Star kmečki inventar iz 18. stoletja. R. Andrejka — Ljubljana. Na važnost starih inventarjev za našo kulturno zgodovino je opozoril že dr. Josip Mantuani, zahtevajoč obogatitev naše kulturne zgodovine in etnografije z arhivalnimi dognanji. Sam je priobčil v Carnioli (1910, str. 4—12) in Glasniku Muzejskega društva za Slovenijo (1924—1925, str. 31—44) dvoje inventarjev, od katerih se tiče prvi (iz 16. stoletja) škofa Slatkonje, drugi pa (iz 18. stoletja) Volbenka Nikolaja grofa Auersperga, lastnika posestev Mokric in Čateža ob Savi. Inventarjev kmečkih posestev doslej, kolikor je meni znano, še ni bilo priobčenih- Zato ne bo odveč, če posve- timo tudi v to še malo raziskano stran naše kulturne zgodovine. Arhiv župnega urada v Selcih nad Škof j o Loko hrani v usnje vezano zbirko prepisov važnejših pisem in listin župnijskih pod- ložnikov (Sammlung der VerbriefungsprotokoUe der pfarrherrl. Seizacher Unterthanen) iz let 1695—1790. Med njimi je tudi inven- tar, ki se je sestavil 1. 1723 o zapuščini Janeza Kalana, bivšega stirpniškega župana, umrlega okolu 1. 1723. Ta inventar razgrinja marsikatero, doslej še malo poznano plat o prejšnem gospodarskem življenju in kulturnem stanju kmečkega prebivalstva v Selški dolini, vsebuje pa tudi mnogo podatkov, ki so važni v etnografskem pogledu. Preden priobčimo njega izvirnik, ki je spisan v nemškem jeziku, naj navedemo še nekaj pojasnil krajevnega in rodopisnega značaja, ki se nam zde za lažje ume vanje priobčenega gradiva potrebna. Streljaj od kamenitega mostu čez Sevnico v vasi Selcih nad Škofjo Loko stoji, malo odmaknjena od ceste na levo, velika kmetska hiša »pri Kalanu«. Hiša je danes, kakor vse hiše Selških celozemljanov, zidana in enonadstropna, z razdelitvijo v »spodnjo hišo« ali kratkomalo »hišo«, to je veliko družinsko sobo v pritličju in v »zgornjo hišo« v prvem nadstropju. Vsako izmed teh sob razsvetljujejo na Star kmečki inventar iz 18. stoletja. 39 dveh plateh hiše po 3 okna, skupaj torej 6 oken, način zidave, ki ga nahajamo pri hišah gruntarjev, a tudi premožnejših pod" družnikov, po vsej selški in poljanski dolini. Poleg hiše je dokaj ozka »kamra«, ki ima le po eno okno na vsako plat. V zunanjem licu poslopja se kaže ta razdelitev na ta način, da je videti na ožji strani (»na koncu«) hiše po štiri oken; presledki med okni so enaki le med prvimi tremi okni, medtem^ ko je presledek med tretjim in četrtim oknom večji, označujoč na zunaj ločilno steno med »hišo« in »kamro«. Ta podoba je značilna za slog vseh starej- ših zidanih hiš v selški dolini. Kalanova »spodnja hiša« meri okolu 36 m^. Tudi veža je večja ko pri drugih hišah. V isti smeri, kakor je postavljena hiša, to je sporedno s potokom Sevnico, so na južnem koncu hiše obsežno zidani hlevi in gospodarsko poslopje; od njih naprej sega Kalanov sadni vrt na eni strani do potoka, na drugi pa do njiv in trav- nikov »na ozarah«. Obseg hiše kaže na to, da je bila hiša namenjena za več ljudi, kakor pa samo za gospodarja in njegovo rodbino. In res je bila tu že od 1. 1630 naprej gostilna,^ ki se je držala na hiši do 1. 1865. Ta ugotovitev je važna, ker bo pojasnila marsikatero posebnost v naslednjih izvajanjih. Hiša, ki smo jo opisali, seveda ni bila vedno taka. Zidana najbrž ni bila prej kakor v drugi polovici 18. stoletja, ker dotedaj so bila poslopja po vaseh na Gorenjskem po večini še iz lesa. Ta stavba je pogorela ob požaru, ki je upepelil 10. marca 1809 skoraj vsa Selca; v drugič pa je stavbo uničil požar dne 18. febru- arja 1849.^ Sedanja hiša je torej stara kakih 85 let. Vendar je sklep upravičen, da so se vse nove zidave držale starih temeljev in da je razvrstitev prostorov v skladu s staro porazdelbo in ob- segom hišnih prostorov. V času, v katerem se je sestavil inventar, ki se v naslednjem priobčuje, je bila Kalanova hiša s slamo krita, lesena in najbrž tudi le pritlična- Poleg hiše, tam kjer stoji sedaj moderna stavba »Krekovega doma«, je stala stara žitnica »v Stoku«, ki se je bila 1 Urbar loškega gospodstva v Loki iz 1. 1630 jo izkazuje na četrtem mestu med selškimi gruntarji. Izvrševal je gpstilno takratni lastnik Matevž Grošelj in plačeval zanjo 1 fl. 20 kr. krčmarine (Taferngelt). Po dnevniku Blaža Blaznika, župnika v Naklem, selškega domačina (roj. v Selcih na h. š. 48), priobčenem v Glasniku Muzejskega društva za Slovenijo, letinik VII./VIII. stran 42-43 in 46. 40 R. Andrejka; Šele 1. 1834 priredila za stanovanjske potrebe.^ Ta žitnica se že v inventarju, ki je predmet te razprave, izrecno omenja in sicer prav na koncu inventarja, ko se popisuje zaloga drv. I. Na opisani hiši v Selcih, ki nosi sedaj št. 64, je gospodaril od 1. 1678 K al an o v rod, ki pa je izumrl že sredi 18. stoletja; vendar je ostal spomin nanj v prebivalstvu vasi tako močan, da je ime ohranjeno v domačem hišnem nazivu »pri Kalanu« prav do naših dni, čeprav so se rodovi hišnih gospodarjev, in sicer izključno po priženitvah, menjavali nič manj ko petkrat. (Do 1. 1728 Kalan, od 1728—1744 Notar, od 1744—1773 Luznar, od 1773—1846 Rant, od 1846—1912 Semen, od 1912—1934 Bester). Tudi Kalanovi so se bili na ta grunt priženili. Prav stari J a n e z K a 1 a n, po čigar testamentu iz 1. 1720 se je vršila izčrpna inventarizacija te kmetske hiše, ki je v naslednjem priobčena, je pristopil k temu gruntu od drugod. Rojen je bil dne 31. oktobra 1655 na Bukovici kot sin gruntarja Andreja Kalana in žene Maruše. Poročil se je dne 31. januarja 1678 z Lu c i j o Grošelj, rojeno Tuškovo, vdovo po prejšnem gospodarju grunta, Gašperju G r o s e 1 j - n u, ki je bil dne 11. novembra 1677 umrl, star 36 let. Vdova Lucija, ki ji je bilo tedaj komaj 24 let, pa svojemu drugemu možu ni prepustila grunta, marveč ga je obdržala sama, dokler se ji ni iz novega zakona rodil dne 13. februarja 1679 njen prvo- rojenec Valentin Kalan,* na katerega je grunt takoj pre- pisala. Nje 2. mož Janez Kalan pa je bil moral biti razborit in ugleden mož, saj je, čeprav ni bil lastnik grunta, vodil od 1. 1702 do 1720 posle župana stirpniške županije. Njegov prvorojenec Valentin se je, 24 let star, poročil dne 12. februarja 1703 z ženo Helemo, umrl pa je že čez 10 let dne 22- februarja 1713, zapustivši hčerko Jero, rojeno dne 15. febra- ^ Prim. o tem dr. Rudolf Andrejka, Selški predniki dr. Janeza Ev. Kreka, L.'ubljana 1932, str. 76. Na »Stoku« so od 1. 1850 bivali Franc in Helena Krek, ded in babica dr. Kreka. »Stok« so 1. 1906 podrli in na njega mesto sezidali »Krekov dom«, kjer je nastanjen županski urad, hranilnica in posojilnica in ubežnica. * V urbarjih loškega gospodstva od 1636—1660 je vpisan kot urbar, lastnik grunta še Matevž Grošelj, od 1. 1664—^1674 Gašper Grošelj, njegov sin; od 1. 1679—1713 Valentin Kalan; ;po njegovi smrti pa (od L 1714) njegov (nedoletni) sin Valentin Kalan. Star kmečki inventar iz 18. stoletja. 41 arja 1712 in sina Valentina, ki pa je še pred 1719 1. umrl' Posestvo je vodil od smrti sina Valentina Janez Kalan kot skrbnik (»Auf- halter«) nedoletne vnukinje Jere. Toda tudi njega je pobrala leta 1723 smrt, ko je bilo Jeri še-le 11 let. Živelo pa je tedaj na gruntu še nekaj Janezovih sinov, torej Jerinih stricev, namreč: Tomaž (34 let), Marija (30 let) in Gregor (27 let), ki še niso bili odpravljeni. Po smrti Valentina so se javili zahtevki njegovih še neodpravljenih bratov po izplačilu deležev iz grunta. Zato je Janez Kalan dne 10. februarja 1720 napravil, 65 let star, testament, naslovljen na vnukinjo Jero (an sein Enenkl Jera, Valentin Khlalansche Urbars holdin lau- tend«), čigar besedilo pa ni ohranjeno. Vse to in maloletnost Jere, naslednice v gruntu, je povzročilo, da se je rešitev teh pravnih razmer določila na pojezd sv. Miha- ela," katerega je vodil sam tedanji glavar loškega gospostva Anton baron Egkher s Kapfinga in Liechteneka s svojim sodnim in protipisarjem Janezom Jakobom plem. Kosom v navzočnosti Luke Luznarja, Selškega župana in naslednih gruntarjev: Urbana Okorna (danes št- 51), Andreja Plaznika (št. 48), Matevža Kožuha (št. 62), Jurija Knefica (št. 61), Matevža Hajnriharja (št. 60) in Martina Marenka (št. 11). Od teh so bili Matevž Kožuh in Jurij Knefic Kalanovi sosedje. Na tem pojezdu, ki se je vršil dne 29. septembra 1723, se je sestavil na prošnjo Jerinih zastopnikov in varuhov: Gregorja Groslja, stirpniškega župana in njenega strica Antona Kalana izčrpen inventar Kalanove hiše.' Zaradi svoje natančnosti je važen zgodovinski dokument, iz katerega je razvidno stanje kmetskega gospodarstva selške doline v začetku 18. stoletja, pa tudi vsa oprema gruntarske hiše v tej dobi. Zato je ta inven- * Rojstni, krstni in poročni podatki so črpani iz vzorno urejenega matičnega arhiva župnega urada v Selcih. " »P o j e z d i« so bili nekaki uradni dnevi loškega gospodstva v selški in poljanski dolini, na katere je loški glavar p o j e z d i 1 s številnim spremstvom v posamezne županije; tam je, v zboru uglednejših mož županije reševal razna pravna \prašanja, razsojeval propirc, kaznoval prestopke in pobiral davščine. Vršili so se trikrat na leto: na svečnico, o sv. Jurju (24. aprila) in o sv. Mihaelu (29. septembra). ' Inventar, ki je tako natančen, da omenja še hišnega petelina in 5 kur, se pa tiče le pritiklin hiše; obleka, nakit in druga imovina posameznih članov rodbine niso omenjeni. 42 R. Andrejka: tar predvsem v etnografskem pogledu važen prispevek za poznavanje slovenske kmetske hišne kulture pred 200 leti. II. 1) Glede kmetij stva nam pojasnjuje inventar, da je v 18. stoletju prevladovalo pridelovanje rži daleč vsa druga žita. Tudi ajde, ki je bilo tedaj posejane 4 stare = 20 mernikov, je več ko drugih žit. 2) Živinoreja je bila močneje razvita ko danes. V Kala- novem hlevu je bilo tedaj 13 glav goveje živine; poleg tega pa je bila kozjereja, ki je danes malone izginila, zelo razvita: nič manj ko 24 koz je redil Kalanov grunt. To je bilo mogoče le zaradi tega, ker je bila paša še na skupnih pašnikih. Ti pašniki so bili v Selcih na desnem bregu Sore pod Zavrnikom in Babnikom, pa tudi po vsej zgornji dolini potoka Sevnice tja do Blat in Štefance. Nasproti pa je bila v 18. stoletju v selški dolini p r e š i č e - reja skoraj neznana. To se vidi iz inventarja, v katerem je naveden le en prešič. Prešiče so kmetje v selški dolini še tja do 1. 1870. kupovali le od zunaj, ponajveč od Hrvatov, ki so jih prignali na jesen v dolino ali pa od domačinov, ki so šli ponje na Hrvatsko. Cena živini je bila, kakor razvidimo iz inventarja, raz- meroma nizka. KobiUco v Kalanovem hlevu je komisija cenila na 20 fl., vola na 13 fl. 20 kr. V primeri z njimi pa so bili prešiči precej dragi; cena v inventarju 6 fl. za prešička je polovico tega, na kar so cenili vola. 3) Velik pomen, ki ga je imela že v 18. stoletju za kmetsko gospodarstvo lanoreja in z njo zvezano pridelovanje pre- di v a, se kaže v inventarju s 70 povesmi lanovca,* in 47 povesmi »preseka«,® nadalje v 7 kolovratih (Spinnrädlen) in 2 motovilih (Haspeln) za predivo. Pri hiši so bile tudi že ene statve (»Weber- Stuell). 4) Kar se tiče ostale hišne oprave, vzbuja pozornost razmeroma veliko število (8) miz, kar je gotovo v zvezi s tem. s Lanovec je lan, ki se še ni prezal (Pleteršnik Sljovensko^nemški slovar I, str. 499). * Presek (besede ni v Plteteršnikovem slovarju) je morda lan, ki so ga. že trli. Star kmečki inventar iz 18. stoletja. 43 da je bila v hiši gostilna. Na gostilniški obrat kaže tudi precejšno število (8) dolgih klopi (lange Stuell), veliko število (36) krožnikov in dva vinska soda. Poznali so tudi že sveče, seveda samo lojeve (Inslet-Kerzen). Po inventarju jih je bilo pri hiši 41, kar je precejšnje število in kaže zopet na gostilno, ki jih je ralbila več ko navadni kmetski dom, kjer so se zadovoljili s trskami nad čelešnikom ali v tako zvani »levi«. Sveče so sami izdelovali; na to kažejo pločevinasti lij za vlivanje sveč (Plöcher- ner Drachter zum Kerzengiessen«) in drugo tovrstno orodje (»Kubi zum Kerzen-Taugen«), ki ga omenja inventar. V ostalem je oprava in orodje po številu in kakovosti taka, kakršno nahajamo še danes po kmetskih hišah- Zanimiv pa je bakren lonec, ki je bil vzidan pri peči v spodnji hiši, k 1 e - č a 1 n i k (bett-Stuell) in naslanjač (Lein-Stuell), kletka z žico (Vogelhäusel mit Drath), stara zarjavela puška in meč, zaponka (Schnaisen) z 11 koralami, (jagode za ozhi^° jih ime- nuje inventar celo v našem jeziku). 5) V narodopisnem pogledu so dalje zelo zanimive podobe (»Bilder«), ki so bile v hiši. Med njimi je na prvem mestu omenjen »Sveti Duh«, podobarsko delo (bildhauer arbeit), to je tisti golobček iz lesa, ki visi še danes v starih hišah s stropa nad jedilno mizo.^^ V hiši je bil lesen Marijin oltarček, ki ga je obdajalo 6 razsvetljenih (»illuminiert«) papirnih slik z zlatimi robci in 14 manjših pergamentnih podobic, najbrž zaobljubnih slik iz različnih romarskih poti. Velika pobožnost in že razvit smisel za okrasitev doma se razodeva v ostalih številnih svetih podobah, tako Odrešenika na križu ,Sv. Janeza Krstnika, (patrona Janeza Kalana), sv. Florjana, čuvarja hiše pred ognjem in dveh na lesu slikanih podobic sv. Frančiška in sv. Antona Padovanskega. Še celo nek bakrotisk v črnem okvirju se omenja, le škoda, da ni povedano, kaj je predstavljal; morda je bila to kakšna posvetna slika. 1" v tej zaponi s koralami ali »jagodami za oči« se zrcali prastara, še iz poganske dobe naših dedov izvirajoča vraža, da vpliva nakitje gotove vrste na dober vid; še do nedavna je bila v Selcih vera, da so uhani, zlasti iz zlata, koristni za zdravje oči. Iz tega mišljenja se dajo razlagati tudi pričujoče »ja- gode za oči«. " Ta golobček se je pozneje, ko je prenehalo leseno stropovje, preselil v zi- dan strop na istem mestu nad jedilno mizo, pomaknjeno k oknu; izoblikovali so ga iz mavca, tu pa tam celo iz stekla; okolu njega so bili, po veljavnosti in premožnosti hiš, že tudi ornamenti in krogi iz stuka. Golobčka nahajamo še tu pa tam po hribih; v dolini je žal, že skoro izginil. 44 R. Andrejka: 6) Kar napravlja pričujoči inventar še posebno zanimivega, je to, da so nemškim izrazom tu pa tam dodani tudi sovrstni slovenski i z r a z,i ; tako za: Feuerhund: kosa = koza; Höffen-Höber (= Topf-Heber): borklje = burklje; Wein- trichter: lij; Pflug: ploh = plug; Haue: motika; Feldhaue: ro- vanza = rovnica; Schauffel: lopata; Rechen: grabile; Dreischlen (= Dreschflegel): zhappi (danes cepi ali cepci); Traid-Raither (Ge- treidesieb): reshetu = rešeto; Schnitzmesser: resiunik = rezivnik (od reziniti = schnitzen), Saetkorb (Saatkorb): shejaunik = se- jalnik; Dentl: ossounik = öselnik (pri kosi); omenja se tudi »Zimpin zum Holz ziehen«, to je cepin in »presek« (Preschek), ki pomeni neko vrsto lanu ali prediva. V naslednjem podamo vsebino inventarja po izvirniku, iz katerega so se izpustile le nekatere nebistvene ugotovitve o ter- jatvah in dolgovih. III. Inventarium der Weillandt Hannsen Khallian, gewessten Stierpnikher Suppan seel: hinter- lassenen Verlassenschaft, welche seines Sohns Valentin Khallan, auch nunmehr seel, hinterlassenes Töchterl Jera Khallanin, in Seizacher Ambt und Dorff daselbst Einer Huebsassin Erblich angefallen, Und an Heint zu Endgesezten Dato, auf Anhalten Gregorn Grossei, Stierpnikher Suppan Und Antonien Khallan als Vertrettern Und bestölten nothgerhaabern, obfer- melt Valentin Khallanisch seel: hinterlassenen Töchterl Jera, durch den Von Ihro G den, dem Wollgebohrnen Herrn, Herrn Antonius Egkher Freyherrn Von Kapfing Und Liechten Egkh, Herrn auf Khalling Sr. Churfürstl. Durchl. in Bayern Cämmerern, Und Hochfürstl. Freysing, gehaimben Rath, auch Haubt- man der Herrschaft und Statt Laak; abgeordneten Herrn Johann Jacoben von Khossen Hochfürstl. Freysingp. Rhat, Und geschwornen Gericht- Und gegen- schreibern der Herrschaft und Statt Laak, in gegewart Lucasen Lussner, Seizacher Suppan, Urban Okhoren, Andreen Plasnikh, Mattheusen Ko- schuch, Juryen Kneffiz, Mattheusen Heinricher L'nd Martin Marenikh Völlig übersehen, nachfolgender gestalten beschriben, annotiert und aufgericht worden: Paargelt Und Silber geschmeid^ ist Nichtes Vorhanden, woll aber ein Schnaisen- mit aylff augen-Coralln. J a - gode sa o z h i. 1 geschmeid: okrasje, lepotičje, nakit ^ Schnaisen — zaponka Star kmečki inventar iz 18. stoletja. 45 Ligende Gründtstükh: die in Seizacher ambt Und Dorff daselbst ligund Und der gdgen Herrschaft Laakh mit Robbaith, Zünß, Steur, Sterbrecht,' 10- Und 20 ten pfennig, Kauf- rechtsstöUung und allen andern gehorsamb- und dienstbarkeiten Verpflicht- Und Unterworffene Hueben. folgt daß Getraidt Waizen Rogkhen Gersten Hiersch" Lainsaamen Feld-bonnen'' 1 Staar,» 19 Staar, 3 Staar, 2 Staar, 1 Staar, 2 Staar, 3 Helmb^ 1 Helmb 2 Helmb 2 Helmb 2V2 Helmb 3 Helmb folgt die Grundtansäeth.** Von Hiersch ist etwaß mehrers als ein Helmb angesäether Von Haiden aber Fünff Staar Ein akher mit Ruebn besäeth und Ein halber mit Merilen« folgt daß rdo. Viech ain rdo." Poldin" Kobiliza, so pr. 20 fl. L. W. geschäzt wordn ain Oxen pr. 13. fl. 20 kr. L. W. Siben rdo. Mellich-Khüe", darunter eine ganz kleine drey einjährige Khälbizen zwey heurige Stierllen ain redo'. Schweindl so 6 fl. L. W. werth zwey Schaff sechzehn redo. gaiß"^" von grössern und acht redo. gaiß von kleinern Ain Hann^* und fünff Hennen Schmalz, geselchtes Fleisch und Spekh 20 pfundt Schmalz 18 pfundt geselchtes Fleisch und 15 pfundt Spekh ' StcArecht: umrlina, davščina, ki so jo morali dajati dediči gospodstvu ob smrti prejšnega posestnika * 1 star = 2 polovnjaka (vagana) — 4 mernike ^ Helmb = snop (žitna mera) " Hiersoh = Hirse, proso ' Feldbonnen = bob " Grundansäet == setev na polju " Merilen =z korenje " rdo. = reverendfo = sit venia verbo " Poldin — Stute = kobila MellichsKhue = Milchkühe = krave mlékarice « Gaiß = Ziege = koza Flann = Hahn = petelin 46 R. Andrejka: Inslet Kerzen*^, Schmer, und Leeder 41 Inslet Kherzen 5 pfundt Schmer , 1/2 ausgearbeite Khuehaut und V2 wasser-schaff Käsmachet Mans-Rüstung 1 alte Verroste flünten" 1 alten Degen 1 Satel sambt dem Zaum Pöth-, Tisch,, und Leinwathgewanth 1 Feder-Polster 2 dergleichen Haubt Küsslen" 1 Fleiben-Pöthis 4 alte Kolter, darunter einer mit einem miti Plath von gedrukter Leinwath 4 Paar rupfene Leylacher" 1 Paar deto alte 1 Tischduech™ 2 rupfene^^ getraidt-Säkh und 1 deto alter 6 Merll-Pälger, zway zu 2 helmb; zway zu ain: Und ain halbn Helmb; Einer zu ain helmb: Und der 6te ain halben Helmb haltend folgt daß Spinhaar22 70 Buschen Elax od Spinhaar Lenoviz^' 2 Püschen haben gewogen 5V2 pfundt, zusamben aber 182^/2 pfundt 47 Püschen von Preschek^*, 2 Pusch haben gewogen 5 pfundt, zusamben aber 117'/2 pfundt Z ü n-,2= Kupfer- und Kuchelgeschier^' 1 Viertl und 1 Halb haltende Zinene Flaschen 1 Kufferner alter Sechtel Kößl,^' so zway wasserschaff haltend. Mehr ain Kupferner Kößl,^* so zu dem offen in d. Stuben eingemaurt ist " Inslet-Kerzen = Unschlitt-Kerzen = lojeve sveče 1' Flünten = puška 1' Haubt Küsslen = vzglavje 1' FleibensPöth = postelja s pernico (»tuhinjo«) Leylacher = Leintücher = rjuhe Tischduech = namizni prt ^ rupfen — hodničen, iz raševine Sipinnihaar = predivo Lenovec ali lanovec je lan^ ki se ne preža Preschek; pomen besede ni čistb jasen; morda je to l'an, ki so ga že trli Zünn = Zinn = kositer =° Kuchelgeschier = kuhinjske posode " Seehtl-Kößl — kotel za žehtanje Kößl = Kessel kotel Star kmečki inventar iz 18. stoletja. 47 1 Eisene Pfann 1 Feuer-Hund K o s a^» 1 brat Spiß 6 Höffen™ 3 Höffen-Höber b o r k 1 e'^ 10 ErdeneS2 Schisslen^' 3 deto milch Schisslen 36 Teller 2 halbe Majoliken 3 Paar Messer mit weissbainenen Hofften^' 4 bainene Löfflen 3 Leichteres 1 liecht-Puzer== 3 rib-Eisen^'' und 2 Essig Krüeg folgen die Bilder 1 Heiliger Geist Von bildhauer arbeit 1 hilzenes Frauen artärl von bildhauer arbeit 1 gemahlenes Ecce homo bild 1 dergleichen St. Joannis Tauffer bild 1 auf Leinwath gemallenes St. Floriani bild 6 illuminierte Papierene bilder mit Vergolten Rämblen,^ so bey dem arlärl befündlich 2 bildlen'" S. Francisçi Und St. Antony de Padua auf Holz gemallen 14 kleine Pergamener bilder, so sich umber dem altärl befinden 10 Kuefer-stich'" mit schwarze Rämblen folgt derHausrath'"^ Und bau-Rüstung 1 bett-Stuell« 4 Tisch von hartem und 4 Tisch von waichen Holz 1 Lein-Stuell" Feuer-Hund z= Feuerbock = koza, konj na ognjišču (gl. tudi Wolf-Cigale, Nemškosslovenski slovar L str. 507) '« Höffen = Topf = pisker Höffen^Höber borkle = Topfheber, Ofengabel = burkla '2 erden =: prsten, lončen Schisslen = Schüssel = skleda mit weissbainernen Hofften = z belimi roženimi ročaji Leichter = Leuchter = svečnik '" LiechtsPuzer = usekavnik " Rib=Eisen =: Reibeisen = strgalo, (ribežen) " Rämblen = Rähmlein = okvirčki Bildlen = podobice " Kuefersstich = bakrotiski Hausrath ¦— pohištvo « Bett=stuell — klečalnik " Leinsstuell = Lehnstuhl — naslonjač 48 R. Andrejka: 8 lange Stüell 1 Allmärl" mit 6 Schublädten 3 alte allmärlen 4 Span Pöther« 1 Bach-Molter,** bach-Truch genant 1 Kübl zum anhöfflen 1 Kübl zum Kerzen-Taugen 1 Plöchener Drachter" zum Kerzen giessn 2 Streu-Zuber 3 lääre Schmalz-Küblen 2 Kühlen vor daß Salz 3 wasser-Schäfflen 2 Helmb maaß 1/2 Helmb Maaß 1 Traidt-Schauffel 4 Neue grosse Traidt-Trüchen*^ 1 deto kleinere 12 Trüchen, darunter 2 guete befindlich 6 Korb 5 Stro Kôrblen, brot-Simperle genant 1 Hammer 1 Zangen 1 Eisene Mausfallen 1 Eisenes offen Thürl 2 Eisene Palkhen 1 Schaar*» 1 VogelhäuseP mit Drath 1 hilzene Schauffel zum brot einschiessen 7 kleine Mölterlen zum Getraid buzen 7 Spinnrädlen sambt zuegehor 2 Haspeln" 1 weeber-Stuell=>=' 1 Fleisch-Süb 1 Plöchene Lattern 1 brochene Handsaag 2 alte wein-fässer 1 wein Maass mera genant 1 hilzerner^^ wein-Trachter, L i j genant und " Allmärl = omarica « Span Pöther = postelje (»španpeti«) " Bach-Molter (Bach-Truch — Backtrog) = nicke za peko kruha " Plöchener Drachter = lij iz pločevine " TraidtTruchen (žitna) kašča (Traidt = Getreide, Truchen = skrinja) Schaar = Schere = škarje Vogelhäusel = kletka, tičnica =1 Haspel (für das Garn) = motovilo (za prejo) Weeber^Stuell — statve Sä bidzern = höllzem = lesea _______,______ _ ... Star kmečki inventar iz 18. stoletja. 49 1 Zechen"'^ Viertl haltend Essig-Krueg '/2 Potting'ss Sauer-Kraut 1 läarer Potting oder Poding 3 mit Eisen beschlagene wägen, darunter ein ziemblich abgenuzter 1 Egen od äden mit Eisenen Näglen 1 pflüg samt zurgehör ploh 1 Eisener Zaun-Keill 2 Eisene waagen-Kötten 2 Eisene Klieb-Eisen^" od Zwikel 2 pfert-halffter=i' samt denen dazur gehörigen Kommeten»« 7 Holz- und 1 Fleisch Haken, Fleischbarten genant 1 Eisene waag, so höhend 220 pfundt. Mehr aine, so höhend 150 pfundt: ferners aine so höhend 27 pfundt 6 Hauen M a t i k a 2 Feldhauen r o v a n z a genant 4 redo. Mistgabeln 1 Schauffei Lopata 2 Heugabeln 9 Rechen Grabile 3 Drüschlen^^** Z h a p p i 3 Traid-Raitter r e s h e t e n 2 deto grössere, die amraitter 5 lange Strikle 4 bünd Saill 3 Haar-Rüfflen mit Eisenen näglen 1 Z i m p i n™ zum Holz ziehen 2 borrer 2 Schnizmesser" r e s i u n i k 1 Säet Korb s h e j a u n i k ¦ ^ 2 Süböden 2 Sensen sambt dem Dentl''^ o s s o u n i k Und Zurgehor 3 Sicheln "'^ zechen = zehn =; deset Pottnig = Bottich = kad Kliebseisen zaklinek s' PferdAalfter = konjska uzda, konjski povodec Kommet =: kummet = komat S' Driischlen = cepec. Izraz cap, (»zihapp«), ki ga priobčuje inventar, v Selcih ni več v rabi Beseda Zampin ali Zempin je prešla v dial. nemščino iz slovenščine. V književni nemščini je cepin: die Spitzhaue, der Karst rezivnik je ostro, časih zapognjeno rezilo vdelano v dva držaja. Z njim se na rezivnici, posebno za to prirejeni klopi, rezini les, gladi in obrezuje. Nemški izraz Schnitzmesser, ki ga tu najdemo, je boljši in klenejši ko Pleteršnikove predstave (Slovar II, str. 424) ^2 Dentl je lep in kratek nemški izraz za naš öselnik (v inventarju ossounik), ki sta ga prevedla Cigale v Schleifsteinhorn, Pleteršnik pa Se nerodnije v Schleif« Steinbehälter der Mäher. 50 R. Andrejka: Star kmečki inventar iz 18. stoletja. folgt die Furagge. Futrasche Graimmef^ä 6 Fueder;"* Hey 17 Fueder und Klee 3 Fueder folgt das Verhandene Holz Vor dem Stall ist befindlich. 6 lög^^ Pex pyre"" magnae. In Stok" aber 2 Log biß an den boden gelegter dann ist etwas hehilz in dem Hoff befindlich Item ein Log Pueden"' bey dem Kastn biß zu dem obern Fenster befindlich. Zu wahrem Urkundt dessn, haben sich ob Hochgedacht Ihro Gnaden Herr Herr Haubtman der Herrschaft Und State Laak, Von Grundtobrigkeit wegen Jedoch Ihro Gnadn, Und deroselben Erben ohne allen nachtheill Und schaden aigenhändig Unterschriben, Und dises Inventarium derun zway gleich- lautnde aufgericht vorden, geförtigt. Geschehn dio. 29. 7-ber. 1723. Anton Egkher Freyhr von Kapfing Haubtman. Graimmet = Grummet = otava Fuder, mera ,za seno = voz; Fueder Hey = voz sena. °" Log = Lage = skladovnica pyrae magnae = velike pire. »Pira» ali »pila« je lokalni selški izraz za skladovnico drv in je v Selcih še danes v rabi In Stok = »v Stoku«; glej o njem I del, in pripombo 3. Pueden je morda istoveten s slovenskimi podi. Résumé. L'auteur publie, pour la premiere fois dans la littérature ethnologique slovene, un ancien inventaire d'une maison paysanne Slovene au commencement du XVIIIeme siecle, contenant un relevé assez complet de ses meubles, de ses ustensiles de ménage et de ses provisions. Ce qui rend intéressant cet inventaire, ce sont les anciens termes techniques Slovenes pour plusieurs usten- siles de méinage, tandis que des pareils inventaires sont, ailleurs, dressés en allemand. En outre, cet inventaire donne un aperçu important et nouveau sur la maniere de vivre et l'état de la civilisation paysanne il y a 200 années, révélant un vif intéret que les paysans Slovenes avaient autrefois pour la décoration de leurs maisons, spécialement par des images saintes. L'inventaire fut dressé a l'occasion d'un »pojezd« â Škof j a Loka, en 1723, c. a d. d'un jour de séance de l'ancienne seigneurie de Preising.