Celje - skladišče
D-Per
Za učinkovitejše gospodarjenje
(Nekatere naloge članov in organizacij ZK)
Deseti kongres Zveze komunistov Jugoslavije in sedmi kongres Zveze komunistov Slovenije predstavljata pomemben mejnik v razvoju jugoslovanskih komunistov. To je nova faza političnega delovanja, saj gre za kontinuirani proces poglabljanja odnosov v socialistično organizirani samoupravni družbi, kjer je vloga Zveze komunistov kot subjektivnega dejavnika, idejnega in političnega mobilizatorja poleg socialistične zveze delavnega ljudstva in drugih političnih organizacij nadvse pomembna.
1.	V zvezi s tem je občinski komite ZK Celje na svoji 6. seji obravnaval aktualno gospodarsko situacijo ter uspešnost gospodarjenja organizacij združenega dela v letu 1973 v občini Celje in pri tem sklenil, da morajo vse organizacije ZK v gospodarstvu takoj razpravljati na svojih sestankih o tej problematiki v svojih organizacijah združenega dela s poudarkom na pokazateljih zaključnih računov. Prav tako morajo organizacije sprejeti posebne antiinflacijske akcijske programe na področju gospodarske problematike, kjer bo dan največji poudarek stopnjevanju produktivnosti dela ter varčevanju v organizacijah združenega dela. Komunisti morajo zagotoviti, da bodo tako obiskovani programi sprejeti na samoupravnih organih.
2.	Organizacije Zveze komunistov so dolžne posvetiti vso skrb tesni povezanosti med vsebinskim uveljavljanjem določb nove ustave in dogovorom na kongresih ZK ter učinkovitim gospodarjenjem. Analizirati je konkretne premike pr.i gospodarjenju v TOZD. Pri tem je posvetiti posebno skrb poslovni organiziranosti in vsem oblikam samoupravne organiziranosti v TOZD in drugih OZD. Organizacije ZK morajo predvsem ugotoviti v kakšni
meri se je resnično pričela spreminjati vloga in položaj slehernega proizvajalca, da bi v novih družbe-no-ekonomskih odnosih dobil dejansko prevladujoč vpliv na ustvarjanje in delitev rezultatov dela tako v TOZD kakor v OZD.
Komunisti poudarjamo, da uveljavljanje ustavnih načel in smotrov, ki naj zagotove nove vsebinske razsežnosti v razvoju samoupravnih socialističnih odnosov, ni enkratno dejanje, temveč nadaljevanje revolucionarnih procesov in njihov novi zagon. To pa zahteva organizirano in usklajeno tvorno delovanje vseh družbenih dejavnikov, visoko stopnjo družbene zavesti in razumevanja razrednega bistva družbenih sprememb, bogato in poglobljeno družbeno znanje, velik miselni napor vseh delovnih ljudi in revolucionarno akcijo za njihovo uveljavljanje. Le s konkretno in neposredno aktivnostjo vseh delovnih ljudi, v kateri morajo organizirano, v prvih bojnih vrstah delovati komunisti, bo mogoče zagotoviti uveljavljanje pravice delovnih ljudi, da odločajo o procesih celotne družbene reprodukcije ter se sproti spopadati s poskusi posameznikov ali skupin, ki zavirajo revolucionarni razvoj naše družbe, da bi ohranili dosedanje družbene monopole in pravico odločanja o sadovih tujega dela.
3.	Za uresničevanje vodilne idejnopolitične in akcijske vloge ZK in za njen nadaljnji razvoj moramo komunisti posvetiti posebno pozornost zlasti naslednjim nalogam:
—	načrtno in organizirano izobraževati delovne ljudi v TOZD, zlasti pa kadre v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih ter vse člane organizacij ZK,
—	oblikovati celovit in funkcionalno povezan sistem medsebojnega informiranja organizacij, vodstev in članstva,
—	sprejemanje v ZK mo-ra postati trajna naloga, pri čemer je skrbeti za spremembo razredne
strukture ZK in za pomlajevanje članstva,
—	poglabljati enotnost v vrstah ZK in razvijati demokratični centralizem;
—	komunisti morajo biti aktivni člani družbenopolitičnih organizacij, zlasti pa v SZDL, v sindikatu in v Zvezi mladine.
4.	V sedanji stopnji našega razvoja moramo komunisti s svojim delom in zgledom zagotavljati, da bodo v vseh družbenih odnosih in odločitvah delovnih ljudi uveljavljene predvsem naslednje vrednote:
—	spoštovanje vsakega koristnega dela v skladu z načelom, da je delo častno in temelj družbenega in osebnega položaja človeka,
—	dolžnost vsakega posameznika, da v skladu s svojimi sposobnostmi prispeva k skupnim družbenim uspehom,
—	zagotavljanje družbenoekonomskega položaja posameznika in njegovo udeležbo pri delitvi rezultatov združenega dela le na podlagi lastnega dela, znanja in sposobnosti,
—	tovariški odnosi pri delu, medsebojno zaupanje in sodelovanje, prenašanje znanja in delovnih izkušenj, medsebojna pomoč, spodbujanje in kritika pri delu,
—	varovanje družbene lastnine kot materialnega temelja oblasti delavskega razreda in samoupravljanja,
—	vestno in odgovorno izpolnjevanje samoupravnih pravic in dolžnosti,
—	sprejemanje ter opravljanje zaupanih jim družbenih in samoupravnih dolžnosti in funkcij ter aktivno sodelovanje, kritika, podpora in pomoč pri njihovem izvajanju,
—	javno in družbenomoralno priznanje za delo, ustvarjalnost in družbeno delovanje na različnih področjih,
—	spoštovanje .in upoštevanje družbenih norm, sprejetih v samoupravnih sporazumih in družbenih

i\\\V
Problematika preskrbe s sadjem, vrtninami in pijačami
Že v normalnih pogojih zahteva delo v prometu s sadjem in vrtninami veliko razumevanja, iznajdljivosti in potrpežljivosti. To velja tako v prometu na veliko, krat tudi v maloprodaji.
Pogoji dela v prostorih, kjer se odvija promet s tem blagom pri poslovnim 3 — Agropromet pa že več kot tri leta nazaj, niso normalni.
V oktoberski številki lani sem v Vestniku nanizal podatke o količinskem prometu in hitri rasti tega prometa. Po letu 1967. torej od združitve z Merx-om, je v tej poslovnici porastel količinski promet od
11.213.000	kg, oziroma litrov, na
27.700.000	kg, oziroma litrov v lanskem iletu.
Ob združitvi smo načrtovali razširitev skladišč in hladilnih prostorov. V resnici pa smo lansko leto, radi nespretnosti nekaterih, izgubili še nekaj od že obstoječih skladišč.
Letos smo na višku sezone s sadjem, vrtninami 'in pijačami bili skoraj neprestano, večkrat upravičeno, mnogokrat tudi neopravičeno, grajani tako glede časa, kot premajhne količine dobavljenega blaga. Neprestane so tudi pripombe na kakovost svežega blaga. Toda tega v tem prispevku ne bi obravnaval, saj zahteva temeljite obdelave, kar pa je vezano na čas in prostor.
Vse tri grape blaga, ki je predmet našega poslovanja so v glavnem
ZA UČINKOVITEJŠE GOSPODARJENJE
dogovorih, ustavi, zakonih in samoupravnih aktih,
—	solidarnost med delovnimi ljudmi in pripravljenost za sodelovanje in pomoč pri urejanju skupnih družbenih vprašanj,
—	spoštovanje in ohranjanje zgodovinskih in kulturnih tradicij svojega naroda in dragih narodov in narodnosti Jugoslavije ter razvijanje nacionalnih kultur in poglabljanje stikov med narodi in narodnostmi,
—	spoštovanje boja delavskega razreda in drugih naprednih ljudi za spremembo družbenoekonomskih odnosov in
—	spoštovanje boja delavskega razreda v drugih državah, sodelovanje z delavskimi organizacijami ter solidarnost z vsemi osvobodilnimi gibanji in nosilci boja za mir in neuvrščenost v obliki konkretne dejavnosti in akcij v Jugoslaviji in v mednarodnih odnosih.
Svet ZK
sezonskega značaja. Sezona začne v mesecu maj-u in konča s prvimi deževnimi dnevi ob koncu avgusta ali v začetku septembra. Ob navalu vročine, kot je bila letos v avgustu, sploh ni meje za količinsko dobavo pijač, sadja pa tudi nekaterih vrtnin.
V	teh mesecih so letni dopusti in delavec iima pravico, da polovico pripadajočega letnega odmora koristi takrat, ko ga sam načrtuje. Seveda to sovpada prav, v te mesece, saj so otroci takrat na počitnicah. Kako se vse skupaj odraža pri delu, ki je 90 P/n odvisno izključno od fizičnega prizadevanja delavcev, je najbolj drastično pokazala prav letošnja sezona.
Logično je, da ob navalu vročine prav vse sveže blago hitro propada tako v skladišču na veliko, kot v vročih, neprimernih maloprodajnih prostorih.
Ob povečanem povpraševanju in željah po blagu, se stopnjujejo tudi zahteve, da se dostava opravi v jutranjih urah. In prav tu, ter izključno radi tega nastanejo nepremagljive težave.
V	-obstoječih prostorih fizično ni mogoče naenkrat nakladati več kot osem tovornjakov. Nič ne pomaga če povečamo število skladiščnikov, delavcev in tovornjakov, če v prostor ne spravimo ne enega ne drugega. Pri tem hote puščamo oh strani glavno vprašanje, kako bi ob tako povečanem številu in ob sorazmerno enakem prometu, pri zamrznjenih pogojih in maržah pokrivali stroške.
Mnogo premajhni so prevzemni prostori in radi tega moramo skoraj vse blago naročati za dovoz v zgornjih jutranjih urah. Naša odprema je odvisna od pravočasnega prispetja zadnje partije naročenega blaga.
Odpadejo torej predlogi, da bi začeli z delom še pred četrto uro zjutraj, oziroma da bi vpeljali nočne izmene za pripravo blaga.
Ko odpravimo prvih osem tovornjakov blaga in logično je, da so to oni, ki peljejo v oddaljenejše kraje, lahko začnemo nakladati drugih osem. To pa je, v najboljšem primeru, šele med 7 in 8 uro. Če ne pride do kakršnegakoli zastoja, lahko prvi kupec dobi Iz teh tovornjakov blago med 8. in 9. uro. Toda vmes je kar nekaj teh .nesrečnih »če«. Šoferji imajo v Samopostrežni restavraciji, Gaberje dogovorjeno in plačano toplo malico. Tudi po štirje polno naloženi tovornjaki so stali tam, da so se delavci odfeščali v polurnem času, ki jim pripada.
Na istem tovornjaku pa ni blago le za eneka kupca. Premnogokrat
pelje eno vozilo tudi po šest in več komisionov. To zahteva čas za dostavo ‘in razkladanje, ta pa prehitro beži tja med 11 in 13 uro, ko se začnejo že pritožbe za prepozno dobavljeno blago.
S posamezni šefi področij, direktorji drugih podjetij, ki so naši kupci in nekaterimi poslovodji neposredno, smo o teh problemih že mnogokrat govorili. Oni pa upravičeno povedo vedno eno in isto resnico, ki je sledeča: Potrošnika prav nič ne brigajo naše težave. Za dragi denar hoče biti pravočasno postrežen s kakovostno čimbolj Šim blagom.
To vemo tudi v naši poslovnici, toda samo z notranjimi organizacijskimi prijemi razmer ni mogoče veliko izboljšati. Odgovorni ljudje so od neprestanih očitkov in obtožb, od katerih so boleče predvsem tiste, ki jih izrekajo ljudje iz DO Merx, tako obremenjeni, da eden za drugim odpovedujejo delovno razmerje.
Kmalu bo ustanovljena nova, velika SOZD kmetijstva, živilske proizvodnje, trgovine in gostinstva na širšem celjskem območju.
Že sedaj se moramo vprašati, kako bomo ustregli kupcem v tej organizaciji če že sedaj ne obvladamo položaja?
Kje je izhod, kakšna je rešitev? Izhod je izključno le v gradnji novega, sodobnega in dovolj velikega skladišča. Začasna rešitev pa v takojšnji premestitvi prometa s pijačami ter istočasno razširitvijo izdaj-nih mest za sadje in vrtnine v sedanje skladišče pijač.
Že samo za to začasno rešitev, bomo morali dobiti polno razumevanje in podpore v TOZD Grosist, za gradnjo novega skladišča pa celotne delovne organizacije Mera, oziroma novo organizirane SOZD, ki prav v tem času dobiva svojo obliko.
STEBLOVNIK EDO
	
	

Zakaj tolikšna fluktuacija delovnih ljudi iz DO
Večina je nam znano, da je v naši DO močno zastopana filuiktuacija zaposlenih. Prelivanje delovnih ljudi iz ene DO v drugo zelo negativno vpliva na DO, še posebej na trgovinske DO z ozirom na specifičnost trgovinskega dela. Včasih nam odhajajo takšni kadri, ki so nam nujno potrebni. Odhajajo iz najrazličnejših delovnih mest od skupnih služb, iz maloprodaje, grosistične dejavnosti, transport in obrtne dejavnosti.
Dejstvo je, da ljudje odhajajo iz najrazličnejših vzrokov. Kje so ti vzroki, bi verjetno dobili popolnejši odgovor v oddelku personalne službe, kjer zaposleni povedo vzrok, zakaj zapuščajo delovno mesto. Če se ne motim, so prisotni trije poglavitni vzroki v večinoma delovnih organizacijah:
1.	medsebojni odnosi na delovnem
mestu
2.	osebni prejemki
3.	nerešeno stanovanjsko vprašanje.
Če nekoliko natančneje pogledamo, kakšni so medsebojni odnosi ljudi na delovnem mestu, bi skorajda lahko zapisali, da so prej slabi kot dobri. Največkrat pride do zaostrenih odnosov na samem delovnem mestu, med predpostavljenimi in o-stalim osebjem. Zakaj? Odgovorna oseba — predpostavljeni, je dolžna izvajati vse predpise, ki mu nalagajo samoupravni akti, oziroma samoupravni organi in vodilni ter vodstveni delavci v DO. Tako je poslovodja, obratovodja, vodja raznih enot, neposredno izpostavljen na delovnem mestu ljudem, ki imajo najrazličnejši življenjski karakter in nazor. Ravno to je pogostoma vzrok, da nastane kratek stik med ljudmi, kar ima za posledico, da dotični, ki ne najde kompromisa zapusti delovno mesto. Če se konkretno obrnem na področje prodaje na drobno — trgovine, tudi tu dostikrat nastajajo delovni konflikti, ker je to področje še posebej zahtevno, kar zadeva medsebojne odnose zaposlenih, kajti na tem področju imamo tudi o-pravika s potrošniki. Dostikrat se zgodi, da mora poslovodja biti raz-sodnk med sprtima. Zelo pogosto se dogaja, da mora predpostavljeni opozarjati na delovnem mestu še na red in čistočo, osebno higieno zaposlenih, na premalo storilnost dela nekaterih. Vse to bi moralo priti delovnim ljudem že v ustaljeno navado, biti bi moralo več samokritike do dela, do samega sebe, kako se vključuje v delo, katero je povezano z medsebojnimi odnosi.
Že ob sprejetju delavca na delo dostikrat zagrešimo prvo napako, ko delavcu pomanjkljivo in nedo-voljno razkažemo delovno mesto. Zato je potrebno, da ga predhodno seznanimo:
a) kakšno delo bo opravljal,
D) pogoji dela,
c)	predstavit predpostavljene,
d)	seznanit ga s samoupravnimi akti
in
e)	z osebnimi prejemki.
Torej v DO bi morali biti personalne službe izpopolnjene s strokovnjaki, ki naj bi analizirali slabe točke v medsebojnih odnosih. To ne samo s statutom v roki ali s kakšnimi drugimi samoupravnimi akti, ampak tudi s strokovnim spoznavanjem narave dela, delovnega okolja, človeških značajev in podobno. Če vse to signaliziramo, lahko pridemo do tega spoznanja, da smo vso pozornost usmerili na produktivnost dela, prodajo, istočasno pa pozabili na številne nerešene zadeve, ki povzročajo med ljudmi čedalje večjo napetost, negotovost in negodovanje na delovnem mestu, kar ima gotovo za posledico slabe medsebojne odnose. Zato bi morda ne bilo napačno razmisliti, da se uvede delovno mesto psihologa ali sociologa, ki naj bi se izključno bavil z medsebojnimi odnosi delavcev na delovnem mestu. Vzrokov za slabe medsebojne odnose je še več, vsi pa bi se morali zavedati, da je treba odnose negovati in da živimo v socialistični družbi, katera zahteva zdrave odnose med ljudmi.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije v letu 1974 posveča posebno pozornost vlogi in pomenu Prešernove družbe v sklopu kulturne akcije in prizadevanj vseh organizacij socialističnih sili pri širjenju kulturnih dobrin med najširše množice delovnih ljudi. Sirjenje in poglabljanje kulturnega poslanstva ter utrjevanje organizacijske mreže Prešernove družbe poteka preko občinskih in osnovnih organizacij sindikata. Tokrat se obračamo na vas, urednike in člane uredniških odborov glasil delovnih skupnosti s prošnjo, da seznanite vaše bralce s konkretno in zanimivo informacijo o delu Prešernove družbe in njeni redni knjižni zbirki, ki je letos še posebej skrbno izbrana. Predlagamo objavo razgovora z enim naših zaupnikov, ki delujejo v vaši delovni organizaciji. Naši zaupniki opravljajo pomembno kulturno poslanstvo in so resnični aktivisti dobre slovenske knjige. To so vaši ljudje in ne nadležni tudi akviziterji.
Menimo, da kot uredniki ali člani uredniških odborov in predvsem kot kulturni delavci poznate vlogo Prešernove družbe in smo prepričani, da nas boste podprli pri naših
Kar zadeva nagrajevanje vemo, da nismo ravno na zadnjem mestu v celjski regiji, zato hi prvi vzrok, da bi delavci zaradi OD ,odhajali iz DO. Zaradi nenehnega naraščanja cen smo tudi delno zajezili nadaljnji padec življenjskega standarda ljudi z večjo vrednostjo izplačane točke in z draginjskim dodatkom.
Tudi stanovanjska politika je eden zelo pomembnih faktorjev odhajanja ljudi iz ene DO v drugo. Stanovanjski problemi so navzoči v vseh DO in večinoma stalno spremljajoče vprašanje kako ga reševati. Naša DO ima v osnovi dobro začrtano stanovanjsko politiko, ki jo bo treba še izpopolniti. Povečati bo treba stanovanjske kredite, saj je znano za koliko so se dvignile cene vsem gradbenim materialom. To lahko povedo tisti, ki rešujejo sami stanovanjsko vprašanje z zidavo individualnih hiš.
Zaključim naj z mislij-o, da če želimo omiliti fluktuacijo, bomo morali nekoliko več pozornosti dati na boljše odnose ljudi na delovnem mestu, hitreje urejevati stanovanjska vprašanja in uravnavati politiko OD, zlasti tistim z najnižjimi osebnimi prejemki.
ALEKSANDER GRIČNIK
prizadevanjih. V pomoč za konkretno informacijo navajamo naslednje:
—- Prešernova	družba ni založba,
temveč organizacija aktivistov dobre in socialistično opredeljene knjige; organizacija, ki nadaljuje bogato tradicijo izdajanja množičnih zbirk na Slovenskem;
—	Prešernovo družbo je ustanovil Izvršni odbor Osvobodilne fronte Slavni j a leta 1953;
—	Osnovna naloga Prešernove družbe je posredovati dobro in zanimivo knjigo najširšemu krogu bralcev;
—	S skrbnim izborom knjižnih izdaj Prešernova družba razvija predvsem tiste vrednote, ki pri delovnih ljudeh razširjajo in bogate kulturno razgledanost, njihovo izobraženost in osveščenost ter usposobljenost za resnejšo samoupravno in družbeno organiziranost;
—	Prešernova družba je eden izmed temeljev množične kulturne in del kulturne akcije, ki so jo pred tremi leti zasnovali sindikati in Socialistična zveza delovnih ljudi Slovenije;
—	Prešernova družba si je zadala nalogo, da prodre še posbej v de-
Pismo Prešernove družbe
PISMO PREŠERNOVE
DRUŽBE
lavske družine in tako prispeva k temu, da bi čimveč zaposlenih ki doslej ne preberejo niti ene knjige letno, vsaj del prostega časa posvetili čitanju;
—	Izredno nizko ceno dosegamo z visoko naklado, subvencijami in požrtvovalnim delom zaupnikov;
—	Knjižna zbirka je trikrat cenejša, kot so podobne izdaje na knjižnem trgu in tako resnično dosegljiva najširšim množicam, še posebej v času, ko cene povsod rastejo;
—	Zastopniki nabirajo naročnike in delujejo neposredno med sodelavci in so resnični aktivisti knjige in njenega poslanstva;
—	Redno knjižno zbirko sestavljajo:
1.	PREŠERNOV KOLEDAR 1975.
Koledar za leto 1975 bo izšel za 30-ietnico osvoboditve in bo seveda primerno tej obletnici posvečen, tembolj ker bo hkrati oblet-
Delegatski sistem
Vsak občan se je že v teku volitev, ki smo jiih opravili letos spomladi seznanil z novotami v našem ustavnem sistemu. Nova ustava daje poudarka družbenemu upravljanju in delegatski osnovi lin prepušča delovnim ljudem v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbeno političnih organizacijah, da sami oblikujejo svoje delegacije za neposredno uresničevanje svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti. S tem pa tudi sami organizirajo udeležbo pri opravljanju funkcij skupščin družbeno političnih skupnosti.
Da bi naši člani kolektiva bili seznanjeni z delovanjem delegacij, zlasti s področja gospodarstva, dajemo kratko informacijo o delegatskem sistemu, ki zajema tudi podjetje »CENTER« Celje.
Konferenco delegacij za volilno enoto 7 tvorijo delegacije TOZD grosist Celje, TOZD maloprodaja Celje, TOZD gostinstva in turizma Celje in trgovsko podjetje »CENTER« Celje.
Konferenco delegacij za volilno enotot 8 tvorijo delegacije TOZD pekam in slaščičarn Celje, TOZD transporta in pomožnih obratov Celje in DS skupnih služb Celje.
Vsako volilno enoto zastopa po en delegat na zasedanjih Zbora združenega dela pri Občinski skupščini.
V družbeno političnem zboru občinske skupščine je član našega kolektiva Mele Stane.
Predsednik konference (7 volilne enote) je Cveto Kolenc — uprava
niča konca druge svetovne vojne. Bodo pa v njem še drugačni prispevki, tako da bo dovolj zanimiv za vsakogar.
2.	Janez Švajncer:	KO ČLOVEK
ZORI. Zgodba mladega človeka, ki iz nedoraslosti skoči v zakon, v katerem si išče trdnih tal ob ženski, ki ga v marsičem prekaša. Roman je podoba mnogih današnjih mladih ljudi, ki v svoji rasti prelahkotno jemljejo življenje, lahkomiselno se zapletajo na vse strani, dokler se življenje ne postavi prednje v vsej svoji trdoti.
3.	Tone Svetina: UGASLO OGNJIŠČE. To je zgodba o enem od zadnjih samotarjev gozdovnikov, ki od prve svetovne vojne živi nekako odtujeno življenje od sveta. Toda nova vojna vihra, ki zajame našo domovino in seveda tudi njene hribe, pa ga znova pritegne v dogajanje. Leta 1941 se poveže s partizani in kmalu za tem tudi pade.
embalirale, predsednik konference (8 volilne enote) je Stepišnik Edo — uprava peKarn.
Predsedniki delegacij po TOZD so:
TOZD maloprodaja Celje —- Gričnik Aleksander, Lipa Štore,
TOZD grosist Celje — Rejnik Marjan, poslovnioa II,
TOZD gostinstvo Celje — Lamovšek Fanika, hotel Celje,
TOZD pekarne Celje — Stepišnik Edo, uprava pekarn,
TOZD transport Celje — Golavšek Julijan, transport,
DSSS Celje — Guček Ivica, računovodstvo,
Trg. po.dj. Ceniter Celje — Jagodič Tončka, Center Celje.
Izven Celja locirane enote in samostojni TOZD so vključeni v delegacije pristojnih občinskih skupščin.
Posamezne delegacije prediskuti-rajo poslane materiale za zasedanja zborov, odnosno skupščine in zavzemajo stališča, ki se nato na konferenci delegacij vskladijo.
Konferenca imenuje vsakokrat drugega delegata na zasedanje Zbora združenega dela.
Obe konferenci morata med sabo vskladiti mnenja, tako da delegata nastopata enotno v zboru.
POROČILO DELEGACIJ IZ OBEH ZASEDANJ:
Na prvem zasedanju občinske skupščine dne 29. 4. 1974 so .izvoljeni:
JOŽE MAROLT
4.	Nadežda Konstantinova Krupska-ja: SPOMINI NA LENINA. Knjiga se bere kot roman, kar je umljivo, saj je Lenina njegova žena prav gotovo od vseh najbolje poznala in nam ga prikazuje predvsem s tiste strani, s katere ga doslej še niso tako dobro poznali.
5.	MLADA BREDA. To je izbor naših najlepših pesmi, ki so nam jih nekoč nabirali zbiralci narodnega blaga. Izbor bo prerez skozi to dragoceno izročilo preteklosti, ki žal, počasi odmira.
6.	Dr. Frančišek Smerdu: RASTLINE IN NAŠE ZDRAVJE. Pisec nam je že znan, saj je nekoč za našo Družbo že napisal knjigo »Naš zdravnik«. Zdaj Družba podarja svojim članom še knjigo zdravilne rastline, ki je bodo prav gotovo mnogi veseli.
Vseh šest knjig bodo člani prejeli v novembru 1974 za 55 din, v platno vezane pa bodo veljali 85 din.
—	predsednik občinske skupščine, TONE ZIMŠEK
—	podpredsednik občinske skupščine,
MARJAN AŠIČ
—	predsednik izvršnega sveta občinske skupščine, ki šteje 14 članov. Naš zastopnik v Izvršnem svetu je Franc Petauer,
BORIS ROSINA
—	tajnik občinske skupščine, LEOPOLD SLAPNIK
—	predsednik družbeno političnega zbora. Stalni član tega zbora je naš delavec Mele Stane,
FRANC ZELIČ
—	predsednik zbora krajevnih skupnosti,
JOŽE TURNŠEK
—	predsednik zbora združenega dela. V ta zbor delegiramo na vsako zasedanje po dva delegata. Prvega zasedanja Zbora združenega dela sta se udeležila:
—	za volilno enoto 7 Cveto Kolenc
—	va volilno enoto 8 Edi Stepišnik. Sprejet je bil začasni poslovnik
Občinske skupščine in imenovani načelniki upravnih organov:
Drago Čuček — oddelek za gradbene in komunalne zadeve,
Risto Gajšek — oddelek za gospodarstvo in družbene službe, Avgust Jakše — oddelek za narodno obrambo,
Edo Klovar — davčna uprava, Janko Roit — oddelek za notranje zadeve,
Gojmir Mlakar — geodetska uprava.
Imenovan je Svet za ljudsko obrambo, za predsednika pa Jože M a-
in delo delegacij v občini Celje


rolt, predsednik občinske skupščine. V tem svetu je naš zaistopnik Pe-tauer Franc.
Za predsednika Komisije za volitve, imenovanja dn kadrovske zadeve je imenovan Knofelc Franček.
Drugo zasedanje občinske skupščine je bilo 25. junija. Skupščina je zasedala ločeno po zborih. Zasedanja so se udeležili:
Mele Stane v družbeno političnem zboru,
Lončarevič Aleksander, delegat volilne enote 7,
Padežnik Majda, delegat volilne enote 8 — oba v zboru Združenega dela.
Na tem zboru so bili izvoljeni delegati za Zboru občin skupščine SR Slovenije ,in imenovane naslednje komisije:
1.	KOMISIJA ZA VLOGE IN PRITOŽBE. V to komisijo je bil predlagan Fedran Janko, član našega kolektiva, ki je zapustil delovno organizacijo. Na mesto njega je bil imenovan Travner Julij delavec TOZD pekarne.
2.	KOMISIJA	ZA	PODELITEV
SLANDROVE NAGRADE.
3.	KOMISIJA	ZA	PODELITEV
»PRIZNANJA SAMOUPRAVLJAVCU«.
4.	KOMISIJA ZA PREGLED SPLOŠNIH AKTOV »OZD«. Naš zastopnik v tej komisija je Dolinšek Vito.
5.	KOMISIJA ZA DRUŽBENI NADZOR.
6.	KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE IZVORA PREMOŽENJA.
7.	SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU. Na predlog delegatov Merx-a in Izletnika je komisija razširjena za dva člana: Hriberšek Branko zastopnik Merx-a in en voznik Izletnika.
8.	KOMISIJA, KI ODLOČA O PRITOŽBI ZOPER ODLOČBE V ODMERI DOLŽNEGA ZNESKA PRISPEVKA STAROSTNEGA ZAVAROVANJA KMETOV.
9.	OBČINSKI ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE.
Delegati so na zasedanju potrdili predlog Komisije za podelitev Slandrove nagrade.
Nagrade prejmejo: Muzej revolucije Celje, Novi tednik in Radio Celje po 8.000,00 din.
Dr. Leon Berlic, sodnik okrožnega sodišča Celje, Albin Lesjak, strojni tehnik, EMO Celje, prof. Anton Aškerc, upokojeni ravnatelj Mestne knjižnice Celje, vsi po 5.000 N din.
Na razpis za nagrade »Slavka Šlandra« je bilo podanih 21 predlogov. Letno se podeljujejo nagrade trem do petim nagrajencem. Med predlaganimi je bil tudi Štefan Zvi-žej, ki deluje že 20 let kot amaterski kulturni delavec v vrstah PD »Zarja« Trnovlje. Predlog je bil na občinski skupščini po eni delegaciji
javno podprt. Naša delagacija, ki je bila tudi mnenja, da se naj nagrade podeljujejo aktivnim članom naše skupnosti, se je zaradi splošnega mnenja, da so nagrajenci^ po komisiji v redu izbrani, vzdržala polemike, kar je bilo na konferencah delegacij dogovorjeno.
Izmed 94 predlaganih za »Priznanje s amoupr avl j alcu« so bila potrjena priznanja za:
Brglez Stane, Kovinotehna Celje, Dobršek Mirko, EMO Celje,
Keblič Stane, Bolnica Celje,
Krajnc Rozika, Elegant — Toper Celje,
Lotrič Franc, Zlatarna Celje, Peperko Rudi, sodnik za prekrške Celje,
Repič Vilko, Metka Celje Vrbnjak Franc, Ingrad Celje, Zaberlj Friderik, postaja LM Celje.
Delegati obeh konferenc so mnenja, da se v prihodnjem letu politične organizacije Merxa in Centra vključijo med predlagatelje obeh nagrad za člane iz naših vrst.
Pred zasedanjem so bili delegacijam na razpolago podatki, da 66 podjetij ni podpisalo Samoupravnega sporazuma in 119 podjetij Družbenega dogovora. Do zasedanja se je stanje spremenilo. Sporočeno je bilo, da še 52 podjetij ni podpisalo Družbenega dogovora in nekaj enot samoupravnega sporazuma.
Dogovorov 'in sporazumov ne podpisujejo enote, ki imajo matična podjetja izven Celja, npr.: Varteks, Kompas, Slovenija vino, Elektrotehna itd.
SKLEP: Ko bo sprejet Zakon o varstvu okolja, naj občinska skupščina na zasedanju o tem temeljito razpravlja.
Delovne organizacije naj posvečajo več skrbi varstvu pri delu kot
doslej.
Stanovalci mesta Celja pa naj manj pasivno spremljajo dogodke zunaj svojih stanovanj — vse za za lepše okolje.
Na zasedanju je bilo podano poročilo o izvajanju komunalnih investicij v občani Celje za lato 1974. Dela — izvršena ali v izgradnji — so opisana v materialu, ki ga imajo predsedniki delegacij. Materiali so na vpogled tudi na sedežih konferenc delegacij.
Sprejeti so bili naslednji odloki:
1.	ODLOK o izvršnem svetu skupščine občine Celje — to je pravilnik o dolžnostih in pravicah izvršnega sveta in načinu dela tega organa, ki mora biti javno.
2.	ODLOK o občinskih upravnih organih, kjer je opisano delovanje posameznih oddelkov občinske uprave.
3.	ODLOK o nadomestilu OD funkcionarjem občinske skupščine. Višino nadomestil za funkcionarje (predsednik in podpredsednik občine, predsedniki in podpredsedniki ZBOROV, tajnik občine, predsednik in člani Izvršnega sveta) določi komisija za volitve, imenovanja ter kadrovske zadeve pri občini v okviru določil družbenega dogovora.
4.	ODLOK o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa za leto 1973, ki je bil pregledan po Službi družbenega knjigovodstva. Konec leta je za 11.568.820,60 din dolgov dn za 2.636.272,85 din predplačil, saldo torej din 8.932.547,75 za neplačane prispevke, takse in davke.
5.	ODLOK o prenosu pristojnosti za določanje najvišjih cen nekaterim živilom in storitvam iz občinske skupščine na Izvršni svet. Tako je bila dodatno prenešena pristojnost odločanja o cenah za mleko, vse vrste kruha, dimnikarske, komunalne dn geodetske storitve, cene mestnega prometa, stanarine in najemnine za poslovne prostore ter storitve socialnih zavodov.
Zbor občinske skupščine je sprejel sklep o najetju namenskega posojila za opremo Šolskega centra za blagovni promet v Celju v znesku 2.170.000,00 din.
Sprejet je bil tudi sklep o pooblastitvi Izvršnega sveta občine Celje, da namesto komisije za volitve, imenovanja ter kadrovske zadeve, odloča v skladu s samoupravnimi sporazumi o delitvi dohodka in OD v občinskih upravnih organih. Proti je glasovalo na Zboru združenega dela 15 delegatov od 72 prisotnih.. Vseh delegatov Zbora združenega dela je 80. Pred sklepanjem so se delegati zavzemali za sistem točkovanja delavnih mest, kar bi onemogočilo pristransko vrednotenje delovnih mest v občinskih upravnih organih v okviru razponov, kakor jih določa sedanji sistem o delitvi OD v upravnih organih. Mnenja so bili, da bi morala prav zaradi tega skupščina odločati o višini izplačanih OD v upravnih organih.
Na zasedanju je bil obravnavan družbeni dogovor o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov funkcionarjem v pravosodju.
V tem sporazumu so zajeta vsa določila o osnovah za OD od javnega tožilca SRS 6.600,00, do občinskega sodnika za prekrške 3.800,00 din. Nadalje o dodatku za staž, dnevnice, kilometrine, o dodatkih za magistraturo in doktorat, nadomestilu za posebne uspehe pri delu in drugo.
Za ta družbeni dogovor je bila predlagana sprememba zaradi prenizke startne osnove za funkcionar-
STRAN 6

je pravosodja v občini, ker se jemlje razmerje od vrhovnih sodnikov navzdol. Prav tako ni pravilno določilo v sporazumu, da se deli sodnike po kraju zaposlitve (Celje, Ljubljana, Maribor), ker je delovno mesto v vseh središčih enako odgovorno in zahtevno. Oba predloga naj predlagatelj v prihodnjem letu upošteva pri sestavljanju tabel o razporeditvi poklicev v pravosodju.
Najbolj živahna je bila razprava pod točko 5 dnevnega reda »o re-
zultatih gospodarjenja v letu 1973. in o osnovnih značilnostih gospodarskih gibanj v začetku leta 1974 v Občini Celje«.
Delegatom je bilo gradivo posredovano v pismeni obliki in zgoščeno podano ustmeno na samem zboru.
Poročilo je bilo izdelano po panogah gospodarstva in kot tako kaže zelo ugodno sliko gospodarjenja v občinskem merilu.
Glavni pokazatelji uspeha .poslovanja v indeksih:
Opis	1973	1973	I.-III. 1974
	občina	SRS	I.-III. 1973 občina
Celotni dohodek	125	125	150,3
Porabljena sredstva	126	127	150,0
Dohodek	121	121	153,0
Brutto OD	123	123	131,6
Ostanek dohodka — dobiček	116	107	235,3
Terjatve kupcev	102	127	131,2
Obveznosti do dobaviteljev	120	103	145,5
Izvoz	155,6	130,0	200,0
Zaloge gotovih izdelkov	163	127	127,0
Povprečni netto OD na zaposl. Povprečni netto OD v SFRJ	2.094.00 1.877.00	2.131,00	2.443,00
Glavna izvoznika sta Cinkarna Celje in Železarna Štore.
Na celotni dohodek v letu 1973, je v znatni meri vplivalo povečanje cen (na drobno 19%, industrijski proizvodi 13 %, kmetijski proizvodi 21 %).
Celotni dohodek bi bil boljši, če ne bi v II. polletju prišlo do redukcij električne energije, izpada proizvodnje titanovega belila v Cinkarni in če bi bile EMU Celje spremenjene cene tekom leta, ne pa šele konec leta.
Pogodbene obveznosti celjskega gospodarstva so v letu 1973 hitro naraščale zlasti za obresti na kredite in stanovanjski prispevek.
Zakonske obveznosti so se povečale:
—	po občinskih predpisih 114 %
—	po republiških predpisih 472 %
—	po predpisih federacije 173%
Življenjski stroški so se v letošnjem tromesečju povečali za 23,3%, osebni dohodki pa za 21,6 % torej so se realni osebni dohodki zmanjšali za 1,7%.
Gospodarska gibanja v prvih treh mesecih kažejo na visoko konjuk-turo na tržišču, na kar vpliva visok izvoz in tudi .porast domačega povpraševanja.
V prvem tromesečju 1974 se je promet v trgovini na drobno povečal za 33,2 %, v trgovini na debelo pa 33,3%. Potrošniška posojila so se podvojila (indeks 199,5 %).
Delež živil v skupnem prometu se je v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšal od 24,9 na 19,7%.
Mnenja več delegacij na zasedanju so bila:
Materiali za delegacije bi morali biti krajši. Manjka komentarjev po
posameznih strokah znotraj panog gospodarstva. Ocena gospodarskih gibanj pa je tako na splošno zelo ugodna, ker pa ni razčlembe po strokah, prikriva tako poročanje problematična podjetja. Kasnejša odločanja delegacij o višjih cenah potresnih dobrin ali drugih ukrepih za saniranje bi bila lažja.
Osebni dohodki, kot najobčutljivejši pokazatelj morajo biti izkazani za 182 urni delovni čas v mesecu, kadar pa so izplačane razlike za nazaj je le te opisati.
Na zasedanju Zbora združenega dela sva delegata predočila gospodarski položaj živilske trgovine, odnosno Merxa. Problematika je objavljena v našem vestniku št. 5-6 1974.
Zagotovljeno je bilo, da se s tem problemom ukvarja že Izvršni svet Občine Celje po generalnem direktorju Petauer Francu, poročilo je poslano Izvršnemu svetu republike.
Vsa živilska trgovina ima mnogo neugodnejši položaj od ostale trgovine, zato bodo nujni .ukrepi v zvezi s sprostitvijo marž — razlike v ceni. Zamrznitev od leta 1971 dalje, to je formiranje razlike v ceni v absolutnem znesku je nesprejemljiva glede na stalno naraščanje poslovnih stroškov. Živilska. _ trgovina mora tako na račun nižjih izplačanih 'osebnih dohodkov formirati najpotrebnejša sredstva za osnovna vlaganja v osnovna sredstva, sklad skupne porabe in stanovanjski sklad.
SKLEPI: zavezujejo vsa podjetja in občinsko skupščino po tej točki.
1.	Sredstva je treba vlagati v smotrne investicije.
2.	Takoj je treba izdelati dolgoročni plan do leta 1980.
3.	Skupščina občine Celje mora vzpostaviti nadzor nad gospodarjenjem v TOZD-ah in posvečati vso pozornost panogam, odnosno strokam v gospodarstvu, ki zaostajajo.
4.	Vsi odločujoči faktorji morajo podpreti integracije v združena ali sestavljena podjetja s ciljem večje gospodarske moči.
5.	Analizirati periodične obračune v podjetjih, odnosno TOZD-ih in obveščati delavce ter sprejemati določene ukrepe za izboljšanje gospodarjenja.
6.	V zvezi z nelikvidnostjo, ki je zopet na pohodu, organizirati vsa razpoolžljiva sredstva v gospodarstvu, bankah in ustanovah za izboljšanje položaja.
Pod točko razno je bilo postavljeno vprašanje gradnje šole na Otoku in Lava Ostrožno.
Zaradi zvišanja gradbenih stroškov in pomanjkanje gradbenega materiala, gradnje tečejo počasneje kot je bilo predvideno. V šoli na Polu-lah bo gradnja večja, ker po prvotnem načrtu velikoti šole ne odgovarja več hitremu porastu šoloobveznih otrok. Iz istega razloga je ukinjeno v šoli na Hudinji popoldansko varstvo otrok.
Se poročilo zaposlenim v podjetju. Delo delegacij je javno. Poročila v Vestniku ali z okrožnicami bodo skopa, zato bodo vsi materiali in zapisniki sej delegacij, odnosno konferenc delegacij .ter materiali obravnavani na zasedanjih Zbora združenega dela občinske skupščine Celje na sedežih konferenc dostopni vsakemu članu in to:
1.	Za volilno enoto 7 — na Bežigrajski cesti 13, v prostorih uprave maloprodaja.
2.	Za volilno enoto 8 — na upravi podjetja v RGS pri tov. Guček Ivici, Celje, Kocenova 2.
Majda Padežnik
lifrakj/gjfnflt
Dopisujte v naše glasilo!

Zdravniški W kotiček...
Otrokovo zdravje je odvisno od njegove prehrane
Dr. Zdenka Humar
Prehrana je važna v življenju slehernega človeka. Toliko pomembnejša je za otroka, ki mu mora hrana ustvarjati tudi pogoje za pravilno rast in razvoj, ne pa samo za vzdrževanje življenja in delovne sposobnosti kot pri odraslem. S prehrano otroka se ustvarjajo pogoji za zdravje odraslega.
Pri razmišljanju o prehrani otroka seveda ne moremo mimo nekaterih osnovnih dejstev: vsak otrok je enota in ima svoje potrebe po hrani; vsak otrok živi v svojem okolju z njegovimi življenjskimi navadami in možnostmi. Zato ne moremo hraniti vseh otrok po istem nesprejemljivem vzorcu. Držimo se osnovnih načel, ki jih veda o pre-
hrani nenehno dopolnjuje. Vsakemu otroku naj bi bilo omogočeno, da bi imel sebi primerno prehrano.
Prehrana otroka se začenja s prehrano noseče žene. Dokler raste plod v materi, dobiva od nje vse pomembne prehrambne sestavine, če jih seveda mati premore. Medtem se v otrokovem organizmu razvijajo vsi tisti organi in njih funkcije, ki opredeljujejo njegovo telesno in duševno rast in razvoj v vseh starostnih obdobjih ter njegovo sposobnost za obrambo pred škodljivimi vplivi. Iz tega sledi, da je prehrana nosečnice osnovnega pomena za zdravje otroka tudi po rojstvu.
Prehrana dojenčka
Moto: Dojenčka se hrani z mlekom in poljubi - Sheliey
Hranjenje dojenčka označuje poleg drugih že navedenih činiteljev
Še o obveščanju
V julijski številki VESTNIKA so v prispevku, ki obravnava problematiko obveščanja, med drugim o-menjene tudi težave, ki jih ima u-redništvo pri zbiranju ustreznega gradiva. Kaže, da članek, čeprav dovolj jasen, ni dosegel svojega namena. Uredniški odbor namreč tudi to pot ni imel želene izbire materiala primernega za objavo.
Ponovno velja poudariti pomen, zlasti pa namen našega glasila, ki naj bi člane delovne skupnosti seznanjalo ne le o sklepih organov u-pravljanja, ampak o vseh dogajanjih v delavni organizaciji, oz. v posameznih TOZD. Med ta dogajanja sodijo seveda tudi akcije družbeno političnih organizacij, ki jih prav gotovo ni malo. Zal pa so zato redkejši prispevki s tega področja in še ti se nanašajo večinoma na šport. Zategadelj je tembolj nerazumljiva namera Aktiva mladih delavcev TOZD prodaje Ravne, ki obvešča vse TOZD, da bo izdal »INFORMATOR« o gradivu kongresa ZSMS in ZSMJ ter jih vabi k sodelovanju, celo v obliki prispevkov za reklamo.
Med tem ko uredniški odbor moleduje za prispevke in si zaman prizadeva za vsestransko popestritev
vsebine našega glasila, se kot v porog vsem tem prizadevanjem poraja v delovni organizaciji posebno glasilo.
Pohvalna je pobuda MA, kolikor zadeva Obveščanje njegovih članov, ni pa sprejemljiv način obveščanja. Prav nobenega razloga in opravičila namreč ni, da bi katera družbeno politična organizacija izdajala svoje glasilo, saj uredništvo VESTNIKA z veseljem sprejema vse prispevke in daje vsaki organizaciji, če tako želi, na voljo tudi posebno rubriko.
Kaže, da je Aktiv mladih delavcev v Ravnah v svoji, sicer pohvalni zagnanosti prezrl možne kvarne posledice dvotirnega obveščanja. Prezrl pa je tudi dejstvo, da VESTNIK prejemajo vsi člani delovne skupnosti in marsikaterega, čeprav ni več mladinec, tudi utegne zanimati delo v mladinski organizaciji.
O stroških glasila pa to pot ne bi izgubljabi besed, ampak naj velja mladinskemu aktivu Ravne dobrohotno priporočilo, da izkoristi VESTNIK kot brezplačno a učinkovito sredstvo obveščanja, prihranek na stroških INFORMATORJA pa porabi za druge, koristnejše name-
FRANJO SARLAH
dejstvo, da je funkcija prebave in presnove v tem starostnem obdobju še nezrela. Danes je že vsaka mati pri nas prepričana, da dojenčkova prehrana zahteva posebno pozornost in se obrača na zdravstvene delavce po nasvete in pomoč.
V prehrani dojenčka pomeni novorojenček — ob nedonošenčku — še posebno obdobje. V tej starosti se odloča, ali bo mati otroka dojila — ga hranila naravno; ali pa ga bo zalivala in — hranila umetno.
Dojenje
Dojenje je naravna prehrana, saj ima žensko telo za to poseben organ, dojko, ki ima v prvi vrsti samo to funkcijo. Materino mleko je od vsega začetka prilagojeno otrokovim potrebam in njigovim prebavilom. Zato je v prvih mesecih najbolj kvalitetna lin varna prehrana dojenčka. Žena se pripravi na dojenje v nosečnosti. Spozna funkcijo in nego dojke. Izve, da zaskrbljenost zavira izločanje mleka, s čimer lahko vpliva na izdatnost dojke. Spozna težave, ki se lahko pojavijo ob začetku dojenja in kako bo ravnala v takem primeru. Seznani se s tehniko dojenja, da bo lahko pomagala otroku v prvih dneh, če bo nespreten.
Narava pripravi otroka tudi na sesanje pri prsih s tem, da se mu izoblikujejo ustnice, jezik in ustna duplina tako, da so odličen sesalni aparat, ki ga sprožijo v funkcijo določeni refleksi — odzivi na določene dražljaje. Ti dražljaji so predvsem občutek lakote, iskanje dojke na dotik lica in sesanje na dotik prsne bradavice z usti. Sesanje postane intenzivno, ko pride bradavica v dotik s korenom jezika globoko v otrokovih ustih. Važni za uspešno dojenje so prvi dnevi po rojstvu otroka. Tedaj potrebuje mati, zlasti tista, ki ima prvega .otroka, pomoč sestre pri uvajanju dojenja. Že prvi dan za minuto ali dve pristavi otroka k prsim, drugi in tretji dan pa pogosteje in za dalj časa. Tako postaneta otrok in mati ob dojki že spretna, ko tretji ali četrti dan mleko steče. Dodajanje mlečnih preparatov v tem času zelo negativno vpli v a na vzpostavitev dojenja. Tur o-pozarja, da nizek padec porodne teže in njena hitra vzpostavitev niso primerni pokazovalci dela na po-
L\\\v
staji za novorojenčke. V prvih dneh se zaradi prepustnosti sluznice posrka nerazgrajena beljakovina kravjega mleka, kar je lahko vzrok alergijskim pojavom.
Za uspešno dojenje je važen tudi življenjski režim žene. Kakovostna prehrana in zadostna količina tekočine gotovo pripomoreta k zadostnemu izločanju mleka. Prav tako potrebna pa je sproščenost in zaupanje v lastne sposobnosti za dojenje. Prevelik telesni napor matere ovira izdatnost dojke. Nega in hranjenje otroka morata prve mesece po rojstvu imeti prednost med vsemi drugimi dolžnostmi. Zaposlena žena dobiva v ta namen poporodni dopust in naj ga za to tudi uporablja zdravju svojega otroka v prid. Druge gospodinjske dolžnosti morajo stopiti v ozadje, tudi če dom nd tako urejen kot običajno. Pri teh opravilih lahko drugi člani družine mladi materi izdatno pomagajo.
Prednosti dojenja so za otroka in tudi za mater očitne. Otrok dobi mleko, ki je po sestavi, čistosti, sterilnosti in temperaturi najbolj kakovostno in je takoj na razpolago. Pri prsih zadosti svoji potrebi po sesanju in ne potrebuje dudke. Dobi pa tudi stik z materinim toplim naročjem in njeno nežnostjo, ki mu daje občutek ugodja in poraja v njem občutek varnosti, ki mu je potreben vse življenje.
Otrok ima manj prebavnih težav in manj bolezni na prebavilih. Dojenčki niso tako debeli kot zali-vančki, kar ima tudi določene prednosti. Dojenje otroku pomaga do večje odpornosti proti infektom.
Ko se dojenje uteče, mati ob dojenju uživa v zavesti, da daje svojemu otroku nekaj, kar zmore samo ona. Uspešno dojenje zadovoljuje otroka, kar pri materi poveča voljo za dojenje. Tako se sklepa krog v objestransko zadovoljstvo in korist.
Če ima mati premalo mleka, pokrivamo primanjkljaj s kravjim mlekom oziroma z mlečnimi pripravki. Tega mu ne začnemo dajati prezgodaj, v nobenem primeru pa ne prvi teden, če je otrok zdrav. Če je dojka prvi teden preskopa, dodajamo sladkano vodo oziroma blag čaj s 5% sladkorja in čakamo, da se dojenje v celoti vzpostavi. To se dostikrat zavleče do tretjega tedna. Seveda po prvem tednu pomagamo otroku mimo tega časa z mlečnim dodatkom.
Ritem hranjenja, to je število obrokov in presledka med obroki si vzpostavi otrok sam, po navadi že prve tedne življenja. Nočni obrok opušča po izpolnjenem prvem mesecu, lahko pa se zavleče vse do tretjega meseca.
Zalivanje
Kadar se zgodi, da mati nima mleka, dojenčka zalivamo, se pravi,
da mu dajemo kravje mleko oziroma mllečne pripravke. Tudi novorojenčka hranimo umetno, če ni materinega mleka, pa čeprav ni donošen.
Ob pripravljanju umetnega obroka upoštevamo zlasti naslednje:
1.	Mleko oziroma mlečni pripravki, ki jih uporabljamo, morajo biti kakovostni, ko jih nabavimo. Embalaža mora biti nedotaknjena. Prepričajmo se, kdaj so bili pripravljeni, saj morajo po predpisih imeti naveden datum proizvodnje in kako dolgo so uporabni.
2.	Hraniti jiih smemo toliko časa in da tak način, kot navaja proizvajalec.
3.	Pripravljamo jih v prekuhani posodi in s prekuhanim priborom ter polnimo v prekuhane stekleničke, na katere nataknemo prekuhane dudke. Pripravljanja se moramo prej naučiti. Če uporabljamo mlečne preparate, jih pripravimo za vsak obrok sproti. Če uporabljamo mleko, ga pripravimo za ves dan. Hranimo ga na hladnem prostoru, najbolje v hladilniku, če ga imamo. Zmrzniti ne sme. Pred uporabo mleko pogrejemo. Ne hranimo ga nikoli za naslednji dan. Ostanek ne-zaužitega obroka zavržemo.
4.	Pri hranjenju po steklenički je večja možnost, da dajemo hrano mehanično in je otrok pri tem ogoljufan za toplo materino naročje.
Menimo, da je zalivanje dojenčka kakovostno, če je otrokov razvoj enak in struktura njegovega telesa enaka kot pri dojenčku,
—	če umetno hrano dobro prenaša,
—	če dobi z njo optimalno količino bistvenih sestavin,
—	če je brez klic.
Znano je, da je kravje mleko po sestavi drugačno od materinega. Kravje mleko vsebuje veliko več beljakovin, ki se razen tega razlikujejo od beljakovin ženskega mleka. Presnavljanje take količine beljakovin močno bremeni zlasti ledvice malega in nezrelega dojenčka. K temu pripomore še velika količina soli v kravjem mleku. Pomagamo si tako, da mleko razredčimo z vodo; ker smo s tem izgubili nekaj kalorične vrednosti takega mleka, mu moramo dodati ogljikove hidrate in tudi maščobe — predvsem rastlinskega izvora. Beljakovina kravjega mleka je težje prebavljiva kot beljakovina ženskega mleka, in to zaradi razlik v sestavinah. V želodcu se grobo sesiri in s tem otežuje prebavo. Če je pa mleko pasterizirano ali homogenizirano oz. se ji dodajo ogljikovi hidrati, se tudi beljakovina kravjega mleka drobno sesiri. Zaradi različnih količin nekaterih vitaminov in rudnin je treba v pripravke iz kravjega mleka nekatere od njih dodati.
Zelo važno je, da je mleko čisto
in brez klic. To še posebej velja za hranjenje v ustanovah, hospitalih in varstvenih zavodih, kjer je pot od priprave do potrošnika otroka dolga.
Kako zalivamo?
Kravje mleko je, kot smo videli, primemo za prehrano malega dojenčka, če ga v ta namen prilago mo — adaptiramo. Če ga toliko spremenimo, da ga dokaj približamo človeškemu — humanemu mleku, pa pravimo, da je humanizirano.
Ta mleka pripravljajo v obliki prahu. Poleg tega imamo običajno mleko v prahu, ki je brez dodatkov — in instant inačico tega mleka. To poslednje je zlasti pripravno za pripravljanje mlečnih obrokov, ker se stopi brez ostanka, pa tudi cena je v primeri z nekaterimi drugimi nizka.
V	prodaji dobimo še pasterižira-no ali sterilizirano tekoče mleko v vrečkah ali tetrapaku, kateremu je odvzet del maščobe. Še nekatere druge mlečne pripravke, domače in tuje, dobimo v trgovski mreži. Nekateri od njih niso primerni za prehrano zdravega dojenčka.
V	izvenmestnih predelih dobimo pri proizvajalcu sveže kravje mleko, ki ima neredko veliko maščob. Preden uporabljamo to mleko za dojenčka, se moramo prepričati o zdravju živine, o higieni hleva in higienskem ravnanju pri molži mleka.
Za prehrano mladega dojenčka zalivančka je najbolj primemo humanizirano mleko. Njegova pomanjkljivost je predvsem njegova cena; še posebej visoka je cena nekaterih uvoženih humaniziranih mlek. Mleko v prahu, obogateno z vitamini in rudninami, priporočamo, če družina za svojega otroka ne zmore cene humaniziranega mleka. Navedene mlečne preparate pripravljamo po navodilih proizvajalca. Tudi običajno mleko v prahu, zlasti in-stant mleko v prahu je pripravno za prehrano dojenčka. Pri tem moramo upoštevati, da je treba izdatneje dodajati vitamine. Iz tega mlečnega prahu po navodilih pripravimo najprej tekoče mleko, iz njega pa mlečni obrok na isti način kot iz svežega mleka.
Iz svežega mleka pripravljamo mlečne obroke z dodatkom vode (1/3) iz sladkorja (5-7%) ali sladkorja (5%) iz koruznega škroba (1-2 %). Pred nedavnim časom smo zalivali otroka predvsem s kislim mlekom. Zakisali smo ga z limonovim sokom. Danes ga vse bolj opuščamo in ga zlasti ne uporabljamo za prav mlade dojenčke in nedonošenčke.
Ritem hranjenja si tudi zalivani dojenček oblikuje sam. Pri tem u-poštevamo, da je treba nekaj več časa za prebavo umetnega mlečnega obroka in tudi nekaj več energije.
(Nadaljevanje prihodnjič)

I. poletne športne igre živilcev SRS
Dne 21. 9. so se odvijale na igriščih športnega parka Kodeljevo v Ljubljani I. poletne športne igre živilcev Slovenije. Pionirsko nalogo je republiški odbor sindikata poveril tovarni »KOLINSKA« Ljubljana, katera je igre vzorno pripravila, tako da je tekmovanje kljub slabemu vremenu nemoteno potekalo. Udeležba na igrah je bila zadovoljiva, saj se jih je udeležilo cca 330 tekmovalcev iz 13 organizacij združenega dela. Slovesna otvoritev iger je bila ob pol devetih zjutraj, odprl pa jih je direktor »Kolinske« tov. Jože Počivavšek. Namen iger, množičnost, je tako popolnoma uspel, saj bodo igre postale tradicionalne, prireditelj pa bo vedno druga OZD. Prav razveseljivo je bilo gledati, kako se veliko število delavcev poganja za »okroglim usnjem«, se medsebojno spoznava in izmenjuje izkušnje, hkrati pa krepi -in razved-ruje. Pričakovati je, da se bo naslednje leto iger udeležilo še najmanj dvakrat večje število športnikov-ži-vilcev, pokroviteljstvo pa je prevzel kombinat »ŽITO« Ljubljana.
Iger so se udeležili: »Slovin« Ljubljana, »Intes« Maribor, »Fructal-Alko« Ajdovščina, »Žito« Ljubljana, »Kolinska« Ljubljana, Pivovarna »Union« Ljubljana, KK Gornja Radgona, »Droga« Portorož, KŽK Kranj-»Emona« Ljubljana, »Etol« Celje, »Hmezad« Žalec ter 36 zastopnikov naše OZD.
Naše zastopstvo je odšlo na igre s skromnimi željami, udeležiti se iger, zastopati firmo čimbolj častno ter s tem v bodoče pritegniti k organizirani rekreaciji še večje število delavcev. Na pot je odšlo 37 naših tekmovalcev in tekmovalk, ki so nas več ali manj uspešno zastopali v 5 športnih panogah, in sicer: v malem nogometu, rokometu, namiznem tenisu, šahu ter kegljanju.
Rezultati:
MALI NOGOMET — zadnji
Zastopali so nas: Lorger, Stropnik, Meznarič (TOZD grosist), Ogrizek, Hriberšek, Dackovič (TOZD transport), Majcen (DS SS) in Poba j ač (TOZD prodaja).
Naši igralci malega nogometa niso imeli sreče. Srčno so se borili, vendar zaradi neuiigranosti ekipe niso uspeli niti enkrat zmagati. Žoga je pač okrogla in to staro pravilo je obveljalo tudi tokrat.
ŽITO — MERK 6 : 0 RADGONA — MERK 3 : 0
1.	Intes
2.	Fructal — Alko
3.	Kolinska
4.	Slovin
5.	Žito
6.	Hmezad
7.	KK Radgona
8.	Etol a. avierx
ROKOMET — prvaki in pokal
v trajno last
Kar se ni posrečilo nogometašem je uspelo rokometašem. V predtekmovanju so imeli srečo pri žrebu, saj so oba nasprotnika, Kolinsko m Žito zlahka premagali, osvo-jin prvo mesto v skupini in si tako priborili pravico do ooirbe za prvo mesto. V finalu jih je čakal izredno močan nasprotnik Slovin, saj sta ga zastopala kar dva bivša igralca Slovana iz Ljubljane, ki nastopa v
I.	ZKL. Igra je bila izredno razburljiva in napeta, tako da sta se nasprotnika skozi vso tekmo menjavala v vodstvu. Začetek tekme je pripadel Merx-u, saj je povedel s 4 : 1, nato pa so popustili, tako da se je Slovin vseskozi približeval na en gol oz. izenačeval. Na odmor so odšli z rezultatom 7 : 6 za Merk. V drugem delu je nasprotnik najprej izenačil, nato pa povedel. Od tedaj naprej se je začela borba za vsako žogo, svoje pa je prispevalo tudi bučno občinstvo (igralci Etola, Initesa, Hmezada, Radgone), ki so tako rekoč nosili naše igralce s svojim bodrenjem in tako odločilno prispevali k naši zmagi. Pohvaliti velja vse igralce za srčno borbo, saj so pokazali, kako je treba braniti barve Merx-a. Zastopali so nas: Markovič, Zalesnik, Rožič, Špendau (DS SS), Brglez (TOZD pekarne), Tavčar in Aužner (TOZD grosist), Lešek (TOZD gostinstvo) in Hriberšek (TOZD transport).
MERK — ŽITO 19 : 1 KTH — MERK 6 : 15
5.	Hmezad	2323
6.	Merx	2270
7.	Fructal-Alko	2268
8.	Etol	2260
9.	KŽK Kranj	2193
10.	KK Radgona	2180
11.	Droga	2158
12.	Union	2135
KEGLJANJE — ženske
Tudi ženske — kegljačice so dosegle svoj največji uspeh. Bile so tretje in si tako prislužile bronasto plaketo. Zastopale so nas: Krajnc, Novak (TOZD grosist), Škoberne (TOZD prodaja).
1.	Kolinska
2.	Žito
3.	Merx
4.	Fructal-Alko
NAMIZNI TENIS
Skupina, kjer smo nastopili tudi mi, je bila izredno močna, tako da kaj drugega kot častno izgubiti nismo pričakovali. Fantje so se pošteno borili in jim kljub slabši uvrstitvi velja čestitati. Zastopali so nas: Naglič, Gregor, Ošlak (vsi Slov. Gradec).
Intes : Merx	5	:	4
Merx : Hmezad	0	:	5
Etol : Merx	0	:	5
1.	Kolinska
2.	Slovin
3.	Fructal — Alko
4.	Hmezad
5.	Intes
6.	Žito
7.	Merx
8.	Etol
ŠAH
548 kegljev
464
415
327
za 1. mesto MERK — SLOVIN 16 : 13	(7 : 6)
1.	iMerx
2.	Slovin
3.	Intes
4.	Kolinska
5.	Fructal — Alko
6.	Žito
KEGLJANJE — moški
Kljub temu, da so nastopili kegljači brez nekaj najboljših metalcev, so dosegli enega največjih uspehov, saj so med 12 ekipami osvojili 6. mesto. Zlasti velja pohvaliti Mlakarja (TOZD grosist), ki je imel 433 podrtimi keglji med posamezniki
5.	najboljši rezultat. Zastopali so nas: Korošec, Trupej, Gregl, Mlakar, Lihteneger (TOZD grosist) He-rič (TOZD transport).
1.	Slovin
2.	Kolinska
3.	Intes
4.	Žito
2470 kegljev
2424
2390
2335
Prijetno so presenetili tudi šahi-sti, saj so prav tako kot kegljačice osvojili bronasto plaketo. Zastopali so nas: Kolenc, Kenjavšek (TOZD grosist), Vukmanovič (TOZD pekarne), Leskovar (TOZD prodaja) in
Omladič (DSSS).	Čestitamo!
1. Hmezad	19,5 točke
2. Intes	18.5
3. Merx	16.5
4. Kolinska	16
5. Slovin	6
6. Etol	5.5	„
7. Fructal-Alko	2
S skupnimi rezultati smo lahko zadovoljni, saj smo v skupni uvrstitvi med 13. ekipami na 6. mestu. Zahvaljujemo se našim družbeno-poli-tičnim organizacijam in vodilnim delavcem, ki so znali prisluhniti današnjim potrebam in interesom našega delavca, saj smo s tem dobili novega »impulza« za naše bodoče, še uspešnejše in množičnejše delo pri športni rekreaciji »Merx-a«.
JOŽE TAVČAR


Športne novice
Mali nogomet:
V mesecu avgustu smo odigrali na igrišču Skalna klet (turnir v malem nogometu v slovo dveh aktivnih članov nogometne sekcije tov. Štuhec Mirka in tov. Glušič Božota. Vodja nogometne sekcije se je ob začetku turnirja obema našima delavcema prisrčno zahvalil za njuno delo v nogometni sekciji in jima zaželel še več delovnih uspehov in športnih užitkov v njuni novi delovni sredini.
Rezultati :
Stari I : Mladi II	4:1
Stari II : Mladi I	2:4
za 3. mesto
Stari II : Mladi II	2:1
za 1. mesto
Stari I : Mladi I	2:3
Lestvica:
1.	Mladi I (Petrovič, Glušič, Markovič, Dackovič, Štuhec, Tavčar)
2.	Stari I (Ogrizek, Hriberšek, Bevc, Meznarič, Štefanič, Krumpak)
3.	Stari II
4.	Mladi II
Rokomet
Dne 2. 9. se je pričelo OS tekmovanje v rokometu. Sodeluje 25 ekip, razvrščenih v 3 jakostne skupine. Naša ekipa nastopa v 1. ligi, kjer smo lani zasedli 6. mesto. Zastopajo nas: Markovič, Špendau, Božič (DSSS), Bevc, Tavčar, Aužner (TOZD grosist), Brglez, Koštomaj (TOZD pek. in slaščičarne), Lešek (TOZD gostinstvo), Ogrizek, Hriberšek (TOZD transport), Zaleznik (DSSS).
»ITC« : MERK 19 : 9
Novo ustanovljena OZD »ITC« Celje nas je zasluženo visoko porazila. Na čelu z odločnim Mihom Bo-jovlčem (Član RK Celje, ki nastopa v II. ZRL) so kot za šalo polnili naš gol. Mi smo igrali izredno slabo, nepovezano ter celo tekmo z igralcem manj, tako da je naš prvi nastop še dobro minil. Najboljši igralec našega moštva je bil vratar Markovič, ki je nekajkrat branih tudi nemogoče strele in nas rešil še višjega poraza. Gole za nas so dosegli: Rožič, Špendau, Tavčar in Hriberšek po 2 in Lešek 1.
MERK : INGRAD 17 : 4
V drugi tekmi OSP smo visoko porazili ekipo Ingrada. Kljub izdatni zmagi, z igro nismo zadovoljili. Ingrad je igral samo s petimi igralci, tako da se nismo preveč trudili. V naši ekipi sta se izkazala predvsem oba vratarja Markovič in
Ogrizek, v napadu pa Lešek. Gole so dosegli: Rožič in Brglez po 2, Rožič 1, Tavčar 5, Lešek 6 ter Hriberšek 1.
ŽELEZNICA : MERK 0:10 b.b.
MERK : CINKARNA 16 : 7
Po boljši igri smo visoko porazili Cinkarno. Vodili smo skozi vso tekmo, vendar smo se morali zelo potruditi, saj se nismo in nismo mogli odlepiti od nasprotnika. Več zaporednih golov smo dosegli šele v zadnjih minutah in si tako zagotovili izdatnejšo zmago. Boljši od ostalih so bili vratar Markovič, Brglez in Lešek. Gole so dosegli: Špendau 2, Rožič 2, Tavčar 3, Brglez 4 in Lešek 5.
V lepi in zanimivi tekmi nas je EMO zasluženo premagal. V polju smo igrali sicer lepo, vendar smo bili pri strelih na gol zelo netočni, poleg tega pa je odlično branil še nasprotnikov vratar. Kar 6 krat smo streljali iz same 6-matrske črte, vra-
V mesecu juliju so se zaposlili:
1.	Recko Leopold, delavec II., TOZD slaščičarne in pekarne
2.	Vitrih Danica, natakarica, TOZD Ravne
3.	Jamnik Ivana, delavka VII., TOZD gostinstvo, turizem Ravne
4.	Jernej Marjana, natakarica
5.	Pušnik Ivan, delavec I., TOZD »Grosist« — Silos,
6.	šoštar Štefka, natakarica IV., TOZD G. T. Celje, »Espresso« Šentjur,
7.	Božič Stanislava, kuharica
8.	Drobnič Igor, delavec I., TOZD »Grosist« — Silos
9.	Skutnik Marija, delavka, TOZD slaščičarne in pekarne, Pek. Velenje
10.	Vučina Bojan, kurir, DSSS — določen čas
11.	Golež Milan, komisionar III., TOZD Grosist,
12.	Šantej Marija, prodajalka IV., TOZD Laško
13.	Hrastnik Jožica, prodajalka IV., TOZD Laško
14.	Aškerc Anka, prodajalka IV., TOZD Laško
15.	Jurkošek Milena, prodajalka IV., TOZD Laško
16.	Vene Jožica, prodajalka IV., TOZD Laško
17.	Lovrinc Marko, prodajalec IV., TOZD Laško
tar je ubranil, iz nasprotnih napadov pa smo prejeli gol. Najboljši pri nas je bil odlični strelec od daleč Brglez ter vratar Markovič, ki sta nas rešila še hujšega poraza. Strelci: Hriberšek 1, Rožič 1, Tavčar 2, Lešek 3 in Brglez 4.
MERK : PROSVETA 11 : 12
V igri s Prosveto smo igrali zelo oslabljeni, kljub temu pa smo se dobro upirali rutiranemu nasprotniku. V zadnjih minutah smo rezultat izenačili, vendar je izredno slab sodnik tekmo podaljšal brez pravega vzroka lin tako smo nezasluženo izgubili. Strelci: Markovič 1, Lešek 5, Hriberšek 1, Rožič 2, Brglez 2.
AERO : MERK 14 : 10
Aero nas je tudi letos premagal, vendar za razliko prejšnjih let, tokrat popolnoma zasluženo. Igrali smo samo s šestimi igralci, poleg tega pa še izredno ležerno in neborbeno. Pohvale si ne zasluži niti en igralec, razen vratarja Markoviča. Strelci: Lešek 4, Rožič 2, Tavčar 1, Brglez 3.
Lestvico bomo objavili prihodnjič.
JOŽE TAVČAR
vesti
18.	Zemljak Dušan, prodajalec IV., TOZD Laško
19.	Krajnc Vera, prodajalka IV., TOZD Laško
20.	Nabernik Oto, kuhar IV., TOZD G. T. Prevalje
21.	Poderžan Berta, prodajalka IV., TOZD Slovenj Gradec
22.	Iršič Marija, administrator, TOZD Slovenj Gradec
23.	Zbičajnik Ivan, prodajalec IV., TOZD Slovenj Gradec
24.	Tominšek Valentina, prod. IV., TOZD Slovenj Gradec
25.	Skarlovnik Alojz, prodajalec IV., TOZD Slovenj Gradec
26.	Smandl Miroslav, prodajalec IV., TOZD Slovenj Gradec
27.	Javornik Konrad, prodajalec IV., TOZD Slovenj Gradec
28.	Kračun Ernest, oblikovalec I., TOZD pekarne in slaščičarne
29.	Razgoršek Adam, šofer C — kategorije, TOZD transport in pom. obrati
30.	Gradič Anton, šofer C-kategorije, TOZD transport in pom. obrati
31.	Rudi Jože, prodajalec, TOZD prodaja Ravne
32.	Gerdej Marjan, prodajalec, TOZD prodaja Ravne
33.	Aškerc Mihael, slaščičar, TOZD slaščičarne in pekarne, Pek. Hrastnik
34.	Vončina Drago, prodajalec, TOZD prodaja Ravne
Kadrovske

35.	Kurnik Majda, prodajalka, TOZD prodaja Ravne
36.	Skitek Rezika, prodajalka,
TOZD prodaja Ravne
37.	Jeromel Jožef, šofer, TOZD transport in pomožni obrati
38.	Zadnikar Marjeta, prodajalka IV., TOZD prodaja Ravne
39.	Sušnik Miroslava, prodajalka IV., TOZD prodaja Celje
40.	Sane Irena, prodajalka IV., TOZD prodaja Celje
41.	Zupanc Franc, delavec, TOZD »GROSIST«
42.	Rotar Nevenka, prodajalka, TOZD — prodaja Celje
43.	Kodela Ivana, natakarica, TOZD G. T. Celje
44.	Lazar Nada, natakarica IV., TOZD G. T. Celje
45.	Krevs Nevenka, natakarica IV., TOZD G. T. Celje
46.	Farič Franc, tehtalec, TOZD slaščičarne in pekarne, Pek. Hrastnik
47.	Burjak Ana, prodajalka, TOZD Prodaja Ravne
48.	Praprotnik Zdravko, prodajalec, TOZD Prodaja Ravne
49.	Potočnik Matilda, prodajalka, TOZD Prodaja Ravne
50.	Ramšak Otilija, prodajalka, TOZD Prodaja Ravne
51.	Šmid Kristina, prodajalka, TOZD prodaja Šentjur
52.	Mlakar Boža, prodajalka,
TOZD prodaja Celje
53.	Reberšak Dragica, prodajalka, TOZD prodaja Celje
54.	Grilc Dora, prodajklka, TOZD prodaja Celje
55.	Pušnik Silvo, prodajalec, TOZD prodaja Celje
56.	Škrinjar Cvetka, prodajalka, TOZD prodaja Celje
57.	Perko Liljana, prodajalka, TOZD prodaja Celje
58.	Grobeljnik Fanika, prodajalka TOZD prodaja Celje
59.	Ramšak Nada, prodajalka, TOZD prodaja Celje
60.	Hotko Dragica, prodajalka, TOZD prodaja Celje
61.	Jošt Milica, prodajalka,
TOZD prodaja Celje
62.	Uplasntik Mira, prodajalka, TOZD prodaja Celje
63.	Vrečko Ivanka, prodajalka, TOZD prodaja Šentjur
64.	Rožanc Matilda, prodajalka, TOZD prodaja Šentjur
65.	Rauter Darinka, prodajalka, TOZD prodaja Šentjur
66.	Petek Milan, delavec IV.,
TOZD Grosist,
ZAHVALA
Ob bridki izgubi mojega očeta se iskreno zahvaljujem souslužben-kam računovodstva in mezdnega oddelka ter prijateljem za poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
JANČIČ MIHAELA
67.	Kuzman Irena, prodajalka IV., TOZD prodaja Celje
68.	Novak Zvone, pom. direktorja RGS, DSSS
69.	Gorenšek Breda, prodajalka IV., TOZD prodaja Celje
70.	Ravnak Jožica, prodajalka IV., TOZD prodaja Celje
71.	Šket Leopoldina, prodajalka IV., TOZD prodaja Celje
72.	Slatinšek Ida, prodajalka IV., TOZD prodaja Celje
73.	Babič Bojana, prodajalka IV., TOZD prodaja Celje
74.	Komplet Štefka, prodajalka IV., TOZD prodaja Celje
75.	Lipičnik Pavla, prodajalka IV., TOZD prodaja Celje
76.	Satler Ivanka, prodajalka IV., TOZD prodaja Celje
77.	Vetrih Nevenka, prodajalka IV., TOZD prodaja Celje
78.	Colnarič Berta, prodajalka IV., TOZD prodaja Celje
79.	Padežnik Marta, prodajalka IV., TOZD prodaja Celje
80.	Augustinčič Antonija, prod. IV., TOZD prodaja Celje
81.	Gorenšek Tatjana, prodajal. IV., TOZD prodaja Celje
82.	Železnik Milena, prodajalka IV., TOZD prodaja Celje
83.	Pavlin Majda, prodajalka IV., TOZD prodaja Celje
84.	Sagode Gabrijela, prodajalka IV., TOZD prodaja Celje
85.	Fantek Duša, prodajalka IV., TOZD prodaja Celje
86.	Mak Jožica, prodajalka IV., TOZD prodaja Celje
87.	Strnad Marija, prodajalka IV., TOZD prodaja Celje
88.	Leber Marija, prodajalka IV., TOZD prodaja Celje
89.	Rojnik Emilija, prodajalka IV., TOZD prodaja Celje
90.	Vinčenc Darinka, prodajalka IV., TOZD prodaja Celje
91.	Prelog Jožica, prodajalka IV., TOZD prodaja Celje
92.	Draškovič Olga, prodajalka IV., TOZD prodaja Celje
93.	Svetel Danica, prodajalka IV. TOZD prodaja Celje
94.	Premoš Ivanka, prodajalka IV. TOZD prodaja Celje
95.	Čenmoša Ana, prodajalka IV., TOZD prodaja Celje
96.	Petkovič Ružiča, prodajalka IV. TOZD prodaja Celje
97.	Kramaršek Milen, prodajal. IV., TOZD prodaja Celje
98.	Graber Ivanka, prodajalka IV., TOZD prodaja Celje
99.	Pilih Nada, prodajalka IV., TOZD prodaja Celje
100.	Jezernik Stanislav, prodajalec IV., TOZD prodaja Celje
101.	Žužek Franc, mesar, TOZD prodaja Celje
102.	Naglič Klara, delavka, TOZD prodaja Slovenj Gradec
103.	Dukarič Ivanka, prodajalka IV,. TOZD prodaja Ravne.
V istem času so odšli:
1.	Drevenšek Anton, delavec. TOZD Ruše, invalidsko upokojen
2.	Rozman Ivan, komisionar, TOZD
Grosist, skl. Slov. Gradec, po voljii delavca
3.	Svetec Ana, delavka, TOZD G. T.
Ravne, skl. Slov. Gradec, po volji delavke
4.	Škrube Milica, natakarica, Ravne, skl. Slov. Gradec, po volji delavke
5.	Štuhec Mirko, delavec, TOZD grosist, skl. Celje, po volji delavca,
6.	Razgoršek Jožica, prodajalka, TOZD prodaja Celje, po volji delavca,
7.	Gregorinčič Jože, delavec, TOZD grosist, skl. Celje, po volji delavca,
8.	Rabuza Jožica, delavka, TOZD grosist, skl. Celje, po volji delavke,
9.	Šardi Cvetka, prodajalka TOZD prodaja Laško, po volji delavke,
10.	Lampret Vera, poslovodja, TOZD prodaja Celje, po volji delavke,
11.	Zailesnik Fanika, delavka TOZD G. T. Ravne, po volji delavke,
12.	Hostnik Hermina, natakarica, TOZD prodaja Celje, po volji delavke,
13.	Mastnak Marija, administratorka DSSS, po vdlji delavke,
14.	Videnšek Danica, delavka, TOZD prodaja Celje, po volji delavke,
15.	Turk Marica, prodajalka, TOZD Ruše, prodaja Ruše, po volji delavke,
16.	Fidler Milka, natakarica, TOZD G. T. Celje, po volji delavke.
Poroke
Zakonsko zvezo so sklenili:
Kavčič Jelislava, Naglič Breda, Šmarčan Marija, Vrečar Ana in Grešak Olga.
Kolektiv vam vsem želi na skupni življenjski poti mnogo sreče in osebnega zadovoljstva.
V mesecu avgustu so se zaposlili:
1.	Iskrač Anica, delavka VII, DSSS določen čas,
2.	Sanda Vid, delavec III, TOZD grosist, sklad. Celje,
3.	Gril Milena, prodajalka IV, TOZD Šoštanj,
4.	Lahovnik Jožica, prodajalka IV, TOZD Ruše,
5.	Hebl Tatjana, prodajalka IV, TOZD Ruše,
6.	Kelc Dragica, prodajalka IV, TOZD Ruše,
7.	Voknajer Majda, prodajalka IV, TOZD Ruše,
8.	Jeseničnik Maks, delavec II, TOZD grosist, skl. Slov. Gradec,
9.	Udovič Biserka, administratorka DSSS.RGS,
10.	Novak Dragomira, prodajalka, TOZD Šentjur,

11.	Obrez Cvetka, pripravnik, DSSS RGS,
12.	Iskrač Anton, delavec I, TOZD grosist-Mlin Celje,
13.	Obretan Cvetka, pripravnik, DSSS-Ravne,
14.	Fermolšek Milan, vratar-telefo-nist-tehničar, TOZD grosist posl. III,
15.	Doberšek Danica, natakarica, TOZD G. T. Celje, »Espresso« Ljubljana,
16.	Kordež Marija, strojni knjigovodja , DSSS-Ravne,
17.	Ravnak Štefka, priprav., DSSS RGS,
18.	Milakovič Mile, oblikovalec, TOZD slašč. in pek.
19.	Palčič Franc, šofer Cikat. TOZD transport in pom. obrati,
20.	Recko Leopold, delavec II, TOZD slašč. in pek.,
21.	Cvikl Cveto, oblikovalec II, TOZD slašč. in pek.,
22.	Klenovšek Zdenko, mesar, TOZD prodaja Celje,
23.	Ceh Marjan, delavec, TOZD pek, in slašč.
V istem času so odšli:
1.	Rudolf Jože, delavec TOZD grosist, po voljii delavca,
2.	Bromše Alojz, delavec, TOZD grosist, po volji delavca,
3.	Glušič Božidar, aranžer, DSSS po volji delavca,
4.	Leskovar Boris, šef strežbe M. H. TOZD G. T. Celje, po volji delavca,
5.	Ternek Marija ^natakarica, TOZD G. T. Ravne, po volji delav-
ke
6.	Mlatej Dora, tajnik, TOZD G. T. Ravne, po volji delavke,
7.	Kaiser Irena, natakarica, TOZD G. T. Ravne, po volji delavke,
8.	Pavlič Jože, operater, DSSS-sa-movoljno,
9.	Pirher Rupert, direktor TOZD grosist, upokojen,
10.	Ravien Milena, prodajalka, TOZD prodaja Slov. Gradec, po volji delavke,
11.	Lovrič Stopo, pek, TOZD pek. in slašč., pek. Velenje, po volji delavca,
12.	Senica Fanika, delavka, TOZD prodaja Celje, po volji delavke,
Urejuje uredniški odbor: Franjo Šar-lah, Slavica Perme, Cveto Kolenc, Edo Steblovnik, Stanko Golavšek. — Odgovorni urednik Ladislav Cmer, dipl.
iur — Izhaja mesečno Tisk: Papirkonfekcija. obrat Valvasorjeva tiskarna, Krško
13.	Urh Ludvik, natakar, TOZD G. T. Celje, po volji delavca,
14.	Sadek Anton, mesar, TOZD prodaja Celje, po volji delavca,
15.	Gunzek Jože, delavec, TOZD grosist, po volji delavca,
16.	Andrejc Jože, delavec, TOZD transport, po volji delavca,
17.	Hotko Dragica, prodajalka, TOZD prodaja Celje, po volji delavke,
18.	Pavlin Majda, prodajalka, TOZD prodaja Celje, po volji delavke,
19.	Ivanšek Jože, šofer, TOZD pek. in slašč. pek. Brežice, po volji delavca,
20.	Krašek Kristina, prodajalka, TOZD Slovenj Gradec, po volji delavke,
21.	Šketa Viktor, prodajalec, TOZD Celje, v JLA,
22.	Završek Štefka, knjigovodja IV, DSSS RGS, po volji delavke,
23.	Dobnik Jožica, prodajalka, TOZD štoštanj, po volji delavke,
24.	Tominšek Alenka, prodajalka, TOZD grosist, po volji delavke,
25.	Žgajner Viktor, obratovodja Iz-delovalmica bonbonov, TOZD grosist, inv. upokojen,
26.	Pušnik Ivan, delavec, TOZD grosist, poskusna doba.
Poroke
Zakonsko zvezo so sklenili:
Pisar Marija, Ros Ljudmila, Vrhovnik Edica, Zadravec Ana, Casl Darinka in Kosem Tatjana.
Kolektiv vam vsem želi na skupni življenjski poti mnogo sreče in osebnega zadovoljstva!
Rojstva
Tratnik Mariji in Rehar Edici sta se rodila sinova, Merkač Sonji pa hčerkica.
Čestitamo!
ŠOFERSKA - /ni šoferji
Naklada: 2.400 izvodov