Odgovorni urednik: Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani. Št. 20. Ljubljana, 16. vinotoka 1894. XXXIV. leto. Vsebina: „S.": Šolska in učna razstava v Gorici. — „S.": Deželna učiteljska kon-fe renči ja v Gorici. — A. L i kožar: Opravila v šolski drevesnici jeseni. — E. Lah: Avstrijsko šolstvo v 1. 1890. s posebnim ozirom na Kranjsko. — Književnost. — Naši dopisi — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica upravništva. Šolska in učna razstava v Gorici. ViTrS azstava, ki se je otvorila dne 11. kimovca je bila zares krasna, J|j\ zanimiva, poučna. — Nahajala se je v prvem in drugem nadstropji ženskega učiteljišča. V prvi sobi na levo (v I. nadstropji) so imeli svoj prostor učni zavodi v Gorici. Tu se odlikujeta posebno „ S l o g i n a " šola in zabavišče. Dolga vrsta je krasno vezanih srajc, prtičev, rut in druzega perila. Tudi otroški zabavišči zavzemata častno mesto. V obče so „Slogini" zavodi jako častno zastopani na tej razstavi. — Dalje so tu ročna dela šole pri Notre Dame ter drugih mestnih šol goriških, kakor tudi one v Starigori. Čipkarski šoli na Dolu pri Ajdovščini in v Bolcu sta razstavili svoje izdelke, ki so zbudili splošno občudovanje. — Ročna dela so bila res izborno zastopana. Šola v Bat ah je imela večino perila iz trdega platna, a šola v Št. Petru je pokazala, kako so se otroci naučili iz starih srajc napraviti srajčke za male otroke. — Razstava sežanske šole dela čast gdč. učiteljicam. Posebno lepo je vezenje Amal. Pirjevec in perilo Marije Štolfa. — V razstavi ubogih šolskih sester Notre Dame smo opazili tudi krasne srajce Eme Sorč, Marine de Nordis in Fachinetti Amalije. — Gluhonem niča se je jako odlikovala; razstavljeni izdelki so zbudili veliko zanimanja in občudovanja. — Kandidatinja gdč. Antonija Seitz se je odlikovala po krasnem vezenji in šivanji; njen „Arbeitsheft" ji še poviša dobro ime. Ker je tudi dobra slikarica (uči se pri gospej Šantel) so njene risarije in slike oblek in raznih krajev prav krasne. Lokavška šola je razstavila bogato zbirko modelov vseh kmetijskih orodij, več hišic za tičja gnezda, načrt šolskega vrta itd. — Gospod Edmund Cibej v Dolu je razstavil tudi več umetno izrezljanih okvirjev. — Gosp. Anton Mleku ž v Čepovanu zbirko rudnin. - G.Matej Kante v Sežani zbirko modelov kmetijskih orodij in priprav. — G. Ignacij Križ man je pokazal v dveh visokih steklenih posodah spre-minjavo žabe in rjavega hrošča od jajca do popolne živalice. — Učitelj risanja g. Alojzij Corael je razstavil bogato zbirko uzorcev, kako je mogoče najlože slikati po gipsovih modelih. V goriški nadaljevalni šoli smo opazili veliko lepih slik. V prvi in drugi sobi na desno so dobile prostor šole goriškega okraja (okolica). Tu je nakopičenih obilo ukusnih izdelkov, ki pričajo o marljivosti in pozornosti gospodičen učiteljic. V prvi sobi so po vrsti šole: Prvačina, Vogersko, Vipolže, Lokovec, Lokavec, Miren, Višnjevek, Srednje, Št. Peter, Podgora, Solkan, Vrtojba, Dol, Šmartno, Pevma, Ravnica, Trnovo, zabavišči v Podgori in Ločniku, Rihenberg, Batuje, Gradišče, Dornberg, Crniče, Bate, Šmarje, Levpa, Rotinj, Bilje, Renče, Sv. Tomaž, Zabije, Podgora, Ločnik, Lokve, Šmarje. — Prav krasni izdelki so iz Mirna, Št. Petra, Solkana, Podgore, iz Renč. Na sredi sobe so pisanke in risanke. Tu smo opazili, da niso razpostavljeni le izdelki zadnjega leta ampak vseh let. V drugi sobani so šole: Št. Andraž, Skrilje, Kojsko, Kronberg, Sv. Križ, Kanal, Kozana, Kamnje, Gorenje-polje, Grgar, Sovodnje, Gabrije, Deskle, Cerovo in Ajdovščina. — Tu se odlikujejo Št. Andraž, Kanal, Sv. Križ in posebno Ajdovščina. V zadnji sobi na desno so razpostavljeni razni učni pripomočki za zemljepis in zgodovino. Takega blaga je tu obilo nakopičenega. Na dveh mizah so tu tudi ročna dela kandidatinj. Odlikujejo se gdč. Garlatti, Arh Marija (krasna ženska srajca), Plohi Olga, Premrou Ljudmila, Novak M., Nudrejčič Eugenija (zadnje posebno za čipke). Zadnja soba na levi strani je odmenjena okrajema tolminski in sežanski. Tu so zastopane šole: Srpenica, Skopo, Kopriva, Dutovlje, Nabrežina, Volče, Mavhinje, Žaga, Sežana, Tolmin, Kobarid, Kred, Breginj in Boleč. Prav odlikujejo se Komen, Nabrežina, Žaga, Kobarid, Tolmin in Boleč. — Tudi na sredi te sobane so pisanke, risanke in druge knjižice. - Ta dva okraja sta razmeroma pičlo zastopana, a najslabše je tolminski okraj. V II. nadstropji so v prvi sobi na desno dobili prostor razni založniki šolskih knjig in muzikalij; tu so tudi izdelki učiteljev, deška ročna dela in stavbni načrti. Razne nemške tvrdke so razstavile veliko svojih knjig in drugih učnih pripomočkov, kakor: Herder in Holzel iz Dunaja, Jansky iz Tabora na Češkem in dr. Pa tudi naše „Pedago-giško društvo" v Krškem je razstavilo svoja književna dela, ki delajo društvu in sploh vsemu Slovenstvu čast. — Od izdelkov učiteljev ali učencev nam je omeniti sledeče: Fortunat Korošec, učitelj v Fojan je izdelal po Rubensu kozjega pastirja; krasno delo. — Ponavljavna šola v Lokave u je razpostavila celo vrsto modelov raznega kmetijskega orodja in posodja. — Jos. Čopi v Krombergu ima večjo zbirko rudnin in hroščev ter sršenje gnezdo. Čibej Edmund na Dolu ima prav obširno zbirko rudnin, natlačenih ptičev, lobanj itd. — Andrej Drašček, bivši nadučitelj v Vrtojbi, zbirko hroščev in rudnin. — Ignacij Križ man v Gabrijah pri Sovod. ima več zbirk na dveh krajih; lobanje, natlačena vidra, tri zbirke rudnin, po eno pa hroščev in metuljev; povsod so dodana imena. — Gdč. Marija Hafnarjeva, hčerka ravnateljeva, je naslikala kmečkega dečka s pipo, ki se tako ljubo smehlja, kakor bi bil živ. Krasno delo! — Nadučitelj v Komnu g. Ant. Le ban je razstavil tri bogate zbirke rudnin, zbirko hroščev in več modelov. — Gdč. Josipina Jug, učiteljica v Mirnu, je razstavila krasen vezan prt, ki predstavlja zaljubljeno dvojico; on drži štreno, katero ona zvija v klopček. Lepo delo! — Okr. šol. svet v Gradišču je razstavil fotografije novih šolskih poslopij v okraju. Lepa so, samo malo jih je, namreč v Tržiču, Fari, Koprivi, Villi Vicentini, Bračanu, Ogleju, Marijanu, Moraru in v Rudi. — Obrtna šola v Korminu je razstavila obilo krasnih modelov, katere so izdelali učenci. — Jedna miza pri oknu je odmenjena učiteljem-skladateljem. Tu so gg. Mercina, Fajgelj, Volarič in Zega. G. Mercina ima tu svoje izborne „Igre in pesmi", katere je izdala družba sv. Cir. in Met. Fajgelj in Volarič pa imata veliko svojih tiskanih ali pa še takih ki so v rokopisu. G. Zega ima v rokopisu zbirko pesmij za šolo. — Poleg razstave „Pe-dagogiškega društva" v Krškem ima pa g. Ant. Rudež prvih 17 tiskanih pol svoje knjige o gluhonemstvu, ki se zdaj tiska. Sploh je ta sobana jako zanimiva in poučna. Druga sobana na desno je odmenjena v prvi vrsti ženskemu učiteljišči. Tu so razstavljene najboljše risarije in slikarije gospodičen kandidatinj. Gdč. Karolina Klemenčič in A. Šantel sta tekmovale druga z drugo z istimi podobami; obe si delate čast pred svetom. Gdč. E. Potočnikova je naslikala prav izborno pomejanske ornamente, a gdč. Ema Ličnova je pokazala francosko renaisanco v prav krasni sliki. Lepe slike je razstavila tudi gdč. L. Lilekova. — Risarski zvezki so tudi jako zanimivi. Tu smo si zapomnili imeni gdč. E. Potočnikove in Ljud. Sedevčičeve, ki sta pokazali svojo spretnost v risanji po modelih ali v perspektivnem risanji. — V tej sobi so tudi izdelki nadaljevalnih šol za obrtne učence v Gorici in Korminu. V prvi in zadnji sobi na levo so šole gradiščanskega okraja. Tudi tu je v lepem redu razstavljeno mnogo ličnih izdelkov, da je tudi Fur-lanija častno zastopana na tej razstavi. C. kr. učiteljišče je otvorilo tudi svoje kabinete, v katerih si more vsakdo ogledati novejše učne pripomočke. V dvorani za šolsko opravo smo opazili prav pripravno klop, ki se pri pisanji raztegne tako, da učenec mora sedeti lepo in ravno. — Marko Zagovich v Flumičelu je razstavil šolsko tablo, ki se da kaj pripravno obrniti. Podobno tablo si je izmislil gosp. Josip Tomšič v Levpi, a je bolj okorna od prejšnje. V godbeni dvorani je imel g. Alojzij Luznik dva krasna didak-tofona; mali stane 25 gld. in služi prav dobro za poučevanje petja pri malih otrocih. Drugi stane 130 gld. in je po svoji zunajnosti vsakemu salonu v najlepši nakit. Odlikuje se pa po milem in nekem nenavadno prijetnem glasu, kakoršnih nismo še culi pri harmonijih. Sploh naredi cela razstava prav prijeten utis na gledalca. Nihče gledalcev ni šel domov brez koristi, zlasti pa ne ženski spol. In to je namen te razstave, kateri gotovo tudi doseže v polni meri. Skratka: Letošnja učna in šolska razstava dela vso čast šolstvu in učiteljstvu na Goriškem. „S." Deželna učiteljska konferencija v Gorici. 11. kimovca se je otvorila v Gorici tretja deželna učiteljska konferenca. Prva se je vršila 1. 1874., druga deset let pozneje 1. 1884., a tretja letos; vsem trem je predsedoval jeden in isti deželni šolski nadzornik, Anton vitez Klodič-Sabladovski, kar je pač zelo redek, ako ne celo osamljen slučaj. Slovesna otvoritev konference se je vršila v prostorni telovadnici ženskega učiteljišča. Telovadnica je bila do zadnjega kota polna odličnega občinstva. Poleg raznih delegatov iz vseh šolskih okrajev je došlo mnogo drugih učiteljev in učiteljic, mnogo duhovnikov, profesorjev, uradnikov in drugega občinstva. Došli so tudi deželni glavar grof Prane Coronini, cesarski namestnik v Trstu vitez Rinaldini, državni poslanec dr. A. Gregorčič in drugi dostojanstveniki. Konferenco je otvoril deželni šolski nadzornik visokorodni gosp. Anton vitez Klodič-Sabladovski najprej s kratkim nemškim, potem pa slovenskim in laškim govorom. Nemški je govoril tako-le: „V tem, ko pozdravljam v tej dvorani zastopnike častitega uči-teljstva v deželi, mislim, da smem v njihovem imenu izraziti čuvstva najudanejše zahvale, da ste počastili s svojo navzočnostjo tretjo deželno učiteljsko konferenco Njiju Prevzvišenosti gospod namestnik in gospod deželni glavar, kakor tudi častiti gospodje častni gostje. Ob jednem si dovoljujem zagotoviti visoke oblasti v imenu vsega učiteljstva v deželi, da bo, kakor doslej, tako tudi zanaprej zvesto iz-polnovalo svoje dolžnosti v zaupani mu službi, kakor tudi to, da se bo vedno držalo gesla: „Z Bogom za cesarja in domovino!" in se pri tem prizadevalo, to geslo vcepiti izročeni šolski mladini kot vodilo za prihodnje življenje" Potem je nadaljeval slovenski tako-le: Slavna gospoda! Pet in dvajset let je že preteklo, odkar je vdahnil novi šolski zakon ljudskemu šolstvu novo življenje. Naravno je torej, da zabilje-žimo danes, ko smo prišli, rekel bi, zopet do nekega majnika našega delovanja, k tretji učiteljski konferenci, napredek, ki ga je storilo šolstvo naše v prošlih 25 letih, pa da primerjamo, v kakem stanji je bilo 1869. in v kakem stanji je 1894. leta. Če hočemo prav soditi, kako se nam je šolstvo razcvelo, moramo pomisliti, da 1869. leta je stalo v deželi le 95 izključno šolskim namenom posvečenih poslopij, da je bilo le 100 rednih in vseh skupaj le 156 javnih šol, le 91 posvetnih učiteljev, le 25 učiteljic, da 56 vikarijatov ni imelo niti redne, niti pomožne šole, da je v vsakdanjo šolo hodilo le 50^/o na obiskovanje šole obveznih otrok; da so se učila ženska ročna dela le v 8 javnih šolah, da se je gojilo sadjarstvo le pri 11 šolah, da je bilo le 93 ponavljalnih šol, da je štelo državno učiteljišče, ki je bilo takrat v Gorici, le 27 dijakov in učiteljišče, ki so ga vzdrževale velečastite matere Uršulinke, le 6 gojenk. Od 69. leta do konca preteklega šolskega leta pa so sezidali okrajni šolski sveti, katerim gre za veliko požrtovalnost vsa čast in hvala, 56 novih, lepo urejenih, z novo opravo preskrbljenih šolskih poslopij in prezidali v šolske namene 50 hiš; sedaj štejemo v deželi 198 rednih šol, 220 posvetnih učiteljev, 127 učiteljic, vzgojenih večinoma v novem na štiri razrede razširjenem učiteljišči; sedaj imamo v Gorici državno učiteljišče s slovenskim in italijanskim oddelkom, ki je štelo lani 206 gojenk, v Kopru učiteljišče za Primorje, ki je štelo v treh oddelkih v slovenskem, hrvatskem in italijanskem 100 dijakov; v preteklem letu je hodilo v šolo 99°/o onih otrok, ki morajo po določbah šolskega zakona hoditi v vsakdanjo šolo. Ženska ročna dela so se učila v 141 javnih šolah; šolskih vrtov je bilo 80, nadaljevalnih tečajev 147, šolskih knjižnic 157. Te številke značijo velikanski napredek, katerega se sme veseliti vsak deželan, vsak prijatelj omike. Še večje veselje pa nas navdaja, če pomislimo, da, hvala Bogu, učiteljstvo naše deluje složno z učitelji verstva, da se trudi ne le glave razjasniti, ampak srca ogreti za dobro mladini, da jo odgo-juje v krščanskem duhu, v duhu, ki je vir prave omike in jo varuje gnjilobe. In tako je prav, častiti moji sotrudniki na polju ljudskega šolstva. Saj imate, kakor pravi Slomšek, srca mladine v svojih rokah, saj vam je skrbeti za boljšo prihodnost. Zarad imenitnosti Vašega poklica bodite mi torej, velezaslužni odposlanci Svojih tovarišev, srčno pozdravljeni! Bog daj, da bi bilo delo Vaše, namenjeno zboljšanju ne še povsem dobro urejenih nadaljevalnih tečajev in šolstva sploh v prid širni naši državi — saj vpliva blagostanje druge pokrajine na drugo — v prid prelepi, od stvarnika tako bogato obdarjeni naši deželi, v prid občini, v kateri vsak med Vami deluje, v prid družinam, ki Vam pošiljajo svoje otroke v nauke in v vzgojo. Ta presrčna želja moja se izpolni gotovo, če zrastejo učenci vsled Vašega nauka, vsled Vašega zgleda, zvesti veri, zvesti cesarju, zvesti domovini. Postavil sem pa zvestobo do vere na prvo mesto, ker vera je podlaga vsemu, ker brez vere ni sploh zvestobe, ni ljubezni, ni značaja, ni nravnosti. In kakor želim jaz, da naj Bog blagoslovi delo Vaše, tako Vas blagoslovljajo tudi družine, ki Vam izročujejo v vzgojo svoje otroke, in blagoslové Vas vesele, za lepe nauke, ki jih vsejete in vcepite v nežna srca mladine. „s.u « (Dalje prih.) Opravila v šolski drevesnici jeseni. jcfp) retečeni mesec nismo imeli v šolski drevesnici nič važnega opra-vila. Drevesca so nam zrasla, ako smo jih celo leto pravilno oskrbovali, da jih je veselje gledati. Sedaj bode prišla zima, zato mora skrben vrtnar kolikor možno paziti, da mu zima ne pokvari, kar smo celo leto z velikim trudom dosegli. Zgodnji sneg nam zamore drevesca polomiti in skriviti, zato vsakemu svetujem, naj v drugi polovici tega meseca odstrani vse listje raz cepljena drevesca; s tem je največja nevarnost odstranjena. Zemlja med drevesci naj bode lepo poravnana, da se ne nabira deževnica po jamah. Drevesca se jeseni nič ne obrezujejo, ampak se puste na miru do spomladi. Letošnji divjaki se konec tega meseca skopljejo, povežejo v šope in zakopljejo s koreninami na priležnem kraji. Ravno to se zgodi s tistimi pikiranci, koje mislimo po zimi in spomladi požlalitniti. Glavna skrb vsakega šolskega vrtnarja pa bodi, da si preskrbi dosti vsakovrstnega sadnega semena, da bo zamogel podlage sam doma vzgojiti. Kdor divjake kupuje, mora porabiti, kar dobi, doma si jih pa lahko toliko vzgojimo, da najlepše porabimo, a vse zanikerno odstranimo. Seme naj bode vsikdar od nežlahtnega sadja, ker žlahtno sadje ima navadno bolj občutljiv les. Pri divjaku je pa glavna stvar, da ima trpežen les. Seme lehko naneso učenci, za koje jim da učitelj nekaj šolskega blaga. Seme se hrani na zračnem suhem kraji do setve. Seje se najbolje konec tega ali v pričetku prihodnjega meseca. Sejemo vse, razven orehov in kostanja najraje jeseni. Orehi in kostanj se pa stra-tificujejo t. j. denejo se z vlažnim peskom pomešani v kak zabojček ali lonec in to se hrani v kleti, ali se pa zakoplje v zemljo kakih 20 do 30 cm globoko. Sadi se Še le spomladi, kadar vreme dopusti, ko so že vzkalili. Za sejalnico odločimo gnojno zemljo, potem jo vsaj 20 cm globoko prekopljimo in poravnajmo. Na prekopani in poravnani sejalnici napravimo v vrstah po 4 cm globoke jarke 25 cm narazen. Da nam pa jesenske setve miši ne pokončajo, moramo seme na to pripraviti. Vzame se ne preredek belež t. j. apnena voda. V to se strese seme in potem toliko pepela prisuje, da se vse posuši. Na ta način se prime vsake peške neka apnena in pepelnata skorja in ravno ta skorja je najboljši pripomoček, da nam jesenske sestve miši ne pokončajo. Tako pripravljeno seme posujemo ne pregosto po pripravljenih jarkih in z grabljami zasujemo. Ako imamo mešanec pri rokah, je dobro, da ga malo potresemo po zvršeni setvi. Sejalnice z frišnim gnojem gnojiti, pa nikdar ne smemo. Sejalnica se tudi lahko pokrije z brinjevimi ali smerekovimi vejami. Ako smo vse to zvršili, potem smo za letos z delom v vrtu dokončali. Kdor misli spomladi cepiti črešnje, ta naj si čepov preskrbi še pred mrazom, ker ravno črešnjevi cepovi najraje ozebejo. S tem smo dokončali najvažnejša opravila v šolski drevesnici, prihodnjo pomlad se hočemo pa pomeniti o z e 1 e n j a d a r s t v u. A. Li kožar. Avstrijsko šolstvo y 1. 1890. s posebnim ozirom na Kranjsko. (Dalje.) IED e'a^vno je bilo na avstrijskih ljudskih šolah učiteljev starih manj JpV kot 20 let l'3°/o, 20 -25 let 13-5°/o, 25 30 let 24-5°/o, 30-40 let 29-3°/o, 40—50 let 20-0°/o, 50-60 let 7'7°/o, več kot 60 let 3-8°/o; učiteljic manj kot 20 let 2'6°/o, 20-25 let 2P5°/o, 25 -30 let 28-9°/o, 30 40 let 30'4°/o, 40--50 let ll-9°/o, 50-60 let 3-8°/o in nad 60 let 0-9°/o; sploh pa: manj kot 20 let P5°/o, 20-25 let 15'0°/o, 25—30 let 25'3°/o, 30 40 let 29"5°/o, 40—50 let l8'5°/o, 50-60 let 7<0°/o, nad 60 let 3 2°/o. Na Kranjskem je učiteljev manj kot 20 let starih 0'0°/o, 20—25 let 2-4°/o, 25-30 let 29"9°/o, 30-40 let 25-8°/o, 40-50 let 26-0°/o, 50-60 let 12'7°/o, nad 60 let 3-2°/o; učiteljic je manj kot 20 let starih 0 c8°/o, 20-25 let 10-2°/o, 25-30 let 52-0°/o, 30-40 let 29-9°/o, 40-50 let 4'7°/o, 50—60 let l-6°/o, več kot 60 let 0"8°/o; sploh pa: manj kot 20 let 0 2°/o, 20-25 let 4-3°/o, 25-30 let 35'l°/o, 30-40 let 26-7°/o, 40-50 let 20'9°/o, 50 -60 let 10-l°/o, več kot 60 let 2 7°/o. Po mestih in trgih avstrijskih je učiteljev manj kot 20 let 98 ali 0'9°/o, 20-25 let 1320 ali ll-5°/o, 25-30 let 2513 ali 2P9°/o, 30-40 let 3422 ali 29-9°/o, 40-50 let 2602 ali 22-7°/o, 50-60 let 1039 ali 9'l°/o, več kot 60 let 463 ali 4"0°/o; učiteljic manj kot 20 let 61 ali l'4°/o, 20-25 let 841 ali 19"2°/o, 25-30 let 1309 ali 29-9°/o, 30-40 let 1474 ali 33-7°/o, 40-50 let 531 ali 12-l°/o, 50-60 let 138 ali 3-2°/o, nad 60 let 24 ali 0-5°/o. Po deželi je učiteljev manj kot 20 let 299 ali 1-4%, 20—25 let 3076 ali 14-6°/o, 25-30 let 5462 ali 25'8°/o, 30-40 let 6130 ali 29'0°/«>, 40 -50 let 3921 ali 18'60/o, 50—60 let 1471 ali 7-0>, več kot 60 let 765 ali 3-6°/0; učiteljic pa manj kot 20 let 131 ali 41°/o, 20-25 let 783 ali 24-7°/o, 25—30 let 873 ali 27*5>, 30—40 let 825 ali 26'0°/o, 40-50 let 368 ali ll-6°/o, 50—60 let 152 ali 4'8°/<>, več kot 60 let 42 ah P30/». Med posameznimi kronovinami je razdelitev učnih močij po stanu bistveno različna. Uzroki se ne dajo natančno dognati; tičati utegnejo deloma v etnografiških in ekonomiških razlikah posameznih kronovin, deloma v različnih, vsled kterih se dovoljuje, oziroma zabranjuje učiteljem in učiteljicam zakon, deloma tudi morebiti v prenizkih letnih prejemkih. Med šolami po mestih in trgih in med šolami po deželi razloček ni velik. Po mestih in trgih je učiteljev 36'8°/<> samcev, 60'6°/o mož, 2,6°/<> vdovcev; po deželi pa 36'I0/» samcev, 61,9°/° mož in 2'0°/o vdovcev; učiteljic pa po mestih in trgih 87"4°/o samic, 10*5°/« žena in 2"1 % vdov, po deželi 87-l°/o samic, 10-40/» žena in 2-5°/o vdov. Glede stanu so na Kranjskem štiri glavarstva brez učiteljev-vdovcev in ločencev, osem glavarstev je brez vdovelih in ločenih učiteljic, polovica glavarstev tudi brez omoženih. V obče je na Kranjskem razdelitev učiteljev po stanu zelo ista kakor v Avstriji sploh, učiteljic je pa relativno več samic in manje žena in vdov, kakor v Avstriji sploh. Službovanje na javnih ljudskih šolah sicer ni vezano na kako posebno veroizpovedbo, vender postane odgovorni vodja po šolski noveli le oni, koji ima vsposobljenost za pouk one veroizpovedbe, kteri po zadnjem petletnem povprečku pripada večina njegovih učencev. Razdelitev glede veroizpovedbe po avstrijskih kronovinah nam kaže sledeča tabela: Kronovine Število učiteljev veroizpovedbe Število učiteljic veroizpovedbe Število učiteljstva splob veroizpovedbe Nižja Avstrija Zgornja Avstrija Solnograška Štajerska Koroška Kranjska Primorska Tirolska s Preda Češka Moravska Šlezija Galicija Bukovina Dalmacija Sploh 4570 93(1 267 1451 503 408 531 1575 12261 4210 774 2359 45 259 30179 8 5 ■> 138 r 10 2 1413 150 46 88 4 17 429 92 283 41 330 31 79 2 17 4 226 1289 255 41 416 102 127 356 1177 146 i 511 81 1206 43 108 7176 157 3 164 57 14 7 7 21 11 119 5859 1191 308 1867 605 535 887 2752 13725 4751 855 3565 88 367 37355 8 5 2 1538 13 2 1577 89 10 18 43 1 157 50 89 9 20 486 1 2 306 42 357 149 2 15 38 86 2 38 15 345 Povsod so pri učiteljih in pri učiteljicah v ogromni večini rimski katoliki, le v Bukovini ne. Tri kronovine, med njimi tudi naša Kranjska druge veroizpovedbe pri učiteljstvu javnih šol sploh ne poznajo. Relativno je v Avstriji sploh med učitelji 92,6°/<> rimskih katolikov, 4 4°/o grških katolikov, 1 *3% evangeljcev, l'0°/<> grških orijentalcev, O70/o izraelitov, (M brezvercev in inovercev; med učiteljicami 95,0°/<> rimskih katolikinj, 2'2°/o grških katolikinj, 07°/o evangeljk, 04°/o grških orijen-talk, P6°/o izraelitinj, 0* 1 % brezverk in inoverk; sploh pa je med učitelj-stvom 93,1> rimsko-katoliške, 3 9°/» grško-katoliške. l"2°/o evangeljske, 09°/» grško-orijentalske, istotoliko izraelitske, 01 nobene ali pa kake druge veroizpovedbe. — Primerjava med učiteljstvom in prebivalstvom poveri nas privede do sledečega zaključka: Kronovine Izmed 100 učiteljev je Na 100 prebivalcev pride katolikov orijentalcev evangeljcev izraelitov drugih katolikov orijentalcev , > a 0 01 518 o-oi 001 Kranjska 100"- — — — 99-84 0-07 007 002 o-oo Primorska 98-13 011 o-ii 1.65 — ¡98-57 0-28 0-29 0-76 0-10 Tirolska s Predarl. 100- — — — — ¡99-53 0 00 0-37 0 08 002 Češka 98-60 — 1 13 0-27 — 96-17 000 2-18 1-62 003 Moravska 97-20 0 02 102 1-76 — ¡95-30 001 2-69 1-99 o-oi Šlezija 90-40 — 9-39 0-21 — 84-33 000 13-99 1-66 002 Galicija 98-99 004 0 17 0-74 0-06 87-65 0-02 0 65 11-66 0-02 Bukovina 22-70 68-76 4-50 3-37 067 ¡14-38 69-71 2-53 12 79 059 Dalmacija 89-78 10-22 — — — .83 36 16-51 007 006 o-oi Povprek 9701 0-89 1-21 0-86 0-03 ¡9106 2-28 1-82 4-79 005 Kvalifikacija učiteljskega osobja je lahko različna. Podlaga začasnemu nameščenju za podučitelja ali učitelja je zrelostno spričevalo, stalnemu nameščenju pa spričevalo o učiteljski v s p o -so bi j en ost i za občne ljudske šole. K stalnemu nameščenju za meščanske šole je treba spričevala učiteljski vsposobljenosti za meščanske šole; prvo se dobi po končanem učnem tečaji na pripravnici na podlagi dobro prebitega izpita, drugo po najmanj dveletnem, popolnoma zadovoljivem poučevanji na občnih ljudskih šolah, zadnje po najmanj triletnem popolnoma zadovoljivem poučevanji na občnih ljudskih šolah, obe po dotičnih izpitih ugodnega vspeha. E. L. (Konec prihodnjič.) Književnost. Marljiva tvrdka Giontinijeva v Ljubljani je izdala in založila zopet tri prav mične mladinske spise in sicer: 1.) Josip Freuensfeld: „Venček pravljic in pripovedek" (Drugi natis.) Cena 20 kr. — 2.) Davorin Tel-stenjak-FIegerič: „V delu je rešitev". Poučna povest. Cena 30 kr. — 3.) Anton Kosi: „Šaljivi Jaka". II. zvezek. Cena 20 kr. — Vse tri knjižice imajo poleg poučne vsebine tudi lično zvunanjo obliko ter so prav pripravne za šolarske knjižnice. Izvestij muzejskega društva za Kranjsko 4. sešitek t. 1. prinaša sledečo zanimivo tvarino: S. Rutar: Grobišče pri sv. Luciji blizu Tolmina (dalje), dr. F. Kos: Re-gesti k domači zgodovini (dalje), M. Slekovec: Pobirki iz dnevnika ljubljanskega škofa Hrena, M. S.: Tabor v šentjurski fari pri Grosupljem (s podobo) in male zapiske. — Člani muzejskega društva plačajo 3 gld. na leto. Slovensko-nemški slovar 13. sešitek, prinaša gradivo od besede „plotnica" pa do besede „ponašati". Slovanska knjižica priobčuje v 25 snopiču „Narodne pripovedke v Soških planinah". O temu podjetju pač ni treba več priporočilnih besedi, ker delo se samo priporoča. Kdor čita to knjižico le jedenkrat, postane ji gotovo naklonjen. Slovenske pesmi za štiri moške glasove. Zložil in slov. pev. društvu rNabreži na" udano poklonil H. Volarič, op. 10. Nadarjeni in marljivi naš domači skladatelj, čegar skladbe so se omilile vsem pevskim zborom po Slovenskem, je zopet obogatil glasbeno slovstvo z lepo zbirko čveterospevov in zborov za moške glasove. Lično natisnema zbirka obseza 13 raznovrstnih skladb. Nekatere izmed njih so tudi jako prikladne za čve-terospev. Nahajamo krepke koračnice, zdravico, več prav srečno po narodnem načinu zloženih liričnih skladb in končno šaljiv zbor. Vse skladbe se odlikujejo po prijetni melodiji, in ne težkem slogu, ki jih dela pristopne vsakemu pevskemu društvu. Ne dvomimo, da bodo v kratkem postale priljubljene točke slovenskih pevskih zborov, kakor je jedna izmed njih, ki nam je že znana, to je koračnica „Novinci". Cena 23 strani velike osmine obse-zajočemu zvezku je jako nizka 85 novč. s pošto. Naročuje se pri skladatelju H. Volarič v Devinu (Duino) na Goriškem. — Naj bi ljubitelji in gojitelji naše pesmi pridno kupovali to zbirko, da bi nas g. skladatelj čim preje zopet oradostil s kakim drugim delom. Cujemo, da namerava v kratkem izdati prepotrebno „Cerkveno pesmarico za šolsko mladino". Ta bi bila jako primerna, naj bi le kaj kmalu razgledala beli dan. Naši dopisi. Iz kranjskega okraja. ( Konfer encija. ) (Konec.) Sedaj so prišla na vrsto poročila. Gospod Fr. Luznar je poročal o podrobnem načrtu za slovniški pouk na jedno-razrednicab. Gosp. poročevalec je svoje poročilo hektografiral in 14 dni pred konferencijo razposlal vsem učiteljem na jednorazrednicah, da si je snov vsakdo lahko pregledal in na dan konferencije nasvetoval primerne spremembe. Gosp. poročevalcu je bilo torej treba dodati svojemu poročilu samo sem in tje kako pojasnilo. Da je bilo poročilo jako temeljito sestavljeno, nam svedoči, ker je vsem ugajal in mu nihče ni oporekal in nihče nasvetoval kake spremembe. Zato so pa tudi jednorazredničarji soglasno sklenili, da naj se ta načrt uradnim potem razpošlje, da se po njem poučuje. Gosp. predsednik se zahvali gosp. poročevalcu za obilni trud. O istem predmetu pa za dvorazrednice je poročal gosp. Girman. Žal, da tudi on ni posnemal gosp. Luznarja, da bi bil prej vse učitelje na dvo-razrednicah seznanil z načrtom. Ker ni bilo mogoče tako hitro slediti in iz samega či-tanja presoditi, jeli načrt tak, da bo moč poučevati po njem, postavilo se je poročilo raz dnevni red. Hektografiralo se pa bode do prihodnje konferencije in razposlalo, da se bo mogoče razgovarjati o njem. Kot tretje poročilo, prebere gosp. nadučitelj Kragl svoj sestavek: „Čemu in kako naj se pri šolski mladini vzbuja veselje do varčnosti". Povedal nam je, kako on z lepimi vspehi navaja šolsko mladino, da vlaga svoje prihranjene „h" v poštno hranilnico. Svojo nalogo je dobro rešil; učiteljstvo mu je pritrjevalo in gospod deželni šolski nadzornik mu izreče priznanje na lepem sestavku. — Potem je sledilo poročilo in volitev knjižničnega odbora. V stalni odbor so bili voljeni gg. Benedik, Kragl, Luznar in Bežek, zastopnikoma v c. kr. okrajnem šolskem svetu pa gg. Traven in Kragl. Volilcev je bilo 43; od teh je dobil g. Traven 37, g. Kragl 25 glasov, druge sta dobila gg. Režek in Jelene. S tem je bil dovršen dnevni red. Spominjajoč se 25 letnice novega šolskega zakona, na kojega temelji se naše ljudsko šolstvo tako lepo razvija, pozivlje nas gospod predsednik zaklicati Njega Veličanstvu presvetlemu cesarju Frančišku Jožefu I., koji nam je dal te postave, navdušeni „živio" in „slava". Ko se še predsednika namestnik g. J. Pezdič zahvali gosp. nadzorniku za njemu lastno spretno vodstvo konferencije, za-tvori se zborovanje. Gosp. učitelj Albrecht je nabral ta dan 46 K za učiteljski konvikt. L. Jelene. Z Dunaja. (Kolonija kranjskih učiteljev na Dunaji.) Zopet smo se letos zbrali skoro (razven dveh kronovin) iz vseli diuzih kronovin Cislajtanije učitelji v tečaj za deška ročna dela na Dunaji. Začel se je letošnji tečaj dné 17. mal. srpana. Vseh udeležencev je bilo 42 in sicer med temi nas je 8 Kranjcev (iz Kočevja 4), 2 Goričana; po posameznih kro-novinah je nadalje Čehov 6, Galičanov 4, Spodnje Avstrijcev 5, Moranov 8, Zgornje Avstrijcev 3, Štiroev 1, Tirolcev in Šlezijcev po 1, Predarlčanov 3. Po narodnosti se razdele sledeče: 6 Slovencev, 7 Čehov, 4 Polaki, 25 Nemcev. V torek dné 17. mal. srpana zbrali smo se vsi dospeli tovariši iz raznih pokrajin v šoli, kjer nas je sprejelo in pozdravilo učiteljsko osobje pod vodstvom g. Alex. Rissa. Ko nam je namignil g. Alex. Riss, predsednik društva, da je ta tečaj čisto neutralen, učiteljsko osobje neutralno in da naj tudi mi vsi toliko časa pustimo vso politiko doma in pred očmi imamo edino le pouk in ko nam je predstavil še g. Al. Bruhnsa, voditelja tečaja in drugo učiteljsko osobje, začeli smo točno ob 9. uri zjutraj poslovati. Slovenci smo se učili mizarstva in rezbarije, jeden kartonaže in jeden modeliranja. Delo nam je šlo prav dobro izpod rok. Vršilo se je vse točno in prav sistematično, od ložjega do težjega, od znanega do neznanega. Pouk je trajal od 7—11, oziroma 12 ure dopoludne, in od 2—5 ure popoludne. Dvakrat na teden je teoretičen pouk v omenjenih predmetih. Koliko lepih in znamenitih rečij se človek priuči tukaj, je težko povedati. Kdor je jedenkrat bil v tem tečaji, oni vé ceniti delo mizarjev, rezbarjev i. dr. V mizarstvu smo začeli delati navadne količke in nastave za cvetke, potem smo izdelovali raznovrstne lesne zveze in proti koncu smo se učili v likanji in barvanji s pajco. Pri rezbarstvu smo začeli v navadnem izrezovanji, potem globoki rez ter vporabe, končali smo z visokim rezom in različnimi vporabami. Ravno tako napreduje lepljenstvo in modeliranje sistematično. Učitelji so naši pravi kolegi. Tukaj lahko rečem, da marsikateri kranjskih učiteljev naj se gre učit na Dunaj prijaznosti in postrežljivosti. Prijaznost Dunajčanov je sploh znana po vsej Avstriji in kdor je poskusil njih uljudnost, lahko konštatira to in priznava, da marsikdo zvunanjih je še v marsičem oblica potreben. Vsaki dan od 5. ure ipopoludne naprej in ob nedeljah smo bili prosti. Ta prosti čas sino pridno vporabljali, da smo si znamenitosti Dunaja ogledail. Trudni smo, kolikor moramo biti. Kajti 7—8 ur na dan delati, mislim, toni šala. Zraven pa še taka vročina, da bi se kmalo stopili. Dne 25. mal. srpana je bilo 32 stopinj R. toplote na Dunaji. Potem je bilo boljše, ker je bilo nekaj dežja. Kakor rečeno, nobene prilike nismo zamudlii, da smo si v prostem času kaj ogledali. IVI i Slovenci smo si naslednje ogledali. Dne 20. mal. srpana smo bili v naravoslovnem muzeji, zvečer smo šli v dvorno gledališče. Dne 22. mal. srpana smo si ogledali cerkve in sicer smo bili pri sv. maši v votivni cerkvi, nadalje smo si ogledali cerkve sv. Štefana in dvorno kapelo, kjer smo slišali krasno petje. Popoludne smo se peljali v Schönbrun, ter si ogledali zverinjake. Dne 26. mal. srpana nas je peljal ob 4 uri popoludne g. mestni učitelj na Dunaji Wilh. Kopka, ki nas je poučeval v mizarstvu, v zavod za slepce v XIX. okraji, Hohe Warte. Tukaj smo videli, kako se slepci, koji so večinoma iz Galicije, učijo brati in pisati. Tamošnji učitelj g. Sigm. Laseh nam je iz prijaznosti razkazoval, razlagal in razkladal razne lepe reči, dela, koja so slepci v zavodu sami napravili in še napravljajo. Razlagal in pokazal nam je metodo, kako se slepci učijo brati in pisati. Res ganljivo je bilo poslušati in gledati, kako čvrsto, razločno so brali in pisali slepi v tem zavodu. O tem bi seveda še veliko pisal. Morda pri drugi priliki. Na večer smo se podpisali v „knjigo za ptujce", ter odšli proti domu. Dne 29. mal. srpana smo si ogledali akademijo znanosti. Popoludne smo šli v prater, ter si tu ogledali znamenitosti. Razstave zdaj ni bilo. Dne 1. vel. srpana obiskal nas je ter si ogledal naša dela c. kr. dvorni svetnik g. pl. Zeynek. Točno ob 9. uri stopil je v dvorano pozdravil nas prijazno, podal vsakemu posebej roko ter nekoliko besed z vsakim govoril. — Popoludne obiskal nas je g. Richter, kteri je lansko leto poučeval v mizarstvu (v tečaju). Dne 2. vel. ¡srpana smo imeli popoludne prosto, radi pogreba Njih c. kr. Veličanstva nadvojvoda Wilhelma, kteri je padel raz konja ter se ubil. Pogreb smo ogledali natančno. Natančneje o tem velikanskem pogrebu so gotovo prinašali drugi razni časopisi. Dne 5. vel. srpana smo bili v Belvederu in cesarski zakladnici. Popoludne smo se peljali na „Kahlenberg" (Stefaniewarte). Dne 6. vel. srpana od 1—2 ure popoludne smo ogledovali cesarske hleve in konje in druge reči, vozove itd. Dne 9. vel. srpana ob 5. uri popoludne smo skupno obiskali kolege v Neulerchenfeldu, med kojimi je jedin Slovenec g. Požar iz Trate pri Loki. 11. vel. srp. so nas obiskali kolegi iz Neulerchenfelda ter si ogledali našo šolo in dela. 12. vel. srp. dopoludne smo bili v dunajski mestni hiši, kjer se nahaja historični muzej v štirih velicih oddelkih, potem smo se podali v kapucinsko rakev, kjer so trupla umrlih iz cesarske ro-dovine. Popoludne so se nekteri peljali v „Klosterneuburg" in zvečer smo šli nekteri v dvorno opero. Ostale dni, kar smo jih še preživeli na Dunaji, porabili smo še za marsikatere druge znamenitosti. Tako smo si ogledali velikansko zbirko nadvojvode Franc Ferdinanda, kojo je nabral ter iz svojega potovanja okoli zemlje seboj prinesel. Ta zbirka, obstoječa iz raznovrstnih stvari: živali, oprave, orožja, rudnin itd., se nahaja v zgornjem Belvederi. Ogledali smo si še c. in kr. artilerijski arzenal, kjer se izdelujejo puške in topovi. Tu notri je tudi lep muzej s slikami, oblekami bojevnikov naše vojske in orožjem. Koliko smo še videli razven naštetega, skoro ni mogoče povedati. 18. vel. srpana je bila na Schinelzu vojaška parada. Ker je bil ta dan prost, smo si ogledali tudi to, a popoludne pa prater in razne zanimivosti, ponorame itd. Dasiravno je vstopnina večinoma prosta, ni treba misliti, da denarja ne primanjkuje. Nepričakovanih stroškov je obilo. Darovati je treba zmirom. Po trdem tlaku toliko časa hoditi tudi ni lahko. Da srno bili po toliki hoji in ogledovanji upehani, se samo ob sebi uine in treba je okrepčila. Veliko znamenitosti in vednosti smo si pridobili v tem kratkem času in končno izrekam v imenu tovarišev prisrčno zahvalo visokemu deželnemu odboru in slavni kranjski hranilnici, ki sta naklonila nam podpore, da smo mogli pomnožiti svoje znanje. Slava! Svetujem pa onim gg. kolegom, kteri se bodo prihodnje leto oglasili za ta tečaj, da svoje prošnje vlože kolikor mogoče zgodaj. Za Spodnjem Avstrijskem je ravno Kranjska prva dežela, ktera se najbolj zanima za delarne in to z uspehom. Ob jednem svetujem, da se Kranjci, vsaj večina, če je mogoče skupno vozijo na Dunaj in nazaj, ker si tudi med potom marsikaj lahko ogledajo, ter si stanovanja kolikor mogoče blizo šole preskrbijo. Ker mi je časa primanjkovalo, nisem mogel na drobno vsega opisati, zato vzemite, dragi tovariši, te malenkostne vrstice za dobro. Josip Petkovšek. I/, kamniškega okraja. (Okrajna učiteljska kon ferencija). Dne 5. mal. srpana je imelo učiteljstvo kamniškega okraja svoje uradno zborovanje v Mengši. Točno ob 8. uri otvori c. kr. okrajni šolski nadzornik g. L. Letnar s prijaznim nagovorom kon-ferencijo. V svojem nagovoru omenja, ko je pred 6 leti prevzel težavno nadzorniško delo, stavil si je nalogo, z vsemi močmi delati na to, da se povzdigne učiteljski stan. K povzdigi učiteljskega stanu je pa v prvi vrsti potreba vnetih in delavnih učiteljev. Da se število teh pomnoži, bila mu je vedno največja skrb. Učiteljstvo kamniškega okraja je delavno, kar se že vidi iz tega, da je po nasvetu g. nadzornika z veseljem se lotilo izdelovanja podrobnih učnih načrtov ter neutrudno delalo, da se je delo srečno in dobro izvršilo. Za vse izreka učiteljstvu najsrčnejšo zahvalo. Potem imenuje starosta učiteljstva, g. J. Messner-ja svojim namestnikom in prepusti zboru izvolitev dveh zapisnikarjev, katerim se izvolita gg. M. Kos in K. Inglič. Kot prva točka dnevnega reda bilo je poročilo predsednikovo. G. predsednik spominja se v svojem zanimivem poročilu najprej umrlega učitelja J. Ferlana, delavne moči ter pozove učiteljstvo, da v znak sožalja vstane, kar se zgodi. Nadalje omenja, da bodeta v kratkem zapustila dva vrla, delavna, za učiteljski stan vneta učitelja, gg. J. Janežič in L. Stiasny, naš okraj; njima izreka za njuno delovanje javno priznanje in zahvalo. Pri poročilu o knjižnicah omeni, da je uporabljevalo 24°/o vseh učencev (vsakdanje in ponavljavne šole) knjige. Šolski obisk se je, dasiravno že povoljen, to leto še posebno zboljšal; uspehi so prav povoljni, kar so storili podrobni načrti in pa hospitacije; liospi-tacije prav toplo priporoča. Dalje označi učne uspehe posameznih predmetov, kakor tudi pomankljivosti, ki jih je našel tu in tam pri pouku. Slednjič omeni, da je g. c. kr. okrajni glavar to leto obiskal nenavadno mnogo šol ter se o uspehih prav povoljno izrazil. Za predsednikovim poročilom poročal je g. L. Stiasny zelo obširno in zanimivo o stanji okrajne učiteljske knjižnice. Po poročilu nasvetuje g. Marolt, da skupščina izreče gosp. Stiasny-ju za obilni trud in požrtvovalnost pri vreditvi knjižnice priznanje in zahvalo, kar je skupščina z veseljem storila. Izmed naslednjih točk naj omenim temeljito sestavljeni referat g. V. Burnika. Kako se risa zemljevid šolske občine. ■ G. poročevalec omenja v uvodu svoje razprave, da v zemljepisji zato še ne dosegamo dosti povoljnih uspehov, ker nam nedostaja pripravnih učil in ker zemljepisje na prostem še premalo gojimo. Vsaj jeden del občine si morajo učenci v naravi ogledati in priučiti, potem bodo tudi na popirji razumeli. Izmed učil priporoča kot najpotrebnejše za čitanje zemljevidov kopijo katastralne mape, vsaj o vasi, v katerej je šola. Druga učila, katera bi morala vsaka šola imeti, da se postavi vže pri občini, tedaj takoj v pričetku, dober temelj čitanju zemljevidov, so očrt šolske sobe, očrt notranjih delov šolskega poslopja in risani, kakor tudi pridvižni zemljevid šolske občine. Za tem uvodom pokazal nam je g. poročevalec, kako se riše zemljevid šolske občine, posebno, kako se s pomočjo pantographa lahko izdela v večji ali manjši meri in kako se izdelujejo pridvižni zemljevidi. Na željo skupščine obljubil je g. poročevalec, da bo poslal svojo res izborno razpravo Uč. Tovariš-u v ponatis.*) O prenaredbi učnega načrta za realije za jednorazrednice, kateri se je sestavil iz načrtov posameznih skupin učiteljev-jednorazredničarjev, poročal je g. F. Marolt.. Po nasvetu g. Malenšek-a premenil se je načrt še toliko, da se tvarina nazornega nauka v nižji skupini po tednih ujema, t. j. da učitelj, ako hoče, lahko oba oddelka ob jednem nepo-srednje poučuje; premembe glede tvaiine bile so neznatne. O poročilu odbora za oceno otroških spisov je poročal g. V. Burnik; prišli so na vrsto samostojni nasveti in sicer stavil je g. F. Marolt naslednja: 1. Deželni šolski svet naj izda in založi ročne zemljevide občine, okraja, dežele in države v vporabo učencem ter stenska zemljevida Kranjske in Avstrije — vse v slovenskem jeziku. 2. Predložil je vzorec tiskovine, katero naj bi deželni šolski svet dal ponatisniti in bi služila vodstvom ljudske šole za medsebojno poročilo pri takih učencih, ki se preselijo v drugo šolsko občino; resoliciji je zbor pritrdil. Izmed čveterih volitev omenim le volitev dveh zastopnikov v c. kr. okrajni šolski svet za prihodnjo šestletno dobo, katerim sta bila izvoljena gg. Tomo Petrovec in Franc Trost. Po dovršenih volitvah ogovori g. predsednik še jedenkrat skupniščarje, zahvaljevaje se za pazljivost pri obravnavi posameznih točk vsporeda ter priporoča, da naj se učitelj-stvo vedno zaveda pri vsem svojem delovanji svojega vz"išenega stanu ter da vedno dolžnosti istega vestno izpolnjuje, da si tako pribori veljavo, kateri je naš presvetli vladar podal temelj se sedanjimi šolskimi postavami. S trikratnim „Slava" Nj. Veličanstvu presvetlemu cesarju za vrši zborovanje. Po končanem zborovanji imeli smo skupni obed v gostilni g. Levca. Pri obedu napije g. nadzornik slogi med učiteljstvom. Veseli ga, da je učiteljslvo kamniškega okraja tako složno in delavno. Obžaluje pa, da zgubimo dve posebno delavni moči g. J. Jane-žič-a in L. Stiasny-ja. G. J. Janežič zahvali se g. nadzorniku na laskavem govoru ter pravi, da je gotovo g. nadzornik največ pripomogel, da je učiteljstvo kamniškega okraja tako delavno ter izreka željo, naj bi bil še za dobo daljnih (i let imenovan našim šolskim nadzornikom. V to ime zadonel je trikratni navdušeni „Živijo" izvrstnemu šolniku in ljubljenemu nadzorniku. Peški. V e s t n i k. I mondan presv. cesarja se je vršil dné 4. t. m. v Ljubljani [»o navadnem običaji. V stolni cerkvi je bila slovesna služba božja. Po raznih družili cerkvah se je pa zbrala šolska mladina pod nadzorstvom učiteljstva ter goreče molila k Vsegamogočnemu: ,,Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja,, Avstrijo!" Osobne vesti. G. Ludovik Fettih-Frankheim. učitelj na trirazrednici v Knežaku je imenovan učiteljem na petrazrednici v Postojini. Začasno so nameščeni: g. Frančišek Borštnik, izprašan učiteljski kandidat, na 4. učnem mestu v Postojini; gdč. Antonija Augustin, pomožna učiteljica na c kr. občni ljudski in meščanski šoli za deklice v Trstu, na 4. učnem mestu v Vipavi; gdč. Pavla Kren, izprašana učiteljska kandidatinja na 3. učnem mestu v Knežaku; gdč. Marica Mahorčič, učiteljica v Poviru, na 2 učnem mestu v Šturji. G. Gorjup Alojzij, izprašan kandidat, je dobil začasno II. učno mesto na Trati. Preskušnje učne vsposobljenosti za občne ljudske in meščanske šole se bodo pričele v Ljubljani dne 5. listopada t. 1. Pravilno opremljene prošnje (glej Uč. Tov. t. 1. št. 8. str. 1271) za pripust k preskušnji je vložiti predpisanim pótein do dné 28. t. m. pri ravnateljstvu c. kr. izpraševalne komisije za občne in ljudske šole v Ljubljani. Popravek k št. 19. „Učit. Tov." str. 293. V „Razvrstitvi učnih ur" naj se bere v II. oddelku sredo popoludne od 2—3, drugé pol ure „Risanje" mesto „Pisanje". F. F. L. *) Prosimo. Ured. (¿osp. Flor. Kosman-u, učitelju y Krškem, podelilo je kupčijsko miriisterstvo privilegij za njegovo šolsko klop, na kar vse si. okrajne in krajne šolske svete, kakor tudi prijatelje šole nujno opozarjamo. Klop je sestavljena po najnovejšem zistemu in od hygienikov in tehnikov kar najbolje ocenjena; vsled tega pričakujemo, da jo slavni deželni šolski svet priporoči v napravo vsem šolam. Original je razstavljen v permanentni šolski razstavi v Krškem. Iz kamniškega okraja. 25. vinotoka bode zborovalo učiteljsko društvo tega okraja v Kamniku. Ob 10. uri dopoludne bode v Tunjicah maša za pokojnim učiteljem Ivanom Ferlanom in odkritje spominka, kateri mu je postavilo društvo. — Ob 2. uri popoludne zborovanje sè sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo blagajnikovo. 2. Volitev novega odbora. 3. Nasveti. Učiteljstvo naj se blagovoli tega zborovanja polnoštevilno udeležiti. — Učiteljem pevcem se naznanja, da se bode pri maši pela: „Črna maša v spomin Mart. Slomšeku", na grobu pa: „Blagor mu, ki se spočije". — Kdor želi not, naj se obrne na g. Tomana. Zaradi skupne pevske vaje naj se blagovole pevci zbrati napominjani dan ob 8. uri zjutraj v kamniški šoli. Cesar v Levovu. V Levovu so defilovali pred cesarjem učenci vseh ondotnih ljudskih šol. Bilo jih je okolo 7000. Ta prizor je jako razveselil Njegovo Veličanstvo, ki je rekel smehljaje, da je ta „parada" jedina svoje vrste. Cesar je prisostoval položenju zaključnega kamna vseučilišča in otvoritvi medicinske fakultete. — Ljudstvo je prirejalo Nj. Veličanstvu prisrčne ovacije. Za učiteljski konvikt je daroval g. Štefan Primožič, učitelj v Postijini 5 K. Hvala! Deželni šolski svèt štajerski je na predlog okrajnih šolskih nadzornikov sklenil, da se po ljudskih šolah risanke s pikami ne smejo več rabiti. Na goriško žensko učiteljišče je letos na novo vstopilo 34 slovanskih in 50 italijanskih pripravnic. Učiteljske spremembe na Tolminskem. G. J. Velikonja v Gerknein je šel na šestmesečni dopust; nadomešča ga g. Andr. Trebše iz Otaleža. V Cerkno pride tudi kandidat g. Ferdinand Kokole iz Kobarida. Na Beko-Police pride g. J. Jelinčič ml. V Otalež pride začasno g. J. Sattler, podučitelj v Tolminu, v Tolmin pa pride kandidat g-^Fr. Gruntar iz Kobarida. Na Ljubinj pride kandidat g. Ferdinand Kavs iz Bolca. Na Žago kandidat g. Franc Muznik iz Bolca in v Boleč gdč. Mar. Kutiansky. Tudi to ne gre. Neki madjarski ljudski učitelj je v svoji stiski, kako preživeti sebe in svoje pri majhni plači, pismeno prosil znanega umetnika v gladovanji, Succija, da mu javi recept svojega eliksira, da bi potein tudi on mogel pri svojem skromnem stanji dostojno gladovati. To je zvedel neki drugi ljudski učitelj, ki ga hoče poučiti, da je na krivem potu ter da tako gentlemansko gladovanje ni za ljudskega učitelja. Pisal mu je to-le pismo: „Dragi prijatelj! Vi ste Succija prosili za eliksir; na to se je ta umetnik v gladovanji gotovo sladko nasmejal, kajti tak eliksir ne more Vam ubogemu ljudskemu učitetju nič pomagati. Vzemimo, da ste v istih razmerah kakor jaz. Jaz imam štiri otroke a Vi jed-nega več ali manj ; jaz dobivam 300 gld. plače, pa tudi Vaša plača menda ne bode viša, ker sicer bi ne zahtevali eliksira. Sedaj Vam hočem dokazati, zakaj Vam eliksir ne more pomagati. Ako ste čitali o metodi, kako Succi gladuje, prepričali ste se lahko, da se je prej, nego je začel gladovati, baš obilo nasitil in izpil dve steklenici šampanjca. To ga je stalo po mojem računu najmanj 12 gld. Za svojega 30dnevnega postaje popušil Succi vsak dan 30 smodk, kar zopet, ako smodko računimo le po 2 kr., iznaša 60 kr. na dan ; v 30 dneh torej 18 gld. Po postu si je Succi zopet gospodsko omastil brado in gaje tako to 30dnevno gladovanje stalo skupno 42 gld. Ako bi pa Vi, spoštovani tovariš, s svojo obiteljo, kojo računimo na 5 glav, začeli le jeden mesec gladovati po Succijevi metodi, bi Vas to stalo 5krat 42 t. j. 210 gld.; ker dobivate le 25 gld. plače, zato ne morete — to je menda jasno — za samo gladovanje (ne gledé na druge hišne potrebe) izdati 210 gld. Uvideli boste torej, spoštovani gosp. tovariš, da je tudi tako umetno gladovanje predrago in da si ga ljudski učitelj privoščiti ne more. Gladujmo torej, dragi sodrug, tudi dalje kakor do zdaj, to je ceneje". Prebivalstvo v Rusiji. Po zemljepisnih učnih knjigah so števila o prebivalstvu Buskega carstva jako različna. Buski statistiški komité je nedavno razglasil posledke narodnega štetja v letu 1890. Prebivalcev je v Evropski Busiji v okroglem številu 102,000.000; med temi jih je v veliki kneževini Finlandski 2,200.000, Petrograd ma 956.226, Moskva 753469, Varšava 443.426, Odesa 304.000, Biga 175.322, Harkov 171.416, Kijev 165.561, Kazdin 139.915, Lodec 125.227, Saratov 122 829, Kišenjev 120.071 in Vilna 102.845 ljudi. S svojimi posestvi v Aziji ima Busija, koje prostor zavzema 1le suhe zemlje, do 120 milijonov stanovalcev. Zc. Učiteljskega društva kranjskega okraja občni zbor bode z običajnim dnevnim redom dne 2. listopada oh* 2. uri popoludne v Kranji. Simon Gregorčič, naš ljubljeni pesnik, je praznoval dne 14. t. m. 501etnico svojega rojstva. Bog daj še mnogo let! Relativna razdelitev avstrijskih gimnazij in realk. V Avstriji je gimnazij 12-29°/o nepopolnih in 87"7l0/o popolnih; realk 20250/o nižjih in 79'75°/o višjih; srednješolskih zavodov sploh 14'73°/o nepopolnih in 85'27°/o popolnih. Državnih gimnazij je 75'98°/o, deželnih 503°/o, mestnih 7"26°/o, druzih ll-73°/o; državnih realk 6836°/o, deželnih 20-25°/o, mestnih 5 06°/o, druzih 6'33°/o; državnih srednješolskih zavodov sploh je 73-64°/o, deželnih 9'69°/o, mestnih 6'590/o, druzih 10"08°/o. Po jeziku je gimnazij 5475°/o nemških, 22"9°/o čeških, 1341°/o poljskih, 8-94°/o raznovrstnih druzih; realk je 72 15°/o nemških, I7"720/o čeških, 10-13°/o raznovrstnih druzih; srednješolskih zavodov sploh je 60 08°/« nemških, 21-32°/o čeških, 10-852/o poljskih in 7"75°/o raznovrstnih druzih. E. L. Koliko je bilo lani v Avstriji realk, kdo jih vzdržuje in kakošne so po poučnem jeziku.' V Avstriji smo imeli lani 79 realk; 16 nižjih in 63 višjih; 54- državnih, 16 deželnih, po 4 mestne in zasebne, 1 zakladno; 57 nemških, 14 čeških. 4 poljske, 3 laške in 1 srbsko-hrvaško. 21 na Češkem, 16 v Nižji Avstriji, 15 na Moravskem, po 4 v Tirolski s Predarlsko, Primorski, Galiciji in Šleziji, 3 na Štajerskem, po 2 v Zgornji Avstriji in Dalmaciji, po 1 v Solnograški, Koroški, Kranjski in Bukovini. Z lanskim šolskim letom se je preosnovala jedna realna gimnazija v višjo realko, štiri realke so se pa sukcesivno razširile. E. L. Zahvalo „Narodni Šoli" za mnogo šolskega blaga izrekajo šolska vodstva v Kamni Gorici, v Goricah in v Kolovratu. Uradni razpisi učiteljskih služeb. Št. 686 o. š. s. V črnomaljskem šolskem okraji razpisane so naslednje učiteljske službe v stalno oziroma začasno nameščenje in sicer: 1. Služba učitelja na jednorazrednici v Ra-dovici z letno plačo 500 gld., doklado 30 gld. in prostim stanovanjem. 2. Služba učitelja-voditelja na jednorazrednici vBožakovem z letno plačo 450 gld., doklado 30 gld. in prostim stanovanjem. Šola ima velik, lep vrt za trto-in sadjerejo. 3. Služba učitelja-vodi-telja v Gribljah z letno plačo 450 gld., doklado 30 gld. in prostim stanovanjem. 4. Drugo učiteljsko mesto na dvorazrednici v Vinici z letno plačo 450 gld. in prostim stanovanjem. Za to službo tudi lahko učiteljice prosijo. Prošnje naj se vlagajo predpisanim potom do 15. listopada 1894 pri c. kr. okr. šolskem svetu v Črnomlji. C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlji, dne 8. vinotoka 1894 Št. 732 o. š. sv. Drugo učno mesto na dvorazrednici v Velikem Gabru s prijemki 4. plačilnega razreda in prostim stanovanjem je z drugim polletjem tekočega šolskega leta stalno namestiti. Pravilno opremljene prošnje je predpisanim potom do zadnjega listopada t. 1. semkaj vlagati. C. kr. okrajni šolski svet v Litiji, dne 8. vinotoka 1894. Listnica, upravništva. Gg. naročnike opozarjamo, da smo nastopili že zadnje četrtletje. Vsakdo ve, kaj to pomenja! Spominjajte se „učiteljskega konvikta" pri raznih prilikah in zborovanjih! ** «Učiteljski Tovariš» izhaja na 1 V* poli male osmerke 1. in 16. dan vsakega meseca; ako je pa na. ta dan nedelja ali praznik, izide dan poprej ali pa dan pozneje. — List stoji za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. Udje «Slovenskega učiteljskega društva» plačajo na leto 2 gld. naročnine in 1 gld. udnine Spisi naj se blagoizvolijo pošiljati uredništvu v Ljubljani, Šubičeve ulice št. 1 ; naročnino pa prejema gospod A. Kecelj v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 2. Vse pošiljatve naj se pošiljajo frank o. Izdavatelj in lastnik: Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani. Tisek R. Miličeve tiskarne v Ljubljani.