Na svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe Tečaj IV. srédo 28. Prosénca. i i 46 List Ave Marija (Sion 1845). dobrave, vetrič z lístjem mája; Gredé v zaton še sonce svet pozdravi Mladost veséla semtertje pohaja Na prostim budno po zeleni travi. j gorice y V svitlôbi rajski se blisé Večerná zarja zadnjie jih obj In černi mrak obséda zem). H Božanstvo s svetim straham serce vnema lice ? Zdej vdárjo Angeljskočešenja glasi Sladko done po vetriču večerním, Ko nékdaj v blagim, sila davnim časi ? je Angelj nosil oznanila vernim. Zvestó vsi móljo s ski >>Marija, mati milosti 1 Češena si. rokami ke pi med ženami! O prosi Sina ti za nas dolžnike!« Na tléh cvetlice jamejo solzíti, Potok mermráje se v dolino vije , Zve zde merčé, ko de se h té serditi Zavôlj svetá in njega hudobije. Zivó doni pozdrav ljubezni véčne Perjazno vabi umerljive sine, De dvi^nejo 'z doline solz nesrečne Se kvisko do nebeske domovine. ? Zastonj pa mnogim Posvetna 1 i li ie < b e na usesa, zloba : O blažen! kdor mu ni dajál slovesa: Zaslišal zopet ga bo unkràj groba. n. Poducenje^ kakó se mora klavna živina in meso oirledovati? De je (Nadalje.) ina bol eh ali bol slednjih poglavitniših znaminj spozna, ktere pa pri vsaki živini enake, ampak razločne potem je ■■■■ ÉtÊ in pa po 5 ce zivina še le zbolela, ali če je že davnej bolna t te ali une bolezni ; vcasi boš teh stikrat cio nevkrotlj in nora, z rogmi v emlj bode, rjove in se vseskozi vije, de bi se od jasel odtergala ; dostikrat je pa žaiostna in klaverna, in brez de bi se ganila, na enim mestu stoji; včasi s pervimi, včasi pa z zadnjimi nogami široko stoj' ali jih pa eno zraven druge pod vampam skupej stakne, in gèrbo (jpukel) naredi, kot mačka ; ce se vleze, jo je tezko zopet na noge spraviti; včasi posebno pri pljučnih boleznih se pa nikak 1 pa merzel Život bolne živine je, kmalo vroč or ne kmalo 5 to je gorkota se vedno spreminja je pa brez spremina merzel ko led vroč ko oginj ; gorkota se posebno ali pa sili in nogah spreminja. Koža je zdej suha pôtna, je zvenjena, in če se po nji dergne rogeh, uše , zdej dosti 7 krat zašumí, kakor de bi po popirji dergnil, včasi ima bule tore ? garje, rudeče ali černe pike lise t. d. Dostikrat bolno živinče dlako zgublja ali mu v « . b « • • r /^k t r • « v « i pa naseršena poko i V • stoj Oko je rudečo-svetlo 5 ne more luči prenesti, ali je pa motno, kalno in prašno-solzeče. Smerček je suh, vroč in spokan nosnice so suhe, rudeče ali pa žlezaste, blede višnjeve, iz kterih se dostikrat smerdljiv, zelen gnoj cedí; gobec je hudó rudeč, vroč, meso ? 5 kastorumen suh ali pa bled in z gosto žlezo napolnj okoli zo mehurnata i. jezik sta dostikrat kot goba ? 5 otekla Iz nosnic se mu smerkelj 5 ? iz gobca pa sline cede; na jeziku se blato nabira. Vrat je včasi otekel in boleč ; če se živince na persi pritisne, ga liudó zaboli. Sercé se komej cuti bij ? m ali pa posebno v liko hitrej nskih boleznih hudo kakor smo bili od zdra viga živinčeta povedali. Bolna živina dostikrat sto ka, težko in hitro diha, večkrat tudi hudo kašlja; vamp je vpaden ali pa napet; spolovila so suhe ali se iz na- pa vnete otekle zlezaste i. Ritnik je stis njen ali pa vim stojí, je otekel, z blatam osvinjan rep ji oterpnjen doli visi. Parklji in kopita so do stikrat vroči ; nogé jo bole; jed ji ne diši vekj ? ? znaminj več skupej zbranih naletel, včasi menj. Bolna živina je večkrat zlo nepokojná in do- živina je zaperta in le težko bláto od nje pre le poredkim áli clo prejenja; žeja je dosti krat huda, vcasi pa clo nic ne pije; težko požira ? gre, ki je terdó in suhó, kakor de bi bilo sožgano in pride v majhnih kosčikih od živinčeta, vćasi ga pa driska naganja; tudi voda se mu večkrat zaprè, scavnica je kalna, žlezasta, včasi clo kervava i. t. d. ; vime je oteklo, ali pa prazno oterpnjeno, mléko poíde, je kervavo in slabo diši. Še enkrat pa se mora opomniti, de imenovane znamnja od konca do kraja nikoli niso združene ; včasi bos le kaki dve znamnji našel, včasi pet, deset ali pa še več. (Dalje fledí.) Nekaj kemije (locbe) kmetovavcam. (Nadalje.) 4. §. Od gorko te. Kaj de je gorkota? bo vsacimu lasten ob- cutek bolj živo razodel, kakor bi se inu koli z besedo dopovedati dalo. Ce preveč gorkote zgubivamo ali na nji veliko pomanjkanje ćutimo, pravimo: de je mraz; če jo je pa čez mero veliko,ji pravimo: vroćina. Gorkoto sklenjeno s svetlobo imenujemo: ogenj. Brez gorkote je ni nobene rastljivosti, ga ni nobeniga življenja. Kjer je večen mraz, je tudi věčna smertna tihôta. " V" Gorkota nima nobene teže, de bi se vagati dala ; h i tra m a prešine vse pozemeljske reci ; ko jo je kjer bodi v veči meri, se precej razširja okoli in okoli na vse straní in v vse reci. Ce moćno gorko železno kroglo v škaf merzle vode deneš, bo krogla hitro gorkoto zgubivala, voda jo pa dobila , in sicer, koiikor jo krogla zgubi, jo voda dobi, dokler niste krogla in voda enako gorke: gorkota pa ne bo zdaj v škafu ostala, ampak se bo dalje sirila in zgubivala; nihče je ne more takó shraniti ali zapreti, de bi mu ne vslà in zginila. Mnogotere reći veliko hitreji od druzih gorkoto serkajo ali požirajo; takó posebno vse rude: železná peć se hitro sogreje, ali gorkote na-vzame, pa tudi kar hitro ohladi, tó je , gorkoto nap rej da, ali zgubi. Vseživaljske in rastljin-ske reći jo pa bolj po čas i v se jemljejo, in tudi počasi od sebe dajajo. Tičje perje, živinska dlaka, volna, slama, lés, žagovna i. t. d. ne pu-stijo gorkoti hitro skozi iti ; torej so lesene in še s slamo krite hiše veliko gorkeji od kamnatih in z žganim ilam (opékám ali ceglam) kritih. Stvarnik je tiče s perjem, štironožno žival z dlako ali volno oblekel ; člověk se oblači z lanenino, volnato suknjenino , jerhovno , kožuhovno i. t. d. Navadno pravimo, de taka obleka nas in živino greje; topa ni res — obleka le brani, de gorkota iz naših in živaljnih teles takó hitro ne u i de. Pod dvema volnatnima plahtama 20 funtov teže boš v hudim mrazu pràv gorak in dobro spal ; će bi si pa dal železno plahto z 20 ali pa še clo z 40 funti narediti , boš pod njo od mraza umerl, zakaj hitro bo gorkota iz tebe po železu odšla. Gorkota raz žene vsako reč, de po primeri, kakor je već gorkote va-njo prišlo, na prostori veči postaja. Železná krogla (kugla), ki gre tikama skozi luknjo, ne bo već skozi šla, če jo razgreješ. Nar bolj se da zrak (luft) po gorkoti razgnati, ali na vse kraje razširiti. Na to gorkotno lastnost, vse razgnati, se opira gorkomér (termometer ) ; de gorkota v nekterih krajih bolj ko v druzih zrak razganja, je poglavitni vzrok vsih vetrov. Po gorkoti se zamorejo mnogotere terde reći raz topi ti, de kaplji votekoče postanejo. Pa vse ne potrebujejo k temu enako veliko gorkote; srovo maslo se pri manji gorkoti raztopí od svinca . svinc pri manji od železa. Če pa raztopljina kaj več gorkote zgubi, se vnovič sterdi. o 7 v l)e imamo na svetu tek o cine, tó je na kapljice tekoče reći, kar bi tudi lahko raztopljine imenovali, kakor je voda, vino, mleko, mnogoverstne olja, živo srebro i. t. d. moramo le gorkoti zahvaliti; če letá zbeží, se olje hitro zgosti; če je pa še manj gorkote se bo tudi voda sterdila ali zmerznila ; na Ilusovskim skorej vsako leto živo srebro zmerzne. Nektere reći se ne daj o raz top i ti; pri veliki gorkoti se pa z njo združijo takó, de z njo pod podobo puha ali tudi zraka bezé, de malo ali nič od njih ne ostane. Od tacih pravimo . de zgoré. Nobena reč pa ne bo gorela, če se popřed v veći ali manji meri ne sogreje. (Dalje sledi.) Nekaj za verle domorodce zastran ljudskih sol po deželi. Sostavek v Novicah lanjskiga leta pod nadpisam „Sve to van je, kako bi se môglo več ljudskih sol po deželi napraviti*' je ljudem takó dopadel, de so ga clo v nemški jezik přestavili, in de je v dve h nem-ških časopisih na svitlo přišel. V mnogih sercih je pa tudi goreče želje obudil, de bi to svetovanje obilniga sadů přineslo, in de bi tišti rodoljubi, ki so v stanu k šolam kaj pripomoći, v djanji se pokazali. Res je, de je le malo tacih mož, kakor so gosp. Prešeren, velki kupec v Terstu, ki so po 51. listu lanjskih Novic Brezniški soli 300 tolarjev na enkrat podarili, pa tudi majhni darovi se bojo narastli v veliko podporo, če od več straní pridejo, in takó — po besedah preslavniga slovenskiga pesnika — iz m a liga stvar na rase velika in slavna! — Spodbudena od potrebe in koristi ljudskih šol, je neka gospa unidan poslala vredništvu 10 goldinarjev, s tem namenam, de bi se za tisto de-želsko solo na Krajnskim sliranili, ktera se bo le s pomočjo kmetov in s prineski šolskih prijatlov vnovič vstáno vala. To je gotovo pač ljudomil nam en in lep izgled ! Yredništvo. Nektere prigodhe iz življenja dveh umnih kmetova veo v, Jane z a in Mete. (Slovenskim domaćinam v izgled obravnanej. I. Oklic. Jane z zakonski sin Blažeta Dobra v ca, kmeta na Berdih, vzame v zakon .VI árieto zakonsko hci Lenarta Lesni-kar ja, osebeka na Bregu, oba iz domaće fare in pri svojih starsih v stanovanji ; sta oklieana o pervim malu. Kdor bi vtegnil kak zaderžek vediti, je prosen, ga brez odlašanja na znanje dati. Kakor veter, kader čez zrelo žetev potegne, vse klasje zmaja, takó je ta oklic Janeza in Mete vse poslušavee ganil. Viditi je bilo , kakó so nekteri glavé štikovali; drugi s persiljenim herpanjem, pokašljevanjem in posmehovanjem svoje začudenje na znanje dali. Dve kmetiški hčeri, kakor so pravili, ste clo barvo spremenile. Po dokončani božji službi se je na glas začelo. Pobožno ženstvo, ki je še v cerkvi in zunaj cerkve zadej ostalo, je od novih ženinov veliko in mnogo pripo-vedovati vedilo ; nektere ženice so si od njih, — kdo bi mislili — clo z očenašam v rokah, zraven veliko druziga tudi pràv hudobne marnje, na uhó šeptale. Dekleta, ktere so v cerkvi slišale , kakošna sreča de je Meto zgolj zavolj nje pripravnosti in lepiga zader-žanja zadela, niso nikoli takó tiho in sramožljivo, kakor zdaj, iz cerkve sle. Mladenci so po dva in po trije na poli rêkli : postajali, in se memo gredočim posmehovali. Eni so , ti je spodletelo! Drugi pa: Lepoterp- joj Dvornik. Tudi pri svoji lastni ženitvi nisim bolj gleda! na bogastvo ali podobo, kakor na dobro zader- ljenje! o per vi ni pride na te versta! Skorej cei dan ni bilo v vasi druge besede slišati, kakor od ženina in neveste. Nar bolj pa so se kmetje zvečer (oštarif) zaslišati dali. Smole je takó začel: žanje in gospodinske v gostivnici lastnosti neveste. In, hvala Bogu! še do te ure se nisim kesal. * ř Bolt in. Skoda, de nisi rajši misjonar postal i de bi nam bil od pokore pridigoval ! Jez se le čudim, de stari stiskac v tozenitevper Dvornik. Tedej bi bil tudi od nespametniga po voli. Svojo glavo bi hotel staviti, de nevesta njegovimu željenja in hudiga natolcovanja govoril. Pa brez za sinu trideset križavk v hišo ne pernese mere možje! (Tukej je plaçai svojo pijaco, in je šel svojo Boltin. Od kod vzeti, in ne krasti? Od hiše ima pot. Tudi kovač je šel). toliko, ko nic. Kovač. Jez pa mislim, de si je Me'tika mosrla lepiga deuarja peršparati. Sej obleko je malo zdala ; kar jo poznam, nisim vidil draziga je gostin ogrinjala na nj i. Boltin in Smolè sta se terdo sedéla, in se zdej sama med seboj z zasmehovanjem, in na zadnje z za- že veliko let, in na bavljanjem in zmirjanjem podajati začela ; dokler de jima kmalo bo deset bila. Vém, de de bi me. kakor rekel: „Mozje ! Boltin. Jmaš práv. Tode svoji materi je mogla bodo osleduhi (patrola) preeej tukej zadnjič, pri f zatozili. ■pPH HB ■ Ni več mogoče živeti v v under marsiktero dvojačo v roke stisniti; sicer bi bila sedajnim casu! Stroski so zmírej veci, dobicek pa se mogla že davno lakotě umreti. rn ' IÉÉ Kovač. Tega neveni; ženin bo to nar boljsi vedil. Boltin. Ce ima sto križavk, nočem več pošten mož biti. Smolè. In ko bi jih tudi deset sto imela ; koga je ta beračija proti Dobravcovimu dómu! gospodar, vam bo go spod gostin dal lepiga de poštenimu člověku od vsih strani krati. Smolè (špotovaje). Le poterpljenje čar! Kadeř bo Jane z narja skupiti. Go s tin čar. Ta mi je ta pravi! Kobi vsi takó dělali, bi mogel še necoj duri do kleti (keldra) zabiti. Boltin. Kaj ne? to bi bila riba za tvojo Ciliko. Hočem le viditi, kakó se bo pri zenitnini obnesel. - * 1 V -- \ • 1«1 v w 1 1 v Ona bi imela dosti petic, in dve rudeči lici za vabo: le škoda, de Jane z ni hotel prijeti! Smolè. Ne skerbi ti za mojo Ciliko! Ze desetkrát Smole. Vam vosim veliko sreco. Lahko noc! (Dalje sledí.) bi jo bil lahko omožil, ko bi bil hotel. Boltin. Morebiti pa bi bila ona hotla. , de kdo i z nebes pade za-njo ' Pa le po-Ce ji le med tem Dopis iz spodnjiga Tuhina čakaj rudece líca ne preidejo ! Smolè. Desetkrát gorši je pa še vunder, kakor bledinka iz Brega. Til mora kej druziga pod klobukam Na svetiga To maž a dan zvečer ob 9. uri 38. minuti je tudi per nas hud potres bil. Per meni je per vsih oknih in nad durmi poke naredil; pa tudi v cerkvi je počil prajh po treh kakor so bile poke po po biti. Le mislite si: Jane z f nai seski, bo ubogo, bogat ej i sin v celi so tresu 1340. leta, ce ravno smo cerkev dobro bili z vezali. pikasto heí eniga osebeka v zakon Tudi po naši okolici je korún bolan in ima za je mal! Pomnite moje besede , možje r Dvornik (ki je dozdaj molćal, in le vcasi z glavó zma-jal, ali pa svojo sivo brado pogladil). Sosedje, brez zamere ! Jane z ne potřebuje denarjev, ampak le dobro in pametno ženo v hišo. Mende bo Mé tik o že poznal; sej je več ko léto in dan v Dobravcovi hiši služila. Pa brez zamere! Smolè. Mende si bil ti clo snubač, kér ženine takó na tanjko poznaš. - Dvornik. Brez zamere! Svoje dni nisim nobene ženitve naredil, pa tudi nobene poderl ne. Jez takó mislim : kakor si kdo postélje; takó leží. Vsak nej sam za-se gleda, de dobro zadéne. Boltin. O .kakó si pameten starc! Dvornik. Ne govorim od svoje pameti le mislim, de je Jane z dreto terde kože, pa le po gorah, kar ljudjé obrežejo , obrezino svinjem dajo, znotrajno pa sami snedó, brez de bi jim ali živini škodovalo. To bolezen pa perpisujejo spomladanjskimu deževju, kadar so ga sadili; pa tudi božji šibi, která člověka nar bolj vkrotí, če ga po tre-buliu vdari. Ko bo menj koruna, bo menj žganja in pa tudi menj pijan co v. — Zdej imamo prav lepo prijetno vřeme, žita so lepe, snegá ni. Morebiti nam bo letas Bog po lanjski hudi zimi dobro zimo dal; pratikarjem na kljub , kakor je bilo 1831 po hudi zimi prednjiga leta 1830, ko so clo po visokih gorah o svetim Jurji govejo živino pásli. Naravoslovja učenim tri vprašanja: ? am pal 1. V V • pameten, ki ne gleda pri ze ciga mesca per se per meni 10., 11. in 12. dan teko dobro zakurjeni peči notrajno okno, brez nitvi na to, kar jih je ze veliko zapeljalo. Kaj bi ^MHBMH^^^^^H koč- mu pomagala se takó bogata nevesta f ce je pa ljivka, ali zapravljivka, ali če od gospodinstva nič ne vé ! V desetih letih je lahko cela dota zapravljena, je po noci bolj mraz, če luna sveti 7 m še enkrat ali dvakrat toliko. Že večkrat sim slišal pre govor z e n a tri vogale hiše podpira, moz pa V unanjiga, ni spotilo, sicer pa se zdaj spotí, de le eno okno odprèm ? 2. kakor o mlaji? . jg 3. Zakaj včasi dan hit rej i raste ali vpada, ka kor včasi? ali zakaj nima sonee vedno enakiga teka? Luka Dolinar. eniga. lliso zidati mora mož; pa pod pirati jo mora žena. Kaj pomaga, ce mož še toliko k hiši perpravi ; ce pa žena obraniti ne zna, ali var o va ti noče! Kovač. Pač res! Kaj pomaga sod nali vati, če ne derží ; ali pa. lonec polniti, če dna nima ! Dubler^, sloveci umetalnik. Dvornik. Pa še bolj, mislim, se pamětnímu ženinu, kakor je Jane z, spodobi, de na pripravnost in dobro zaderžanje neveste več gleda, kakor na lepôto. Lepôta ne terpí dolgo, in hiši nič veliko prida ne pernese. Pa brez zamere! Smolè. Ali si vselej takó govori!? Naša reč sicer ni, od gledíša ( teatra ) govoriti ; ko bo pa slavni Dunajski umetalnik Dóbler k nam přišel I ■ in ko nam bo nebeške zgodilo ), f (kar se bo kmalo čudeže (die Wunder des Himmels) pred očí postavlja! naj nobeden ne zamudí, v glediše iti. V 12 umetno razsvitljenih velikih podobali nam bo pervič spričal: de je zemlja okrogla; potem nam bo mesec (luno) po- D vor nik. Saj vselej takó 1 S takó? (krohotaje), Ali tudi pri svoji lastni ženitvi Pričijoči dopis smo po starim pisaniga přejeli ; po oznaniíu 2. letašnjiga lista smo ga pa natisnili v na vad n i m Nović-nim pravopisu, kar nam visoko častitljivi gospod fajmošter ne bodo za zlo vzeli. Vrednistvo. kazal 5 kakor se skozi velki gledavnik (teleskop) vidi; gosp Joahim Oblak podučenje daja, vsako leto darila kako se suce; kako m laj, per vi krajic, sip in zad- podeljene. nj i krajic postane ; kako se svet oko li svoje osi in sonca suče in kakó dan in letni casi postanejo; kakó (Vetlice pozimi na Krajnskim. dvanajstere nebeske znamnja stoje i. t. d. Pokazal bo tudi repaste zvezde, kakó se okoli sonca sučejo; Že davnej je ni bilo enako gorke zime na Krajnskim, kakó soiice proti naši zemlji in mescu stoji, in ko letas; to spričujejo pervič: cvetlice, ktere pod milim nam bo s pri cal, kakó se godi, de mesec svojo svit- nebam od lanjskiga poletja do današnjica dné lobo od sonca dobiva in jo zemlji daj a i. t. d. n ep r en eh am a cvetejo, namreč : letna čresnica ali YTse to in še več druzih reci je ni davnej slavni umetal- vsačno zelj e Qàhriges Bingelkraut, mercurialis annua); nik Dunajčanam kazal, kteri njegove umetnosti niso poljski jetičnik ali lehtica (Buxbaums Ehrenpreis, mogli prelivaliti. Zdej je v Gradcu, in tudi tam so veronica Buxbaumii); beršljino vi jetičnik (epheublátt. Ijudje iz vsih stanov v glediše dčrli. de je dostikrat Ehrenpreis, veronica heueraefolia) ; marjetice ali rin-prostora zmanjkovalo. Kteri olikan člověk bo pa tudi to gel j ci ( ausdauernde Massliebe, bellis perennis) ; sp lošni priložnost zamudil ? podučiti se, kakó se imenovani čudni tr> gr i ut ( gemeines Kreuzkraut i senecio vulgaris); pre prikaziki na nebu godíjo î Xej torej nobeden ne opustí, cvetne jagode (jmmerbluhende Erdbeere, ťragaria sem svoje me gle ne perflorens), in blekaste mertvice ali inert ve kro takrat v glediše iti, kadar bo Dóbler podobě (Neb el bil der) in sicer nebeske čudeže pilje (gefleckter Bienensaug, lamium maculatum). (die W under des Hi m m el s) po gledišnih oznaiiilih Razun teh sim že mesca Listopada našel nektere oznanil. Gotovo se ne bo kesal, če bi kdo ravno od spomladanj ske cvetlice v nar lepšim cvetji, kakor: g o v č i c e (stángellose Schlusselblume daljee zató v Ljubljano přisel. Nobeno se tako natanjcno trobentice ali podučenje z besedami ni v stanu, tili prikazikov takó primula acaulis) ; divje zeleničice Qmchsbaumbiatt. razjasniti, kakor jih bomo v teh podobali gledali. Dr. liíeiweis. Poslavljenje. Presvitli Cesar Ferdinand so 10. dan te^a mesca a, c. k. vikšiga ogleda gospoda M ih e la Ver net a, nemškihšol v Terstu i. t. d. za stolniga prostaizvolili. Urno (K u p č i j a deželami v letu kaj je noviga? v • n a s i g a cesarstva z v u n ajnimi obertniskiga ■■■■■■ je znesla po oznanilu Graškiga časopisa skupej 421 milijonov in 3G8000 ospodov in Ljubljanskih mojstrov bila daritva šolskih dařil tistim ucencam, ki so se přetečeno leto v ris nar bolje obnašali. Namesto vodja te družbe, visokorod a nj niga grofa Wolfg. Lihtenberg so mestni poglavar gosp J Hra dečki darila delili P lio in a, tesarski darilo (3 cesarske tolarje) je dobil Anti r u g o ( 2 tolarja) Blaže M ucenc; d t i ski podmojster; tretje (2 tolarja) J Borovski malarski podmojster 1 tolarji) so dobili: Anton ? 4 G e r n h 5. in G. darilo ( po ivzer in Edvard Seller, kleparska podmojstra in pa Kori Jakob, ro kovicarski podmojster P oh valj so bili J Podkrajšek, Štefan Pej Ignáci Karger. i i We čaj , Fr Ludovik Bek ? m zdej brez Odsihmal bojo pridnim ucencam v ti soli, v kteri plačila hvalo vrednim prizadevanjem / o* anjka. Kaj je ženskim pa tudi možkim iz cunj narejeni^a nar ljubši? ♦ Jožc.^ Znajdba vganjke v poprejsnjim listu je 40 let. Danasnjimu listu je doklad a št. 3 perdjana.