zemljišču pare. št. 1205/1, k.o. Grosuplje - naselje, za katerega izhodiščna cena brez vključenega DDV znaša 281.872,50 SIT,
c) premičnine - kioska Čevljarstvo in expres izdelava ključev, ki stoji na zemljišču pare. št. 1203/3, k.o. Grosuplje - naselje, za katerega izhodiščna cena brez vključenega DDV znaša 415.605,00 SIT.
POGOJI IN PRAVILA PRODAJE:
2. Predmet prodaje se proda posamezno po načelu »videno - kupljeno«.
3. Ponudbe morajo vsebovati znesek kupnine v slovenskih tolarjih, ki jo je ponudnik pripravljen ponuditi za odkup.
4. Stroški morebitnih davščin, stroški notarja in stroški v zvezi s prenosom lastništva v izhodiščni ceni niso vključeni in jih plača kupec.
5. Ponudniki, s katerim se bodo sklenile kupoprodajne pogodbe, bodo morali v 15 dneh od sklenitve pogodbe na lastne stroške premičnine odstraniti; v nasprotnem primeru pogodba preneha in vplačana varščina zapade v korist prodajalca.
6. K ponudbi je potrebno priložiti:
- matično, davčno in telefonsko številko,
- potrdilo o identifikaciji, ki ga izda Davčna uprava zavezancu za DDV,
- dokazilo o plačilu varščine (za resnost ponudbe) v višini 20 % od izhodiščne cene, ki sejo nakaže na transakcijski račun številka: 01232-0100001923 Občine Grosuplje, s pripisom »KIOSK Prodajalna« ali »KIOSK Boutique« ali »KIOSK Čevljarstvo«,
- dokazilo o razpolaganju z zakonito lokacijo za prestavitev premičnine.
- številko celotnega računa (banke in lastno številko) za primer vračila varščine, ki se neuspelemu ponudniku brez obresti vrne v 15 dneh po izboru najboljšega ponudnika,
7. Ponudbo za nakup je potrebno dostaviti v zaprti kuverti s pripisom »NE ODPIRAJ - KIOSK« na naslov Občina Grosuplje, Taborska cesta 2,1290 Grosuplje.
ROKI:
8. Pogodba mora biti sklenjena v roku 8 dni po opravljeni izbiri, sicer se varščina zadrži, ker se smatra, da ponudnik od pogodbe odstopa.
9. Najugodnejši ponudnik je dolžan plačati kupnino v roku 8 dni od podpisa pogodbe na transakcijski račun Občine Grosuplje. Položena varščina se všte-je v kupnino.
10. Rok za oddajanje ponudb je 10 dni od objave v časopisu Grosupeljski odmevi in objave na oglasni deski Občine Grosuplje. Skrajni rok za oddajo ponudb je 3.5.2005.
11. Ponudnik je vezan na ponudbo 30 dni od dne oddaje ponudbe.
12. Prodajalec bo o izbiri najugodnejšega ponudnika obvestil v roku 10 dni po poteku roka za oddajo ponudb.
IZBOR:
13. 0 prispelih ponudbah bo odločila posebna komisija na osnovi najugodnejše ponudbe. V primeru, da sta si dve ali več ponudb enakovredni, se izvede licitacija.
14. Komisija nepopolnih ponudb na bo obravnavala. USTAVITEV POSTOPKA:
15. Občina Grosuplje na podlagi ponudbe ni zavezana skleniti pogodbe z najugodnejšim ponudnikom oziroma lahko začeti postopek do sklenitve pravnega posla ustavi.
INFORMACIJE:
16. Ogled je mogoč po predhodnem dogovoru.
17. Vse dodatne informacije v zvezi z javno ponudbo so na voljo na sedežu Občine Grosuplje, Urad za splošne zadeve. Kontaktna oseba je g. Uroš Hribar, tel. 01/7888-769.
OBČINA GROSUPUE
KNJIŽNICA GROSUPUE
Adamiča/ni -\r
mm »im im mm
V skladu z 18. členom Statuta Občine Grosuplje (Ur. I. RS, št. 42/99 in 36/02) in 11. členom Odloka o nagradah in priznanjih Občine Grosuplje (Ur. I. RS, št. 40/04) objavljamo
RAZPIS
o nagradah In priznanjih Občine Grosuplje za leto 2005
1. člen
Nagrade in priznanja se podeljujejo najzaslužnejšim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in drugim organizacijam za uspehe in dosežke, ki imajo trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine na javnem, kulturnem, gospodarskem, družbenem, znanstvenem, vzgojno -izobraževalnem, kulturnem ter drugem področju.
Podeljene bodo naslednje nagrade in priznanja:
- NAGRADA OBČINE GROSUPUE Z ZLATIM ZNAKOM OBČINE GROSUPUE
- PRIZNANJE OBČINE GROSUPUE % ZLATIM ZNAKOM OBČINE GROSUPUE
- PRIZNANJE OBČINE GROSUPUE $ SREBRNIM ZNAKOM OBČINE GROSUPUE
- PRIZNANJE OBČINE GROSUPUE l BRONASTIM ZNAKOM OBČINE GROSUPUE
2. člen
Nagrade in priznanja se podeljujejo enkrat letno - ob občinskem prazniku 25. junija.
I. Podelita se največ dve nagradi z zlatim znakom Občine Grosuplje, ki se sestojita iz: listine, zlatega znaka Občine Grosuplje in denarne nagrade.
Denarna nagrada se podeli samo posameznikom.
Komisija lahko odloči, da se denarna nagrada ne podeli.
Pravne osebe, zavodi in druge organizacije prejmejo le listino in zlati znak Občine Grosuplje.
II. Podelita se lahko največ po dve priznanji občine v obliki:
a) listine in zlatega znaka Občine Grosuplje,
b) listine in srebrnega znaka Občine Grosuplje,
c) listine in bronastega znaka Občine Grosuplje.
3. člen
Predlog za podelitev priznanj in nagrad lahko podajo: občina, pravne osebe, zavodi, društva, krajevne skupnosti, druge organizacije in skupnosti, politične stranke, člani občinskega sveta ter občani občine Grosuplje.
Predlog mora biti podan na predpisanem obrazcu, kjer morajo biti obvezno Izpolnjeni vsi zahtevani podatki, ker bo v nasprotnem komisija takšno vlogo štela za nepopolno.
Predpisani obrazci bodo na voljo na vložišču Občine Grosuplje, Taborska cesta 2 In na občinski spletni strani:
http://www.grosunlle.sl
O podelitvi nagrad in priznanj bo odločal Občinski svet Občine Grosuplje na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
4. člen
Rok za pisne predloge z obrazložitvijo je 30 dni od objave razpisa oziroma najkasneje do PETKA. 20. ry|AJA 2005. Predloge posredujte na naslov:
OBČINA GROSUPUE, Taborska cesta 2,1290 Grosuplje - s pripisom " nagrade in priznanja".
Občina Grosuplje, Občinski svet, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
predsednik dr. M/rosa/v Kranjc
Občina Grosuplje, Taborska cesta 2,1290 Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 , 56/02 in 110/02) in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (47/03 in 67/03), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti
JAVNI RAZPIS
za zbiranje predlogov programov izvajalcev na področju turizma v letu 2005
1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2,1290 Grosuplje.
2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje oz. financiranje programov na področju turizma in sicer v okviru:
• organizacije različnih prireditev,
• promocije turistične ponudbe,
• akcij urejanja okolja ter,
• izvedbe različnih projektov v okviru pospeševanja razvoja turizma.
3. Na javnem razpisu lahko sodelujejo turistična društva, vključena v Občinsko turistično zvezo Grosuplje, ki v skladu z odločbo o vpisu v register društev pri Upravni enoti Grosuplje izvajajo programe na področju razvoja turizma. Društva, ki niso vključena oz. ne delujejo v okviru Občinske turistične zveze Grosuplje, niso upravičena do sredstev iz tega razpisa.
4. Vsi Izvajalci se morajo prijaviti na razpisnih obrazcih in priložiti fotokopijo odločbe o vpisu v register društev pri Upravni enoti Grosuplje.
Merila za ocenjevanje predlogov programov so:
• dosedanji dosežki
- od 0 do 10 točk
• število izvedenih programov v letu 2004
- od 0 do 15 točk
• leta delovanja
- od 0 do 15 točk •namen in vsebina programa
- od 0 do 60 točk
Skupaj možnih:
100 točk
5. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je 3.000.000,00 tolarjev.
6. Dodeljena sredstva mora upravičenec porabiti v letu 2005.
7. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti dostavljene do ponedeljka, 16. 5. 2005 do 11. ure na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo In družbene dejavnosti, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer zaintere sirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije, razpisne obrazce pa zainteresirani dvignejo na vložišču Občine Grosuplje. Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako PROGRAM TURIZMA »NE ODPIRAJ - VLOGA«.
8. Odpiranje ponudb bo v torek, 17. 5. 2005 ob 8.30 v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje.
9. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 25- ih dneh od dneva odpiranja ponudb.
10. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem bodo urejena s pogodbo.
Občina Grosuplje, župan Janez Lesjak
Občina Grosuplje, Taborska cesta 2,1290 Grosuplje, objavlja na podlagi na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 in 110/02), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, (Uradni list RS, št. 47/03 in 67/ 03), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti in Pravilnika o vrednotenju programov društev in organizacij na področju socialno humanitarnih in ostalih neprofitnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 38/05),
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje programov društev in zvez v letu 2005
1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2,1290 Grosuplje.
2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje oz. financiranje:
• programov društev in zvez z namenom spodbujati delovanje društev in zvez, ki izvajajo dejavnosti in naloge pomembne za raznoliko in kvalitetno družbeno življenje občanov in socialni razvoj občine,
• programov na področju dela z mladimi (organiziranje prostega časa otrok in mladine, prireditve za mlade, informiranje, svetovanje, sodelovanje med mladimi, povezovanje mladinskih organizacij).
3. Cilj javnega razpisa je zagotoviti podporo: •socialni, zdravstveni in humanitarni dejavnosti, •skrbi za dejavnosti upokojencev,
•varstvu naravne dediščine, •dejavnosti za mlade,
• dejavnosti na drugih področjih (informiranje, svetovanje, področje vzgoje in izobraževanja, skrb za živali, skrb za tradicijo).
4. Na javnem razpisu lahko sodelujejo organizacije, ki imajo sedež v občini Grosuplje oz. se njihova dejavnost odvija v občini Grosuplje:
•društva,
• zveze,
•druge organizacije, ki niso financirane v skladu z Zakonom o organizacji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS št. 115/2003).
Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisanih obrazcih in priložiti dokazilo o registraciji dejavnosti.
5. Merila za ocenjevanje predlogov programov so:
1. OBSEG IN KVALITETA PROGRAMA V LETU 2005:
(dO 40)
•jasnost postavljenih ciljev in skladnost s predmetom razpisa od 0 do 30 točk
• nedvoumna opredelitev ciljne skupine uporabnikov od 0 do 5 točk
•sodelovanje članov in prostovoljcev pri izvedbi programa od 0 do 5 točk
2. LETA DELOVANJA od 0 do 10 točk
3. ŠTEVILO ČLANOV od 0 do 30 točk
4. REALNA FINANČNA KONSTRUKCIJA _Od 0 do 20 točk
Skupaj možnih:
100 točk
6. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je:
-1. razpisno področje : programi društev, zvez in drugih organizacij, ki delujejo na področju socialne, zdravstvene in humanitarne ter druge neprofitne dejavnosti
4.000.000,00 sit, - 2. razpisno področje: programi na področju interesnih dejavnosti mladih     2.700.000,00 sit
7. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2005.
8. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne In dostavljene do ponedeljka, 23. 5. 2005 do 11. ure na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Mojca Koželj) in dvignejo razpisne obrazce na vložišču. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako RAZPIS PROGRAMI DRUŠTEV IN ZVEZ » NE ODPIRAJ - VLOGA, «oz. z oznako »RAZPIS - INTERESNE DEJAVNOSTI MLADIH -NE ODPIRAJ- VLOGA«.
9. Odpiranje vlog bo v sredo 25. 5. 2005 ob 9. uri v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje.
10. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 20 dneh od dneva odpiranja vlog.
11. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo uredile s pisno pogodbo.
Občina Grosuplje, župan Janez Lesjak
Občina Grosuplje, Taborska cesta 2,1290 Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Ur.list RS, št. 79/99, 124/00, 79/ 01, 30/02, 56/02 in 110/02), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 47/03 in 67/03), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, 101. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) ter v skladu s Pravilnikom o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Uradni list RS, št. 6/03 in 97/03)
JAVNI RAZPIS
za zbiranje predlogov programov in projektov izvajalcev na področju kulture v letu 2005
1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2,1290 Grosuplje.
2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje oz. financiranje programov oz. projektov na naslednjih področjih:
• gledališkem,
• glasbenem,
• folklornem in plesnem,
• likovnem in
• literarnem področju.
3. Na javnem razpisu lahko sodelujejo izvajalci, ki so v skladu z 58. in 62. čl. Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/ 02) do tega upravičeni; to so pravne osebe, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v kulturi, so splošno koristne ter niso javni zavodi oz. če so, se njihovi kulturni programi ne financirajo kot javni kulturni programi in imajo sedež v občini Grosuplje, in posamezniki. To so:
- kulturna društva in ostala društva, ki imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano kulturno dejavnost,
- zveze kulturnih društev, ki jih ustanovijo društva,
- javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja za program, ki ne sodi v osnovno dejavnost iz ustanovitvenega akta javnega zavoda,
-zavodi, gospodarske družbe in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v kulturi, če kandidirajo z neprofitnim programom oz. projektom,
- ustanove in skladi, ki so ustanovljeni za opravljanje dejavnosti v kulturi in so neprofitni,
- samostojni kulturni ustvarjalci, katerih dosedanje delo potrjujejo javno priznani uspehi oz. so na enem od opisanih področij ustvarili zaključen projekt in so vpisani v razvid samostojnih ustvarjalcev pri ministrstvu za kulturo.
Kulturna društva, ki so vključena v Zvezo kulturnih društev Grosuplje, kandidirajo s svojimi programi oz. projekti preko zveze.
4. Splošni razpisni pogoji:
• nepridobiten značaj programa oz. projekta in
• dostopnost programa oz. projekta občinstvu. Pogoji, kijih morajo izpolnjevati prijavitelji programov oz. projektov:
- da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti in imajo sedež v občini Grosuplje,
- da imajo urejeno dokumentacijo in evidenco o članstvu in o opravljanju svoje dejavnosti,
- da so v preteklih letih izpolnjevali pogodbene obveznosti, v kolikor so prejeli sredstva iz proračuna Občine Grosuplje,
- samostojni kulturni ustvarjalci morajo imeti stalno prebivališče v občini Grosuplje.
Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisnih obrazcih in priložiti dokazilo o registraciji dejavnosti oz. odločbo o statusu (samostojni ustvarjalci na področju kulture).
5. Merila za vrednotenje programov in projektov: navedena v razpisni dokumentaciji.
6. Okvirna vrednost razpisanih sredstev po posameznih razpisnih področjih:
1. razpisno področje:
programi kulturnih društev, 13.880.000,00 sit,
2. razpisno področje:
kulturni projekti, 3.000.000,00 sit.
7. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2005.
8. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne In dostavljene do ponedeljka 23. 5. 2005 do 11. ure na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti In finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Mojca Koželj) in dvignejo razpisne obrazce na vložišču. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca In z oznako »PROGRAMI KULTURNIH DRUŠTEV, NE ODPIRAJ -VLOGA«, oz. z oznako »KULTURNI PROJEKTI, NE ODPIRAJ - VLOGA«.
9. Odpiranje vlog bo v četrtek 26. 5. 2005, ob 8.00 uri v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje.
10. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 30 dneh od dneva odpiranja vlog.
11. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo uredila s pisno pogodbo.
Občina Grosuplje, župan Janez Lesjak
Občina Grosuplje, Taborska cesta 2,1290 Grosuplje, objavlja na podlagi na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/ 02 in 110/02), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, (Uradni list RS, št. 47/03 in 67/03), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti in Pravilnika o vrednotenju programov društev in organizacij na področju socialno humanitarnih in ostalih neprofitnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 38/05)
JAVNI POZIV
za sofinanciranje osnovne dejavnosti društev In zvez in projektov pokroviteljstva Občine Grosuplje v letu 2005
1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2,1290 Grosuplje.
2. Predmet javnega poziva je sofinanciranje oz. financiranje osnovne, redne dejavnosti društev in zvez, ki delujejo na področju socialne, zdravstvene, humanitarne in druge neprofitne dejavnosti (stroški najemnin, elektrike, telekomunikacij, komunalnih storitev, stroški dela, ipd.) in zbiranje projektov, katerih pokrovitelj bo Občina Grosuplje (jubilejni dogodki, večji, za občino pomembni projekti društev). Cilj javnega poziva je zagotoviti razvoj dejavnosti
in projektov, ki so v interesu Občine Grosuplje oz. njenih občanov.
3. Na javnem pozivu lahko sodelujejo organizacije, ki imajo sedež v občini Grosuplje oz. se njihova dejavnost v večji meri izvaja v občini Grosuplje:
• društva,
• zveze
• druge organizacije, ki so v skladu s pravilnikom o vrednotenju neprofitnih programov do tega upravičene.
Organizacije, ki kandidirajo za dodelitev sredstev za osnovno dejavnost, morajo kandidirati tudi na razpisu za programska sredstva občine.
Fizične osebe niso upravičene do dodelitve sredstev, razen v primeru, če kandidirajo s projekti, ki ustrezajo določilom pravilnika o vrednotenju neprofitnih programov v občini Grosuplje in se ti projekti ocenijo kot izjemnega pomena za občino.
Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisanih obrazcih in priložiti dokazilo o registraciji dejavnosti.
4. Merila za ocenjevanje predlogov so:
1. ustrezen obseg kakovostnega programa (število izvedenih projektov v preteklih dveh letih),
2. pomen dejavnosti izvajalca za Občino Grosuplje,
3. neprofitnost dejavnosti izvajalca,
4. uravnotežena in realna shema odhodkov in prihodkov.
Vloge bo ocenjevala strokovna komisija, ki bo za sofinanciranje predlagala le tiste predloge, ki bodo v celoti ustrezali vsem pogojem in merilom tega poziva.
5. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je:
-1. razpisno področje: redna dejavnost društev in zvez, ki delujejo na področju socialne, zdravstvene, humanitarne in druge neprofitne dejavnosti 2.000.000,00 sit
- 2. razpisno področje: projekti, katerih pokrovitelj bo Občina Grosuplje
3.000.000,00 sit.
6. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2005.
7. Razpisni rok: javni poziv se prične v četrtek 21. 4. 2005 in zaključi v četrtek, 21. 7. 20-05 oz. s porabo sredstev. Vloge bodo v okviru tega roka obravnavane po času prispetja.
8. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne In dostavljene najkasneje do četrtka 21. 7. 2005 do 11. ure na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti In finance, Taborska cesta 2,1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Mojca Koželj) in dvignejo obrazce javnega poziva na vložišču. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca In z oznako »POZIV- DEJAVNOST DRUŠTEV IN ZVEZ, NE ODPIRAJ - VLOGA« oz. z oznako » POZIV - PROJEKTI POKROVITELJSTVA OBČINE, NE ODPIRAJ - VLOGA«.
9. Strokovna presoja pravočasnih, popolnih vlog bo v skladu s pravilnikom o vrednotenju neprofitnih programov enkrat mesečno oz. po potrebi, po vrstnem redu prispetja predlogov, do porabe sredstev.
10. Prosilci bodo o izidu javnega poziva obveščeni v 20 dneh od dneva obravnave vlog.
11. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo uredile s pisno pogodbo.
Občina Grosuplje, župan Janez Lesjak
Na podlagi ugotovitvenega sklepa 27. seje Občinskega sveta Občine Grosuplje, z dne 23.02.2005, da je občinskemu svetniku dr. Petru HOSTNIKU na podlagi odstopne izjave, z dne 19.01.2005, prenehal mandat občinskega svetnika na podlagi 37.a čl. Zakona o lokalni samoupravi (Ur. I. RS, št. 72/93, 57/94, 14/95. 63/95 - obv. razi., 26-/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, 51/02 in 108/03), je Občinska volilna komisija Občine Grosuplje na 1. korespondenčni seji dne 25.03.2005 na podlagi 30. čl. Zakona o lokalnih volitvah (Ur. I. RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95, 51/02, 11/03, 73/03, 54/04) sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP, daje mandat občinskega svetnika prešel na naslednjega kandidata
1. člen
Ugotovi se. da zoper ugotovitveni sklep Občinskega sveta Občine Grosuplje o prenehanju mandata občinskemu svetniku v predpisanem roku ni bila vložena tožba na upravno sodišče, zaradi česar se lahko postopki za nadomestitev člana občinskega sveta začnejo.
2. člen
Ugotovi se, da je mandat občinskega svetnika, dr. Petra HOSTNIKA, prešel na naslednjega kandidata z liste kandidatov stranke Nove Slovenije - NSi.
Ugotovi se, da naslednji kandidat na listi NSi Drago ZAKRAJŠEK v osmih dneh od prejema poziva k predložitvi pisne izjave o sprejemu funkcije člana v Občinskem svetu Občine Grosuplje ni podal navedene izjave.
3. člen
Ugotovi se, da je naslednji kandidat na listi NSi, Janez KOZLEVČAR, roj. 12.07.1954, stanujoč Podgorica pri Podtaboru 8, 1290 Grosuplje, dne 23.03.2005 podal pisno izjavo, da je pripravljen opravljati funkcijo, na podlagi česar mu pripada pravica do opravljanja funkcije člana Občinskega sveta Občine Grosuplje do izteka mandata 2002 - 2006.
4. člen
Ugotovitveni sklep, da je mandat občinskega svetnika prešel na naslednjega kandidata začne veljati s sprejemom in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: Datum:
00607-1/2002 25.03.2005
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Predsednik:
Jože Štrus, LL.M.
BOJ IN DELO STA VČASIH TRDA IN NEUSMILJENA, A STA S SVOBODO IN
USPEHOM POPLAČANA.
OB PRAZNOVANJU 27. APRILA IN 1. MAJA
VAM ŽELIMO VSE NAJLEPŠE.
ŽUPAN OBČINE GROSUPUE S SODELAVCI
Spoštovani občani,
še preko občinskega glasila Vas ponovno obveščamo, da je oseba, kateri je potrebno prijaviti škodo, povzročeno od divjadi na kmetijskih in gozdnih kulturah, na območju Lovske družine Taborska jama,
Anton GALJOT, Lobček 31, pošta 1290 Grosuplje (tel. 041 581 990).
V skladu z določili 56. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/2004) je oškodovanec dolžan škodo pisno prijaviti v roku treh dni, ko je škodo opazil, zgoraj navedeni osebi - pooblaščencu upravljavca lovišča.
Z željami po čim manjšem številu tovrstnih škodnih primerov Vas vljudno pozdravljamo!
Upravni odbor LD Taborska jama
RADENSKO POLJE...
...z lepoto, ki jo je naredila narava, pa »tisto«, ki jo je naredil človek. Nekdo, ki mu je res popolnoma vseeno, kaj bo s to naravno danostjo, enkrat-nostjo tega cca 4 kv. km velikega mokrišča. Kaj bo res z njim, če se bo nadaljevalo z odlaganjem odpadkov?
Zima seje umaknila in že se polnijo vse »vdolbine« z vodo. S škornji na nogah se da še narediti kar lep in zanimiv popoldanski izlet. Seveda za manj izkušene le po, za enkrat še dobro vidnih kolovozih.
Da ne bi tja več zahajal le »nekdo«...
Marjan Trobec
POROČILO 0 KVALITETI PITNE VODE V LETU 2004 NA OBMOČJU OBČINE GROSUPLJE
V Javnem komunalnem podjetju Grosuplje upravljamo na območju občine Grosuplje s petimi vodooskrbnimi sistemi in sicer z dvema večjima - Grosuplje in Šmarje, ter tremi manjšimi: Žalna, Sevnik in Lipljene.
Skupna dnevna količina distribuirane pitne vode znaša okoli 2.800 m3. S pitno vodo oskrbujemo več kot 14.000 ljudi. Za zagotovitev zdravstveno ustrezne pitne vode jo moramo pred distribucijo ustrezno pripraviti - dezinficirati. Dezinfekcijo pitne vode na vodovodnih sistemih Grosuplje, Žalna in Lipljene izvajamo s kloriranjem, na vodovodnem siste-
mu Sevnik uporabljamo UV, na vodovodnem sistemu Šmarje pa nam dezinfekcije ni potrebno izvajati.
Javno komunalno podjetje Grosuplje kot upravljalec javnega vodovodnega sistema izvaja notranji nadzor. Notranji nadzor se izvaja v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. I. RS, št.19/04) na osnovi HACCP sistema, ki omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih agensov, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Pooblaščena strokovna institucija, ki spremlja kvaliteto pitne vode v okviru notranjega nadzora, je Zavod za zdravstve-
no varstvo Ljubljana, ki vrši preglede, odvzema vzorce in izdaja poročila o izidu mikrobioloških in fizikalno-kemijskih preiskav pitne vode. Poročila so javne listine, ki so na vpogled pri upravljalcu vodovodnega sistema.
V letu 2004 je bilo, v okviru notranjega nadzora, na zajetjih in v omrežju odvzeto skupaj 189 vzorcev, od tega 147 vzorcev za mikrobiološke preiskave in 42 vzorcev za fizikalno-kemijske preiskave pitne vode. Na omrežju je bilo pri mikrobioloških preiskavah 92 % vzorcev ustreznih, pri fizikalno-kemijskih preiskavah pa je bilo ustreznih 100 % vzor-
cev. V primerjavi z letom 2003 se je kvaliteta pitne vode izboljšala, saj je bilo v letu 2003 na omrežju pri mikrobioloških preiskavah 84 % vzorcev, pri fizikalno-kemijskih preiskavah pa 95 % vzorcev ustreznih.
Najbolj ranljivo zajetje glede mikrobiološko neustreznih vzorcev je zajetje Sevnik, ki leži na kraškem območju in se, zaradi neustreznega ravnanja občanov z odpadnimi vodami oziroma prekomernega gnojenja na območju varstvenih pasov, pitna voda bakteriološko onesnaži.
Tudi v bodoče bomo skupaj z občino Grosuplje, ki je lastnica infrastruktu-
re, nadaljevali z deli na izboljšanju kakovosti pitne vode in zagotavljanju ustreznosti oskrbe, saj je naš cilj sistematično zmanjševati in opuščati dodajanje klora v tiste sisteme, za katere se lahko na pipi pri potrošnikih analitično dokaže, da je voda brez predhodne dezinfekcije kakovostno ustrezna. Javno komunalno podjetje Grosuplje
(Opomba uredništva: JKP je poročilo z analizami pitne vode prejelo 27.12. 2004, svetniku M.T. pa je bilo kot odgovor posredovano z gradivom za sejo OS, kije W/a 30.3.2005.)
Velikoupeljska Gostilniška Agencija vas (DEZ)informira
ZADRŽEVALNIK ALI POSPESEVALNIK?
KOUPELJSKI SVETNIKI razpravljali o ZADRŽEVALNIKU OD SPODAJ za zadrževalnik, oni OD ZGORAJ
gradili POSPESEVALNIK, da bi voda čim prej zalila jGjRADĆANE, RADENČANE in ostale MLAKUŽEVCE.
MANJŠE SPREMEMBE
SjrSVETNIKI so v skopih NAČRTIH ZA ZADRŽEVALNIK TugoTovIliltudi nekaj minimalnih sprememb in sicer: da so med seboj POMEŠALI PRETOK MISISSIPIJA IN GANGESA, [da še VEDNO PO TRIDESETIH LETIH PUŠČA IKANAUIZACIJA. zato so BRANO PRESTAVILI ZA KAKŠEN KILOMETER STRAN in la so GLADINO JEZERSKE VODE DVIGNILI SAMO ZA 20 m. gižejitfik potopljenih v POPLAVNIH DVORIH pa je te jJgOtovueneTriainise spremembe že komentiral. Na centimetre lprjTt^mTneJgledamo! Ne bodimo, vendar, malenkostni!«, SSnjIč žolnirju ob zakolicbi MEGLENIH DVOROV držal vizuro v rokah.
AKTIVNO RADENSKO POLJE /RADIO-AKTIVNO
Nejp^^Sč^UVEUKOUpEUSKE KOMUNE so že pred petnajstimi lletilmenllllcgbl želeli postati HITRO RAZVITA KOMUNA, bi bilo n^igaieTieT5n^ALOŽrTI JEDRSKE ODPADKE. Ker pa zdaj KRANJSKA
Idezela Isregnle
vendarle mora najti lokacijo za trajno odlagališče nizko in radioaktivnih odpadkov, so se spet oglasili nekateri, ki za
rnjorotestirajo. zakaj se VELIKOUPELJSKA komuna ni prijavila ra^gHMgrobi zgradili odlagališče, saj so prepričani, da bi odpadke llahkolrazložili kar po Radenskem polju in jih nato zalili z vodo iz
IBJOSPESEVALNIKA, ostalo pa s hladno politično meglo. IINaitainacm bi imeli skupaj Blejsko jezero in Atomske Toplice.
EKO - (DR)EKO IN HRANILA
Ko se spravi kmet s 5000 I aH še večjo cisterno, pa to pripelje 15-krat aH 20-krat v enem dopoldnevu In razprši ta tekoči DREK v aerosole na temperaturi 18° C, imaš blazno dober priokus. Ko pa Iz rezultatov analize vode vidiš, da ta DREK še piješ, potem se mu samo še zahvališ, da z vodo zagotavlja tudi dodatna hranila. Zato predlagam, da mu povečamo subvencije," je tako nekako dejal eden izmed občanov VELIKOUPEUSKE KOMUNE, ki je pred kratkim dobil STATUS DRŽAVLJANA v tej hitro-se-razvljajoči komuni.
STAROKOPITNEŽI IN GNOJNICA
Dokler so VEUKOUPEUSKI STAROSELCI vozili gnojnico, Je bil VEUKOUPEUSKI KOMUNSKI PRORAČUN majhen. Zdaj, ko prihaja vsako leto 10 % novih prebivalcev (in še vedno vozijo gnojnico), pa se po VELIKIH UPUAH cedita mleko in med - pospešeno se gradijo vrtci in nove podružnične šole, novi zdravstveni domovi, kulturni in prosvetni hrami, poslovilni objekti, fuzbal- in ostala športna Igrišča, kanalizacije In ogrevalni sistemi po vseh vaseh v komuni, obnavljajo se azbestozni vodovodi, gradijo se nove cestne avenije, avtobusna postajališča, kolesarske In pohodniške poti, pločniki, parkirišča, parkirni prostori, pokrite tržnice, kabelske in druge televizije, na debelo se rišejo cestni prehodi za pešce in postavljajo novi in urejeni nekomercialni oglasni panoji, da o vseh treh zadrževalnikih, tramvaju in novi čistilni napravi niti ne govorimo. V zadnjem času zelo pogosto sadijo tudi (politične) rožice po urejenih vellkoupeljskih zelenicah in parkih. Ljudje pa enostavno nimajo več kam s prostim časom, zato hodijo samo še na kulturne prireditve in javne razgrnitve. Zato so oni NAPREDNEJŠI sklenili, da bodo STAROSELCE v kratkem razglasili za INDIJANCE v rezervatu, kmetom
ob Radenskem polju prepovedali gnojenje, saj ga SERJEJO ŽE ONI NA VRHU DOVOD, tiste nekoliko bolj trdobučne pa bodo spravili kar v kletke... Španu se je ob takšnih idejah že nekoliko dvigal pokrov, a mu je na koncu vendarle uspelo zapreti GREZNICO - In močno je upal, da kdo ni padel notri,
V KRANJSKO DEŽELO JE NEPREKLIC0 PRIŠLA POMLAD
Tega dejstva so se ob slastni in mastni velikonočni šunki zavedli
tudi nekateri člani opozicije in so prav zato poskusili barkino krmilo zasukati močno na levo, pa Jim manever ni uspel v celoti. Zato bodo zdaj vsaj še 100 dni razmišljali, KAKO BI UKINILI POMLAD. Za nekatere pa je že zdaj prišla JESEN In bi bil že čas, da odidejo v penzijo. DOBREGA NIČ pa Jim sporoča tudi socialni minister.
KAJ MED DRUGIM PISE NA ENI OD STRANI S(V)0D0BNJASKE STRANKE?
(D=B In D=B)
»Rojen leta 1955 v Celju, doma v Kranju. Bil je prvi redni diplomant obramboslovja na Univerzi v LJubljani. Pričel na občini v Kranju, bil namestnik republiškega sekretarja za obrambo in kot minister za Informiranje postal član prve slovenske vlade...« VPRAŠANJE: Koliko smo Imeli Slovenci PRVIH VLAD? ODGOVOR: Vse dobre stvari so tri. HOČEMO - tri proslave, pa še tri praznike oziroma proste dneve!
»NOVINAR, KI NIKOL NIS' BIL NOVINAR,
pa če Bog da, najbrž tud' nikol' ne boš« je baje akademsko, dogmatsko In sarkastično čestital eden od svetnikov porednlku EHO cajtngov za srečanje z ABRAHAMOM.
POREDNIK EHO CAJTNGOV zdaj njegovo čestitko zavrača in navaja, da v življenju še nikoli ni srečal ABRAHAMA, saj je ABRAHAM živel vsaj 4000 let pred njim, če ne še nekoliko prej. Toliko časa pa že nI porednlk EHO CAJTNGOV. In če Bog da In
(občinski) SVETNIKI, toliko časa tudi ne bo. Prizna pa, da se je v življenju že nekajkrat srečal tudi s spodaj podpisanim, s katerim sta se že vekrat od srca nasmejala - tudi na svoj račun.
jV)ezek Zagraški S
L771
Polica, 3. aprila 2005 - V večnamenski dvorani gasilskega doma na Polici so se zbrali člani Društva za varstvo voda Polica »Bistrina«. V začetku so člani društva Imeli redno letno skupščino društva, v nadaljevanju pa so se s kratkim kulturnim programom spomnili začetkov gradnje vodovoda na Polici, v katerem so sodelovali zbor novoustanovljenih pollških ljudskih pevk in pevcev, ki Jih je na citre spremljal Dušan Mazaj. Po programu pa so se vsi zadržali še na družabnem srečanju.
Vodovod na Polici so začeli graditi pred dobrimi tridesetimi leti. Danes je ta vodovodni sistem dolg nekaj čez 20 km. Poleg vodnih zajetij, v katerih niha dotok vode, imajo zgrajene tudi zbiralnike, med katerimi se voda pretaka gravitacijsko. Narejeno imajo tudi vrtino, ki črpa vodo iz globine 150 m. V normalno deževnih obdobjih večina vode priteče izpod najvišjega hriba v občini Grosuplje - Kuclja, v juniju in ostalih bolj sušnih mesecih pa se vključuje črpalka za globinsko črpanje, ki je postavljena na globini 75 m. Vrtina daje 2,2 l/s vode. Postavljenih pa imajo tudi 36 vodovodnih hidrantov, kar je sorazmerno velika in dobra pokritost glede požarno-varnostne zaščite.
V začetku je bilo v vodovodni sistem vključenih 45 uporabnikov, zdaj jih je že okoli 180 »živih«. Nekaj je tudi že vključenih v društvo, a še niso priključeni na vodovod, ker še nimajo dokončane gradnje. Društvo imajo ustanovljeno šele dve leti, a so v tem času že veliko postorili. Ustanovili so ga med drugim tudi zato, ker imajo v vasi šolo in je treba imeti oskrbo šole z vodo urejeno neoporečno.
V Statutu društva imajo zapisano, da so njihovi osnovni cilji: Razvijanje zavesti o pomenu zaščite voda, upravljanje z vodno infrastrukturo v vaseh Polica in Gradišče, sklepanje neprofitne upravljavske pogodbe z uporabniki vodne infrastrukture, organizacija oskrbe s pitno vodo svojim članov na področju, ki jih lahko pokriva vodovod Polica, spremljanje, proučevanje in delovanje na področju zaščite in varnega izkoriščanja voda, preskrbe s pitno vodo in ravnanja z odpadnimi vodami in ostalimi odpadki, informiranje in izobraževanje strokovne, znanstvene in ostale javnosti s publikacijami, predavanji, srečanji, svetovanji, z izmenjavo izkušenj in podobnimi aktivnostmi. Poleg tega pa se društvo lahko ukvarja še z nekaterimi drugimi sekundarnimi dejavnostmi.
Predsednik društva Marjan Pražnikar je na začetku redne letne skupščine društva predlagal za predsednika delovnega predsedstva Braneta Kokota, za člana Marka Jovana in Gregorja Dežmana, za zapisnikarico pa Vlasto Strmljan. V poročilu je navedel, da se je v preteklem letu upravni odbor precej ukvarjal s pridobivanjem raznih informacij za potrebno vodno dovoljenje tako na Občini kot na Ministrstvu za okolje in prostor. Prvi rok je bil namreč določen za vse uporabnike voda 1. avgusta 2004, nato pa ga je ministrstvo podaljšalo do 31. decembra 2004. Zdaj čakajo, da bo izdalo dovoljenje. V minulem letu so naročili usposobljeni geodetski organizaciji posnetek vodovoda. Le-ta je eleborat že izdelala v kompletu z vrisom poteka trase vodovoda v vseh predpisanih geodetskih situacijah, ortofoto načrtih, prerezih, teh-
ničnih in ostalih potrebnih podatkov. V posnetku so podatki o zajetjih, vo-dohramih, različnih dimenzijah primarnih in sekundarnih vodov, podatki o tlakih, vrisanimi hidranti, glavnimi in drugimi ventili, čistilnimi elementi in hišni priključki. Vse skupaj so z vlogo oddali na Geodetsko upravo za vpis v kataster javne gospodarske infrastrukture. Tu pa so dobili odgovor, da še nimajo navodil za vpis in šifranta od Ministrstva za okolje in prostor.
V preteklem letu so tudi vgradili naprave za mobilni nadzor dezinfekcij-ske postaje in črpališča. V teku so priprave na sklenitev pogodbe s serviserjem za to delo. Izbrali so tudi serviserja oziroma vzdrževalca vodovodnega sistema in zamenjali 75 vodomerov. Kontrolo pitne vode je izvrševal Inštitut za varstvo voda RS, analize pa so bile pozitivne. Uvedli so tudi sistem plačevanja prispevka za vzdrževanje vodovoda po položnicah.
Za letošnje leto je upravni odbor predlagal nespremenjeno ceno vode na Polici - 50 sit/m3 in števnino 1.000 sit na vodomer. Že v lanskem letu so sprejeli 11 vlog za sprejem novih članov, od tega jih je bilo 7 rešenih pozitivno. Ostalih zaradi tehnično zelo zahtevnih posegov še niso rešili. Za administrativno delo društva pa so kupili tudi večji kopirni stroj in računalnik po ugodnih cenah.
Predsednik ugotavlja, da je vodovodni sistem na Polici v dobrem stanju, če pa bi kdorkoli opazil kakšno nepravilnost v zvezi s tem sistemom, naj jo prijavi njihovemu pooblaščenemu članu Antonu Ziherlu.
Blagajnik Jože Logar je nato povedal nekaj podatkov v zvezi z gospodarjenjem na finančnem področju, Matevž Vidic pa je namesto odsotne predsednice nadzornega odbora (bila je bolna) povedal, da nadzorni odbor na finančno poslovanje nobenih ni imel pripomb in delovanje društva v preteklem letu. Bilanca je bila pozitivna in oddana v roku. Društvo obstaja organizirano šele dve leti in je zato dokumentacija primerno urejena. Priporočili pa so, da bo treba narediti še nekaj podrobnosti v zvezi z inventuro osnovnih sredstev in drobnega materiala. Potrebno bo napraviti tudi celotno ovrednotenje vodovodnega sistema zaradi sprotnega vzdrževanja njegove vrednosti ali celo povečanja vrednosti.
V razpravi ni bilo danih posebnih vprašanj, niti pripomb.
V programu za leto 2005 bodo poleg rednega vzdrževanja nadaljevali z aktivnostmi pridobitve vodnega dovoljenja, izdelali bodo zaščitno ograjo okoli vodne črpalke, dopolnili hidrantno mrežo, nekaj del bodo namenili vzdrževanju primarnega voda in namestili blatnike za čiščenje cevovodov, dokončali zidarska dela v strojnici črpališča in razbremenilniku tlaka. Radi pa bi ocenili tudi celoten vodovodni sistem.
Dolgoletni predsednik gradbenega odbora za izgradnjo vodovoda na Polici Ivan Dežman je ob slavnostnem delu prireditve, s katero so se spomnili začetega dela pred tridesetimi leti, vse prisotne pozdravil in dejal:
»Kot prvo bi vas spomnil na vse pobude, načrte in ideje, ki so dozorevale skoraj 20 let med nami, kako si zagotoviti zdravo pitno vodo in iti v korak z ostalimi kraji v naši okolici. Bilo je več poskusov, kako doseči, da tudi vas Polica dobi svoj vodovodni sistem. Poskušali smo potrebo po pitni vodi zadovoljiti preko Krajevne skupnosti in naših predstavnikov na občini Grosuplje, vendar žal neuspešno. Sušna leta, ki so bila v tistem obdobju pogosta,
so v nas nenehno spodbujala zamisel, da nam drugi ne bodo pomagali, če si ne bomo pomagali sami. Tako sta bili sušni leti 1974 in 1975 odločilni, da skoraj 20-letno zamisel po svojem vodovodu tudi dejansko uresničimo.
Proti koncu leta 1974 je bil v osnovni šoli Polica prvi pripravljalni sestanek, kjer je bilo dogovorjeno, da našo željo po svojem vodovodu tudi dejansko začnemo uresničevati, izvoljen je bil gradbeni odbor z vsemi potrebnimi organi in predsednikom, kije takoj začel s svojim delom. Sprejeta je bila odločitev, da se najprej napelje vodo iz studenca »Staje« pod vasjo Zgornje Brezovo.
Pripravljalna dela so se začela v januarju 1975, saj je bila takrat zima brez snega in presenetljivo topla. Prva zemeljska dela so stekla v februarju 1975. leta. Povedati je potrebno, da smo takrat vsa zemeljska dela naredili ročno, kar je bilo izvedljivo le z veliko voljo vseh vaščanov. Lepo je bilo videti, s kakšnim elanom je delalo tudi do 50 ljudi dnevno na trasi. Delali so tako mladi kot starejši, skratka vsak, kije imel čas.
Rezultat te močne želje po zdravi pitni vodi je bil, da smo že 8. marca 1975 napolnili svoje suhe kapnice iz začasnega rezervoarja na »Krivcu«. Prva faza vaškega vodovoda Poli-
Poliški ljudski pevci
ca je bila zaključena v prvi polovici leta 1975, takrat je vodo uporabljalo 45 uporabnikov. Položenih je bilo skoraj 10 km cevi, zgrajena 2 rezervoarja, zajetje razbremenilnika tlaka in 13 požarnih hidrantov. Vse to so uporabniki plačali v celoti z lastnimi sredstvi.
Potreba po vodi na Polici se je povečevala, zato smo dodatno priključili še studenec Stara dolina in Korita. To pa še vedno ni bilo dovolj, zato smo leta 1998 naredili globinsko vrtino v »Klancih« in tako pridobili zadostne količine pitne vode za svoje potrebe.
Za boljše upravljanje in nadzor nad vodovodom smo ustanovili društvo »BISTRINA«, kije upravljavec naše skupne solastnine, istočasno pa tudi zakoniti organ, ki sledi zakonitim obveznostim do države.
Važno se mi zdi povedati tudi to, da vaški vodovod še naprej ostaja v lasti uporabnikov oziroma lastnikov, čeprav bi nekateri želeli, da to postane javni vodovod. Če pa želi kdo s strani občine ali države našo privatno lastnino odkupiti in jo vključiti v javni vodovodni sistem, smo se pripravljeni o tem tudi pogovarjati.
Na koncu naj povem, da po 30 letih vodovod deluje dobro. Zahvalil bi se vsem našim krajanom za njihov prispevek k napredku kraja in s tem tudi širše družbene skupnosti. Želim si še več takih projektov za naše skupno dobro tudi v bodoče.«
V imenu mlajših in priseljenih na Polico seje predsedujoči Brane Kokot Ivanu Dežmanu in vsem, ki so pred davnimi leti sodelovali pri gradnji vodovoda, zahvalil za dosedanje delo.
Jože Miklič
DOGODEK Z ZAČASNIM VODNIM ZBIRALNIKOM - (še neuporabljenim) SODOM ZA PREVOZ GNOJNICE
Ivan Dežman in Anton Ziherl pa sta mi ob tej priložnosti povedala, kako se jim je ob gradnji vodovoda pripetil dokaj nenavaden dogodek. V tistem času je bila namreč zelo velika suša. 10. februarja 1975 so na trasi vodovoda delali celo brez srajc. Vodnjaki v vasi pa so bili prazni, zato so bili zelo neučakani. Že nabavljene vodovodne cevi so zato napeljali kar po vrhu. Zgrajenega niso imeli še niti vodnega zbiralnika. Zato so pripeljali še neuporabljen sod za prevoz gnojevke. Na iztoku je Marjan Kastelic začel odpirati ventil, med tem pa se je sam od sebe zaprl pokrov na sodu. Z odtekanjem vode v dolino se je v sodu ustvaril tako močan pritisk, da je močan kovinski sod enostavno stisnilo skupaj. Ob tem je prišlo do močne-ga lomljenja soda, da je pokalo, kot bi bombe metal. Na srečo ni bil nihče poškodovan.
Spominjajo pa se tudi napornih pogajanj s Spodnjebrezovci, in pri tem omenjajo korektnega in uspešnega posrednika Pavla Groznika iz Višnje Gore.
PRVO CATERPILLERJEVO TEKMOVANJE STROJNIKOV - V GROSUPLJEM
Avtek se Je v Grosuplje preselil pred tremi leti. Je sinonim za najkvalitetnejše stroje in stroje za najtrše razmere. Odlika strojev Je najsodobnejša tehnika, kombinirana z osemdesetletnimi izkušnjami pri proizvodnji gradbene mehanizacije. Skupek prednosti teh strojev želijo pokazati tudi na tradicionalnih Caterplllerjevih tekmovanjih strojnikov, ki svojo pot letos prvič začenjajo tudi v Sloveniji - natančneje v Grosupljem. Pomerilo se Je 96 tekmovalcev Iz vse Slovenije. Zmagovalec, ki bo oktobra zastopal podjetje Avtek in Slovenijo na evropskem prvenstvu v španski Malagi, je Boris Markovič Iz Ljubljane. Najboljša ekipa strojnikov pa prihaja Iz Žalca, pod vodstvom Igorja Kranjca. Zmagovalec tekmovalne uverture se bo pomeril s kolegi strojniki Iz vse Evrope.
V Sloveniji šele začenjamo tradicijo tekmovanj strojnikov, v Evropi in svetu pa je slika drugačna. Začetek tovrstnih tekmovanj na Caterpillerjevih gradbenih strojih sega v leto 1998 s prvim evropskim prvenstvom, kjer je tekmovalo 32 tekmovalcev iz 5 držav. Letos, na sedmem tekmovanju, pa pričakujejo že 72 tekmovalcev tudi izven Evrope. Prvič bo tekmoval tudi tekmovalec iz Slovenije. »Letos smo si zadali, da tekmovanje končno pripeljemo v Slovenijo,« je povedal direktor podjetja Avtek Marjan Cukrov, kjer so potekale kvalifikacije za špansko Malago. »Gre za izjemno zahtevno tekmovanje v logističnem in organizacijskem smislu. Osnovni cilj tekmovanja je, da Ca-terpiller stopi v kontakt z zastopniki in resničnimi uporabniki gradbene mehanizacije. Ponavadi zastopniki komuniciramo z bodočimi lastniki strojev pri nakupu in servisiranju, medtem ko pa z resničnimi uporabniki, tistimi, ki vsak dan upravljajo s strojem in ga tudi najbolje poznajo, nekako nimamo neposrednega stika. Tako se je vpeljalo to tekmovanjem s ciljem športnega merjenja moči in neposrednega kontakta med tovarno in strojniki. »Tekmovanje se je odvijalo na osnovi enakih pogojev za vse tekmovalce. V Sloveniji se tekmovanje odvija na treh gradbenih strojih: mini bager, mini goseničar in rovokopač. Tekmovalci morajo pod budnim očesom sodnikov opraviti določene naloge, medtem ko bodo na evropskem prvenstvu tekmovali na dvanajstih velikih strojih, nekaj od teh jih še niso in jih tudi nikoli ne bodo videli v realnih delovnih okoliščinah. Udeleženci tekmovanja pridobivajo znanje in veščine na gradbenih strojih med delom. »V tem je tudi čar. Iščemo najbolj prilagodljivega strojnika, ki najbolj varno opravi s predpisanimi nalogami. S tem so zagotovljene enake možnosti za vse tekmovalce, saj nihče ni mogel preskusiti stroja na našem terenu. Ca-terpiller veliko težo posveča ravno varni in učinkoviti uporabi strojev. Hitrost je pri tem nepomembna.« Marjan Cukrov meni, da je tovrstno tekmovanje hvalevredno za večanje ugleda in položaja strojnikov v družbi, obenem pa jih lahko kreditira na bolje pozicionirano mesto v poklicni dejavnosti. »Namen tekmovanja je, da se strojnikom da veljava, ki jim gre. Ko ljudje vidijo gradbišče ob hiši ali cesti, ne vedo, da brez spretnega in kvalitetnega strojnika delo ne bi bilo opravljeno. Stroj je pri tem samo orodje. Vsi, ki zaposlujejo strojnike, vedo, da brez dobrega strojnika ni nič. Zato je namen tekmovanja dati večjo težo upravljavcem s strojem
kot pa mehanizaciji. Želimo si, da bi tudi s promocijo tega tekmovanja, dali večjo vlogo strojnikom.« Slovenski strojniki že danes uspešno konkurirajo kolegom po svetu. »Imamo kontakte z zastopniki Caterpillerja po Evropi in sestrskimi firmami. Zmagovalec iz Slovenije se bo uspešno kosal v evropskem merilu, saj gre pri delu za osnovne človeške spretnosti. Kolikor vidim, se bo zmagovalec iz Slovenije lahko uspešno kosal z ostalimi.« Falango najboljšega strojnika gradbene mehanizacije v Evropi zadnjih šest let nosita serijska zmagovalca iz Nizozemske in Finske, ki upravljata z rovokopačem. »Nista ne vem kaj posebnega, vsaj kar se tiče opreme, ki je poznana tudi našim strojnikom, kot kaže, pa sta izjemno talentirana.« Za podjetje Avtek je bilo tekmovanje izvrstna promocija, organizacija sama pa tudi ni bila mačji kašelj. »Januarja 2005 smo pristopili k resnim pripravam. Najprej smo morali nabaviti standardno opremo za tekmovanje, v pomoč nam je priskočil tudi izumitelj tekmovanja Bob Rice, ki je bil nekoč vodja demonstratorjev v španski Malagi. Danes pa svetuje novincem pri pripravi tekmovanja. Mislim, da smo se zelo temeljito pripravili in da je tekmovanje potekalo primerno statusu in pričakovanjem obiskovalcev.« Korporacija Caterpiller sodi med sto največjih v Ameriki in namenja vsa-1 ko leto preko milijarde dolarjev za razvoj. Njihovi stroji nakazujejo novodobne trende. Kljub koraku pred konkurenco so še vedno zazrti v prihodnost, v razvoj. »Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se bo na tem področju še bolj pokazala večja potreba po produktivni gradbeni mehanizaciji in izvrstni tehnični podpori, ki jo bodo sodobni lastniki čedalje bolj zahtevali,« je strnil direktor Marjan Cukrov. Barbara Pance
BI0 PRIDELAVA IN NABIRANJE ZDRAVILNIH RASTLIN V OBČINI GROSUPUE
V teh časih, ko vsak na takšen ali' drugačen način išče zdrav način življenja, je vsaka pobuda za oživljanje zdravega načina življenja v naših krajih dobrodošla. Še posebej če govorimo o oživljanju tradicije nabiranja in gojenja zdravilnih rastlin, ki je v sosednjih državah v velikem vzponu, pri nas pa je v preteklosti skoraj izumrla. Slovenija sodi v sam vrh po številu raznovrstnih zdravilnih rož v Evropi. Starejši ljudje se dobro spominjajo, kako so včasih nabirali in vzgajali rože skoraj na vsaki kmetiji. Danes, čeprav raste rman (Achillea mil-tefolium) takorekoč na vsakem travniku, je preprostemu potrošniku na zdrav biološki način pridobljena roža skoraj nedosegljiva.
Oživljanje tradicije nabiranja zdravilnih rož je naše poslanstvo. Z akcijo promocije tovrstne dejavnosti v vašem glasilu občine želimo vzpodbuditi ljudi tega kraja, da pričnejo s tovrstno dejavnostjo. Pomislimo samo, koliko bolj zdravih otrok bi ime-i, če bi jih učili nabirati zdravilne rože, ki nam jih Narava tako širokosrčno podarja.
Kmetiji za prikaz in vzgojo zdravilnih rož PLAVICA iz Dolenjskih Toplic in BIO PLAVICA iz Zagradca Vas vabita, da se skupaj z nami naučite te lepe dejavnosti in v svoje sredine pripeljete prisrčno sproščenost, kot smo jo poznali nekoč - blagoslov slovenske tradicije in matere narave. Ponujamo vam odkup 25 vrst zdravilnih rož, ki jih lahko naberete v Vaši okolici ter seveda, kar je predvsem pomembno, se na naši kmetiji pod strokovnim vodstvom lahko poučite o rožah. Vključite se in nas pokličite ter z nami gradite toplejše sobivanje v Vašem lepem kraju.
BIO PLAVICA
Andrej Majes,
Zagradec 6a, 1303 Zagradec
Več informacij: 040 237 569, ali 7886 815
da sta Turistična zveza Slovenije in Združenje spominkarjev Slovenije, v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, s Slovensko turistično organizacijo in Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo razpisala Javni natečaj za izbor najboljših turističnih spominkov Slovenije v letu 2005. Natečaj je objavljen na naši spletni strani www.turisticna
TURISTIČNO DRUŠTVO BARJE vabi na
mm m inm m
- sobota, 21. maja 2005 ob 8.30
Zbor udeležencev bo pred cerkvijo Svetega Mihaela v Črni vasi
Pohod bo potekal po barjanskih travnikih, namenjen pa je tako pohodnikom kot tudi kolesarjem. Med pohodom se bomo seznanili z načinom življenja na Ljubljanskem barju skozi čas, se poučili o barjanski flori in favni in še o marsičem. Tokrat ne bomo samo hodili, kajti do končne postaje v Iški vasi se bomo popeljali s konjskimi vpregami! Tam pa nas bo čakal topel obrok. Kotizacija, v kateri je všteto vodenje, vožnja z vozom, topel obrok in povratek z avtobusom na izhodiščno točko, znaša za odrasle 1.500 sit, za otroke pa 750 sit. Organizator: Turistično društvo Barje, soorganizator: Turistično društvo Iška vas Vabljeni na prekrasno ljubljansko barje! Informacije:
Maruška Markovčič, tel.: 031 278 489, Darinka Berdajs, tel.: 041 286 064
DAN ODPRTIH VRAT V ZUPANOVI JAMI
V letošnjo izletniško sezono vstopa Županova jama s popolnoma prenovljenimi zunanjimi stopnicami dostopno potjo. Od začetka aprila je odprta vsako soboto, nedeljo in praznik ob 15. uri, izven tega časa voru na tel. št. 041/407-705, kot je bilo običajno vse do lanske pomladi, ko je staro vhodno stopnišče poškodoval kamenje, ki gaje sprožila odju-ga. Županova jama, turistično in okolj-sko društvo Grosuplje je ob izdatni finančni podpori običine stopnice temeljito obnovilo (prejšnjih 30 strmih je zamenjalo 50 mnogo udobnejših), kar je »vzela« skoraj celo prvo polovico lanskega leta. Vse, ki želite preveriti, kako se nova pridobitev obnese, ter ponovno (ali morebiti celo prvič) obiskati našo kraško lepotico, društvo med prvomajskimi prazniki prijazno vabi na dan odprtih vrat. V soboto 30. aprila, v nedeljo 1. maja in v ponedeljek 2. maja bo ob 15. uri Županovo jamo mogoče obiskati po polovični ceni. Vabljeni!
d. Vi.
in tlakovano pa po dogo-
ft
VABILO K SODELOVANJU V PROGRAMSKEM SVETU ZAVODA GROŠ
Zavod Groš, zavod za izvajanje obštudijskih in kulturnih dejavnosti, je zavod, ki se ukvarja z organiziranjem in izvajanjem kulturnih in obštudijskih dejavnosti, ki so namenjene mladim in zapolnjevanju njihovega prostega časa. Med opisane dejavnosti štejejo zlasti mladinske interesne dejavnosti s področja kulture, športa, mladinskega turizma, izobraževanja, mednarodnega sodelovanja, založništva in javnega obveščanja.
Programski svet je strokovni organ Zavoda Groš, ki s svojim delom podpira strokovno delo direktorja in sveta zavoda. Skrbi za programsko usmerjanje dejavnosti v Klubu GROŠ in obravnava ostale programske zadeve s področja dejavnosti zavoda.
Programski svet sestavlja sedem članov. Zaželeno je, da so to predstavniki različnih zvrsti (likovna, kiparska, gledališka, glasbena, multimediji, jazz, poezija, film, proza, alternativa ...).
Vsi, ki imate željo po sodelovanju, ste vabljeni, da pošljete prijavo, v kateri navedete starost, svoja znanja, interesno področje, na katerem si želite sodelovati in izkušnje, ki jih imate pri takem delu, na naslov Zavod GROŠ, Industrijska IG, 1293 Grosuplje.
Damjan Kuzmijak, direktor Zavoda GROŠ
PROGRAM KLUBA GROŠ ZA MESEC MAJ
četrtek, 5. maj ob 20.00	Rock'n'roll matineja, nastop skupine LUCKY CUPIDS_
petek, 6. maj ob 20.00	Z GLAVO NA ZABAVO, tekmovanje za najhitrejši reakcijski čas + nagrade ( obisk koncerta skupine U2 na Dunaju, avio-izlet v Salzburg, izlet v Aqualand, obisk Benetk s katamaranom Prince of Venice, šola varne vožnje Braneta Kuzmiča...), glasbeno-animacijski nastop Generacije Nulanula ( Trkaj, Pižama, Sam Sebastijan, DJ Zok,..) in samostojni koncert TRKAJA s skupino T-set
sobota, 7. maj ob 21.00	MTV večer, zabava z DJ-em
nedelja, 8. maj ob 20.00	POTOPIS - iskanje Jetija ( Nepal)
ponedeljek, 9. maj ob 20.00	Filmoteka
sreda, 11. maj ob 20.00	A tribute to GUNS'N'ROSES
petek, 13. maj ob 21.00	koncert skupine LUNA PARK
sobota, 14. maj ob 20.00   DIJAŠKI ŽUR, zabava z DJ-em	
ponedeljek, 16. maj ob 20.00	VEČER KRATKEGA FILMA
torek, 17. maj ob 20.00	Atribute toJOE SATRIANI
četrtek, 19. maj ob 19.00	Otvoritev razstave slik (LEA ATANASOVA)
petek, 20. maj ob 21.00	KONCERT MESECA - NOCTIFERIA, predskupina PROSPECT
sobota, 21. maj ob 20.00	DJ komerciala
torek, 24. maj ob 20.00 , A tribute to IRON MAIDEN	
petek, 27. maj ob 21.00	ELEKTRONSKE SENCE DE LUX
sobota, 28. maj ob 20.00	ŠTUDENTSKI ŽUR
V mesecu maju si vse večje športne dogodke lahko ogledate na velikem platnu v Klubu GROŠ.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa, vse dopolnitve ali spremembe bodo sporočene na spletu (www.klub-eros.com) in na oglasnih mestih v klubu.
SLABO VZDRŽEVANJE GLAVNE CESTE IN NEPRAVILNO NAREJEN OVINEK
Ker vzdrževalci cest zelo poredko čistijo in ravnajo cestne bankine, Je do zdaj ugotovljena največja stopnica ob robu asfalta globoka že skoraj 30 cm. Zajeda pa se že pod asfalt in samo vprašanje časa je, kdaj se bo tudi na tem mestu začel lomiti. Če boste zapeljali z osebnim avtomobilom v takšno luknjo, vam bo nedvomno odtrgalo vsaj eno od koles.
Slika levo:
Ena od posledic nepravilno zgrajenega ovinka pred dobrimi petnajstimi leti na regionalni cesti Grosuplje - Luče je tudi odtrgan nasip in del asfaltnega cestišča na koncu vasi Veliko Mlačevo.
KONCERT STELLE IN ZVEZDICE
Vokalna skupina Stella in otroški cerkveni pevski zbor Zvezdica bosta 24. aprila.
po večerni sveti maši (ob 19.30), nastopila v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Grosupljem.
Kot gosta bosta sodelovala pritrkovaica iz fare Žalna, Sandi Obreza in Matej Kocjančič.
Vabljeni!
15-LETNICA ZDRUŽENJA SLOVENSKIH KATOLIŠKIH SKAVTINJ IN SKAVTOV (ZSKSS)
ZSKSS je 31. marca praznovalo 15 let, 2. aprila pa smo na prireditvi MLADOST NA POHODU pregledali in se spominjali trenutkov, ki so zaznamovali našo skavtsko pot. Za mnoge mogoče nepomembna obletnica, nam skavtom pa se zdi prav. da jo praznujemo, saj smo v teh letih naredili veliko, upamo si trditi, da tudi veliko dobrega. Se mogoče sprašujete, kaj?
Vseh teh 15 let smo skrbno načrtovali, kako bomo vzgajali nam zaupane otroke in mlade. Voditelji smo svojo nalogo vzeli resno in se izobraževali na tabornih šolah in drugih tečajih. Napisali smo nekaj skavt-skih priročnikov, ki bodo pomagali našim zanamcem tako v naravi kot tudi pri vzgoji mladih. Naredili smo pomemben korak pri vzgoji slovenske mladine v zrele kristjane in odgovorne državljane, kar sta nam s svojim obiskom potrdila nadškof Alojz Uran in predsednik državnega zbora France Cukjati.
Kaj je pravzaprav skavtstvo?
Je to več kot 4300 članov v 73 skavtskih skupinah, ki jih vodi 700 voditeljev? Je to več kot 200 taborov na leto? Je to več kot 35000 dni prostovoljnega dela na leto? Ja, je več.
Skavtstvo je igra. Skavtstvo je pesem. Skavtstvo je pomoč. Skavtstvo je iskrica, ljubezen, družina.
Skavtstvo je pustolovščina, izziv, avantura, pogum. Skavtstvo je norost.
Skavtstvo je narava. Skavtstvo je prijateljstvo. Skavtstvo je garanje. Skavtstvo je pot, iskanje, rast. Skavtstvo je služenje. Skavtstvo je veselje. Skavtstvo je vera, Bog, molitev. Skavtstvo je energija, ogenj, žar. Skavtstvo je vztrajnost. Skavtstvo je veselje do življenja. Skavtstvo je čudež. Skavtstvo je dar. Skavtstvo je mladost na pohodu.
Simona Oblak
v imenu stega Grosuplje 1
Papež Janez Pavel
seje na predvečer praznika Božjega usmiljenja, ki ga je razglasil v svetem letu 2000. rodil za nebesa. Tako je njegova večnost postala PRAZNIK Božjega usmiljenja. Leto 2005 je razglasil za leto evha-ristije in ga sam izpričal kot živa hostija.
Bogu hvala. - M.K.
IZ PAPEŽEVIH OKROŽNIC
(Laborem exercens, 1981) je prva socialna okrožnica Janeza Pavla II. Bolj je posvečena človeku, ki dela, kakor delu samemu. Razpravlja o antropološki in soteriološki funkciji dela: delo prispeva k uresničevanju osebe in njenemu odrešenju. »V nasprotju z enostranskimi trditvami o središčnem pomenu dobička in popolni avtonomiji podjetništva Cerkev opozarja, da je med vsemi zemeljskimi stvarmi le človek oseba ... središče in vrh vsega, kar je na zemlji.«
Sedanji papež filozof se je leta in leta redno srečeval v svoji letni rezidenci v Castel Gandolfu z najvidnejšimi misleci in filozofi z vsega sveta in z njimi razpravljal o najbolj žgočih filozofskih vprašanjih časa. Očitno je hotel pred koncem tega tisočletja, za katero so med drugim značilni tudi hudi spon in številni nesporazumi med krščanskim verovanjem in človekovim razumskim vedenjem, končati tudi to poglavje sporov. Ugotavlja, da so ti spori škodili razumu in veri, predvsem pa človeku, kajti na pragu tretjega tisočletja mu grozi ni-hilističen obup in moralna dezorien-tacija. Zato tudi ta okrožnica Janeza Pavla II. izraža njegovo vesoljno pastirsko skrb in odgovornost.
Spomin na lepa srečna leta
Pozdrav birmanke Anice Štih ob prihodu škofa in blrmovalca Gregorlja Rozmana v Št. Jurij 13. aprila 1937:
Prevzvišeni, pozdravljeni!
Bog vam daj dober dan. Vi, božji poslanec, k deci poslan. Jaz sem najmlajša izmed otrok, ki čakajo vaših maziljenih rok.
Če bila bi jaz šentjurski vrtnar, vse rože na trati bi bile moj dar. A kaj bi Vi z njimi, visoki zidar.
Ko bo v svetišču zvonček zapel, bo dar moj našel odmev.
(Besedilo je za slovesnost pripravila Marija Debeljak, uredništvu pa ga je posredoval Franc Doblekar)
K 3
KOMUNALNE GRADNJE d.O.o.
Gasilska c 5, 1290 Grosuplje I Tel . (01) 781 81 00, fax (01) 786 22 V. E-mail kqq@siol net http //www komunalne-gradnje si
NUDI ZAPOSLITEV:
1. GRADBENI TEHNIK -DELOVODJA ZA DELA NA GRADBIŠČIH
Pogoji so:
- V. stopnja izobrazbe
- Izpit kategorije B po možnosti C
2. ŠOFER - STROJNIK
Pogoji so:
- IV. stopnja izobrazbe
3. KOVINAR - VODOVODNI INSTALATER Pogoji so: - izpit kategorije B
Kandidati naj pisno vlogo oddajo na gornji naslov do 30. aprila 2005.
59
V knjigi navajate tudi, da je načrt za organizirane množične poboje s strani Komunistične partije Slovenije obstajal že zelo zgodaj, kar dokazujeta tudi pismi Vladlmlrja Krivica Zdenki Kidrič 30. 9.1942, ko govori o »šentjernejski noči«, ki naj bi se pripravljala tudi za Ljubljano, in s strani Italijanov zaseženega pisma Edvarda Kardelja Ivanu Mačku Matiji 1.10.1942. V nadaljevanju navajate tudi partijsko konferenco v Kočevskem Rogu, na kateri Je Stane Kavčič izpostavil napake Partije glede teh pobojev, a jih je Boris Kidrič brezkompromisno zavrnil.
Izvršni odbor 0F je že v 4. točki objave z dne 7.10.1943 s podpisoma Josipa Vidmarja in Borisa Kidriča (prvega predsednika povojne slovenske vlade, ki je bila ustanovljena po nalogu iz Beograda 5. maja 1945 v Ajdovščini) oblikoval stališče: "Slovenski narod je preko svojih odposlancev na Zboru enodušno obsodil plavo in belo gardo ter zahteval, da ju slovenska narodna oblast neusmiljeno iztrebi."
Ko seje iz VOS-a pozneje organizirala Ozna - izvršni organ je bil KNOJ, so se pospešeno začele organizirati te stvari. Podatki so se pošiljali v našo bazo na Stražnem vrhu. Tam je bil oddelek, ki ga je vodil načelnik major Ivanuša. Podatki pa so se tu zbirali za vse slovenske pokrajine.
Razmerja znotraj Partije se po vaših zapisih včasih zdijo prav smešne. Npr. pravite: Leskovsek je bil postavljen za komandanta Generalštaba na partizanski ohcetl, ko še ni bilo organiziranih praktično nobenih partizanov. Predlagal ga je Miha Marinko. Zato Je bil Maček zelo užaljen.« Nadalje: »Leskovsek je bil znan bolj kot sindikalni kričač še izpred vojnih časov in ni bil tako agresiven kot Maček.«
Ta trenja so bila stalno prisotna, a je Maček vedno želel biti glavni, kar mu je večinoma tudi uspelo. Bil je človek, ki ni sprejel nobenega nasveta. Maček je bil podrejen samo Titu, Rankoviču in Kardelju. Vse ostalo slovensko partijsko vodstvo je bilo pod njim. Imel je štiri razrede osnovne šole, agresiven, surov, je veliko vpil in je večkrat stvari pomešal med seboj. Svojo miselnost si je izboril s takšno držo tudi preko Centralnega komiteja KP.
Kljub temu da je bil poročen, sije privoščil najlepšo bolničarko na Stražnem vrhu. Edini, ki se mu je postavil po robu, je bil večkrat pijani Miloš Bukovec. Kljub temu pa v Mačku ni bilo poguma. Koje na primer zaslišal angleška letala, jo je hitro ucvrl iz Stražnega vrha v Bazo 20. Sedež Ozne je bil na Stražnem vrhu, CK KPS pa v bazi 20 v Rogu do konca vojne.
Navajate tudi: V Dolomitih se je uveljavljala že prava boljševiška republika«, zraven pa dodajate: »Kakšno herojstvo In kakšno vodstvo sta bila to? Pravzaprav je bila to posebna kasta, ki je izkoristila rajo, ki se je bojevala, pa še sama ni vedela, za kaj. Proti fašizmu? Kako? Zakaj pa so potem zapirali kmete in jim jemali njihovo premoženje?
- Kidrič je že takrat veliko pil.« Edini član CK, ki je padel, je bil Franc Rozman - Stane, pa še ta ne v boju, ampak pri preizkušanju orožja v Bell krajini.
Ko je bila italijanska ofenziva, smo morali pobegniti v Dolomite, v Dobrovo nad Polhovim Gradcem. Tam so imeli vsi člani CK KP svoje dobro zakamuflira-ne bunkerje na kmetijah.
Nihče iz CK in GŠ ni vodil partizanskih enot - niti v Dolomitih, niti na Rogu. Še vedeli niso, kje so. Za bunkerje v Dolomitih, kjer se je skrivalo vodstvo KPS, je vedelo le Mačkovo sorodstvo in stari partizani, ki so jih gradili.
Zakaj je bilo potrebno žrtvovanje partizanskega Dolomitskega odreda?
Centralni komiteje imel v svoji neposredni bližini na položajih razmeščen tudi poseben zaščitni bataljon, ki jih je branil. Imeli pa so ukaz, da tam ostanejo, čeprav je CK KP že zdavnaj ušel ofenzivi. Ker so ostali tam, člane CK nato sovražniki niso več iskali, ker so mislili, da so jih uničili.
Pravite tudi, da Je Partija krščanske socialiste že od začetka odrivala, pozneje po Dolomitski Izjavi 1. 3.1943 pa Jih je popolnoma izolirala. Kot visok partijski funkcionar ste spoznali samo en primer, ko je bil krščanski socialist v Bell krajini na vodilnem mestu v partizanski enoti, pa še ta je bil na skrivaj včlanjen v Partijo. Partija Je pred podpisom Dolomitske Izjave obtožila krščanske socialiste, da hočejo svojo organizacijo. Ostro so nastopili predvsem Maček, Kidrič in Kardelj. Najprej diskredrtaclja, potem likvidacija.
Krščanski socialisti so bili po številu zelo močni. Ob Dolomitski izjavi pa seje ponovno pojavilo stališče, da je Partija avantgarda in da lahko le ona vodi partizanski boj in OF.
Pred nemško ofenzivo ste odšli na Notranjsko k Francetu Popitu
- Joklu. Popit je bil preprost, robat, neotesan, zato pa zagrizen, pravi boljševik.
Ves čas sem deloval pri štabu Šercerjeve brigade in v Krimskem odredu. Komandant je bil Bojan Polak-Stjenka. Koje prvi val navdušenja nad partizanstvom popustil, nekaj jih je že padlo, nekaj pobegnilo, nekaj pa so jih internirali Italijani, sta Jokl in Hribar morala popolniti partizanske vrste. Obkolili so vasi in sklicali mitinge, na katerih sta govorila svoje kmetavzarske neumnosti. Na ta način sta s pomočjo svojih sodelavcev prisilno mobilizirala vse, ki so lahko nosili orožje. 90 % takih je nato dezertiralo. Večino teh je bilo tudi dejansko likvidiranih. Obsojali so jih v »imenu ljudstva«.
Ko ste odšli skupaj z Janezom Stanovnikom (današnjim predsednikom borčevske organizacije) na Kočevsko, vam je Jokl naročil, da morate paziti nanj, saj je pripadal »problematični skupini« krščanskih socialistov.
Resnica v tem pogledu je takšna, da so krščanski socialisti bili načeloma odrinjeni od Partije, a so nekateri tajno vstopali v partijske vrste - tako Fajfar, Brecelj in še nekaj drugih. Ko sem delal pri Popitu, mi je na koncu dal ukaz, da grem delat oziroma organizirat partijske zadeve v kočevsko okrožje, kjer je bil sekretar bivši žandar Zalar. Ta si je prisvojil svojo oblast, saj je bil precej sposoben. Ko so prišle brigade, so jih nahranili in oskrbeli. Ob večerih smo vedno imeli neke mitinge. Bil pa je tam tudi nek Kopitar, star komunist, ki pa zaradi svoje nekdanje vloge ni mogel izvajati partijske linije. Potem sem postavil kot partijski inštruktor Kopitarja na noge. Delovali smo po vaseh ob Kolpi. Zalar je nato »pokleknil« pred Kopitarjem.
No, tu sem dobil nalogo, da zasledujem Stanovnika, da ne bo napravil kakšne škode SKOJ-u in Partiji. Popit mi je dejal: Greš v Kočevje. Tam je tudi nek Stanovnik. Poslušaj! Pazi na tega! On ima nalogo, da razbije našo skojevsko mladinsko organizacijo.
8. septembra 1943 je prišla kapitulacija Italije. Poraženi italijanski vojaki so sodelovali pri razbijanju belogardistične postojanke na
Turjaku in nekoliko pred tem tudi pri obračunu v Grčarlcah s slovenskimi četnlkl, ki jih Je vodil general Franc Novak. Kako je prišlo do tega?
Poslušajte! Veliko italijanskih vojakov je že bilo pred tem tudi na bojiščih v Afriki v Abesiniji. Nekateri že več let. Če pa je nekdo tako dolgo odtrgan od svoje družine, od svojega naroda, jih je kapitulacija dobesedno dvignila in takrat bi storili vse, da bi prišli čim prej domov. Od Straže pri Novem mestu so šli peš proti Italiji. Tam je bilo tudi na pretek orožja, ki so ga Italijani zapuščali.
Prav to pa smo izkoristili partizani. Še posebej so bili dobrodošli tisti, ki so znali rokovati s težjim orožjem, saj ga mi še poznali nismo. Lahko bi se reklo, da so se za odkupnino italijanski vojaki udeležili tudi teh bojev, nato pa so večinoma odšli nekaznovani domov.
Dodati pa je še treba, da smo na osvobojenem ozemlju imeli veliko ljudi, ki so pribežali k nam iz Ljubljane, a niso bili borci. Bili so razni pedagogi, gleda-liščni igralci in drugi umetniki. Posledica je bila, da smo morali vse oskrbovati s hrano in drugimi nujnimi življenjskimi potrebščinami. Ko se je nato začela nemška ofenziva, smo morali skrbeti tudi za zaščito teh ljudi. To pa so bile velike obremenitve.
V knjigi pišete: »Na Ilovi Gori smo imeli veliko sreče.« 160 neobo-roženih ljudi ste vendarle po Leskovškovem ukazu uspeli predati srbskemu poveljniku Popivodl, ki se je pozneje zaradi Informblroja znašel (tako kot vi) na Madžarskem. Katerega meseca ste bili na Ilovi Gori? Je bilo to v času bitke v začetku novembra 1943, v sklopu nemške roške ofenzive?
Da, takrat sem bil s temi ljudmi na sami Ilovi Gori, štiri ali pet dni. Ljudje so se me držali kot klopi, mine pa so sekale vse naokoli. Podil sem jih, naj se razkropijo, saj je tako manjša možnost, da bi katera zadela več ljudi hkrati.
Na Novi Gori je bil komandant Pero Popi-voda. Vprašal me je: Koliko imaš ti boraca? Pa mu rečem, da niso to borci, ampak samo ljudje, ki sem jih moral privesti do njega.
Ste imeli kakšne žrtve med temi ljudmi?
Med temi ljudmi ne, imela pa jih je brigada.
Potem so me vrnili v Stare Žage, kjer sem bil določen za partijsko šolo v Rogu? 80 % snovi je bilo iz zgodovine sovjetske partije. V šoli vas niso učili slovenske temveč rusko himno.
	PRIČEVANJE	ALBERTA 5VETINE	
i		** j/	
	OSVOBi	I0D 9DI	[NEGA
		BOJ nn	A
			
Nato ste bili maja 1944 vpoklicani na Stražni vrh v Bell krajini k Mačku, ki je bil načelnik Ozne za Slovenijo. Tam ste delali kot partijski sekretar Ozne. Maček pa je delal večkrat tudi mimo Partije. V bližini je bivala tudi cela Mačkova dinastija s sestrično Pepeo Kardelj na čelu. Ko je Maček odšel k Titu in Rankoviču v Drvar, ste ga zamenjali. Takrat so vam oznovcl jamrali, da v partiji nI partijske demokracije. Pri delu pa so vas kontrolirali Vito Kraigher z mlado ženo in sama Zdenka Kidrič, ki Je prihajala v bazo.
Po več kot enomesečni odsotnosti Mačka, koje bil pri Titu, saj so vmes doživeli tudi ofenzivo, je Maček sklical vse načelnike oddelkov. Dejal je: Bil sem pri Titu in Rankoviču. Rekla sta mi, da ruski obveščevalci pričakujejo konec vojne. Zato se mora Ozna dobro pripraviti na to in je zato potrebno pospešeno zbirati podatke.
Po Mačkovi vrnitvi še istega meseca z Drvarja je šele prišlo do prave organizacije Ozne v Sloveniji. Takrat naj bi Maček pri Titu dobil tudi »blagoslov« za povojne poboje, ki pa so jih slovenski komunisti predvidevali že prej. Zato so potem intenzivno začeli zbirati podatke o političnih nasprotnikih.
Že takrat je bilo 17.000 registriranih sumljivih nasprotnikov OF in Partije ter predvidenih za likvidacije. Podatki so prihajali iz okrožij, ki so imeli svoje obveščevalne mreže natanko in brezkompromisno razpredene do posameznih zaselkov po vsej Sloveniji.
V Ozno smo včlanjevali še posebej tiste, ki so bili obremenjeni s poboji in so bili že po naravi zelo grobi. Ni naključje, da so bili v Ozno vključeni tudi krvniki iz VOS-a. Izvršni organ OZNE pa je postal KNOJ (Korpus narodne obrane Jugoslavije), ki so ga organizirali po Mačkovem prihodu iz Drvarja. Le-ta seje nato razrasla in bila zadolžena za aretacije. Kogar so aretirali, seje za njim izgubila vsaka sled.
Po ustanovitvi KNOJ-a je Tito sicer izdal razglas amnestije, a so obljubo prelomili in vsakega, ki se je javil, so ustrelili. Tako se je že takrat vedelo, da bo prišlo do množičnih pobojev.
Na tisoče ljudi je bilo likvidiranih. Partizansko sodišče je bilo prevara. V partizanih ni bilo niti zapora niti zakona. Obstajali so samo prefinjeni načini likvidacij. Za likvidacijami je stal Zoran Polič, ki je nato po vojni dal ukaz, da se izbrišejo vse sledi za pobitimi.
Ko niti proti koncu vojne niso mogli za partijske naloge pridobiti profesorjev, inženirjev, tehnikov in drugih izobražencev, je Kidrič zahodnim zaveznikom predlagal, naj bombardirajo Ljubljano, da bi jih zbežali v Belo krajino. Zavezniki pa so po lastni presoji odstopili od načrtov.
Nato so vas prerazporedili na Primorsko, kamor ste odšli že avgusta 1944, nato aprila 1945 po smrti Mira Perca - Maksa tik pred koncem vojne v Trebušo, kjer je bil sedež OZNE za Primorsko. Tam ste spoznali, da likvidirajo tudi primorske župnike, ki so bili vseskozi na strani slovenskega prebivalstva.
Pere je padel. Njegov namestnik je bil Jože Šlogar. Njegov glas sem zadnjič slišal iz kletnih prostorov Slavije v Ljubljani, kjer je bil zaprt. To je bilo že po osvoboditvi. Nad zapori pa je imela Ozna svoj sedež. Šlogar je bil človek, kije vse poznal do podrobnosti, zato je bil trn v peti tistim, ki so bili obremenjeni z raznimi nečednostmi. Zato so ga pospravili. Saj bi tudi mene, če jim ne bi ušel čez mejo. Vodstvo Ozne (in nato Udbe) je vse, ki so preveč vedeli, pospravilo.
POGOVOR Z ALBERTOM SVETINO, NEKDANJIM VISOKIM FUNKCIONARJEM ZLOGLASNE OZNE - NADALJEVANJE S 3. STRANI
Prihod Ozne v Trst Je bil podoben prihodu gestapa - aretacije In preganjanje. Jugoslovanska zasedba Trsta Je trajala štiri dni. Potem so prišli Anglo-Amerlčanl.
Pred koncem vojne je bila Ozna »dobro« pripravljena na osvoboditev. Zato so poslali skupino na partijsko šolanje v zloglasno obveščevalno akademijo Džer-žinski v Moskvo. Koje bilo konec vojne, so jih takoj poklicali nazaj, da so začeli opravljati svoje umazane naloge.
Baza v Črnomlju se je že preselila v Postojno, ki je bila osvobojena že 4. maja. Vsi so nato odšli v Trst z Mačkom vred, jaz pa sem bil takrat v Gorici. Tam je bil tudi Miha Marinko. Za območje Trsta na partijskem in obveščevalnem področju pa je bila odgovorna Lidija Šentjurc. Prvo, kar se je zgodilo v Trstu in Gorici, so bile aretacije duhovnikov, še posebej mladih. Italijanski zapori so postali zapori, kamor so naši zapirali naše ljudi. Nekaj so jih pozaprli, nekaj pa so jih odpeljali... Zanimivo je bilo moje srečanje s teto, ki sem jo imel
v Trstu. Ko sem prišel v njeno stanovanje, seje zelo prestrašila mojega prihoda v uniformi. Bila je prepričana, da prihod vojaka v partizanski uniformi pomeni zanjo smrt.
Ste v tem času prišli morda v stik tudi z vlado v Ajdovščini?
Ne. Odšel sem v Trst. V Trstu pa sem srečal Mačka, ki se drl name zato, ker sem bil oblečen v lepo angleško častniško uniformo z našitimi čini podpolkovnika. Pokroviteljsko meje spraševal, če sem nor, saj bi lahko dobil kroglo v glavo zaradi uniforme, pa sem mu odgovoril: Če je do zdaj nisem, je tudi zdaj ne bom.
V Trstu sem ostal par dni. Nato me je poslal v Postojno, kjer je v Windischgra-etzovem gradu imela Ozna svoj sedež in kamor seje preselila iz Bele krajine tudi služba za oskrbo. Maček me je pooblastil, da skrbim za prehrano in ostalo oskrbo, dokler ne bomo odšli v Ljubljano.
Koje Maček odšel v Ljubljano, so njegov avtomobil napadli pri Vrhniki. V avtomobilu naj bi bil tudi ves arhiv s seznamom 17.000 nasprotnikov. Potem je Maček govoril v svojih spominih o tem avtomobilu, da se je kar sam od sebe pojavil pred Slavijo?
Belogardisti napadejo. Izgine ves arhiv. Iz Bele krajine je bil odpeljan arhiv v Postojno. Ob prvem poskusu vstopa v Ljubljano, ko naj bi Maček organiziral zapore in poboje, izgine arhiv, ki pa se nato spet čudežno pojavi kar sam od sebe. Razumete?
V Trstu ste se srečali s partijsko šolanlm v akademiji Džeržinski Mitjem Ribičičem, ki je nato z Mačkom deloval tudi po 15. maju 1945 v Ljubljani Iz zloglasne Slavije (danes je v njej med drugim Gospodarska zbornica), kjer se je odločalo o usodi stotiso-čev ljudi.
Ribičič! Ta, ki se še vedno sprehaja po Ljubljani in ima visoke benificije in pokojnino in vsega drugega vraga? Bil je prav tako kot jaz Mačkov namestnik, le da sem jaz delal na ekonomskih vprašanjih, ker sem poznal Ljubljano, on pa na političnih. On je že na Koroškem in Štajerskem delal za Ozno. Jaz ga prej nisem poznal.
Ko smo prišli v Slavijo, so se organizirali zapori na Poljanskem nasipu, Miklošičevi cesti... Polno je bilo tega. Vozili so jih tudi iz Trsta. Jaz sem skrbel za nabavo in nameščanje raznih visokih vojaških oseb in oznovcev v ljubljanske vile, ki so bile izpraznjene ali pa so jih izpraznili.
V SlaviJI ste dobili Mačkov ukaz, da začnete z ropanjem trgovin In stanovanj. Na ta način ste se tudi izognili udbovskim nalogam aretacij in ubijanja ljudi. Iz Slavlje pa Je med drugim materiale odvažalo okoli dvajset Mačkovih sorodnikov, med njimi tudi Pepca Kardelj, Zdenka Kidrič In Vida Tomšič.
Maček je usmerjal vse te stvari, od rekvizicij do raznih odvzemanj in nameščanj v vile. Pri Mačku je bil zadolžen za izselitve ljudi iz vil Apih. Po njegovih nasilnih dejanjih je krožila v Slaviji anekdota: Kamor pride Apih, poglej, če stoji še dimnik. Pobrali so vse: razne slike, visoko vredno pohištvo... Tako je bil dovzeten za vse, kar mu je prišlo pod roke.
Maček meje na začetku poklical k sebi in mi rekel: Ti si živel v Ljubljani. Partizani pa so goli in bosi. Treba jih je obleči. Poskrbi zanje, kakor veš in znaš!
26. maja 1945 ste poskrbeli tudi za prenočišče Titu v Vidmarje
vi vili v Savijah pri nekdanjem delodojalcu, ki pa ste Jo po njegovem odhodu našli popolnoma Izropano. Kdo Je po vašem prepričanju kradel?
Bilo je zelo neprijetno. Ko so spraznili vilo, sem se šel zahvalit Vidmarjevi gospe. Njo sem dobro poznal. Vprašal sem jo, če je bilo morda kaj narobe. Odgovorila mi je: Zgodila se je neka manjša neprijetnost. Seveda, če pa je njegovo spremstvo kradlo.
Zanimivo je tudi to, da so že naslednji dan, 27. maja, začeli pobijati ljudi ob Brezarjevem breznu v Podutiku. 1. junija Je bila nato v bližnjem studencu voda kalna Iz Izcedkov krvi iz brezna. Je bilo pobijanje morda neposreden Titov ukaz?
Ukaz je bil dan že prej, poboje pa je organizirala slovenska Udba, tisti, ki so poznali teren. Kako naj bi Srbi vedeli za brezna v okolici Ljubljane, na Primorskem in v Rogu? Večina polovljenih so k Brezarjevemu breznu pripeljali po Tržaški cesti. Potem sem dobil nalogo od Mačka, da moram sanirati to brezno. Bilo je grozno.
Iz knjige sem nekako začutil, da se vam Je takrat morda še najbolj zagabilo to delo In sodelovanje v tem banditizmu.
Dokončno sem spoznal, kaj je za Partijo in Ozno pomenil človek. Poleg tega so se na Zahodu pojavili časopisni članki o primorskih fojbah. Zato me je Maček spet poklical k sebi. Zaradi predhodne izkušnje z Brezarjevim breznom sem se mu zlagal, da mi ni bilo treba pobirati razpadlih človeških ostankov iz jam. Tam so bila trupla že močno razpadla, saj so bili ti ljudje pobiti že nekaj tednov pred koncem vojne.
O pravilnosti in smislu tega početja sem se spraševal pozneje, ob koncu vojne In v neposrednem soočenju z množico zverinsko pobitih ljudi« pravite v knjigi.
Razmišljal sem, kako naj bi se umaknil iz tega, da me ne bi potem lovili in obsojali. Srečal sem se z dilemo, da ilegalna Komunistična partija Slovenije ne sodeluje v OF in organizaciji narodnoosvobodilnega odpora proti okupatorju, temveč izvaja le svoj brezkompromisen pohod na oblast in revolucijo, ki je niti sam Stalin med drugo svetovno vojno ni podpiral. Vodstvo Komunistične partije Slovenije je postalo bolj stalinistrično kot Stalin.
(nadaljevanje prihodnjič) Jože Miklič
7976
in« m
DRUŽABNO SREČANJE v 1. razredu 9-letke na OŠ BRINJE GROSUPLJE
Na zadnji dan v mesecu marcu so otroci iz OŠ Brinje Grosuplje, skupaj s svojo učiteljico in vzgojiteljico, povabili starše v svoj razred. Popoldne so namreč namenili prav njim, očkom in mamicam. Otroci so se najprej predstavili s kratkim kulturnim programom. Odpeli, oddeklamirali in zaplesali so nekaj pesmi, ki so se jih naučili med šolskim letom.
Sledil je vrhunec otroškega popoldneva, dramatizacija znane slovenske pravljice Muca Copatarica. Otrokom je šel tekst odlično z jezika.
Priklonili so se staršem ter ponosno odkorakali v sosednjo učilnico. Sedaj pa so prišli na vrsto starši. Za starše sem pripravila manjše presenečenje. Napisala sem zgodbo »Muca Copatarica malo drugače«, prosila starše, da si jo preberejo ter jim predlagala, da jo odigrajo. Kar naenkrat je večina staršev sedela, kot da so okameneli... in ko sem že mislila, da bo moja »nora« ideja splavala po vodi, so se stvari pričele odvijati. Starši so resno zavihali rokave ter pričeli z dramatizacijo zgodbe.
Kmalu so vsi imeli svojo igralsko vlogo. Otroci so se vrnili v razred, kjer pa jih je čakalo res prijetno presenečenje. Njihovi starši so namreč v zelo kratkem času pripravili predstavo, namenjeno prav njim. V predstavi smo vsi nadvse uživali. Starši so se izkazali kot odlični igralci.
Ob koncu prijetnega popoldanskega druženja so otroci močno ploskali svojim staršem. Zahvalili so se jim s skromnim darilcem ter močnim objemom.
Že danes se veselimo ponovnega družabnega srečanja. Zanje, vzgojiteljica Polona Umek
VVZ KEKEC GROSUPUE Trubarjeva 15
VPIS OTROK V VRTEC
VVZ Kekec Grosuplje sprejema vloge za vpis otrok v vrtec do konca meseca aprila 2005 za naslednje šolsko leto 2005/06.
Vloge oz. prijave za sprejem otrok v VVZ Kekec dobijo
starši v vrtcu Kekec, Trubarjeva 15 lovni dan od 6.30 do 14.30.
tajništvo, vsak de-
Če bo v vrtec vpisanih več otrok, kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala Komisija za sprejem otrok v zavodu, ki bo starše o sprejemu otroka obvestila ob koncu meseca maja 2005.
"Noben poljub, ki ga daš otroku, ni izgubljen, ne izraz veselja, ne dotik v pomiritev, nobena pesem, nobena zgodba o čudesih. Vse to se bo zlilo v tisto, kar bo postal.«
(Pam Brown)
VRTEC ZA SREČNO IN IGRIVO OTROŠTVO.
Ravnateljica Cvetka Košir
"PRAVLJICA MOJEGA ŽIVLJENJA" V OSNOVNI SOLI SMARJE-SAP
Naj začnem z zadnjim odstavkom poslanice ob drugem aprilu, mednarodnem dnevu knjig za otroke: "Knjige so naše čarobne oči. Iz njih izvira znanje, s katerim nas vodijo po zavitih in neuhojenih poteh življenja."
Istočasno je letošnji drugi april zaznamovala tudi dvestoletnica rojstva znanega pravljičarja Hansa Christiana Andersena. V osnovni šoli Šmarje-Sap so obeležili ta pomemben dan s prireditvijo, ki seje odvila prvega aprila v dopoldanskem času. Ko sem v petek popoldne, po prireditvi, stopila v šolo, me je "pozdravila" razstava o pisatelju Andersenu, likovni izdelki učencev prvega razreda, scena in rekviziti, ki so jih učenci uporabili pri predstavitvi dveh Andersenovih pravljic Kraljična na zrnu graha ter Cesarjeva nova oblačila.
Kako je prišlo do prireditve in do odločitve, da obeležijo dvestoletnico rojstva Andersena? Po zaslugi delovnega in dopolnjujočega se tirna, katerega članice so spontano in samoiniciativno dodajale nove ideje začetni zamisli. Pobudnik celotnega projekta je bila knjižničarka ga. Sonja Lah. Vsako leto dobijo na šole An-dersenov kviz. Ga. Sonja je razmišljala, kaj bi naredili na to temo, katere učence bi vključili. Najprej je k sodelovanju povabila učiteljice razrednega pouka. Takoj je "padla" ideja o branju Andersenovih pravljic. To so izvedli v podaljšanem bivanju in tudi pri pouku. Sledila je zamisel o igricah. Izbrali so dve pravljici, Kraljična na zrnu graha, ki sojo uprizorili učenci prvega razreda devetletke pod vodstvom razredničark ge. Mojce Vidic in ge. Danice Mostar ter vzgojiteljice gdč. Damjane Str-gar. Prvošolci so obiskali tudi knjižnico. Ga. knjižničarka jim je predstavila življenje in dela Andersena. Potem so si na videokaseti ogledali Andersenovo pravljico Kositrni vojak. Obe razredničarki in vzgojiteljica so pohvalile sodelovanje s starši. Vsako izraženo željo jim po svojih najboljših močeh pomagajo uresničiti. Tako so starši poskrbeli za kostume nastopajočih, kar jim je zelo olajšalo delo. Vzgojiteljica vodi tudi pevski zbor. Tako je za zaključno prireditev s pevci pripravila nekaj otroških "pravljičnih" pesmic. Pravljico Cesarjeva nova oblačila so "obdelali" učenci drugega razreda osemletke pod vodstvom ge. Mojce Lešek, profesorice razrednega pouka.
Istočasno so se porodile ideje tudi gdč. Janji Vilar, socialni pedagoginji, ki enkrat tedensko vodi ustvarjalne delavnice s prvošolci. Ob prebranih Andersenovih pravljicah so likovno ustvarjali z različnimi likovnimi tehnikami. Profesorica likovne vzgoje, ga. Helena Zalokar, je pomagala pri oblikovanju scene za zaključno prireditev. Pri izbirnem predmetu likovno snovanje je svoje starejše učence usmerjala pri izdelavi rekvizitov, potrebnih za nastop. Izdelali so tudi knjigi Cesarjeva nova oblačila in Kraljična na zrnu graha. Del scene so oblikovali prvošolci pri podaljšanem bivanju pod vodstvom vzgojiteljice gdč. Tanje Malnar. Skratka dopolnjevanje in sodelovanje omenjenih učiteljic seje pokazalo z uspešnim zaključkom dvomesečnega projekta. Tudi pri samem pogovoru so druga drugo spretno dopolnjevale. Opaziti je bilo, da so bile resnično zagnane in da so se jim nove ideje porajale iz dneva v dan. Na zaključno prireditev so povabili tudi otroke iz vrtca. Najmlajši "vr-tičkarji" pa so prišli samo pogledat razstavo.
Torej prvega aprila je bila ena šolska ura namenjena Andersenu. Ga. Sonja je program začela s poslanico ob mednarodnem dnevu knjig za otroke. Hkrati pa so z omenjeno prireditvijo obeležili tudi zaključek knjižnega kviza ter zaključek bralne značke. Torej pestro petkovo dopoldne, ki je rezultat timskega dela. Dve uprizorjeni Andersenovi pravljici. Zborček. Razstava. Srečanje z otroki z vrtca. Tudi ga. pomočnica je vse skupaj ob koncu prireditve pohvalila za njihovo delo in vidne končne rezultate. Verjamem, da si bodo otroci zapomnili drugi april in prav gotovo vedeli, kdo je bil Hans Christian Andersen. Ga. knjižničarka je dodala: "Učenci bi sedaj brali samo Andersenove pravljice. Torej, lahko rečem, da smo dosegli, kar smo hoteli. Vsekakor so učenci spoznali slavnega pravljičarja in prebrali več njegovih pravljic, kot bi jih sicer."
V petek so tudi zaključili Andersenov kviz. "Z učenci predmetne stopnje sem
"obdelala" knjigo Pravljica mojega življenja. To je avtobiografija Andersena. Tako so učenci spoznali Andersena, njegovo težko življenje, njegova dela, kajti ni pisal samo pravljic. Če je le ostalo kaj časa pri uri, smo mimogrede prebrali tudi kakšno njegovo pravljico. Moram povedati, da so učenci predmetne stopnje ravno tako z velikim zanimanjem poslušali Andersenove pravljice kot najmlajši. Tudi izposoja Andersenovih knjig se je povečala. Otroke smo uspeli pritegniti k prebiranju znanega pisatelja," je ob zaključku kviza povedala ga. Sonja Lah.
Ga. Danica Mostar je dodala: "Izkoristili smo dvestoletnico rojstva Andersena. Toliko Andersenovih pravljic, kot so jih naši učenci spoznali v dveh mesecih, jih prav gotovo ne bi, če ne bi izvajali predstavljenega projekta."
Zelo spodbudno in pohvalno. Dokaz, da se s skupnimi močmi in s sodelovanjem doseže marsikaj koristnega za otroke. Prav gotovo je bil pouk zaradi projekta bolj "bogat", pester in zanimiv. Še posebej lepo je bilo videti zadovoljne obraze učiteljic ob uspešno zaključenem projektu. "Danes smo dobile potrditev za celotno dvomesečno delo. Otroci so bili res prisrčni. Samozavestno so nastopili. Vse je krasno potekate," je za konec navdušeno povedala ga. Mojca Vidic.
mag Branka Škufca
MAMA JE ENA SAMA
Kot vsako leto smo se v mesecu marcu, natančno 23. 3. 2005, ob 18. uri zopet zbrali v kulturnem domu v Mali vasi pri Št. Juriju. Starši, učenci in učiteljice, WZ Kekec; enota Kosobrin, Šentjurski kvartet, mlada harmonikaša Jan in Jože, kulturno društvo in Krajevna skupnost Št. Jurij smo združili moči in pripravili praznovanje pomladi in materinskega dne. S pesmijo, z igro, z igranjem na inštrumente, z besedo in s plesom smo otroci, vnuki, nečaki in prijatelji izrazili hvaležnost našim mamicam in očkom, dedkom in babicam ter prijateljem in znancem. Vemo, da se ljubezni, skrbi in dobrote ne da izmeriti ali stehtati, radi pa bi, da veste, koliko nam pomenite.
Izpod peres učencev so nastale naslednje pesmi, razmišljanja.
Eva, Nives, Ines, Gaja in Borut so mamici za praznik sestavili pesem.
Moja mama zlata je, edina prava mama je. Najlepša je za me, saj mi pomeni vse.
Mamici bi dala vse, kar bi želela le. Najbolj pa je vesela mojega objema.
0 njihovem vsakdanjem delu so razmišljali Petra, Urška in Milan.
Mami zgodaj vstaja in v službo odhaja. Ves dopoldne pridno dela, zato ni nič kaj vesela.
Ko pride domov, se usede na stol, vse ji povem, kar v šoli izvem.
ZAKAJ IMAJO RADI STARE STARŠE, PA SO UTEMELJILI TAKOLE.
Moja babi živi na Štajerskem. Je zelo pridna. Vsak večer pomol-ze kravo in spusti kokoši. Rad jo imam, ker speče moje najljubše piškote.
Borut
Moj dedi me pelje v trgovino. Skupaj delava v delavnici. Milan
Svojo mamo imam zelo rada. Zelo jo skrbi zame. Ko sem pri njej, ji lahko pomagam kuhati. Eva Gerl
Učenci kreativnega pisanja pa so starejši in zato o vsem razmišljajo malo drugače.
Moja mamica je najbolj prijazna na svetu. Včasih se malo jezi, ker nagajam ji.
Urban Klančar
Mama, hvala ti za življenje in rojstvo. Pred mojimi očmi si kot zarja, kot sonce.
Si prijazna, lepa, dobrosrčna in ti nič ne manjka. Tvoja dobrota in toplina me spremljata skozi vse ovire. Mama, hvala ti za vse.
Tjaša Zaletelj
PRAVLJIČAR ANDERSEN V OŠ BRINJE
Mama je lepa kakor sonce. Mama je ljubezniva z otroki. Dobrota in toplina je skupaj mama.
Martin Janežič
Učenci šole Št. Jurij
V petek, 1. aprila 2005, smo na OŠ Brinje Grosuplje praznovali 200-letnico rojstva velikega pravljičarja Hansa Christiana Andersena, mednarodni dan knjig za otroke in zaključek bralne značke ter začetek reševanja Slovenskega knjižnega kviza Ljubljana z okolico ter Notranjska. Ob razstavi likovnih mojstrovin naših učencev in učenk na temo Andersen smo pripravili še prireditev s kvizom in igrico Cesarjeva nova oblačila. Poslanica mednarodne zveze za mladinsko književnost (napisana v Indiji), nas je popeljala v modrost, ki izvira iz besed, vtkanih v knjige. Iz njih izvira znanje, ki nas vodi po zavitih in neuhojenih poteh življenja. Kajti "skrivnost je v knjigah in knjige so v skrivnosti!"
J.G.
Anketa - Kaj veste o Louisu Adamiču?
GROSUPLJE - Na dan obletnice rojstva Louisa Adamiča smo se odpravili v Knjižnico Grosuplje, kjer smo naredili krajšo anketo. Izkazalo seje, da so knjižničarke zelo dobro seznanjene z življenjem in delom Louisa Adamiča.
Vprašali smo:
Kaj veste o Louisu Adamiču?
Ali ste že kdaj bili v muzeju v Prapročah?
Kaj veste o prenovi hiše Louisa Adamiča?
ANDREJA SELIŠNIK (KNJIŽNIČARKA)
Louis Adamič seje rodil v Prapročah. V Grosupljem se po njem imenujeta tudi šola in ulica. V njegovi rojstni hiši sem bila že večkrat. Slišala sem tudi, da so hišo pred kratkim prenovili.
LOJZKA CILENŠEK (KNJIŽNIČARKA)
Louis Adamič se je rodil 23. marca 1898 v Spodnjem Blatu. Njegova dela so zelo znana, naj jih omenim le nekaj: Rodni kraj, Vnuki, Orel in korenine, Smeh v džungli, Boj in ostala... Leta 1951 je umrl v Ameriki. Veliko je naredil za Slovence. V njegovi rojstni hiši sem bila že večkrat. Obnova hiše je bila večkrat odložena, ker ni bilo denarja.
Monika Koščak, OŠ Louis Adamič
se je rodil 23. 3.1898 v Prapročah pri Grosupljem. Bil je priznani publicist. Večino svojega življenja je preživel v Združenih državah Amerike.
Leta 1913 je odšel v Združene države Amerike, kjer se je ob delu izobraževal in služIl vojaški rok v ameriški vojski. Adamič je bil na svoji farmi v Mllfor-du ubit. Njegova dela so:
- angleški prevod Cankarjevega Hlapca Jerjneja
- študija o ameriškem pesniku Robinsonu Jeffersu
- knjiga Dinamit
- roman Smeh v džungli
- zbirka člankov In esejev Kriza v Ameriki
- uspešnica Vrnitev v rodni kraj
- politična brošura Boj
- roman Vnuki
- krajša zgodba Lucas, kralj Balukov
- roman Zibelka življenja
- Hiša v Antigvi
- Moja Amerika
- Iz mnogih dežel
- Pot tja in nazaj
- Kako vam Je ime?
- Moja rojstna dežela
- Narod narodov
- Večerja v Bell hiši
- Iz dveh domovin
Louis Adamič je pisal razne članke za ameriške časopise in tudi izdajal svojo revijo: Pot tja in nazaj, Danes In jutri, Smernice in spremembe javnega mnenja.
V sredo 23. 3. 2005 je bila obletnica Adamičevega rojstva. Mladi novinarji smo se zbrali v kulturnem domu in si izbrali teme. Jaz sem si izbrala anketo o Louisu Adamiču in po Grosupljem vprašala ljudi, kaj vedo o Louisu Adamiču.
1. Ali veste, kje je živel Louis Adamič?
2. Kdaj se rodil?
3. Kdaj je umrl?
4. Ali veste, kam seje odselil?
DANIJELA NAGEU
(upokojenka)
Mislim, da je živel blizu Gatine, odselil pa seje v Ameriko.
URIM AHMETAJ (ekonomski tehnik)
Rodil seje 23. 3. v Prapročah. Odselil se je v Ameriko in tam tudi umrl.
SIMONA BRATUN (dijakinja)
Rodil se je 23. 3. v Prapročah. Umrl pa je septembra v Ameriki.
ŽAN JOVIŠIČ (učenec)
Louis Adamič se je rodil 23. 3. v Prapročah, umrl pa je septembra v Ameriki
Špela Perme
OBNOVILI SO
HIŠO LOUISA ADAMIČA
GROSUPLJE - Hiša Louisa Adamiča stoji v vasi Spodje Blato, vzhodno od Grosupljega. V jugozahodnem delu južnega poslopja je Adamičev muzej s preprosto, večinoma bidermajersko opravo in eksponati. V fasadni steni je vzidana kamnita spominska plošča posvečena Louisu Adamiču. Postavila jo je Slovenska izseljenska matica avgusta 1954.
Danes so notranji del Adamičevega muzeja prenovili.
Hišo so prenavljali zaradi vlažnosti in odpadanja ometa. Prenavljali sojo približno dve leti. Od jeseni bo prenovljen muzej ponovno odprt.
Monika Koščak, OŠ Louis Adamič
il-VECA DOMA JH-OD5£LV5VET NA5 NEPOZABNI
SVOJOPOT JE-DOPOLNIL, POCUMEN-INVELIK KOT ŽRTEV
ZAPRAVICELJUDSTVA
LOUIS 1899
fromthishomf ventintothe-vnorid
ADAMIČ 1951
HE FULFILLED HIVTASK COURAGEOUš AND GREAT AND FELL-A-VICTIM IN THE STRUGGLE FORTHE R1GHTS OF PEOPlE
Honorar namesto informacij
Mladi novinarji časopisa Vetrnica smo se letos ob obletnici rojstva Louisa Adamiča zbrali že desetič po vrsti.
GROSUPLJE - Kot že deset let zapored, smo se tudi letos zbrali mladi novinarji. Zbrali smo se v kulturnem domu v Grosupljem, na dan rojstva Louisa Adamiča, 23. marca. Novinarsko srečanje je vodila prof. In unlv. dipl. novinarka Andreja Podlogar, organizirala ga je ga. Tatjana Lampret iz JSKD. Po uvodnem predavanju smo učenci iz osnovnih šol Iz Grosupljega, Šmarja-Sapa in Dobrepolja odšli po Grosupljem in delali ankete. Večina ljudi nI vedelo, kakšno obletnico praznujemo 23. marca, vendar pa so znali našteti vsaj nekaj Adamičevih
del. Srečali smo celo njegovo daljno sorodnico, ki je povedala, da Je pisateljeva rojstna hiša v res slabem stanju. O tem problemu pa so učenci OŠ Šmarje-Sap povprašali na občini. Vrnili so se praznih rok, oziroma s pojasnilom, da so odgovorni za dajanje informacij o stanju graščine v Prapročah odsotni. Čeprav nismo zbrali vseh Informacij, je bila učiteljica na nas ponosna in nas za nagrado peljala na slastno kosilo. Tako smo kot pravi novinarji dobili honorar.
Jan Kalar, OŠ Louis Adamič
[jD LT B □ GD £gg SI S ^7
Novinarji Vetrnice so se v skupnem delu tudi »strokovno« posvetovali
Priprave pred odhodom na teren.
10. generacija I mladih novinarjev priloge
fihm MIK
IT
KATARINA DROBNIC, S0AVT0RICA SKRIVNOSTNIH VELIKIH KAMNITIH KIPOV
GROSUPLJE - Pred kratkim Je Grosuplje postalo mesto kipov. Pri Izdelavi Je sodelovala tudi likovna pedagoginja Katarina Drob nič. Odločili smo se, da bomo z njo naredili kratek pogovor.
Kdo Je dal pobudo za Izdelavo kipov?
Pobudo smo dobili na šolo OŠ BRINJE GROSUPLJE, da bi tudi mi sodelovali pri tej akciji. Zakaj ste se sploh odločili, da boste Izdelali te kipe? Zdi se mi, da je to izredna priložnost, da se tudi učenci srečajo z znanimi kiparji, da se naučijo izdelovati kipe.iz kamna ter da tudi mi učitelji kaj novega spoznamo. Iz kakšnega materiala ste Izdelali kipe? Kipe smo izdelali iz neke vrste apnenca, ki je zelo težak, zato so ga morali prinesti z žerjavom. Kakšen kip ste naredili? Kje ste dobili idejo? Izdelala sem kip - relief, za katerega sem dobila idejo pri keltski kulturi. Kako ste se lotili dela, ste najprej narisali kakšno skico? Ja. Najprej sem narisala skico keltskega kralja. Potem pa sem kamen obdelala z vsemi orodji, ki so bili na razpolago. Pri tem so mi pomagali tudi drugi kiparji.
Katera orodja ste uporabljali za izdelovanje kipov?
Dleta, brusilni papir, žage, brusilnik itd. Kje Je postavljen vaš kip?
Kip stoji na mojem dvorišču.
Ali boste naslednje leto nadaljevali z Izdelovanjem kipov?
Ne, naslednje leto ne bomo izdelovali kipov, na povabilo pa se bomo seveda odzvali.
V šoli se učenci lahko udeležijo tudi delavnic pozitivnega samovrednotenja, v katerih se učijo, kako izboljšati samopodobo
GROSUPLJE - Osnovno šolo Louisa Adamiča Grosuplje na Tovarniški 14 obiskujejo učenci od petega do osmega razreda. Že drugo leto pa imajo na šoli tudi devetletno osnovno šolo. Večina učencev na naši šoli se v prostem času ukvarja z športnimi dejavnostmi, kot so: rokomet, nogomet, atletika, plezanje, košarka (ŠKL), odbojka, namizni tenis...
Vsi učenci, ki to želijo, se lahko vključijo tudi v šolske krožke: zgodovinski krožek, dramski krožek, v katerem se naučijo odpraviti tremo in na odru odigrati sproščeno igro; računalniški krožek, bralna značka, angleška bralna značka(EPI), nemška bralna značka, vesela šola, modelarski krožek, delavnice pozitivnega samovrednotenja, v katerih si lahko izboljšajo samopodobo, ki je v teh njihovih letih zelo pomembna. Nekateri pa prosti čas izkoristijo tudi drugače. Pogosto hodijo v kino Kolosej v Ljubljani s svojimi prijatelji in se še izvrstno zabavajo. Najpogosteje jih peljejo starši, nekateri pa se v Ljubljano odpravijo z vlakom ali avtobusom. Na šoli pa organizirajo tudi šolske plese, ki so ob petkih in trajajo dve uri in pol. Potekajo v prostorih šolske avle, za glasbo poskrbijo učenci sami, včasih pa jim pripeljejo tudi čisto pravega DJ-a.
Janja Kastelic 8 a (9), OŠ Louis Adamič
DIAGRAM DEJAVNOSTI V OS:
Louis Adamič na kratko
GROSUPUE - Sprehodili smo se po grosupeljskih ulicah in mimoidoče povprašali o Louisu Adamiču. Zanimalo nas je, kje se je rodil in kaj je napisal ter kam in zakaj je odšel.
Pirman, OŠ Louis Adamič
KAM PO ZABAVO V GROSUPUEM?
ANKETA:
Kje ste izdelovali kipe?
Kipe smo izdelovali pod boštanjskim gradom, tu so bile tudi kiparske delavnice.
Koliko časa ste izdelovali kipe?
Približno dva tedna.
Koliko časa ste potrebovali za Izdelavo svojega kipa?
Kip sem izdelovala 14 dni.
Gospe Katarini Drobnič se lepo zahvaljujemo za sodelovanje.
VPRAŠANJE: Kako preživljaš prosti čas v Grosupljem, v LJubljani in kako prideš do tam?
ODGOVORI:
Kristina Fine, dijakinja
-V Grosupljem ni veliko prostorov, kjer bi se mladi lahko sprostili in zabavali. Veliko bolje je v Ljubljani zaradi večje možnosti zabave in organizacije. V Ljubljano pridem z avtobusom.
Matevž Curel, učenec
-Prosti čas preživljam na igrišču, se vozim s kolesom, s prijatelji. V Ljubljani prostega časa ne preživljam, samo občasno grem v kino.
Petra Metelko, učenka
-V Grosupljm nimaš kaj početi, razen biti na igrišču. V Ljubljani pa je veliko bolje, ker greš lahko v kino in se dobro zabavaš. V Ljubljano grem z avtom, peljeta me starša.
Maja, zaposlena
-V Grosupljem prostega časa ne preživljam, saj skozi delam. V Ljubljani Vprašanja smo postavljali in naredili fotografije mladi novinarji Vetrnice, pa sem zelo malo. V Ljubljano pa pridem z avtobusom, učene/ 7. b OŠ Brinje Grosuplje:
Katja Fric, Anja Markelj, Manca Žemljic in Luka Fortuna Besedilo in foto: Tjaša Lovšin, OŠ Louis Adamič
ROMANA KOLENC - študentka
Rodil se je v Spodnjem Blatu pri Grosupljem. Napisal je Orel in korenine, bil je ubit v Ameriki. V Ameriko seje odselil kot emigrant.
"S" JI
SILVO JERŠIN - učenec
Rodil se je v Prapročah pri Grosup-Iju. Napisal je Orel in korenine.
MARIO VUKOJEVIĆ - učenec
Rodil seje na Spodnjem Blatu. Napisal je delo Orel in korenine.
EDIN HARAĆIĆ - prodajalec
Rodil seje v Prapročah pri Grosup-Iju. Napisal je Orel in Korenine.
GROSUPLJE - Ljubitelji košarke so Košarkarski klub ustanovili zaradi velikega interesa mladih igralcev, ki so takrat uspešno igrali v Šolski košarkarski ligi (ŠKL), kamor je danes vključena tudi OŠ Louis Adamič.
Ustanovitelji kluba so bili: Bojan Vaupotič, Milan Hojč, Brigita Repar, Davorin Tomažin, Iztok Gruden, Marko Strojan, Irena Podvršič, Ivan Ploj, Boris Legan, Nataša Perko in Božidar Gabrijel. Košarkarski klub Grosuplje je z delovanjem začel leta 1997 in se od takrat redno udeležuje prvenstvenih tekmovanj pod okriljem KZS.
Slika spodaj:      Članska In mladinska ekipa igrata domače tekme v dvorani Brinje.
Slika levo spodaj: Pionirji In kadeti pa tekmujejo v telovadnici OŠ Louisa Adamiča.
KK Grosuplje je začel z eno pionirsko ekipo. Z načrtnim in preudarnim delom pa je vtem času oblikoval celotno piramido ekip (pionirji, kadeti, mladinci in člani v tekmovalnem sistemu.
V vadbo in v tekmovalni sistem je sedaj vključenih preko 70 igralcev. KK Grosuplje pa ima tudi lastno košarkarsko šolo za učence od 1. do 6. razreda osnovne šole, na katero je še zdaj ponosen.
Besedilo In foto: Jan Gerl, 7. c OŠ Louis Adamič
KK Grosuplje
Eno hipi. rayw
VLOGA KNJIŽNICE PRI VZGOJI BRALCA
V prejšnji izdaji časopisa smo pisali o pomembnosti (pri)vzgajanja bralnih navad v najzgodnejšem obdobju otrokovega razvoja in se pri tem osredotočili predvsem na dejavnosti znotraj družine. V pričujočem članku želimo predstaviti aktivnosti, kijih v ta namen izvajamo knjižnice.
Nekoč so knjižnice delovale zgolj kot »izposojevališča«, torej ustanove, v katerih je shranjeno, urejeno in za izposojo dostopno knjižnično gradivo. Sodobna knjižnica poleg že naštetega skrbi še za promocijo bralne kulture, informacijsko opismenjevanje, zagotavlja pravico do obveščenosti in pravico do izobraževanja, omogoča uporabo sodobne informacijske tehnologije, organizira kulturne dogodke, zbira, obdeluje, varuje in posreduje domoznansko gradivo ter izvaja knjižno in knjižnično vzgojo. Kot kulturno - informacijsko središče se tesno povezujejo z izobraževalnimi, družbenimi in kulturnimi organizacijami na lokalnem in nacionalnem nivoju.
Tudi v Knjižnici Grosuplje skušamo slediti sodobnim smernicam knjižnične dejavnosti. Kot splošna knjižnica zagotavljamo gradivo in storitve vsem generacijam in ciljnim skupinam, svojim uporabnikom pa nudimo stalno podporo pri vseživljenskem učenju. Ob tem pa se tudi mi zavedamo, da je najpomembnejše obdobje otroštva, saj se ravno v tem času privzemajo življenjski vzorci in navade, ki oblikujejo posameznikov življenjski slog.
Prizadevamo si, da bi bilo branje del vsakdanjega življenja, zato v vseh enotah naše knjižnične mreže sistematično izvajamo knjižno vzgojo, pri kateri skušamo otrokom približati leposlovno in poučno knjižnično gradivo, ter knjižnično vzgojo, kjer navajamo otroke na samostojno uporabo knjižnice. V ta namen pripravljamo različne oblike dejavnosti, primerne otrokovi razvojni in starostni stopnji. Pravljično - ustvarjalne in pravljično - igralne urice, pravljične predstave, organizirani obiski vrtčevskih in šolskih skupin, počitniške delavnice, likovne in knjižne razstave, knjižni kvizi, sodelovanje v projektu Bralni palček, predavanja za starše so le nekatere od teh. Poglavitni cilj vsega naštetega je s sodobnimi pedagoškimi, otroku prijaznimi, zanimivimi in razumljivimi pristopi vzpodbuditi željo po branju, jo razvijati in negovati. Vendar pa s tem naša naloga še ni končana. Najpomembnejša vzgoja poteka na individualnem nivoju, neprestano, ob vsakem obisku knjižnice. Pomagati k učinkovitejši uporabi knjižnih in drugih sodobnih virov je del našega vsakdanjika.
Knjižnica Grosuplje
Ob 2. aprilu, dnevu.knjig ogledali lutkovno predstavo' Vilinkine mavrične cvetlice.
V mesecu maju
Knjižnica Grosuplje
vabi na pravljično - ustvarjalno urico za otroke od 4. do 9. leta vsak tore k, ob 17.30 in
pravljično predstavo za otroke od 2. do 5. leta z naslovom Kotiček na koncu sveta, ki bo v četrtek, 2.5.2005, ob 17.30
Toplo vabljeni!
POSTALI SMO EK0 S0LA
Na OŠ Brinje smo se s septembrom pridružili projektu EKO ŠOLA Slovenije. Že več let potekajo na naši šoli zbiralne akcije papirja. V občini Grosuplje so v preteklem šolskem letu postavili zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov, zato se nam je to leto zdelo primerno, da tudi mi naredimo ta korak za ohranjanje čiste narave.
Ustanovili smo odbor programskega sveta, v katerem sodelujejo: Mojca Lovšin - lokalna skupnost, Franc Kogovšek - Zavod za gozdove Slovenije, Stane Peterlin - Županova jama Turistično in okoljsko društvo Grosuplje, Nejc Mehle - predstavnik učencev šole, Irena Kogovšek -ravnateljica, Marjetka Kolbl - koordinatorka. Poleg sveta pa seveda aktivno sodelujejo vsi učenci in učitelji šole.
V letošnjem šol. letu smo se odločili, da bomo pričeli z ločenim zbiranjem papirja in baterij (galvanskih členov). Koše za papir nam je podaril Valkarton iz Logatca. Namestili smo jih v vse učilnice in pisarne. Pri urah tehnične vzgoje so učenci izdelali embalažo (zabojnik) za zbiranje baterij, pri likovni vzgoji pa so ga ustvarjalno poslikali. Ta zabojnik lahko praznimo v trgovinah, kjer sicer prodajajo baterije. Za ločeno zbiranje baterij smo se odločili predvsem zaradi zelo škodljivih snovi. Pri napačnem odlaganju baterij te snovi prodrejo v podtalnico, le-ta pa je vir pitne vode.
V prostorih šole smo postavili EKO kotiček. Za njegovo urejenost skrbijo učenci s prispevki in z različnimi ustvarjalnimi izdelki.
V začetku leta je bil izveden natečaj za izbor EKO simbola naše šole. Sodelovali so učenci razredne in predmetne stopnje ter učenci iz šole s prilagojenim programom.
Nadaljujemo tudi z urejanjem okolice šole. Zasadili smo že nekaj dreves ter uredili gredice s spomladanskimi cvetlicami.
Zavedamo se, da smo za urejenost našega okolja odgovorni vsi, saj smo vsi del narave in prav od nas je odvisno, kako jo bomo ohranjali. Marjetka Kolbl
JI
PRIPREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU V VELIKI LOKI
Velika Loka, 3. 4. 2005; Krajani Velike in Male Loke so tudi letos pripravili pester program ob materinskem dnevu in tako voščili vsem materam ob njihovem prazniku. Prireditev, ki se je začela ob 15. uri, je trajala dobro uro. Vasovanje ob dobro obloženih mizah pa se je nadaljevalo še dolgo potem.
Skrbno pripravljen program seje začel s predstavitvijo otrok, ki so pokazali svoje znanje igranja različnih inštrumentov, plesa in deklamiranja pesmi o materah. Vsi so se zelo potrudili, treba pa je izpostaviti Tilna Brlana, ki je bil s svojimi petimi leti najmlajši nastopajoči. Svojo deklamacijo pesmi je izpeljal naravnost popolno. Poleg harmonik, violine in drugih inštrumentov smo lahko prisluhnili tudi prelepi skladbi, ki jo je na citrah izvedla Metka Gorše. Otroci so pokazali, da je zanimanje za glasbo in ples med njimi res veliko.
Pripravili so tudi zabaven skeč, v katerem so se izkazali kot nadarjeni igralci. Kot je že v navadi, pa so svoj skeč pripravili tudi člani dramske skupine iz Velike Loke. Letos so občinstvo navdušili z igrico »Dve katrci«. Pomenljiv naslov pomeni zaplet z ženskim imenom Katrca in avtomobilom, ki ima isto ime. Na odru hkrati nastopajo avtomehanik (Janez Roštan), zdravnik (Stane Zabukovec), pomočnik zdravnika (Peter Brlan), Katrca Hudoklin (Anica Gruden), Cene Hudoklin (Dušan Kocmur), hčerka Ceneta in Katrce (Erika Brlan) ter tašča Ceneta Hudoklina (Joža Mustar).
Zgodba govori o Cenetu Hudoklinu, ki ostane doma sam s hčerko, saj njegova žena hudo bolna leži v bolnišnici. Poleg tega pa je njegov avtomobil na popravilu pri bližnjem avtomehaniku. Zaplete se pri telefonskih pogovorih. Cene namreč zamenja telefonski številki avtomehanika in zdravnika ter tako preverja zdravje svoje žene Katrce pri avtomehaniku, stanje svojega avtomobila pa pri zdravniku. Sledi seveda ogromen nesporazum, ki gledalcem omogoči obilo smeha.
Zdaj že dobro poznana in uveljavljena dramska skupina iz Velike Loke se je tako znova izkazala z dobro pripravljeno igro in odličnim igranjem vseh nastopajočih. Do sedaj so po okoliških krajih nastopali z igro »Trije vaški svetniki«, ki je doživela že 23 uprizoritev. Pripravljajo pa še eno - zaključno - ponovitev te igre. Temu bo gotovo sledila še kakšna nova.
Za konec prireditve so nastopajoči prihranili presenečenje. Stanetu Zabu-kovcu so namreč za ves trud, ki ga vloži v dramsko skupino, podelili, kot so sami imenovali nagrado, »Viktorja za posebne dosežke«. Zabukovec seje ob tem zahvalil vsem, ki sodelujejo v skupini in dodal, da »brez dobrih igralcev in igralk tudi skupine ne bi bilo.«
Ob dobro pripravljeni prireditvi in vseh jedeh, ki so jih napekle vaške žene, ni kaj veliko dodati. Priča smo bili še enemu uspešnemu in dobro obiskanemu kulturnemu dogodku v Veliki Loki. Upamo, da jih bo še več. In če bo vedno toliko obiskovalcev, bodo gasilci iz Velike Loke morali začeti razmišljati o večji dvorani.
Kristina Zaje
NIKO MIHIČINAC K.D.
iPREMIČNIl
KOIOVVORSKA 3, 129P\6R0SUPLJE TEL: 01-786 56 60, W 01-786 56 65 GSM: 041-405\258 SMS: 405258@LINUX.M03im.SI J^@MIHICINAC-NEPRE^^rfE. SI
url: mWmmm=fflKtitfmNist
ii
(j^rftlBilto
- t\- ovi n* -n-iT^Mi.-fflfl-i. j m rfnvinm
POSVETUJETE PRI NAS!
Velikonočna razstava v galeriji Grad Boštanj  UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE
... ROKE, VRETENO, PISKROVEZNIŠTVO...
Razstava del učencev
keramične šole Boštjana Doboviška iz Žalne
IN BRALNI KLUB NA IZLETU
Že lani, v Kosovelovem letu, smo imeli v načrtu pot na Primorsko, v letošnjem aprilu pa smo namero izpolnili. Poln avtobus popotnikov je krenil po avtocesti proti Sežani. Za organizacijo izleta je poskrbela gospa Marija Tavčar s pomočnicami, za besedno-kulturni del pa članici Bralnega kluba. Pridne gospodinje so poskrbele, da v avtobusu nismo stradali.
Ker smo želni učenosti, smo vso pot v avtobusu poslušali 'referate' o Andersenu, ki je ravno na ta dan slavil 200-letnico rojstva, o Srečku Kosovelu in o Cirilu Zlobcu, dveh znanih pesnikih s Primorske, pa tudi legende, kako je nastal Kras, kako so vasice, kjer smo se vozili, dobile svoja imena.
Miljanka Simšič, Boštjan Dobovišek in Urban Magušar - Foto D. Samec
Boštjan Dobovišek živi v Žalni. Po poklicu je kovinar, popravljal je tudi staro pohištvo, vendar se od leta 1999 ukvarja predvsem z glino, je povedala Miljanka Simšič, profesorica matematike na srednji ekonomski šoli v Ljubljani in predsednica Društva keramičarjev iz Ljubljane. Mojster ima v Žalni svojo delavnico in od leta 2001 tudi šolo za vse, ki jih delo z glino zanima.
Gospod Dobovišek je predstavil svojega učitelja Urbana Magušarja. Spregovoril je tudi o razstavljenih izdelkih. Razvrstil jih je tako, kot poteka tudi pouk v njegovi delavnici. Najprej so bili razstavljeni 'ščipanci' (piching) - to je prva vaja v delavnici. Naslednji korak so 'kače', ki so jih učenci polagali drugega na drugega, da je nastala posoda. Na podoben način se dela posoda tudi z različno širokimi pasovi. Odreže se pas, pritrdi se ga na podlago, nanj se pritrdi naslednjega, dokler ni posoda dovolj visoka. Izdelek je lahko tudi živopisno obarvan z 'en-gobo' barvami. Lepi izdelki so tudi z intarzijami. Obstaja več vrst naravne gline (bela, siva, različnih odtenkov rjave, rdeča, črna), lahko pa dodajamo tudi pigmente (zelene, modre). Izdelki iz šamotira-ne gline so po 'raku' sistemu žgani pri temperaturi 950 °C. Posodo nato na hitro ohladijo in glina da posebne efekte. Posebne efekte dosežemo tudi s posteklitvijo ali glazuro. Posodo lahko tudi postružimo in dobimo pravo keramiko. Zadnja razstavljena posoda je že delo mojstrov na vretenu. Ni lahko izdelati iz kosa gline visoke posode.
Učenci mojstra Doboviška najprej izdelajo posodico za čaj, latvice, sestavljenke, vrčke. Ko obvladajo material, začnejo graditi na spretnosti na vretenu, višini posode in kakovosti izdelka.
Izdelki so slika učitelja, je dodala Miljanka Simšič, in razstavljeni izdelki so bili lepi.
Za glasbeno vzdušje na otvoritvi je poskrbel mladi violinist Primož Bra-tun. Ne le da je zaigral dve zahtevni skladbi čardaš in menuet na pamet, skladbe je tudi z besedo predstavil in tako s svojim nastopom navdušil vse obiskovalce.
Marija Samec
Prvi postanek je bil v Vilenici. Pot po 72 m globoki Jami, ki se strmo spušča navzdol, nas je navdušila in upehala. - Foto Marjan Trobec
V Sežani smo obiskali Kosovelovo 'konstruktivistično' opremljeno sobo in si ogledali multivizijsko predstavo. Zanimiv je bil tudi sprehod po mestu.
VTomaju nas je v Kosovelovi domačiji počakala oskrbnica hiše, kije Kosovelove tudi poznala. Njena predstavitev ni bila običajna, izvedeli smo za dogodke iz življenja te znane družine, o katerih ne piše v knjigah: kako je njegova koza pred Italijani govorila samo diplomatski francoski jezik, kako so šla dekleta k italijanskemu graničarju po prepustnice, ki so jih vzeli študentom, ko so se vračali iz Ljubljane domov, pa so ga prepričala, da smo Slovenci kulturen narod.
V Kobjeglavi sta zadišala Mipov pršut in teran in napolnila lačne želodce. Ogledali smo si tudi pršutarno in mogočno murvino drevo z umetelno obdelano krošnjo.Sprehod po Štanjelu nas je zopet zlačnil. Kosili smo v Špacapanovi gostilni v Komnu. - Foto Marjan Trobec
V Pllskavici smo obiskali kamnoseka Jerneja Bortolata Marjan Trobec
Na Kosovelovem grobu smo prebrali njegovo pesem in se tako poklonili velikemu slovenskemu pesniku. - Foto Marjan Trobec
Spacalova galerija v Štanjelu.
Ogledali smo si še Mladinski hotel v z evropskim denarjem obnovljeni, 400 let stari Slamčevi domačiji, pa seje že mračilo, ko smo se poslavljali od Krasa.
Marija Samec
JOŽICA SKLEPIČ NA LITERARNEM VEČERU V KNJIŽNICI GROSUPLJE
Pesnica gospa Jožica Sklepič je lani izdala svojo prvo zbirko pesmi Tam na samotnem gričku. Bralni študijski krožek jo je povabil, naj svoje delo predstavi na literarnem večeru. Menili pa smo, da je tema zanimiva tudi širše. In ker se krožek večkrat pridruži knjižnici pri njenih večerih, smo ob tej priložnosti zopet združili moči in pripravili prijeten večer.
Za uvod so zapele pevke Viva vox in ustvarile prijetno vzdušje v prepolni poročni sobi Koščakove hiše. Moderatorka večera Kristina Šircelj Oblak je za mizo pova-
bila pesnico Jožico Sklepič, ki je svoji prvi zbirki pesmi dodala tudi kar obširen uvod, poln spominov na bivanje na Taboru pri Ce-rovem. V prijetnem klepetu sta se sogovornici dotaknili mladostnih let, dela, družine, otrok in vnukov, narave, sprememb, ki so se v zadnjem času zgodile v naravi in v ljudeh. Branje njenih pesmi je ves čas spremljal na sintetizatorju gospod Stane Fux, ki je domiselno izbral ljudske melodije, vsebinsko skladne s prebrano poezijo.
V zadnjem delu večera pa je
nastopila še gospa Karolina Za-krajškova. Tudi sama piše pesmi, vendar se je ob tej priložnosti predstavila tudi kot bralka, ki želi svoje razmišljanje o prebrani knjigi deliti z drugimi.
Pogostitev sta pripravili Mara Podržajeva in Kristina Oblakova, gospa Sklepičeva pa je vsem obiskovalcem podarila rožice iz krep papirja, ki jih je sama izdelala, da je v prijetnem klepetu in druženju minil tudi ta, malo drugačen literarni večer.
Marija Samec
Krlst>na^ircelj.Oblakif=*Foto D. Samec
Nove knjige iz domoznanske zbirke v Knjižnici Grosuplje - 2
Šugman. Rajko: Hura, igrajmo se v prostem času:
Knnzmca .
Knjiga Ivana Laha (tudi Smarčana) iz mladostnih let.
Ivan Lah: STO LET POZNEJE
dediščina tradicionalnih ljudskih iger - sodobni šport, Ljubljana, Zavod za šport Slovenije, 2004
Avtor za uvod predstavi elemente športa v igrah, nato pa opiše stare, pogosto že pozabljene igre iz cele Slovenije. Ohranile so se v ljudskem izročilu, segajo pa v našo daljno preteklost, saj je o nekaterih pisal že Valvasor. S pomočjo seminarskih in diplomskih nalog študentov je zbral igre, v katerih je zaznati elemente športa, kot so: gibanje (motorika), igrivost, tekma, časten boj ter temeljijo na vzgoji, izobraževanju, napredku, razvedrilu, sprostitvi, prostovoljni udeležbi in obnovi telesne in psihične moči udeležencev. Odvisne so od okolja in časa, v katerih so nastajale.
Iz naših krajev so v knjigi opisane naslednje igre: Grosuplje: - Frcanje, Tančule; Stična: Spodricanje koze; Šentvid pri Stični: Čipko ugajet, Čipke prodajat, Golobčka zgajet. Golobčke zgajet, Hrib uzdigovat.
Opisane so igre, ob katerih so se sproščali otroci, pa tudi igre, ki so jih igrali ob posebnih priložnostih tudi starejši.
FRCANJE
Kraj dogajanja: ravna površina, pravokotnik Naprave in pripomočki: kovanci Pravila igre:
Na oddaljenosti od 5 do 6 metrov so postavili kamen in ciljali vanj. Kdor je bil najbližji, ne glede na to, kako se je kovanec odbil od kamna, je metal prvi, tako da si je moral vse kovance položiti na dlan in vreči denar v zrak. Že prej pa je bilo dogovorjeno, katere kovance lahko pobere.
Mikrolokacija: Grosuplje
TANČULE
Kraj dogajanja: ravna površina, pravokotnik
Naprave in pripomočki: kamen
Pravila igre:
Igralci narišejo šest kvadratov, po dva in dva vzporedno, ter z lokom na vrhu, ki povezuje zunanja robova petega in šestega kvadrata. Prvi igralec mora z desne strani s kamnom zadeti prvi kvadrat in tancati po eni nogi (ali sonožno poskakovati; odvisno od dogovora) po levi strani, se v zraku obrniti v polkrogu in se po desni strani vrniti. Ko igralec pride do polja s kamnom, ne sme stopiti vanj, ampak ga mora pobrati in polje preskočiti. Kdor je nalogo dobro opravil, vrže kamen v drugo polje na desni strani in igro nadaljuje. Če ne opravi naloge ali če stopi na črto, izpade.
Mikrolokacija: Grosuplje
Vir: Franc Žitnik, Grosuplje
Sandi Zalar: Hana, Videm Dobrepolje, samozaložba, 2005
Za letošnji kulturni praznik je učiteljica, slikarka, pisateljica, urednica in kulturna delavka izdala zbirko 16 novel z naslovom Hana.
V ospredju vseh zgodb je ženska, srednjih let, ki si pred ogledalom že prešteva gubice, a si še želi živeti. V noveli Lastovka avtorica razmišlja: "Torej čas vendarle obstaja, saj iz lepotic dela zrele gospe in iz prešernih mladcev kipari trebušaste gospode. Toda zakaj čas ne vzame z leskom tudi vseh naših sanj? Telo se stara, a v njem ostaja hrepenenje lastovke, da bi poletela. Ne moreš jo utišati, vedno znova si želi pod sinje nebo in vendar... čas vse spremeni."
Njene junakinje si dovolijo sanjati drzne sanje, ki jih je včasih težko celo sebi priznati. Trpijo in so obupane, ko izgubijo sanje in padejo zopet v običajno vsakdanje življenje, ki jih dolgočasi, kjer ne pomenijo dosti več kot kos pohištva, mimo katerega dan na dan hodijo njeni bližnji in ga niti ne opazijo več.
Moški liki so običajni, dolgočasni, ženski ne pomenijo več nobenega izziva, pa tudi mladi, lepi, skrivnostni, ki so zato toliko bolj vznemirljivi, a tudi manj zanesljivi in bolj zmuzljivi, Ženske so nad življenjem v glavnem razočarane, življenje jim nepovratno beži, ne da bi jim izpolnilo njihove sanje. Toda trdožive kot s(m)o ženske, se vedno zopet postavijo na noge, poiščejo ravnovesje v sebi in okolici in preživijo vse šoke, ki jim jih je naklonilo življenje.
"Branje vsekakor priporočam kot zdravilo za hrepeneče duše, kot vzpodbudo, da še ni vse zamujeno, kot tolažbo, da sanjati in sanje doživeti ni greh, je le zavest, da je za nas to življenje edino, enkratno in neponovljivo. Ne smemo se ga bati. Naj pljuska v nas z vso silo," je za zaključek svojega razmišljanja o knjigi novel Sandi Zalarjeve zapisala Betka Jamnik.
Sandi Zalar je svojo knjigo Hana predstavila v naši enoti v Dobrepolju. Na citre je igral njen nekdanji sodelavec Dušan Mazaj, svoje pesmi pa je brala njena sedanja sodelavka, slavistka in pesnica Helena Košir.
Marija Samec
RAoidr
ZELELMI VAL.
,1 a 97.0 Mhat
mm
Konec leta je običajno plodno obdobje za izide novih knjig. Tako je v lanskem decembru (rojstni dan je 17. december) izšla tudi knjiga: Lah, Ivan: Sto let pozneje : izbor mladostne kratke proze, Ljubljana, samozaložba. 2004, 209 str.
Lepa knjiga njegove mladostne proze je izšla v omejeni nakladi samo dvajsetih (20) izvodov, ki je izšla kot zasebna družinska izdaja, saj je besedila izbral, uredil in spremno besedo napisal njegov sin prof. Andrijan Lah, tehnična dela pa so prav tako izvedli sorodniki. Vsi izvodi, kot v podobnih bibliofilskih izdajah, so signirani. Urednik je poskrbel, da je izvod prišel tudi v Slovansko knjižnico, kjer je bil nazadnje zaposlen, pa na Filozofsko fakulteto. Primerek pa ima tudi naša Knjižnica Grosuplje. In to so vsi izvodi, ki so našli pot v knjižnice. Narodna in univerzitetna knjižnica knjige namreč nima.
V knjigi je tudi Lahova fotografija iz leta 1904, na ovitku pa še ena iz bližnjega obdobja. Knjiga je spominsko posvečena stoletnici njegove mature: 1903 - 2003.
Pisatelj in publicist dr. Ivan Lah je bil rojen 9.12.1881 sicer v Trnovem pri Ilirski Bistrici, vendar se je oče, ko je pustil tamkajšnjo davkar-sko službo, leta 1882 z družino preselil v Šmarje, od koder je bila doma žena Jera (rojena Smole). Tako je mali Ivan Lah svoje rosno otroštvo preživel v Šmarju in tu obiskoval osnovno šolo, nato pa se napotil na klasično gimnazijo v Ljubljano (1895-1903), študij slavistike in filozofije pa je kronal z doktoratom v Pragi pri znanem T. G. Masarvku (1910). Služboval je kot časnikar in nato je poučeval na liceju. Umrl je 18. maja 1938, pokopan pa je na ljubljanskih Žalah.
Že v času, ko je obiskoval gimnazijo, je začel objavljati prozo in epske pesmi.
V tej knjigi, kjer je urednik gradivo razdelil na dva dela, je v prvem delu zajeta proza, ki je bila objavljena v Domu in svetu (1901-1905), drugi del pa sestavljajo v Slovanu objavljene novele (1905-1914). Tako lahko opazimo tudi njegov idejno-politični premik od katoliške revije k libe-ralnejši reviji Slovan.
Urednik in literarni zgodovinar Andrijan Lah je dodal obsežno spremno besedo z naslovom: Od domačijskega realizma do vznesene (novo-(romantičnosti.
Iz Doma in sveta je tu ponatisnjenih 9 zgodb, iz Slovana pa 11. Večinoma jih sam imenuje slike po tedanjem običaju, v kratki prozi pa bi jih opredelili kot zgodbe, črtice in tudi novele.
Tematsko se dotika osebnih usod, njihovih razmišljanj in ljubezni ter trpljenj, epskim zgodbam pa običajno dodaja svoje meditativne vstavke. Dogajanja so postavljena v vaško in mestno okolje, tudi meščanske salone, pogosto pa se dotakne tudi socialne tematike.
Poskušal sem slediti, kje vse upodobi kraj svoje mladosti, Šmarje. Tako natančno kot v njegovem romanu Uporniki, kjer dogajanje povsem na začetku postavi v Šmarje ('Na svetega Mihaela dan leta 1827 je jahal proti večeru po cesti od Šmarja do Sapa čuden jezdec'), v teh zgodbah tega ne stori nikjer, niti v izpuščenih zgodbah. Krajev dogajanj se ne da določiti, bolj slutiti jih je mogoče (npr.: na robu barja, str. 17). Pogosto se jim le bežno posveti.
Večkrat pa omenja Dolenjsko. V črtici 'Sanje o domovini' iz tujine gleda domov in označi domovino in pesem: "Misli gredo in vasujejo v tihi noči na Slovenskem, v tihi dolenjski zemlji. - Globoko v srcu si ostala ti, domovina. - Po planjavi se oglasi pesem, pesem naroda, otožno-vese-la. Kaj vse je v tej pesmi? Vsa duša naroda, vesela, polna odmevov, kot zemlja njegova, polna smeha in radosti, in vsa nesreča ji je nič...." (str. 68).
Pogost motiv, kar simbol, pa mu je pot, cesta.
Tako se temu motivu posveti tudi v zadnji tu objavljeni zgodbi V kraljestvu desetega brata: "Pozdravljene, dolenjske ceste! Kadar se spomni misel na vas, zahrepeni po vas srce. Pozdravljene ve in vaša sladka pesem!
V zgodnji mladosti sem vas slutil v daljavi, ko ste se svetile v sijaju jutranjega sonca. Od griča do griča ste se izgubljale in vodile v neznani svet. Gledal sem vas iz daljave in čakal dneva, ko bom stopil na vas.
In prišel je čas." (str. 191).
In tako je prišel čas, koje pisatelj Ivan Lah spet stopil do naših vrat s svojo mladostno prozo in nas nagovarja z usodami tedanjega časa. Radovedni bralci iz domačih krajev pa bodo morda zasledili sledove ljudi iz svoje mladosti ali pripovedovanj starejših.
In kot rečeno - lepa in redka knjiga je dosegljiva tudi v naši Knjižnici Grosuplje.
D. Samec
V letošnjem letu je Radio Zeleni val posodobil predstavitveno stran na spletu, vsebino odkrijete pod naslovom www.zelenival.com. kjer lahko ažurno sledite informacijam in delu radijske ekipe ali se priključite na in-ternetni radio. Glede na odzive poslušalcev je RZV s spletnim radiem zadel žebljico, saj seje mreža poslušanosti razrasla preko meja slišnosti v Sloveniji in tudi širše. Poslušalci so brskali po elektronskih straneh in poslušali internetni radio v Švici, Kanadi, Ameriki, Angliji, Belgiji, Avstriji, Rusiji, Južni Afriki, Turkmenistanu, Jugoslaviji, Argentini, Nemčiji, Italiji, Franciji, Tajski, Bosni in Hercegovini, na Poljskem, Hrvaškem, Norveškem, Finskem, Nizozemskem, Madžarskem, Češkem, Slovaškem, Japonskem in na Sejšelih.
Radio Zeleni bo letos obeležil desetletnico obstoja, odkar seje 13. oktobra 1995 prvič oglasil iz skromnega studia na Polževem. V avgustu, predzadnji vikend, bo celoletno praznovanje preraslo v tradicionalno rojstnod-nevno prireditev na letališču v Šentvidu pri Stični. Tridnevno rajanje bo podprto s pestrim glasbenim programom za vse okuse in generacije! Že sedaj pa radijci svojim zvestim poslušalcem vsak dan pripravijo presenečenje v obliki nagradnega kviza, h kateremu so pristopili tudi domači in drugi sponzorji.
Posebno pozornost pa je direktor in odgovorni urednik Boris Peterka namenil dobrodelni noti. Kljub veselju ob dolgoletni poti majhnega zelenčka, ni pozabil na vsakdanjo človekovo stisko, predvsem pa tegobe tistih, ki jih je življenjska usoda zaznamovala z nepopravljivim udarcem. Ker se direktor in sodelavci radia nedvomno zavedajo, da nasmeh lahko pomeni več kot marsikatera dobrina - še posebno pa nasmeh človeka, ki mu v stiski ponudiš roko in ne prezreš njegove bolečine - seje radio ob jubilejni obletnici namenil začrtati novo pot. Roko in srce je odprl dobrodelnosti. Na radiu Zeleni val znajo deliti nasmehe, zato so v božično-novoletni humanitarni akciji, ki je postala tudi krovna akcija Radia Zeleni val, postali glas vseh tistih, ki so pomagali z zbiranjem sredstev za nakup prilagojenega osebnega vozila za 24-letnega invalida s Škofljice, ki ga je bolezen zaznamovala že ob rojstvu. Zato je Radio Zeleni val sklenili podpreti dobrodelno akcijo zbiranja sredstev za nakup vozila, s katerim bi bolni mladenič nemoteno obiskoval rehabilitacijo in užil vsaj kanček brezskrbne mladosti.
S pomočjo Radia Zeleni val seje v sklad za Roka nateklo prek dveh milijonov tolarjev pomoči, k akciji pa so vestno pristopili posamezniki, društva in organizacije iz Grosupljega in Slovenije.
Barbara Pance
Pripovedi iz Grosupljega in okolice -13.
VAŠKI POSEBNEŽ
V spominu pripovedovalcev še vedno živijo ljudje, ki so bili nekaj posebnega, drugačni, kot so bili v povprečju drugi vaščani. Razmišljali so drugače, živeli so na svoj način, obnašali so se po svoje in ne po ustaljenih družbenih normah. Običajno niso bili slabi ljudje, le sprejeti jih je bilo treba take, ko so pač bili. Najbolj znan tak dolenjski 'junak' je Krjavelj. Vendar je tudi v Grosupljem živelo kar nekaj vaških posebnežev, ki so vredni spomina. Nekaj sem jih poznala tudi jaz.
Otroci smo Gustlna imeli radi. Zmeraj nas je prosil, naj mu lovimo čmrlje. Pa smo šli tja, kjer so rasle divje koprive. Tam je bilo vedno polno čmrljev. Lovili smo jih kar v robčke ali pa v kakšne večje liste, največkrat v lapuho-ve. Saj so nas čmrlji zmeraj popikali, pa nas to ni ustavilo. Kadar je prišel in prosil, smo mu šli lovit čmrlje. Spravljal jih je v majhne škatlice, pogosto kar v vžigalične. Nikoli ni povedal, za kaj jih potrebuje. Pred leti pa sem slišala zgodbo, ki mi je razjasnila skrivnost Gustljevih čmrljev. Povedal mi jo je Ivan Kadunc s Sel pri Šmarju-Sapu.
Gustl je bil zanimiv človek. Sem ga enkrat videl, kako je hodil po njivi, pa nekaj mahal z roko. Pa sem šel pogledat, kaj dela. Pa je čebele lovil. Sem ga vprašal, kaj mu bodo, pa je rekel, da bi rad novo vrsta ustvaril, da bi bile bolj pridne. "Te bodo dobre, ki so tako pridne, da med nabirajo," je rekel, "pa jih bom križal s čmrlji, da bodo velike. Koliko bo šele potlej medu!"
Tudi v spominu moje mame Marije Vintar živi ta zanimivi človek. Poleg čebelarstva seje ukvarjal tudi s popravljanjem ur.
Po vasi je hodil posebnež Gustl, ki je popravljal ure. Prišel je k hiši in vprašal: "Mat', imate kakšno uro za popravit'?"
Moja mama mu je dala staro stensko uro. Pa je dolgo ni prinesel nazaj. Ko ga je mati spet slučajno srečala, mu je rekla, naj prinese uro nazaj.
"Saj sem jo popravil. Jo bom prinesel," je rekel.
Pa je kar dolgo trajalo, da jo je prinesel. Če mu nisi rekel, je pa tudi ni prinesel. V svoji delavnici je imel vse stene polne ur, vse je klenkalo in ropotalo, bilo in kukalo.
Marija Samec
NAJBOLJŠI ČLOVEKOV ŠTIRINOŽNI PRIJATELJ NI STOL - AMPAK PES!
V nedeljo, 10. aprila se Je s pestro prireditvijo zaključilo 11. svetovno prvenstvo psov v sledenju FCIIPO-FH, ki ga je organiziralo Kinološko društvo psov siedarjev iz Grosupljega
Svečana otvoritev prvenstva je potekala v četrtek, 7. aprila popoldne, na parkirnem prostoru blagovnice TUŠ. Povorka tekmovalcev s psi in vseh strokovnih sodelavcev, sodnikov in polagalcev sledi seje Grosupeljčanom predstavila ob zvokih godbe iz Stične. Prvenstvo je svečano odprl Denis Kuzelj, predsednik Kinološke zveze Slovenije, kulturni program so popestrile Šmarnice iz Šmarja-Sapa, po svečani zaobljubi tekmovalcev pa je sledilo še žrebanje štartnih številk.
Trije tekmovalni dnevi so postregli s kopico presenečenj, saj so morali tekmovalni pari na travnikih ljubljanskega Barja pokazati vse svoje sposobnosti, telesno in psihično pripravljenost, zraven pa je morala imeti prste vmes tudi športna sreča, da so tekmovalci sploh dosegli minimalno število točk in se uvrstili med pozitivno ocenjene. V končni razvrstitvi jih je tak izid doseglo le devet od 33-ih tekmovalnih parov. Potek sledenja, ki smo ga opisali že v prejšnji številki našega časopisa, je bil naporen tudi zaradi izredno slabega vremena, ki je verjetno tudi krojilo razplet tekmovanja. Dobro pripravljeni psi, kot je bila tudi slovenska psička Zala, pa se niso pustili motiti neprestanemu dežju in so uspešno »izr delali« sledi.
Zaključna slovesnost seje pod vodstvom Saša Novaka odvijala v nedeljo, 10. aprila, v dvorani Brinje in bo verjetno ostala v lepem spominu številnim obiskovalcem, saj je bil spremljevalni program nadvse pester. Pričeli so ga člani otroške folklorne skupine iz Račne pod vodstvom Olge Gruden, sledil je nastop Pie Adlešič, mlade zmagovalke v disciplini »junior handling« na največji svetovni razstavi psov Crufts v Angliji (prikaz vodenja psa na razstavi). Kinološko društvo Krim je zastopala skupina devetih vodnikov psov, ki so prikazali poslušnost psov in njihove spretnosti tudi pri nalogah, ki niso tako zelo »pasje«, na primer igranje klavirja ali pospravljanje predmetov v košaro. Lana Premk se lahko pohvali, da
NAZIV SVETOVNEGA PRVAKA V TEKMOVANJU PSOV SLEDARJEV SLOVENCU DANIJELU LIPIČU IN NJEGOVI PSIČKI ZALI
njena zlata prinašalka pleše: ob zvokih ritmične glasbe sta dokazali, da je ku-ža lahko spremljevalec tudi pri plesu. Jasna Šporar iz KD Krim je svojo mlado avstralsko ovčarko s pohvalo in nagrado izšolala tako popolno, da sta lahko prikazali vaje na označeni stezi brez besed: psička Blum je namreč sledila vodnici le na podlagi gibov, pogledov, korakov. Vrhunec službene usposobljenosti psov siedarjev je prav gotovo iskanje minsko-eksplozivnih sredstev in nedovoljenih drog, s čemer se ukvarjajo pripadniki Vojaške policije Slovenske vojske. Dva od njih sta s svojima psoma pasme belgijski ovčar pokazala prav to: v nekaj minutah sta preiskala del dvorane in pokazala svojima vodnikoma, kje se skriva nevarna snov. Za zaključek uvodnega dela prireditve so poskrbeli člani Slovenskega kluba za bernske planšarske pse: štiri psičke in en samec so v dvorano pripeljali vozičke, opremljene s posodami za mleko, kot jih še danes videvamo v Centralni Švici, na enem od vozičkov pa sta sedela otroka, ki ju je psička z veseljem popeljala naokrog. Ves program je na vsakem koraku poudarjal povezanost človeka s psom in njuno preprosto, več kot deset tisoč let staro skupno zgodovino.
V povorki, ki so jo popestrili mladi folkloristi iz Račne, se je nato zvrstilo v dvorani vseh sedemnajst reprezentanc. Podelitev priznanj in razglasitev najboljših je okronala slovenska zmaga in ob državni himni seje marsikomu orosilo oko. Med svetovnimi kinološkimi velesilami sta se po napornem tridnevnem tekmovanju v težkih vremenskih razmerah na najvišjo stopničko povzpela Danijel Li-pič in njegova Zala Žitkova iz Beltincev. Za njim sta se uvrstila Šved Leevi Jussin-niemi in Slovak Jožef Balaž. Predsednik častnega odbora prvenstva, minister za obrambo R Slovenije Karel Erjavec, je prisrčno nagovoril prisotne in podelil veliki kristalni krožnik, ki ga je prispevala Steklarska nova iz Rogaške Slatine, prvo uvrščenemu posamezniku. Zlatarstvo Gros tudi tokrat ni manjkalo - zmagovalec seje okitil tudi z zlatom. Nagrado za drugo mesto je podelil Eberhard Stras-ser, predsednik tehnične komisije FCI, za tretje mesto pa Brane Puš, predsednik prireditvenega odbora. Slovenija je ekipno zasedla tretje mesto pred Italijo in prvo uvrščeno Slovaško. Ekipi na najvišji stopnički je veliki kristalni krožnik podelila predstavnica generalnega sponzorja Hana Ana d.o.o. - Techni-Cal, Tatjana Ču-
den, drugo uvrščena ekipa je prejela priznanje iz rok Marka Podvršnika, direktorja uprave Občine Grosuplje, ekipi na tretjem mestu je priznanje podelil župan občine Ig. Janez Cimperman. Vse ekipe so prejele tudi pokale. Slovenska tekmovalna ekipa je ob koncu predala zastavo mednarodne kinološke organizacije FCI predstavnikom organizatorja prihodnjega 12. svetovnega prvenstva, ekipi iz Avstrije. Z oceno in zahvalo Braneta Puša in nagovorom Vlada Gerbca. uradnega delegata Kinološke zveze Slovenije, seje prvenstvo uradno zaključilo, misli vseh sodelujočih pri tem velikem projektu pa se bodo vrtinčile še nekaj časa.
Udeleženci prvenstva in njihovi štirinožni sotekmovalci so se preizkusili v najbolj neprijaznih vremenskih razmerah, a so vsi zapuščali Grosuplje z izrazi zahvale in navdušenja nad tako popolno organizacijo prvenstva. Strokovni delavci na sledi iz različnih slovenskih krajev, ki so prepešačili travnike ljubljanskega Barja po dolgem in počez, so kazali vidne znake utrujenosti, a se kar niso mogli posloviti. Sodelavci s področja administrativne in tehnične podpore (z nepogrešljivima Darjo Puš in Janijem Tomažinom na čelu) bodo opravili še en zalogaj dela, preden bodo lahko dokončno pospravili dokumente in pripomočke v kot. Vsi pa so si bili edini: Grosuplje že dolgo ni dihalo v tako enotnem ritmu. Kjerkoli je kdo od pripravljalnega odbora zaprosil za pomoč, je bil brez velikih besed prijazno sprejet. Župana občin Grosuplje in Ig s sodelavci sta se izkazala kot odlična gostitelja. Stkala so se nova prijateljstva, ki se bodo še naprej kalila v skupni ljubezni do psov. Zavest, da je bilo veliko delo s pomočjo mnogih sodelujočih opravljeno zavzeto in predano, povezuje z nevidnimi nitkami v eno samo veliko, psom in ljudem priiazno družino.
Razglasitev rezultatov - ekipno.
NADALJEVANJE (2/KONEC)
Kakšen je po tvojem mnenju odnos Kubancev do tujcev, tako v pozitivnem kot tudi negativnem smislu?
Na splošno so izredno prijazni in pripravljeni pomagati urediti, da kar koli pač potrebuješ, tudi dobiš. A na koncu se v veliko primerih zgodi, da pričakujejo plačilo. Splošna klima je, da so zanje vsi turisti enaki, pa naj bodo tisti, ki pridrvijo na enodnevni izlet v mesto iz ali inclusive hotela, ali pa taki, kot sem bil jaz, z nahrbtnikom, ki pač išče cenejši način spoznavanja dežele. Že to, da v eni roki nosiš fotoaparat, ki je zanje velika dragocenost, v drugi pa plastenko ustekleničene vode, ki sejo dobi samo za dolarje, si v njihovih očeh »kokoš, ki nese zlata jajca oz. dolarje« in jo je treba čim bolj na čim lepši način obrati. Kajti kakšnega posebnega nasilja nad turisti ni, razen verjetno izjem, saj policisti stojijo dobesedno na 20 m predvsem v Havani in Santiagu de Cu-bi, in za nadlegovanje turista se gre na Kubi v zapor. Je pa različno od kraja, kjer si in pa seveda niso vsi ljudje enaki. Lahko povem dva primera. Prvi seje zgodil v Holguinu. Vstopila sva v neko povsem realsocialistično trgovino, kjer so v vitrinah prodajali drobne predmete iz lesa, po obešalnikih so viseli slamniki, police so bile polne raznih čevljev in cokel. Tistih nekaj ljudi, ki so bili v trgovini, naju je samo postrani gledalo. Pogledal sem malo naokoli in pod stropom zagledal velik plakat s kljukastim križem in napisom »vse blago iz Evrope je od fašistov«. Obrnila sva se in odšla ven, saj sva bila Evropejca, torej nezaželena.
Drugi primer sva doživela, ko sva prišla okoli četrte ure zjutraj na avtobusno postajo v Ciego de Avilu. Čakalnica je bila polna ljudi, predvsem delavcev, ki so čakali avtobuse za na delo. Zapletla sva se v pogovor z dvema gospodoma. Bila sta tako prijazna, da sta naju podučila, kako priti do številke za vstop na avtobus, ugotovila sva, da z dolarji ne moreva plačati, tako mi je eden izmed njiju pomagal zamenjati njihove pesose v drobiž, da sem kasneje lahko kupil vozovnico za »camello«. Na koncu nista hotela ničesar. Bila sta vesela, da sta lahko klepetala z nama in to je bilo vse. Sem pa bil večkrat tudi presenečen, saj jih je kar nekaj vedelo, če si jim malo pomagal z imenom bivša Jugoslavija, za našo deželico.
Zagotovo si se vrnil poln vtisov in doživetji. Kako bi sedaj, ko je pot za tabo, ocenil življenje Kubancev?
Kubanci živijo v sistemu, kjer so vsi enaki, vsi so, za naše razmere, revni, predvsem mislim materialno. Tako da če si želijo privoščiti kakšno dobrino, morajo nekako priti do dolarjev, najlažje preko turistov, načinov je več, kot vodiči po mestu, z nuđenjem različnih uslug, oddajanjem sobic v stanovanjih in pa tudi s prikrito prostitucijo, tako žensko kot moško. To vem iz lastne izkušnje, saj ko sem pohajkoval zvečer sam po Havani, se mi je v dobrih dveh urah ponudilo pet žensk, od tega ena, ki ni imela več kot petnajst let in ko sem jo zavrnil, mije ponudila svojega prijatelja, češ če že ne maram biti z žensko. Vse sem gladko zavrnil.
Država jim zagotavlja preko živilskih kart osnovno hrano, ki pa jo je za 14 dni, za ostale dneve v mesecu se morajo znajti. Nekateri so lačni. Zagotavlja jim brezplačno zdravstvo, pa vendar, ko jim zdravnik napiše recept za zdravila, jih v lekarni ponavadi nimajo, seveda če imaš dolarje, se tudi zdravila čudežno pojavijo. So zelo dobro izobraženi, saj jih veliko obiskuje šole in konča fakulteto. Nato nastane problem zaposlitve. Pogovarjal sem se s taksistom, ki je inženir elektrotehnike, ni dobil službe, tako da vozi taksi že petnajsto leto za 15 dolarjev na mesec.
Država jih ne omejuje, da bi potovali po svetu, vendar že zbiranje dokumentov stane toliko, da povprečen Kubanec v celem življenju ne zasluži za-
nje, potem pa je tu še letalska karta, ki stane celo premoženje, če že pride tako daleč, da si priskrbi vse omenjeno, ga na koncu čaka še zaslišanje, na katerem mora odgovoriti na cca 200 različnih vprašanj, če na katere ne odgovori pravilno oziroma izpraševalec ni zadovoljen z odgovori, ni nič s potovanjem. Tukaj so izjeme predvsem športniki in kulturniki.
Sicer pa država nadzoruje in programira dobesedno vse začne že v vrtcu z učenjem revolucionarnih pesmic in potem tako naprej, zveni znano. Prepovedane so stvari, ki so za nas samoumevne, na primer satelitska TV. Kubanci lahko gledajo samo dva državna programa. Prepovedano je povabiti tujca na obisk domov, če nimajo uradno prijavljene sobe za oddajanje. Ne smejo voziti tujcev v svojih avtomobilih, če jih že imajo. Legitimiranje s strani policije je povsem nekaj normalnega, zato imajo Kubanci vedno pri sebi dokumente.
Prepovedan je internet oz. samo določeni ga imajo - profesorji, državni uradniki - pa še te nadzorujejo, prav tako mednarodne telefonske klice. Primer gospe, pri kateri sva stanovala v Havani, pove veliko, saj je bila kaznovana z odvzemom službe, prav tako njenih pet sorodnikov. Razlog: pobeg njene sestre s čolnom na vesla preko morja v ZDA. O politiki, predsedniku in sistemu se noben Kubanec ne pogovarja na ulici ali v javnosti, saj je ogromno policistov tudi v civilu, ki prisluškujejo naokoli. Za štirimi stenami pa lahko izveš, da so naveličani vsega, da si želijo boljše življenje, ki pa ga večina pozna preko TV limonad, kar seveda ni realno, vendar mislijo, da se pač v ZDA in Evropi živi tako. Prav tako spregovorijo o rasni nestrpnosti med črnim in belimi, ki jo uradno ni, pa vendar je prisotna. Za vse probleme, kijih pestijo, krivijo nepravične sankcije, ki jih vršijo ZDA že štirideset let. Vsi pa z negotovostjo pričakujejo dan, ko bo predsednik Castro zapustil ta svet in ko se bodo verjetno na Kubi zgodile spremembe, kakšnih pa si noben ne upa napovedati.
Veseli so tudi, ko jim pustiš kakšen kos oblačila, mikice, ženske so vesele spodnjega perila, šampona, zobne paste, zdravila, kijih ne rabiš več, kemičnih svinčnikov, zvezkov in seveda v deželi tobaka nima skoraj noben vžigalnika ali vžigalic, zato so le tega tudi veseli, po drugi strani pa večina njih tako naveže stik s tabo, da te vpraša, če imaš ogenj ali od kod si, »amigo«, že naslednji trenutek pa ti želi nekaj prodati!
Kaj ti bo od tega potovanja najbolj ostalo v spominu?
Povsod, kjer sva stanovala, so se izkazali za odlične kuharje predvsem morskih jedi. Kuba je čudovita dežela s prelepimi plažami, nepreglednimi polji sladkornega trsa, plantažami tobaka, kave in ljudmi, ki kljub vsemu živijo umirjeno, brez naglice uživajo v druženju, salsi in se jim problemi, kakršne imamo mi vsakdanjem življenju, zdijo kot nekaj nemogočega, saj imamo svobodo in denar. V spominu mi je ostal predvsem promet in vsa mogoča prevozna sredstva, s katerimi sem se vozil, kočije, taxi-kolesa, taxi-motorji, stari avtomobili, vlak, razmajani avtobusi... ter seveda tudi lik Che Guevare, ki ga je videti dobesedno z vsake zgradbe, plakata.... Kubancem resnično pomeni veliko.
Za konec naj dodam: Kuba je velika in zelo različna dežela, tako da jo vsak doživi po svoje, predvsem pa je odvisno, kaj želiš na njej doživeti.
Pogovor pripravil Matjaž Trontelj
Izdelava cigar »kubank«.
S svojim smehom vsakega osrečiti si znala, a pred usodo sama, nesrečna si ostala. Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala. Smrt te vzela je prerano. V srcih naših boš ostala.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in boleči izgubi naše predrage žene in mamice
MARJETKE PRIMC
z Bleja pri Grosupljem
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom ter prijateljem, ki
so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku Antonu Hostniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevskemu kvartetu za petje med mašo in pogrebom.
Hvala vsem, ki ste bili in ste še z nami v teh naših najtežjih trenutkih.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta in dedka
ANTONA GRAMCA
iz Grosupljega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za
tolažilne besede, pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, darove Cerkvi in svete maše.
Hvala sosedu Jožetu Duši in sestri Mileni Viršek in njeni družini za pomoč v težkih trenutkih. Hvala ZD Grosuplje za obiske v času bolezni.
Hvala Čebelarskemu društvu Grosuplje za organizacijo in izvedbo pogreba. Hvala čebelarju g. Marjanu Zaviršku za poslovilni govor.
Zahvala g. župniku Francu Šuštarju za obiske na domu in opravljen obred.
Zahvala vsem, ki ste z nami sočustvovali in ga spremenili do njegovega preranega groba.
Žena Marjana, hčerki Marija, Brigita in sin Igor z družinama
PO JUŽNI AMERIKI • BARILOCHE
Ko si že v Argentini, v ELCALAFATE, je le nekaj ur vožnje z letalom v ta turistično najbolj odmeven kraj v Argentini. Že z letala opaziš zasneženo belo hribovje, čeprav je začetek koledarskega poletja. Tu v okolici so najbolj imenitna argentinska smučišča, samo smučarijo pa tu zaznamujemo tudi Slovenci. Ne samo s tem, da poleti hodijo naši sem trenirat. Tu so Jurmanovi potomci z Dola, z žičnicami in Ski hotelom. Že nekako 200 let je, od kar so prišli Evropejci z goratih delov. Slovenci smo prišli sem malo pozneje.
Letalo že leti po stezi, vse je tu bolj zeleno kot druge v deželi Argentini. Zapletov tu na letališčih ne poznajo. Tu pristaneš, tu je tvoj hodnik, tu bodo prišli po traku tvoji kovčki in tu odideš, vse kot treba. Avtobus čaka, prtljago ti iz rok jemljejo in jo nalagajo v avtobus z nasmehom. In na pot, po trdi cesti, po materi zemlji, ki je vse bolj prijazna kot širno nebo. Tu je bližajoče mesto, cvetje in zelenje s črtami leti mimo okna. Mesto ob vodi, no ni ravno morje, voda in ladje pa so. Mi se nastanimo v hotelu, kot se zares spodobi, ob vzpetini, ob katedrali, kjer smo romarji. Pa tudi ime hotela »Milan« pove. da smo doma. Sobota je, vodja pove, da bo jutri maša s tukaj živečimi Slovenci. Maša bo slovenska, za nas prav vsakdanja, saj sta z nami dva duhovnika. Peter pove, da domačega gospoda Branka ne bo. Nas bo pa jutri on sam popeljal v svojo špansko faro. Do tu smo šli kar peš od hotela, saj je mesto in za nas vse zelo novo.
Mesto je lepo. čisto, trgovine kot v raju, tudi cene so za nas kar ugodne. Vse je zelo zeleno, saj je, kjer je le mogoče, trata ali drevesa. Že nas je za primeren avtobus in še naši rojaki. Pred mašo in med njo smo se le bolj ogledovali. Po maši pa je stekla beseda. Midva sva imela nekako malo dolžnost poiskati Jurmanove. To ni bilo težko, saj je bila prva gospa, ki sva povprašala o Jurmanovih, že prava. Še malo besed in že pridejo še njeni trije otroci, dva sta bila tudi ministranta.
Zdaj pa naprej. Vodiča imamo argentinskega, pa ne govori po naše, ne po nem-
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Nič več ni tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja.
Prav tiho si zapustil nas, dom, družino in prijatelje. Za vedno zdaj odšel si tja, kjer ni ne solz in ne gorja.
ZAHVALA
ob nenadomestljivi In boleči Izgubi našega ljubega moža, očija, dedlja in brata
SLAVKA ZAJCA,
po domače Špeharjevga Slavca iz Hrastja pri Grosupljem,
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za iskreno pomoč ob njegovi prerani smrti ter za izrečene besede vzpodbude in tolažbe. Hvala vsem, ki ste darovali za cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Še posebej prisrčna hvala Veri in Ladu Omahen, Lučki in Jožetu Mehle ter Veri in Marjanu Okom za nesebično pomoč v teh najtežjih trenutkih.
Hvala vsem njegovim sodelavcem Elektro Ljubljana okolice, še posebej gospodu Boju Stefanoviču za iskrene besede slovesa in tolažbe.
Hvala gospodu župniku Jožetu Mrvar za lepo opravljen obred ter pevcem za ganljivo zapete pesmi.
Spomin na njegovo dobroto, vedrino in človeško toplino bo za vedno ostal z nami.
Vedno njegovi: žena Ivanka, hčerke Katja, Darja z Lukom, Mateja z možem Mirom in Marija z možem Jožefom, vnukinja Zala ter brat Stane in sestra Marija.
Kdo pozabil bi gomilo, ki v njej zlato spi srce...
V SPOMIN
Dvajsetega aprila je minilo 10 let, odkar je od nas odšel naš najdražji
MILAN UUBIČ st.
Z ljubeznijo hranimo spomin nate in v tem spominu živimo svoje življenje naprej.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu namenite prijazno misel.
Njegov/ najdražji
ško. »Škoda,« pravim, »da nimamo slovensko govorečega vodnika.« »Ni problema,« pravi dama, ki seje med pogovorom približala. »S kolegico sva bili sošolki, je tudi slovenskega rodu, govori pa ne več slovensko. Z mano pojdite domov, tam bo mama pokazala Slovenski planinski dom, malo starega, malo novega, ravno v gradnji smo.
Jaz pa se med tem preoblečem. »Kot vodička je imela tudi uradno priponko. In na pot v hribe v okolico Bariloche. Ob jezeru, pravi, so naše ladje, zdaj stojijo že dve leti, ker nimamo koncesije. »Jo imajo oni,« in pokaže malo stran.
Mi pa na žičnico in v gore. Ko si na sedežnici, ni ravno visoko, ob drevesih in grmičevju pa se vidijo napisi teh rastlin v domačem in latinskem jeziku, prijazno, mar ne. Na vrhu tu še ni snega, je pa lep razgled na mesto in okoliške vrhove in jezera v dolini.
Naprej kosilo v veliki, leseni restavraciji, ki je res ogromna. Nosilni stebri so kar skoraj meter debeli in še pa še visoki. V gozdu so borovci tudi skoraj do 2 m premera, tudi storži so temu primerno veliki, debeli kot rokometna žoga.
Vodička opiše vse vrhove, tudi pokaže dve slovenski koči na visočjih. Pa lepo golf igrišče s hotelom za državnike ob gozdu. Mnogo jih je naštela med njimi, tudi g Clintona.
Danje mimo, lepo seji zahvalimo. Vsak po svoje poravnamo njeno prijaznost in na svidenje.
Jutro naslednjega dne. G. Branko Jan je že ob osmih s svojim kombijem pri hotelu. »Zdaj pa k meni, v mojo špansko faro. Ta je tu v predmestju, ki je pravo nasprotje mestnem blišču, niti uro hoda stran, ni asfalta, vse je prašno, da bi se izgubil. Ja, to je resničnost Amerike. Roka z roko -.bogastvo in skromnost. Njegova cerkev je v gradnji. Za božjo službo je že urejeno, v bistvu ji nič ne manjka, je pa za nas novo. Ni lestencev, ni blišča, je pa skromna in prijazna. Napisi so v tukajšnjem jeziku. Stolov in klopi ni, so nažagani trklji, postavljeni pokonci in na njih se lepo sedi. Res enkratna je tudi oltarna miza in prostor za nagovor. Podstavki so iz okame-nelega lesa. To je pravi kamen, ne več les, saj tudi premog ni več les. To stanje lesa smo že večkrat zasledili v tej deželi. Jaslice postavijo že v poletju, da si jih lahko ogleda več ljudi.
»Vsa dela opravimo sami. Vodimo tudi karitas za pomoč revnim. Tu pri meni ali nas ni nič zastonj. Vsak, ki kaj dobi, s prostovoljnim delom odsluži brez beležke.
Gospod nadaljuje:«Tole poskušam odkupiti od občine. Za nogomet bomo imeli. Tu je ta velika privlačnost. Pogovori so že pri kraju in tudi gradbeniki, ki mi bodo doline in skale uredili, tudi v dogovoru. Cilji so vedno oddaljeni, želje pa še bolj.« Na vprašanje, kaj ga je pripeljalo sem, pravi, da ne ve.« Upam, da so besede najbolj prave iz ta velike knjige: »Glej, prihajam, da izpolnim tvojo voljo, gospod.«
S skupno mašo smo zaključili naše srečanje. Gospod po svojem delu, mi pa pot pod noge in na letalo, saj so tu med naselji velike razdalje.
Marjan Šircelj
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice in prababice
MARIJE ZAJC
iz Grosupljega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in darove za cerkev in svete maše, nam pa izrekali ustna in pisna sožalja. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji pogreba, pevcem za prelepo petje, organistu Rolfu Bobnu, gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred, gospema Malči Žitnik in Vidi Vovk za ganljive poslovilne besede.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti drage mame in stare mame
FRANČIŠKE ŠVIGELJ
Iz Smarja-Sapa
se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, darove cerkvi in svete maše.
Hvala ZD Grosuplje za pomoč v času bolezni, posebno dr. Fani Grabljevec. Posebna hvala ge. Rezi Plot, ki nam je bila v tem času vedno pripravljena pomagati. Topla zahvala velja tudi župnikoma Stanku Okornu in Jožetu Mrvarju za lepo opravljen pogrebni obred ter pevskemu zboru Samorastnik za lepo petje in sodelovanje pri sv. maši. Hvala pogrebnemu zavodu Perpar.
Prav tako se lepo zahvaljujemo družinama Zupančič in Purkat, posebno ge. Mariji.
Žalujoči njeni domači
Ko vse črni grob zakrije, bela smrt oči zapre, ljubezen še iz groba klije -ne pozabite me.
(Jožica Skubic, leto 1967)
ZAHVALA
V 93. letu se je tiho poslovila naša draga mama, babica, prababica in tašča
JOŽEFA SKUBIC
roj. Hribar iz Št. Jurija 124 pri Grosupljem
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem ter delavcem Upravne enote Grosuplje za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, darove Cerkvi in svete maše ter vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala g. župniku Antonu Hostniku za lepo opravljen obred, Šentjurskemu oktetu za prelepo petje, trobentaču za zaigrano pesem in sosedu, g. Slavku Kaduncu za lep govor.
Zahvaljujemo se osebju Doma starejših občanov Grosuplje za vso požrtvovalnost in nego v zadnjih dneh njenega življenja. Hvala tudi Društvu upokojencev Grosuplje in vsem, ki jo boste nosili v srcih.
Vsi njeni
S slovensko vodičko pod skulpturo Patagonije pred restavracijo.
KNJIŽNICA GROSUPLJE
Adamičeva 1*5
RDEČE MESO: TELO GA (NE) POTREBUJE
Propaganda rahlo vprašljivih živil, kot je npr. rdeče meso, je med Slovenci dvignila mnogo prahu, še posebej med vegetarijanci, ki se zaradi omenjenega oglasa počutijo kar nekoliko užaljene, če že ne izdane. Naročnik oglasa s svojim dokaj agresivnim sloganom poziva nič hudega sluteče potrošnike, naj posegamo po rdečem mesu, drugače se bomo zlomili kot veja na vetru, medtem ko vegetarijanci v en glas zatrjujejo, da je prav nasprotno, uživanje rdečega meso oz. mesa nasploh škodljivo, če že ne strupeno. Resnica pa je verjetno nekje vmes. Meso je živilo, ki na eni strani vsebuje visoko kvalitetne beljakovine, katere naš organizem nujno potrebuje za življenje ter na drugi strani zloglasno maščobo, ki je zaradi visoke energijske vrednosti in vsebnosti nasičenih maščobnih kislin in holesterola velik dejavnik tveganja za nastanek različnih telesnih težav. Res je tudi, daje vse aminokisline, vitamine in minerale, kijih meso sicer vsebuje v relativno visokih količinah, mogoče dobiti z živili rastlinskega izvora, le mnogo znanja o živilih je potrebno, kar pa mnogi pozabljajo. Vendar je meso zaradi različnih vrst in metod priprave zelo priljubljeno živilo, saj je edinstvenega okusa, kar pripomore k temu, da se zelo pogosto pojavlja na našem jedilniku. Nič ni narobe, če uživamo meso, le njegovo količino bi morali prilagoditi našemu življenjskemu slogu in mu tako dati nekoliko manjše mesto v naši prehrani. Kot eden izmed boljših nadomestkov mesa se omenja soja, saj ima podobno amino-kislinsko sestavo, veliko pomembnih beljakovin pa najdemo tudi v ostalih stročnicah in polnozrnatih žitih. Govedorejci in mesno predelovalna industrija bodo seveda trdno zagovarjali uživanje rdečega mesa zaradi lastnih interesov, vegetarijanci in drugi nasprotniki uživanja mesa pa bodo zagovarjali nasprotna stališča zopet zaradi svojih interesov. V sredini pa smo potrošniki, ki seveda mislimo s svojo glavo.
Matej Urbanija
m LOKALNA AKCIJSKA SKUPINA (LAS) ZA PREPREČEVANJE UPORABE IN ZLORABE D0V0UENIH IN PREPOVEDANIH DROG V OBČINI GROSUPUE
Kar nekajkrat sem v občini Grosuplje zasledila določene dejavnosti, pri katerih je sodelovala oziroma za katerimi je "stala" LAS Grosuplje. Zanimalo me je kakšno je delovanje LAS-a, kdo je ustanovitelj in predvsem kdo so glavni "akterji".
Srečala sem se z g. Matejem Koširjem, sekretarjem LAS-a. Prijazno seje odzval vabilu za srečanje in me zasul s številnimi informacijami in tudi materialom. G. Matej je na Uradu za droge zaposlen kot višji svetovalec. Od lanskega leta je tudi nacionalni koordinator razvoja LAS-ov v Sloveniji. Koje prevzel to funkcijo na Uradu za droge, je postal zunanji sodelavec LAS Grosuplje. Njegove posle je večinoma že prevzela žena, samo formalno še tega niso uredili. "Nisem več toliko vpleten. Seveda delam in pomagam, pripravljam poročila, dokumentacijo za razpise, ampak večino dejavnosti sedaj opravljajo ostali člani. Večino nalog sem prenesel na ostale člane, da se lahko več časa posvetim nacionalnemu projektu razvijanja LAS-ov v celotni Sloveniji," je o svoji vlogi v LAS Grosuplje povedal g. Matej. Nadaljeval je: "Izkušnja z LAS Grosuplje je pripomogla, da se sedaj lahko delajo veliki premiki na ravni države na tem področju. Imam izkušnje iz prakse in vem kaj LAS-i potrebujejo, poznam slabosti in prednosti modela delovanja LAS-ov in sedaj ta model "pilimo", da bo sistemsko enako urejeno za celo Slovenijo."
Mimogrede mi je v pogovoru povedal, da dela magisterij na temo LAS-ov. V svoji magistrski nalogi bo predstavil razvoj modela lokalnih akcijskih skupin v Sloveniji v primerjavi s tujino. Predvsem ga zanima vertikalna koordinacija; torej država, regija, lokalna skupnost na področju drog. Kako to funkcionira? Kakšna je sistemska ureditev na področju drog? Kako imamo te stvari urejene pri nas v primerjavi s tujino in kako bi jih lahko še izboljšali? Naredil bo tudi analizo LAS-ov na podlagi vprašalnika. Trenutno dela kvalitativno analizo obstoječih LAS-ov v Sloveniji. Da sploh vidi kakšno je dejansko stanje, s čim se LAS-i ukvarjajo, s kakšnimi proble-
Tradicionalna Salamiada
Zmagovalec Salamiade 2005 Igor Bartol.
Luče, 18. marca 2005 - V gostišču Pr Mrtinet v Lučah so že tretjič organizirali zanimivo tekmovanje, na katerem prinesejo mesarji v ocenjevanje salame. Tekmovanje so poimenovali Salamiada Pr' Martlnet' 2005. Letos se je ocenjevanja udeležilo 21 izdelovalcev slastne mesnine Iz bližnje In daljne okolice. V komisiji so poleg gostilničarja sodelovali tudi priznani mesarji in kulinarikl. Zmagal je Igor Bartol iz Luč.
Gostišče je bilo mnogo pretesno, zato je osebje lokala poskrbelo za dodaten prostor na pokriti terasi, ki jo je v ta namen tudi začasno ogrelo. Vsi gostje pa s(m)o lahko poizkusili ocenjene salame.
Živahnega vrveža sem se udeležil v poznem večeru in že precej proti koncu, ravno ko so razglasili najboljše. Peto mesto po izboru sodnikov je zasedel Anton Mehle, četrto so dodelili Janezu Božiču iz Št. Jurija, tretje je dosegel Tine Šmuc iz Št. Jurija, drugo je odpeljal Jože Štepic iz Police, prvo nagrado z majoliko vred pa je (ponovno) odnesel Igor Bartol iz Luč. Igorje namreč zmagal že na prvi Salamia-di pred dvema letoma, lansko leto pa je prvo nagrado odnesel Janez Novak.
S tem je postalo tekmovanje v ocenjevanju salam v gostilni Pr' Martinet tradicionalno. Prav je, da se tudi na ta način izkušnje dobrih mesarjev preizkusijo tudi v javnosti, mesarji pa tudi na ta način skrbijo, da so njihovi izdelki vsako leto dobri ali celo boljši.
Jože Miklič
mi se srečujejo, kakšne statuse imajo. Torej prava oseba za področje delovanja LAS-a.
G. Matej je povedal, da so vsi, ki delajo v LAS-u prostovoljci. Delajo v svojem prostem času. Od kje interes, želja in volja za delo? "Če živiš, v neki lokalni skupnosti, moraš nekaj za to lokalno skupnost narediti. Ni mi všeč, da vsak gleda samo zase in za svojo korist. Saj tudi najina otroka živita tukaj v Šmarju Sap, hodita v šolo, vrtec. Če se v lokalni skupnosti problemi prav gotovo to vpliva na najina otroka. Zato hočemo prostovoljci probleme razreševati, oziroma poskrbeti, da do njih sploh ne pride. Nekaj je potrebno narediti, nekaj kot starš, nekaj kot strokovnjak za to področje. Lahko tudi rečem, da sem malce nagnjen k humanitarnim dejavnostim," je filozofija g. Mateja, ki jo je prevzela tudi njegova žena ga. Jani Košir.
Nastanek Lokalne akcijske skupine (LAS) za preprečevanje uporabe in zlorabe dovoljenih in prepovedanih drog v občini Grosuplje.
LAS je bila ustanovljena aprila 20-02. Torej deluje že tri leta. Ustanovitelji so bile številne organizacije, ki so želele svoje delovanje na področju drog uskladiti. Kdo so člani LAS-a? Do sedaj deluje v okviru LAS-a kar 45 različnih organizacij in ustanov ter posameznikov. Naj omenim samo nekatere člane. Predstavniki šol, vrtca, centra za socialno delo, policije, občinske uprave... Predsednik LAS-a je g. Borut Hrovatin, podpredsednica ga. Angelca Likovič, tajnik zaenkrat uradno še g. Matej Košir.
LAS Grosuplje je neformalno posvetovalno telo, v katerega so vključene različne ustanove, organizacije in posamezniki iz občine Grosuplje, ki po službeni dolžnosti že delajo na področju drog, se soočajo z uporabniki drog, s preventivo na področju drog. LAS koordinira delo vseh članov.
Sedež LAS-a je pri zakoncih Košir doma. Že tri leta se trudijo, da bi dobili svoje prostore. Zdaj so nekaj mesecev čakali, da bi dobili prostore Zavoda za zaposlovanje. Vendar kot kaže brezuspešno. Trenutno se dogovarjajo z nekaj grosupeljskimi firmami, ki imajo nekaj praznih prostorov. To bi bila začasna rešitev. Seveda pa upajo, da bo g. župan uredil, da bodo dobili svoj kotiček. "Midva z ženo bi zelo rada, da se LAS preseli iz najinega doma. Naš domači računalnik se večinoma uporablja v namene LASA," je izrazil težave s prostorom g. Matej.
DRUŠTVO ZA MLADE "UTRIP"
Pobudnik ustanovitve LAS-a je bil moj sogovornik. "Zaradi LAS-a je bilo ustanovljeno društvo za mlade "Utrip", katerega predsednica je žena ga. Jani Košir. To pa zato, ker je LAS neformalna organizacija brez pravnega statusa. V LAS se združujejo organizacije in posamezniki na podlagi dogovora. Zato, da pa lahko kandidiramo na razpise, da imamo svoj transakcijski račun, je bilo še pred LAS-om ustanovljeno društvo za mlade Utrip. Vsi administrativni posli potekajo preko društva Utrip. Tako ima LAS zaledje v pravni osebi. Članov društva Utrip je le toliko, da zadostimo zahtevam. V bistvu je Utrip pomemben zaradi LASA. Zaenkrat zakon o društvih še ne dopušča, da bi bile pravne osebe ustanoviteljice društva. Veliko LAS-ov, ki so bili ustanovljeni za nami so prevzeli naš model. Torej predhodna ustanovitev društva zaradi LAS-a. Tudi LAS-i, ki so imeli podporo župana, ki so bili ustanovljeni kot posvetovalno telo župana, so "poiskali" primerno društvo, na primer rdeči križ, društvo prijateljev mladine, samo zato, da imajo urejen pravni status," je pojasnil g. Matej.
Dokler ni bila ustanovljena LAS je društvo Utrip izpeljalo nekaj projektov. Naj vas bralke in bralce spom-
nim na otvoritvijo treh lesenih igralnih kotičkov v vrtcu Pika v Šmarju Sap, čigar pobudnik je bilo društvo Utrip pod vodstvom zakoncev Košir. "Vendar lahko rečem, da je 98% proračuna društva namenjenega LAS-u. Zdaj, ko so končani kotički v vrtcu bo celoten proračun namenjen LAS-u. Dejavnosti v okviru LAS-a je toliko, da ni časa in možnosti delati še kaj drugega," je g. Matej predstavil delovanje društva za mlade Utrip.
LAS-I V SLOVENIJI.
"LAS-i so postali v zadnjem letu zelo aktualni. Lahko rečem, da gre za veliko gibanje približno petdesetih LAS-ov v Sloveniji. Ustanavljanje LAS-ov se zelo širi. Upamo, da bomo že do konca letošnjega leta z LAS-i pokrili najmanj sto občin. Čuti se čedalje večja potreba po tem. Droga ne pozna meja. V Metliki so povedali, da se droga seli iz mesta v vasi. Če izvzamemo drogo, so tu še alkohol, cigareti. Torej preventiva je potrebna. Mlade je potrebno zaposliti. Nekateri LAS-i se ukvarjajo z motnjami hranjenja, samomori, preventivo na teh področjih. Praviloma so vzroki zelo podobni. Ravno tako pristop delovanja," je navdušeno razlagal strokovnjak za poznavanje LAS-ov. G. Matej je dodal, daje LAS zaščitena "znamka". Na Uradu za droge je v zakonu zapisano, da je delovanje LAS-a namenjeno izključno preprečevanju zasvojenosti za dovoljene in prepovedane droge. Tako, da se LAS ne more "uporabiti" za kaj drugega. Moj sogovornik je izrazil svoje mnenje, da bo v petih letih v Sloveniji delovanje LAS-ov zelo aktualno, ogromno ljudi bo vključenih v to mrežo delovanja.
Trenutno na Uradu za droge "oblikujejo" skupino ljudi, ki bo skušala pripraviti vlado do zakonske ureditve tega področja. Njihova želja je, da bi na nacionalni ravni prišlo do tega, da bi bil LAS obveza za vsako občino. Na Uradu za droge tudi ustanavljajo združenje LAS-ov. Sogovornik meni, da bo do poletja združenje ustanovljeno.
LAS GROSUPUE.
Videla sem poročilo o delu LAS-a od svojega začetka do danes, ki ga je g. Matej pripravil za sejo občinskega sveta. V poročilu so predstavljene vse dejavnosti, ki so potekale v treh letih delovanja LAS-a. G. Matej mi je veselo razlagal, da bodo končno lahko predstavili delovanje LAS-a občinski upravi, svetnikom. Želi se, da bi se status LAS-a bolj formaliziral in se približali občinski upravi. "Praviloma so LAS-i v Sloveniji strokovna posvetovalna telesa županov in občinskega sveta. LAS-i so ustanovljeni s sklepom župana ali občinskega sveta. Pri nas na začetku ni bilo takšne podpore župana, da bi LAS ustanovili na tak način, zato smo se preko civilne pobude najprej povezali posamezniki med sabo, začeli delati in županu skozi svoje delo dokazali, da si zaslužimo podporo. Tudi finančno nas občina kar precej podpira. Lahko rečem, da je občina vsako leto eden večjih donatorjev. Zdaj bi pa radi naredili tisto, kar bi bilo logično že na začetku. Želimo si, da bi nas občina prepoznala kot posvetovalno telo in bi imeli možnost sodelovati na sejah odbora za družbene dejavnosti ter na sejah občinskega sveta. Do sedaj smo bili na sejah le, če smo mi izrazili željo po sodelovanju. Prosili smo, da smo na seji odbora za družbene dejavnosti predstavili strategijo delovanja in takrat je bil sprejet sklep, da bo to strategijo obravnaval tudi občinski svet. Zdaj se posebej spet dogovarjamo, da bo to prišlo na dnevni red seje občinskega sveta. Nismo samoumevni partnerji, ampak se moramo ves čas sami prebijati in lobirati, da nas prepoznajo, kot nekoga, ki dela v lokalnem okolju v dobrobit občanov," je zaključil g. Matej Košir.
LAS Grosuplje je najbolj prepozna-
ven v celi Sloveniji. Edini LAS, ki organizira samostojne seminarje. Seminarji potekajo v Kongu. Letos bo že četrti po vrsti. Seminarjev se udeležijo predstavniki LAS-ov iz cele Slovenije. Povprečno imajo preko 60 udeležencev vsako leto. Seminarje organizirata predsednik LAS-a g. Borut Hrovatin in podpredsednica ga. Angelca Likovič. Na seminarjih potekajo delavnice, ki jih vodijo predavatelji. Torej udeleženci seminarjev so aktivni, vključeni so v dejavnosti.
Kdo so udeleženci seminarjev je odvisno od teme. Ko so imeli temo preventiva na področju drog, so prevladovali predstavniki šol. Imeli so tudi seminar z naslovom Kako ustanoviti LAS? Takrat je bilo veliko udeležencev iz občin, v katerih še niso imeli ustanovljene LAS. Letos bo tema Delo s starši. Sodelovali bodo trije predavatelji, eden za področje predšolskih otrok, eden za osnovnošolske otroke in predavateljica za študente in dijake. Zelo zanimiva tema.
Kako reagirati oziroma kaj narediti, če ugotoviš, da otrok uporablja drogo? Še pomembnejše pa je, kaj narediti, da do tega sploh ne pride. Seminar se bo odvijal 30. in 31. maja.
Med najinim klepetom je zazvonil telefon g. Mateja. Klicala ga je novinarka radia Zeleni val. Kajti vsak teden ob sredah zvečer sodelujejo z deset minutnim prispevkom v študentski oddaji Zeleni indeks. Znotraj oddaje imajo namreč rubriko LAS. Torej vsestransko aktivni.
ZA KONEC.
Na končuje g. Matej povedal, da se pripravlja nov zakon o društvih, po katerem bodo lahko tudi pravne osebe ustanoviteljice članice društev. S tem se bo problem rešil. Ne bo potrebno več enega društva zaradi LAS-a, ampak bodo LAS registrirali kot društvo.
mag. Branka Škufca
«VARNmLED)CE
Kadar omenjamo zanvojanoat ali odviattoet. naipraj pnmmliino na droge Toda ljudje smo lahko odvittru le od maraiCeaa drugega, npr od hrana. pijate. zdra vil. televizije, računalnika itd Droge delimo ne dovoljene in prepovedane, vendar to manhu, oboje    lahko    zelo nevarne Povzročajo lahko ptihiCno in/ali . fiziCno odvisnost V tej btoiun ai "tt    A I
lahko preberete neka| o dro j      ' 1
gen tei o njihovih kratkotraj —-^"^l ]
rut. In tlolunttnjitih pnaledi a^Utl TT^M
ceh za zdravje ia^BS jHR
DROGE, NAŠA SKUPNA SKRB IN ODGOVORNOST
Urad za droge, ki deluje v okviru Ministrstva za zdravje, je v zadnjem času opravil zelo zahtevno nalogo. V vseh 10 regijah po Sloveniji je organiziral sestanke s predstavniki že obstoječih LAS. Na teh srečanjih smo analizirali delo, ugotovili, v katerih občinah LAS še ne delujejo. Ugotovili smo potrebe po ustanavljanju novih LAS, saj se z tovrstno problematiko srečujejo v vsaki občini. Za reševanje omenjene problematike je nujen model celostnega medresorskega sodelovanja na lokalni ravni. Imenovali smo regijske koordinatorje. To zahtevno delo je vodil Matej Košir, višji svetovalec na Uradu za droge.
Celotni projekt je bil predstavljen tudi ministru za zdravje dr. Andreju Bru-čanu, kije s posebnim sklepom imenoval vseh 10 regijskih koordinatorjev. Pokrita je celotna Slovenija.
29. marca 2005 je bilo v hotelu Kongo v Grosupljem 1. srečanje regijskih koordinatorjev lokalnih akcijskih skupin ( LAS ) za preprečevanje zasvojenosti.
Na srečanju smo regijski koordinatorji izmenjali dosedanje izkušnje, saj so nekateri že krepko zakorakali v delo. Obravnavali in sprejeli smo okvirni načrt dela za leto 2005.
Najpomembnejša naloga regijskih koordinatorjev do konca meseca maja 2005 je, da naveže stike z župani vseh tistih občin, kjer še nimajo ustanovljenih LAS, saj naj bi bil LAS kot strokovno posvetovalno telo župana/županje ali občinskega sveta.
Regijski koordinatorji pričakujemo, da nas bodo župani/županje pripravljeni sprejeti na pogovor, saj se zavedajo, da je njihova najpomembnejša naloga skrb za dobro počutje občank in občanov. V razgovoru pa bodo začutili, da jim mi želimo pomagati pri ustanavljanju LAS in tudi pri načrtovanju nalog na področju preprečevanja zasvojenosti.
V drugem delu srečanja pa smo govorili o reintegraciji (o)zdravljenih odvisnikov v lokalno okolje. Pokazala se je velika potreba po ustanavljanju de-lovno-reintegracijskih centrov v Sloveniji.
Na srečanju smo dobili natančno informacijo o RETO Centru, ki ima komune v Španiji, Italiji in na Hrvaškem. V Španiji in Italiji so trenutno še prosta mesta.
RETO Center ponuja BREZPLAČNO pomoč pri zdravljenju zasvojenosti in pri rehabilitaciji. Člani RETO Centra opravljajo različna dela (avtopralnica, mehanična delavnica, vrtnarstvo...) RETO Center ponuja pomoč tako moškim kot ženskam. Ozdravljenih je veliko. Komuna deluje po krščanskih načelih na podlagi Svetega pisma.
Če želite o programu RETO centra več informacij, lahko pokličete po tel.: 05 / 304 40 44, 300 50 62, Cesta IX. korpusa 72, 5250 Solkan.
Ali imaš težave z zasvojenostjo?! ODLOČI SE!!! RETO Center lahko postane KRIŽIŠČE v tvojem življenju! Ne odlašaj!
Regijska koordinatorka za
Osrednjeslovensko in Zasavsko regijo: Angelca Likovič
mm
Pokal Slovenije v akrobatskem ročk and rollu
V nedeljo, 20. marca 2005, je bila v Dvorani Brinje tekma za Pokal Slovenije v akrobatskem ročk and rollu. Prireditev se je začela že popoldne, finale pa se je nadaljevalo v večernem času. Zgledno pripravljeno prireditev je tudi to pot obiskalo precej ljudi in številni spremljevalci nastopajočih plesalcev. Med grosupeljskimi plesnimi pari so bili še posebej uspešni plesni pari: v razredu člani B Anže Jakopin in Tina Kuhelj, v razredu člani C Franci Pevc in Klavdija Babnik, v skupini starejših mladincev pa Blaž Hren in Špela Roblek.
Na tekmi za Pokal Slovenije so sodelovali naslednji plesni klubi: Briljantina, Apolonij Maribor, Dolenjske Toplice, Panter Ljubljana, M Ljubljana, M Tržič in M Grosuplje.
V popoldanskem času so v predtekmovanju predstavili sodnike, nato so nastopili starejši mladinci, nastopajoči v B plesnem programu in v B akrobatskem programu ter nato tudi finalisti v C razredu. Vmes so se s svojim šovi predstavili Show Grosuplje HH pionirji 1 in Show - Break Dance - Electric Boogie tečajniki. V reviji plesne šole pa so še nastopili Cici ringaraja, Break Dance - Electric Bogie nadaljevalci, POP začetniki, Cici nadaljevalci. Med njimi pa seje s svojimi norčijami motal z monokolesom in harmoniko klovn Žare.
V večernem delu prireditve so nastopili finalisti v skupinah starejši mladinci, B plesni program, mlajši mladinci in B akrobatski program. Vmes je nastopil tudi ansambel Slapovi z ročk skladbami ter plesalci šovov HIP -HOP-a in disca. Prireditev je vodil Tone Košmrlj z radia Zeleni val, poleg letos nekoliko manj številnih sponzorjev pa sta ga letos podprla tudi Plesna zveza Slovenije in Sokolska zveza Slovenije.
Jože Miklič
NOGOMETNI KLUB BRINJE NA PRIPRAVAH V MEDULINU
V času od 15. 3.05 do 20.3.05 je NK BRINJE organiziral priprave za spomladanski del prvenstva, in sicer v Medulinu pri Pulju.
Priprav sta se udeležili dve selekciji. Selekcija cicibanov (U-10), ki je štela 17 igralcev, in selekcija mlajših dečkov (U-12), ki pa je štela 11 igralcev. Tako je celotna odprava štela 28 igralcev, 3 trenerje in tehničnega vodjo.
Imeli smo dobre pogoje za delo, saj je v bližini hotela, ob obali, kar 6 nogometnih igrišč, v hotelu pa smo imeli na uporabo še bazen. Poleg tega pa ne gre pozabiti prijaznosti hotelskega osebja.
Dnevni urnik je poleg dveh treningov in obiska bazena vključeval še spremljevalni program, ki je bil sestavljen iz video analiz jesenskih tekem, kviza in drugih aktivnosti.
Odigrali smo tudi tri prijateljske tekme z domačimi selekcijami iz Medulina in Pulja, kar predstavlja novo mednarodno izkušnjo, tako za klub kot igralce. Preživeli smo čudovitih pet dni, kar so na koncu potrdili tudi otroci v mini anketi, ki sojo opravili po koncu priprav. Na tem mestu bi lahko še veliko pisali o malih dogodivščinah in prigodah, ki so se zgodile med treningi, v bazenu, v sobah...
V imenu otrok in kluba bi se radi zahvalili staršem in skrbnikom, ki so celotni projekt omogočili. V imenu kluba pa se zahvaljujemo J. Škerjancu, J. Kovačiču, S. Periču in B. Antončiču za korektno pripravo in izvedbo priprav, kar je izredno pozitivna izkušnja za klub.
Izkoriščamo pa to priložnost tudi zato, da vas povabimo na ogled tekem v spomladanskem delu prvenstva!
Več informacij o tekmovalnem delu pa dobite na klubski oglasni deski ali pa na spletnem naslovu www.nogometni-klub-brinje.si!
UONK BRINJE
VESELJE V PLEZAHM
V preteklem tednu sva s Francem Štiberni-kom v naši novi PLEZALNICI ali na BOULDER STENI na Adamičevi zopet »trenirala« blizu sto mladih, telovadno zagnanih učencev 1. in 2. razredov iz OŠ šole Brinje ter OŠ šole na Polici.
Bil je pravi užitek pomagati pri prvih prijemih oprimkov, kot tudi pri dvigovanju se na
»plezalnem drogu«, ki je sicer v »pomoč« plezalcem za dvig kondicije. Posebno učenci s Police niso mogli skriti veselja in navdušenja nad tako majhno, pa tako pripravno in uporabno »telovadnico«. Seveda, saj svoje, žal, še v nobeni obliki nimajo.
Marjan Trobec
pr' zlitimi
društvo
Bar pr1 Mrtinet v sodelovanju s Kolesarskim društvom Grosuplje prireja
III.
tradicionalno
kolesarsko akcijo
k Mrtinet na klobaso
Akcija se prične 1. 4. 2005 in traja do vključno 24. 9. 2005. Vsak udeleženec prejme brezplačni evidenčni kartonček pr' Mrtinet, v katerega bo potrebno zbrati 15 žigov. Vsak dan šteje samo en žig, kar pa ne pomeni, da ne smeš lokacije obiskati večkrat na dan. Ko udeleženec zbere 15. zaporedni žig, ga gostitelj bar pr' Mrtinet nagradi z domačo klobaso, ter po želji dobi drugi evidenčni kuponček. Zaključek akcije bo v nedeljo, 25. 9. 2005 v podu pr' Mrtinet, kjer bo velika zabava s podelitvami priznanj, srečelovom in golažem za vse udeležence akcije. Vsak udeleženec, ki bo zbral 50 obiskov, bo nagrajen z majico.
ZA VSE OSTALE INFORMACIJE SMO DOSEGLJIVI NA TEL. ŠT. 041 414 200
VABLJENI V LUČE!
MORSKE POLETNE DOGODIVŠČINE ZA NAJMLAJŠE IN ŠOLOOBVEZNE OTROKE
Če boste ob prebiranju besedila še kaj pogrešali in boste želeli vedeti, pokličite na telefon 7871-362, 041-604-185, Špela.
Odhod na poletne dogodivščine v PACUG bo 25. 6. 2005 ob 8. uri pred OŠ Grosuplje. Povratek bo 2. 7. 2004.
Kje smo?
Zalivček Pacug leži med Fieso in Strunjanom. Vklesan je v strmo pobočje, poraščeno s cvetočimi pinijami, oljkami in cipresami. Tik ob morju stojijo lične hišice, v katerih bivajo otroci, odmaknjeni od mestnega hrupa, slabega zraka in prometa. V povsem novem okolju, obkroženi s svojimi vrstniki, lahko otroci razvijajo svoje sposobnosti in pridobivajo številne nove izkušnje.
Naše športne dejavnosti so podobne tistim, s katerimi se mladi ukvarjajo doma: nogomet na travniku, badminton na dvorišču, namizni tenis v parih, tek v vrečah in mornarsko vlečenje vrvi.
Kaj vse je vključeno v ceno? Program poletnih dogodivščin na morju je sestavljen iz različnih aktivnosti, največ pozornosti namenjamo plavanju in spoznavanju narave, športnim igram na prostem, in še in še...7 polnih penzionov. (PET OBROKOV HRANE NA DAN)
Športne dejavnosti, akvarija v Piranu, lokostrelstvo, namizni tenis, teniskoš, vlečenje vrvi, športne igre, veslanje s kanujem, plavanje.
Otroke, začetnike v plavanju, skušamo v sedmih dneh naučiti samostojnega plavanja, za ostale, ki pa že znajo, pa organiziramo nadaljevalni tečaj plavanja. Veliko prostega časa posvetimo raznim športnim igram in seveda tudi atletike ne zanemarimo.
Da bo bivanje v domu Breženka v Fiesi prijetno in res igra, naj imajo otroci s seboj maske, plavutke in drugo športno opremo. Podrobnejše informacije dobite na elektronskem naslovu: http://vvvvw2.arnes.si/~ljcsodl3s/referencne.htm
Ostale informacije:
Cena sedemdnevnega bivanja v PACUGU je plačljiva v treh obrokih:
prvi obrok: 12.900,00 SIT        ob prijavi, .
drugi obrok: 12.900,00 SIT 15.4.2005,
tretji obrok: 12.900,00 SIT        16.5.2005.
Poleg urejene plaže so na voljo igrišča za športne aktivnosti in rekreacijo. Večje igrišče je osvetljeno z reflektorji, tako da bomo tudi ob večernih urah izvajali program na prostem. Program bomo popestrili z vožnjo na ladjici ob slovenski obali ter obiskali vrt kaktusov. Odpravili se bomo tudi na pohod v Strunjan nato pa po poti nadaljevali skozi tunel (nekoč ozkotirna železnica od Trsta do Poreča) do Portoroža.
Obvezno naj imajo otroci s seboj zdravstvene izkaznice s priloženim listkom, na katerem naj bodo navedeni podatki o starših, telefonske številke doma in v službi in posebnosti otroka.
Naj na koncu poudarim, da so te poletne dogodivščine namenjene tako našim najmlajšim kot tudi starejšim otrokom. Torej se vidimo na poletnih dogodivščinah. S PRIJAVAMI POHITITE!
ŠPORTNI POZDRAV! - ŠPORTNO ATLETSKO DRUŠTVO ŠPELA
Glasilo prebivalcev občine Grosuplje
OGLASNO TRŽENJE:
CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA
V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglašavanja, kije narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, sprejetem na občinskem svetu 29. 9.1999.
Iz 1. člena
TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN ŠTEVILA TOČK
okvirne	površina korekcijski		ločke
dimenzije	v cm2	faktor	(točka |o
oglasa v cm			0,511292 EURA)
5.0x10.0	50	1549	77
6.0 x 10.0l 60		1468	_88
8.0x10.0	80	1306	104
100x100	100	1152	115
15 0x100	150	1066	160
10 0 x 200	200	101/	203
15 0x 200	300	961	288
20 0 x 20 0	«1(1	930	372
25 0 x 20 0	'.(111	919	460
POL STRANI	554	912	505
30 0 x 20 0	600	907	544
«0x200	min	878	702
CELA	1108	864	957
Točka znaša protivrednost 0,511229 EUR v SIT po srednjem tečaju BS na dan obračuna.
TABELA OKVIRNEGA IZRAČUNA
okvirne	tečaj EURA	neto	končni
dimenzije	171.2004	vrednost	znesek z
oglasa v cm		oglasa	DOV
50 k 10.0	237.03	9367	11264
60x100	237 03	10675	12810
80x100	237.03	12662	15195
100x100	237 03	13962	1(5754
15.0x100	237 03	19379	23255
10 0x20.0	237 03	24651	29561
15 0x 20 0	237.03	34941	41929
20 0x 20 0	237 03	45085	5410?
25.0x 20.0	237 03	55689	66827
20.0x 27.7	237.03	61234	73481
30.0x 20.0	237 03	65955	79145
40.0 x 20 0	237 03	85126	102153
40 0 > 27 1	237 03	116022	139226
Izračun je pripravljen na podlagi tečaja EVRA 17. januarja 2004 za oglase na črnobelih straneh. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5 in na naslovnici s faktorjem 2,00. V CENO NI VRAČUNANO OBLIKOVANJE OGLASA. Račun se izstavi po izidu časopisa. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV.
2. člen
Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo. Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta.
Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Če se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, seji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu. Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki in podobno) je vsak prvi petek v mesecu. Predhodno pokličite za rezervacijo časopisnega prostora za vaš oglas.
Če boste oddali digitalno oblikovan oglas, mora biti zapisan v EPS (pri vektorskem EPS-u je potrebno fonte spremeniti v krivulje), JPG (brez stiskanja) ali TIF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslojitvi). Digitalno izdelan oglas lahko pošljete na elektronski naslov lozem@slol.net. Lahko pa ga pošljete tudi na naslov izvajalca končne grafične postavitve amset@siol.net (Matej Macedoni, Grosuplje, Pod gozdom IV/5), vendar morate o tem obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov (Jože Miklič, Zagradec 53,1290 Grosuplje) poslati potrjeno naročilnico najpozneje en teden po roku, ki je določen za oddajo ostalih prispevkov.
ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (piar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA.
270,00
Kemični svinčnik "Pilot"
različne barve
papirnica Tempera na Adamičevi 3a v
\
COP1 'VI*'*:
690,00
Tempera barvice
12 barv, 14 ml
660,00
Papir za fotokopiranje ali tiskanje
A4 500 listov
AM*S
Flomastri Jumbo
12 barv
Barve za steklo
Ij tempera
Ponudba velja od 8.4. do 29.4. oz. do razprodaje zalog Vse cene so v SIT Za morebitne napake v tisku se optavicute™
CftTlf
d.o.o.
Ponova vas 6b 1290 Grosuplje Tel.: 786 49 92
DA BOSTE LAHKO V VAŠ DOM PRIČARALI POMLAD, SMO ZA VAS TUDI LETOS PRIPRAVILI VELIKO IZBIRO:
BALKONSKEGA CVETJA: Pelargonije. bršlanke, surfinije, fuksije, begonije, vodenke. verbene. lotus ter pestro izbiro ostalih balkonskih rastlin.
SADIKE ZELENJAVE: Paradižnik, paprika, feferoni, zelje, cvetača, brokoli, kumare, bučke,...
DIŠAVNICE IN ZELIŠČA: Bazilika, majaron. timijan, rožmarin, melisa, koper,...
ZA VRTOVE IN GROBOVE: Cvetoče enoletnice, trajnice, vrtnice in grmovnice. UGODNO: SREBRNA SMREKA višine 2 metra!
ZASADIMO VAM TUDI KORITA!
Priporočamo se! GOTIS D.O.O.
KOZMETIČNI SALON
PRIŠLA JE
POMLAD...
oblikovanje telesa, z vanilijo it^ čokolado!
www.thalgo-slo.com
www.lepa.si
10 LET
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA GROSUPLJE, Adamičeva 30 01 787 34 13, 041 723 731
Petrovič Goran dr.dent.med
Gramar Gril
Del. čas: pon.-pet. 7-l8h, sob. 7-l2h
PRODAJNI PROGRAM
• keramične ploščice
• granitogres
• masažne kadi
• tuš kabine
• sanitarna keramika kopalniško pohištvo
• laminati
• talne obloge » gradbeni material
in orodja ► barve, laki, lepila
^MHIIDlI
- MAVČNE PLOŠČE POHIŠTVENO ŽELEZO Z MOŽNOSTJO RAZREZA
BLAGOVNI CENTER
Grosuplje, Rožna dolina 9
01 786-33-66, 786-33-63
TEHNIKA
ELEKTROMEHANIKA IN TEHNIČNA TRGOVINA JOŽE AHLIN s.p., Kolodvorska cesta 1, 1290 Grosuplje
m 011 787 14 51. GSM: 031/ 640 100
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK
VELIKA IZBIRA AKCIJSKIH APARATOV
POLEG VELIKE IZBIRE GSM APARATOV IN DODATNE OPREME VAM NUDIMO TUDI MONTAŽO PROSTOROČNEGA TELEFONIRANJA IN AVTOAKUSTIKE V VAŠA VOZILA.
debitel
MOŽNOST NAKUPA NA 12 OBROKOV
o o
o * a o
Pivnica in Pivovarna
/ /c & Ć a Ć7 a &
d.o.o., CESTA NA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE
Tel.: 01/786 26 22; 786 36 20 Fax: 01/786 46 21
INSTALACIJE • TRGOVINA • INŽENIRING • SERVIS
STORITVE
i Elektroinstalacije od projekta do izvedbe za vse vrste objektov, po konkurenčnih cenah, zahtevajte naše ponudbe;
i meritve instalacij in izdaja atestov za obratovalnice in proizvodne obrate;
l vzdrževanje instalacij in naprav na objektih, opravljamo redne in pogodbene servise;
i izvajamo računalniške mreže z dobavo in montažo opreme v sodelovanju z vodilnimi podjetji;
l naša ključavničarska delavnica vam izdela vse vrste kovinskih delov, potrebnih pri montažah, razno kovinsko opremo, elektro omare in pulte po naročilu.
TRGOVINA
• Naša nova ponudba je urejena specializirana discontna trgovina za elektroinstalacije namenjena elektroinstala-terjem, vzdrževalcem, samograditeljem, gospodinjstvom;
i v trgovini izvajamo strokovno brezplačno svetovanje;
i izvajamo kataloško prodajo znanih proizvajalcev gospodinjskih strojev in aparatov;
l na željo stranke izvršimo dostavo na dom, izvedemo priklop; brezplačno odpeljemo zamenjani izdelek.
HRANILNICA     N0V BANKOMAT HRANILNICE LON NA KOLODVORSKI CESTI
VAMJENA VOLJO 24 UR
■ OM
™ ^WENICA GftOSUPElHALNICA IN
d.d., Kranj ***** «
PREJEMANJE PLAČE NA OSEBNI RAČUN
(plačilne kartice, limiti, trajniki)
POTROŠNIŠKI KREDITI v enem dnevu- tudi do 6 let
VARČEVANJA  Z ODLIČNO OBRESTNO MERO
MILIJONAR ' ZLATI LON • RENTNO VARČEVANJE • ZLATA REZERVA • VARČEVANJE PLUS
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO, PLAČILNI PROMET, KREDITI, LIMITI ZA PRAVNE OSEBE
PLAČILO POLOŽNIC PO NAJUGODNEJŠI TARIFI !
/P0SL0VNAy . -^ENOTA, ^Grosuplje Kolodvorska 3
Obiščite nas in z veseljem Vam bomo svetovali! PE Grosuplje, Kolodvorska 3, telefon: 01/7862-925, e-mail: info@lon.si, http://www.lon.si
Telefon: (H/78 62,925-
V
_Faks: '(n/78 61'719.