Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 31, 1988, str. 93-120 Prispelo/Received: 1988, februar ODC 48:587.5/.6:187 Abieti-Fagetum dinaricum: 174.7 Abies alba Mi!L (497.12 Nanos) INTEGRALNA FOTO-TERESTRIČNA INVENTURA KOT OSNOVA ZA SMOTRNO ODLOČANJE IN GOSPODARJENJE Z GOZDOM Milan ROČEV AR* David HLADNIK** Izvleček Propadanje jelovo-bukovih gozdov na visokem krasu se je tako razširilo, da zahteva nov na- čin gospodarjenja. V enoti Podkraj (Nanos) smo s f otointerpretacijskimi in terenskimi sne- manji integralno analizirali stanje. Posneli smo strukturo, lesne zaloge, proizvodne sposobno- sti ter zdravstveno stanje sestojev. Rezultati kažejo, da je močno poškodovana jelka (82% dreves), njene rastne sposobnosti pešajo (le še 57% možnega prirastka). Stanje je navidez nor- malno le še pri listavcih, saj je prizadeta tudi smreka (40%). V prispevku je podrobno pred• stavljena metoda ocenjevanja poškodovanosti dreves s f otointerpretacijo infrardečih barvnih aeroposnetkov v velikem merilu. Ključne besede: umiranje gozdov, f otointerpretacijski ključ, prirastek, jelka. INTEGRAL FOREST INVENTORY FOR THE FOREST PLANNING AND MANAGEMENT Milan HOČEVAR* David HLADNIK** Abstract Forest decline in forests belonging to plant association Abieti-Fagetum dinaricum ona karst plateau has reached the leve/ at which normal f orest management is not possible any longer. In the Podkraj-Nanos region an integral analysis based on photo interpretation method and Jield studies have been set up. Theforest structure, growing stock, productivity and decline of stands were analysed. The results of this work indicate the growth depression of silver fir (only 57% of potential increment) and a great number of damaged trees (82 % oj si/ver Jir and 40% oj Norway spruce trees were damaged) which indicates that a seemingly normal situation per- sists only with deciduous trees. The contribution presents a method oj f orest damage invento- ry based on photo interpretation oj large-scale colour infrared aerial photographs. Key words: f orest decline, photo interpretation, photo interpretation key, increment, jir tree. * dr. dipl. inž. gozd., profesor, Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83. YU. ** dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU. 93 KAZALO l. UVOD 2. INVENTURA V PODKRAJU 3. INVENTURNE METODE 3.1. Terenska obratna inventura 3.2. Aerosnemanje, fotointerpretacija in fotoinventura 3.3. Obdelava in izvrednotenje podatkov 4. REZULTATI 4.1. Obseg intenziteta in prostorska razporeditev poškodb 4.2. Poškodovanost in rast jelke 5. RAZPRAVA IN SKLEPI 6. POVZETEK 7. ZUSAMMENFASSUNG 8. LITERATURA 94 95 96 98 98 99 109 109 109 111 113 116 117 118 l. UVOD Z nekajletno zamudo je umiranje gozdov zajelo tudi Slovenijo. Izsledki prvega veli- koprostorskega popisa propadanja gozdov v Sloveniji iz l. 1985 (Šolar 1986) kažejo, da je bolj ali manj poškodovana že skoraj polovica vseh merskih dreves. Izredno prizadeti sta smreka in jelka, razmeroma vitalni so le še listavci, za katere pa po iz- kušnjah drugod v Evropi vemo, da reagirajo z zakasnitvijo, ker so v zimskem času, ko je obremenitev največja, brez listov. Primerjava stanja s stanjem v državah srednje Evrope, kjer umiranje gozdov že obravnavajo kot ekološko katastrofo, zahteva streznitev največjih optimistov. Iglavci so v naših gozdovih že bolj poškodovani kot v ZR Nemčiji in Švici (slika 1; BRELOH in dr. 1987, EAFV 1985, EAFV 1987, POLLANSCHUTZ in NEU- MANN 1987 a, b, ŠOLAR 1986, IGLO 1987). FJ.chte Ta,me 1) Avstrija: osutost > 35 - 4o % Nadelabfall > 35 - 4o % .-.- ••• . t;:::< :.• ·:.=.,• ~~!Q,i~ BUKEV Buche - " .-.- ·' : l .- .••• / 1· IJl ~ filWNEMCIJA htt? ; ::: ŠVJCA /.-.,,· l i / lifl .-:: .,•~ AVSTRIJAl) /6~:~ fl,;j/Q,i~ SKUPAJ Gesamt Slika 1: Stanje in dinamika propadanja gozdov v Srednji Evropi (Delež očitnih po- škodb - brez zdravih in malo ogroženih dreves - v letih 1983-87; osu- tost > 25%) Bild J: Zustand und Dynamik des Wa/dsterbens in Mitteleuropa (Anteil der Biiu- me mit> 25% Nadel/Laubabfall) 95 Skrb vzbuja predvsem stanje jelke, saj smo to drevesno vrsto zaradi njene visoke lesnoproizvodne vrednosti ves čas prednostno obravnavali in jo pospeševali. V slo- venskih gozdovih je njen delež približno 10%, za celoten jugoslovanski visoki kras pa je gospodarsko in gojitveno najpomembnejša drevesna vrsta. Kljub temu da o nazadovanju jelke govorimo že desetletja, je bil še do nedavnega cilj gozdnogojitvenih ukrepov njeno pospeševanje na račun drugih drevesnih vrst, predvsem bukve. Zaradi nezadržnega propadanja jelke je tak način gospodarjenja postal vprašljiv. Pred operativo in gozdarsko znanostjo se odpira pomembno vpra- šanje bodočega gospodarjenja v propadajočih gozdovih. Naloga ni lahka, saj se pri razvoju nove, stvarne in smotrne oblike gospodarjenja in gojitvenega ukrepanja ne bo mogoče opirati na dosedanje praktične izkušnje in tradicionalne osnove. Stanje je rešno in zahteva takojšnje ustvarjalno ciljno ukrepanje, ki mora sloneti na koli- činskih in kakovostnih kazalcih stanja in razvoja gozda. Treba je razviti nov pristop pri snemanju podatkov v okviru gozdne inventure. Novo stanje nedvomno zahteva boljšo obveščenost, večji obseg in višjo kakovost in- venturnih podatkov. Dendrometrijski podatki ne zadoščajo več, potrebna je tudi ocena obsega, intenzivnosti in prostorske razporeditve poškodb*. Sprva je prevla- dovalo prepričanje, da bomo problem zbiranja podatkov rešili z velikoprostorskimi inventurami zdravstvenega stanja gozda (npr. vseslovenski popis umiranja gozdov v l. 1985 in 1987), vendar te lahko podajo le splošno oceno na ravni območja. Zanes- ljivost podatkov je na lokalni ravni premajhna, da bi bile velikoprostorske inventu- re lahko podlaga za konkretno ukrepanje v gozdu. Zaradi tega je bil nujen sočasen razvoj integralnih obratnih gozdnih inventur, ki so morale biti prilagojene novim zahtevam. Pri teh se danes jasno kažejo naslednje težnje: - pospešen razvoj in uporaba vzorčnih inventur, - prehod na inventurne metode, ki vsaj deloma vključujejo tudi permanentne ploskve, - kombinirana uporaba terenskih in fotointerpretacijskih metod zajemanja po- datkov. 2. INVENTURA V PODKRAJU Uvodna razmišljanja so bila podlaga zasnove in izvedbe gozdne inventure v delu gozdnogospodarske enote Nanos-Podkraj (SSG Tolmin) l. 1985. S popisom inven- ture naj bi zagotovili vse potrebne podatke za zanesljivo oceno stanja gozdnih sesto- jev - to naj bi bilo izhodišče za smotrno gozdnogospodarsko načrtovanje. V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili razmere v enoti Podkraj, kjer na pov- * Pod pojmom integralna inventura razumemo usklajeno snemanje vseh podatkov o stanju gozda, ki so potrebni za zanesljivo analizo in smotrno ukrepanje. 96 ršini 1219 ha prevladujejo strnjeni jelovo-bukovi gozdovi (Abieti-Fagetum dinari- cum). Kljub enotni geološki podlagi (apnenec, dolomit) so edafske razmere zelo pestre. Na mikroreliefno izredno razgibanem svetu prevladujejo plitva in skeletna tla, pogosto z velikopovršinsko skalovitostjo. Tla so razvita v žepih, razpokah in prostorih med skalami, kjer se razraščajo drevesne korenine in črpajo potrebno vlago in hranilne snovi. Že na majhnih površinah se prepletajo različni talni tipi: od inicialnih prek rjavih rendzin in pokarbonatnih tal do globokih in izpranih tal. Najpomembnejša drevesna vrsta je jelka, v polnilnem sloju primešana bukev gradi čiste bukove (Adenostylo-Fagetum) in bukovo-javorjeve združbe (Aceri-Fagetum) le v subalp- skem pasu nad 1100 m, na zgornjih nadmorskih višinah v enoti. V zaprtih globokih dolinah, udornih jamah in globokih vrtačah se na manjših površinah v SV delu eno- te pojavljajo združbe smreke ter smreke in jelke. Psevdoprebiralna struktura jelovo- bukovih sestojev je pogosto mozaično prepletena s smrekovimi nasadi. Strukturo lesne zaloge in prirastkov posameznih drevesnih vrst podrobneje podaja tabela 1. Tabela 1 : Struktura lesne zaloge in prirastka za posamezne drevesne vrste po de- belinskih razredih Tabelle J: Baumartenstruktur und die wichtigsten dendrometrischen Daten ENOTA: PODKRAJ, 1985 debelinski LESNA ZALOGA (m3 /ha) razred Vorrat Durchmesser smreka jelka ost. igl. bukev ost. list. skupaj Fichte Tanne a.NH Buche a. LH Tota! 10-30 cm 3,13 11,53 0,08 24,40 3,36 43 31-50 cm 14,05 81,95 0,05 25,37 7,79 130 >50cm 20,95 89,55 o 4,66 1,78 116 skupaj 38,13 183,03 o, 13 54,43 12,93 289 Tota! prirastek 1,10 2,06 0,004 1,75 0,43 5,35 Zuwachs Med pripravami za obnovo gozdnogospodarskega načrta je bilo ocenjeno, da je zdravstveno stanje gozdov (takrat predvsem jelke) skrb zbujajoče in da je treba s skrbno razčlembo pripraviti nova izhodišča in zasnovo za gospodarjenje v prihod- njem obdobju. V sodelovanju z VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani se je zato SSG Tolmin odločilo za sočasno snemanje vseh bistvenih podat- kov o strukturi, lesni zalogi, prirastku in zdravstvenem stanju sestojev s kombinira- no foto-terestrično inventuro. 97 Za terestrična snemanja smo izbrali vzorčno metodo stalnega števila dreves (metoda 6. dreves), ploskovno analizo zdravstvenega stanja gozdnih sestojev pa smo opravili s fotointerpretacijo infrardečih barvnih (v nadaljevanju IRC) aeroposnetkov v no- minalnem merilu 1 :6000. Gmotna sredstva za terenska snemanja je prispevalo SSG Tolmin, sredstva za fotointerpretacijo pa smo zagotovili iz sklada za raziskovalno delo. Poleg nekaterih operativnih vprašanj (lesna zaloga, prirastek, zdravstveno stanje) smo v sklopu raziskave proučili tudi posebne probleme. Najpomembnejši so bili: primernost in učinkovitost metode 6. dreves za operativna snemanja v gozdovih na visokem krasu, - možnosti, metodologija in natančnost ugotavljanja zdravstvenega stanja gozd- nih sestojev s fotointerpretacijo IRC-aeroposnetkov v velikem merilu, - merila za oblikovanje relevantnih stopenj poškodovanosti, kvantificiranje različnih stopenj poškodovanosti z dendrometrijskimi kazalci. Zaradi obsežnosti raziskav je študija razdeljena na dendrometrijski del in na analizo zdravstvenega stanja, ki bo v nadaljevanju podrobneje predstavljena. 3. INVENTURNE METODE 3.1. Terenska obratna inventura Ker so bili cilji terenske inventure snemanje dondrometrijskih podatkov, ocena zdravstvenega stanja ter popis sestojev in rastišča, je bila za izvedbo naloge potreb- na izbira vzorčne metode. Zaradi enostavnosti smo izbrali metodo 6. dreves (PRO- Tabela 2: Statistična zasnova in struktura podatkov pri terenskem snemanju Tabelle 2: Statistisches Konzept und die Datenstruktur bel der Geliindeinventur Metoda ti. dreves 6 - Baummethode Struktura podatkov Statistična zasnova Terenske meritve: Značilnosti vzorčenja: - lega, opis sestoja in rastišča - površina enote 1219,3 ha srednja višina sestoja vzorčna mreža 50 X 100 m - zgornja višina sestoja - število stojišč 2101 - debelina drevesa - OJo vzorčenja 3,23 OJo socialni položaj - povprečni radij 7,2 m - ocena zdravstvenega stanja - lesna zaloga 282 m3/ha (le za jelko, stopnje 1-5) - SE(3,230Jo) 8,94 m3/ha - prirastek jelke - KV 71 "7o (vrtanje slučajnostno izbrane jelke na vsaki ploskvi) 98 DAN 1968), ki se je v slovenski operativi že uveljavila. Najpomembnejše podatke o načinu in obsegu terenskega snemanja prikazuje tabela 2. Terenska snemanja so opravile štiri dvočlanske snemalne skupine poleti 1.· 1985. 3.2. Aerosnemanje, fotointerpretacija in fotoinventura Celotno področje Nanos-Podkraj pa smo hkrati posneli tudi iz zraka (tabela 3, sli- ka 2). Jeseni je bil izdelan fotointerpretacijski ključ, pozimi l. 1985/86 pa smo začeli s sistematično fotointerpretacijo. Organizacija, potek del in časovni termini so raz- vidni s slike 3. Cilj analize zdravstvenega stanja je bila izdelava karte poškodovanosti gozdnih se- stojev, ki ploskovno ponazarja obseg, intenzivnost in prostorsko razporeditev po- škodb z natančno razmejitvijo. Karto dopolnjujejo sumarni podatki, zbrani v tabe- lah. Fotointerpretacijo smo opravili s stereoskopom INTERPRETOSKOP B Zeiss- Jena pri 8-12-kratni povečavi. Uporabljali smo originalne diapozitive velikosti 23 x 23 cm. Tabela 3: Tehnični kazalci aerosnemanja, Podkraj l. 1985 Tabel/e 3: · Technische Daten der IRC-Flugaufnahmen Snemanje: Geodetski zavod Ljubljana Snemalna kamera: Zeiss-Jena LMK, f = 305,33 mm, kompenzacija pomika Film: Kodak IR 2443, format 23 x 23 cm Merilo posnetkov: m = 1 : 6000-7000 Datum: julij 1985 Število posnetkov: 215 Študija zdravstvenega stanja jelovo-bukovih gozdov v gozdnogospodarski enoti Podkraj z metodo fotointerpretacije IRC-aeroposnetkov v velikem merilu je prvi ju- goslovanski poskus na operativni ravni in je pomenil tako za aerosnemalno službo kot za fotointerpretacijsko skupino svojevrsten tehnološki in metodološki izziv. Ugotavljanje poškodovanosti dreves iz zraka zahteva posebno metodologijo, ki ob- sega najprej prepoznavanje drevesne vrste in nato oceno stopnje poškodovanosti posameznih dreves. Osnova prepoznavanja in ocenjevanja so barvni odtenki in barvni mozaik krošnje, njena oblika in struktura, intenzivnost olistanja in pojav- ljanje golih ali suhih vej v krošnji. Delo je zelo zahtevno, saj vključuje poglobljeno strokovno gozdarsko znanje, poznavanje metodologije ocenjevanja poškodb in 99 -8 MMo~ Slika 2: Karta snemalnih redov Bild 2: Karte der Luftaufnahmelinien o 0,5 2 3 ! Jav{Kmk, . ,.,._~ ,,.--.../~0011 i : ~,y / _ . .-., :~m r~- J .. 4 5km ~ -~· ~ :~ ··~,-.. /·~ Pe~•t,e,u: K. Q, JA,'-.'QR!-~.r; 'J 3292 ·-'·· "' ~A"4•,;,v.vtl- ve 'Jf Jn.1 • • • G,yden ,... . 1 ,,.,. -~ - ,, / l• w,šS K S.TAE . ·;<.:,_i-,J~~S.CA ·J C.star ~'~-~ c~ J>. grii F"c f ' . l.:·{.· l ,.,~ ' ? . , _ tiF'v;,:j-2i CNter~pii·1·: _,.__)· ~'':~- ·._·.-r:)~ ,;, •· --·~ .·:~/(~ LEGENDA Šle ·1 vr ka snemal S negareda ~67 ŠTEviLKA - POSNETKA \ SMER LETA § Oeto in im1ialci Priprava pro1ekta in naf'OCllo (naroCnik) ZIMSKO OBDOBJE IZD:CU.VA PROJ'ZKTA IllVENTtJRE- -oor.očr:n:,, OBH0:JA SNEMANJA_. MAREC -TEHNIKA AEROSN'DCAnJA - N.lRCČilO STtX S SPECLU.ISTI APRIL MAJ JUNlJ JULU AVGUST SEPTEMBER OK10BER ZIMSKO OBDOBJE Aerosnemanje (GeOcletski zavod) IRABAVA rn.!v NA.CRT AEROSNi)(ANJA: KAMERA.-.o~rv,FILH~ MERILO,POt'!X SNEMAL."ITH REOOV ,CAS S:-."EHA.NJ. TOLEaANCE..,toVOLJ'mJA §] •-= OBDELAVA FU!l)V PR!XlLED PREDA.JA Priprava izvredno- KETOrA IZVREDNOTENJA. tenja NAČr.'f PRilCA.ZA REZUL:. (GG.druge organi- TATOV, INSTRUMENTI zaeije) i-.::"-'::.:D:::Rc.I _____ _ Fotointerpretaeija Fotointerpretacij- ski ključ Kartiran1e ZBIRANJE MATERIALA: URTE„REZUI.TATI T~EN"-' SKD! MERJENJ, NABAVA J,1.ANJUJClCE OPR. 7PRIPOM. Posebno ir1rednoten1e :=~ IZOBRAŽEVANJE:: TERENSKO OCENJEVANJE rorQINTERPR.ErACIJA OČNE POTI INVENTURl!A METODA SNEMA.I..'U L =t SNE>!WIIH / / roroIN'mlPR>:rACIJA (STEIUXJSICOP) ror0IN'l'ERPRl.TACIJSl80 - Izsek prikazuje na posnetkih določene sestojne meje, hkrati so izrisane tudi vse na posnetkih vidne prometnice, ki do sedaj še niso bile vrisane na karte. Primerjava ra- čunalniškega izrisa s karto iz l. 1980 je bila osnova za oceno natančnost kartiranja. Povprečno odstopanje izrisa znaša le O, 17 mm, pri čemer gre za oceno maksimalnih odstopanj v poljubni smeri. 3.3. Obdelava in izvrednotenje podatkov Podatke terestričnih in fotointerpretacijskih snemanj smo neposredno vnašali na snemalne liste, primerne za prenos v računalniški medij in računalniško obdelavo. Digitalizacijo situacijske predstave na aeroposnetkih smo opravili na digitalniku CALCOMP Hidrometeorološkega zavoda Slovenije. Podatke smo obdelali z raču­ nalnikom FACOM M 180 2 AD in mikroračunalnikom HP 9 845 D, situacijska predloga za razvojno karto je bila izrisana z risalnikom VERSA TEC. Pri obdelavi podatkov smo uporabili lastne programe (mag. PUHEK, V.; dipl. mat. KRALJ, T.) ter statistični paket SPSS. Tabela 5: Obseg snemanj podatkov Tabel/e 5: Umfang der Aufnahmedaten št. vzorcev terensko snemanje 2439 fotointerpretacija 4100* skupaj 6539* * podana je ocena 4. REZULTATI št. dreves 12.606 36.230 48.836 4.1. Obseg, intenzivnost in prostorska razporeditev poškodb št. podatkov 87.196 41.080 128.276 Bistveni rezultati fotointerpretacijskega snemanja so podani v tabeli 6 in na karti poškodovanosti (slika 8). Delež očitno poškodovanih jelk (3. in 4. stopnja poškodovanosti) je zelo visok, bolj- še, vendar vseeno skrb vzbujajoče je stanje smreke (pred začetkom terenskih sne- manj je celo prevladovalo mnenje, da poškodovanost smreke še ni dosegla takega obsega, da bi jo bilo treba ocenjevati). Poškodbe pri listavcih so redke, večinoma na sestojnih robovih in so nastale zaradi mehanskih ali abiotskih vzrokov. Pogostejši je pojav šibastih vej pri bukvi, ki jih kot znak sprememb v zgradbi krošnje navaja tudi tuja literatura (ROLOFF 1985). Kljub analizi po posameznih stratumih ni bilo mogoče ugotoviti značilne koncentracije poškodb na določenih rastiščih in različnih legah (nagib, ekspozicija, relief, nadmorska višina). Le pri jelki je bil delež poško- 109 Tabela 6: Izsledki fotointerpretacije Tabelle 6: Resultate der Photointerpretation stopnja poškodovanosti jelka smreka listavci skupaj Schadstufe Tanne Fichte Laubbiiume Gesamt l. normalno, zdravo drevo 30/o 130/o 870/o 370/o 13.326 2. bolehno 130/o 460/o 12,40/o 160/o 5.702 3. bolno 620/o 400/o 0,60/o 360/o 12.993 4. zelo bolno, odmirajoče 200/o - - 100/o 3.834 5. sušica 20/o - - lOJo 375 3. + 4. stopnja 820/o 400/o 0,60Jo skupaj OJo 1000/o 1000/o 1000/o 100* N 18.669 3.325 14.236 36.230 dovanih dreves na globokih tleh manjši kot na plitvih skeletnih tleh. Mlajši sestoji so bili manj poškodovani kot starejši, zato je treba pri analizi karte poškodovanosti vedno upoštevati tudi starostno strukturo, ki je preko razvojnih faz prikazana na se- stojni karti. Na sliki 9 so prikazani izsledki terenskega in fotointerpretacijskega snemanja po- škodovanosti jelke. Kljub različnim metodam se rezultati zelo dobro prekrivajo. Fo- ,... .C ~ N B :, ~ ,o .., B ~ . : "' ~ " .., ; ,... ·rl " .., " 52 ; '~413 !~ • ~ L_V ..___....., 1 stopnja poškodovanosti Schadstu:f'e 2 3 62 26 4 5 fotointerpretacija Lu:f'tbild nsko snemanje Gelaende Slika 9: Primerjava rezultatov terenskega snemanja in fotointerpretacije IR C-posnetkov Bild 9: Gesundheitszustand der Weisstanne. Vergleich der Ergebnisse von Geliinde- und Luftbildererhebungen 110 tointerpretacijska ocena je podana na podlagi 18.669, terenska pa na podlagi 4905 opazovanj, kar kaže na večjo zanesljivost fotointerpretacijske ocene. Izenačenost fotointerpretacijske ocene s terensko oceno poškodovanosti je posledica dobre pri- prave, ki je vključevala tudi nekajmesečno sodelovanje interpretatorja pri terenskih snemanjih. Izkušnje iz tuje literature kažejo, da izenačenost terenske in fotointer- pretacijske ocene ni samoumevna, saj pogosto prihaja do velikih odstopanj (HARTMAN in dr. 1987, SCHMID-HAAS in dr. 1986, WASTENSON in dr. 1987). 4.2. Poškodovanost in rast jelke Zdravstveno stanje (vitalnost, stopnja poškodovanosti) je fiziološki znak drevesa, ki ga neposredno ne moremo meriti, lahko ga le kakovostno ocenimo po pomožnih znakih, kot so: osutost iglic ali listov, kloroza, sprememba v strukturi krošnje itd. Pri interpretaciji rezultatov skušamo z bolj ali manj subjektivnim oblikovanjem sto- penj poškodovanosti poiskati razmerje med temi podatki in zdravstvenim stanjem (zdravstveno stanje dolgoročno vpliva na prirastne zmožnosti), ki je vprašljivo toli- ko časa, dokler ga absolutno ne ovrednotimo z dendrometrijskimi kazalci ali koli- činskimi fiziološkimi raziskavami (DRUŠKOVIČ 1987). Problema ni lahko rešiti, ker za posamezne drevesne vrste in razvojne faze ne poznamo niti zanesljive meje med normalnim in patološkim stanjem. Ker v različnih državah veljajo različna me- rila, so tudi izsledki snemanj le delno primerljivi (POLLANSCHUTZ in NEU- MANN 1987; slika 1). V naših raziskavah smo se omejili na gozdnogojitveni in lesnoproizvodni pomen po- sameznih stopenj propadanja jelke. Podrobneje smo analizirali razmerje med po- škodovanostjo in prirastkom izbranih dreves. Analiza je zajela 1138 podatkovnih parov, za vsako jelko smo primerjali stopnjo poškodovanosti z debelinskim prirast- kom (ir za obdobje 1974-1984). Za izboljšanje ločljivosti smo podatke strukturirali po socialnih slojih. Izsledki so razvidni s slike 10 in iz tabele 7. Statistična analiza (ANOV A) je odkrila, da je priraščanje jelke v posameznih skupi- nah zelo različno (F sign. <0,001). To velja tako za razlike med posameznimi stopnjami poškodovanosti kot za različne socialne sloje. Splošno velja, da debelin- ski prirastek drevesa pada s stopnjevanjem poškodovanosti, kar velja za vse tri slo- je. Prirastek nadraslih in soraslih jelk je približno enak (razlog je verjetno zelo pre- svetljena sestojna struktura). Najvišji prirastek smo ugotovili pri jelkah 1. in 2. stopnje poškodovanosti (brez značilnih razlik). Močan in visoko značilen padec pri- rastka se pojavi pri višjih stopnjah poškodovanosti (3. in 4. stopnja poškodovano- sti). Upadanje prirastka s stopnjevanjem poškodovanosti je pri podraslih drevesih zaradi nizke ravni priraščanja manj očitno. 111 1 2 stopnja poškodovanosti Schadstufe 3 4 5 nadrasla drevesa Herrschend sorasla Mitherrschend podrasla Unterdrueckt Slika 10: Prirastek jelke v odvisnosti od stopnje poškodovanosti in socialnega po- ložaja Bild JO: Einfluss der Beschiidigungen auj der Durchmesserwachstum der Weis- stanne verschiedener sozialen Schichten Rezultati analize soodvistnosti med poškodovanostjo in priraščanjem so pomembni iz več razlogov: - Dovoljujejo obHkovanje skupine očitno poškodovanih dreves, ki obsega 3. in 4. stopnjo, in izračun indeksa poškodovanosti I. Določimo ga kot razmerje med očitno poškodovanimi drevesi in celotnim številom dreves. I = %3. + %4, · 100 %1. + %2. %3. + %4. %n. - delež dreves posamezne stopnje poškodovanosti (n = 1, -, 4) Pri izračunu ne upoštevamo dreves 5. stopnje poškodovanosti, ker je njihov delež močno odvisen od intenzivnosti sanitarnih sečenj, ki so pogostejše v prede- lih z dobro mrežo prometnic kot v odročnejših predelih enote. - Opravičujejo poenostavljeno snemanje poškodovanosti za operativne analize po razširjenih razredih poškodovanosti (npr. l.+ 2., 3. + 4., 5.) in samo za nadrasla in sorasla drevesa. 112 Tabela 7: Prirastki in premeri jelk različnih stopenj poškodovanosti (Terenske meritve, 1138 dreves) Tabelle 7: Durchmesser verteilung und Zuwacs der Weisstanne nach Schadstufen (Geliindeauf nahme von 1138 Biiumen) socialni položaj / soz. schiht stopnja skupaj poškodovan. nadraslo soraslo podraslo Gesamt Schadstufe d1,J ict d1,3 ict d1,J ict d1,J ict cm mm cm mm cm mm cm mm zdravo drevo 55,93 2,16 32,75 2,17 18,67 0,94 39,70 1,87 bolehno 53,15 I ,83 42,27 1,94 16,26 0,84 42,76 1,73 bolno 48,34 1,00 40,90 1,02 18,09 0,76 39,83 0,98 zelo bolno 45,90 0,64 36,84 0,85 16,32 0,69 35,01 0,60 sušica 39,00 0,72 33,35 0,81 16,22 0,53 24,75 0,64 skupaj 49,74 1,25 39,44 1,04 17,30 0,76 38,78 1,05 Gesamt Volumenski prirastni procent: 2,150/o zdrave jelke 1,240/o vse jelke Visok delež očitno poškodovanih dreves in močan padec prirastka pomenita bistveno zmanjšanje lesnoproizvodne funkcije gozdov. Ob upoštevanju dveh istočasno nastopajočih pojavov, padca debelinskega prirastka (obresti) in pre- svetljevanja sestojev zaradi sanitarnih sečenj (manjša lesna zaloga - zmanjšanje glavnice), smo sedanjo proizvodno sposobnost ocenili le na 57% potencialnega prirastka zdravega jelovega gozda na istem rastišču (ugotovitev velja le za jelko). V tabeli 7 je poleg debelinskega prirastka podan tudi prsni premer posameznih sku- pin dreves. Premer dreves s stopnjevanjem poškodovanosti pada, kar pomeni, da je najdebelejše, to je nadraslo drevje, ~e razmeroma najbolj vitalno. To ugotovitev potrjujejo tudi nekatere raziskave v ZR Nemčiji (GERECKE 1986). Predvidevamo, da je pojav značilen predvsem za jelko in da so nižji prsni premeri poškodovanih dreves posledica desetletja trajajočih vplivov na njihov metabolizem in s tem na rast v debelino (slika 11). Upravičenost omenjene hipoteze bodo pokazale raziskave dru- gih drevesnih vrst. 5. RAZPRAVA IN SKLEPI Izsledki terenskega in fotointerpretacijskega snemanja v gozdnogospodarski enoti Podkraj potrjujejo vsakodnevna opažanja terenskih gozdarjev o katastrofalnem propadanju jelke ter odkrivajo občutno poslabšanje zdravstvenega stanja smreke. Zadovoljivo je le še stanje listavcev. 113 100% 75 mr •·•····· rr 50 1 soc. pol. soc. pol. soc. pol. skupno 1 2 3 soz. Schicht stopnje poškodovanosti : lllssušica •:•:•:• 4 zelo bolno r.:::m3bolno ~ [:}}12 bolehno 01zdravo Schadstufe Slika 11: Delež poškodovanih dreves v posameznih socialnih položajih pri jelki Bild 11: Anteil der beschiidigten Biiume in einzelnen Sozialschichten bei der Weis- stanne Z 820Jo deležem očitno poškodovanih jelk je škoda v enoti bistveno večja kot v neka- terih sosednjih deželah. Za isto leto poročajo v Avstriji (Tirolska) o 23-odstotnem deležu (Neznani avtor 1985), v Nemčiji o 67,7-odstotnem (BRELOH in dr. 1985), v Švici pa samo o 12-odstotnem deležu poškodovanih jelk (EAFV 1985). O podobno visokem deležu poročajo tudi iz Schwarzwalda (SPEIDEL in dr. 1985, KENK in dr. 1984). Jelka predstavlja v enoti Podkraj približno dve tretjini celotne lesno zaloge in je osnovni nosilec lesnoproizvodne funkcije. Zaradi visokega deleža očitno poško- dovanih jelk (3. in 4. stopnja zajemata 82% vseh dreves) in vse bolj vrzelaste sestoj- ne strukture (sanitarni poseki) prihaja do multiplikativnih učinkov (padec prirastka in lesne zaloge imata podoben učinek kot znižanje obrestne mere ob sočasnem zmanjšanju kapitala v bančništvu). Posledica je zmanjšanje prirastka na 57% po- tencialne rasti zdravih jelk (1. stopnja). O upadanju prirastka iglavcev z manjšanjem asimilacijske površine dreves poroča vrsta avtorjev (DONG in KRAMER 1986, FRANZ 1983, KONTI C in dr. 1986, GB- RECKE 1986, HARTMAN in dr. 1987, MOOSMAYER 1984, SCHMID in dr. 1986, SCHOPFER in HRADETZKY 1987, SPEIDEL in dr. 1985), za listavce pa takih podatkov še ni. Za nas sta zanimivi študiji iz Schwarzwalda (SPEIDEL in dr. 1985, KENK in dr. 1984), ki za sestoje s podobno strukturo in zdravstvenim 114 stanjem navajata podoben padec prirastka (30-50%), kot smo ga mi ugotovili v Podkraju. Avtorji so razpravo razširili tudi na oceno ekonomske škode zaradi pro- padanja in že za razmeroma majhen obrat (55 ha, SPEIDEL in dr. 1985) dobili ce- no, ki je presegala milijon nemških mark, kar nakazuje razsežnosti ekonomskih problemov, s katerimi se bomo v prihodnje srečali tudi pri nas. Izsledki naših raziskav in poročila iz tuje literature kažejo, da gre pri jelki za deset- letja trajajoče hiranje (KONTIC in dr. 1986, KRAMER 1986, HARTMAN in dr. 1987, MOOSMAYER 1984), ki ga verjetno ne bo mogoče hitro zaustaviti. Bodoče gospodarjenje bo zato treba usmeriti k čim učinkovitejšemu zmanjšanju škode. To zahteva skrajno preudarno načrtovanje izbora drevesnih vrst pri pomlajevanju, ča­ sovno in po intenzivnosti usklajena redčenja, omejevanje posekov na slabo prira- ščajoča drevesa 3. in 4. stopnje poškodovanosti ter dosledno izkoriščanje prirastnih potencialov zdravih in rahlo poškodovanih dreves. Slednje pomeni, da je nujen ta- kojšnji prehod k dinamičnejšemu pojmovanju obhodnje. Pomembna s tem poveza- na ugotovitev raziskave je, da je delež zdravih dreves pri nadraslih jelkah največji. Raziskava ne daje odgovorov na vprašanja o nadaljnjem razvoju poškodb, ker bi bili zato potrebni vsaj dve snemanji. S tujimi ocenami si ne moremo pomagati, saj so težnje zelo neenotne in po območjih različne. Tako poročajo iz ZR Nemčije in Avstrije o rahlem izboljšanju (BRELOH in dr. 1987, POLLANSCHUTZ in dr. 1987), v Švici pa o poslabšanju (EAFV 1987) in hkrati o vidnem izboljšanju stanja jelke (SCHMID in dr. 1986). Slovenski popis propadanja gozdov (IGLG 1987) pa spet kaže izboljšanje, čeprav dovoljujejo nekatere raziskave in razlage v sklopu iste študije nasprotno razlago. Ker je sedanja študija v Podkraju zastavljena tako, da je mogoče učinkovito spremljanje razvoja poškodovanosti (parne primerjave stanja posameznih dreves ali kontrolnih sestojev na IRC-posnetkih), bodo jasnejši odgo- vor dala šele ponovna snemanja in multitemporalne primerjave. Kombinirana fotointerpretacijsko-terestrična inventura se je izkazala kot odlično sredstvo za integralno ugotavljanje stanja gozdnih sestojev. Opisani pristop ne po- daja le količinske ocene dendrometrijskih parametrov, ampak tudi vpogled v pro- storsko razporeditev lesne zaloge, prirastka in zdravstvenega stanja po homogenih enotah (sestojni tipi). Povezava točkovne (vzorčne) dendrometrijske ocene s plo- skovno fotointerpretacijo omogoča razmeroma dobro oceno vsakega posameznega sestoja. V sklopu inventure izdelana karta poškodovanosti (osnova je sestojna kar- ta) je odlična osnova za načrtovanje gozdnogojitvenih ukrepov (gozdnogojitveno načrtovanje). Isto karto lahko uporabimo za stratifikacijo dendrometrijskih podat- kov, s čimer je mogoče bistveno izboljšati njihovo interpretacijsko vrednost (kon- kretizacija podatkov na posameznih homogenih stratumih) ob istočasni pocenitvi same inventure. Aeroposnetki so uporabni tudi za dela na drugih področjih goz- darstva in so odlično dokumentacijsko gradivo za morebitne poznejše raziskave in primerjalne študije. 115 Integralna foto-terestrična inventura je omogočila oceno vseh bistvenih kazalcev strukture in zdravstvenega stanja gozdnih sestojev v enoti Podkraj, kar je dobro iz- hodišče za izdelavo vsestranske diagnoze. Naloga načrtovalne službe SGG Tolmin je na tej podlagi opredeliti nadaljnjo strategijo dela v gozdu, ki bo omejila škodo zara- di propadanja gozdov na najmanjšo možno mero. Poskusi takega integralnega na- črtovanja so v literaturi že prikazani (SCHLAPFER in dr. 1986). Dokončna rešitev problemov zaradi propadanja gozdov vsekakor ni v rokah goz- darjev. Čeprav celotni vzročno-posledični mehanizem propadanja gozdov še ni do- cela pojasnjen, je očitno, da je primarni vzrok tega pojava vsesplošno onesnaževanje okolja. Gozdovi v enoti Podkraj ležijo na robu gorske verige, odprte proti zahodu, zato lahko sklepamo, da so vzrok za propadanje predvsem velikopro- storski premiki onesnaženega zraka, v manjši meri pa tudi lokalni onesnaževalci. Odločilno izboljšanje zdravstvenega stanja gozdov zato lahko pričakujemo le po te- meljitem in splošnem zmanjšanju količine strupenih snovi v celotnem evropskem prostoru. 6. POVZETEK Propadanje gozdov se najbolj silovito kaže pri jelki, ki je v kraško-dinarskem pasu poleg bukve in smreke gojitveno in gospodarsko naša najpomembnejša drevesna vrsta. Njeno propadanje se je že tako razmahnilo, da je resno ogrožen njen nadalj- nji obstoj, s tem pa tudi gospodarjenje v tem tipu gozda. Vse to od načrtovalca zah- teva temeljito analizo stanja, zanesljivo diagnozo in pretehtane ukrepe. Prvi korak v tem sklopu je integralna inventura, ki mora zajeti vse bistvene kakovostne (zdravst- veno stanje) in dendrometrijske (lesna zaloga, prirastek, struktura) kazalce stanja gozdnih sestojev. Prvi tak poskus na operativni ravni pri nas je kombinirana fototerestrična inventura v 1219 ha velikem delu enote Nanos-Podkraj, v kateri gospodari SGG Tolmin. In- ventura je obsegala terenska vzorčna snemanja dendrometrijskih podatkov (metoda 6. dreves) in oceno zdravstvenega stanja sestojev z interpretacijo IRC-posnetkov v velikem merilu (razpredelnici 2 in 3, slika 2). Članek podaja predvsem izsledke fo- toinventure in razčlembe medsebojne odvisnosti med poškodovanostjo dreves (pri- mer jelke) in njihovo prirastno sposobnostjo. Na podlagi fotointerpretacije smo izdelali oceno zdravstvenega stanja posameznih drevesnih vrst, ki kaže na zelo visok delež očitno poškodovanih jelk (82%) ter že razmeroma slabo stanje smreke (40% očitno poškodovanih dreves). Stanje je zado- voljivo le pri listavcih (tabela 6). Med fotointerpretacijsko in terensko oceno poško- dovanosti ni bilo bistvenih razlik (primerjalna analiza za jelko, slika 9). Razmeroma močna poškodovanost dreves se odraža v spremenjeni zgradbi sestojev (presvetljenost) in v padanju prirastka (slika 10, tabela 7), ki za preteklo obdobje 116 znaša le 570/o možne rasti. Občuten padec prirastka smo ugotovili predvsem pri jel- kah, ki so izgubile več kot 250/o iglic (očitno poškodovana drevesa). V sklopu inventure sta bili na podlagi fotointerpretacije izdelani sestojna karta in karta poškodovanosti, ki skupaj s prav tako prostorsko in sestojno opredeljenimi dendrometrijskimi podatki predstavljata odlično osnovo za nadaljnje načrtovanje in ukrepanje. Naloga načrtovalne službe SGG Tolmin in raziskovalcev na tem po- dročju je opredeliti nadaljnjo strategijo dela v gozdu, ki bo omejila škodo zaradi propadanja gozdov na najmanjšo možno mero. 7. ZUSAMMENFASSUNG Mit besonderer Heftigkeit zeigt sich das Waldsterben bei der Weisstanne, die in Slo- wenien mit 100/o Anteil auf dem hohen Karst als die bedeutenste bestandesbildende Baumart vertreten ist. Das Tannensterben bat Dimensionen angenommen, Bild 1, dass bereits ihr weiteres Bestehen und die Bewirtschaftung mit diesem W aldtyp ernsthaft bedroht ist. Deshalb muss die bisherige Waldbewirtschaftung unter Be- riicksichtigung aller Aspekte des Waldsterbens neu iiberdacht und konzipiert wer- den. Dies erfordert ein kreatives Vorgehen und ist nur moglich wenn der Waldbe- wirtschaftler durch eingehende quantitative und qualitative Zustands- und Entwick- lungsanalyse der Waldbestande, auf Grund einer integrierten Waldinventur dazu befahigt wird. Die dargelegten Ueberlegungen bilden die Grundlage fiir die Organisation und Durchfiihrung der Luftbild- Gelandeninventur im Betried Podkraj (hoher Karst, Forstverwaltung Tolmin), die im Jahre 1985 durchgefiihrt wurde und die alle, fiir die Erneuerung des Betriebswirtschaftsplanes notwendigen Daten bereitstellen sollte (Tabelle 1). Die Inventur umfasst stichprobenweise Gelandeaufnahmen (6-Baum- Methode mit Zuwachsholzungen an Tanne, Tabelle 2) von dendrometrischen Daten und flachendeckende Waldschadenaufnahmen mittels Interpretation von Infrarot- Farbaufnahmen im grossen Masstab (Tabele 3, Bild 1). Der vorliegende Beitrag be- handelt die Luftbildauswertung (Bilder: 2, 3, 4, Tabelle 4), die Analyse der Abhan- gigkeit zwischen Schadenbild (Nadelbefall) und dem Zuwachs der Baume (Beispiel: Weisstanne). Der dendrometrische Teil wird in einem besondern Teil veroffentlicht. Der Zustand der Walder ist besorgniserregend. Mehr als 800/o der Weisstannen ist deutlich geschadigt (Klassen 3 + 4) und 400/o der Fichten sind beschadigt oder sehr beschadigt. Einzig der Zustand der Laubbaume ist noch in normalen Grenzen (Ta- belle 6). Das starke Schadenbild diktiert die Waldbaulichen Massnahmen und die Holzschlage konzentrieren sich auf Raumung von absterbenden Tannen. Stark auf- gelockerte Bestande sind die Folge (Bild 6). Mit dem Schadenbild einher verlauft das Durchmesserwachstum (Tabelle 7, Bild 9). Fiir Baume, die Studie ist auf die Weisstanne begrenzt, aller Sozialschichten wurde 117 mit steigender Schadstufe ein abnehmendes Durchmesserwachstum festgestellt. Der Zuwachsverlust ist besonders ausgepragt bei Baumen mit Nadelabfall iiber 25% (deutliche Schaden, Stufe 3-5). Bedingt durch den Durchmesserzuwachsabfall und die Auflockerung der Bestande (geringere Holzvorrate), wurde die aktuelle Holz- produktion auf nur 57% des gesunden Tannenwaldes auf gleichem Standort ge- schatzt. Durch kombinierte Luftbild- Gelandeinventur wurden fiir der Betrieb Podkraj wes- sentliche Daten iiber Struktur, Vorrat, Zuwachs und Gesundheitszustand des Wal- des und einzelnen Bestande bereitgestellt. Die Aufgabe der Betriebsleitung ist nun auf dieser Basis eine eine passende, kiinftige Waldbewirtschaftungsstrategie (Thera- pie) zu entwickeln um die Schaden auf das Minimum zu begrenzen. Die entgiiltige Losung des Problems liegt allerdings nicht in Handen des Waldbewirtschaftlers, sondern muss durch eine dauerhafte Verminderung der Umweltverschmutzung ge- lost werden. 8. LITERATURA l. BRELOH, P., DIETERLE, G., 1985. Ergebnisse der Waldschadenerhebung 1985. Allgemeine Forstzeitschrift, 40, 51/52: 1377-1380. 2. BRELOH, P., NAUBER, J., 1987. Waldschadenerhebung 1987. Forst- und Holzwirt, 42, 20: 538. 3. DONG, P. H., KRAMER, H., 1986. Auswirkungen von Umveltbelastungen auf das Wuchsverhalten verschiedener Nadelbaumarten im norddeutschen Kiistenraum. Forst- und Holzwirt, 41, 11: 286-290. 4. DRUŠKOVIČ, B., 1987. Citogenetske spremembe kot bioindikacija. črna knjiga o propadanju gozdov, IGLO 1987: 37-41. 5. EAFV, 1987. Sanasilva-Waldschadenbericht 1987. Eidg. Anstalt f. des forst. Versuchwesen, Birmensdorf, 32 s. 6. EAFV, 1985. Ergebnisse der Sanasilva-Waldschadeninventur 1985. Eidg. An- stalt f. des forst. Versuchswesen, Birmensdorf. 7. FRANZ, F., 1983. Auswirkungen der Walderkrankungen auf Struktur und Wuchsleistung von Fichtenbestanden. Forstwissenschaftl. Centralblatt, 102 (3): 186-200. 8. GERECKE, K. L., 1986. Zuwachsentersuchungen an vorherrschenden Tannen aus Baden-Wiirttenberg. Allgemeine Forst.- und Jagd- zeitung, 157: 59-68. 9. HARTMAN, P., SCHNEIDER, O., PETTER, P., SCHL.APPFER, R., 1987. Etude des relations, chez l'epicea, entre la largeur di cerne et l'etat sanitaire de la cime. Schweiz. Z. Forstwes., 138, 11: 923-943. 10. HOČEVAR, M., 1984. Daljinsko pridobivanje podatkov o stanju in razvoju gozdnih sestojev in gozdnega prostora. Zbirka referatov. VTOZD za goz- darstvo, Ljubljana, 201 s. 118 11. HOČEVAR, M., 1985. Waldschadeninventur und Oberwachung mit Luftbild-terrestrischen Methoden fiir die Planung auf regionalen und na- tionalen Ebene. Inventorying and monitoring endangered forests. IUFRO conference, Zurich 1985: 243-246. 12. HOČEVAR, M., 1987. Ugotavljanje in spremljanje poškodovanosti gozda s fo- tointerpretacijo posnetkov iz zraka. Seminarsko gradivo. VTOZD za goz- darstvo, Ljubljana, 80 s. , 13. IGLO, 1987. črna knjiga o propadanju gozdov. SIS za gozdarstvo Slovenije, 46 s. 14. KENK, G., KREMER, W., BRANDL, H., BURGBACHER, H., 1984. Die Auswirkung der Walderkrankung auf zuwachs und Reinertrag in einen Plenterwaldbetrieb des mittleren Schwarzwaldes. Allgemeinen Plenter- waldbetrieb des mittleren Schwarzwaldes. Allgemeine Forstzeitschrift, 39, 27: 692-695. 15. KONTIC, R., NIEDERER, M., NIEPPEL, C. A., WINKLER-SEIFERT, A., 1986. Jahrringanalysen an Nadelbaumen zur Darstellung und Interpreta- tion von Waldschaden (Wallis, Schweiz). Eidg. Anstalt. f. des forst. Ver- suchswessen, Birmensdorf, Berichte 283, 46 s. 16. KRAMER, H., 1986. Bezeihungen zwischen Kronenschadbild und Volumen- zuwachs bei erkrankten Fichten. Allgemeine Forst- und Jagd Ztg., 157: 22-27. 17. MASUMY, S. A., 1983. Infrarot-Farbluftbilder als Grundlage zur Inventur der grossraumiger Waldschaden. Allg. Forstzeitschrift, 38, 46/47: 1250-1251. 18. MOOSMAYER, H. U., 1984. Erkentnisse iiber die Walderkrankungen. Forst- wiss. Centralblatt., 103, 1: 1-16. 19. * 1985. Ergebnisse der Waldschadeninventur 1985. Allgemeine Forstzeitung, 96, 6: 151-152. 20. POLLANSCHUTZ, J., NEUMANN, M., 1987. Leichte Besserung bei den Nadelbaumen. Oester. Forstzeitung, 98, 11: 16-18. 21. POLLANSCHUTZ, J., NEUMANN, M., 1987. Waldzustandsinventur 1985 und 1986. FBVA, Wien, Berichte, 23: 98 s. 22. PRODAN, M., 1986. Punktstichprobe fffr die Forsteinrichtung. Forst- und Holzwirt 11, 1: 225-226 . . 23. ROLOFF, A., 1985. Schadstufen bei der Buche. Vorschlag fiir eine bundes- einheitliche Einordnung der Buche in vier Schadstufen bei terrestrischen Aufnahmen. Forst- und Holzwirth, 40: 131-133 s. 24. SCHLAPFER, R., GUNTER, R., SCHMID, B., 1986. Die Planung im Falle Waldschi.iden in einem Forstbetrieb des schweizerischen Mittellandes. Schweiz. Z. Forstwes., 137, 12: 1011-1027. 25. SCHMID-HAAS, P., MASUMY, S. A., Niederer, M., Schweingruber, F., H., 1986. Zuwachs- und Kronenanalysen an gescwaechten Tannen. SZF, 137, 10: 811-832. 26. SCHOPFER, W., HRADETZKY, J., 1984. Walschadeninventur Baden- Wiirttenberg 1983 mit Infrarot-Farbflugaufnahmen. Ergebnisse und Er- 119 fahrungen. Mitteilungen, Forst. Versuchs- und Forsch. Anstallt, Baden- Wiirttenberg, Vol. 111, 146 s. 27. SCHOPFER, W., HRADETZKY, J., 1986. Zuwachsriickgang in erkrankten Fichten- und Tannenbestanden - Auswertungsmethoden und Ergebnisse. Forstwiss. Centralblatt, 105, 6: 28. SCHOPFER, W., HRADETZKY, J., 1987. Zur Problematik eines grossraumi- ges Zuwachsriickgangs in erkrankten Fichten- und Tannenbestanden Su- edwestdeutschlandes. Forst- und Holzwirth, 42, 18: 487-492. 29. SPEIDEL, G., MEHLIN, H., OSTEN, G., 1985. Die wirtschaftlichen Folgen des Waldsterbens fiir die Forstbetriebe am Beispiel eines Plenterwald- betriebes des mittleren Schwarzwaldes. Allgemeine Forstzeitschrift, 40, 14: 319-326. 30. ŠOLAR, M., 1986. Onesnaženje zraka in propadanje gozdov v Sloveniji. Umi- ranje gozdov in raba lesa. ZDIT, Ljubljana, 21-45 s. 31. WASTENSON, L., ALM, G., KLEMAN, J., WASTENSON, B., 1987. Swe- dish experiences on forest damage inventory by remote sensing methods. Int. J. Imag. Remote sensing. IGS, 1: 43-52. 120