^ - i £ m ; : ... __amedhunskd-SLDVENII I muTmim« rt* 4 q vpi Ijl^l'Tl A K^JtJS^.o^ Qedelj in praznikov. ^ r ko stori tudi ■ naročnin« " >. Iz delavskih krogov. < Lewis v pravi luči. PREDSEDNIK PREMOGARSKE 1 ORGANIZACIJE JE GOVORIL V PRID LASTNIKOV ROVOV. Skupno zborovanje premogarjev in lastnikov rovov v Toiedu, O. —o— ILLINOIS. H Toledo, O., 4. febr. Tukaj se je pričelo skupno posvetovanje premo- J garjev in lastnikov prenio.sovih ro- j vov iz zapadne Pennsylvanije, Ohio. I Tndiane in Illinois. Zborovanje se vrši v Memorial Hall in začasnim j predsednikom je bil izvoljen predsednik premogarske organizacije, Lewis, i Ko se je potem odbral odbor za na- t daljno poslovanje, je Lev.is ostalim:^, delegatom, kakor tudi lastnikom pre- I j, mogovih rovov želel iskreni dobrodo-'j šel. Na mayorjev govor je potem od- • govoril Lewis, ki je pa v svojem govoru povedal mnogo preveč v prid last-nikov rovov. Tako je med drugim T povdarjal, da se morajo lastniki ro- z vov boriti proti železnicam, kakor tu- • n di proti postavodajalcem. Kon<-no je , tudi dejal, da upa, da bode prišel dan. ko bodo zamogli lastniki rovov dejati ' lastnikom železnic, da morajo slednje " plačevati poštene cene za premog in " ko bodo tudi premogovi rovi premo- S garjem mudili več varnosti. Konvencijo so potem preložili za jeden dan. jr Medtem bode odbor pregledal po-!n oblastila delegatov. v V odboru je prišlo do prepira radi ( ^ vdeležitve delegatov iz države Illinois j11 in kako se bode to vprašanje rešilo še | D ni znano. Nekteri delegatje so mne- I F nja. da se delegatom iz države lili- j ^ nois ne sme privoliti sodelovati pri ;n sedanjem posvetovanju v Toledo, O., iv kajti tudi lastniki rovov iz imenova-js ne države države niso prišli h kon-;r venci ji. ■ Betlehem. Pa.. 5. febr. V tukajš- :r njih jeklarnah ktere so skoraj izključ- / na last Chas. M. Schwaba so pričeli ^ delavci štrajkati. 1100 mašinistov je 1 prenehalo z delom in sicer v dveh to- 1 varnah. Bas ko so hoteli pridobiti to- ? variše tretje tovarne za štrajk. je ^ družba dala v naglici zapreti vse vho- s de v tovarno. Štrajkarji zahtevajo l da se jim da ob nedeljah dvojna pla- j J ča, kar naj velja tudi za delo po na- 1 vadnem delu. Delavci so priredili 1 včeraj zborovanje, h kteremu je pri-i.! šel tudi Schwab, ki je v svojem go-ji voru delavcem obljubil, da bode z nji- j, mi slede imenovanih zahtev zboroval, i1 zahteval je pa, da se pred ^sem vrne- • jo na delo. Čudno pri tem je, da-«er.-j' danji štrajkarji niso organizirani, , kajti vsled intrig podjetništva, se delavskim orgnizatorjem ni nikdar posrečilo. ustanoviti v tukajšnjem mestu kako delavsko organizacijo. Družba je z naročili preobložena in tako bode najbrže prisiljena ugoditi delavskim zahtevam. -o- KOMET VIDLJIV. Meteori so napravili v Italiji obilo j škode. Rim, 5. febr. Iz Florence se jav- j lja, da je včeraj v t a mošnji pokra j i- j ni, zlasti pa v Vaglia in San Pietro i deževalo meteorje. Kamenje je bilo tako veliko, kakor orehi in lešniki. Ko je padlo na zemljo, je bilo silno j vroče in tako je skoraj vse, kar je na polju, poškodovalo. O polunoči se je pojavil velik komet z izredno velikim repom. Kmetje so nabrali obilo meteorjev iti se nepopisno čudijo, kako je mogoče, da kamenje dežuje. Ker so praznovemi, mislijo, da je v kratkem pričakovati kako katastrofo in tako hodijo kar trumoma v eerkve, kjer prosijo pomoči. Quincy, 111., 5. febr. Včeraj zjutraj je padel tukaj velik meteor na zemljo, vsled kterega se je probudilo vse prebivalstvo, kajti zemlja se je dokaj potresla. Ljudje, ki so bili na ® ulicah, trdijo, da so videli velikanski i ogenj visoko v zraku in zopet drugi so videli, kako se je meteor razstrelil. Temu je sledil jak potres. Tudi v . državi Iowi so^ -videli svetlobo na nebu in tudi tam se je zemlja dfokaj potresla. ..^■H'- •. rjci (L .^-ir-c-.i. • .TfAn" AOu J ■. . i jfif 'fell i' r 40 ljudi umoril? |\ Važna aretacija. o V TACOMI, WASH, SO PRIJELI TJ NEKEGA AGENTA, O KTE-REM SE MISLI, DA JE "ODGOVOREN" ZA SMRT ŠTIRIDE-S E T I H V LJUDI. Tekom zadnjih petih let se je našlo mnogo mrtvih mornarjev v močvirjih. —o— VSI SO BILI OROPANI. i ** - -0---D Tacoma, Wash., 4. febr. Tukaj so tc prijeli Nemca Wm. Golila, ki je bil di agent mornarske unije in ki je kot ft tak poskrboval mornarjem delo na ^ parnik ih in Jadrankah. Prijeli so ga. b< ker je obdolžen umora nekega Chas. m Halberga. Policija je prepričana, da [r je sedaj prijela morilca, ki ima naj- i manj 40- človeških življenj na svoji vesti, oziroma ki je odarovoren za smrt vseh nmh mornarjev, katero tekom zadnjih petih let našli v okoličanskih ^ močvirjih in bližnjih rekah. Policija je mnenja, da je prišla kon- j čno na sled morilcu, kteri je moril vj mornarje hladnokrvno in ki je izvr- . šil več zločinov, kakor mai -ikak dru- ^ gi morilec v Zjed. državah. . ; sc Tekom zadnjih let so skoraj vsaki y mesee našli saj po jed nega mrtvega o] možkeira in vsa trupla so bila redno . ... . • -si v močvirjih ah pa v bližnjih rekah. . . Zi Vsakdo je vedel, da nekdo mori mor- j ^ uarje, vendar pa morilcu niso za-! . P' mogli nikdar priti na sled iti so že ^ pred par meseci ostavili vse nade. j'" Zadnje truplo so našli predvčerajš- | _ njim v takozvanem indijanskem močvirju blizo tukajšnjega mesta. Tniplo j so spoznali za Chas. Halberga, čegar ; glava je bila prestreljena z tremi i krojrljami. Na truplu je bi!o pritrje- ni no težko sidro, ktero so spoznali kot Gohlovo last. — Golil je splošno znan 11 kot ajjent, ki oskrbuje ladije z mor- Zi narji in drugimi delavci. Mnogo mor-na rje v ga >matra za pravega morske- 11 ga roparja. Policija je mnenja, da je Cohl redno oropal one irornaje, kteri ri so se vrnili domov iz kakega daljšega jb potovanja. Nesrečnike je umoril, da ; je takoj -svoj zločin prikril. Med P umorjenimi mornarji je bilo mnogo ! v takih, ki niso imeli niti jednega pri- s* jatelja, da bi se za nje zanimal in preiskoval vzroke njihove smrti. Gohl | je bil dobro poznan skoraj z. vsemi i mornarji, kteri so prihajali v Gravs HarboT, tako, da je vedno vedel koli-.ko denarja imajo pri sebi. ko se vrnejo z potovanja. Policija sedaj pre- P iskuje vse bližnje vodovje, ker upa, 1 da bode našla še več trupel j umorje- 0 nih in oropanih mornarjev. -o---j v Rodbinska žaloigra. t I Frrgus Falls, Minn., 5. febr. Vjc Parkers Prairie je farmer William j t Ruckham umoril svojo ženo in četve- t i ro otrok, nakar je tudi na-se streljal t i in se smrtno ranil. Umirajočega je < j našel njegov starejši sin. Grozen čin i je izvršil brezdvomno v hipni blaz- | jnosti, kajti inače si nihče ne more i razlagati groznega čina. 1 Kitajci bojkotnjejo San Francisco. Kitajci, živeči v San Francisco in ob paciflčnem obrežju Zjed. držav, so sklenili bojkotirati tukajšnjo luko, da se tako osvetijo krivičnemu postopanju napram kitajskim naseljencem, s kterimi s? na naselniškem otoku An-( gel Islandu grdo ravna. Priredili so . posebno zborovanje in tem po^vodom so brzojavili na Kitajsko, naj se ta-( mošnje njihove rojake poduči, da prihajajo v slučaju izselitve le v severne Inke Zjed. držav. i Le še : 300 iztisov i KOLEDARJA za letošnje leto ima-i mo v zalogi. Kdor rojakov ga še ni-i ma, naj hitro poseže po njem in nam - dopošlje 30. ef., kar se tudi lahko v poštnih znamkah zgodi. Upravntštvo "GLAS NARODA" 82 Cortiandt St., New Tort V. iti-',. r.- "" —-- !- :-(.' Velika denarna kazen, , Kaznovana unija.; UNIJA KLOBUČARJEV MORA 1 PLAČATI $222,000 DENAR- ! NE KAZNI KOT ODŠKODNINO. I —o— 1 Unija je kaznovana vsled tega, ker je bojkotovala in škodovala neki tvrdki. PRITOŽBA. k -O- r Hartford, Conn., a febr. Tukaj j 1 se je završila pri zvezinem porotnem'li sodisču pravda klobučarske tvrdke c D. E. Loewe v Danburyjiv, ktera je n tožila 200 članov klobučarske unije s države Connecticut ua odškmlnino. u Imenovana klobučarska unija je nam- n reč napovedala že [>red sedmimi leti n bojkot vsem izde^om imenovane fir-me, ker slednja ni hotela piipoznati ^ imenovane delavske unije. ii Porotniki so se o tej zadevi posve- 1 tovali dve uri in so prisodili tvrdki odškodnino v znesku $74.000. Ker -1 se je pa obtožnica naslanjala na 11 Shermanov proti t rust ni zakon, je i f ireba dati trojno odškodnino. ' S to razsodbo je zadobilo organizo- | vano delavstvo velik in hud udarec:, •ii - . : i in vsled tega je samoumevno, da j? ^ med delavstvom imenovana raz- , d sodba obudila veliko senzacijo. — Vsled predlo»ra odvetnika delavske -j organizacije se bode dne 7. marca vr-šila še jedna obravnava, pri kteii se zamore razsodba razveljaviti, vendar • se pa kaj tacejra ne bodi* zgodilo. Tem i; povodom se bode razpravljalo tudi;; gtede sodnih st^pskov In odvet niških i r pristojbin. Sodni stroški bodo zna- j-Y šali najmanj $10,000, dočim znašajo odvetniške pristojbine delavske iirii-1 n je> najmanj $250,0(R). •Zastopnik imenovane tvrdke je j [ mnenja, da so člani unije osobno od- k govorni za delovanje linijskih urad- r nikov in da Shermanov proti t rust ni 1] zakon čuva podjetnike pred bojko- 7. tom ravno tako, kakor delavce pred k neopravičenimi odslovit vami. Sodnik i: je porotnikom naročil, naj zadevo v razsodijo v prid podjetnikov, kteri so I baje radi bojkota silno oškodovani. |k Obsojena unija je sklenila vložiti priziv na okrožno prizivno sodišče in 1 v slučaju potrebe na zvezino vrhovno -sodišče. .j -o- 5 Tri milijone dolarjev v dveh urah. Toronto, Out., Canada, 4. febr. C. , W. McLean iz Brookville, Ont., je | ( podedoval $3,000,000 in sicer vsled L rojstva otroka iu vsled smrti tega :, otroka. j] Mrs. McLean, preje Mrs. George i A. Sheriff, je hči pokojnega senator- j < ja Fullforda. Pred tednom dni je. umrla in sicer pri porodu. Njeno de-p te je živelo le dve uri. Njen oče je ; določil, da bode dobila le $13,200 dote, ako pa postane mati, dobi tretjino njegovega premoženja. To premože-nje so sedaj cenili na devet milijonov dolarjev, tako, da odpade na očeta ' pokojnega otroka in moža njegove pokojne matere lepa svota v znesku $3,000.000. )enarje v staro talin pošiljam« sa I 10.30 ........................60 kroa ta 20.45 ........................100 kron sa 10.90 ........................800 kras sa 102.26 ........................600 kron 1 sa 204.00 ........................1000 kron 1 sa 1018.00 ........................6000 kro» Poitarina J« viteta pri tek svotah Dona m nakaaan« svota popolnoma (splačajo bras vinarja odbitka. Naš« denarna pošiljatv« IspUtaj* c. kr. poštni hranilni erad v IL d» 12. dnek. Denarje ma poslati je aajprlH* oeje do $25.00 v gotovini v pripor© - frn«m aH r«flatriraa«B pisma, ve£J« - fseake po Domoetic Postal ISenei 3 Order ali pa Heir York Bank Draft " FRANK SAKSER OQn 82 Cefftlafedl SU N«w York, N. 1 <104 81 Mi Av«l, «. K, Južne republike. F Ustaja v Honduras. V REPUBLIKI HONDURAS SE K PRIPRAVLJA REVOLUCIJA PROTI SEDANJI VLADI. Namen revolucije je odstraniti sedanjega predsednika Davilla. T: ZAROTA V NICARAGUI. -o- New Orleans, La.. 4. febr. Potniki, ki so prišli semkaj iz Srednje Amerike, naznanjajo, da je v republiki Honduras v kratkem pričakovati po- -itične spremembe, kakor tudi revolu- (jf 'ije. Namen revolucije bode o,Istra- {j£ liti sedanjega predsednika Davilla in sicer potom kongresa, ali pa potom , ustaje. Davilla je bil velik privrže- ^ lec bivšega nicaraguajskegn predsed-ioj. lika Zelava, kteremu je vedno noši-1 •iiii - v jal hondursko vojaštvo na %omoč. Za ( ^ o je dobival od Zelave lepa zemljišča *.j n. tudi obilo denarja. Preje mu je , j [udi Zelava poso lil svoja vojaštvo, j fjl sakar se je Davilla takoj zadolžil, da 1 jr je liondurskim uradnikom znižal plače .j. 11 povišal davke. V-ded te.^a je postalo njegovo stališče zelo .labo. V januarju je Davilla izdal nnogo dik-atorit nih odredb, ktere so pa bile ta- io stroge, da |ili poslanci, ki so atsi . : /e Danilovi pristaši, niso hoteli potrditi. ■ ar Vsled tega >0 je Davilla tako jezil, . la je zbolel na živcih, tako. da se je ^ iickaj časa govorilo, da jo zblaznil. p ■ 1 - , m Frgovina počiva, ker je v kratkem [tiičakovati političnih sprememb. 1 n~ Manaaua. Nicaragua. 4. febr. Via- . ' . se la naznanja, da je prišla n i sled veliki zaroti, ktero so priredili prista-lj^ -i konzervativne stranke. Namen za-i° rotnikom je streljati na jedno izmed vojnih ladij Zjedinjenih držav, ktere o zbrane v Inki v Corinto S tem . je lameravajo doseči posredovanje Z je-dinjenih držav. Ustaši so pri Corn ^ blandu vjeli nekoliko mož rudečesa se križa, vsled česar se je vlada pritožila pri admiralu Zjedinjenih držav Kim- ^ ballu. Slednji je potein vsiašem ukazal, da morajo 0110 možtvo izpustiti, kar se je tudi zgodilo. Admiral KLm-liall je poslal družbi rudečega križa ll v Managui $2000 v s vrhu podpore bolnim in ranjenim vladinim vojakom. Merida, Mexico, 4. febr. Iz teritorija Quintana Roo ob hondurski meji se javlja, da so tamkaj Maya-Indi- ^ .'anci napadli oddelek delavcev, ktere i so lastniki sužnjev v južni Mehiki im- ' portirali iz Honduras. Pri tem je bilo več delavcev ubitih. Maya Indi-1 janci so se razdelili v večje čete, ktere hodijo po deželi in napadajo nasa-de onih hazienderov. kteri so na na- ^ sadih uvedli sužnjiŠtvo. Xakor znano je med sužnji mnogo belih ljudi, j kakor tudi Indijancev iz rodov Yapui ; in Maya. Med vojaštvom in Indijan- t c i je pri;lo do raznih bojev. Managua, Nicaragua, 5. febr. U-sta^ka topničarka Ometepe se je mi-noli četrtek pojavila na višini Grev-towna ter dvajset minut bombardira- j ^ la mesto. Vsled tega je zgorelo v me- Is stu devet hiš. Iz obrežnih baterij so j P streljanju živahno odgovarjali in tako P se jim je posrečilo topničarko poško- 1 ^ dovati. Končno je bila prisiljena od- ;r pluti. Požar, ki je nastal vsled stre- k Ijanja v Greytownu, so angleški mor- j narji pogasili. r Managua. Nicaragua, 5. febr. Tri- z sto vstaŠev pod vodstvom generala jMazisa je včeraj napadlo in zasedlo r vas Boace, 60 milj iztočno od Mana- s gue. Tamkaj je bilo le 80 vladinlh : ^ vojakov in boj je trajal dve uri. Ko- j 1 like so bili izgube, še ni znano. Via-! 1 dino vojaštvo, v kolikor ni bilo ubito 1 in ranjeno je vstašem ušlo in se je š pridružilo glavnim vladinim četam, ki t so zbrane pri Tonstpe. 1 Ustaši, kteri h je baje le 1000, se 1 bližajo v treh kolonah tukajšnjemu 1 mestu. Predsednik Madriz je prepri- 1 čan, da se bo'le vladinemu vojaštvu posrečilo napredovanje uslašev pri 1 Tipitapi ustaviti. Imenovano meste- . ce je oddaljeno od Manague le 20 milj. Tjekaj je vlada poslala tamošnjim svojim četam 500 nadaljnih vojakov in jeden Maximov top. PRATI KE se nam pošle, a v kratkem jih šepet dobimo i* naroiaikom odpošljemo. Položaj v Parizu. . Se obilo bede. KLJUB TEMU, DA JE POVODENJ V PARIZU KONČANA, JE POMANJKANJE ŠE VELIKO. rreba je podpirati 250.000 ljudi; ulice se še vedno pogrezajo. 1 POMOČ IZ AMERIKE. -o- Pariz, 4. febr. Reka Seine še ved-10 upada in je dosedaj vpadla za ."> ■evljev. Razni vladarji v Evropi so losedaj poslali $.>5.000 za pomoč Iju-lem, ki so bili po povodnji oškodovali. Inače je pa iz inozemstva prišlo losedaj že $400.000 denarne podpore, 'etrt milijona ljudeqi v mestu in v »koliei se deli hrana in obleka, kajti lekteri nimajo niti najpotrebnejšega VTeriŠki poslanik je poleir tega že -ladi izročil blizo $200.000. ktero svo- 0 so mu razni ljudje iz Zjedinjenih Iržav brzojavnim potom nakazali, imenovani denar je izročil franco-kemu ministru inostranih rel Pieho-iu, dočim je dal francoski ilmžbi ru-lečega križa $30.000. Vlada se je potom časopisja zahva-ila za dobrodelnost, ki prihaja iz ino-:emstva in povdarja pred vsem imeriško radodarnost. Zajedno se v asopisiii povdarja, da je beda še ve-ika in da je treba s pomočjo še par nesecev nadaljevati. Krok poslopja, v kterem je nasta-ljeno ministerstvo inost ran i h del. je e >jedno vsa okolica pod vodo in pred poslopjem je voda še devtt čevljev rloboka. Strah, da se bode mnogo biš podrlo >otem, ko se voda odstrani, se ni spre-nenil v isti no. kajti dosedaj se še ni iedno poslopje ni podrlo. Le nekoliko starih hiš v okolici je vsled po-:odnji poškodovanih. Nektere ulice ;e še vedno udirajo. Največja raz-joklina na ulicah je nastala pred pa-ačo vojnega ministerstva. -o- Nesreča na morju. Parnik se potopil. —o— PARNIK KENTUCKY SE JE PRI CAPE HATTERAS POTOPIL. MORNARJI SO SE REŠILI. —o— Potom brezžičnega brzojava so še v pravem času poklicali in } dobili pomoč. i*. _0_ REŠITELJ: PARNIK ALAMO. -o- Tampa, Fla., 5. febr. Na tukajšno brezžično brzojavno postajo je dospela brzojavka, ki javlja, da se je parnik Kentucky pri Cape Hatteras potopil, ne da bi se posrečilo saj nekoliko na parniku nakrcanega blaga rešiti. Mornarji imenovanega parni-ka so se rešili. Tukajšnja postaja je opremljena z izredno jakimi aparati za sprejemanje prekomorskih br-zojavov. Cape Hatteras, N. C., 5. febr. Mornarji potopljenega parnika Kentucky so se rešili na parnik Alamo, kteri j< vjel brezžično brzojavko iz potoplje nega parnika in takoj nato odplul nt 1 mesto, kjer se je pripetila nesreča Parnik Alamo od Malory Line je pri šel še pravočasno na lice mesta ii tako so se nanj rešili kapitan in vs mornarji potopljenega parnika. A k« bi parnik ne bil opremljen z brezžičnim brzojavom, bi morali brezdvom no vsi mornarji utoniti: Iz potapljajočega se parnika so po slali v svet sledečo brzojavko: "M se potapljamo. Naša širina 32.K dolžina Ttj.30.'* Skoraj v istem tre cotku je telegrafit na parniku Alam sprejel imenovano poročilo, nakar j sporočil kapitanu, ki je s svojim pai nikom takoj krenil na lic? mesta. I potapljajočega parnika potem ni pri šla ni jedna brzojavka več. Medtem je tudi brzojavna postaj vojne mornarice odredila vse potrel no, da se pošlje parnikn pomoč. Tak Blif-ifesW... i-". ■ lLi1; ' j- 1 ' " f""Ž>illilr 1 if' ^'ii' • Razne novosti . I iz inozemstva. r NA ŠPANSKEM JE PRIČELA' KLERIKALNA STRANKA Z 1 AGITACIJO PROTI JAV- £ NIM ŠOLAM. —o— * " i Anglija je poslala svoje vojno bro-dovje pred mesto Atene na i ( Grškem. ^ —o— & IZJAVA GRŠKE VLADE. |'i - j -O--^ ' Madrid. 4. febr. Tukajšnji katoli- » t'ar.i j> Iiedili veliko demr ust racijo, - ktere so se vdeležile tudi nektere ari- - stokratične dame. Demonstrirali so ' proti zopetni otvoritvi moderne Šole v • Barceloni, ktero povodom zadnje revolte zaprli. Tem povodom so na- 1 stopili razni govorniki, kteri so na-1 zvali vodje modernih še inače mu- - de v tukajšnjem vodovju, so dobile - 1 povelje. naj nemudoma od pljujejo 1 pred Atene na Grškem, oziroma v Pi-f rej, kajti položaj med Grško in Tur--|čijo je postal zelo resen. r j Pariz, 4. febr. Uradoma =e iz Atene na Grškem javlja, da se bodo vrši- - i le prihodnje volitve v parlament še-Pjle prihodnje leto. vsled česar se >ve-1 tuje, naj se velevlasti vsled položaja med Grško in otokom Kritom prera-uo ne vznemirjajo. 1 —o- « POGODBA ZA SAMOMOR. """ ; i -o- ? Ženin in nevesta sta sklenila na dan poroke, da bodeta po sostih letih izvršila samomor. —o— Omaha, Neb,, 4. febr. Pismonoša Sandie Morrison se je pred šestimi leti oženil 7. Miss Hettie Sumner in na dan poroke sta sklenila, da se bodeta po preteku šestih let ustrelila. 1 V pogodbi sta sklenila, da izvršita samomor, kakor hilro se jeden prepriča, da se ne izplača več živeti. ^! Kasneje sta se še dogovorila, da jeden ne bode. živel brez druzej^a. Minolo soboto je prišel Morrison domov od dela in je dejal svoji ženi: "Hattie. sklenil sem. da je najbolje, ako 11 mrjeva. Skleni va toraj našo v stvari in pojdiva skupaj v smrt."' Hattie pa s tom ni bila zadovoljna in je naravno protestirala. Vsled ' tega jo je napadel z nožem in jo ne- • varno ranil. Kljub temu je pa imela -še toliko moči, da je bežala k svojim starišem. Morrison se je napotil včeraj zvečer v njeno stanovanje, kjer Q je ženo ponovno naprosil, naj izvrši ^ samomor, kakor je preje obljubila. Ona mu je pa odvrnila, da na to ni ie . pripravljena. To ga je tako v jezilo, da je pričel na njo streljati. Njegova žena je nevarno ranjena, vendar bode '. pa okrevala. Streljal je tudi na nje- 1 nega očeta in končno je samega sebe ustrelil. —■—'i.a;ifl r Draga koža. -y Averill, Mass., 4. febr. Nek luk, je lovec je imel te dni izredno srečo, e- kajti v bližnjem gozdu je ustrelil črno ia lisico, ktere so zelo redke. Za kožo 1. zahteva sedaj $1000 in razni bogatini mu že ponujajo 800 dol. Črnih lisic in v državi Massachusetts že nad 25 let ■si ni bilo. ko ■ ie- se je napotila na lice mesta oklopni-m- ca Louisiana in dva carinska parnika. Ob 5. uri zvečer je prišla na po->0- stajo iz parnika Alamo sledeča brzo-Mi javka: "Na parnik Alamo so se rav-10, nokar rešili kapitan in 46 mornarjev re- parnika Kentucky, kteri se je poto-no pil. Alamo napreduje svojo pot v je Key West." it- Parnik Kentucky je bil majhen iu Iz je nosil le nekaj nad 500 ton. Plul ri- je- iz Hobokena, N. J., v Seattle. Wash. Jedva je bil aest ur na mori tja ju, je pa že rr\3bbU luknjo* Potem jb- je plul še dalje v Newport' News, Va^ ko kjer so škodo popravilL ^ Pus KAROM" W wned and punished by the • ^ r4lov»nid Publtohlng Ca V (a corporation.) j '* FRANK SAK8ER, President ' ▼ICTOR VALJAVEC, Secretary. :f LOUIS BENEDIK, Treasorer. 2 Place of Business of the corporation and £ add raves of above officers: 82 Cortland! Street, Borough of Manhattan, New York - CSty, N. Y. i JHHMHBMMlfaMlMHBtWMlMi' la celo leto velja list ca Ameriko in .« t: Canado.........$3.00 a i polleta. ~ » . . . . -.--M8' 3 ! ** leto za mesto New York . . . 4.00 i - pol leta xa m pet o New York . . 200 Evropo za vse leto • . . • 4.801 5 *• " " pol leu» .... ase g \m ^ " " četrt leta . . . .1.751 ... *©LAS NARODA" izhaja vsak dan [ vzemsi nedelj in praznikov. "QU^ NARODA" ! ("Voice of the People") *- J - Woed avary day, except Soadayc and ■ holidayt. Subscription yearly $3.00. ftdv«rtliwm«nta on agrarnnent* Dopisi brez podpisa in oeobnosti ee M eatienejo. - ; Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. - j Pri epneraerabi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi pt*«)£ril«! ■ bivališče naznani, da hitreje najde-: mo naslovnika. 1 ■ Dopisom in pošiljatvaa naredite :ta na-^ A>V : . "QLAS NAHODA** jjCojtlyxlt St, r , ; New.ydhgfefrgl t f Telefon Cortland^ A ; ■ ' J ■' ., ."ji.. Koncem tediia. [ f J9 : : , r-o- . . ■ , , i A Avtomobil je te: dni povozil .v. na-1 5em mestn nekega 14Ietnega deckaJ ki je potem umrl. Porota je prisodi- , - la očetu $;i00 odškodnine. — Sedaj smo radovedni, je li bil med onimi : •* dvanajstimi porotniki kedo, ki je tudi - oče... $300 odškodnine za človeško živ-: Ijenje! Tem večje vrednosti je pa življenje navadnih psov našiti dam na Gtb Avenue... * * * V Mandžuriji so pričeli pridelo-1 vati neke vrste fižol, ki daje tako iz-♦vrslno tla kode na trg£>višču ■ kmalo izpodrinil najboljše oljkino o-Ije". — Welf; vslod tega naše ''oljkino" olje v Ameriki ne bode postalo j mnogo slabše... * Ljudem, od kterili je pričakovati, j da izvrže kak zločin, naj se zabrani prihod v Zjedinjene države. — Tako se glasi zakonski predlog, o kterem fee -hodt* zveain kongres pričel posve- i ■ toiiatav prlbodajem. tjednu. (V za- j »topniški zbornici.) — Gospodi., za-1 Btopnikom (n 'stenaforjem priporočamo, da TmenovaiiT"predlog sprejmejo, . jednoglasno. in sicer takoj, kajli.uva-j ievati morajo, da se bliža našim oba-i lam — pro.sluli frater v družbi neko-, ga, ki je jedel v Avstriji šest tednov "c. & k." ricet... i .v,-,; ''National Liberal Immigration League" v album: seje, h kteri ste povabili urednika našega lista, se ne 1 moremo udeležiti, kajti za ljudi, ki imajo razne grelne na grbi in ki beže potem v "okrilju*' proslulih ljudi v Ameriko, se ne moremo zavzemati... ' * • "d. Tu ako potem še nvažujemo, je 0110 "okrilje" dovolj komp|t®§^H tiralo, ko je bilo še v New iskrenem prijateljstvu človeka, fcff^š? je kompromitiral na — avsta-ijslitnj parniku, moramo iz dna ivbig j^twsfH izjaviti: We regret very Da pa bode n asa. izjava šw Sala, naj za dajie* navedemo,-ida^se^ nam javlja še o' npfci o*obi, ktera-iSE^ bode brezdvomno pridružila zgofa^b omenjenemu "okrilja", tako, demo končno tudi ne\vyor5kfc?|S|jfcti^\ v toliko napredovali, da bodemo za-nvogli ustanoviti znano — "Tafel- , runde", ktera dobi potem ime... (ne A bode nemško, .toda dišalo bode" poi [ poljskem--saj veste!)______. . # * • "Slovenskemu Narodu" v Ljub- < Ijani v vpoštevanje: NaroČite uprav- j liištvu, naj ne hrani tako z ovitki, da 1 \ se iz njih skoraj vsi listi na poti v' 1; Ameriko izgube, dočim zavitki redno 1 prihajajo z vsakim poštnim parni- < j kom. — To spada sicer med ekono-; I raijo, toda pri tem se le malo prihrani. — Mr. Kopitar: if yon r plea*e... j • _ • .K V minolem letu je bilo pri otročjih sodiščih v našem mestu obsojenih h 1^54 dečkov in le 65 deklic radi ras-!a iyh otročjih "zločinov". — Navada, '/ d^t. pri nas ženskam vedno vse pre^jt ftieda, s? razteza eelo na otroke, ozi- g ryma na bodoče Ladies... n * . * ; » (Poročali smo, da je profesorja White od vseučiliiiča Harvard izjavil/i i< zamore vsak delavec živeti, akn a &ia na dan le po 20 centov za svojejo HmoflL To*g* ddw*iif-Bko se hranijo ^ t q-Tyzno moko, oleomargarinou^ . • :' -t. T. |5 ~t-------- kajenimi- slauiki, in krompirja —| 'po evropskem načinu. Vendar bi pa ! moral imenovani profesor dieto dve leti na sebi preskusiti in pri,, tem itežko delati: potem bi mu verjsii... .1 ' * . * 'Zamorsko pleme postaja vedno bolj. riti. -; Da so zgoraj navedene vrstice res-'- nične, in da morajo sedaj zapadni S Slovani postati v resiiiei vodje slo-[ vanskega gibanja, povdarja pisatelj e Long s tem, da navaja v svojem član-j a j ku besede češkega vodje, dr. Kra-u i mara, ter piše: "Much has changed in the past for the worse. I do not speak of the annexation of Bosnia and Herzegovina, but of the aggravation of Russo-Polish relations caused by the renewed persecution of the Poles, a persecution which will ruin the work we have here be- 1 gun.'' "Other members of the Austro-o Slav deputation to Russia spoke even more plainly, and declared that j - the increasing misgovernment of the e Czar ?s -Empire was a fatal blow to ; all- "Hopes of Slav union against Ger-'- manism. li ' "Early in June Dr. Kramarz creat-j n ed a profound sensation by rising in the Heichsrath at Vienna and solemn-: ly repudiating the historic Russo-a phile poliey of the Austrian Slavs. ' Russia, he said, was helpless, and 11 that so far from being protector and li patron of the Austrian Slavs she a herself badly needed their protection and patronage. The annexation of j Bosnia and Herzegovina had de- > stroyed his last hope. "For us Slavs ž thera remains nothing more in the ii domain of foreign politics. Our : dream of rapprochement with Russia was the dream of a child." There- - upon Dr. Kramarz developed an en- - tirely new idea of the maternal relation of the vigorous and cultivated West Slavs to emasculated, misgov- a erned, and hopeless Russia, German a industrialism was everywhere a Ger-a manizing gospel: ; In this fight the Russians, with I i their low culture and their bad gov- 0 ernment, are hopelessly outclassed. k Their Bole protectory are' the West . Slavs," the ' Czechs, and tbe Poles, j 7 who, being fairly civilized, are them-. selves making . successful raids upon v the German industrial monopoly i r Which exists all over Central Europe.; - It is lucky that Russia, which is e.eo-I nomieally impotent, .can find, in.ihe W°st a bulwark of Slavdom. In-view * of the industrial expansion of'Ger-a many it is a \ital interest that Russia be protected." j Rusija se mora toraj zanašati pred , vsem na zapadne Slovane, kteri so že davno uvideli, da brez boja ni napre-^ dovanja. Da pa bode to bojevanje , j vspešno, je pred vsem potrebno, da ; ( ? da Rusija tudi Poljakom pravice, kar , je razvidno iz sledečih vrstic, s kte-i rimi se imenovani članek zaključi: "While Slovenians and Poles wage j, war upon Germans, they are the ad- , vanned posts of the. Russian Empire, and defend it against the German at- ( . ^ack. it is the Western Slavs who , V ■ " H . possess the most strenght and the ] - fnp'st^ resource^, to withstand this at- : .ta^jyEbay #ave more spirit than ( 1 ^^Jji^rtt^^ffitljey realize that they ^^»^gthey trust their pow- ] er-si; the^BpSSp'stand themselves. Out i t - SBTI . of- ils -P(>l.«f fhe Russian Government --1 1 V - - Nov zakon v angleških glediščih. ( Na Angleškem izdelujejo načrt no- [ vega zakona za gledališko cenzuro; J glavhe točke so: Gledališke igre, ki 1 ' se uprizarjajo na angleških odrih, ne r smejo žaliti čut nravnosti; ne smejo c ohsezati žalitev za nikogar; ne smejo 1 spravljati živih ali nedavno umrlih osob" na oder; ne smejo žaliti rsligi- t jozna čuvstva; ne smejo zavajati k i zločinu ali hudemu; ne smejo škoditi f prijateljskim odnošajem angleške z 1 drugimi vlastmi in končno he smejo rušiti mir. ' 1; Premoženje bivše mfthitatnake cesari- ' ce Charlotte. ( Iz Bruselja poročajo: Premoženje umobolne bivše mehikanske cesarice j". Cl^jarlotte, ki je j?- oskrboval pokojni belgijski kralj Leopold, se je v teku & 40 let polrojiie in znaša sedaj 50 milijonov frankov. Največ tega denarja ' je naloženega" v neki angleški banki. Vseslovanski kongres v SofljL v Bolgarska vlada je za priredbo vse- ji slovanskega • kongresa" v Sofiji "poda- r< rila 50.000 Jevov (frankov), ravno rt toliko mestni svet v Sofiji. .-n; f&M ". » sv : li i. • I. ^ • 1 Dopisi. Cleveland, Ohio. 'Slavno uredništvo:— Dopisniku iz Indianapolisa, Ind.. j odgovarjam sledeče: Jaz sem denar I in imenik Mbhorjevi družbi pravo-! časno poslal. Družba mi je poslala nato potrdilo, da je denar in imenik sprejela. Da je bilo res vse v pravem času v redu, priča tudi to, da je in-jdianapolska naselbina v koledarju ! imenoma natisnjena. Pisal sem tudi družbi, kje so knjige, a še nisem dobil odgovora. Jaz sem sem toraj storil svojo dolžnost, krivda ni pri meni. ampak pri družbi, ali kje drugod. Josip Lavrič. t San Francisco, Cal. Spoštovani gospod urednik:— Iz vseh krajev se čita.jo dopisi, samo od daljnega pacifiškega obrežja se malokedaj kaj sliši. V družtvenem oziru smo zadnje leto še dobro napredovali. Imamo dVa družtva, namreč samostojno Avstrij-;sko Kranjsko Podporno Družtvo sv. Jožefa in pa Slovensko Katoliško Podporno Družtvo sv. Jožefa št. 2M J. S. K. Jeduoti pripadajoče. Kot tajnik družtva sv. Jožefa št. 23 .T. S. K. J. imam poročati, da je družtvo napredovalo za $394, dasiravno smo j imeli pretečeno leto veliko stroškov. Bolnikom smo izplačali -$000 in dru-, gih stroškov je bilo $.'194. Ako upo-ištevamo, da dobi vsak bolni ud za j 60 centov mesečiiine 10 dolarjev podpore na teden skozi šest mesecev, se vidi, da je za bolnika jrotovo lepa ; podpora. V blagajni ima družtvo i Čez dva tisoč dolarjev in je popolnoma zanesljivo. Želeti bi bilo, da bi rojaki to spoznali in pristopili k drnžtvu. pri kteremu je podpora mesečnemu asesmentu s-otovo primerna. Pretečeno leta sta nam umrla dva i brata, namreč Josip Verderber, kteri je bil vodja tukajšnje slovenske godbe, ktera ga hudo pogreša, in Jernej Bele. Oba sta bila dobra uda našega družtva. Njiju rodbini sta sprejeli vsaka tisoč dolarjev od Jugoslovanske Kat. Jednote. Gotove lepa pomoč in podpora za vdove in otroke. Dne (i. februarja priredi družtvo veselico v Mission Turn Hall, štev. 3543 18. ul., med nI. Valencia in Guerrero. K veselici se vabijo vsi .Slovenci in Hrvatje. Za dobro po-! strežbo bode skrbel odbor. Dne 15. decembra je imelo družtvo glavno zborovanje. Uradnikom so bili izvoljeni sledeči: Predsednik Ju-i rij Oset, podpredsednik Ivan Erlali, jI. tajnik Ivaiv StariLa. II. tajnik Ja-, kob LavŠin, blagajnik Jakob Vidmar, ! zastopnik Martin ^rolobič. pregledo-valci knjig Ivan Rauli, Josip Stariha in Karol Kožel, maršala Fran Bauh in Martin Vidmar, vratar Josip Pe-ičavar; porotni odbor: Josip Lampe. Martin Smrekar. Jakob Skala, Josip Stariha in Ivan Stariha. Družtvene seje so vsako tretjo sredo v mesecu v Golobičevi dvorani na vogalu Vermont in 19. ul. Družtveniki se prosijo, da se redno udeležujejo mesečnih sej. ter pla-j čujejo mesečni no, ker le od tega je odvisno družtvo, da dobro obstane. Tudi za slovenske sirote, kterim so se očetje ponesrečili v rovu v me-jsteeii Cherry, III., smo nabrali malo svoto. Darovali so sledeči: •Iz družtvene blagajne $5.00. Jurij Oset $1.00. Po 50e: Ivan Erlah, Josip Lampe, Ivan Kukar. Anton Ku-kar. Alojzij Venetič, Ivan Golobič, Marko Nema nič, Josip Stariha, Mar-t tin Golobič in Ivan Stariha. Po 30c: Jakob Lavšin. Po 25e: Ivan Kožel. Ivan Rauh, Marko Arenšek, Matija Vidmar in Jakob Vidmar. Skupaj $12.55. , j Prosim Vas, g. urednik, da denar odpošljete naravnost slovenskim sirotam, ker mi-smo že poskusili, kako se deli drugim narodnostim, kadar delijo tukajšnji domačini ali družtva rdečega križa. Kar se dela tiče, se ne moremo pohvaliti. Hiše in palače rastejo kakor gobe po dežju, a dela je pa malo. j Iz časopisov, ki izhajajo na iztoku, i nam je znano, da vlada tam huda zi- j ma. Tukaj je bilo pa samo kake trii dni malo mrzlo, sedaj nas pa dež nadleguje, vendar ne preveč. iSedaj je nastopil novi union major, kterega je izvolila delavska stranka. Ako ne bode slabše, kakor je bilo pred tremi leti. ko je bil Smith delavski major, kteri je bil obdolžen podkupljivosti (grafta), bode za delavce dobro. O tem Vam bodem pa pozneje poročal. Omeniti moram tudi, da niti jeden majorjev še ni bil obsojen, če so ga obdolžili grafta. ' ... Kakor se .govori, bode vlada dovolila leta 1915 Panama-Pncific razstavo. To bode takcat, ko bode panamski prekop otvorjen. Za delavce in j sploh za San Francisco bi bilo to velikega pomena. Ker se js moj dopis že precej zavlekel, pozdravljam k sklepu vse »rojake po širni Ameriki, Tebi Glas Naroda pa želim cASffS" naročnikov, oziroma pre d plačnikov. . , Ivan Stariha. < t w - ■ " I PDRPICHTEKS^ } PAIN-l EXPELLER" I Pri zvinjenju, odrti-r ! nah, sploh prenapor-j njen ju mišic, pri rev-matizmu, nevralgiji in ^ ; enakih telkočah po-^S^^^V : maga enkratno vdrg- ^^^P^T ; i expeIIer /^T'^yS J 3 lekornih / Jfly j ij^; Car, ki je hotel videti Boga! —0— j V ruskem beletrističneni časopisu "Njiva" je izšla pripoveilka grofa Leva Nikolajeviča Tolstega o carju, j ki je hotel videti Koga. Neki pastir j 1 se je ponudil, da zadovolji tej želji j ! carjevi. Sprov:*l je pastir carja na Irg. pokazal mu na bleščeče se solnce ) t er rekel: .11 - Glej! Car je vzdignil glavo in hotel -dati sijaj solnca. Ali to mu je uda-_ rilo v oči, povesil je glavo in zaprl j1 zenic?. — Kaj delaš, je rekel pastirja, — e hočeš !i. da izgubim vid ? — Gospodar, ni 11 je odirovoril pa-^ stir. — to je šele jed no od ustvarjenj _ Gospodovih. Samo mala hu-iea ve- ličanstva Njegovega neznaten košč *!< oglja z goreče gromade božje. Kako bi hotel ti priti k Njemu in ga gle- i L dal s slabimi, solzljivimi očmi.'! Pri-a zadevaj si. da bodeš gledal Boga z drugimi očmi. To je ugajalo carju in rekel j:- pa-j stir ju : i, — Vidim tvoj razum 111 cenim" raz-j um duše tvoje. Odgovori mi sedaj še . na to-le vprašanje: Kaj je bilo pred : Bogom ? Pastir je razmislil in potem odgo-(> vori 1: — Prosim te. gospodar, nikar se n ne srdi: začni šteti! j Car je začel: — Eilen, dva... — Ne, ne. mu je vpadel pastir v B besedo. — ne tako. Začni pred " jc-^den". ^ — Kako se more začeti pred " j ■-den", ko ni ničesar? — Modro besedo si rekel, go-j»o-J dar. Ali tudi pred Bogom ni bilo ničesar? j To je carju še bolj ugajalo. I11 re-, kel je pastirju: — Obdarim te z bogatimi darovi, ali odgovoriti mi moraš š- na tretje 1 \]>rašanje: — Kaj dela Bog? Pastir: — Dobro, odgovorim tudi na to. Ali izpolni mi eno* prošnjo. Zame-! niva /.a bi}> obleko! In car je snel s sebe carsko obleko . ter oblekel vanjo pastirja, a samemu j sebi je nadel kaftan in torbico pa-stirjevo. I11 pastir je stopil na pre-' stol, vzel žezlo v roke ter pokazal nn ( carja s torbico v podnožju: — Evo, to dela Bog! Ene povzdiga j na prestol, druge pa spravlja doli. In zopet je oblekel svojo obleko. 1 r*ar se je zamislil, globoko Utii je ! j segla v dušo ta beseda. I11 naenkrat. kakor da .je zasijal od velike radosti. , vskliknil: .... — Evo. sedaj vidim*Boga"*" T , Jubilej petroleja. i Dne 27. avgusta 1859 je amerikan- j ski inženir Titus Drake prvi navrtal \ nek petrolej ski vrelec v bližini da- ' našnjega mesta Titusville v Pennsvl- ] vaniji ter se s tem otvoril velikanski j promet petroleja v Ameriki. Res, da i je bilo to "zemeljsko olje" znano že | v starih časih, a uporablja se petro-ilej za razsvetljavo, kurjavo in sestavo kemičnih produktov šele 50 let, • Koliko je Čehov na Nižjeavstrij- 1 skem? "Vidensky Dennik" je priobčil v statistiko Ceh«v na Nižj avstrijskem. Njihovo število je naglo rastlo. Leta 1880 se je priznavalo za Cehe 2.28 or. T H 0 M PS0X vara jawei 7* I S§|Lm| ** lk:tro 1,1 r°I>olno uspešno zdrjiv- I f Ue"j(k sledečih boleznij: • Posledice onanije, triper; čan- \ * ker* sifilisI inn potenco, ali nez- \ 'JL možnost do spolnega občenja; \ polucijo, ali gubitek moškega ž\. \ votnega soka; revmatizem. Vse V^BS^P^^^^W^ akutne in kronične bolezni že- lodca, srca, glave, grla, ušes, ledic. pljuč, prs, mehurja; kilo ali bruh, nervoznost; vse živčne dr. j. e. thompson bolezni; naduho, katare in pre- , . , , , hlad, neuralgijo. zlato žilo; bož- jait; vodenico, vse spolne bolezni nija lH8.'i bil protnovir:tn .a .toklorju me- na rotranJ,n ženskih ustrojih, divine. Dne'io junija i.-te-a leta donil j< neredno mesečno čiščenje; beli državno dovoljenje -la od).r.- p:i. Urntelo v +ck; padanje maternice; neplodo- KS r'u r-Mttp:.',« yitost; vsekožne bolesti; srbe-College Hospital imenovan l:cen.-iatiom.' cl:}?' llsaJe' hraste in rane; ma-Leta 1sh»", tlobil je častno diplomo i/, uni- žulje na licu; u§i na spolnih delih, verse v Haiti. Dr. j. k. Tu..vi-»oy je k:i- i. t. d. .sneještudiral na rasnih me-tib v E.-n.^: .1 , , . specialne fjole/.ni. < »n je preko li let Ako ste bolni, nemočni ali slabi zdravniški vešrak in nt^-tru pctrt'bujete hitro in uspešno zdravniški department v Neu* Yorku, zd-avtl ško ])omo^, \ am ne bode in'^^af sio^^^^r'J k,ii",ža,iesp t:"i«iobrneK-»» New Yorku. tega slavnega Z« ravnika. Zdravljenje vseli spolnih in tajnih aoieznij ostane strogo tajno. Pisma pišite v materinem jeziku ter jih naslovljaj:«-. Slovensko zdrnvišče Dr. J. E. THOMPSON, 342 W. 27th St., NEW YORK, IN. V. ^f .fc -fv >fi ^ -f<.-f* X Pristen importiran ^ \ Cviček in Vipavec j ^ je dobiti steklen i ea 50 ci. na dom v New Yorku postavljen, /j I Fritz Doerrhoefer, \ fe 1643 - 2. Ave., med 85. iti 86. ulico, ^ New York, N. Y. ^ ZAHVALA. 'PotlpL^ani \ ;im izrabimo p«u i dilo in zahvalo milodar 7..1 z^radrjo v.m>-. iiika cerkve >v. Utiha in .sv. I zid« »ni v Novilipi. Kranjsko, kioreira >0 ua-j brali gospodje: lVt -r Šjtel-.ur leta 1!M»7 v I'il^bur-uu :tli) kron. Ivan A tri." leta 19«»7 v IJit: sbur^n kron. Peter Kobetir leta lf»i»S v tiold. Mont.. I2."> kron. Anton Fabac leta 1!M)3 \ «':ilnmet. Mich..'r>t)0 kron. Bog stoter no jx>plar-:ij vsem un'»i-raleem in darovalcem in s«- še za.1:1-prej priporočamo. Z odličnim spoštovanjem V Novilipi, lil. januarja 1?» Zupni urad na Vinici 11». januarja 1910. Jurij Koeni*T. s. r.. župnik. Matija fiašp rič. s. r., cerk. oskrbnik. Ivan Kobetie, s. r., kliuear. ' Hamburg-American Line. Ekspresni in redni promet z parniki na dva \ ijaka med NEW-Y0RK0M IN HAMBURGOM. Veliki komodni parniki, opremljeni z vsemi modernimi napravami, kakor tudi z brezžičnim brzojavom ter podmorskimi signalnimi aparati, kar znači kombinacijo VARNOSTI, HITROSTI IN UDOBNOSTI. P OS KIJ V A SKRB IX POD- YOKBA ZA SLOVENCE. HAMBrr:«; — 0.1 pluje M februarja. BATAVIA — odpluje m. marca. HAMBUltG — clplaje >:». mara«. Za vožnje listke in vožnii red, po vprašajte pri Hamburg-American Line, ali pa pri lokalnih aeentih. I MARK TWAIN:*) Humoreske. kandidat. Pred nekaj meseci me je v državi New York postavila stranka neodvisnih kandidatom za governersko na?-sto. Moja nasprotnika sta bila Mr. ■John T. Smith in A^r. Blank J. Blank. V gotovih ozirih sem ta dva gospoda visoko nadkriljeval, in ee v drugem ue, saj z dobrim značajem. Iz časopisov je bilo lahko razvidno, da je, če sta sploh kedaj vedela, kaj pomeni imeti dobro ime, ta čas že davno minul. Jasno je bilo. da sta bila zad-; 11 ja leta vedno v zvezi z najgršimi hudodelstvi. V istem trenutku pa. ko sem začel hvaliti svojo premoč in se vsled tega na tihem veselil, je: skalil blatni tok globočino moje sreče, in to je bila misel, da sem moral slikati svoje ime vedno v najtesnejši zvezi z takimi ljudmi. To me je vedno bolj vznemirjalo. Konečno sem pisal svoji stari materi. Njen odgovor je l)il kratek in oster. Menila je:' "It celo svoje življenje nisi ničesar storil, da bi se ti bilo treba sramovati — popolnoma ničesar ne. Poglej časopise, — poglej jih in potem te vprašam, če imaš veselje, ponižati se tako nizko ter se v javnosti z njima meriti." Natanko, kakor sem si sam mislil! Tisto no-'- nisem zatisnil očesa. Toda, j ko sem vse premislil, sem prišel do zaključka, da ne morem odstopiti. Izvoljen sem 1 > i I in moram v boj. Ko -eni pri zajutreku brezbrižno pregle-i doval časopise, sem naletel na sledeči članek, in lahko rečem, da nisem še nikdar bil tako presenečen. "Kriva prisega. — Mogoče se bode j: hot"! gospod Mark Twain sedaj, ko stoji kot kandidat za governersko j mesto pred narodom, izjaviti, kak6 je : bilo takrat, ko je leta 1863 v Waka- ' \vak v ('oehincbina štiriintrideset ' prič dokazalo, da je krivoprisežnik. j' Zločin krive prisege je izvršil, da bi revni, naseljeni vdovi in njem i še revnejši rodbini odžrl banansko polje, nje edino imetje v njeni zapužčenosti ! in idnipu. (iospod Twain je dolžan ' ne samo sebi, ampak tudi ljudstvu, I za kterega glasove s- poteza, razjasnili, kaj je s stvarjo. Ali bode to ' storil?'' l»il sem kar trd «m1 začudenja! Ta- 1 ko grozovita, brezsrčna obdolžitev. ( t .ndtiiH-binf še videl nisem! O kakem Wakauaku še nikdar slišal nisem! ' Banan-k ga polja ne znam ločiti od 1 keukuruja! — Nisem vedel, kaj bi, naj storil; bi! sem pobit in brez moči. 1 Pustil sem, da je pretekel dan, ne 1 da bi kaj storil. Drugo jutro je bilo, v istem Časopisu sledeče — nič d raji "Značilno. — Opomniti moramo, 1 da se M r. T wain o prisegi v Cohin-|( china inwV izraziti in da molči." (Nil! Tekom volilnega boja me list ni nikdar drugače imenoval, kakor s 'infamiii, krivoprisežni Twain"). Nato je priobčila ''Gazette*' sle- ' d e č e: • "Prosimo odgovora. — Ali bi ne e bil novi kandidat za governersko me- d sto tako dober, da bi svojim sodržav- j Ijanom izjavil, kako je prišlo, da soj njegovi sostanovalci v Montaui oo potem našli pri Twai- nu :ili v njegovem kovčeku. Vsled j tega so da ga podučijo, namazali' ^ smolo in povaljali v perje in mu ; ' pol :n svetovali, naj jih takoj zapu-j* sli. Ali bode to storil?" !v .1 , i * . „ u .Mi je na -vetu mogoča večja hu- , dobnost, kakor ta? Še nikdar v* svojem življenju namreč nisem bil v Moutaui. (Od tedaj naprej me je list vedno jd imenoval 'Twain, tat iz Montane'.) [u Časopise sem s fakim strahom vzel j P v roke, kakor bi hotel odkriti odejo. d pod itero leži klopotača. Nekega £ dn< sem bral sledeče: ;k i * | n "Laž je pribita! — Po zaprisež?- v nih izpovedbah Mihaela O'Flanagan, S Esquire, i/. Five-Points, kakor Mr. j L Snub lin fieri y iu Mr. Catty Mulligan j« iz Walter Street, je dokazano, da je \" Mr. Mark Twain nesramno lagal, ko m je zatrjeval, da je bil stari oče naše- i ^ ga vobi občinstvo podlega obre-kovalca kaznovalo. Toda ne! Prepustimo ga njegovi vesti, ki ga naj muči. j (Seveda če se vzbudi strast iu kaznu-J je množica v slepi jezi opravljivea, , je jasno, da ne more nobeno sodišče • obsoditi storilcev.)" vi j s_ i Duhoviti konec članka je učinko-val, da sem moral v naslednji noči r kar najhitreje zapustiti posteljo in I pobegniti skozi zadnja vrata, medtem, ]a je "razburjeno in užaljeno občin-j stvo" razbijalo pri prednjih vratih, ^ vlomilo v moje stanovanje in vse raz--0 bilo, kar je bilo pa kaj vrednega, n-| seboj vzelo. In vendar položim lali-ko roko na sv. pismo iu prisežem, da nisem nikdar opravljal Blankovega n- starega očeta, da še več, da do tega a časa še nikdar nič o njem slišal ni- j in lsem" . je : (Mimogrede liočem omeniti, da me j? zgoraj navedeni časopis odsihmal j vedno imenoval "Twain, skrunilec' . • mrličev.'") si je I Prihodnji časniški članek, ki je m vzbudil mojo pozornost, se je glasil: I "Lep kandidat! —. Mr. Marki __ Twain, ki bi moral pri včerajšnjem j ljudskem zborovanju neodvisnih go-1 p voriti vničujoč govor, ni prišel v na-^ znanjenem času! Brzojav njegovega zdravnika javlja, da ga je povozil nek (i voz in da si je nogo dvakrat zlomil. Bolnik trpi vlike bolečine i. t., d.1 , i- t. d, in kar je takega podobnega švindelja. Stranka neodvisnosti si na l> - v- , 1 , . ( vse mogoče načine prizadeva, da bi ■ ta izgovor obveljal kot resničen, in kakor bi ne vedela pravega vzroka, zakaj je ono zavrženo bitje, kterega . imenuje svojega kandidata, izostalo. ^ Včeraj zvečer smo videli nekega go-i tovega človeka, ki se je opotekal v | stanju živinske pijanosti proti stano- i ! vanju Mr. Twaina. Dolžnost stranke |! | neodvisnosti je, dokazati, da ta živin-j1 e ski patron ni bil Mark Twain. Kon- | eno ga imamo! To je slučaj, iz ka-1! t terega ni pobega. Gromovito vprašu- P je ljudski glas: "Kdo je bil ta mož?" |J '■j j' A prvem trenutku se mi ie zdelo.' e i • lumogoče, popolnoma nemogoče, da ' . , bi bilo moje ime v zvezi s tem pijan- ' i cem. Saj vendar že tri leia nisem o- 1 kusil nobene opojne pijače. Značilno je, kako se človek vse-!'" j mu privadi. Ko me je list potem ved-j1 no zval "Dilirium-.tu'emens-Twaiu," * se nisem kar nič razburjal — dasi- 1 ravno sem vedel, da mi bode to ime 1 ostalo. J h . Med pošt o sem dobil vodno lep i , kupček pisem brez podpisov. Navad- j ^ j no so bila tako sestavljena: -1 . "Kako je bilo vendar s staro že-IJ no, ki vas je naprosila za malo da- * /rilce, a ste jo pretepli! i Pol Pry."; J Ali pa tudi: "Naredili ste stvari, za ktere ni-j kdo razun mene ne ve. Svetujem L , vam. da mi pošljete par dolarjev,j j . drugače poročam v časopise. Handv Andv." 1 " ■ s S takimi pismi bi lahko bralcem po- s ■ stregel, da M imeli več kot dovolj. s Kmalo mi je najuglednejši list t - "dokazal," da sem najpodkupljivej-|p ši človek na svetu, in glavni list so-is • cijalnih demokratov je "pribil", i v ■ da sem si moral nekdaj prostost ku- o ■ piti. Pri tej priložnosti sem si prido-j' bil dva nova imena: "Twain, lopov-ski grafter" in "Twain . podkuplji- d vec uradnikov." a Kričanje po "odgovoru" je postalo tako veliko, da so izjavili uredniki in v od j? moje stranke, da moram na 1 vsak način kaj odgovoriti, ker bi bili " drugače poraženi in uničeni. Kot v uresničenje tega apela je izšlo na- r< slednji dan v nekem časopisu sledeče : "Poglejte moža!— Kandi- 1 [dat st ranke neodvisnih še vedno I molči. Ker se ne upa govoriti. Vse -proti njemu dvignjene obtožbe so dovolj dokazane, p»trjuje jih pa nje- ^ govo molčanje. Zaznamovan je na ve- v ke. iPoglejjtte svojega kandidata, vi ^ neodvisni! Poglejte infamnega kri- i voprisež-nika! Tatu iz Montane! j^ Skruuilca mrličev! Poglejte pijanca! V( , l»povskega graf terja! Podkupljiv-j ca uradnikov! Občudujte ga — me- ^ i-iti ga — in potem povejte sami, če morete oddati vaše glasove takemu , človeku,ki je te naslove zaslužil vsled j svojih gnSih zločinov in ki si ne upa ^ j odpreti ust v svoj zagovor!" Ker s?m uvidel, da drugače nika- p] kor ni mogoče, sem se namenil, da ko- sa pi neutemeljeniLf obtožb in nesramnih obdolžitev "odgovorim," A ni-i sem mogel končati, ker že drugo ju-ilro me je dolžil neik list novih ne-isramnosti, nove odlosti. Z vso resno-1 bo je zatrjeval, da sem za^gal neko j norišnico z vsemi stanovniki, ker mi je bila na poti radi razgleda. Paničen strah se me je pdlastil, ko sem to prabral. Nato je prišla obtožba, da sem zastrupil svojega strica, da bi si pri-| lastil njegovo premoženje. Časnik je j nujno pozival oblast, naj pusti od-i preti stričev grob. e- To me je gnalo do roba blaznosti, u- j Temu je sledila obdolžitev, da sem či. j izročil kot predsednik nekega ubož-u-j nega zavoda kuhinjo svojim starim, :a, brezzobim in nesposobnim sorodni- če 1 kom v oskrbo. ! Začel sem omahovati — omahovati. In nazadne, kot pristojno kronau-;o- je nesramne gonje, ktero mi je nalo->či žilo strankarsko sovražtvo, so podili učili devet malih otrok, vseh mogo-;m i čili plemen, da so se pri nekem zboji- j rovanju zagnali na govorniški oder. ih, mi objemali kolena in kričali "pa-tz- pa!" ^a, Sedaj mi je bilo dovolj. Udal sem i h- sc. Nisem bil pripraven za kandida-, Ja ta go ve merskih volitev v državi j »a New York, in radi tega sem odstopil od kandidature ter sem podpisal svo-ii-|jo izjavo z užaljenim srcem: vdani, nekdaj pošten mož, sedaj pa ne Mark Twain, i. k., t. i. M., s. al m., p., 1. g. in p. u.. ec' -o- je NAŠ ITALIJANSKI VODNIK. 1: —o— i Pri tej priložnosti hočem nekoliko j [ govoriti o Michelangelo Buonarotti. ; rn ° j o i Michalangelov genij poveličujem. : a 1 moža, ki je bil velik v poeziji, slikar-! ^ stvu, kiparski umetnosti, arhitekturi, velik v vsem, kar je pod vzel. Toda ji Michelangela ne rabim za zajutrek, j predjužinjo, kosilo, večerjo in sploh j ^ vedno. Jaz ljubim spremembo. VI Geiiui je vse zasnoval, v Milanu je on ali pa njegova šola vse zasnovala;! slikal je Lago di Como, v Padui, Ve-i roni, Benetkah, Bologni — kdo je sli-! šal od vodnikov o čem drugem, kakor ^ Maehelangelu. V Florenei je skoraj 3 vse naslikal in skoraj vse zasnoval, ^ in kjer sam ni delal, je navadno sedel ( | na takem p3*iljubljenem kamnu in o j stvari ogledoval; in pokazali so nam ^ jta kamen. V Pizi je vse zasnoval, j j razun starega stolpa; in tudi tega bij jjmu prisodili, če bi bil ravan in ne i t J poševen, kakor je. On je bil, ki je | ,, j naredil načrt za Št. Petersko cerkev; ; v Rimu, nastavil papeža, naredil na- o črt za Pantheon, za uniforme pape- a žove švicarske garde, regulacijo Ti- bere, vatikana, kolizeja, kapitol, tar-1 pejanske pečine, cerkev sv. Ivana ! Lateranskega, kampanjo, apijsko ce- a sto, sedem gričev, earacallske kopelji l_jin maksimilijansko trdnjavo. Ne-j f, 'smrtni je ustanovil nesmrtno mesto in je vse notri poslikal, dasiravno mogoče nekaterniki drugače zatrju- j jejo. Prijatelj Daniel je zaklical ne- j p kega dne vodniku: "Dovolj, še več' ; kot dovolj ! Nobene besede več! Vse j je laž! Povejte rajše, da je ustvarili t Bog Italijo po Miehelangelovem na-i jčrtu!" : Še nikdar ni moje srce polnila ta- ; , ka hvaležnost, tak mir, kakor včeraj,' ko sem izvedel, da je Michelangelo j ' že mrtev. ! To smo izvedeli od našega vodnika, i ■ U Miljo daleč nas je vodil med slikami1 Min kipi po dolgih vatikanskih hodni-! ,,kih. Pokazal nam je veliko sliko v;' sikstinski kapeli in mnogo drugiL:' " :slik, katere je vse Michelangelo na-: slikal. Tako smo se igrali tudi s t tem vodnikom, kar nam je že večkrat 1 - ■ pomagalo, da smo vodnika premagali: -j stavili smo prav neumna, otročja; . ; vprašanja. Ti ljudje niso nezaupni in - ! o sarkazmu nimajo niti pojma. i j Pokazal nam je nek kip in rekel: ^ -; "Statu bronzo". s Ravnodušno smo ga pogledali in - doktor ga je vprašal: "Od Michel-] 1 angelja?" j t , "Ne, ne vera, kdo ga je naredil", t j Potem je pokazal star rimski fo-{ rum. Doktor js vprašal: "Michelan- n j gelov?*' Vodnik nas je pogledal in potem \ . rekel: "Ne, bilo je tisoč let preje."!t Sedaj je prišel egipčanski obelisk. ■ s '1 Michelangelov«? " j e * * Oh mon Dieu, to je bilo dva tisoč ! p | let preje". h Vedna vprašanja so ga tako opla- j e (.šila. da se je že bal, kaj pokazati.!! * Nesrečnež se je na vse načine trudil,! z da bi razjasnil, da Michelangelo ni z vse naredil. Če je čdovek duševno z *.elo pn-enapeit, je mala sprememba i | jako dobra, ker mora drugače zblaz-jv ; »eti. Radi tega smo Lbteli našega i fc '(Vodnika še nekaj časa mučiti. Če; e ga to ne veseli, tem slabše za njega, j g ker se mi veselimo. j v Tukaj bi še tudi lahko napisal celo j poglavje o evropskih vodnikih. Go- j n tovo si je že marsikdo iz globočine srca želel, da bi brez vodnika shajal; i sj toda spoznanje, da to rti mogoče, ga j privede do tega, da se s tako zabavo I k saj nekoliko odškoduje. Vodniki v Genui ameriškim potni-! ni kom jako radi služijo, ker se ti zelo i sti. | čudijo in ee pocebno Kolumbovim iem relikvijam ne morejo dovolj načuditi. ož- ;Naš vodnik je radi tega hitro okolu -im, ^ skakljal, kakor bi požrl nekaj prož-Ini- j nih peres. Poln življenja in nepričakovan ja je bil. Rekel je: "Pridite z ati. j menoj gospodje, pridite. Pokazal vam au- j bodero pisma, ktera je pisal Krištof alo- Kolumb; pisal jih je lastnoročno, »od-1 pridite!" •go-1 Peljal nas je v mestno hišo. Po ibo-j daljšem času je ležal dokument pred ler. nami. Vodnikove oči so se svetile, pa- Skaka! je okolu nas, tipal pergament j z prsti in govoril: "Kaj sem vam po-semsvedal gospodje! Ali ni tako? Pi-j da- j sava Krištofa Kolumba, pisano od; avi j njega samega!" >pil Ravnodušno smo pogledali. Doktor; v5- je nekaj časa listnico jako pazno premi, gledoval. Potem je rekel, ne da bi kazal kako zanimanje: "Ah — Fer-s. guson — kako — kako ste rekli, da u.. se je pisal mož. ki je to pisal?" "Krištof Kolumb, veliki Krištof Kolumb." Vnovično, natančno preiskovanje listine. "Ah — ali je to sam pisal, ali J kdo drugi?" em i "Sam je pisal, sam Krištof Ko-; ,lumb, to je njegova pisava." Doktor je dokument zopet odložili in rekel: "Gotovo je, da sem poznal , v- Ameriki štirinajstletne dečke, ki . ,'|so imeli lepšo pisavo." °vj "Toda to je veliki Ki-išt—" "Ne vprašam za to, kdo je. To je ^ t najgrše, kar sem še kedaj dobil v i r— ' i roko. Ne smete misleti, da nas more-^ e-1 w j te imeti za norca, te smo tudi tujci. oiJTaki osli še vedno nismo. Če nami . imate res kaj znamenitega pokazati, j prinesite sem! Če pa ne, gremo na-; "al, . ,, del pr-"*\ Sli smo naprej. Vodnik je bil jako i razočaran, vendar je hotel še enkrat: am j z nami poskusiti. Imel je nekaj, s kjjčimur nas je mislil presenetiti: "Ah (gospodje, pojdite z menoj. Pokazal . i vam bodem krasan Kolumbov kip. i je j I Krasno, lepo, vzvišeno!" -ev ; j Peljal nas je k lepi soLa — to je; bila zares — potem je skočil nazaj in rekel: "Ah poglejte gospodje, lep ^^ krasan Kolumbov kip! Krasna soba,: ! krasno stojalo." j j Doktor je nataknil svoj ščipaluikj ter vprašal: "Kdo pravite, da je bili ;ta gospod?" j "Krištof Kolumb, veliki Krištof j Kolumb!'' no . j ju_i "Krištof Kolumb, veliki Krištof) ie_ j Kolumb? No. kaj je pa naredil?" j v j "Ameriko je 'našel! Ameriko je! , i našel! — O hudiča!" se j | rij i " Ameriko j? našel ? Ne bo držalo. ia_ ] Mi smo iz Amerike. Še nikdar nismo j ! ničesar o njem slišali. Krištof Ko-. a. lumb — lepo ime. Ali je že mrtev?", a]- j "Corpo di Baccho! Tristo let." j " Na kteri bolezni je pa umrl ?'' i "Tega ne vem. lega ne morem ,a | povedati." m- J " Mogoče je imel koze ? " u- i " Ne vem, gospodje! Ne morem po-vjvedati, na kaki bolezni je umrl!" ■iL:j "Mogoče je imel ošpice." a_ " Mogoče, mogoče, — jaz ne vem.! s Mislim pa, da je imel kako drugo boat i lezen." Li:' "Ali njegovi starši še živijo?" ja i "Ne — mo-go-če!'' in "Ktero pa je soba iu ktero je sto-: jalo?" 1: "Santa Maria! To je solia. To je stojalo!" in i "Ah, vidim, že vidim! Srečna kom-sl- j binaeija, zelo posrečena. Ali se je i tukaj prvikrat zgodilo, da je ta gen-tleman soba?" i 0- Te finosti ameriške šale naš vodnik u- ni razumel. i Tako smo delali z našim rimskim m vodnikom. Včeraj smo zopet prebili * *! tri do štiri ure v vatikanu. Večkrat j k. ■ smo bili na tem, da bi kazali naše za-| nimanje ali celo začudenje — in tu->č! patam smo se le težko vzdrževali. i Vendar se nam je posrečilo, kar se a- j mogoče v vatikanskem muzeju še no- ' i. benemu ni. Vodnika se je polastila; il,! zadrega. Letal je semintja, da bi kaj ! [ii zanimivega našel — vse zastonj. Kot • io zadnje si je prihranil nekaj, kar je' ka imel za največjo zanimivost: kralje-' z- r vo egipčansko mumijo, mogoče naj- ; fa i bolj ohranjeno na vsem svetu. Peljal j 'e; nas je k njej. To pot se je čutil tako j1 a, j gotovega, da je zopet postal jako ži- i j vahen. o j "Vidite, gospodje, mumija, mu-; >- jmija!" ie | Doktor je počasi, kakor vedno, na-';: sadil svoj ščipalnik na nos. a! "Ah. Ferguson — kako ste že re- j^ olkli, da se je ta gentleman pisal?" | "Kako se je pisal? Saj nima ime-I 1- na. Mumija! Egipčanska mumija! 1 o j "A tako, tako! Tukaj rojena?" | n "Ne! Egipčanska mumija!" i- "A tako! Najbrže Francoz?" u "Ne! — ne Francoz! V Egiptu ro-s- jen." i- "V Egiptu rojen! O tem še nisem z ničesar slišal. Najbrž tuj kraj. Mu-n mija — mumija! — Kako mirna je. >f kako resna 1 Ah, ali je mogoče mrt->, va?" "Sacrebleau! Tritisoč let." 0 Sedaj se je obrnil doktor, navidez-d no jezen, k meni. "Kaj pa naj te osla- rije pomenijo! Ali se hočejo iz nas it norčevati, ker smo tujci in smo pri-šli semkaj, da bi se kaj naučili. Grom i-j in strela! Hudič naj vzame vas in ta d; okostenjak. Če imate kakega svežega i mrliča — sem z njim. drugače pa, pri r.sv. Juriju, vam razbijem glavo!" !-! —mm__ i u '. Roparski umor. a i V svojem stanovanju v Toiedu, O.. so našli sežgano truplo 57 let starega čevljarja Louis Swagierusa. Vsi znaki kažejo na to, da se je tu izvršil roparski umor, kajti pokojnik je imel pred svojo smrtjo pri sebi $430 de-I narja, ktera svota je pa sedaj zajed-' no z drugimi vrednostnimi predmeti : zginola. O morilcih ni ne duha ne .^slul,«. 1 Ekspedicija na južni tečaj. Washington, 3. febr. Tukaj se je včeraj vršil banket pri geografični e ; družbi Zjedinjenih držav. Tem po-v ! vodom je commander Peary . predla-; _ gal, da se stori vse potrebno v svrho j odposlanja ekspedieije na južui tečaj, q j kar bi veljalo le $50,000. Ta denar: ^ j bode dobil Peary za svojo ekspediei-; _jjo, s ktero bode potem naravno "od-; ;kril" tudi južni tečaj in na ta način! 0; zaslužil ravno toliko denarja, kakor j t'ga je zaslužil s svojim "severnim te-s } čajem' i; I 1 Iščem brata IVANA JERMAN, i. i Doma je iz Cerknice pri Rakeku.! Pred 4 leti je bival v Richwood. W. Va., iu sedaj ne vem, kje se. j nahaja. Prosim cenjene rojake, če i kdo ve. da mi naznani njegov na-,; slov. ali naj se pa sam javi. — j Frank Jj-rman, 723 Holmes Ave.. c I Indianapolis, Iud.. (3-9—2) lj- Mi potuješ * M šamani L! svoj prihod tvrdki Frank Sakser i Co. 82 Cortland St, Naw York, N. T. katera pošlje svojega orad-I nika na tukajšnje železniške pos-' ta je, da te dočaka in spremi v na 6c I pisarno, na ta način se izogneš /dvomljivih ljudi, kateri vedno preži j na potnik^ in si denarje prihranil. t =s*Wm ;P" *T " T " V " TfV "IT ¥i '1C 1 C 1' Veletrgovina z vinom in žganjem na drotat H leMe^rl ii.; ----2—-- : * ;!J' QEO. TRAVNIKAR '' : ( 6102 N. E. St. Clair Are, Cleveland, O., U. S. A. ' < 1 Ktlor rojakov po širni Ameriki želi dobro vino in iganje, naj M obrne na gori imenovanega rojaka iu vsakdo bode »dovoljen i naročenim L blagom. Vino in žganje se pošilja t vsaki množini in v vsaki .kraj. I Velika zaloga pristnih vii in najtoljSigi žganji. Priporočm k rojakom tudi v obilen pose t «voje dobro urejeae gostilne, < » kjer ee toči vedno sveže in priznano dobro L*i«7 *v» piT«, izvrstno do- * mače vino in prodajajo tudi CIRIL-METODOVE amsdk*. OEO.TRAVN1KAR. , i , » " 'V iH As ii i<|) ii OI) ift SLOVENCI IN SLOVENK«, HA- BOČAJTE BB NA "GLAS VABA* DA", NAJVEČJI IN KAJGPTO-Sl 8LOVMWUU ilKVMH _ ————i———— Sreča! Sreča! - i PRIČNITE NOVO LETO Z NALOŽITVUO DENARJA, i KAR VAS OSREČI IN OBOGATI i Prodajamo delnice rudnika, ki se nahaja v Bleiardu, bliio Sodboirja Ontario, Canada. Proračunano je, "da se v tem rudniku pridobi vsako leto lahko za $4,000.000.00 rude. 1 NajvarnejBa in najhitrejše koristi noseča naložitev denarja v letn ltlO. Delnice $2.50 komad. VREDNOST SE BODE V KRATKEM POČETVOR1LA Potem ae bode Vai denar ravno za toliko pomnožil. i Glasom izjave rudniških zvedencev v Zjedinjenih državah glede tega . i rudnika, se mora v iyem pridobiti za ŠESTDESET MILIJONOV DOLARJEV RUDE li VAŠE DELNICE BODO POTEM VREDNE NA TISOČE ( DOLARJEV. VI BODETE OBOGATELI. Ta ponudba bode veljavna le par dni. Iipolnlte vsled U g* toke in izrežite zdolajšnjo prošnjo, v ktero napišite Taše ime in našle? ! ter število delnic, ktere hočete kopiti, ter pošljite vse to nam. Manj kot štiri delnice se ne prodaio. To velja $10.00. 4000 ton rude je pripravljene za razposlanje in v par dnevih se vred nost Vaših delnic pomnoži. Vsaki dan pomenja za rudnik dan nadalnje pridobitve in trajna pomnožitev pridobitve pomenja večjo vrednost , delnic. NE ODLAŠAJTE. — Velika bogastva amerifikih milijonarjev so nastala, ker so kupili delnico tedaj, ko so bile po ceni.. Zemljiška last je jamčena po vladi dežele Ontario. Izpolnite sledeči kupon: Želim..........delnic vaše družbe, vsled cesar prilagam nakaznico ali money order za $......v polnem znesku. Ime................................... Naslov................................ _ Mesto...................država.......... COBALT NICKEL COMPANY, 225 Fifth Avenue, NEW YORK CITY Ako želite nadaljnih podrobnosti, nam pišite. At str o - Amerikanska črta [preje bratje Cosulich] Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slevence in Hrvate. Novi parnik na dva vijaka "Ma*tha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reka Cene voznih listov iz New Yorka za I0L razred m te Vai spodaj naveden^novi parobrc- TRSTA ............................................ #35 ob di na dva vfyakaimajobrec- 1 . ■ iKnibrs^avT LJUBLJAWB...................................... 35.60 AUOB* LATJBA, BJBKB.............................................. 35,00 ...................................-..... 3.20 T mweefk maja in juijuee bo- KARLOVOA...................................— 36.25 ^»fc'KSr^« n. BAZBBD do alilca parnika. TESTA ali RISB......................IM.09,68.001 fl&SI PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St, New York - Podružnice -1 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 I - Podružnice - Spljet, Celovec I npr^em« viott* knjižica «n n« t®-^ i o» Spliet, Celovec i I kodi raftun ter je obreatu)« po |o " ln Trat * I K^jn In prodaja vse vrote vrednostnih papirjev po dnevnem kurta Ira Trst ■ I • DelnUUca glavnioa • I Kli iiitifnflr na 2Sjedaj«M#diisii js tvrdkn - Raxervni fond *" ♦ i ' K a^ooooa . » I PRANK 8AKSBR CQ.» ta cortinndt atr—t, Now Vof^ • K.300.000W . i raw [ Pošteni tat ■V f :: - 1 — t r V Ruski spiral F. M. Doetojevskij. j t (Eonee.) Zopet nem je) iskati, iskal sem, ; ^skal — nič! In Emelej je sedel in . . »e tfujjal. Jae, goftpad, se«* sedel na i ; svoji skrinji njemu nasproti in na- j enkrat sem ga skrivaj pogledal. Ne,: sem si mislil, in meni je gorelo srce i \ prsih, kri ni je stopala v glavo. Emelej me je tudi pogledal. % <4Ne, Astafij Ivanovič je rekel,! ** vaših blat* jaz nisem... morda mi-elite, da... a jaz jih nisem vzel." "No, Emeljan Iljič, one so se pač same odstranile?" "Mogoče, Astafij Ivanovič, da so, same..." f1 Dovolj mi je bilo: vstal sem in seli k oknu, prižgal luč in se usedel k j1 delu; popravljal sem telovnik za u-:: radnika, ki je stanoval nad nami, — ; iu pri tem me je žgalo in grizlo v pr- j will. Meni bi bilo v resnici odleglo,, ako bi bil z vso svojo robo zakuril J peč. Emelej je menda čutil, da me 1 je zrla jeaa v srcu. Kakor ptič nevihto, tako sluti človek, ki je storil slabo, že od daleč nesrečo. "Tega še ne veste. Astafij Ivano- 5 vie", je pričel s tresočim glasom moj!" Emeljaiiuška, "da se je Antonij Pro-." horič, ranoeelnik, poročil z ženo ko- j1 ' č i jaza, ki je zadnjič umrl." Ko tako pogledam in pač prav gv- j' do, zapopade moj Emeljan. Vstane, gre k postelji in jo začne razkopa- ' vati; dolgo je brskal iu pri tem veno-, aner mrmral: "Kam neki so se mogli zariti ti lopovi!___" M Bil sem radoveden na to, kaj bo. j2 - Emelej je zdrsnil na kolenih pod po- 1 stelj. Dalje nisem zdržal. "Kaj »e drsaš po kolenih, Emeljan ^ Iljič f" \* "Iščem hlače, Astafij Ivanovič." :s "K«j se hočete, gospod (bila je r tudi samo jeza, da sem mu rekel go- ^ spod), kaj se hočete, gospod, truditi * za preprostega ubogega človeka in si 1 odrgniti kolena!" * "Morda, Astafij Ivanovič, se naj- ( dejo hlače, če le dobro poiščem." "Ali jih nisi kratkomalo ukral in ^ mi, kakor pravi lump, izkazal zahvalo za mojo dobroto?" Naravnost sem mu povedal, ker me j 1 je grizlo, da je lazil pred menoj po ( kolenih. j * "Ali ne. Astafij Ivanovič!" Dolgo je tičal pod posteljo. Sled- i ujič je prilezel ven. Pogledal sem ;' ^a, mož je bil bel kot rjuha, vstal in ' se usedel k meni na okno. Tako je 1 sedel kakih deset minut. "Ne, Astafij Ivanovič", je price! :' zopet in skočil z okna. "Vaših' hlač.' nisi m ukral!" ' j« Pri tem ga je streslo po životu, ka-j( kor bi ga bilo zazeblo, s tresočimi ], prsti se je trkal na prsi in njegov | glasek se je tresel tako boječe, go- j spod, da je mene samega postalo . strah in sem sedel na oknu kakor ■ prikovan. i1 "Potem mi odpustite, Emeljan i Iljič, da sem vas jaz neumni človek!; po krivem obdolžil. Naj bodo hlače, j kjer so. tudi brez hlač ne bova pogi- ] nila, saj imava roke, hvala Boga, in j | ni nama treba krasti... Tudi ne poj-jj deva tujega ubogega človeka prosit j kruha, zasluživa si ga sama." t. Mirno me je Emelej poslušal; ko < * jiem končal, se je zopet vsedel. Tako j, :je sedel ves vučer in se ni ganil. Ko s p>era legel »pat, je sedel še na istem i kraju. In zjutraj sem ga videl le- i žati na golih tleh, skrčenega v svo- i ^em kaftančku — tako ponižanega se je Čutil, da se ni niti upal leči na postelj. Od tistega časa, gospod, ga , nisem mogel več ljubiti, zaničeval j. sem ga. Bilo mi je ravno tako pri | ■ skupaj." "Kaj mislite zdaj, gospod? Eme-: s tej j® je Sell En dan sem čakal, če.j t &e zvečer ne vrne — nič. Drugi dan' ne. Tretji dan ne. Začel sem se ba- 1 ti. Nisem pil, nisem jedel, nisem spal. Ta človek me je čisto prema- | j jjal. Četrti dan sem šel — pretaknil j sem vse krčme — nič! Emeljanuška j j se je izgubil. Pijan je pač poginil i r za kakim plotom in zdaj leži, sem si j mislil, kakor kos gnilega lesa. Vrnil J j sem se domov, ne živ ne mrtev. Dni- j gi dan sem sklenil, da ga pojdem še s 1 enkrat iskat, in sem samega sebe preklinjal, da sem pustil tega člove-: i ka od sebe. A glej, peti dan — bil je ravno . | praznik — čim je zamorilo jutro, so i zaškripali duri — iu Emelej je vstopil ves višnjev, lase blatne, kakor bi bil spal na cesti; kakor trska tako sub. Vsedel se je na mojo skrinjo, slekel plašček in me gledal. Bil sem j sicer v dno srca vesel — a vseeno, i gospod, ko bi bil storil jaz kak človeški greh, pri Bogu prisežem, rajši bi bil crknil na cesti kakor pes — a nazaj ne bi bil prišel. Emelej pa je prišel nazaj. Bridko je seveda vi-1 deti svojega bližnika v takem sta- j nju — negoval sem ga, božal ga, iz- I kušal tolažiti. "Emeljanuška", sem mu dejal,1 "vesel sem, da si se vrnil. Da si se i le malo zamudil, pa bi te bil šel iskat tudi danes po vseh krčmah. Ali si 1 kaj jedel ?'' "Sem jedel. Astafij Ivanovič." "Ali si tudi res jedel? Tukaj, bratec, je ostalo malo ščija (zeljna j juha) od včeraj, z mesom kuhanega, i ne morda postna jed. In tukaj imaš j zelene čebuljice in kruh. Jej, Eme- ! i lej. dobro bo storilo tvojemu zdrav- i j«"." Ij Tedaj sem videl, da ta človek mor- ; j da svoje tri dni ni dobil nič v želo-f dec — s takim veseljem je jedel. Toraj lakota je bila, ki ga je zopet pri-; gnala k meni. Kar hudo mi je bilo. j ^ ko sem ga glndal. Čakaj, skočim v i zganjamo, naj gi pokrepča dušo. Ho- , čeva z žganjem napraviti konec naji- j j nemu prepiru. Vse sem odpustil, E- . meljanuška. In tako sem prinesel j žganja. _ | ( "Tukaj", sem dejal, "Emeljan ^ Iljič, dajva prazniku na čast enega , ^ i piti. Ali boš pil? Je dobro za tvoje j j zdravje." j j Poželjivo je iztegnil roko in ee ko- J zareka skoro že dotaknil — a ie na- d 1 enkrat obstal. Cez par trenotkov ga jjc hotel vendar približati ustam, roka I se mu je tako tresla, da se je žganje i izlivalo; zdaj je imel kozarček žeina ustih, a ga je takoj Zopet postani 4ia! mizo. "No, Emeljanuška?" '' Ne. jaz.... Astafij Ivanovič____i v v jaz ne bom... več pil, Astafij Trojno vie." "Ali-sploh nečes več piti? Ali^pa se hočeš samo danes postiti?" Bulil je pred-se in opiral glavo na roko. "Kaj je s t^joj? Ali si bolan, E-melej?" "Da, ni mi dobro, Astafij Ivano-jrič."' . Spravil sem ga v postelj. Glava j mu je gorela in mrzlica ga je tresla. Stregel sem mu. Na noč se mu je shujšalo. Tedaj sem mu napravil j t jurjo. (Tjurja: zmes iz piva, olja solnonic, zelenih čebulj, soli in na-. drdbljenega črnega kruha.) "Jej, Emelej, to ti bo storilo do-j-bro." Stresel je z glavo. "Ne", je re-! kel, "danes rajši ne bom večerjal."! (Skul.a! sem mu čaja, staro sem bil i spravil vso pokoncu —• nič mu ni bi-1 lo boljše. No, sem si mislil, dosti slaba je z njim. Tretje jutro sem Sel k sdravaiku; imel sem tam znanca, mediciaca, Kostopravov um je bilo ime. . Ko sem še služil pri gospodi Bo3omaginovih, sva se seztutaila, ' zdravil me je nekoč. Ta. je toraj pri-jšel, si pogledal bolaika in dejal: 'i"Slaba je; poslati po-me, ni bilo i; prav nič treba. Sieer pa, kak prašek r mu lahko dam." A dal mu pra?,ka 'nisem — misli! sefci si. saj ga je medicmoc kar tako za šalo zapisal. Medtem..je prišel .....,j*^., -i .nt. MiimiM [peti dan. Emelej je umiral. Sedel sem na oknu in šival; stara je kurila j peč. Molčali smo vsi trije. Ta ne-! pridiprav mi je naredil, da mi je bilo | hudo, kakor bi moral pokopati last-' nega sina. Zapazil sem že od jutra ! sem, da me je Emelej vedno gledal ! in mi hotel nekaj povedati — a se | ni upal. Taka žalost je -bila v skro-j makovih očeh in ni umaknil od mene j pogleda. (Jim pa je videl, da ga gle- j d am,'je povesil oči. "Astafij Ivanovič..." "Kaj, Emeljanuška?" "Ko bi bili vi, recimo, nesli moj plašč k starin ar ju — koliko bi vam bil dal zanj?" "No, natančno ne morem povedati. morda tako kake tri rubeljČke. Emelej Iljič." A ponudi ga na prodaj, sem si po-, mislil: namestu ti dati denarja, se ti bodo smejali, da boš prišel ves zelen domov. A Emeleja sem rekel tako za tolažbo. "Tri rublje, to sem tudi jaz mislil. f?aj je suknjen. Kako bi tedaj treh rubeljčkov ne..." "Če ga hočeš prodati, treba vse-, kakor zahtevati tri rublje." Čez neškaj časa me je Emelej zopet 1 poklical. "Prodajte moj plašček'". je rekel. " Ce umrjem, lahko tudi ležim. Je vredna stvar, Astafij Ivanovič, vam bo koristila." Smrtni strah ga je že prejemal. Zopet sva molčala. Tako je morala preteči kaka ura. Najina pogleda sta se srečala... on je povesil oči. "Ali hočete malo vode, Emeljan Iljič?" - "Dajte. Astafij Ivanovič." I | Dal sem mu piti. . I. "Hvala, Astafij Ivanovič!" *fAli bi še kaj rad, Emeljanu- , -ška?" "Ne. Astafij Ivanovič. Jaz pa,; : sem..." "Kaj?" I "l "Hlače---- tiste____ saj sem jih ! vzel jaz... takrat... Astafij Ivano-L vič..." ; "Bog ti bo odpustil, Emeljanuška, i i ti siromak. Umri v miru!" i. Meni je zapiralo sapo in solze so1 mi tekle iz očij. Tako sem sedel za j trenotek. proč obrnjen od njega. i "Astafij Ivauovič..." Emelej je hotel nekaj reči, izkušal ] se je vzdigniti, pi-egibal je ustnice. I Naenkrat je postal temnordeč___ta- ! ko čudno me je pogledal... in zdaj ] je prt ibledel... prebledel še bolj___ v hipu je izgubil vso moč... Zdaj je ^ I vrgel glavo vznak... še enkrat zasopel.... in izročil je Bogu svojo 1 dušo. > ----- - ------------- T* i I Iščem mojega prijatelja ŠTEFANA 1 GRUDEN. Leta 1909 meseca septembra sva delala zadnjič skupaj ] v Bryan, Ohio, sedaj pa ne veni. kje se nahaja. Prosim cenjene ro- ] jake, da mi blagovolijo naznaniti ] njegov naslov, ali pa naj se mi sam \ javi. — Primož Pakiš, Box 328. ( Chisholni, Mi mi. (5-7—2) ( -1- ' ;i] Iščem izdelovalca harmonik JOSIPA ] F1LOSCH. Želim zvedeti za nje- ] gov naslov. — P. Grubelnik, Box -136. Bessemer. Pa. Zdravju najprimernejša pijača je ^»LEISY P1VQ^«»1 ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Rad; tega j naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor t udi • lenr st j •voje družine, svojih prijateljev io drugih. i Lel«y pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi r vsei s»-iut j gostilnah. Vse podrobnosti i veste pri Qeo. TrsTaikar-jn 6102 St. C!al# •»« * f j kteri Vam drage volje vse pojasui. THE ISAAC LE1SY BREWINu COMPAQ S CLEVELAND, O. jj Oenlk: knjig, katere a« dob* » salogi SLOVENES PUBLISHING COMPANY, S3 CORTLANDT STREET, NEW YORK, IN. V MOLITVENTKX fj DUŠNA PAŠA v j latno vezano 75i- 1 broširana 60^. JEZUS IN MARIJ I, vezano v slono- j j kost $1.50, fino vezano v usnje $1.20, vezano v platno 50^. 1 KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano 1 v slonokost $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, šagrin, < zlata obreza 90^. MEBEŠKE ISKRICE, vezano v plat- ( no 50^. ( OTROŠKA POBOŽNOST 40^ ( POBOŽNI KRISTJAN 60^ < RAJSKI GLASOVI, 40<*. < SRCE JEZUSOVO, vez. 60^. ( SKRBI ZA DUŠO v usnje vez.$1.20. j < SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00. 1 3v. URA v usnje vezano $1.20. 1 VRTEC NEBEŠKI, platno 70*, slo-: nokost imit. $1.50. 1 UČNE KNJIGE. 1 A.BECXDDNIK SLOVENSKI,' 20*. ! AWQf NEMŠKO — ANGLEŠKI . POLMAČ, 50*. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, ■ 40*. BLBIWEIS KUHARICA, fino ve- \ aano $1.80. ČETRTO BERILO, 40*. ^ GRtJNDRISS DER SLO VENI-1 8CgEN SPRACHE, vezan $1.25. * HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZ- ddVORl, veliki 60*. NAVADILO KAKO SE POSTANE { UltŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV, ' PODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30*. PRVA NEMŠKA TADNICA, $5*. ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI SLOVAR 40*. BOČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR, 30*. SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vesan $3.00. SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežič-Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 40*. SP1SOVNIK LJUBAVNIH IN ŽE NITOVANJSKIH PISEM, 35* VOSČILNI LISTI, 20*. ZGODBE SV. PISMA STARE IN ~ NOVE ZAVEZE, 50*. ZABAVNE j2C KA&iIJS DRUGE KVJttffi. ANDREJ HOFER, 30*. AVSTRIJSKI JUNAKI, ves. 00*, AVSTRIJSKA EK8PEDICUA, 20*. BARON TREN^ 20*. BELGRAJSKI^iSER, 15*. BOŽIČNI DAROVI, 15*. BUCEK V STRAHU, 25*. BURSKA VOJSKA, 30*. BOJTEK V DREVO VPREŽEN VITEZ, 10*. CAR IN TESAR, 20*. ČRNI JURIJ, 82 zvezkov $5.50. CERKVICA NA SKALI, 15*. CESAR FRAN JOSIP, 20*. CESARICA ELIZABETA, 15*. CIGANOVA OSVETA, 20*. CVETINA BOROGRAJSKA, 40*. CVETKE, 20*. ČAS JE ZLATO, 20*. DAMA S K A MILJAMI $1.00. DARINKA, MALA ČRNOGORKA, "20*. DOMAČI ZDRAVNIK PO KNEIPU, 50*. DOMA IN NA TUJEM, 20*, DVE POVESTI 20* ELIZABETA, 30*. ENO URO DOKTOR, veseloigra, 20*. ERAZEM PREDJAMSKI, 15*. EVSTAHIJA, 15* FABIOLA, 60*. GENERAL LAUDON, 25*. GEORGE STEPHENSON, o?, ie- leznie, 40* GOZDOVNIK, 2 zvezka skupaj 70*. GOČEVSKI KATEHIZEM, 20*. GRIZELDA, 10* GROFICA BERAČICA 100 zv. $0L5O. GROF RADECKI, 20* GROF MONTE CHRISTO, 2 knjige fino vezane $4.50. HEDVTGA, BANtflTOVA NEVESTA, 20* HIRLANDA, 20* HUBALD PRIPOVEDKE 20* IVAN RESNICOLJUB, 20* i IZ AN AMI, mala Japooka, 204 IZDAJALCA DOMOVINE, 20* IZGUBLJENA SREČA, 20* IZIDOR, pobofal kmet, 20* ILET V CARIGRAD, 40* JAMA NAD DOBRUŠO, 20* JAROMIL, 20* JURČIČEVI SPISI, 11 *vexkov, u- metno vezano, vsak zvezek $1-00. KAKO POSTANEMO STARI, 40* KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 15* KNEZ ČRNI JURIJ, 20* KOSI ZLATE JAGODE, 50* KRVAVA NOČ V LJUBLJANI 40c. KRVNA OSVETA. 15* KRIŠTOF KOLUMB 20* KRALJICA DRAGA 20* kAŽlflVT KLTTKBC, 20* UAifHTiiTfj^ l, eenr mehikan- | - MALA PESMARICA, 90* MALI VITEZ, 3 aveski skupaj $0.25. MALI VSEZNALEC, 20*. MARIJA, HČI POLKOV A, 9«* MARJETICA, 50* MATERINA ŽRTEV, 50* MATI BOŽJA Z BLEDA, 10* MIKLOVA ZALA, 40* MIR BOŽJI, $1.00. . MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20* MLADI SAMOTAR, 15* MLINARJEV JANEZ,40* MONTE CHRISTO, .svetovna knjižica, 2 knjigi fino vez. skupaj $4.50. MRTVI GOSTAČ, 20* MUČENIKI, A. Aškerc, elegantno vez. $2.00. 3fA INDIJSKIH OTOCIH, 25* NAJDENČEK, 20* NA PRERIJI, 20* NARODNE PESMI, Žirovnik, 3 zvezki, vez. vsak po 60* NARODNE PRIPOVEDKE, 3 svez- ki, vsak po 20* NASELJENCI, 20* NASELNIKOVA HČI, 20* NAŠ DOM 3 zveski vsaki 20* NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, 15* NEDOLŽNOST PREGANJANA IN POVELIČANA, 20* NEZGODA NA PAI^AVANU, 20* NIKOLAJ ZRINJSKI, 20* OB TIHIH VEČERIH, $1.50. OB ZORI, 70* ODKRITJE AMERIKE, vezano $1.00 PARIŠKI ZLATAR, li5*. POEZIJE FRANCETA PREŠIR^ NA, $1.00 POTOVANJE V LILIPTJT, 20* POSLEDNJI MOHIKANEC, 20* PRAVLJICE (Majar,) 20* PRED NEVIHTO, 20* PREGOVORI, PRILIKE, REKI, 30* PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30* PRI VRBOVČEVEM GROGI, 20* PRINC EVGEN, 20* PRIPOVEDKE, 3 zvezki po 20* PRST BOŽJI, 15* POD TURŠKIM JARMOM, 20* REPOŠTEV, 20* RIBIČEV SIN 15* RINALDO RINALDINI, 30* ROBINSON, broširan, 60*. RODBINSKA SREČA, 40* RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezki $2.50. ROKOVNAČI, narodna igra 40* SANJSKA KNJIGA, velika 30*. SENILIA, 15* SIMON GREGORIČ, življenjepis 50* SITA, mala Hindostanka, 20* SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30* SLOVENSKI ŠALJIVEC, 3 zvezki po 20* SPILLMANNOVE POVESTI 18 zv. 1. zv. Ljubite svoje sovražnike 15* 2. „ Maron krščanski deček 15* 3. „ Marijina otroka 15* 4. „ Praški judek 15* 5. ,, Ujetnik morskegi roparja 15* 6. ,, Arumugan sin inaijanske- ga kneza 15* 7. „ Sultanovi sužnji 25* 8. „ Tri indijanske povesti 25* 9 „ Kraljičin nečak 25* 10. „ Zvesti sin 15* 11. „ Rdeča in bela vrtnica I5f 12. „ Korejska brata 2T»* 13. „ Bog in zmaga 25* 14. „ Prisega huronskega gla- varja 25* 15. „ Angelj sužnjev 15* 16. „ Zlatokopi 25* 17. „ Prvič med Indijanci 20* 18. „ Preganjanje indijanskih misijonarjev 15* SPISJE, 15* S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20*. STANLEY V AFRIKI, M# STEZOSLEDEC, 20* STRELEC 20* STRIC TOMOVA KOČA, 60* SV. GENOVEFA, 20* SV. NOTBURGA, 20*. SREČOLOVEC, 20* -SVETA NOČ, 15* ŠALJIVI JAKA, 2 zv., vsak po 20* Šaljivi SLOVENEC, 75* STOLETNA PRATTKA, 70*. TEGETHOF, slavni admiral, 20* TIMOTEJ IN FILEMON, 80* TIUNG LING, 20* TISOČ IN ENA NOČ, 51 cvetkov $6.50. TRIJE MUŠKETIRJI, svetovna knjižica broširana $2.30t fino vezana $3.00. j V DELU JE REŠITEV, 20* V GORSKEM ZAKOTJU, 90* VOHUN, 80* VRTOMIROV PRSTAN, 30* V ZARJI MLADOSTI, 20* WINNETOU, rdeči gentleman, tri zvezki, $1.00. ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, 50* . ZLATA VAS, 25* ZLATOROG, $1.25. ZMAJ IZ BOSNE, 60* Z OGNJEM IN MEČEM, $2£0. ŽENIN OVA SKRIVNOST, 20* ŽIVLJENJE sv. ELIZABETE 50* i _ ZEMLJEVIDI: ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE, veliki 25*, mali 10* ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, mali 10*_ ZEMLJEVID EVROPE, 2ft*, mH ZEMLJEVID ZJEDIN JENIH DRŽAV. 25* RAZGLEDNICE. Kranjska narodna nosa, ljubljanske in drugih mest na Kranjskem, new-yorske in raznih mest Amerike, s cvetlicami, in humoristične kakor tndi božične in velikonočne po 34. ducat 30*. Bazne svete podobe, komad 5*, ducat 33<*. Ave Marija, 10*. Album mesta New York s krasnimi slikami mesta, 35*. OPOMBA. Naročilom je priloiiti denarno vrednost, bodisi v gotovim, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh teh eenab zc vbieta. Pijte MORI CHIANTI, ki je najboljše izmed italijanskih namiznih vin tisto izbornega okusa. Ne pijte druzega Chiunti, nego "MORI". $5.00 zaboj z 12 kvarti $5 50 zaboj z 12 pinti Razpošiljale povsodi po sprejemu m. o. ali gotovine. Direktni uvozni airunt FRANCESCO TOCCI 530 Broadway, New York. Naročite sedaj pre Ino =e uvozna carina povt-a. »Najbolj yarno naložen denar je v slovenski MESTNI ,! •HRANILNICI LJUBLJANSKI i Stanje hranilnih ulog: Rezervni zaklad: • nad 35 milijonov kron. nad 1 milijon kron. . » Za varnost denarja jaraci in je porok poieg rezervnega zaklada | j mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso t svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar ^mladoletnih otrok in varovancev, ter župcišča cerkveni denar. • L Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsaki j9dan in jih obrestuje * > ter pripisuje nedvignjer.e obresti vsakega pol leta h Kapitalu. 3 D ic 1. In IG. vloženi der.ur se obrestuje takoj- f l Sprejemajo se tudi v!ožne knjižice yrugil: denarnih zavodov kot gotov ' denar, ne da bi sc otrtslovanje prenehalo. ^ Rentni davek od vloženih obreeti pi^'uje • ranilnica sama ! I in ga vlagateljem ne zaračuna. & Posoja se n^zemljišča, a-esice in vrednostne papirje. i ' Hranilnica se nahaja v svo;i palnči t Pre«»-m^v:k. prej Slocorih nlitaL 3, naspreli fr;r.IilkansLeai'J kic t.u. 1 , Naš zaupnik v Zjctl- ilriavnh ve: ici £ •"Jgšst^ FRANK SAKSER CO. i Bompepie Eeneieie Traasatiantlgae. [Francoska, parobrodna družba.] Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Iccmosta in LjnKjane. Poštna parniki so: ; *'I.a Provence" na c!va vijaka..................14,2^> tsn, n.).n konjskih mdb ' I^i Savoie" " •« ..................1S,«'CK> " ' 2"» tioo «* * La Lorraine" ** " ** .................12 (©9 " 2" «• " "La Tcnraine" ** " ^ .....-.............io C*D •• li »HJO M *4 "La Ilrftapne".................................K.fu<> " u 0» pristanišča itev. 42 North River, oe K ^cn St., H. Y.s •LA SAVOIE 10. febr. 1910. La Brrta-ne 3. a*rra 1910. •LA PROYEKCE 17. febr. 1910. *LA LORRAINE 10. marca 1910. •T.A TOURAINE 24. febr. 1910.*LA PROVENCE 17. marca 1910; POSEBNA PLOVITBA. ,<* £ Y HAVRE: : Poštni pamik LA GASCOGNE odpluje tine !!>. februarja ob 3. nri pop. fanriks z zrezJo naaac.ui kuj« po rqakk. M. W. Kozminski, generalni agent za xapad, 71 Dearborn St. Ch* caizn.ik j RLOVFNCT IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARO-i TJA" NAJVEf*TT TN NAICFYFl^ISIOVPNSKI DNEVNIKI Jugoslovanska Kafol. Jednota. tbkorporirana dne 24. januarja. 1901 v državi Minnesota. Sede* v ELY. MINNESOTA. tntADHTD: Predsednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, IU. Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomolni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Spring.. IT joining. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Mina. t VADKORXIKI: ALOJZIJ .VIKANJ, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 28tb St.. Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn MIHAEL KLOBUČAR, HL nadzornik, 115 — 7th Str., Calamefc. Michigan. POROTNI ODBOX: IVAN KER.^lSNIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Burdine, Pa. Ivan Merim r. dni-i porotnik, Ely, Minn., Štefan PavlišU', tretji porotnik, Aurora Minn. » ■ o ■ Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J, IVEC, 711 North Chicago St Jolial, lii. ——1—o—■——« Drnltveno glasilo je "GLAS NARODA." Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Nočni krovec. Dne 20. jati. -o jt-pritepel na južni kolodvor v Ljubljani neki .Jožef Mueller iz O-r-kiura. ter >e splazi! v podstrešje. Ko je uvidel, da je opažen, je odprl okno in splezal na streho. O tem obveščeni stražnik na j*, pozval, da naj »re zopet doli. Mmder -j ji* nekaj t-asa pomiSljal in zri seda j v nebo, sedaj na cesto, a ko je uvidel. da je previsoko, je mirnodu-Ano sledil >tražnikovemu pozivu. Mož je sicer prespal v zaporu, a ker se mu ni mofdo podtikati zlobe, je bil izpuščen. Poneveril je dne 18. jan. premogar-ski hlapec- Ivan Juršit" prodajalki premoga Katarini Kuirovi v Ljubljani 15 kron denarja, kterega je izkupil za promog ter neznano kam pobegnil. Vlomil je dne l!>. jan. zjutraj »losedaj še neznan storilec v drvarnico na Bleiweisovi cesti št. !> v Ljubljani, ter ukradel Valentinu Ivrišperju sedem -teklenir dalmatinskega vina in raco. Vse skupaj je naložil v košaro, j katero je ukradel hišnici istotam. Frančiški Zajeevi. Nezgodi v Idriji. Dne 17. jan. jc povozil poln voz rude erarienega voznika Filipa Vidmar. Ko je na žgal-niški tehtnici odpenjal voz. zapletel se mu predpasnik v kolo, ki ga je po tesnilo, da je pade! pod voz. ki ga je preti-nil. Zlomljena ima rebra. — Dne 18. jan. zjutraj je bila poledica j»o cestah. Rudarju J os. Kokalj je spodrsnilo in tako nesrečno padel, da si je zlomil roko. PRIMORSKE NOVICE. Tat kožuhov — naivnost komija. Nedavno je prišel v neko tržaško tr-^ovino z obleko neki človek, ki je rekel. da hoče kupiti kožuli z? svojega prijatelja. Pokazali so mit več kožuhov, oo-števalo razne olajševalne okol.ščine in obsodilo Eissengerja na dva meseca, a Maierja na mesec dui strogega zapora. Drugo Ricmanje? Piše -=e: Ako se pelješ po državni cesti iz Podgrada v Istri do Obrovega in od tam po deželni eesti, dospeš v prijazno vasico Vodice. Že z vrh hriba smehlja se ti vagki zvonik nasproti. Ljudstvo je \ u sicer siromašno a narodno probuje-iio kakor malokje drugod. Kakor je , "Slov. Narod že poročal, nastal je v Vodicah, takoj, ko je ljudstvo zaznalo 0 naredbi tržaškega škofa, > katero je bilo -lovansko bogoslužje zatrto, pravi punt. OJ sv. Treli kraljev nadalje ne hodi nihče več v cerkev. Ne | zvoni ne k maši. ne zjutraj, ne zvečer, sploh utihnilo je zvonenjo, da celo ura je morala svoj običajni tik tak u-staviti. Tiho in mirno postaja v Vodicah. A ljudstvo je do skrajnosti 1 az'ntfrjeno. Pokopa vanje mrličev iti dri;je cerkvene obrede opravljalo se ; bode najbrž, kakor svoječn-no v Romanjih. Tudi po ostali Istri se je pričelo živahno gibanje. Xi dovolj, tla se i nnša dična vlada za tužno 1-itro prav | nič ne zmeni, sedaj se je spravila še cerkvena oblast nad nas! Pu pride i naj karkoli hoče, mi ne odnehamo, j stare narodne svetinje nam ne bode nihče jemal in jih iz naši t .src. iztr- ; . ga I. Mestni policaj — obsojen. '•Gorica'' poroča: Naši čitatelji se Še spominjajo. da so goriški Lahi vprizorili na večer dne 21. septembra demonstracijo po mestu Gorici po protestnem shodu v gledališču proti premestitvi slovenskega moškega učiteljišča iz Kopra v Gorico. Med demonstranti se je posebno odlikoval mestni ]*>-licaj Ivan Medvešček (seveda Italijan od pete do glave). Vpil je ''Aibbasso i /bini sporehi". (Doli umazani stražarji!) A >lišal ga je en tak "zbirro" ter ga ovadil soduiji, pred katero se je moral zagovarjati. "Italijanaš" mestni policaj Medvešček je bil obso-;jen na ti i dni zapora. ŠTAJERSKE NOVICE. Umrl je v Mariboru veleindustrija-; lee in veleposestnik Karl Scherbaum. j star (it) let. Imel je v svoji lasti več i graščin, -j»ekarijo v Zg. Andricu pri 1 Gradcu, v Trstu in dva paromlina, i jednega v Mariboru, drugega • pa v j Hi;-ti"it-i nad Mariborom. Iz Velenja. V sosednem Št. Ilju so ; zdaj za godovanje župnika Antona j Kolarja fantje prav pridno streljali. Pri tem si je pa nek Bureau o v fant littdo obstrelil roko, tako da .so vsi prsti na nji pohabljeni. Fant bo celo ,življenje siromak. Ker se streljanje ni godilo v božjo čaščenje ampak za bolj tečen vinski konzum v župnišcu, mu gospodje še nakaznice za nebeško poštno hranilnico ne morejo dati, sve-li Peter kot ravnatelj tega urada bi njeno honoriranje gotovo odklonil. Svojo lastno hčer izročila sramoti. Iz Gradca se poroča: Dne ID. jan. sta se pred tukajšnjim porotnim sodiščem zagovarjala ''pisatelj" Jožef Emil Seidel in hišna posestnir-a Marija Nie-derhofer, vdova bivšega predstojnika zaloge šolskili knjig državne tiskarne, vlafHnega svetnika Niederhoferja. Seidel je stanoval v Niedcrhoferjevi hiši in je z materino pomočjo zlorabil 131etno Niederhoferjevo hčer. Porotniki so soglasno potrdili krivdo. Sei-!del je bil obsojen na 18 mesecev. Nie-derhoferjeva pa na eno leto stroge ječe. — Kadenje v postelji ga je usmrtilo. V Mahrendorfu, v okraju Fering je legel gostilničar Reieher nekoliko pijan z gorečo pipo v postelji. Nekaj ur pozneje so ga našli domačini s strašnimi opeklinami. Iz pip? so padle na obleko iskre, revež pa je spal in se najbrž vsled bolečin prepozno zavedel. V nezavesti je vsled opeklin j umrl. j CARNEGIE TRUST COMPANY, j t 11S Broadwty, New York. [ f Glavnica in prebitek....... ........$2.500.000,00 j | Depozitarna za državo in za mesto New York. 1 * _ URA DPS'I Kit 4 i J. B, Reicftmjlnk, President. 1 f James Ross Cchran, Vice-President. Robert L. Smith, Vice-President, f j Stanton C. Dickinson, Treasurer. Robekt B. Moorhead, Secretary. John j [ J. Dickinhon. Jr. Ass'nt. Treas., Alb«kt E. Chanuleu, Ass't." Sec'y., f J Lawrkxce A. Ra.ma<;e, Trust Oflieer. Charles E. Hammett, Ass't., Tr., \ i Lkvf.ster (t. Ball, Auditor, Co ah, M. Kcism, Ass't- Auditor, Philip J. j I R jsv, Jr., Cashier. I # Določena dcoozitama u New York Cotton E.vcharjye. I L New York I'nmucn Exchant*« i^Nm Yurk Coffoe fc.xehanfrr>. I J Zastopnik di-zavne blui;ujne 2a Urzavo Tennessee. 1 J Carr.cgic varnoatne ahrambico pod bančnimi prostori. I HBVATSKE NOVICE. Korupcija na Hrvatskem. Iz Fried-junjjovega procesa znani krivoprisež-uik Dorotka pi. Ehrenwall, šmok barona Haucha, je prevzel agent urne ]n»~Ie za nameščanje učiteijstva. Dolu«. mesto dobi učitelj, ki se zaveže vstopiti v u-tavno (madžaronsko) ! stranko, delati pri bodočih volitvah za njene kandidate in denuncirati pristaše brv.-srbske koalicije. RAZNOTEROSTI. Samomor sladkornega špekulanta. Usmrtil se je v Parizu sladkorni špekulant Mussel, ker je zašpekuliral ; 1,204..000 frankov. Otroška stavka v gledališču. V j mestnem gledališču v Kielu je pri igri ; 'Pepelčiea* sodelovalo okoli 30 otrok, j K,, so hoteli čez nekoliko dni igro ponavljati, so začeli otroci stavkati, ker | se jim kljub prošnjam ni izplačalo, nagrade za prvo uprizoritev. Navzoči mestni svetnik je obljubil otrokom, da se ji:n izplača denar v prihodnjih dneh, toda otroci se niso dali pregovorili. češ, da se jim je na ta način ■ že večkrat obljubovalo. a nič storilo. Sele po daljšem prigovarjanju iu ko se je med nje razdelilo precej čokolade. se je mogla vršiti igra. Železnica rod morjem. Železniški predor ]>id morskim prelivom La Maneh. ki bi spajal obrežje Francoske z angležkim, je še vedno, samo sen velikih tehnikov; Sporoča se, da se namerava sicer manjše, a podobno velikansko delo ustvariti v primeroma kratkem času. Danski tehnični strokovnjaki že več mesecev mailjivo razpravljajo, kako bi bilo mogoče ustvariti zvezo med švedskonorveško in dansko obaljo potom predora, ki bi vodil pod morjem od Kodanja do Mahn-a. Posebno senzacijo je izzval sedaj načrt o tem predoru švedskega inženirja lvitgarda s katerim se je bavil več let. V početku se ni veliko verjelo njegovemu načrtu, a je sedaj dosegel inženir ž njim veliko zaupanje v Danskem in Norveškem. Splošno je mnenje strokovnjakov, da je s pomočjo sedanje moderne tehnike ta načrt izvedljiv 5n da se bodo v najkrajšem času začeli "ž njim baviti tudi merodajni krogi. Grajenje tega pi;> dora po načrtih -Kitgarda bi ne d. l.slo posebnih težkoč. Pod zemljo bj bi! povprečno 10 metrov globoko. Skupna dolžina te proge pa bi znašal.i .'!, kilometrov. Železniški promet Li vršil s pomočjo elektrike. Ako se računa železnično brzino s 00 km na u-ro, bi znašala razlika železniške in pomorske vožnje iz Danske na Norveško eno in pol ure. Dveurni dvoboj. Iz Genove se poroča, da sta se dvobojevaia profesor Carengo in dr. Denese s sabljami dve uri. "j-tkrat sta znova začela dvoboj. Končno sta bila popolnoma zmučena. la sta morala prenehati. Padla sta v i nez%yes\. Sekundanti so ju prepeljali v bolnico. Od katoliške cerkve odpadel. Mo-tiaicov«, jan. Jvakor znano je odpadel iz kaioUšk«h^erkve P. Auracher, ki se je sedaj poročil v Londonu s hčerko umrlega vladnega svetnika i Scruidta. Tobačna režija. Avstrijska tobačna režija je največje podjetje v Avstriji, i ki ima 30 tovarn in 7 velikih skladišč, nad 3100 uradnikov in slug in 40.000 delavcev in delavk. Na leto se izdela ! nold rugo milijardo sreodk, šest milijard svaljčič in dva in pol milijona meterskih stotov tobaka za kaditi. Na leto prejme 270 milijonov kron, med temi 5 milijonov za izvoz. V deželah k.ier raste tobak (v Dalmaciji, južni Tirolski. Galiciji in Bukovini) je več kot (i0 tisoč osob, ki go je tobak in ki zaslužijo ob žetvi okoli G milijonov kron. Založnikov je 1000 in tobačnih trafik 70.000. Kmalu bomo imeli perutnice! Be-rblin, 15. jan. Gustav pl. Lilientbal je predaval v klubu aviatikov, da je konstruiral letalni aparat, ki omogo-čuje leteti Človeku s porabo lastni sile in moči brez motorja. Tzjavi! jc, da bo v kratkem izpopolnil svoj aparat, s katerim, da je imel že izvrstne i uspehe in da bo mogoče s tem aparatom lju.Iem letati s pomočjo pe-i rutnic. —■ i i i II NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v St. Louis, Mo., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. FRANK SKOK-A, 2838 Lyon St., St. Louis, Mo., kteri je pooblaščen pobirati naročni-| no sa Glas Naroda, knjige in oglase UpravniStvo "Glasa Naroda". Kje je moj mož ANTON SKRBEČ? Pred enim letom j * bival na Garfield, Utah, odkoder je dne 2."». ja- j nuarja 1909 neznano kam popihal. ' Prosim cenjene rojake. <"-e kilo ve. ' kje se nahaja, da mi naznani, za •kar bodem z lo hvaležna. — Mrs. Marie Skrbtc. Tooele City. Utah, j (">-7—2) Kje je ANDREJ STEGU iz Narina Št. 04, okraj Postojna? V Ameriki ! je že štiri leta. a domu ni pisal že tri leta nič. Žena se doma ukvarja z dvoje deci. a od moža ne dobi prav nič. Preje j;* bival nekje v bližini Clevelauda. Ohi«i. Ako kdo rojakov ve za njega, naj iza opomni na njegove očetovske dolžnosti. Ako pa je umrl. naj se blagovoli naznaniti vse pobližno •t{Jlasu Na-I roda", ali pa njegovi ženi: Marjana Stegu. Narin št. (i4, pošta Postojna. Kranjsko, Austria. Spodaj podpisana išf-eva brata FLO-RIJANA ROŽIČ. Omenjeni je 1<». novembra lOllS odšel iz slovenske naselbine Herminie, 1'a., in še danes ni sledu, k j • da je, akoravuo j sva ga že parkrat j»o časopisih iskala, pa vse žamanj. Prosiva to-raj vse cenjene rojake, sirom Amerike, kdor ve. kje da se naju brat Florijan Rožič nalsija. naj ga nama takoj naznani, za kar bova do-tičnikn srčno hvaležna in zraven ' še dava >r-").00 nagrade. Imava nam-r č važne stvari dzgotoviti. Dne 10. januarja 19!*) nam je nmrlrf mati v starem kra.fu" zatoraj >bi rada zvedela za brata in mit žalostno vest naznanila, .ivlor cenjcjji.lt j-o-jakov zve za najii»ega brata, «naj blagovoli poslati ^»ismo na sledeči naslov: Paul 0- — Razpošiljam v sodih kakor drožnik. CONCORD DOMAČE VINO, galona 50č; v sodili od 59 gal. CATAWBA DOMAČE VINO, galona 75I«co. Mi pošiljamo božična in nevoletha darila direktno v stari kraj in jamčimo za sprejem. Pišite dane« po cenik. DERGANCE. WIDETICH & CO^ 1622 Arapabo« St^ Dtnrtr. Cclorado Za vsebino tujih oglasov ni odgo- ] vorno ne npravništvo na uredništvo. VINO IN ŽGANJE. Do nadaljnega naznanila pošiljamo odjemalcem: Rudeče vino po $20.00 sod. Bilo vino .$25.00 sod. c Za vino je priložili se zit csod posebej in sicer za votlino. Tropinjevec $3.00 galon (voznina plačana). A. W. Emerich, pridelovalec in trgovec z vinom. Izdelovalec žganja. Colli n wood, O. POZOR ROJAKI 2 Novoiznajdena, garantirama, sdrava Al pen Tinktura za plefastc in golobrad-ee od kterega v 6 tednih lepi, gosti lasje, brki in brada popolnoma zrastejo. I(e* amatisem ia trganje v rokah, nogah in krila, kakor potne noge, kurje ofieaa, bradovice in oxebline, ne te bolesni ss popolnoma odstranijo. Da je to reaaica, ae jamči $500. Pilite tako] po cenik, kterega Vam poiljem zastonj t JAKOB VAHCIC, P O. Box «9, CLETKLANB, f. HT Velika zaloga vina. In žsanja. j MaHja Orill j \ ^^^^^^^ Prodaja bcic t Ia* po..............70c. gallon f Črno vino po.............SOc. " i I a^jff^^-jS^Bt^1 Droialk 4 galone sa....................f 11.00 3 I ^jBMMp^Mffiift Brin jevec 12 steklenic sa...............$17.00 I I ŽmSi^^S ali 4 gal. (sodCek) za..................$16.00 j I ^^mk obilno naročbo se priporoCa j | MARIJA GRILL, S [ S3 OS St. Clair Ave., N. E., Clove and. O, 1 7 Slovenska prodajalnica I 5312 BUTLER ST., P1TTSBURO, PA. / Priporočava cenjenim rojakom najtopleje naSo zalogo razne pi- # salne potrebščin«, molitvenik« in dru^e iloveuke ksji|e, razgledni- i r ce, podobe in olcviije. J Pooblaščeno zastopništvo . I FRAINK SAKSER CO. v New Yorku. J Sprejemava naročnino za "Glaa Narcda", Koledar in vee v to i r stroko spanlajoče tiskovine. ' \ Posredujeva ra pošiljanje C denarjev, v staro domovino. f Za obila naročila in poget se priporočata ( JAKOB ZABUKOVEC in IGNAC PODVASNIK, f 5312 BUTLER ST., PITTSBURG, PA. i ROJAKI, NAROČAJTE SE NA"GLAS NARODA", NAJVEČJI IX NAJCENEJŠI DNEVNIK! Phone 346. § FRANK PETKOVSEK, javni nclar - Mary Public, 718-720 Market St., WA'JKEGAN, ILL. PRODAJA fina vina, najbolje Iganje le izvrstne smotke — patentov ana ;dia vila. PRODAJA volne listke vseh prekomor-skib črt. POŠILJA denar v st&ri kraj zanesljivo in polteno. UPRAVLJA me ▼ notarski posel spada-f ioča«T«1a. _ Zastoonik "GLAS MAfiODA". 82 Cortlandt St..Nr»YorV. 50.000 knjižici PRSMI ZASTONJ MOŽEM. M|WIJiiPl Vaaka knjižica je vredna $10.00 bolnemu človeku. ^■^■HgBHBIH ..Ako trpite na kterikoli tajni moški bolezni, želimo, da takoi pipete po to čudežno ■H^SHpK^lQHH^^H knjiik-o. V lahko raznniljivem jeziku vam ta knjižica pove, kako na domu te«t, zgaha spolne krt-poeti, revma-FJ 2 y H tizem ali kostoljol, or^an-ke bolezni, zelcle<-, jetra in boiez.nl na obistih in v mehurju. Vsem tistim, kteri fo .^e že nasitili in n.^veličili ve."n«?j.-a plaCevanj* brez \-eakrga vspeha, UUiOHHlH ]e la brezP1*4na knjižica vn-dna stotin? dolarjev. Ona vam tudi pove, zakaj Northwestern BM«, 22Fifth Ave., Chicago, III. Gospodje: Zanima n*e ponudba, b katero nodite Vašoknjižico brezplačno, in pra-im, da mi jo pošljete takoj. Ime .................................................................................. Pošta.....................1..............................1 >ržavs.............................. | 1 DOLGO ŽIVLJENJE. S k ------------------------ • Naravna želja vsakega človeškega bitja je ]iodalj£ati življenje kolikor mogoče. Nam- n^^ i p voznanvi vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krepfilo življenja. Ker ne stnenio misliti, d;i bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podal jaamo—je resnica. Vsi zdrf v. niki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živef a bitja. To rat je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri trli pre ii Lavnih organov v neredu, t r »i celo telo. Ako ta bolni organ liitio ozdravimo ohranimo si zdraTje iti moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavni li,- organov, in to je dobro znano £---m joseph trineb'8 9 # Trinerjevo j z(iravilno grenko m ^rž^^t vino. || aeci&Tcaco nM ^ To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rr.defcga -vina In inpoitiionili grenkih i j želišč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak, še tuko nežen I^fi želodec. Se zdravim gaje priporočat^ eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni . • organi ohranijo v dobrem stauju. i! .. .. . . p t? To je čudežno zdravilo * ^ a p ojstri okus, krepča živce, » ? čisti kri, cedi obrazno barvo, ^ ^ U ^ pomnoži pozum, K odstrani neprebavnost, |i donese mirno spanj , !fa daljša življenje. is dfi llabi je lahko cela dru ina, od najstarejega do otroka v zibelki. To ko ne more trditi o katerem dni^eiu zdravila. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Združ. držav _ ^ Ser. No. 34(». Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vrednost tega leka.. ^K Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite nam v materinem jeziku. 1 JOS. TRINER | I 1333-9 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. || W Nc pozabite poskusiti Trinerjere HiInirortirare Mii(ii - - Ceagaaa raitva, •sirom* ajifi iradnih ao mljudn* protoni folilja iwiit naravnost oa blagajnik« lx ai komur drugam, vse Aroffe d opite p »a glavnega tajnika. v sluiaju da »pazijo InfttreaJ tajniki pri meieioiS poroiili*, & jpploh kjer»ibodi v poro&lih glavnega tajnika taks pomaztjkljivo*d, na to nomadoma naznani aa nrad javnega tajnika da so v jribodnj ^ofnrt cnstro* (lnao* {• "glas nar»da . _ V padlsahovej senci — mi—i^p m msm> " . Spisal Karl May; at g. n. priredil b. p. l. - SESTA IN ZADNJA KNJIGA. Z TT T- f ^ t. •*> (Nadaljevanje.J "A tako! Potem se samoobsebi razume, da stanujemo v tvoji hiši!' •'Zahvaljujem se ti. Kako dolgo hočete ostati v Rugovi?" "Tega še sim ne vc-ra. Nekaj namreč nameravamo, a ne vemo, Te s< nnm posreči." "A'i ,ie trgovski jio^el ali konjska kupčija? Potem se morate sevedf obrniti na :'erzrjea. ki kupčuje s konji. Vidim, da imate tri proste konje.' "Da, dva od teb hočemo prodati: toda, radi tega nismo prišli. Š« Jiekaj d ru^egn nameravamo. M i si ur. da si mož, kteremu se sme,zaupati Radi tega ti hočem povedali, da smo prišli Perzijea tožit." "Tožili? O. zavzeli ste se za nekaj, kar ne morete tako lahko doseči Ljudje. na ktere se morate obrniti, so njegovi prijatelji. Ali li dolguje kaj J en a rja f" *'Xe, obtožiti jra hočem hudodelstva." -- - — I'ri teh besedah s,* hitro dvigne v sedlu, vstavi konja in vpraša : ' "Tornj e. Ravno tako si pa tudi Lahko težke in nevarne posledice nakopljete ako - ■ ^ UfcJdfjt H^vilgH ^B^^^J sc takim zdravniškim maza&em poverite, kateri vafie bolezni nemorejo spoznati, T^jEffl^k ■■ f - - . . '*] WMJlflm ^^^^^^ še man je pa ozdraviti. Radi tega pazite koma da zaupate svoje zdravje. Ne iSčite jnOvjB^L ; pomoči pri onih zdravnikih katere nobeden ne pozna in kateri Vas nemorejo gLvZM^Hi \tyfh- ' - ill ^ ■/ BJtaPf f| Jt^/jjs; ozdraviti. Ako Vas je nesreča doletela in sto zboleli, ne iščite nikier proprej po- KM^ ^ fl^k 'k-^'y' ^BE/fc f moči, dokler niste slavnega profesorja in ravnatelja The Collins New York ^ iVF 1 1 ^^v^p; ^p^^^^r Medical Instituta^za svet vprašali, ker on vam daje osebno vse nasvete in navo- ^^Vi^jT^^^kN^^^ f^^-'7^Jk ^^^^^^^^^ hm^x^ zavoda The Collins Now York Medical Institute so v tokn^dnj^l3 let svojca gjJ^m^jr E/jJkjm/ obstanka ozdravili na tisočo iu tisoče Slovencev katerim drugi zdravniki niso f/uKUP\ wffjpA Dr. E. C. COLLINS MaggBair zamogli nič pomagati, radi toga se pa tudi v tem zavodu nahaja na tisoče zah- ^^^^^ Jm^Wf svetovno znani medicin- Jmg&m valnih pisem, od po metodi Tho Ccllins New York Medical Instituta in pod vod- y^ jfl XkaffT;! ski Profesor ustanovitelj ^(^•v'h ■ i stvom slavnega profesorja ozdravljenih Slovencev, kateri se še dandanes z naj- ^^ , Gospa Kislan K - V slavnega ' Collins N. Y. MM^^Mk prisrčnejimi besedami zahvaljujejo za dano jim pomoč, čvrsto in stalno zdravje. JB&' katera je bila zelo bol- Jff mf]x\ ^kv^WteA Metli cal Instituta"in pi- ^KgfelO^^ Ako ste toraj bolni, ne odlašajte niti dneva, ter si ne nakopajte Se težkih posledic, MIT" iJVML » slabotna žena. je jTfJw : viLne r2 temveč obrnite se takoj danes osebno ali pa pismeno na s^aj^popolnoma ^^^ ^"^gjpft pgpl Cbe Collins new Vork medical Institute [Uradne ure—Vsaki dau od 10-5 pop. Ob nedel. inc I ter smete biti sigurni, da Vam bode takoj pomagano. I Poiljite sJS^^fStor^Sh^SS1^?! prazn. od 10 do l. V torek in petek od 7-8 zvečer. | Dr> g E Hyndman, Vrhooni ravnatelj. | Sv^Ts^Sve^J^Ž^^^rtoS^ "Da." • f "Kaj pa je storil?" "Umor. da, mnogo umorov in ropov." Sedaj se njegov obraz pordeči; oči se mu svetijo. Roko mi položi na raiuo in vpraša v eni sa]>i: -'Gospod, povej mi hitro, <*-e nisi mogoče padisabov muhbir — tajni policaj ?" I "Ne. io nisem. Jaz sem Iz tuje dežele, v kiero se nameravam- vrniti. Še preje ju hočem videti nekega n.oža kaznovanega, ki nam je v zvezi s svojimi pristaši opetovano stregel po življenju. In ravno ia mož je ! •.Perzije." » •*AlaL haki! Ali prav slišim? Ali je mogm-e! Ali sem vendar enkrat našel človeka, ki je tega mnenja, kakor jaz?" "Potem ga imaš tudi ti za lopova?" "lJa, a tega se sme povedati. Nekdaj sem le nekoliko o tem na-mignil, a vendar bi me kmalu stalo' življenje." •'Kteii vzrok pa je, da imaš o njem tako mnenj«.*?" "Oropal me je. Sel sem v Prizren po denar. T;un sem se z njim šesta: iu 7. .('del je, ua nese m napolnjen mušnjiček selio-j. Medpi.toma sem' • bil napader in sem moral izročiti denar. Štirje zakrinkani možje so bili. f)::i, ki je vodil besedo, se je preoblekel,^vendar sem ga spoznal j>o glasit, • bradi, ki so mu'je videla izpo 1 krinke, in ]>o pišt»dali, s kterimi mi je grozil. liil je Perzije. Tlje opaziš, če vstopi« v sobo polilo ljudi. Kako strafino pokašlje- ^ vanje ! Skoro vsaka druga oseba ima kafielj. Ali tudi ti ? Zakaj gu ne m. preženeš ? , = SEVEROV | BALZAM [ ZA PLJUČA preseda vso Icke za hitro olajsbo kašljev, hripavosti, -vnetja 'sapniku, da-vice, naduhe, vnetja prsne mren«', pljučnice iti drugih nepiilik pljuč in grla. Pomagal je, ko so l>ila druga zdravila brezuspefina. , Prežene vuiko vr«to kašlja. Razkroja nakopičeno alez. ► Napravlja dihanje lahko. Prepreča mučna obolenja. < e se litres občuvati resnih neptilit, začni ga uživati takoj. Cena 25 in 5Ue. n7 Vpopliam nornp^m" pito f. StanWav BartosievI«-iz frrec-.. ? ' InJIUtdlll , landa, Pa , "da mi je Severov Balzam za pljuč* koristil več, nego vsa zdravila predpisana ml po zdravnikih. Prifioročal sem Sevtrova Zdravila mnogim znamenj v teui kroju in vsi jih smatrajo za zelo izdatne " ------- Na prodaj v lekarnah. Pri nakupu zahtevaj Severovlh Zdravil. Imaš li naš Almanah h za leto 1910? Ako ne, vprašaj zanj. Zastonj ga dobiš. Imej ga pri roki! Niti en dan ne bodi brez zdravila, ki je tolikrat potrebno v sleherni hiši za utešenie krajevne bolečine, olajšanje vnetja in razgnanje otekline. To zdravilo je Severovo Olje sv. Gotharda. Nadevanp znnaj kot matilo lajfia revmatizem, nevralgije, mišične kn*e, iz vinjen ja, odrge, otekline, šive raue, bol v hrbtu, teanobo če* prsa in rane. Dontikrat pre;»rečj zastruplienje krvi, če ve nadene o pravem času. Cena 50c. Vliva novo življenje. < •., i Splošnaelabo&t, bledoBt, začasni glavobol, neredno i izločevanje, težka prebava, ?olčnivain raznediuge nerednosti želodca, jeter in drohja izginejo, če užival ^ Severov Zivljenski Balzam. < Deluje na vae telesne tkanine in žleze, jih krepi in vliva novega življenja vanje, tako da primerno ^ t vrfc svojeto, kar si jaz mLslLm!'* "Poiem sva oba onega mnenja in to ie dobro." "Ali lahko dokažeš?" Prišel sem v Rngovo, da svoje dokaze izpopolnim. Ne more mi oditi." "O Alah. t e -bi bilo l-es! Dežela bi bila oproščena njegovega straha. Gospod, že preje sem ii lekel, da si z Perzijcem nisva dobra. Moral sem tako re.-i, ';er ni^em mo?el drn-yaee. S."daj ti pa pripoznam. da ga sovražim UaSior hud:, a in da jako želim, da bi ti mogel pomagati in uu'eiti nje^a, ■ i>o^renega, nobožneua. spoštovanega človeka, ki je vendar najvoeji lopov : nn svetu. Videti je. da resno mUli. Tla smo se z njim sešli. nam nor- le koriti i. Fiadi te.2a ne premišljam dolgo in naznanim mu, kaj hočemo v Ru-| govi, kaj -mo doživeli in kaj smo o Žutu izvedeli. Posebno obširno mu pri-oo vedli jeni naše dogodljaje pri hudičevih peeinah in v oglja rje vi dolini. Ve« krat me prekine z izrazi začudenja, st talin in zadovoljstva. V svoji vneto>ti o tem. kar sliši, konja večkrat vstavi, kar našo ježo preeej za- I mudi. Najpozomejši postane, ko mu pripovedujem o karavlju in rovu. » Ko koni-aru. zakliee: \ ' Skotaj ni mogoče tega verjeti; toda vse se strinja natanko s tem. 1 kar sem že sam mislil, da pridržuje Perzije pri sebi ljudi. Že mnogo jih ■« je izginilo, ki so se pri njem vstavili. In zakaj se tolikokrat vozi po reki? i Star.njo zunaj Rugove in vendar ima na vodi čoln. Komaj se ga vidi od- ' veslati, pa že izgine. Sedaj zapopadem: v rov se vozi!" "Ali ti o starem rovu ni ničesar znanega?" •N'e, prav nič ne. Kaj misliš storiti, gospod, ko prideš. Ali hočeš -iti k starešini in narediti ovadbo? Ta mož je njegov najboljši prijatelj." "Mi ne pade v glavo. Ae nimao> dovoljnih dokazov proti Perzijcu; te hočem najprvo poiskati in v to svrho bodem rov preiskal." j "Potem se moreš mojih čolnov poslužiti. Če mi dovoliš, se peljam s teboj." "To m: je ljubo.'ker mi laliko služiš kot priča." Prišli i-mo sedaj do reke ob kteve obrežju jezdimo. Voda -e tiho in hinavsko naprej podi. >"a tej strani je obrežje piano, na drugi strani pa se dviguje skalnata in visoka stena navzgor. Te pečine pokriva gozd, med kterega zelenjem je videti sivo zidov je. To je bil t,tražni stolp, gotovo kakih tisoč let star. Ravno poi njim se reka in pečina zavijete in za tem ovinkom leži skrita va*. Ko im'irao ovink za seboj, vidimo vas in tudi mast, »kozi ktereca moramo jezditi. Vendar nič kaj.ne požurimo, da bi kmalu prišli do njega. Najprvo moramo najti rov. Ivinalu ga imamo, dasiravno luknje ne moremo videti. Ravno pred ovinkom, kjer ja kost toka z vso močjo zadeva pečino, je prostor, kjer ra-te , nekaj čevljev nad vodo bujno Zelenje, ki visi navzdol in zakriva vhod k I rovu kaKor zavesa." " ' ~ * ' — - Radi močnega.toka ni nenevarno, voz.iti -e tukaj z čolnom. Treba je že krepkih rok za, pre mahanje pritiska vode. Ko si vse dovolj natanko . ogledamo, jezdimo hitreje in kmalu pridemo čez most, ki. je jako slab. De-iie so /snjite in polne lukenj, skozi ktere je videti spodaj tekočo vo.Io. , Vas je preeej tesno med hribi zagozdena in ne izgleda tako. kakor bi i v njej stanovali premožnejši ljudje. Na levi je videti cesto, ki vodi v goro. [ Te.j hodemo morali pozneje slediti. Most - e končuje na prostem trgu, kterega obdajajo nboine koče. mnl > kieremi ena boljša. Ta je Kolamijev kan. Nek vrvar dela svoje delo na trgu. Nek čevljar sedi pred vratmi in krpa stare čevlje. Zraven se j »prehajajo kokoši, otroci pa se igrajo v blatu. Xe daleč od teh je nekaj mož, ki končajo svoj govor in nas radovedno gledujejo. ko na> ugledajo. Toda ?den od teh nas ne gleda radovedno. Ne radovednost, ampak strah in bojazen mu je brati na obrazu. Oblečen je v mohamedansko škipetarsko opravo: kratke, svitle škornje, snežnobele iustanele, rdečo, z zlatom pretkano jopo, moder pas. Iz ktereira gledata držaja dveh pištol in kriv handžar, na glavi pa ima rudeč fes 7. zlatim cofom. Po obleki sodeč, mora biti mož jako premožen. 'Njegov suhljati obraz kaže jako pogumne poteze, a je intenzivno ru- [ mene barve — 'žute' pravi Srb; gosta, črna brada mu gre skoiij do prs. iu temno črna je tudi barva njegovih oči, ki so široko In odprta na nas obrnjene. Usta je odprl da se vidi njegove snežnobele zobe blišča t i med brado: 1 njegova dt-Fnica oklepa handžarjev držaj. Ravno tako je videti, kakor bi ] se hotel z nožem vreči na nas. &e nikdar ga nisem videl; toda takoj, ko i sem ga opazil, sem ga tudi spoznal. Gostilničarju zašepečem: "To je Žut.^rumeni, ne?" "Da," odgtftorv "Neprijetno je, da nas je takoj videl!" "Meni je pa dobrodošel, ker s tem zadevo požurimo. Spoz.ial me je po vrancu; pozna tudi rjavca in Aladžijeva konia; sedaj ne ve samo, da smo se rešili, ampak tudi da sta bila ogljar in Aladžija v naših rokah. Prepričan je, da smo prišli radi njega, in slep 'bi moral biti, da ne bi spoznal Angle;a, kterega je imel v rovu zaprtega. Takoj mora vedeti, da hočemo *v rov. Pazi! Ples se takoj prične. Midva jezdiva naprej. Oško in Omar nama sledita. Halef je z lordom ostal nekoliko zadaj in Anglež, ki se razgovarja z Halefom, ni pazil na može. Sedaj jih pa zagleda. Konja vstavi in gleda Perzijea. j, Vse 10 lahko opazujemo, ker smo prišli medtem- do kana in stopili ['] z konj. Ni? več. kakor kakih dvanajst korakov od nas oddaljeni stojijo , možje. Vir.im, da si grize Žut ustnice. Na njegovem obrazu j? zapisana i jeza in tudi strah. V- - 1 ( V- v .. -* • >:r -v r \ f .. _ „ . NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Slovanom v okolici Denver, Colo., in skozi Denver potujočim naznanjava, da sva odprla SALOON " * pod imenom "Triglav", kjer točiva Tivoli pivo, imava dobro, prav starokranjsko kuhinjo in tudi postelje za prenočiti. Saloon je pra? bi izo kolodvora Union Depot na vo-ualu 17. in Blake ul. Vsakdo naju prav lahko dobi, ker imava tudi slovenski napis pred saloonom. Rojakom se najtopleje priporočava in vsakemu zagotoviva najboljšo postrežbo. Prank Schein h. John Glavai, 1719 Blake St., Denver, Colo. (3z t 10-1—10-2) NAZNANILO. Rojakom v Pittsbnrgu, Pa., in oko-lifi naznanjam, da se nas je odločilo tuk aj večje število Slovencev, da nobeden jeden me-ee ne kupi mesa vsled neznosne draginje. Rojaki, ako hočete. posnemajte nas, da si. tako z bojkot om pomoremo do primernih een na meso. 1 josip gi^ičner, posetnik in trgovec, 1910 Plum Alley. Pittsburg. Pa. (24 & 29 jan & 5 feb) Kje je moj prijatelj JOSIP MEGLI i: ? Doma je iz Žužemberka na Dolenjskem. Bila sva skupaj v Ljnbnu na Štajer-kem in pred 8 leti je on prišel v Ameriko ter se nastanil nekje v Cleveland, Ohio. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi blagovoli naznaniti, ali pa naj se sam javi. Frank Eržen. 7."»0 E. 9tb St., Roek Springs. Wyo. (3-7—2) NA PRODAJ. Proda se hiša na lepem prostoru; kterega veseli fante na hfaoi imeti, ker je prostora za 15 fantov, ali pa kterega veseli napraviti 4'^tjjr' Hiša stoji ravno na vogalu.} Mimo hiše vozi ulična železnica bl^o tovarne. fantje se lahko .dobijo na hrano. IliŠa se proda zaradi odhoda posestnika v stari kraj. Cena se iz-ve pri: (4-8—2) Antonu Loga t, 31 OP. Camden Ave., Lorain, Ohio. Iščem mojega brata ANTONA KOSE LJ. Doma je iz Žerovniee na Gorenjskem. Pred sedmimi leti je prišel v Ameriko. Prosim cenjene rojake, ako kedo ve, kje se nahaja, da mi naznani, najljubše ,pa mi je, da se sam javi. ker mu imam mnogo važnih stvari sporočiti; mogoče še on ne ve, da sem jaz v Ameriki. Kdor mi naznani njegov naslov, se mu že naprej zahvaljujem. — Jos. Kos?lj„ 3103 Camden Ave., Sontb Lorain, Ohio. (3-7—2) Kje je moj brat JOSIP BARB A f Doma je iz Pod be ž na Primorskem. Pred dvemi leti se je nahajal nekje v Pennsylvaniji ia sedaj ne vem, kje se nahaja. Če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi naznani, ali* naj se sam javi. — Anthony Barba, P. 0. Box 725, Black Diamond, Wash. (2-5—2) POZOR! Antonija Mervar je razkopala eno družino in nekam izginila. Prosim fante po. \3ej\ Ameriki, *QT*ta pred njo! Southi Range, Mich. (3^5—2) Margareta Barieb. '