514 Slovenski glasnik. „Na gorah". Roman P. J. Meljnikova, ki se je skoraj štiri leta tiskal v „Ruskem Vestniku", izšel je sedaj posebej v 4 zvezkih v knjigarni M. Volfa v Peterburgu. — Pavel Ivanovič Meljnikov (Andrej Pečerskij), jeden prvih romanopiscev, odlikuje se v svojih spisih posebno s temeljitim poznanjem in natančnim, umetno izvedenim opisavanjem ruskega narodnega, življenja, katero je glavni predmet vseh njegovih proizvodov. Tudi v opisavanji prirode je on mojster in predstavlja večkrat tako dovršene slike, kakeršne nahajaš j edino le pri Turgenjevu. Razen omenjenega dela znamenit je posebno njegov roman: „V lesah", kateri prav za prav po jedinstvu ideje in po predmetu sestavlja z onim jedno celoto. Spomenik Gogolju postavili bodo v Nežini v liceji, kjer se je odgojeval GrOgolj in dokončal učenje v 1828. 1. Spomenik, poltretji seženj visok, obstoji) iz bronastega doprsnega kipa in stojalo iz sivega marmora, na katerem je zgoraj, prav pod kipom, z velikimi črkami izdolbeno ime ;,GrogoljK in v sredi vdelana bronasta plošča, na katerej bode izrezan imenik vseh del slavnega pisatelja. R. Iz Prage se nam poroča, da poleg g. Jos. Penižka Prešini a na češki jezik prelaga tudi g. Jan Hudec. Za poskušnjo se nam pošilja ta pesen: Nezakonna matka. K čemu j si prišlo v chudv ten svet, Dčcko drahe, jak blaha kvžt, K čemu nuznž, chudičce Ubohe divce, matičce? Otec mne trjznil, slovy klel A matce plač se žalosti clivčl; Maji mne vice nepoznali Cizi jen prstem ukazali. On, ktery sam byl mily mu j, On, ktery pravy otec tvuj, Odešel od nas, Buli vi kam, Stud jenom svuj tu nechal nam. K čemu jsi prišlo v chudy ten svčt, Džcko drahe, jak blaha kvčt; Vradost' — či v bidu jedinou? — Ne — s tebou žaly mne preminou ! Ten, ktery ptaky sve pod nebem zn:i, Udčliž leta ti radostna! A jsi-li blaho me, neb kruty žal, Modlim se k Tomu, jenž mi t6 pral. G. Jos. Penižek, znani prelagatelj Preširnovih pesnij na češki jezik, o katerem je govoril naš dopis iz Prage v zadnjem listu, pošilja nam k temu dopisu popravek, iz katerega priobčujemo naslednje stavke: ,.Vaš g. dopisnik podtika mi, Slovenski glasnik. 515 da sem o prvem pesniku slovenskem govoril tako frivolno, da ga je „jeza grabila". ^. Da se opravičim od tega očitanja, omenjam, da sem o Preširnu prednašal to, kar sem v 3. in 4. sešitku letošnjih „Kvetov" o njem priobčil, podavaje samo več vzgledov njega pesnij, nego je bilo v časopisu možno, in da bi tudi redakcija najlepšega časopisa češkega mojega članka ne bila sprejela, ko bi bilo v njem kaj frivolnega. Naopak pisal sem o privatnem življenji pesnikovem, kakor je vidno na 429. in 430. str. letošnjih „Kvetov" z največjim poštovanjem. S kratka, ne morem se ničesar domišljati, kar bi se moglo Vašemu g. poročevalcu frivolno zdeti, razen da sem govoril o „ materi otrok Preširnovih", kar je vender najblažji euphemismus. Vaš poročevalec Vam je tudi pisal, da sem trdil o ljubezni Preširnovej, da je postala v glavah literarnih historikov slovenskih. A jaz sem govoril ravno naopako, kako i- se čita na 310. str. „Kvetov" : „Nemožno mi je soglaševati z nekaterimi literarnimi historiki slovenskimi, kateri pravijo, daPreširen izvoljene deklice svoje ni ljubil, da je ljubezen njegova izmišljena, da je nikdar čutil ni, da je devico izvolil samo za kraljico svojih pesnij, a ne za vladarico svojega srca — nemožno mi je soglaševati zategadelj, ker o nikomer ne morem misliti, da bi mogel zlagati take pesni, kakor jih je Preširen, a da bi sam ljubezni ne čutil, ker oni ogenj, ono hrepenenje in ona otožnost v ljubovnih pesnih njegovih nikakor ne more biti izmišljena in ponarejena. S kratka, nemožno je reči o Preširnu, kar je bilo jedenpot povedano o nemškem pesniku, s katerim se začenja nova doba v literaturi: er schrieb gefuhle nieder, von denen i sein herz nichts wusste." Priobčuje ta popravek, obžalujemo, da je vrlega g. Penižka, kakor smo se prepričali sami iz njegovega članka v „Kvetih", naš dopisnik nehote užalil ter se nadejemo, da ga to ne bode zadrževalo svoje rojake i na dalje seznanje-vati s prvim pesnikom našim. Urednikova listnica. Prof. S. R. v K. v D. Srčna hvala za poslano prezanimljivo razpravo „Celokupnost slovenskih dežel od VII. do XIII. stoletja". Na vrsto pride, kadar nam poidejo Jesenkovi »Zemeljski potresi". Tudi „Pripo-vedi o slov. jezerih" se natisnejo, kadar najdem dotični citat o neveljskem jezeru. Pošlji še nekoliko narodnih pesnij, ker se mi ne zdi primerno z jedno samo začenjati. Več pismeno, kadar dojdeš na počitnice. — Prof. J. S. na D. Lepa hvala! Razprava se natisne, kadar v listu nekoliko duška dobimo. — Prof. Fr. K. v S. pri Z. Presrčna hvala, da ste tako hitro izpolnili svojo obljubo. Izvrstno razpravo „ Slovenci za Karola Velikega" priobčimo gotovo, kadarkoli utegnemo.— .G. L. M. na G. Poslane pesni bi morebiti bolje ugajale „ Vrtcu"; mi jih ne moremo porabiti. — G. L. B. v C. Hvala za dobri nauk. A vsake malosti ne moremo popravljati. Kar se tiče naglasa, so naši pesniki drugačnih mislij. — G. Iv. V-