IX. LETNIK
9. ST.
mm* m- m. jm	SEPTEMBER 1968
skupki O ST
(^tosiCo- szd£ tjuj&tjcxna. w\Dsije-|io£|e
Občinska skupščina o kmetijstvu
OBČINSKA SKUPŠČINA BO V JESENI PONOVNO OBRAVNAVALA POLOŽAJ KMETIJSTVA V OBČINI — KAJ JE UGOTOVILA KOMISIJA — TAM KJER SO RAZMERE NAJTEŽJE BO TREBA HITRO UKREPATI.
Težak položaj, v katerem je že dalj časa slovensko (in jugoslovansko) kmetijstvo, narekuje izredno dejavnost in pozornost vseh odločujočih dejavnikov, ki lahko kakorkoli na vseh ravneh rešujejo najaktualnejše probleme tako v družbenem kot privatnem sektorju kmetijstva.
Nedavna kriza v izvozu živine je široko odprla pregrado, za katero so se že dolgo časa nabirali problemi, ki so bili rezultat vsakodnevnih napak, pa tudi sistemsko nepravilnih rešitev in izvajanj.
O problematiki kmetijstva in gozdarstva v občini je pred počitnicami razpravljala tudi občinska skupščina. Gradivo skupščine zajema informacijo o stanju v celotnem kmetijstvu na področju naše občine. Zal moramo ugotoviti, da to
tijstvu skupščina v zadnjem letu ni sistematično razpravljala, oziroma problematiko in kompleksno reševala. Izjema je bila razprava o družbenem sektorju kmetijstva, ki je lansko leto zašlo v finančne težave. Vsa ta leta pa so se kopiči-
6.852 ha obdelovalnih površin in 7.487 ha gozda. Od tega odpade na družbeni sektor 22%; celotno kmetijstvo pa je v letu 1967 ustvarilo 20 % vsega narodnega dohodka v občini. Že površen pregled zasebnega (Nadaljevanje na 6. str.)
Na slavnostni seji občinske skupščine občine Moste—Polje 6. julija letos so odborniki soglasno sprejeli sklep, da se 27. april praznuje kot občinski praznik. Na seji je utemeljitev predloga prebral predsednik občinske konference SZDL Anton Nanut
gradivo ni bilo pripravljeno tako, da bi na njegovi podlagi lahko sprejeli ustrezne sklepe. Vzrokov za to je več, med njimi tudi ta, da o celotnem krne-
li problemi v zasebnem kmetijstvu, ki jih bo treba v prihodnje organizirano reševati.
V naši občini je nekaj nad 5 % kmečkega prebivalstva s
DVAJSET TON 18 m VISOKO
Nov premični žerjav v Javnih skladiščih
V Javnih skladiščih so pred dnevi dobili velik premični žerjav. Z njim bodo lahko dvigovali do 20 ton težke tovore. Žerjav so izdelali v tovarni Belatti v Genovi. Javna skladišča pa bodo žerjav tudi izposojale.
Sicer imajo v Javnih skladiščih premični žerjav iste znamke že dalj časa, vendar ta lahko dvigne tovor le devet metrov visoko, kar pa za nemoteno delo v Javnih skladiščih ne zadošča. Zato so se odločili za novo dvigalo, ki ima daljšo dvižno gred in lahko vzdi-
guje tovore do 18 metrov visoko.
Prvič so novi žerjav preizkusili prejšnji teden, ko so v tovarni Volnenka dvignili nov 3,5 ton težak pletilni stroj. Tega stroja zaradi teže in ozkih stopnic drugače ni bilo moč spraviti v drugo nadstropje.
Novega žerjava pa sicer še nekaj dni ne bodo mogli uporabljati. Te dni so odkrili manjšo tovarniško napako. Iz Genove pa je že prispel strokovnjak, ki bo v kratkem odpravil okvaro.
Preberi tudi...
■fr Načrt izgradnje industrijske cone 2. str.
•sV Učni uspehi na šolah 4. str.
•fr Noč z dežurnim zdravnikom 5. str.
Kmetijstvo 6. str.
•fr Juhe Knorr 7. str.
fr Vse o športu 8. str.
Obsojamo okupatorje
V četrtek, 22. avgusta je bila sklicana razširjena seja izvršnega odbora občinske konference SZDL Ljubljana Moste Polje. Na seji so se dogovorili o konkretnih akcijah in nalogah, ki stojijo pred družbenopolitičnimi organizacijami v občini v zvezi s trenutno mednarodno situacijo in vdorom sil varšavskega pakta v Češkoslovaško. Menili so, da naj bi podobne razširjene sestanke čimprej sklicali tudi v vseh krajevnih organizacijah SZDL, delovnih kolektivih, (kjer še niso bili), mladinskih aktivih,
osnovnih organizacijah ZK, krajevnih organizacijah ZB in podobno.
Vsi razpravljavci so bili tudi enotni o tem, da je treba tako moralno kot materialno podpreti prizadevanja organizacije rdečega križa, ki zbira sredstva za pomoč češkoslovaškim državljanom, ki jih je okupacija njihove domovine zatekla pri nas.
O vseh navedenih vprašanjih in naših trenutnih nalogah je tam obširno govoril tudi član predsedstva republiške konference SZDL BORIS MIKOŠ.
Letos 8000 metrov novega asfalta
Rekonstrukcija cest poteka po programu
Gradnja, rekonstrukcija in modernizacija komunalnih objektov in naprav v letošnjem letu poteka v skladu s programom, katerega je sprejela skupščina.
Program komunalnih del zajema gradnjo, rekonstrukcijo in modernizacijo občinskega cestnega omrežja, gradnjo in modernizacijo javne razsvetljave, gradnjo vodovodov in kanalizacije.
Za ta dela je na razpolago 2,890.591,92 N dinarjev sredstev, in sicer:
1,669.467,50 din iz sredstev prispevka za skupno uporabo mestnega zemljišča,
552.424,42 din iz sredstev cestnega sklada,
468.700.00	din iz proračunskih sredstev,
200.000.	00 din iz sredstev rezervnega sklada; od tega bo porabljeno:
2,121.891,92 din za ceste,
408.700.00	din za vodovode,
300.000.	00 din za javno razsvetljavo in 60.000,00 din za kanalizacijo.
S temi sredstvi bo v tem letu rekonstruiranih in asfaltiranih približno 7.200 tekočih metrov ali 53.000 m2 občinskih cest in ulic ter asfaltiranih prek 10.000 m2 pločnikov.

i»
d
Do sedaj so že zaključena dela na Kajuhovi in Kavčičevi cesti z avtobusnim obračališčem, asfaltirane so Proletarska cesta, Partizanska, Vzajemna in Tovarniška ulica ter občinske ceste v Dolskem, cesti Podlipoglav—Sostro in Fužine—Zaloška cesta v skupni dolžini 5.700 tekočih metrov ter prek 10.000 m2 pločnikov na Kodeljevem.
Krajevna skupnost Polje je s svojimi sredstvi uredila in asfaltirala krajevno cesto med Zaloško in Rjavo cesto, krajevna skupnost Zadvor pa cesto Zadvor—Zadružni dom v skupni dolžini prek 800 metrov.
V naslenjih mesecih bodo rekonstruirane in modernizirane še Avsečeva ulica, Štepanjska cesta in v Zalogu cesta od šole do mostu. Za ta dela že dokončujejo dokumentacijo, tako da bo z deli mogoče začeti že v mesecu septembru. Prav tako bodo v naslednjih dneh začeli tudi z nasipavanjem in odvodnjavanjem ceste iz Dolskega v Klopce.
Za popravilo cest, poškodovanih zaradi neurja v juniju, je bilo porabljenih 140.000 dinarjev, ki jih je občinska skupščina na svoji seji odobrila iz rezervnega sklada. Od tega je bilo porabljenih samo za cesto Besnica—Podgrad 8 milijonov. Vse ceste so usposobljene za normalni promet.

\

c
<*
i'
i'
c
Za redno vzdrževanje občinskih cest in ulic je bilo |i v tem letu porabljenih že 700.000 dinarjev, kar je pred- (i |i vsem posledica neugodne zime in je bilo treba ceste ,i (i prekomerno obnavljati.	,1
Stremeti bomo morali za tem, da se bo tak tempo I' modernizacij in rekonstrukcij nadaljeval tudi prihodnja (' I1 leta, kar bo omogočilo, da bodo v prihodnjih treh ali d i1 štirih letih rešeni glavni cestni problemi v občini. Pri I' I1 tem lahko pomagajo tudi občani sami s samoprispevki, l1 I1 kar posebno dokazuje primer v Podlipoglavu in Sadinji I1 I1 vasi. Za rekonstrukcijo ceste iz Sostrega v Podlipoglav, (' ki je stala 560.000 din, so občani s samoprispevkom in I1 (' prispevki nekaterih delovnih organizacij zbrali 100.000 I1 f dinarjev, kar nedvomno pomeni znaten prispevek.	I1
Že v septembru in oktobru bodo pripravljali v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi program rekon- f ' strukcij cest za prihodnje leto, kar bo omogočilo, da '
J: se prek zime lahko pripravi tudi potrebna tehnična 1: i dokumentacija in takoj spomladi začne z delom, kar * je deloma uspelo tudi že letos.	1
#
Načrt izgradnje
industrijske cone v
Mostah
V SEPTEMBRU BO JAVNO RAZGRNJEN NAČRT IZGRADNJE INDUSTRIJSKE CONE V MOSTAH. DA BI O TEM ZVEDELI VEC, SMO POPROSILI INŽ. STANETA MIKUŽA, DA NAŠIM BRALCEM POVE O TEM NEKAJ VEC.
Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje je lani sklenila pogodbo z Ljubljanskim urbanističnim zavodom za izdelavo regulacijsko zazidalnih načrtov industrijskih in servisnih zazidalnih otokov na območju industrijske cone v Mostah.
Regulacijsko zazidalni načrti so v zadnji fazi obdelave in predvidevamo, da bodo javno razgrnjeni na vpogled vsem de-
mo v času od oktobra do decembra tl.
Regulacijski zazidalni načrt industrijske cone Moste bo javno razgrnjen predvidoma v mesecu septembru. Kot je razvidno iz načrta, le-ta predvideva gradnjo v etapah. Povejte nam, kaj vsebujejo te etape, predvsem pa prva?
Taka urbanistična obdelava zazidalnih otokov, servisnih in industrijskih, kot realizacija
obdobje sedmih let, predvidoma do leta 1975.
Načrtovanje in programiranje industrijske cone mora stalno spremljati družbeni razvoj in se mora tudi stalno prilagajati vsem nastalim razmeram. Vendar pa naj bi načrti predstavljali v posameznih etapah čim konkretnejše operativne dokumente posebnega pomena. Obravnavani načrti za prvo etapo naj bi s svojo vsebino predstavljali podlago za izdelavo lokacijske dokumentacije za posamezne objekte ali naprave ali pa večjih zazidalnih ureditev v območju obdelane cone.
— površine za železniške naprave, naftovode, daljnovode, plinovode, toplovode in zelene površine.
Spomeniško varstvo ščiti stanovanjski kompleks med Tovarniško ulico, Zvezno in Bazoviško ulico, ter področje ob žici partizanske Ljubljane.
Naše bralce bo verjetno zanimalo, kakšna je v načrtu predvidena ureditev prometnega omrežja v Mostah in približno kdaj lahko pričakujemo, da bo ta del načrta uresničen?
Celotno cestno mrežo delimo na medmestni in mestni cestni sistem ter na interni cestni
den za večjo rekonstrukcijo (MM 2-1, MM 2-2, MP, 1-1 MP 1-2). Osrednji del (MP 2) v pretežni meri ohranja sedanjo namembnost. Vzhodni del (MP 3) obsega dosedaj proste površine, ki so skoraj v celoti določene za nove namembnosti.
Po dosedanjih študijah bo možno računati v industrijski coni Moste z ok. 25.000 delovnimi mesti na ok. 250 ha površine. V industrijski coni Moste so glede na dane in projektirane razmere dobri pogoji za razvoj lahke, predvsem pa srednje težke industrije, skladišč za preskrbo mesta in
Pojasnilo k fotografiji, ki prikazuje načrt izgradnje industrijske cone v Mostah:
MM 2—1, MM 2—2 A, so površine za mestne javne službe in naprave. MP 1—1, MP 1—2 in MP 3 pa so površine za proizvodne, skladiščne in servisne dejavnosti
lovnim organizacijam in občanom letos septembra.
Zaradi pomembnosti izdelane urbanistične dokumentacije za celotno mestno področje Ljubljane bo načrt istočasno razgrnjen v poslopju občinske skupščine Moste-Polje in mestnega sveta Ljubljana.
Potrditev in sprejem izdelane dokumentacije predvideva-
teh načrtov, torej izgradnja, naj bi na območju industrijske in servsine cone v Mostah potekala etapno v skladu s predvidevanji urbanističnega programa GUP vse do leta 2.000.
Izdelani regulacijsko zazidalni načrti vsebujejo predloge in predvidevanja za realizacijo načrtov v prvi etapi.
Prva etapa naj bi obsegala
Navedite prosim pomembnejše nezazidljive površine in objekte, ki so pod spomeniškim varstvom?
Na območju industrijske in servisne cone Moste so zaščitene naslednje nezazidljive površine :
— površine za avtocestni, primarni in sekundarni mestni sistem,
BODOČI CENTER A\OST
Skupščina naše občine je sprejela na eni svojih prejšnjih sej urbanistične pogoje za center soseske MS 1 — Moste, ki naj bi obenem postal tudi poslovni, kulturni in trgovski center vzhodnega dela Ljubljane in naše občine. Zazidalni načrt ali urbanistične pogoje, kot nosi ta dokument uradni naziv, je izdelal dipl. inž. arh. Mirko Mrva na Ljubljanskem
urbanističnem zavodu. Občinska skupščina je skupaj s podjetjem za urejanje stavbnih zemljišč, sosesko in gradbenim podjetjem Pionir naročila izdelavo projektne naloge, iz katere bo razvidna arhitektonska obdelava predvidenih objektov ter podrobnejša zunanja ureditev centra. Vse pridobljene rešitve bodo služile za izdelavo glavnih projektov
zgradb. Center bodo gradili etapno. V prihodnjem letu je predvidena izgradnja oziroma začetek gradnje in priprava zemljišča za pošto, banko, 12-etažni stanovanjski blok in tržnico.
Območje centra omejuje Zaloška in Pokopališka cesta, Rojčeva ulica in Proletarska cesta. Razporeditev objektov je razvidna s slike — makete.
LEGENDA	4
1	— VISOKI STANOVANJ-
SKI OBJEKT;
2	— BANKA;
3	— POŠTA;	5
—	DRUŽBENE IN KULTURNE DEJAVNOSTI (KINO, PREDAVALNICE, KNJIŽNICA);
—	TRŽNICA;
6	— TRGOVSKA HIŠA;
7	— SPECIALIZIRANE TR-
GOVINE;
8	— RESTAVRACIJA, KA-
VARNA;
sistem, ki se na prvega priključuje.
Za tekoč in nemoten promet industrijskih, servisnih ter skladiščnih površinah industrijske cone je pomembna predvsem povezava, potek, značaj in zmogljivost celotnega cestnega omrežja na tem območju. V zahodnem delu industrijske cone je osnovana perspektivna cestna mreža na že obstoječem omrežju, v vzhodnem delu so pa predvideni novi poteki cest.
Za industrijsko cono sta bistvenega pomena predvsem režim in sistem priključkov na avtocestni sistem.
Nadalje so cestni sistemi razdeljeni v več kategorij, od katerih so za industrijsko cono pomembnejše predvsem servisne ceste, ki povezujejo interni promet z ostalo mestno cestno mrežo, in lokalne interne ceste, katerih število je praktično neomejeno in zagotavljajo dostop do vsake perspektivne parcele.
Važno je zagotoviti zadostno število parkirnih mest za transportna vozila in zadostno tirno mrežo s priključki, glede na možno izrabo zemljišč, spremenljivost delitve parcel in fleksibilnost cone.
Vlogo primarnih mestnih cest, ki bosta zagotavljali varen in hiter mestni promet v mestnem delu Most, bosta prevzeli rekonstruirani Zaloška in Šmartinska cesta. Križišča bodo nivojska, semaforizirana in situirana v takih presledkih, da bo omogočena izraba »zelenega vala«.
Časovno bi izgradnjo vseh teh naprav težko opredelili, vendar lahko pričakujemo, da bo v prvi etapi (sedem let), prišlo do pomembnejših realizacij. (podvoz na Kajuhovi cesti ...)
Kako je v načrtu predvidena funkcionalna razčlenitev in razporeditev površin?
Večji del površin obravnavane industrijske cone Moste je namenjen za proizvodne, servisne in skladiščne dejavnosti, zahodni del te cone pa za sorodne dejavnosti mestnih javnih služb in naprav (skladišča, komunalne službe in servisi).
Zahodni del cone je predvi-
komunalnih služb. Ugodne razmere ustvarjajo klima, odlična nosilnost tal, predvidena cestna mreža, železniške naprave, komunalne naprave, energetske možnosti, bližina mesta, izoliranost itn.
V	regulacijsko zazidalnih načrtih je prikazan tudi sistem delitve in širjenja parcel ter možnosti prometnega napajanja teh zemljišč.
O vseh podrobnostih bodo občani in delovne organizacije lahko seznanjeni ob razgrnitvi in potrjevanju načrtov.
V	koliki meri upošteva načrt skrb za rekreacijo in zaščito zdravja delovnega človeka (zelene površine, športni objekti, odprava smradu, saj, dima in drugih zdravju škodljivih snovi?
Sestavni in obvezni del regulacijsko zazidalnih načrtov industrijske cone bodo tudi pravilniki, ki bodo predpisovali vse potrebne zaščitne mere s stališča zaščite delovnega človeka, njegove okolice itn.
V	načrtih so projektirani široki zaščitni zeleni pasovi ob mejah posameznih con, rezervati cest, daljnovodnih napravah, koridorih itn.
V	teh širokih zelenih pasovih — predvsem v zahodnem osrednjem in vzhodnem pasu — so predvideni športni objekti, rekreacijske površine, družbeni objekti itn.
Vse te zelene površine bo treba ozeleniti in zaščititi kot neobhodno potrebne filtre za vzdrževanje mikroklime in dušilce hrupa, saj, smradu, dima itn.
Manjše predlagane zelene površine so tudi v samih conah ob cestah, pešpoteh, kolesarskih stezah, v katerih je predvidena izgradnja rekreacijskih objektov ter objektov družbene prehrane.
Na izbiro in velikost teh površin vpliva in je odločujočega pomena izbira vrste industrije in njena zmogljivost. Vsekakor bo treba pri nadaljnjem razvoju industrije in sanaciji že obstoječe z veliko mero posluha paziti na te tako važne dejavnike za delo, ustvarjalnost in zaščito delovnega človeka.
POGOVORI S ČLANI ČETRTNIH KOMITEJEV ZK
Odpravljati vzroke, ne posledice!
Reorganizacija ZK je postavila eno bistvenih nalog ne-posrednejše sodelovanje članstva pri ustvarjanju politike in prav tako aktivno udeležbo pri izvrševanju ciljev in nalog. Komunisti morajo biti nosilci najnaprednejših koncepcij, za katere se morajo tudi bojevati, da se uveljavijo. To pa bo mogoče samo v nenehnem angažiranju v neposrednem okolju in pri doslednem reševanju problematike.
Ta usmeritev se odraža tudi v delu vseh treh četrtnih komitejev v naši občini, ki so v manj kot enoletnem obdobju na sejah komisij in na četrtnih konferencah obravnavali vrsto aktualnih vprašanj. Komunisti v naši občini se zavedajo, da morajo čimhitreje in pravilneje reševati obstoječa nasprotja in napake, da se bodo čimhitreje in čimbolj čutili pozitivni do reforme in s tem seveda tudi reorganizacije ZKS.
Nekaj članov četrtnih komitejev smo prosili, naj povedo svoje mnenje o nekaterih pojavih v naši družbi in kaj pričakujejo od bližnjega VI. kongresa ZKS.
ZK SE MORA S SVOJIM DELOM ODPRETI NAVZVEN!
Pavle KUNC, sekretar četrtnega komiteja Moste-Kode-Ijevo, stalno poudarja, da se mora ZK odpreti navzven in da bi morali te procese člani vsakodnevno realizirati:
' a
Nenehni razgovori med štirimi stenami, načrtovanje raznih akcij, ki jih opravimo ali pa tudi ne, in namen in cilj moderno organizirane in ideološko visoko razvite organizacije. Zato naj se člani stalno izpopolnjujejo v znanju in razumevanju novejših tokov družbenega razvoja. Tako oboroženi naj se vključijo v delo družbenopolitičnih in drugih organizacij. Predvsem bi se moral čutiti njihov vpliv pri mladini. Mesto člana ZK niso samo politične organizacije in samoupravni organi, kjer so zaposleni, pač pa bi se morala njihov vpliv in delovanje čutiti predvsem na terenu, kjer žive. Vključevanje članov v upravne odbore športnih telovadnih, kulturnih in drugih društev naj bo dolžnost članov ZK. Seveda se komunisti v ta društva lahko vključimo le kot delovni in ne kot častni člani, ki se jih vidi le enkrat na leto — največkrat na občnem zboru društva. Takih članov niti društvo niti članstvo ne bo sprejelo. V teh društvih člani lahko z osebnim zgledom več prispevajo k ugledu naše organizacije kot na najrazličnejših sestankih, ki so poleg tega v glavnem slabo Pripravljeni in na njih komunisti na dolgo in široko ponovno razlagajo svoje poglede, ki ne morejo kaj več prispevati k prepotrebni akciji v naši družbi. Na žalost pa mnogokrat ocenjujemo člane ZK še
vedno po tem kolikokrat se udeleže sestankov, kako na njih aktivno razpravljajo.
Do sedaj se še ni zgodilo, da bi klicali člane ZK na odgovornost, če na njegovem terenu delo raznih športnih in kulturnih organizacij, ki delujejo z mladino, ni uspešno. Resnica je, da tem organizacijam primanjkuje osnovnih sredstev, še bolj kruta resnica pa je, da jim primanjkuje predvsem ljudi, ki bi bili pripravljeni za njih nekaj žrtvovati.
BODOČNOST PRIPADA
vzgoji Človeka
Slavko GERLICA, urednik tovarniškega časopisa v Saturnusu.
Kot član zveze komunistov se srečujem s problemi predvsem na dveh področjih: na področju krajevne organizacije kot član četrtnega komiteja Polje in v Saturnusu, kjer sem sekretar osnovne organizacije. Problemi so na zunaj različni, v bistvu pa enaki. ZK bi morala biti bolj kadrovska kot množična — s tem bi rad povedal vse. Delo četrtnega komiteja in konference bi bilo lažje, če bi bile osnovne organizacije resnično delavne. Tako pa so nekatere popolnoma neaktivne in le nekaj jih resnično živi — takim pa je za še višji razvoj delavnosti v hudo breme splošno povprečje aktivnosti.
Problem aktivnosti ni v večjih gospodarskih organizacijah, kjer je samoupravljanje na zadovoljivi višini in so delavci seznanjeni z dogajanji v podjetju. Člani, ki so aktivni v delovni organizaciji, aktivno delujejo tudi na terenu in na drugih področjih. Problem neaktivnosti ali navidezne aktivnosti je predvsem tam, kjer ni delavstva-proletariata v pravem pomenu besede. Tu mislim manjše delovne organizacije in zavode, šolstvo, zdravstvo, institute itn.
Namesto da bi se manj, se naša družba vedno bolj deli na delavce, uslužbence, nameščence in podobne sloje, kar se čuti tudi v ZK. Zato menim, da smo preveč površno ocenjevali ljudi, ki so zasedali odgovornejša mesta v delovnih organizacijah, skupnosti, samoupravnih in političnih organih. Zanemarili smo tudi družbeno kontrolo. Problemov imamo mnogo, zato je naša prva naloga odstraniti vzroke, ki probleme povzročajo; to pa so
ljudje in njihova miselnost. Pravimo, da je naša bodočnost v človeku. Zato nikakor ne morem razumeti našo splošno družbeno malomarnost do pedagoških delavcev in do vzgoje na sploh. Menim, da bi morali Diti delavci, ki se na kakršenkoli način ukvarjajo z vzgojo človeka, najboljši, avantgardni delavci, ki bi bili že zaradi svojih visokih moralnih in drugih kvalitet ter s tem lastne duhovne potrebe člani ZK. In družba bi jih morala temu primerno ceniti.
OMOGOČITI ŠTUDIJ TUDI DELAVSKI IN KMEČKI MLADINI
Član četrtnega komiteja ZK Zelena jama Mirko KLANČAR se je dotaknil odnosa mladine do aktualnih problemov naše družbe:
Zelo me veseli, da se je ogromna večina študentov med junijskimi dogodki izrekla za samoupravljanje, za gospodarsko in družbeno reformo in zoper neopravičeno bogatenje in druge deformacije v naši socialistični družbi. To je dokaz, da mladina ni taka, kot jo radi prikazujemo, češ saj se ne zanima za samoupravljanje, saj ni aktivni kreator samoupravne družbe itn. Kolikor ni aktivni kreator samoupravne družbe, smo krivi komunisti v delovnih in drugih organizacijah, ker ji nismo dovolj zaupali to funkcijo in ji dali možnost, da prevzame bremena na svoja ramena. Zato podpiram zahtevo študentov, da dobe večje pravice samoupravljanja in da se vključijo v samoupravni mehanizem na univerzi, da bodo o svojih pogojih študija lahkq sami odločali.
Strinjam se tudi z njihovo zahtevo o reformi visokošolskega študija glede skrajšanja študija itn. Sodim pa, da bi morali tudi študentje sami spremeniti svoj odnos do študija, tj. da intenzivneje študirajo in tako skrajšajo povprečno dobo študija (šest let in več). Vsekakor je treba spremeniti strukturo študentov v prid talentirane mladine iz delavskih in kmečkih družin z gmotno podporo družbe. Spremeniti je treba tudi strukturo zaposlenih v prid mladih strokovnjakov. Menim pa, da bi morali mladi strokovnjaki imeti več posluha za potrebe družbe. Vemo namreč, da je v Ljubljani mnogo nezaposlenih mladih strokovnjakov, da pa zunaj Ljubljane, kjer je dosti prostih delovnih mest, večina noče iti in gre raje v tujino, pa čeprav so tam slabši kulturni in drugi pogoji, kot so npr. v Prekmurju.
Ko se študentje izrekajo za gospodarsko reformo, bodo naredili največjo uslugo naši družbi, če se bodo po končanem študiju vključili v to re-
formo kjerkoli v Sloveniji ali v drugih republikah in s svojim ustvarjalnim delom prispevali, da bomo zastavljene cilje čimprej dosegli. Kritike vredne so delovne organizacije, ki se otepajo mladih strokovnjakov, češ saj niso sposobni, saj ne morejo zamenjati izkušenih itn. Konkretna politična akcija komunistov v delovnih organizacijah je, da se borijo proti temu odporu in zagotovijo, da bo na delo sprejetih čimveč mladih strokovnjakov.
HITREJE IN
DEMOKRATIČNO REŠEVATI NASTALE KONFLIKTE
Sekretar osnovne organizacije Moste Henrik HVASTJA je opozoril na negativni aspekt reševanja nekaterih konfliktnih situacij, ki jih doživljamo posebno v zadnjem času:
Prekinitve dela pri nas postajajo že praksa za reševanje konfliktnih situacij. Šele bolj so nas o tem prepričali dogodki ob študentskih demonstracijah po državi. Vse to kaže, da ZK in druge družbenopolitične organizacije kakor tudi samoupravni organi niso naredili vsega, da bi protislovja, ki so se nakopičila zaradi prepočasnega in neodgovornega reševanja, reševali demokratič-neje; nasprotno so takšne akcije celo podprli.
Praksa kaže, da so probleme tam, kjer so jih reševali na tak način — na ulici —, kaj hitro učinkovito rešili. Prav to pa po mojem mnenju ni prav, kajti potem pomeni tak način političnega boja, da se za reševanje vseh političnih in drugih problemov pri nas poslužujemo anarhične poti, ne pa vseh demokratičnih in politič-
nih sredstev. Nedvomno ima lahko takšen način zelo škodljive posledice v proizvodnih delovnih organizacijah ter se lahko vsaka parola izkoristi za mobilizacijo ljudi na ulici.
KAJ LAHKO PRIČAKUJEMO
OD VI. KONGRESA ZKS
Delovodja v Izolirki Slavko BARABA je dejal:
Od kongresa pričakujemo, da bo razčistil problematiko, ki nas vsakodnevno vznemirja, nam ruši moralne predstave in ideale socializma ter znižuje vrednost našega dela in prizadevanj. Popolnoma se strinjam z zahtevami mladine. Neupravičene bogatitve in špekulacije bi morali zatreti že v kali. Kot vidimo, na tem področju še nismo uspeli.
Težak gospodarski položaj sili člane delovnih kolektivov, da jasno postavljajo na dnevni red svoje zahteve. Toda pri tem delajo domala vsi napako, ker zahtevajo od občine in drugih družbenopolitičnih skupnosti rešitev tistih problemov (njihovih notranjih zadev in slabega finančnega stanja), ki bi jih morali urediti v tovarnah sami. S tem v zvezi bi opozoril, da se v takih prime-
rih po podjetjih in tovarnah še vedno premalo posvetujejo s komunisti. Najbolj škodljivo pa je, da se člani delovnega ko-
"'■i
lektiva bojijo glasno povedati svoje mnenje. Zaradi take »zadušene kritike« se stvari zelo težko rešujejo ali pa se problemi kopičijo in prihaja do raznih izbruhov, ki jih je potem težko pravilno kanalizirati. Med drugim pričakujem od kongresa, da bo uredil vprašanje previsoke članarine in možnost šolanja nadarjene delavske in kmečke mladine.
SEDAJ PA OD BESED K DEJANJEM
Član četrtnega komiteja ZK Moste — Kodeljevo Niko LU-KE2 je obravnaval predvsem zelo škodljiv pojav neupravičenega bogatenja. Rdeča nit njegovega izvajanja je bila misel čimprej preiti od besed k dejanjem. Med drugim je dejal:
Čezmerno neupravičeno visoki osebni dohodki, ki so rezultat monopolnega položaja nekaterih delovnih organizacij ali raznih špekulacij in se skušajo večkrat skrivati tudi za samoupravnostjo delovnih organizacij, ne le da revoltirajo delovnega človeka, temveč hkrati branijo gledanje o enakih dohodkih za neenako delo.
Komunisti bi se morali v delovnih organizacijah, samoupravnih organih in družbenopolitičnih skupnostih odločneje zavzemati za pravilno družbeno vrednotenje dela in proti neupravičeno visokim osebnim dohodkom. Pri tem pa bi morali jasneje potegniti ločnico, vedeti bi morali, kdaj je večji dohodek rezultat kvalitete dela, zlasti znanstveno raziskovalnega in visokokvalificiranega dela, večje produktivnosti in poslovnosti posameznikov in delovnih organizacij, kdaj pa gre za neupravičeno visoke osebne dohodke, ki so rezultat raznih špekulacij, utaja davkov itn. Ni dovolj, če že nekaj let imenujemo in obsojamo posameznike in delovne organizacije, ki imajo neupravičeno visoke osebne dohodke — ukrepati moramo, in to takoj!
Moščanska gimnazija ob koncu šolskega leta-v juniju 68
Gimnazija je imela v 16 oddelkih 191 fantov in 318 deklet, skupno torej 509 doraščajočih mladih, med katerimi je bilo 30 ponavljavcev. In kako so se odrezali? 41 je bilo odličnih, 98 prav dobrih, 200 dobrih ter 36 zadostnih, skupaj torej 375 ali 73,7 % pozitivnih. Popravne izpite ima 59 dijakov z 1 nezadostno, 45 z dvema, 26
Življenjski jubilej revolucionarja
Skupaj torej ni uspešno zaključilo razreda 130 dijakov (25,5 %), štirje so pa neocenjeni. Po razredih so najboljši zadnji letniki (80,6 %), najslabši pa seveda prvi (63,6 %); v I. a je pozitivnih komaj 55,6 % dijakov. Lani jih je bilo ob tem času pozitivnih 79,3 % — uspeh se je torej poslabšal za ok. 6 %! predlanskim je bil uspeh približno enak letošnjemu.
Vseh 13 gimnazij na področ-
V lanskoletni akciji zbiranja novih naročnikov za Našo skupnost sc je zelo dobro odrezal tudi 3 a razred osnovne šole Jože Moškrič, ki ga tokrat predstavljamo našim bralcem
pa jih lahko ponavlja.
ju 18 občin, ki spadajo pod zavod za prosvetno pedagoško službo Ljubljana, je imelo 6.246 dijakov, od katerih jih je v juniju uspešno končalo 74,4 %• Smo torej prav malo pod povprečjem; od samo ljubljanskih gimnazij, kjer je bilo pozitivnih 75,2 %, pa malo več. Ker pa je 107 dijakov z eno ali 2 nezadostnima, ki imajo popravni izpit, se končni uspeh lahko dvigne celo nad 90 % — vsaj teoretična možnost je — in od dijakov je odvisno, da to teoretično modnost spremenijo tudi v praktično
Sola je svojo funkcionalnost letos precej izboljšala, kolikor je to pač možno pri tej lokaciji ob tako prometni cesti in pri adaptaciji zgradbe, ki je bila izročena svojemu namenu že leta 1912. V vročih mesecih morajo imeti odprta okna, ropot s ceste pa krepko moti pouk.
Močno se je dvignila kvaliteta pouka pri predmetih, ki imajo na razpolago praktiku-me in kjer so vpeljali kabinetni pouk. Ta terja večjo zahtevnost, večjo aktivnost dijakov, več učenja, večjo pazljivost in ker se k temu pridruži še zaostreni kriterij ocenjevanja, da bi dvignili raven znanja, ki naj ga prinese kandidat na univerzo, je razumljivo, da lahko uspeva le dijak, ki se poda na gimnazijo s trdnim namenom, da ji bo s svojim prizadevanjem tudi kos. Tega pa ne more doseči, če izrabi
vsako priliko, da se odtegne pouku ali če je sicer telesno navzoč, duševno pa daleč proč; šolski obisk znaša le 96,03 %•
Pri sprejemnih izpitih so lanski prvošolci pokazali precej slabše znanje kot prejšnja leta. Boljši dijaki odhajajo na gimnazije, kjer je intenzivnejši pouk angleškega jezika ali matematike; prihajajo pa tudi s pomanjkljivimi delovnimi navadami, ne delajo sproti, študirajo kampanjsko le za ocene in ker je snov povezana, nastale vrzeli usodno prekinjajo kontinuirano znanje, pri čemer izgubljajo veselje do učenja. Morda jih moti tudi dejstvo, da dobi sošolec z osnovne šole, ki se je vpisal na poklicno šolo, že prvi mesec nagrado in da že vsako popoldne lahko precej zasluži s svojim delom, ki je v zvezi z njegovim bodočim poklicem, gimnazijec pa mora ob prostem času pridno študirati, za vsak dinar pa je odvisen od svojih staršev.
Na šoli so v tem letu spet odprli pedagoško posvetovalnico, ki je dajala učencem in staršem potrebne napotke za boljše delo. Z disciplino namreč tudi letos še niso bili zadovoljni, saj so morali kar 104 dijake kaznovati, nekatere celo z najvišjimi disciplinskimi kaznimi. Ne bi mogli očitati profesorskemu zboru, da ne razume mladine, anarhije pa seveda ne more trpeti in red je v takem kolektivu nujno potreben in končno prav doraščujoči mladini tudi edino koristen. Resen odnos do dela, primerne zahteve pri ocenjevanju in dostojno vedenje bodo in so zahteve tudi na univerzi ali na delovnih mestih. Čim prej se na to navadi mlad človek, tem bolje.
Ludvik Kukavica se je rodil 9. septembra 1908 v Zg. Kašlju v revni delavski družini. Že v mladosti je čutil vse krivice kapitalističnega sistema, pa se je tudi zavestno vključeval v boj za pravice delovnega človeka: leta 1933 se je vključil v delavsko društvo
Svoboda in pozneje Vzajemnost, bil tu dolga leta odbornik, tajnik in predsednik. Že takrat je organiziral sliv':e in demonstracije. Zaradi takega aktivnega družbenopolitičnega delovanja so ga žandarji imeli stalno pod nadzorstvom, sedemnajstkrat pa je bil aretiran in zaprt. Toda vse to ni prekinilo Ludvikove volje do političnega dela; nasprotno, ko se je začela državljanska vojna v Španiji, mu je le dvakratna aretacija na poti proti republikanski Španiji preprečila njegovo aktivno sodelova-
nje v španskih protifašističnih bojih.
Leta 1941 se je že 26. julija vključil v prvo partizansko skupino, iz katere je kasneje nastala II. grupa odredov. Tu je bil najprej bolničar, kasneje pa komisar čete.
Po zmagi partizanov nad Nemci na Jančah maja 1942 je Ludvik Kukoviča — po besedilu in napevu iz I. svetovne vojne — priredil znano partizansko pesem Tam na Pugled gori. Kasneje je napisal ali priredil še več pesmi, med njimi tudi Je šivala deklica zvezdo, Po gozdu jaz okrog blodim, Za vasjo je čredo pasla itn.
Med roško ofenzivo ga vidimo v Tomšičevi brigadi, kasneje pa v zaščitnem bataljonu glavnega štaba NOV Slovenije. S formiranjem kurirskih zvez Slovenije je dobil nalogo organizirati prvo kurirsko postajo TV-1 na Krimu. Kurirska postaja se je utaborila pred samo Ljubljano in po skrivnih zvezah in kanalih je Ludvik organiziral zvezo z Ljubljano in glavnim štabom. Skoraj vsak drugi dan so morali kurirji menjati svoje bivališče zaradi močnih italijanskih pa-trol, ki ro jih vodili belogardisti — toda zveza ni bila nikdar prekinjena. Ko je bila zveza postavljena, je bil Ludvik kmalu postavljen za politkomisarja komande relejnih postaj Slovenije Nagel razvoj narodnosvobodilnega gibanja je zahteval organizirano zvezo po vseh pokrajinah naše domovine. Kmalu je bilo formiranih 145 kurirskih postaj s 1.400 kurirji in funkcionarji, ki so bili organizirani pod enotnim vodstvom. Centralna kuričska postaja je bila TV 15, v neposredni bližini komande, od koder so vodile zveze z Dolenjskega na Notranjsko in Primorsko ter s Štajerskega na Gorenjsko in Koroško.
Pregled učnega uspeha osnovnih šol ob koncu šolskega leta 1967/68
Sola	Štev. Učni uspeh	Skupno napreduje	Ne napreduje, ima	Neocen
učen. odi pd db zd napred. št. % lani 1 nz 2 nz 3-več skupno % št.
z 1 nz
Kette-Murn	819	165	248	292	49	39	793	96,83	93,40	5	9	11	25	3,05	1
Vida Pregare	839	186	243	252	51	49	781	93,09	90,09	8	21	27	56	6,67	2
Jože Moškrič	730	101	198	266	70	42	677	92,74	89,47	12	24	16	52	7,12	1
Sostro	424	72	103	122	61	32	390	91,98	90,80	3	9	22	34	8,02	-
Polje	1195	169	316	426	101	69	1081	90,46	92,70	20	39	54	113	9,45	1
Hrušica	108	15	35	44	5	6	105	97,22	85,01	1	-	2	3	2,78	-
Besnica	23	5	12	3	2	-	22	95,70	86,40	-	1	-	1	4,30	-
Dolsko	72	9	31	26	4	-	70	97,60	94,-	-	2	-	2	2,40	-
Janče	43	-	13	16	5	5	39	91,-	91,-	-	2	2	4	9,-	-
Javor	24	-	5	13	4	-	22	91,70	90,90	2	-	-	2	8,30	-
Križevska vas	49	7	16	19	1	3	46	93,90	92,60	-	2	1	3	6,10	-
Lipoglav	38	8	12	12	5	-	37	97,40	90,90	-	1	-	1	2,60	-
Prežganje	26	4	11	10	-	-	25	96,15	89,40	-	-	1	1	3,85	-
Senožeti	18	-	10	7	-	1	18	100,-	100,-	-	-	-	-	-	-
Zadobrova	107	27	28	33	9	5	102	95,32	94,64	1	2	2	5	4,67	-
Zalog	150	36	62	40	4	3	145	96,90	98,60	“	5	"	5	3,40	
Skupaj	4665	804	1343	1581	371	254	4353	93,31	91,83	52	117	138	307	6,58	5
v %		17,23	28,79	33,89	7,95	5,45	93,31			L,11	2,51	2,96	6,58		0,11
V	primerjavi z lanskim letom se je uspeh dvignil za 1,48 %•
V	5 ljubljanskih občinah je povprečni učni uspeh letos 91,46%; v naši občini je torej skoraj za 2 °/p višji. V izvenljubljanskih obč., ki spadajo pod zavod za prosvetno pedagoško službo Ljubljana, je uspeh 89,55 %, povprečno v vseh občinah tega področja pa 90,42 %•
Zanimivo je ugotavljati, koliko učencev pride v 8 letih v 8. razred in koliko se jih na tej poti »osuje«. Kar precej namreč 29 %, kar je pa še vedno manj kot je povprečje na opisanem področju, kjer je 33,7 %. Tisti učenci, ki ne dovršijo 8. razreda, pa v več primerih še obiskujejo osnovno šolo. Tako smo imeli 71 učencev, ki so hodili 9. leto, 7 učencev, ki so hodili 10. leto, 1 učenec pa je hodil 11. leto v osnovno šolo. 180 učencev je pa omagalo pred 8. razredom, in sicer 122 v 7., 52 v 6. in 6 v 5. razredu. Ponavljavcev je bilo 222 v vseh razredih; ti so pa kar dobro popravili, saj jih je bilo 95 % uspešnih.
Zanimivo je, ako zasledujemo uspeh tistih učencev, ki so napredovali z 1 nezadostno po 39. čl. Bilo jih je 268 ali 7,5 %; od teh jih je popravilo 121 (45,1 %), ni jih popravilo 33 (12,3 %), popravilo je negativno oceno iz istega predmeta a dobilo negativno v drugem 42 (15,8 %), ni popravilo lanske nezadostne in dobilo še v drugih predmetih pa 72 ali 26,8 % učencev. Vsekakor so se torej ti učenci slabo znašli v novih težavah, ko še starih niso prebrodili. Zidanje na slabo podlago je tudi v šoli nesolidno delo.
Najtežji predmeti so vedno matematika, tuji jezik in slovenski jezik.
Na našem področju je še vedno 228 učencev obiskovalo pouk v kombiniranih oddelkih (več razredov skupaj), 130 učencev pa hodi v nerazvite osnovne šole vseh 8 let. Osnovna šola Polje ima mnogo podružnic, s katerimi je pa letos razvila živahno in bogato dejavnost. Tudi vozače ima v glavnem osnovna šola Polje, saj se jih dnevno vozi kar 374. Slaba stran pri teh je v tem, da so brez dodatne pomoči in da se ne morejo udeleževati splošne izvenšolske dejavnosti.
V primeri z lanskim šolskim letom je na našem področju število učencev osnovne šole nazadovalo z.a 163; največ na šoli Kette-Murn, nekaj pa na
šoli Vide Pregare, kjer so jih prešolali na šolo dr. Jožeta Potrča, da so dobili več prostora za podaljšano bivanje učencev v šoli.
Dodatno pomoč slabo obiskujejo učenci zadnjih dveh razredov, zato uspeh te oblike ni takšen, kakršen bi lahko bil in kolikor stane.
Letos so pričele delovati tudi »male šole« za novince, ki pojdejo jeseni v 1. razred. Že pri njihovem testiranju so se pokazali dobri rezultati — posebno na področju intelektualne vzgoje. Zato pričakujemo, da bo uspeh v naslednjih letih še boljši, čeprav smo tudi z letošnjim lahko zadovoljni.
Jože Košorok
Politkomisar Ludvik Kukavica je vse do osvoboditve, ko je zadnji okupatorski vojak zapustil našo domovino, dosledno izvrševal najbolj odgovorno in zaupno nalogo — dosledno in s čutom velike odgovornosti. Ni bilo borca, ki ne bi poznal politkomisarja. Bil je skromen, pošten in pri borcih priljubljen. Zato je imel tudi ugled in uspeh. Ni se zgodilo, da bi bila zveza prekinjena, pa naj je bilo treba iti prek deroče Krke ali nemško-italijan-ske okupacijske meje, ki je bila obdana z bunkerji, minami in žičnimi ovirami. Kurirji so pod vodstvom politkomisarja Ludvika Kukavica vestno izvrševali kurirsko službo.
Po osvoboditvi ni prekinil z delom. Kljub slabemu zdravju in 60-odstotni invalidnosti je bil vseskozi aktiven in še danes — čeprav upokojen — dela v vseh političnih organizacijah, na svojem terenu pa že več let opravlja tajniške posle društva upokojencev. Poleg tega seveda ni pozabil na svoje borce — kurirje: doslej je še vsako leto prikorakal na čelu kolone, ki je vkorakala v Ljubljano ob vsakoletnem pohodu Po poteh partizanske Ljubljane.
Za zasluge pred vojno in za uspešno poveljevanje ter izkazano hrabrost med narodnoosvobodilno vojno je dobil poleg Spomenice 1941 visoka odlikovanja: red zasluge za narod II. stopnje, red bratstva in enotnosti II. stopnje, red za vojne zasluge II. stopnje.
Vsem nekdanjim borcem, ki so kakorkoli med NOV in po vojni sodelovali z njim, jo Ludvik v spominu kot dober tovariš in hraber borec. Zato mu ob njegovi 60-letnici življenja in k njegovemu dolgoletnemu revolucionarnem delu prisrčno čestitamo.
Maks Burgar
F NOČ
oc z
dežurnim zdravnikom!
TEŽAVE KRONIČNIH BOLNIKOV — KADAR NA KLENI KONJIČEK« — PACIENT ZAHTEVA NAPOTNICO PONOČI.
»Halo, je tani dežurni zdravnik?«
»Da, želite — prosim?«
»Pridite takoj, sin ima močno zvišano temperaturo!« Dežurni zdravnik ali bolničar na hitro roko zapiše na
NUJNI POTI ODPOVE »JEZO POLIKLINIKO OB TREH
zeleni obrazec nekaj podatkov
o bolniku in že drvi beli fičko z rdečo tablico in registrsko številko 420-33 v temno noč. Ko se zdravnik vrne v dežurno sobo, ga že čakajo nova naročila.
In tako to traja noč za nočjo pri nas in vsepovsod po svetu. Medtem ko eno človeško življenje ugaša, se drugo rojeva. Nad temi življenji pa nepretrgoma bedijo ljudje v belem, zvesti sebi, svojemu poklicu, zdravniški etiki in hipokratovi oporoki.
ni pavšalni prispevek 5 N dinarjev za pregled na domu, ne zvoni več tolikokrat telefon v sobi dežurnega zdravnika; da so bolniki z majhnimi pokojninami ali osebnimi dohodki kar dvakrat prizadeti: Zato, ker imajo kronične in domala neozdravljive bolezni in kot taki dajejo dobršen del svojih skromnih mesečnih prejemkov za zdravila.
Štiri leta na mopedu
V ekipi, ki je to noč dežurala v zdravstvenem domu, je bila tudi dežurna bolničarka FRANCKA VODISKAR. Kazalec na uri se je nagibal k drugi uri po polnoči, ko sva še vedno kramljala.
&
Podobno se je začelo tudi tistega soparnega avgustovskega večera, ko smo sklenili preživeti noč z dežurnim zdravnikom v zdravstvenem domu dr. Miha Kamin v Mostah.
DOSTI ZALEŽEJO ŽE ZDRAVNIKOVE VZPODBUDNE BESEDE
Nešteto misli se mi rojeva po glavi, ko se s prijazno dežurno zdravnico dr. DRAGICO GRČAR peljeva proti Polju. Žarometi režejo gosto meglo, ki se kot pajčolan
zalegla. Seveda pa je pravočasna pomoč mnogokrat odvisna od tako imenovanih objektivnih dejavnikov, kot na primer od pravočasnega obveščanja o bolezni, prometnih zvez in podobno.
Sicer pa danes — razen morda pozimi, če je veliko snega — ni več problem nuditi hitro zdravniško pomoč tudi v odročnih hribovskih vaseh. V vsaki vasi imajo vsaj moped in občinske razdalje približno 20-tih kilometrov so kaj hitro premeščene. Ne bom pa zlepa pozabila, kako sem nekega zimskega večera
smo po stopnicah in se ustavili v sobi ob postelji, na kateri je ležalo osemnajstletno dekle v omotični dremavici.
Pregled bolnice in pogovor z njenimi zaskrbljenimi starši je dal slutiti, da gre za zastrupitev. Dekle_ so morali nemudoma prepeljati na polikliniko, da ji izperejo želodec. Ko zapuščamo sobo, ugibamo, kaj je bil vzrok zastrupitve:	ali
razočaranje v ljubezni, neurejene družinske razmere, neuspeh v službi ali pa morda ... ?
Komaj smo se vrnili v sobo dežurnega zdravnika, že je treba znova na pot. V Marčenkovi ulici na Kodeljevem je petletna deklica bruhala in ima zvišano temperaturo. Mamica vsa žalostna in v skrbeh pripoveduje, kako je punčka bruhala nekakšno rumenkasto sluz. Zdravnica jo s svojimi pomirljivimi besedami kaj hitro potolaži, ko ugotovi, da je deklica izbruhala le kruh, pomešan s slino.
V Polju smo potrkali na vrata možakarja, ki se je pravkar vrnil iz Švice, kjer začasno dela. Ima močno angino in zraven tega tudi smolo in se zato razburja: prišel je namreč domov na 10-dnevni dopust, ki ga bo moral večji del preživeti v postelji. Tudi injekcije penicilina ga ne more povsem pomiriti.
Potem smo se oglasili pri kroničnem alkoholiku, ki toži zdravnici, da že pet dni ni ničesar za-užil (razen seveda alkohola, o katerem pa rajši molči). Svečano ji obljublja, da odslej res ne bo več pil. Tudi enoletno zdravljenje v bolnišnici zaradi ciroze jeter ga še ni dovolj spametovalo.
To noč sem iz ust zdravstvenih delavcev slišal še marsikatero zanimivo nadrobnost. O tem da je administracija v zdravstvu (verjetno ne sama v zdravstvu) še vedno preveč komplicirana; da odkar občani plačujejo tako imenova-
Dr. Dragica Grčar pri vsakdanjem delu s pacienti
razprostira na obeh bregovih Ljubljanice. Tudi ona se je zatopila v svoje misli!
— Ali ste v svoji devetletni zdravniški praksi kdaj prišli prepozno? — sem jo vprašal, da bi prekinil molk.
— To ravno ne. Pripetilo se mi je sicer, da je bolnik že prej izdihnil, ker ga je zadela srčna kap in tudi moja še tako nagla intervencija ne bi
obtičala v blatu na poti proti Klopcam. Morala sem klicati na pomoč vaščane in šele s skupnimi močmi smo izvlekli mojega jeklenega konjička iz blata.
Ali pa primer, ko so mi v temni noči nenadoma ugasnile vse luči na avtomobilu. K sreči samo za kratek čas.
Med kramljanjem niti opazil nisem, kdaj se je fičko ustavil. Pohiteli
Nekaj osnovnih podatkov o bolniku in že drvi beli »fičo« z rdečo tablico Lj 420-33 v noč...
NAJBOLJŠI VODNIK PO OBČINI
Vemo za ljudi, ki zelo dobro poznajo neko ulico, naselje ali stanovanjsko sosesko, kot so to na primer poštarji, in-kasanti, akviziterji, obrtniki in podobno. Upravičeno pa lahko trdimo, da je 20-letni MILJEN-KO RIGLER, šofer zdravstvenega doma, nepogrešljiv vodnik po vsej občini Moste-Polje. Nič-kolikokrat je že prekr-staril s svojim fičkom vse vasi in naselja v občini po dolgem in počez. Miljenko pozna vse mnogoštevilne ulice in hiše. končal je prvo stopnjo elektrotehnične fakultete in vpisal drugo. V zdravstvenem domu je zaposlen le začasno. Prevaža dežurne zdravnike, patronažne sestre in babice. Mimo tega opravlja še druge posle.
Ko sva v sobi dežurnega zdravnika kramljala, je zunaj nenadoma nekaj močno zažvenke-talo. Hitro sva planila ven. Na pločniku so ležali drobci stekla: vse, kar je ostalo od ulične svetilke. Nočni razgrajači so jo medtem že popihali. Miljenku ni preosta lo nič drugega ,kot da je vzel v roke metlo in počistil steklo s pločnika. Treba bo namreč kmalu spet na pot in ostri drobci stekla mu lahko prerežejo gume na avtomobilu.
— Na take in podobne nočne prizore sem se že kar privadil — pravi Miljenko. Včasih razgrajajo ti objestneži tudi okoli zdravstvenega doma in vznemirjajo osebje. Zato ne bi škodovalo, če bi milica tem »nočnim pticam« stopila malo bolj na prste.
tl
Nočna dežurna služba v zdravstvenem domu dr. Mihe Kamin sprejema vsa upravičena, včasih pa tudi neupravičena naročila
— V zdravstvenem domu delam že osmo leto. Moja naloga je nega bolnikov na domu. V to nego spada dajanje injekcij, razgibavanje, masaža, kopeli, preoblačenje bolnika, urejanje njegove postelje, okolja in podobno. Odgovarjam za teren Polje. Najprej sem se vozila s kolesom, potem štiri leta z mopedom, sedaj imam pa že avtomobil. Na mopedu sem se večkrat pošteno prehladila in sem se nalezla revme. Skromni pavšalni znesek nadomestila za vožnjo z mopedom seveda ni mogel odtehtati izgubljenega zdravja.
Začelo se je že daniti, ko smo se poslovili. Telefon v dežurni sobi je utihnil; za koliko časa, nihče ne ve. Ta premor bo dežurno osebje izkoristilo za kratek počitek, kajti bliža se nov delovni dan, nič manj naporen od včerajšnjega.
Franc Fajdiga
ta.	i'
jdiga
Mladinci iz tujine v Mostah
V prvih dneh avgusta je bilo na obisku v Sloveniji 40 mladih iz Francoske Breta-gne, največ iz mesta Carantec. Z vodjo te skupine Ives Polar-dom so se že na olimpijskih igrah marca letos seznanili naši mladinci, ko so bili gostje mesta Grenobla. Takrat je bilo dogovorjeno, da pride ta skupina v Ljubljano, kjer se bi radi seznanili z Jugoslavijo, predvsem pa z življenjem pri nas. Ker so stroški za tak izlet veliki in ker mladinska organizacija pri nas ne bi mogla denarno sodelovati, so se dogovorili, da se bodo med bivanjem pri nas preživljali z de-
lom na kakšnem kmetijskem posestvu.
Mladinski komite Vič-Rud-nik jim je res preskrbel delo v Mengšu in tudi bil ves čas v stiku z njimi, ko so bili od 8—17. avgusta pri nas. Pogovarjali so se o mladini v Jugoslaviji in ogledali so si mesto. Pri tem so sodelovale tudi druge mladinske organizacije in tako je ObK ZMS Moste-Polje imel francosko skupino v gosteh v sredo 14. avgusta v mladinskem klubu Slovan, kjer so v prijetnem razpoloženju preživeli večer. Z velikim zanimanjem so spraševali o načinu dela in življenja mladine naše občine in posebej o klub-
skem življenju mladih. Ob zvokih iz gramfoskih plošč smo celo zaplesali in se kar dobro razumeli, čeprav smo imeli težave zaradi nepoznavanja jezika. Ko smo se naslednjega dne poslovili so izrazili najlepše vtise o našem mestu in se zahvalili, da smo jim omogočili tako zanimivo bivanje.
V ponedeljek 19. avgusta pa je bila v Saturnusu skupina 40 komsomolcev iz Vologde v Sovjetski zvezi. Sovjetski mladinci so bili namreč že 10 dni na potovanju ob jadranski obali. Center za mednarodno izmenjavo mladine in študentov iz Beograda je na njihovo željo da bi obiskali kak naš de-
lovni kolektiv zaprosili Saturnus, če bi jim to omogočilo. Z veseljem smo v Saturnusu razkazali mladim gostom svoje obrate in delo. Mladi komsomolci so z velikim zanimanjem spremljali razlage vodnikov. Na razgovor, ki je bil po ogledu tovarne, pa so se seveda najbolj zanimali za življenje mladine pri nas kako je le-ta organizirana in kakšne so osnovne naloge. Predsednik mladine, sekretar OO ZK in predsednik sindikata so gostom iz SZ pojasnili vse, kar jih je zanimalo, ter jim tako omogočili spoznati Jugoslavijo še s te strani.
Miloš Mikolič
Prostor med novo upravno zgradbo v Javnih skladiščih in Šmartinsko cesto že dalj časa urejajo. Na tem praznem delu Javnih skladišč bodo uredili nove velike parkirne prostore, saj so stari res premajhni. Zgradili bodo tudi nov vhod na prostor skladišč, ki bo mnogo širši od sedanjega, predvsem bo pa bolj praktičen. Uredili bodo zelenico pri vhodu in z zelenjem polepšali površine med velikimi skladiščnimi halami.
Kaj bo s hribovskimi kmetijami?
(Nadaljevanje s 1. str.)
kmetijstva nam pokaže, da so kmetije bolj ali manj opuščene, brez mlade delovne sile, ki si je našla lažji kruh v mestu, da so hektarski donosi teh kmetij izredno nizki. Vzrok takemu položaju je predvsem ekstenzivno gospodarjenje, relativna oddaljenost od kmetijskih centrov in strokovnih služb pa še poglablja akutno pomanjkanje denarnih sredstev, ker hribovske kmetije zaradi oddaljenosti in neorganizirane odkupne mreže ne morejo načrtovati svojih skromnih tržnih presežkov. Izrazit primer propadanja kmetijskega gospodarskega potenciala v občini je sadjarstvo, ki je bilo nekdaj precej pomembno. Sedanji pridelek iz neobnovljenih in zanemarjenih sadovnjakov kmetje lahko predelajo samo v žgane pijače.
Negativno se v celotni problematiki odraža zakon o gozdarstvu, ki je posebno v hribovskih predelih okrnil biološko celoto ter povzročil opuščanje hribovskih kmetij, ki so bile močno vezane na to panogo.
Zelo problematična je tudi proizvodna in odkupna navezava teh kmetij na družbeni sektor, saj agrokombinat Barje, ki je prevzel obveznosti likvidirane kmetijske zadruge, posluje predvsem na rentabi-litetnem računu ter vključuje v kooperacijo samo tiste kmete, kjer vidi svoj gospodarski račun. Resnici na ljubo pa kaj drugega tudi ne more početi, saj nima potrebnih obratnih sredstev za dolgoročnejše pospeševanje kmetijstva.
Komisija, ki je pripravila gradivo, meni, da bo treba za
145 let staro kmetijo je že močno načel zob časa. Vprašanje je, kako dolgo bo še kljubovala vremenskim nepri-likam in ali se je sploh še izplača popraviti
pospeševanje kmetijstva posebno v zasebnem sektorju najti neka tako imenovana izravnalna finančna sredstva, ki naj bi pospešila kmetijsko proizvodnjo.
Precej odbornikov je po poročilu zelo zavzeto razpravljalo o tej problematiki. Menili so, da bi bilo potrebno formirati posebno komisijo, ki bi izdelala dolgoročnejši perspektivni program razvoja oz. sanacije kmetijstva, ugotovila, kakšna sredstva naj bi družba vlagala v obliki posojil, da se to stanje popravi ter zagotovi sposobne delavce, ki bodo lahko obdelali te površine. Torej kdo, kje in kdaj je upravičen pomoči? Problematika naj se rešuje s stališča gospodarjev, ne pa socialnih delavcev.
V sedanjem času, ko se zahteva od kmeta večja proizvodnost, so najbolj problematične male hribovske kmetije, za katere niso dosegljiva moderna delovna sredstva (mala meha-
nizacija) ; če pa jih imajo, male površine komaj zadostujejo za preživljanje. Dodatni zaslužek v industriji je težko dosegljiv in tako najdemo na takih kmetijah ostarele, za delo nezmožne ljudi, medtem ko se mladina trdemu, nevabljivemu delu umika v industrijo. Redki mlajši ljudje, ki ostajajo na kmetijah, pa za delo niso usposobljeni, saj imajo v večini primerov samo končano osnovno šolo. Tu bi bilo potrebno temeljito obračunati z zgreše-
v srednje dobrem stanju, preostalih 17 kmetij pa ima slaba, razpadajoča poslopja, 4 kmetije so celo brez njih. Tudi več kot polovica hiš je v slabem stanju; nekaj gospodarskih poslopij pa je takih, da se lahko vsak čas podro. Od 158 ljudi, ki žive na teh kmetijah, je le 35 % sposobnih za delo na kmetiji. Glede na težavno proizvodnjo, predstavlja to število le 48 % potrebne delovne sile. Največjo težavo kmetom povzroča plačevanje davkov in so-
Kmetija Matije Končarja iz Volavelj 18 je ena izmed 37 najbolj ogroženih kmetij v občini Moste—Polje
nim mnenjem, da je za kmeta vsak dober.
Kot marsikje drugje, so tudi v naši skupščini odborniki naglasili, naj se v osnovno šolo v teh predelih vpelje dopolnilni kmetijski pouk. Da je položaj zasebnega kmetijstva v naše občini resen, pričajo podatki komisije, ki je pregledala 37 problematičnih kmetij — največ v višinskih predelih —, ki ne morejo poravnati družbenih obveznosti, davkov in socialnega zavarovanja. Od teh kmetij ima le šest urejena gospodarska poslopja, 10 kmetij je
cialnega zavarovanja, ki pa ga ne izkoristijo niti 25-odstotno.
Komisija je na podlagi zbranega gradiva predlagala, naj se odpišejo družbene dajatve, davščine in prispevki za zdravstveno zavarovanje kmetijam, ki teh dajatev same ne zmorejo. Priporočila je, naj se iz splošnih investicijskih fondov zagotovi dolgoročno kreditiranje in da se problematika rešuje z ekonomskimi ukrepi.
Oba zbora sta se s predlogi strinjala ter sklenila, da bosta problematiko znova obravnavala že v jeseni.
»VIETNAMKA« za Saturnus
Slovenski koordinacijski odbor za pomoč žrtvam agresije v Vietnamu se je v začetku leta obrnil na Saturnus s prošnjo, da potrebuje 30.000 konservnih škatel za liziofilirano hrano, katero želi poslati kot pomoč vietnamskim partizanom. Kolektiv Saturnusa se je tej prošnji brez pomišljanja odzval in potrebno količino li-tograjiranih konservnih doz izdelal brezplačno v želenem roku z zavestjo, da pomaga ljudstvu, ki trpi strahote vojne, kakršne smo občutili tudi sami.
.. •. ./
19. julija je bila v novem delu obrata Zalog skromna slovestnost, kjer je članica Jugoslovanskega koordinacijskega odbora Mara Rupena izročila kolektivu sliko vietnamske partizanke kot zahvalno darilo za pomoč vietnamskemu ljudstvu.
»Zelo sem ponosna, da sem kot predstavnica jugoslovanskega koordinacijskega odbora za pomoč vietnamskemu ljudstvu pred meseci na zasedanju mednarodnega komiteja solidarnosti z
bojem vietnamskega ljudstva med drugim prisotnim lahko sporočila, da ste vi, delavke in delavci v Saturnusu, brezplačno izdelali pločevinasto embalažo za poslano hrano kot pomoč. Povedala sem, da je vaš delovni kolektiv nosilec predvojnih revolucionarnih tradicij, ki so zlasti med NOV in tudi v povojni izgradnji prišle do polnega izraza.
Zastopnici DR Vietnama in južnovietnamske osvobodilne fronte sta mi takrat s solzami v očeh izrazili svojo zahvalo in izročili umetniško sliko vietnamske partizanske s prošnjo, naj jo ponesem vašemu delovnemu kolektivu. »Nanjo so napisale posvetilo za vas,« je dejala tov. Mara Rupena na slovestnosti v Zalogu, ki sta ji prisostovala tudi predsednik slovenskega koordinacijskega odbora za pomoč žrtvam imperializma Franc Lesko-šek-Luka in član predsedstva ZZB NOV Slovenije Stane Runko. Tovariš Leskošek je v kratkem govoru orisal herojski boj vietnamskega ljudstva v dolgih letih 'vojne in ostro obsodil ameriško zavlačevanje pogajanj v Parizu.
Sliko je sprejel in se v imenu kolektiva zahvalil predsednik sindikata tov. Miloš Mikolič, nato pa prebral protestno resolucijo ameriški delegaciji in pozdravno brzojavko z izrazi občudovanja in spoštovanja za herojstvo v neenakem boju delegaciji DR Vietnam. Zahvalno pismo vietnamskima predstavnicama pa so poslali neposredno.
Na Vevčah sta šport in rekreacija slavila zmago
Vevče, avgust 1968. — V petek, dne 26. julija 1968 so na Vevčah uradno odprli nov plavalni bazen olimpijskih dimenzij. Čeprav je bil plavalcem in kopalcem na voljo že nekaj tednov prej, so na otvoritev težko čakali vsi Vevčani in okoliški prebivalci, prav tako precej Ljubljančanov, zlasti pa plavalci kluba Slavija—Ilirija in pa člani kolektiva Papirnice Vevče.
Otvoritvene slovesnosti so se udeležili tudi predsednik občinske skupščine Ljubljana Mo-ste-Polje Polde Maček, predsednik občinske konference SZDL Ljubljana Moste-Polje Anton Nanut, poslanec republiškega kullurno-prosvet-nega zbora Bojan Kardelj ter drugi javni in športni delavci.
V otvoritvenem govoru je predsednik sklada za družbeni standard Zdravko Rakušček pozdravil vse navzoče in razložil vse težave pri gradnji bazena, končno pa pohvalil delovno zmago vseh sodelujočih.
Po kratki slovesnosti se je začelo tekmovanje za pokal plavalne zveze Slovenije med člani plavalnih klubov Triglav iz Kranja, Mladost iz Zagreba in domače Slavije-
Ilirije. Že prvi zamahi so pokazali, da je novi olimpijski bazen zelo prikladen za tekmovanja, in to tako glede na njegovo okolico kakor zaradi oskrbovanja in čiščenja vode. Zato ni čudno, da je bilo doseženo precej lepih rezultatov, med njimi tudi nekaj slovenskih rekordov. Čeprav sta močna popoldanska ploha in
iU&i
Zdravko Rakušček, predsednik sklada za družbeni standard pri občinski skupščini Ljubljana Moste-Polje je imel pozdravni govor pri odprtju kopališča na Vevčah
rahlo pršenje med tekmovanjem malo pokvarila prireditev, se je vendar zbralo okoli plavalnega bazena nad tisoč ljubiteljev plavalnega športa, ki so bodrili posebno domače tekmovalce. Tak obisk in pa številna udeležba tekmovalcev sta tudi dokaz, da so bila prizadevanja in trud graditeljev poplačana, vložena sredstva pa pravilno porabljena. Levji del zaslug za organizacijo gradnje nosi vodja kadrovskega sektorja Papirnice Vevče Anton Novak ob podpori celotnega kolektiva Papirnice in pristojnih organov občinske skupščine (priznanje tudi s tega mesta — op. pisca).
Po tekmovanju je bila manjša modna revija pletenih in drugih oblačil. Prikupne manekenke so žele mnogo odobravanja pri gledalcih. Slovesnost so poživili prijetni zvoki domčega ansambla Mladi prijatelji, posebno mladino pa so navdušile Bele vrane, tako da so se mladi pari veselo vrteli ob razsvetljenem starem bazenu.
Kot je bilo slišati, si člani vevškega kolektiva in drugi občani še želijo podobnih prireditev v lepih prostorih obeh vevških letnih bazenov.
^Razširitev oBcata v ZaCagu
Razmere na tržišču in izkušnje, da ni mogoče z obstoječimi zmogljivostmi zadovoljiti kupcev konzerv, katerih poraba nenehno raste se delovnemu kolektivu Saturnus narekovale nujnost obrata Zalog.
Odločili so se za zgraditev novega obrata poleg starega. Ta obrat je danes že postavljen in ima 2500 m2 površine. Izveden je v jekleni konstrukciji. Postavljen je bil v rekordnem času 4 mesecev. Obrat je namenjen izključno proizvodnji konzervnih doz in bo opremljen z najsodobnejšimi avtomatskimi stroji, kot so: avtomatska linija za izdelavo 5-ki-logramskih doz z zmogljivostjo 150 kosov v minuti in avtomatska linija za izdelavo malih konzervnih doz z zmogljivostjo 350 kosov v minuti. Poleg teh dveh linij bosta montirani še lakirna linija z zmogljivostjo 6.000 pločš na uro in dvobarvna tiskarska linija z zmogljivostjo 7.000 plošč na uro. Celotni stroški investicije znašajo 12,30 milijona, od tega gradnja 2,9 milijona in oprema 9,4 milijona.
Proizvodnja se bo povečala od sedanjih 64 milijonov konzervnih doz na 76 milijonov doz letno.
Prva linija je začela obratovati konec maja, drugega pa postopoma do konca septembra letos.
Zaradi velike porabe plina v sušilnih pečeh so v tesnem sodelovanju z Mestno plinarno kot investitorjem postavili novo industrijsko plinarno, ki bo zadoščala za potrebe sedanjih in bodočih obratov.
z lli*lT
OTL™
znaiiiTe
Križanka
	j	1	2	3	4	5	1	6	7	8	9	L	L
J	10						L	11				12	
13							14						15
16			17			18					19		
20		5i			22				23	24			
			26	27		28		29				30	
|		31			32						33		
34	35		36						37			38	39
40		41				42		43		□	44		
4b					46				47	48		49	
50			51	52				53			54		
H	55					n	56						r
1		57					58					r	
VODORAVNO: 1. del glave, 6. nova slovenska revija za radio, televizijo in beat glasbo, 10. ladja na tri vrste vesel, trirema, 11. cvetni prah, 13. otok v srednjem Jadranu, po katerem se imenuje cela skupina otokov, 14. baron, ki je živel v delu naše občine in se sedaj ta po njem tudi imenuje (Avguštin), 16. kratica za »Ljudska tehnika«. 17. slovenski pesnik, kritik in literarni zgodovinar (Janko), 19. vodna pregrada, 20. naplačilo, predujem, 22. izrastek na glavi, 23, naslov številnih slik slavnih mojstrov, ki prikazujejo mater z otrokom, 25. nacija, 28. vljuden, udvorljiv moški, 30. ameriška kratica za »vse v redul«, 31. ženska, ki je bila v nekaj prisiljena, 34. središče vrtenja, 36. Obri, 37. priljubljena izletniška točka na območju naše občine, 40. nevarna padavina, 42. mlada kravica, 44. izumrla vrsta goveda, 45. eno od imen umrlega indijskega premiera Sastrija (. . . Bahadur), 46. krepelce, oklešček, 49. pritrdilnica, 50. stanovanje z več sobami, 53. ime sodobnega slovenskega kiparja Zahariaša, ki deluje v naši občini, 55. ime francoskega naturalističnega pisatelja Zolaja, 56. očitanje, 57. bodeča rastlina, 58. »beli šport«.
NAVPIČNO: 1. angleški strokovnjak za prehrano, dobitnik Nobelove nagrade za mir leta 1949 (John Boyd), 2. ime ameriškega filmskega igralca in pevca (Crosby),	3. znan madridski
športni klub, 4. marokanska utežna roera, 5. predlog, 6. prepir, svaja 7. okrajšano ameriško moško ime, 8. značilen vzklik pri bikoborbah, 9. velik del naše občine, 10. tovarna trakov in pozamenterije v naši občini, 12. ročno orodje za dolbenje, 13. keltska rodovna zveza, 14. ženski vladarski naslov (ninož.), 15. tuje moško ime, 18. rojst-n' kraj slovenskega matematika Jurija vege pri Klopcah v naši občini, 21. francoski kipar in slikar surrealistične
SKUPNOST
OLAStLO «SZ0l LUUCU/ANA MOSTt-*»OUJ«
Ureja uredniški odbor, glavni jn odgovorni urednik Bogdan “turni. Naslov: Uredništvo in uprava NSK, Ljublj. Ob Ljubljanici 12/11. telefon 315-980 Tek. rač. pri NB Ljubljana, občinska konferenca SZDL Ljubljana Mostc-Poljc. Naša skupnost 501-8-205/1. Celoletna naročnina 3,60 N din, polletna 1,80 N dinarjev, posamezna številka 0.30 N dinarjev. Tisk CZP Kočevski tisk, Kočevje. Klišeji CZP Ljudska pravica, Ljubljana. Poštnina plačana v gotovi-vinl. Rokopisov ne vračamo.
smeri (Hans), 23. čebelji »dom«, 24. vladajoči sloj stare indijske države na ozemlju današnjega Peruja In dela Bolivije, 26. veliko alžirsko pristanišče, 27. filmska zvezdnica, 29. kemični znak za lantan, 32. značilna primorska besedica, 33. pripadnik zahodne skupine starih Slovanov, 34. brusni kamen, 35. vas ob Ljubljanici južno od Polja, 38. človek nenavadnega obnašanja, 39. državna blagajna, 41. naslov filma John Wayna, 43. središče rodovitnega Apaškega polja med Slovenskimi goricami in Muro, 46. prevleka opečnega zidu iz malte, 47. ime bolgarskega pesnika Pelina, 48. oblika ženskega imena Katarina, 51. največja evropska krvoločna mačka, 52. pod, 54. znižana nota d, 56. šestnajsta in enaindvajseta črka abecede.
Rebus
Rešitve ugank iz prejšnje številke
KRIŽANKA. Vodoravno: 1. Volga, 6. žena, 10. nabira, 11. ideja, 13. maro-ni, 14. stopalo, 16. ud, 17. Dolsko, 19. Jim, 20. rig, 22. JAL, 23. Braco, 25. narod, 28. Tesla, 30. at, 31. brezupnost. 34. £(mile) Z(ola), 36. Štern, 37. karta, 40. Danke, 42. nit, 44. kit, 45. ilo, 46. kukalo, 49. re, 50. potopis, 53. Beljak, 55. galan, 56. plamen, 57. reta, 58. varan.
REBUS: Evropa (E V ropa).
KNORR — nov proizvod KOLINSKE
V septembru se bo na prehrambenem trgu pojavil nov izdelek - svetovno znane juhe Knorr. To ime je v Kolinski pojem za izredno kvaliteto. Juhe Knorr bo na naše tržišče plasirala Kolinska tovarna hranil Ljubljana, kasneje (predvidoma spomladi prihodnjega leta) pa jih bo pričela izdelovati tudi sama.
Kako je prišlo do tega, da se je po dr. Oetkerju na našem trgu pojavil še en inozemski (izredno) kvalitetni partner. V Kolinski pravijo:
— Pojav Knorra prinaša na naš trg visoko kvaliteto in možnosti izvoza nekaterih naših produktov. Ta poteza bo v celoti dvignila potrošnjo juh, izboljšala asortiment ter prispevala svoj delež k izboljšanju blagovne izmenjave s konvertibilnim področjem.
Na eni strani smo s to potezo uspeli razširiti našo produkcijo, kar smo nameravali že pred časom, na drugi strani pa bomo kompenzirali konkurenco Podravke na področju pudingov. Lastna proizvodnja juh bi bila zelo tvegana investicija. Zato smo se odločili za kooperacijo z najmočnejšimi v Evropi — in eden od teh je tovarna Knorr, ki jc sicer samo delček ameriškega vclekoncerna CORN PRODUCT.
S tem sodelovanjem namerava Kolinska nuditi tržišču izredno kvalitetne juhe, ki jih sicer ne bi mogla izdelovati z lastnimi surovinami ter v perspektivi izvažati koncernu Corn nekatere surovine — predvsem olje Evit, sušeno povrtnino in surovo meso. Dokler ne bo stekla last-
na produkcija teh juh (po receptu Knorra), bo Kolinska juhe samo distribuirala. Spomladi pa se bo na vabljivo potiskanih vrečkah že pojavil napis — proizvaja Kolinska Ljubljana.
Ker bodo do takrat celoten izdelek pravzaprav uvažali, so sklenili tudi pogodbo glede' na asortiment. Kupili bomo lahko juhe v kockah, ter juhe v prahu. (Opozorili so nas, da se te juhe z našimi ne dajo primerjati.) Vse te juhe so tipa instant — to sc pravi,
da jih jc treba samo politi z vrelo vodo in že jih lahko serviramo. Kokošja juha ne vsebuje samo mesnega kokošjega ekstrata, pač pa tudi 14 % mesa v drobcih oz. vlaknih. Prav tako vsebuje goveja juha male mesne cmokce. Juha s palačinkami pa se to pot pri nas verjetno prvič pojavlja v prodaji. Posebna zanimivost je kokošja juha v prahu, topljiva celo v mrzli vodi, ki se da tudi poljubno mešati. (Ce je premočna, jo pač razredčimo in obratno!)
Na prvi pogled bi mislili, da bo ta korak stal Ko-
linsko celo premoženje, oziroma da bo imela velike težave s prestavitvijo nekega obrata. Že v eni prejšnji številki smo pisali, da je tovarna z zelo racionaliziranimi in tehnološko dognanimi prijemi, ustrezno mehanizacijo in transportom na praktično istem prostoru izredno povečala proizvodnjo in z novimi linijami uvedla celo nove proizvode (žvečilni gumi, sušena zelenjava). Tudi pri juhah bo postopek enak. Tovarna ne bo sodelovala z no-
beno gradnjo v industrijskem zazidalnem načrtu v občini. Novi jušni obrat bo zgradila v okviru tovarniškega objekta. S predvidenim naraščanjem proizvodnje juh je predvidena tudi povečava obrata. Vse povečave oziroma nove obrate pa bodo izvedli v obstoječem tovarniškem kompleksu, ker bi bila proizvodnja zunaj te lokacije predraga, v neki meri neekonomična, predvsem pa bi prekinila dobro mehaniziran tehnološki proces, ki ima iste faze predelave kot večina dosedanjih proizvodov Kolinske.
Finišerji so že začeli nanašati asfaltno prevleko na cesti Lipoglav—Podlipoglav

Z izgradnjo TOPLARNE je videli, da je tovarniškim dimnikom odzvonilo. To je razveseljivo, saj Moste »slavijo« kot predel Ljubljane z največ industrije, največ tovarniških dimnikov in tako z najbolj zastrupljenim zrakom, ki ima celo vrsto posledic — od kemične erozije v gradbeništvu do nenormalnega števila obolenj dihal in drugih nevšečnosti pri prebivalcih.
Ko so si v Saturnusu zagotovili iz TOPLARNE zadostno količino pare, niso dolgo premišljali, kaj bi s svojim in občinskim dolgoletnim simbolom »industrializaci-
v Mostah
je«, ki je visoko v nebo oznanjal, da se tam spodaj nekaj »kuha«. Brez vsakega praznoverja so ga prav na hitro podrli, pravzaprav »razdrli« o-peko za opeko, velike kotle pa razrezali in prodali za staro železo. Na tem mestu bodo sedaj uredili prostorne delavnice za remont stiskalnic in drugih strojev.
Če se bo z moščanski-mi dimniki tako nadaljevalo in če bodo na preostale vgradili čistilne aparate, bo tudi v Mostah bolj zdrav zrak in več čistoče.
Slavko Gcrlica
Moj prvi nastop za državno reprezentanco
Gimnastična zveza Jugoslavije je pred dvobojem mladih državnih reprezentanc Jugoslavije in Romunije organizirala izbirno tekmovanje za sestavo reprezentance. To tekmovanje je bilo v Beogradu in od 12 telovadk, kolikor jin je nastopilo, smo bile 3 iz TVD Partizan Zelena jama, in sicer Vida Pensič, Nada Miiller in jaz. Zal ni šlo brez spodrsljajev in najboljša slovenska tekmovalka Vida si je s spodrsljajem na gredi zapravila državni dres. Zato pa sem imela srečnejši dan jaz in sem se uvrstila na tretje mesto.
Prvih sedem uvrščenih nas je potem ostalo na pripravah v Beogradu. Ves petek smo trenirale, v soboto pa smo počivale in si ogledale trening naših nasprotnic. Takrat smo z njimi vzpostavile tudi prve stike. Seveda se naša jezika tako razlikujeta, da smo se lahko pogovarjale le v francoščini in nemščini, katerih pa smo bile vse tako vešče, da smo se največ pogovarjale z rokami. Najbolj zanimivo, kar smo zvedele, je bilo, da so v glavnem pre-precej mlajše od nas (do 15 let), da pa vse že 4 leta vsak dan redno trenirajo.
Dvoboj je bil v nedeljo, 30. julija v veliki telovadnici beograjske visoke šole za telesno kulturo. Seveda je bil to zame pomemben datum, ker je bil to prvi nastop v plavem dresu. Imela sem precejšnjo tremo, a šlo je vse po sreči. Jugoslovanke smo zmagale jaz pa sem uspela obdržati plavi dres in v njem nastopam še na turnirju olimpijskih nad avgusta v Romuniji. Na moje veselje pa tja ne potujem sama, saj je določena za to tekmovanje še Nada Miillerjeva iz našega društva; z nami pa pojde še najin trener Jože Mavrič, s katerim delim veselje mojega prvega nastopa za jugoslovanske barve.
Maja Labovič
Intervju s Francem Močnikom, trenerjem slovenskih prvakov
Ko smo lani objavljali pogovore z vidnimi telesnovzgojnimi strokovnjaki naše občine, smo med drugimi obšli tudi Franca Močnika, in sicer z motivacijo, da je še mlad, naj še kaj pokaže in da je nasploh le čas, da ga predstavimo. Če bi ta naš motiv pogledali z druge strani, 'pa bi lahko rekli, da ga skorajda ni treba več predstavljati, saj ga pozna vsa meščanska mladina, lahko rečemo celo / mladina vseh osnovnih šol v naši občini. Franc Močnik je namreč trener pionirjev in mladincev ter šole za pionirke pri rokometnem klubu Slovan; poleg tega pa je tudi eden organizatorjev vseh tekmovanj za šolarje v naši občini.
Čeprav še študent (letos se bo vpisal v tretji letnik Visoke šole za telesno kulturo) je pri svojem delu dosegel že lepe uspehe. Lani je s pionirji Slovana — prvič v zgodovini kluba — osvojil prvenstvo Slovenije za pionirje. In ker to še ni bilo dovolj, je letos z isto ekipo osvojil še prvenstvo Slovenije za mladince. No, to pa je
verjetno že dovolj In odločili smo se, da ga predstavimo našim bralcem v kratkem razgovoru.
*To so prva osvojena slovenska prvenstva moških ekip RK Slovan. Kako so v klubu sprejeli te uspehe?«*
»Naše delo spremljajo s pozornostjo, vendar še sedaj ne računajo na nas
dovolj resno. Sicer je pa to že stara navada, saj večina klubov v Sloveniji skrbi le za svoje članske ekipe. Razen Celja, Branika, Brežic, Slovenj-gradca in Rudarja vsi prerodi pozabljajo, da člani zrastejo iz mladincev.«
»V čem se kaže to nerazumevanje?«
»Ekipa, ki je lani osvojila naslov republiških prvakov med pionirji, se v letošnjem tekmovalnem letu ni mogla vključiti v nobeno tekmovanje. Tako smo morali stopiti na edino prosto mesto in igrali v Ljubljanski conski ligi, torej med člani I To je pa le bila prehuda razlika, a edina možnost, kajti na področju Ljubljane ni nobenega
mladinskega rokometnega tekmovanja.«
»Res ne?«
»Res. Prav tako ga ni med pionirji in je liga osnovnih šol v občini Moste-Polje edino pomebno tekmovanje za mladino v tem športu. Seveda, ne štejem raznih pokalnih tekmovanj, kjer pa se zbere ekipa z vseh vetrov za enkraten nastop.«
»Zdi se, da s svojo ekipo nisi zadovoljen.«
»Ne ravno to. Pač pa me moti, da klub ne računa na to ekipo dovolj resno. Izrabiti bi morali priložnost, da so fantje že tri leta skupaj in so bili v obeh starostnih kategorijah prvi. Letos bi morali nastopiti z dvema ali tremi igralci iz sedanje članske ekipe že v slovenski ligi. Drugo leto bi lahko že računali na uspeh.«
»Ali ni to prenagljeno, saj so večinoma vsi igralci še vedno mladinci, nekateri nimajo niti 17 let?«
»Toliko stari so postali Celjani najboljši v Sloveniji, v državi pa Medvešček, Zagreb in Bjelovar, saj so pripeljali v zvezno ligo igralce naravnost in srednješolskih klopi.«
»Ali bi rad kaj povedal, o čemer še nisva govorila?«
»Rad bi videl, da bi se ukvarjali s športom med mladino — predvsem s šolarji — tudi v drugih ljubljanskih občinah tako organizirano kot v naši. Žalostno je, da so le v Mostah redna šolska tekmovanja v vseh športnih panogah; tako predstavljajo moščanski šolarji, ki so le petina vse ljubljanske mladine, kvaliteto v marsikateri panogi. Ta pa ne more biti prav velika, ker ni konkurence. Tako je žal rokometni klub Slovan edini rokometni klub v Ljubljani (za moške), medtem ko je bilo še pred 5 leti 5 klubov. Seveda je zato tudi pri nas kvaliteta manjša.«
Francu Močniku želimo še mnogo uspehov najprej pri študiju (letos bo končal stopnjo VSTK in bo predmetni učitelj) potem, da bi dobil zaposlitev v naši občini (žalostno je, da bo to verjetno najtežje), pri nadaljnjem delu z mladino in še njemu samemu kot igralcu, kajti še vedno je standardni član Slovanove prve ekipe.
Letošnji prvaki Slovenije, mladinci rokometnega kluba Slovan: (od leve proti desni) Šinkovec, Bučuk, Penko, Fister in Kokalj; čepijo: Bačar, član vodstva Ccak, trener Močnik, Muzlovič, Ivačič in Rataj
Drugo leto »vlade« mladih moščauskih rokometašev
Generacija mladih fantov in deklet, pretežno s šole Ketteja in Murna, ki so jim Silvo Kristan, Franc Močnik, Ciril Hribar in Janez Virk vcepili ljubezen do rokometa že pred leti ter jih budno spremljali v njihovem začetnem športnem zorenju, je letos že drugič obrodila športne sadove. Tako ni mogoče več govoriti o slučaju, ko so lani pionirji in pionirke iz naše občine zasedli prva mesta v Sloveniji, ampak je že vsem jasno, da je uspelo RK Slovan vzgojiti res kvaliteten naraščaj, ki je zmožen doseči tudi najvišje.
Lani so pionirke šole Vide Pregare osvojile prvi naslov prvakov Slovenije v rokometu. Drugo uvrščene v občini, igralke s šole Ketteja in Murna, so bile tedaj v senci velikih nasprotnic. Ko so letos igralke z Vide Pregare končale šolanje na tej šoli, so postale najboljše v občini pionirke s Ketteja in Murna, ki so od svojih nasprotnic podedovale tudi naslov republiških prvakinj. To pa še ni vse. Prav ista ekipa je nastopila potem še na prvenstvu za mladinke, kjer so osvojile tretje mesto v Sloveniji. Pravijo, da je za letos to dovolj, sicer pa imajo — kot kaže — tradicionalno smolo. Kot v občinski konkurenci, kjer so jih včasih premagovale igralke z Vide Pregare in so morale na zmago čakati toliko Časa, da so te zapustile šolo, jih tudi v slovenskem merilu med mladinkami že dve leti premaguje ista ekipa: Selca nad Škofjo Loko, ki je po svoji zgradbi enaka Slovanovim naraščajni-cam. Tudi ta dekleta so vsa z ene šole in so še kot osnovnošolke igrale v republiški članski ligi.
Trener prof. Kristan, ki načrtno vzgaja na šoli Ketteja in Murna kar 3 generacije pionirk (najmlajša generacija so učenke 4. razredov), je z doseženim lahko nadvse zadovoljen. Res pa je, da prebije s svojimi varovankami ves svoj prosti čas; skupno prežive tudi vsake zimske in letne počitnice.
Ekipa: Marta Bukovic, Jelka Grum, Tinca Bitenc, Meta Vedenik, Marjeta Gramc, Biserka Klasič, Tadeja Uršič, Meta Kovačič, Krošelj, Radetič, Piču-
lin, Jana Rainer in kapetan ekipe Lidija Bulog.
Sedaj pa še o fantih.
Lansko leto so — kot dekleta — tudi fantje osvojili naslov prvakov Slovenije med pionirji. Glavnino ekipe so sestavljali igralci s šole Ketteja in Murna, poleg njih pa so bili še 4 igralci s šol Vide Pregare In Jože Potrč. Torej nekaka reprezentanca z jedrom ekipe šole Ketteja in Murna.
Če smo lani skorajda pričakovali, da bodo najboljši v Sloveniji, smo letos doživeli izredno presenečenje. Vsa ekipa se je obdržala skupaj in letos v isti sestavi nastopila na slovenskem prvenstvu za mladince, kjer pa so bili teoretično brez možnosti proti nadvse favoriziranim Celjanom, Slovenjgradčanom in Trboveljčanom. Vendar so premagali vse in tako osvojili že drugo lovorikoI Zato ni niti tako presenetljivo mnenje nekaterih, da je nujno to ekipo postaviti za steber članske ekipe RK Slovan. Ambicije kluba so znane: I. zvezna liga; moč pa jih je uresničiti le s homogeno ekipo požrtvovalnih igralcev. Fantje so pokazali, da zmorejo težke tekme, saj Je tekmovanje na mladinskih prvenstvih Slovenije bilo doslej redno na ravni kvalitete članskih ekip z repa republiške lige. Nevarnost je namreč, da se znajo fantje po teh uspehih raziti in si poiskati mesto v članskih ekipah drugod. Nujno pa je, da ostane vsa ekipa skupaj in nastopa v skupni sestavi; ne bi namreč kazalo omogočiti igranje v članski vrsti le najboljšim. To sicer ni pravilo, ampak v tem primeru, ko gre za tako zdrav in kvaliteten ter preizkušen kolektiv, je to domala nujno.
Ekipa: Lojze Rataj, Marko Šinkovec, Marjan Muzlovič, Rado Kokalj, Bačar, Bučuk, Fister, Vinko Počervlna. Penko. Dušan Ivačič.
Trener: Ob obeh uspehih je ekipo vodil Aco Močnik.
Če napravimo sklep, ne bomo govorili več samo o rokometaših. Ogledali pa bi si naslednje dejstvo:
Ekipe iz naše občine so najboljše v Sloveniji med mladinci in pionirji: v
košarki so pionirji stalno prvi, mladinci drugi in mladinke prve, o rokometaših smo pravkar pisali, telovadke Zelene jame so nesporno prvi pri pionirkah in mladinkah. Plavalci pionirji llirije-Slavije z Vevč so tretji, pionirke-atle-tinje šole Ketteja in Murna pa prav tako tretje, šolska športna društva naše občine so nesporno daleč najboljša v ljubljanskem bazenu v večini športnih panog (o tem smo že pisali).
Morda to kaj pomeni?
Ali ne pomeni, da je delo na področju telesne kulture od občinske zveze za telesno kulturo pa do osnovnih organizacij organizirano tako kot (če smo skromni) malokje.
Ali to ne pomeni, da športniki še kako opravičujejo skromna sredstva (v primerjavi z drugimi občinami v Ljubljani), ki jih prejemajo za svojo dejavnost.
Očitno so ta sredstva tudi pravilno razporejena, namenjena predvsem za vzgojo mladine, in to z neizpod^nim uspehom.
Kapetan moštva mladincev rokometnega kluba Slovan Ivačič prejema pokal za osvojeno prvo mesto
Ob letošnjem občinskem prazniku — 6. in 7. julija — je bilo v športnem parku Kodeljevo republiško prvenstvo v atletiki za mlajše mladinke in mladince. Posnetek prikazuje zbrane ekipe pred slavnostno otvoritvijo prvenstva
Telovadke In telovadci Zelene jame na Triglavu
12.30 je bila ura, ko smo se odpeljali z avtobusom proti Mojstrani. Vožnja je hitro minila. Deževalo je, ko smo izstopili, toda vseeno smo se odpravili proti Aljaževemu domu. Tovariš Lojze je bil vodja naše odprave.
Maja Labovič, državna mladinska reprezentantka
V Aljaževem domu smo prvič pre-spali. Mladinke in mladinci smo zgodaj odšli ležat in si dolgo v noč pripovedovali šale. Vstali smo ob 3.30 in se odpravili do velikega držala za vrv.
Tu je tov. Marjan podrobno razložil, kako bomo hodili. Po Tominškov! poti smo se napotili proti Staničevi koči. Tov. Marjan je ubral malce prepočasen tempo. Posledica tega je bila, da je Breda omagala in tov. Marjan je nosil njen nahrbtnik. Pri studencu bi morali imeti počitek in malico. Ker pa je bil studenec suh, smo nadaljevali pot do Staničeve koče, kjer smo imeli daljši počitek.
Po poti, po kateri hodi večina planincev, smo odšli prek Kredarice na Triglav. Na prvem vrhu smo pustili nahrbtnike in se napotili na sam vrh. Na vrhu smo delali kot dela večina obiskovalcev tega očaka. Razgledali smo se po sosednih vrhovih, se vpisali v knjigo obiskovalcev, nato pa odšli v dom Planika, kjer smo drugič prespali.	i
Naslednji dan smo vstali ob 6.30 in odšli proti Doliču, kjer smo nameravali zajtrkovat. Ker pa je bila Tržaška koča polna, smo nadaljevali pot in zajtrkovali kar v naravi. Po obilnem obroku smo nadaljevali pot do koče pri Sedmerih jezerih, kjer smo tretjič prespali.
Naslednji dan smo se napotili na Komno in nato do koče pod Bogatinom. Tu smo se razgledali po okolici, nato pa odšli po poti navzdol do slopa Savica. Po ogledu slapa smo odšli do hotela Zlatorog, kjer smo počakali avtobus, ki nas je odpeljal proti Ljubljani. Vedno se bomo spominjali tega pohoda na Triglav.
Vlado Železnikar
KRATKE VESTI
Nogometaši Slavije so bili resni kandidati za II. zvezno nogometno ligo. Ko pa so na nogometni zvezi Jugoslavije določili način tekmovanja in sestav tekmovalnih skupin, niso uvrstili v to tekmovanje Slavije. To, kot kaže, nekaterim igralcem ni šlo v račun, pa so zato vzeli izpisnice. Moramo pa reči, da so bili to igralci ,ki so na podoben način prišli v klub lani oziroma predlanskim.
★
Pri nogometnem klubu Slovan so se odločili, da bodo napravili konec nenehnemu propadanju kluba. Res je namreč, da od neslavnega razpusta v II. zvezni ligi pred leti pa do danes NK Slovan še ni imel občnega zbora, pa tako formalno sploh ne obstaja. Sedaj so resno zagrabili In bodo v jeseni pripravili občni zbor, pridobili so nekaj starih nogometnih delavcev In pa novega trenerja, nekdaj zelo popularnega Poldeta Haclerja.
★
Prvič po dolgih letih člani RK Slovan niso odšli na skupne priprave. Pač pa so oa^it na priprave mladinci, mlaamke in pionirke, In sicer v Žiri nad Škofjo loko In v Kranjsko goro.
★
Vsi telovadci TVD Partizan Zelena jama (in ne samo najboljše telovadke), so se tudi letos celih 14 dni na Visokem v Poljanski dolini pripravljali za tekmovalne nastope. Pod vodstvom trenerjev Jožeta in Lojzeta Mavriča ter Marjana Gostinčarja so trdo vadili dvakrat dnevno; pri tem so sami opravljali še vsa hišna dela. Vsak član je moral prispevati sam 80,00 N dinarjev, tako da je društvo prispevalo za priprave le manjšo vsoto. Na Visokem jih je obiskal tudi podpred-
sednik ObZTK Albin Galof, ki je bil presenečen nad disciplino in delavnostjo članov tega društva.
★
V občini smo dobili nov športni kolektiv. Pravzaprav se je dosedanji plavalni klub Slavijo okrepil s plavalci kluba Ilirija, pa je tako nastalo tudi novo ime kluba: Ilirija-Slavija. O tem novem klubu, katerega glavna značilnost naj bi bila predvsem delo z najmlajšimi, bomo več pisali v prihodnji številki.
★
Balinarji balinarskega kluba Kemična tovarna iz Most so izbrali za svojega trenerja Jožeta Okretiča. Ta klub je že tako zelo aktiven, sedaj pa nameravajo svcs* delovanje še razširiti.
Špccial
V tovarni Saturnus, katere nogometaši so sindikalni prvaki Ljubljane, s° sedaj ustanovili še mladinsko sekcijo-Mladi so že odigrali svoje prve tekme. Najprej so jim priredili uvodno lekcijo njihovi starejši kolegi Iz tovarne, P°' tem pa so bili že kar dovolj prekaljeni za nastope zunaj domačega kroga. Tako so pokazali, da mislijo * svojo sekcijo resno In Jo niso ustanovili le priložnostno.