•	1035
	*__im>
Leto VIII., št. 46. („jutro" xvi., št. 273 a) Ljubljana, ponedeljek 25* novembra I935
Cena 2
.. j/ldVliiotVO l^jUUlja.Lla	IJe Včl
ulica a. — Teieron št. 6122, 6126, 6124, 3125, 3126.
Uoseratni oddelek: Ljubljana, Seleo-Durgova ui. — Tel. 3492 ln 2492.
Podružnica Maribor: GosposKa uiica St. 11. — Telefon št_ 24JVŠ.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — TeletOD št. 190
Podružnica Jesenice: Pri Kolodvoru ŠL 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska Cesta Št. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-GT^rtnoria
«
edeljska iidaja
,Življenje in svet"
Uredništvo:
LJubljana: Knafljev« ulica 5. Telefon Št. 3122, 3123, 3124, 3125 ln 3126 PonedeljsKa L-daja »Jutra« iznajb vsaV ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošt prejem ana Din 4.-, po raznašaJ-Cih dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440.
| Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65.
" Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarifu.
fft l&ICC
Pod naslovom »Na giljotino!« objavlja »Vreme« daljši članek izpod peresa svojega direktorja g. Stanislava Krakova, v katerem se bavi s francoskim pravosodjem v zvezi z odgoditvijo marsejskega procesa. V čianku primerja postopanje francoskih oblasti proti morilcu, ki je leta 1932. ubil predsednika francoske republike Doumera in z zločinci, ki so v Marseilleu na tako gnusen način umorili jugoslovenskega vladarja. Ker govori tako rekoč vsemu jugoslovanskemu narodu iz duše, objavljamo v ce oii ta članek, ki se glasi:
Ko Si.i-o prisiljeni spregovoriti o odgodit- in ali ni bil-ta umor izvršen v zares tež-
- 1 kih časih ne samo naše, nego svetovne zgodovine? Ali mi nimamo pravice, da za-
pf proč js: proti marsejskim morilcem, pro jesa, r a katerega smo z nadčloveškim potrpljenjem ča kali polnih 13 mesecev, bi morali preevsem spregovoriti 6 samem zločinu v Marseilleu, o umoru blagop ;koinega kralja 'Aleksandra Uedinitelja. voJ,te!ja, idola in herorja Jugoslavije-
Toda o tem se ne da govoriti z navadnim glasom, z vsakdanjimi besedami, niti v vsakdanjih časih: zato ta negovorjeni govor čuvamo globoke v svojem vedno krvavečem srcu! da ga nekega usodnega dne spre.govormo z gromovitim glasom
Za sedaj je bolj potrebno, da spregovorimo o tem. kar mora biti v vsaki državi, kjer vlada pcavm red. kjer obstoji najpriprostejša morala, a to je o osveti zločincem.
Kralj Aleksander je bil tudi ubit od mednarodnih zloi-incev javno pred ceset-tisočglavo množico v Matseilleu v Franciji. v katero je prišel kot g»3t, kot prijatelj. kot apostol miru.
Za naše siromašne balkanske pojme je geste!jubnest svetinja. Mnogo je pri nas primerov malih, navadnih ljudi, ki so žrtvovali svoje življenje, da bi očuvali čast gostoljubnosti.
Ziločinci. izvršilci tega gnusnega zločina so bili takoj odkriti. Vsa njihova organizacija je bila izsledena, deloma v Franciji, deloma pa v Italiji, Avstriji in Madžarski.
četudi je organizator zločina, »poglav-nik«. pobegnil s francoskih tal, izvršitelji zločina so ostali tam.
Kaj je bilo v tem primeru najbolj prirodno. najbolj pošteno in najbolj dostojno? Na vsak način izročitev zločincev Jugoslaviji, da ona izreče svojo sodbo nad morilci kralja, voditelja in vladarja. Toda pojavilo se je vprašanje izročitve, za katero so se skrili vsi, ki jim ni šlo v račun, da bi Tiorilci kralja Aleksandra prišli v roke ju-.oslovenskih oblasti.
Sprejemljivo je bilo stališče, da se zločincem sodi v Franciji, kjer so svoj gnus-nji zločin tudi izvršili.
Toda v tem primeru smo s polno pravico pričakovali, da bo gil o ina v najkrajšem času zadela tilnik bedn h zločincev, ki so hoteli ne samo ubiti plemenitega človeka in oropati ves narad njegovega voditelja, marveč so hoteli s tem umerom pognati v ogenj in kri vso Evropo!
Baš zaradi tega. ker je š'o s tem primeru za nenavaden zločin, zločin, ki bi lahko pomenil strahovito preokretn'c0 v zgodovini, smo pričakovali, da bo osveta nagla, pravična in odločna.
V ostalem pa smo nedavno imeli pri. mer, kako znajo postcpaii francoske oblasti, kadar gre za umor poglavarja države. Drie 6 maja 1952 je na razstavi knjig francoskih piscev bojevnikov ruski begunec Pavle G">rgu!ov ustrelil predsednika republike Doumera. Ko so ga prijeli, je izjavil, da je hotel s tem prisiliti Francijo, da bi napovedala vojno Sovjetski Rusiji- Motivi zločina in oseba morilca so upraviče-vali domnevo, da gre za nenormalnega človeka. Tod-a že 31. maja so zdravniki ugotovili, da je odgovoren za svoje dejanje.
Zagovornik Gorgu'ova, pariški odvetnik Henry Jerau. prijatelj Desbonsa, za katerega se tako toplo zavzema francoski tisk, je zahteval, da se izvede contraeksnertiza v pogledu normalnosti in odgovornosti njegovega klijenta Že 3. junija je preiskovalni sodnik to zahtevo odklonil. Maio več kakor mesec dni po umoru Doumera, 15. junija, je bi'a obtožnica že gotova- Dne 31). junija je kasacija zavrnila pritožbo Gorgu-ji-.;va in 25. julija,, to je dva meseca in 19 dni po izvršenem zločinu, je bil postavljen pred sodišče. Dva dni pozne'e pa J£ bila izrečena sodba. Državni tožiloc je v svojem govoru na porotnike dokazoval, da gre za premišljen umor. rekoč:
Gospodje, človek, ki ga je Gorgulov ubil. je bil šef velike države v težki d t: b; n:e-ne zgodovine. N iegov mori'ec mora priti v roke reblju- Vsaka druga odločitev bi bila paradoks Ječe, iz katerih se da pobegniti, niso bile zgrajene za Gorgulova. Ne izneverite se zaupanju, ki ga v vas stavi ves narod- Storite svojo dolžnost brez strahu. Nisem človek brez usmiljenja, t°-da, jaz mislim prav tako tudi na njo. ki objokuje svoje štiri sinove in svo:ega moža.
Zaman so zagovorniki govorili o romantičnem človeku, o blaznosti, o neu.rav-notežnosti morilca in dokazovali, da ni odgovoren za svoje dejanje. Porota je potrdila njegovo krivdo in sodišče je izreklo smrtno obsodbo. Mesec dni pozneje. 20-avgusta, je kasacija zavrnMa priziv in 14. septembra je bila nad Gorgulovim izvršena smrtna kazen
Samo štirje meseci so zadostovali, da je zdrknila v rabljevo košaro glava č'ove-ka. ki je ubil predsednika francoske republike.
Ko pa je bil ubit vladar, visoki gost v Franciji, bi megli pač pričakovati vsaj tolikšno ekspeditivnost in prav toliko odločnosti francoskega pravosoda. da niti ne govorimo o tem, da bi moelo biti v tem primeru postopanJe francoskih ob'asti še bolj rigorozno. Da se poslužimo besed francoskega državnega tožilca: ali tokrat niso stali pred francoskim sodiščem morilci šefa velike države — kajti mi se s ponosom prištevamo v vrsto velikih držav —
htevamo tudi za morilce našega kralja csveto rablja, kakor je to zahteval francoski dižavm tožilec za na po! norega človeka? Aii mi nimamo pravice, zahtevati od francoske porete. ki v tem trenutku predstavlja francoski narod, da pokaže sedaj, ko gre za morilce kralja Aleksandra, prav takšno odločnost, ki jo je pokazala takrat, ko je š'o za glavo ruskega blazneža? Alj ni jugcslovenski narod prav tako zastavil vse »vo<e zaupanje v roke francoskega pravesod/a, kakor ga je svoje-časno francoski narod, ko je šlo za morilca predsedn'ka francoske republike?
In a'i sedai, ko je po 13 mesecih mučnega čakanja, ko je vsak dan pomenil novo kapljo grenčice na skelečo rano, prišlo do tega, da se sodba morilcem kra\ja Aleksandra odgodi samo zaradi tega, ker je sou-
deležencu te zločinske to'pe, ki se je pod plaščem zagovornika vtihotapil v sodno dversno, uspeio izvesti načrt, ki ga je sestavil Pavelič prav tako, kakor je sestavil načrt za umor kralja Aleksandra, pomeni prijateljstvo do francoskega naroda, ako še nadalje molčimo sklonjene glave?
Ne'
To ne bi bilo prijateljstvo do francoskega nareda, če bi hinavsko skrivali svoje ogorčen e ki bi moglo nekega dne v mnogo bu ši obliki izbruhniti na dan v širokih mncžicab juc= slovenskega naroda. Ni priateljstvo do Francije, ako bi mi sedaj kazali ravnodušnost tam. kjer bi hote i zakričati od bolečin in kjer vs?ko nadalj-no čakan;e le še poglabl ja skelečo rano-
Mi moramo spregovoriti!
Baš ono prijatel stvo, ki ga gouir0 <J« Francije, pri Vel jstvo z bojnih pol an, ki na i bi bilo večno nas sii. da povemo odkrito. kaj od Francije s polno pravico zahtevamo. kai zahteva čast naroda in kaj je Franci ia dolžna, da desiomo odgovor na zi>uoan'e .ki ii «?a ie naš narod z nadčloveško silo v najtežjem trenutku svoje zgodovine izkazal.
Prelita plemenita kri Aleksandra I Uedinitelja vpile po osveti, nagli, odločni, pravični, dostojni časti našega naroda.
Tako osveto zahtevamo s polno pravico od francoskega pravosodja.
feneral Graziani
e*
»omoči
. pross
Na ssstsalski konti Abesinci vedno boij pritiskajo nazaj — S severne fronte so poslali več divizij na pomoč
London, 24. novembra, r. Abesinci so na somalski fronti prešli v ofen= živo. Po uspehih zadnjih dni so začeli sedaj naglo prodirati dalje in vedno bolj pritiskajo Italijane nazaj. Ker pa je zadnje dni prišlo ponovno do uporov domačinskih čet, ki so sestavljene iz afriških kolonialnih oddelkov, je zašla armada generala Graziana v ne* vzdržen položaj. General Graziani je zaradi tega nujno zaprosil pri vrhov nem poveljstvu v vzhodni Afriki za pomoč. S severne fronte, kjer so koncentrirane glavne italijanske sile, so sedaj nujno poslali na somalsko fronto dve diviziji ter vse čete, ki prihajajo iz
domovine. Izgleda, da generalu GrazU aniju na somalski fronti trda prede.
Napulj, 24. novembra. A A. Oddelki črnih srajc, ki so odpotovali v Vzhod* no Afriko, pojdejb v Somalijo, da po* jačajo čete generala Grazianija. Jutri odputujejo tja tud. JtucJ oddelki te divizije.
Abesinci zavzeli Gabredare
London, 24. novembra, b. Reuter po: roča iz Hararja, da so Abesinci zopet zavzeli Gabredare, ki leži 20 km se* verno od Goraheje. Neguševa armada prodira sedaj v treh odsekih po 25.000 mož proti severu.
«9
ni stroški Italije: i do 10 milijard
lir
Mesečno potrebuje Italija za vojne svrhe najmanj eno milijardo Sir — Samo mobilizacija je stala nad pet
milijard
Pariz. 24. novembra, r. V založbi Payot je izšla te dni knjiga Richarda Lewinsoh-na. ki se bavi z vprašanjem stroškov kolonialnih vojn- Pisec obravnava vse dosedanje kolonijalne vojne, ki so jih vodile evropske države za svoje kolonije in na podlagi statističnih podatkov našteva, koliko finančnih žrtev so stale Evropo dosedanje kolonijalne vojne. Burska vojna leta 1899, v kateri je sodelovalo na strani Anglije le 27.000 mož, je stala Anglijo 200 milijonov funtov. Zasedba Maroka po Francozih ki je trajala od leta 1907 do leta 1911. je stala Francijo 12 milijard fran. kc\r sedanje vrednosti. Italijani so leta 1886 poslali v Abesinijo 50.000 mož in so bili povrh še poraženi. Zato so za zavzetje Trlpolitanije pripravili 120.000 mož, s katerimi so še le po enoletni vojni jedva zavzeli ozek obmorski pas. Tripolitanska eksped^cija je stala Italijo eno milijardo zlatih lir, to je 6 milijardi frankov seda. nje veljave.
Vse to pa ni nič proti sedanjemu podjetju Italije v vzhodni Afriki.
Italijanski pohod proti Abesiniji pred. stavlja največjo kolonijalno vojno v vsej zgodovini. Italija je že pred začetkom
sovražnosti imela na meji svojih kolonij 200.000 najmodernejše oboroženih mož z vsemi potrebnimi zalogami orožja, munieije. in hrane. Zgodovina tudi še ne pomni, da bi bila katerakoli velesila zaradi kakega kolonijalnega podjetja kar za par stetisoč povišala svojo vojsko doma. Razumljivo je. da stanejo tako obsežne vojne priprave ogromne finančne žrtve, ki se ne dajo niti z daleka primerjati z drugimi kolonijalnimi vojnami. Samo izdatki za mobilizacijo so znašali po italijanskih uradnih podatkrh nad 5 milijard lir. Od takrat naprej Italijani ne objavljajo več podatkov o stroških abesinske ekspedicl-je, vendar pa se dajo tj stroški vsaj približno izračunati. Vzdrževanj.« 30u-000 mož v Afriki stane mesečno najmanj 600 do 700 milijonov lir. K temu je treba prišteti še povečanje izdatkov za vojsko doma in za 50.000 mož. kj so jih na novo poslali v Tripolitanijo. K temu pridejo še podpore svojcem nohilizi ranih vojakov.
Po zelo previdnih cenitvah stane Ital5jo abesinska vojna in vse., kar jp z njo v zvezi. mesečno najmanj eno miljardo lir. Ka. ko dolgo bo Italiia vzdržala tako ogromne izdatke, je Seveda vprašanje za«"
Italijanske grožnje
Italija bo v enem dnevu spremenila vso Abesinijo v razvaline, če bo Evropa še nadalje podpirala afriške
divjake
Rim, 24. novembra, o. Italijanski: listi pišejo ogorčeno o nedavni noti abesinsk-' vlade Društvu narodov, s katero je odgovorila na italijansko protestno noto proti sankcijam. Listi dokazujejo znova, da je Atesinija barbarska dežela- ki ne zasluži, da bi bila članica Društva narodov. »Lavo-ro Fascista« objavlja fotografije dum-dum nabojev angleškega izvora in trdi, da jih uporabljajo Abe?inci v borhi proti Italijanom. List pravi, da je največja nesramnost, če izvaja Evropa gospodarske sankcije proti Italiji, afriške divjake pa zalaga z dum-dum naboji in strupenimi plini. Listi groze obenem, da se bo začela Italija v borhi proti Abesiniji posluževati enakih sred
stev. Nič ni lažjega- piše med drugim »Tribuna , kakor da italijanska letala v enem samem dnevu uničijo vse abesinske fenj, požgo vse vasi In izpreinene tudi dvor sa-« mega abesinskega cesarja v prah in pepel, fe bo treba, 'talija doslej še tega n' st0" rila. ker <e je hotela lojalno držati mednarodnih dogovorov, fe pa bodo Abesinci s podporo Angležev in drugih liujskačcv še nadalje uporabljali proti Italiji nedopustna sredstva, bo tudi 'talija sa-cel-, postopati neusmiljeno. Doslej je izvajala na zasedenem ozemlju velikodušno politiko. toda nikjer ni bilo zapisano, da mora tako politiko voditi še nadalje.
Dr, Korošec o volitvah
Ustanovna seja banovinskega odbora JRZ — Predsednik je dr. Korošec, tajnik dr. Kulovec
Ljubljana, 24. novembra, a- Danes dopoldne je bila v hotelu Union ustanovna seja banovinskega odbora radikalske zajednice za dravsko banovino. Navzoča sta bila tudi notranji minister g. dr. Korošec in minister brez portfleja dr. Krek. Glavno politično poročilo j? podal minister dr. Korošec, ki je med drugim izvajal, da so naloge sedanje vlade odstranitev napetosti, nastalih v narodu zaradi nasilij in drugih nezakonitosti. povračilo svoboščin, ki so že po sedanjih zakonih dovoljene (zborovanji, tisk. ustanavljanje strank itd.), strogo izvajanj« zakonitosti in spoštovanje zakonov s strani naroda in s strani državnih organov. Kadar bo nastopila med prebivalstvom popolna pomirjenost ler bodo spoštovani zakoni in državne oblasti, se bodo na široko odprla vrata za vse svobode, ki narodu gredo.
G. minister je sporočil, da je novi volilni zakon v njegovem ministrstvu že izdelan in to v več varijantah. Kadar bo potreba, se ho lahko uzakonil v 14 dneh. Minister dr. Korošec se je dotaknil tudi volitev in je o tem med drugim rekel:
To je odvisno od različnih okoliščin. Mi ne izključujemo sodplovanja s parlamentom, ako se bo lahko nemoteno in neovirano delalo s parlamentom, nam ni treba siliti na volitve. 0 naših odnosih s parlamentom lahko govorimo popolnoma iskreno. Saj so ti odnosi znani vsemu svetu. Narodna skupščina ni izvoljena na temelju strank, ampak na temelju državnih list. Šele^ naša vlada je uvedla v Narodno skupščino diferenciranje po strankah in programih. Kakor se vidi, napreduje to diferenciranje jako težko. Pri volitvah pred-sedništva Narodne skupščine nam je vlak skočil s tira. Mrtvih ni bilo, večje nesreče tudi ne. Pri volitvah stalnih skupščinskih odborov, četudi so bile te volitve tajne, je šlo že bolje. Mi smo prepričani, da bo šlo vse bolje. Upamo, rla se Lo zakon, ki je bil sklenjen med vlado in Narodno skup-
ščino, samo z razumom, spremenil v zakon iz ljubezni. Predno gremo na volitve, je treba da prej nastopi tudi v prebivalstvu popolno pomirjen je. spoštovanje zakonov in vzpostavitev avtoritete državiiih oblasti, z eno besedo, zdrava konsolidacija notranjih razmer.
To si morajo posebno oni zapomniti, ki mislijo, da se dajo volitve izsiliti z grožnjami. levičarskimi (razami ali celo s pre-ziranjem veljavnih zakonov, v tem oziru se ne damo in se n? smemo dat! premakniti. Nazadnje pa lahko tudi izjavim, da vsaj mi od JRZ ne hi radi šli na volitve, dokler ne bo naša stranka debro in solidno organizirana. Mogoče, da iire na to organiziranje malo bolj počasi, nego bi si mi vsi želeli.
Po teh izva-'aniih je lahko odgovo-r;ti na vprašanje.kdaj p jj-Jenvi na volitve. Na volitve b mo šli. kadar bodo žandarji lahko brez skrbi spali v svojih kasarnah in kadar bodo stranke tako močne, da bodo lahko same v največjem redu in miru privedle ves narod ra volišče-
O zunanji politiki nisem poklican, da govorim Samo to bi rad. omenil z ozirom na zadn'e dogodke v Aixu en Provence, ki tako glcbi.ko zadjrajo v našo dušo in srce, da nam niso prav nič všeč. Mi nismo in ne moremo preboleti globoke rane, ki je bila zadana našemu narodu 9. oktobra lanskega leta. Vendar pa pričakujemo, da bo pravici v polni meri zadoščeno.
Pri konstituiranju banovinskega odbora je bil za predsednika izvoljen minister dr. Korošec za podpredsednika minister dr. Krek. za tajnika bivši minister dr. Fran Kulovec. za blagajnika pa bivši predsednik mariborskega oblastnega od_ bora dr Leskova r. Ti štirje funkcionar j tvorijo obenem eksekutivo JRZ za dravsko banovino.
Razširjenje sankcij
vojna napove
Ustrahovalna taktika italijanske diplomacije, ki pa ne
bo imela uspeha
Pariz, 24. novembra- o. Včeraj je italijanski poslanik Cerutti posetil ministrskega predsednika LavaJa- O sestanku ni bil objavljen nikak komunike, ^vendar pa se je izvedelo, da je italijanski poslanik po nalogu svoje vlade opozoril Lavala na nevarnost, ki bi nastala, če bi se uresničile grožnje Anglije in razširile sankcije tudi še na petrolej, premog, jeklo in železo. Cerrutti je po nalogu llussolinija izrecno opozoril Lavala na to, da bi tak ukrep pomenil vojno. S tem bi bila pokopana zadnja nada. da bi moglo v doglednem času priti do mirne poravnave konflikta.
Laval je Cerrutiju obljubili, da bo posredoval pri angleški vladi, ni pa hotel prevzeti nikakega jamstva, da bo razširjenje sankcij preprečil. Vladni krogi so skušal; ta korak 'Italije držati v tajnosti, vendar pa .ie vest o tem prišla v javnost in se bavijo z njo skoro vsi današnji francoski listi.
»Oeuvre« oP°za/rja na to. da je izačeia Italija zadnje čase izvajati politiko ustrahovanja. Motijo pa se v Rimu, ako mrjslijo, da se b0 Evropa takih groženj ustrašila. List pravi, da je to le dokaz, da so sankcije Italijo občutno prizadele.
V enakem smislu piše tudi >Petit Pari-sien:, ki pravi, da razširjenje sankcij iz razumljivih vzrokov vznemirja italijansko vlado, ker bi bite Italija s tem 0i'opana slavnih sir0vin, ki jih potrebuje za nadaljevanje afriške v0jne. Nobenega rlvrrr-pa ni. pravi list. da se bodo odmošaji med Rimom in ostalimi evropskimi silami ze'o poostrili i, če b0. v Ženevi sprejet angleški predilog glede razširjenja sankcij.
Francija okleva
Ženeva, 24. nov. o. Prihodnji teden se sestane odboir Društva narodov za sankcije. Aglijo bo na tem zasedanju zastopal minister Eden. V tukajšnjih krogih pričakuje, jo, da bo Eden predlagal razširjenje sankcij na prepoved izveza petroleja, premoga, jekla in železa v Italijo. Ni pa verjetno, da bo Francija ta predlog podpirala. Po informacijah tukajšnjih krogov si Laval pri_ zadeva, da bi na vsak način še pred sestankom sankcijskega odbora dosegel sporazum z Mussolinijem. Na drugi strani pa so v Franciji dokaj nerazpoloženi zaradi sankcij ter trde. da mora Francija doprinesti mnego večje žrtve kakor pa Anglija
Italija bojkotira DN
Rim, 24. novembra AA- Italija ne bi> prisostvovala seji pododbora sveta Društ. va narodov, ki se sestane v ponedeljek. Na tej seji bodo razpravljali 0 reorganizaciji sveta Društva narodov oziroma o njegovi razširitvi. Odklonilno stališče Italije tolmačijo poučeni krogi tako, da namerava Italija cdslej bojkotirati delo Društva narodov tako dolgo, dokler bodo sankcije v veljavi.
»Poprlo dTtalia« objavlja članek, v katerem protestira proti sankcijam in opozarja na osvobodilno poslanstvo, ki ga opravlja Italija v Abesiniji. Italija je hrbtenica evronske^a miru. ravnovesja in so" delovanja. Mladega naroda, ki šteje 44 mi_ 1 i jen o v prebivalcev, ni mogoče uničiti eli zapostaviti- Italija bo imela dovolj moči, da sama odloča o svoji bodočnosti.
Priprave za sprejem kralja v Grčiji
Atene. 24. novembra. AA. Po vsej Grčiji se pripravljajo na izredno svečan sprejem kralja Jurija. Radi hudega viharja na morju prispe križarka »Heli«, s katero po*uje kralj Jurij, šele jutri v ponedeljek ob 9.30 v pirejsko pristanišče Program za današnji sprejem je bil radi tega odložen na jutrišnji dan. Vsa poslopja so okrašena z državnimi zastavami in kraljevimi grbi in slikami. V Faleronu. kjer se bo kralj izkrcal na Hadrijanovem pomolu, pred grobom neznanega junaka in na mnogih drugih krajih, koder bo krenil vladar s svojim spremstvom, so postavljeni slavoloki. Vsa javna poslopja in zgodovinski spomeniki, kakor Akropola, Zevsov tempelj in drugi 'jodo razsvetljevi z reflektorji. V Atene prihajajo nenehoma ogromne množice iz vseh krajev Grč je. S Krfa je prispela deputacija v narodnih nošah. Vsi hoteli in prenočišča so napol, njena. V hotelu »Velika Britanija« je glavni stan novinarjev. Za sedanje sveia-nosti je prispelo v Atene še sto novinar, jev iz tujine. V navedenem hotelu bodo prejemali vsa potrebna poročila in informacije. Oblasti so izdale obsežne varnost, ne ukrepe. Promet po ulicah bo jutri ob osmih ustavljen. Novinarjem so oblasti dodelile štiri točkej a katerih bodo lahko
sledili dogodkom, štiri ladje s posebnimi odposlanstvi pojdejo kraljevi eskadri nasproti.
Povratek Nj. Vis. kneginje
Olge
Beograd. 24. novembra. AA. Snoči ob 20.30 se je vrnila iz tujine Nj. Vis. kne-ginja Olga. Na železniški postaji na Top-čideru jo je sprejel Nj. Vis. ktnez-na-mestnik Pavle z zastopniki civilne in vojaške hiše.
Proslava letnice
hrvatske Ibimne
Zagreb. 24. novembra, o. Ob udeležbi blizu 20.000 ljudi se je vršila danes pro. slava 100-letnice hrvatske narodne liim. ne »Lepa naša domovina«. Ob tej priliki so v Zelenjaku pri Klanjcu odkrili spomenik pesniku te himne Antunu Mihanovi-ču-Petropoljskemu- Spomenik je zgradilo društvo »Hrvatski zmaj«. V imenu dr. Mačka, ki se proslave nj osebno udeležil, je govoril narodni poslanec Miljutin Ma. jer. Med dragimi govorniki je bil tudi Mačkov pristaš Muha iz Lasičnega. rojst. nega kraja Mačkovega očeta, ki je govoril o potrebi kmečke sloge
Stara uprava PZ
obnovljena
Na izrednem občnesr. t^oru Pokojninskega zavoda je bila prejšnja razpuščena uprava ponovno soglasno
izvoljena
Ljubl.,una, 24. noveiuora
ziiaiiu, au o v, <«uwwi c tv.iii.iu P^jlcui, Lj jv Jji.ic. 1,.» ttfuii.O .c-lili Jtvz>, izvajati lu^nC ijC.ooiiU.ik; :>p. iuiCinOC, lic SU\:iu pil |JJauiiL/,,II.I Uu.uV,.,'i UlilunJ Ul K.OUiUii4i-
i,u-jj\_fiiii\.iiiii ut).ii>icii, inu-i vee iuui pn in/...i.i u. u0iii ucll.iiovaii uucc-u g^ojj^vi^r-
SA.v.gu uj	z...a^a,,a,	ac ne
bi .onie.! uVCijiivui 3Uai.is.ai sivu-p^liliviii, lllJIVC.- V plVl Vlsil jJjSp.ua.>«.] ln SOCJUIIU \ pilVI. iarkt) |C pliS.o i.iCU U.Uglll UU 1Z-p.cno luUi p.i \ouoivu i uiv^jninSKOJa i-aVoua, nu.se na j vccje >n naj va^iicjoe ^-o* 5t>juai3ivus.-iuvc c.- ou.okoni \	jc Dii iazxcšwii iKiieuanji prcoSvuiUi
lz. ux- \ i.ko i>aniv ter skupaj z nj.m celotni up.uviu in izm>Ui uuvm i ^a v.ad-nei;.! MJiiiisarjU je b.i imenovan g. Ur. iHi-i.<.t.c. ki je ju 3\Ojeiii l.a^topu iztlejs.vo-val. ua biil c.am pie^iijCga uv.siiegd jj ura ime.iu\vini za c.ai.e sus^e.a. \ iJuin koiint-ai" je u^oil ud eneni uaiug, da mo~ ra v iuku o-in.il teunov sklicati izicuni ub--ui zd .r ucicgatcv. ki naj izvo-.i novi apravu. m izvisni odb ,r.
Današnji izrt.diu oo.n- zčior jc pokazal, da jc bi! razpust nepoti-.be.i. s~j.so de.c-4a ti brez ds.b-.ne v ec.o.i izvo in vso do->t Janjo upravo, le picdscdnik. kj ga je j.j z-akunu imenuje minister za sociano po-i.t.ko, je nov. Delegati so ob enem izrazi.i svoj p.otest p.on takemu postopanju, ki prav po nepotrebnem povzr^a zavodu ie veiike stroške.
Ob skoiaj poinostevilni ude'ežbi delpga-t >v iz Slovenije in Dam-itcjc. je komisar dr Mila vee ob 10.2U o.voril izredni ^b-i ni zbor pozdravi! vse delegate ter zastopnika ministrstva /a socialno po.it.ko, šela kuome.a Mirka Maletiča 111 zastopnika banske uprave de Zorna ter zastopnike tiska. Ob soglasno n pritrjevanju je pred -J.ua 1 udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju ter pozd avne brzojavke »ni. istru za socialno politiko ter banom dravske, p.-i-jn rske in zetske banovine.
Poročilo kemisarja
V svojem poroč lu je komisar omeni! rasiale sprcmtn.be pri upravi PZ zaradi razrešitve prejšnje uprave in imenovanja k- misarja. Komisar je 16. sept.inbra prevzel posJe od b.vš.ga predsednika ur. 13a. -t,ca kateremu je izreke, zahva.o za vse njegovo vzorno delovanje in »k;b. ki jo jc posvetil procvitu zavoda. Delegati so s ploskanjem pritrdili njegrvVn besedam. Med drugim je komisar sporočil, da je prejel od ministrstva za socialno politiko resolucijo Zveze privatnih mlneščcneev, ki zahteva razširjenje pokojninskega zavarovanja na vso državo tak;), da bodo v bodoče zavarovani tud; vs. trg jv-.k" s Jtrud-niki m zobotenniki Minister ie naročil, da uprava P Z sestavi in pred oži načrt tozadevne uredbe Komisar je s to zadevo počakaš. ca bi o njej .adko razprav j ik m skl.pala nova uprava, ki b > danes izvoljena. Dalje je omenil, da j° ministrstvo ugodilo pri z'v u razrešenegi deVgata G !č-verta iz Maribora in ga znova pjtrd-ikj v nje-40v funkciji. Za'.o aa je tudi povabil no 'va izredni ob "ni zbor
Protest zveze privatni; iissisešceseev
K imenu Zveze dr.ištev p ivatnih narne-Sencev ,e d. c,-at g. Kan T»včar poda1 izjavo \ ka' ri je dejai! med drugim:
Sedanj na i pristnega imenovanja komisarja PZ k zu«stopn:ka državnega n. d-T-i.s.ver.e-,'1 b s-va je neprimeren in škodljiv /a interese te us anove sai. e- T način imer.ovan j a izločuje vpliv in od.ovr-no?t voljene samouprava od poslovanja zavoda in p jvzroča nejK>trebne in vLoke stroške Soglaš mo s potrebo zastopstva h kontro!e drž vnega rac"z rr.ega o^1, sf-vi, biti p i m ra ;.a kon ro a urejena tako, cia ne ustvari škodljivh p sledic, ki gredo v škodo zavarovane *\ Zato že canes rpozar>mo d-i naj se ta nf-sa načelna pripombi upeš*-.va pri sestavi rove -a zakona o pokojninskem zavarovanju, ko se bo na novo uredil načir. zastopstva nadz-irstvene ob asti v rp avi Pokojninskega zavoda.
Kazen tega moramo ugotoviti še to le: Dii-^ 10 oktobra t. 1. jc prejel gospod vladni komisar od nas p smeno vlogo, v kateri je zali ev-il > 20 pi>'no-pravni-h nameščenskih delegatov sklicanje izrednega ob "nega zbori v smislu člena 31. statuta PZ- Po tej c! ilojb je bil g. komisar dolžan sklicati izredni občni zbor ki bi se bil moral vr-
najdolje do 18. n vembra. Gospod ko- . m i far pa te iu-še v oge ni upoš.eval. Ugo-t; -vi jam to prekršite v forma nega značaja,
ki predstavlja kršenje osnovnih pravic delegatov. 1'rosiiii. ua sc ta nao protest aprej-rne v zapisniK
Slično izjavo, v kateri protestira proti kršit. i uvU>m>uwje P^, je v imenu zveze |>r-vaitoih nameščencev podai tuda Je^al ■g. uoliiiajer. ki je ob enem pudxrepil zahtevo, naj im zaikou o poKojiiiiiotkeiii valovanju novelira laiko, da bo preubeuuiK« voul zuur delegatov.
bele^at Albin l*repeluh je v svoiem govoru opoaarjai ua to. Ua sda.iejo tavod izreiJin ubctii zoori, ki se vrše bre/. (»oliebe, niaouo denarja. Današnji obrni <bor stane po u jezovih računih uajiiiaiij Hl.iHMi dinarjev. la denar je izdan brez vt«ake [»otivbe. zladti sprite prizadevanja iJoae<j.jiuje -iura ve, da se šiedi na vseti soncih io Krajin Plasti pri upravmb stroških, bprava ie šk, v tej smen tako daleč, da ie tudi uradništvu fiu-žalia plače, samo da spravi upravne broške na največ 1U odstotkov, kakor ie računano pri kalkulacij j zavarovanja. Po zakonu merilne zavodovega predsednika ministrstvo za socialno priliko Predsednik mora biti jurist 111 bi morala po zakonu traiati funkcijska doba pet le*. S to zakonsko doiočbo je hotel zakonodajalec preprečiti ooliičn« vplive. Seveda pa ie pozabil, da so tu<|H še drugi jurksti. k; znajo vsak paragraf obrniti tako. da se ira lahko zi«na. Zarto predlaga. da se v finančnem zakonu za prihodnje proračunsko leto doseže amandman. 8 k.jilerini se bo določba zakona o pokojninskem zavarovanju trle.le predsednika vremeni la tako. da nienuie in postavlja ored-sednika PZ miinister za socialno -olitiko S tem bi se po mnenju sovernika izo-jnilj diragim izrednim občnim zborom. Sklep bi moral bii-i soglasen, dn bi se na ta način onkrat za vselej izločil vsak politični vpliv na PZ.
Delegat Tavfar se je v imenu svoje skupine izjavil proti temu predoru in podčrtal načelno zahtevo, da na,j predsednika
voli obom zbor. kateremu mora biii pred-iednk ludi odgovoren. Državna coutrola je sicer ootrebna. a nimistrstvo socialne f>oli-tik« naj 10 vrši po svojih organih.
0 Prepelub r-e strinja 1 načelnim stališčem n. Tavčarja, toda njemu ijre za 'o. -ta de politični vpliv takoj izločv dočim y> r^vi-b ja zakona 5e stvar dolgotrajne procedure.
občni zbor ne sprejme soglasno njeoo-vesa pre<llog«. ne vztraja na tem. da se o njem sploh trlasuje.
■Na pro'eč»t a Tavčaria je konv^oar dr. Mi-lavep ugotovil, da predlo? za sklicanje izrednega obn.ieea zborg ni bil .»ravilno sestavljen. če.5 da niso b:li obraz.lov.en-1 raz-loji zlikaj zahtevajo deleaati izredni občni zbor Predsednik je nato prešel na drugio točko dinevnesa reda.
- Volitve uprave
Po pojasnilu procedure volitev je predsednik omenil, da odpade glasovanje, če vsaka sikuoina. deloda jalska in deloiemal-ika. predloži enotna kandidatno li«to. VT unenu delojemalcev je stavil predloa 2. Tavčar. v imenu delodajalcev pa 2 načelnik Rihnikar. ki je [>ri tem iz;av 1. da zbor de-leeatov ba<« s lein. da kandidira vse do«eda-n>e čla^e unrave. d nit-u montira «vo jo eno! no vrvi io. da hoče z zdriižen-mj močmi in v na j-|on5i harmoniji čirvjuti nr>d tom Zi-u-rvlom Ker ni b"o iiTO-vora. ie r»-od<ed-n k rvredloženi kandidatn' li-^ti oro(Tlo<rt za ;7vo!ienif. Vovj upravni odbor PZ je sestavljen tako-le:
<"M?»n'*' Kr."»l5 Anffo". A v« en »»k Tram. dr. Oinni., Rudolf Knez Zr,°i.V.-rv Kav?if .T^cfn. dr O^o^sn»l \Tnks in	"i-
mofltniiH- dr	5	dr- A"t1o5ič
.Turo d'r l>'vš Vjpt-^vclnv, P^^n^Hib A''b-in. P'nfer Ferdo. dr. Vrhunc Vinko in S:«rc Fran :o.
'"'kiipin.i delo'enia'rev;
Vrančif Vl.nd;m'r. Svofek ^r -i. Vn^nSrk FrSn. Zer"t!i? .To%o. Vreve Fnvn-c» Tavčar J~in ?n Roir P-nno. nairnee^n'.1-?: s*:h f	P"'.)!! Jo-^ ("ion Folik«.
in? Rim .To*o R.vŽk" Ivo. Vičič Janko in
S tem bM d:""'-ni red irSrTv.n. Z^ito ie
r^Vljuč!] ir^o^n? oKSni 7bor t-i ie bil na"boH5; 'tokar složne volJe ter =k"TvieTa in h"rmenione-»n d-°la
71 ni>s n"	rrr»c.'V»l!>.-e.'<; i TJ (ar^vilni
v^ Ta nepotrebne soremembe le m<-yS,"o in ovirajo.
Ljubljanska nedelja
Ljubljana, 24. novembra
Jug, megla, vlaga, dež. Tak vremenski program imamo že 14 dni skoraj nepretrgano, dan za dnem. Ves teden presedaš po zatohlih pisarnah in lokalih in se na tihem veseliš' nedelje, da bi mogel na sprehod ali krajši izlet. Ali vreme je tako obupno, da si skoraj prisiljen ostati doma ali pa zaviti v najbližjo kavarno, kinematograf ali gledališče Dopoldne je oila Ljubljana skoraj prazna in šele popoldne se je malo razbilo življenje Živahno je bilo zlasti sredi mesta, kjer so podjetm trgovci lepo opremili svoje izložbe ki so že v znamenju Miklavža Za mladino je po izložbah mnofc« lepega io mi t vnega in ponekod je po pločnikih taka gneča, da se človek komai prerije dalje Še štirinajst dni. pa bomo imeli radodarnega nebeškega svetnika v gostih Sicer pravijo, da tud njega kriza silno tare Ali, upajmo, je v nebesih zaenkrat vendar še dobro
Slovesnost na Grabnu
Na Grabnu se je danes ob devetih pred šolskim poslopjem zbrala množica šolarjev in bivšin učencev, ki ie nato v impuzant-netn sprevodu z godbo Moge m šolskim praporom odkorakala v cerkev v Trnovem Cerkev je bila nabito polna mašo je darova katehet g Lavrič fantje pa so pod vostvom učitelja g. Paljka in ob spruniijevanju orkestra zapsM nekaj tako ubranih pe mi, da se navzočni niso mogli načudit-i- Trnovski župnik pisatelj g. Fin-žgar je imel lepo zamišljen govor o poslanstvu vzgoje v narodu
Po opravilu se jt sprevod vrnil do šole, kjer je v okusno okrašeni telovadnici sledila akademija s skrbno naštudiramm sporedom Zbrano družbo ]e s toplimi, iskrenimi besedami pozdravil upravitelj šole. mestni svetnik g. Ambrožič in sporočil, da st pismene in brzojavne cesti ke poslali še številni odličniki in mnogi njeni bivši učenci, ki so bili zadržani, med njimi župan dr. Ravnihar načelnik prosvetnega oddelka Breznik, stolni prošt Nadrah, ravnatelj Hubad, magistratni direktor Jančigaj in prvi podistarešina SKJ Gangl. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je g. Ambrožič spominjal zgodovine šole za trnovsko pred' mestje, ki je ob svojem skromnem počet-ku našla streho v Križankah, pozneje pa je bila nekaj časa nameščena v Trnovem
in pri Sv. Jakobu- Leta 1S73. je bila zg-a-jena šola na Cojzovtm Grabnu in od takrat pa do danes je šlo skozi njene učilnice skoraj 33.000 učencev, iz katerih je zraslo mnogo slavnih mož. odličnih intelektualnih delavcev, organizatorjev in gospodarjev. Danes ima šola šest zvrhan h križev na rami, a je vendar večno mlada in sveža, zakaj šoli jc dano. da se vsako leto pom'aja. saj v nji je mladost doma. G. upravitelj je zaključil z zaobljubo, da bo grabenska šola zaupano ji mladino smerem vzgajala za čuvarje Jugoslavije.
Na odru, katerega ozadje je krasila velika slika trnovske cerkve, se je pojavila četvorica v narodne noše oblečenih fantov s šolsko zastavo in eden izmed njih je jasno in strumno zadeklamiral lepo Peruzzijevo prigodnico »Staremu deblu — mladi cvet«- G Kačar iz Trnovega je pripel na zastavo lep sporrvmski trak. ki bo še poznim rodovom pričal, kako so-se danes tr generacije grabenskih učencev zbrale ob tem lepem čistega veselja vrednem lubileju V kratkih besedah je poudaril, naj ta trak »stane na zastavi v znamenje trajne vezi med starimi in madino, ki naj dorašča v ljubezni in zvestob' do boga. do kralja m domovine. Lepo ubrano so učenci v zboru predvajali eno pes m Ruže Lucije Petelinove, nato pa je šolski pevski zb^r zupel »Našo pesem« in tisto staro, znar	na presrčen način ponazo-
ruie domohu ,e -loveka s tega konca ljubljanske periferije: »Prelepa je trnovska fa-ra« Pesem, ki so jo fantje naštudirali s solističnim vodstvom ie pokazala, da gra-benski šolarji ne premorejo le krepkh. čistih glasov temveč da 'majo tudi najboljšega pevskega učitelja. Poslušalci so »Trnovsko faro« sprejeli s tako v;harn:n* aplavzom, da so jo morali umetniki ponoviti. Prisrčno slavje se je zaključilo z usnelo danim Potočnikovim igrokazom o zgodovini Grabna
Pri pojavih zastrupljenja
povzročenih po pokvarjenih jedilih, je pravočasno uporabljena naravna
FRANZ-J OSEFO V A
grenčica dobro sredstvo
Ogl. reg. S. br. J5iS5/35
Kasimirjeva razstava otvorjem
V Jakopičevem paviljonu so imeli naSi ljubitelji umetnosti ob 11. svoj veliki ren. dez-vous. L.uigi Kasimir, miš rojak iz Ptuja m umetnik svetovnega slovesa, pa nje. gova gospa Danne Hornes-Kisimirjeva sta otvarjala prvo razstavo svojih del v Ljub. ljani in k otvoritvi se je zbralo naše naj. odličnejše občinstvo. Med drug:mu smo opazili podžupana prof. Jarca kot zastop. nika mestne občine in župana, predsedni. ka Narodne galerije dr. Windi.=cherja, rav. telja Etnografskega muzeja dr. Zupani, ča in številno zbrano družino naših upo. dabljajočih umetnikov- Konservator dr. Štele je v izčrpnem predavanju predstavil občinstvu oba umetnika in je poslušal, ce še posebej seznanil s tehniko ujedko-vin, ki jo Luigi Kasimir goji z največjim uspehom in v kateri so najboljša svoja dela napravili tudi Dtirer, Goya in Koll-vvitzeva. G. Kasimir razstavlja med dru. gim tudi serijo dovršenih motivov iz Splita in Ptuja. ga. Kasimirjeva pa nekaj prav lepih in zanamivih pokrajin iz Haloz
Zbor gradbenih delavcev
Na poziv Zveze stavbinskih delavcev so se dopoldne zbrali v dvorani Delavske zbornice sezonsko gradbeni delavci, da formulirajo zahteve po ureditvi svojega delovnega in socialnega položaja. Vkljub temu. da je bila danes letošnja največja stavba — gradnja bežigrajske gimnazije — v obratu in so bili tako številni delavci i zadržani, je bila udeležba prav živahna in zborovalci so sledili izvajanjem govornikov.
Tomo Brejc je obsežno orisal nevzdržne razmere, ki vladajo v stavbinski stroki. Delavci hočejo dela( ne pa podpor, in zato so delavci tudi z veseljem pozdravili in podprli akcijo zbornice za TOI za poživi, tev gradbene delavnosti. Toda za svoje delo zahtevajo tudi pošteno plačilo. Naj se tudj za gradbeno delavstvo legalizira tarifna pogodba, po kateri naj bi znašala mezda najmanj 5 Din na uro in po kateri naj bi tudi na stavbah veljal 8-urni delavnik. Prav tako zahtevajo gradbeni delav. ci, da se tudi zanje uvede pri borzah dela zavarovanje za primer brezposelnosti. Na koncu je bila z živahnim odobravanjem soglasno sprejeta resolucija in pa predlog, naj organizacija zaprosi bansiko upravo, da iz bednnstnega fonda votira za gradbene delavce 100.000 Din za podpore v letošnji zimi.
Kronika nezgod
V bolnišnico so v teku dneva prepeljali več žrtev nesreč. Najhujša je doletela 4S-letncga Roka Stegnarja, predilniškega mojstra Lz Tržiča Med vožnjo je padel z drvečega avtomobila in si zlomil levo nogo v kolku. Poškodba je preccj komplicirana. —Brezposelni dninar Lcskovec, star 55 let in stanujoč v Mostah, je delal pri nekem kmetu. Ko je po lestvi nosil težak snop slame, se je zlomil klin in Leskovcc je tako nesrečno padel, da si je zlomil dve rebri. — Delavec France Kramcr, rojen 1902 in stanujoč v Tomačevem, je hotel snoči v neko klet, v temi je pa zgreštl pot in je priletel na glavo. Precej krvavečega sta dva stražnika prepeljala v bolnišnico. — Dopoldne so morali reševalci na glavni kolodvor. kamor so bili z vlakom pripeljali 35sletmega delavca Antona Petrovčiča iz Gorenje vasi. Pri podiranju drevesa ga je oplazila debela veja, padel je in si zlomil nogo.
100 bolnikov
na 64 posteljah
Letos jc v ljubljansko bolnišnico še večji naval kakor lani, kar tudi dokazuje sta« tistika sprejetih bolnikov. Z današnjim dnem je bilo namreč sprejetih 24.COO bolnikov. torej že skoraj za tisoč več nego lani vse leto. Na nekaterih oddelkih, zlasti na kirurgičmem in internem je vse leto občutno pomanjkanje postelj, a v zadnjem mesecu je prišel na vrsto tudi oddejek za nalezljive bolezni. Po mestu in na periferiji namreč prccej razsajata davica in škrla-tinka in ker je treba bolnike izolirati, morajo v bolnico. Na tem oddelku je zdaj nad 100 bolnikov, večinoma otrok, a postelj je vsega skupaj 64. In tako se dogaja, da morata jk> dva bolnika ležati v eni postelji. Res skrajni čas bi bil. da se naša bolnišnica poveča ali da dobi primerne pomožne prostore, sicer bo vsak boj proti bolezni iluzoren!

in drago je Nezdravo
če Vam prepih ogj-afca §1 2 ti zdravijo in odnaša to-llhTsi Pl°to. Zahtevajte naše brezplačne prospekte
Jug. pat. pusteno-kovinsko brtvilo za okna in vrata
A. Hrlic, Zagreb, Gajeva 20 Zrnec Franjo — Ljubljana
KOPITARJEVA ULICA 1.
i---1-------- -- --- ----------- -------------1
Klerikalni obrtniki se organizirajo
Pri »Kaplanu« se je popoldne zbralo nad 30 klerikainih obrtnikov, da ustanove Okrajno obrtno zvezo za Ljubljano in oko« lico Zborovanje je vodil stavbenik Ivan Ogrin. ki je svoj čas načeloval Jugoslo* vanski obrtni zvezi in ki jo hočejo obnoviti. V odbor so bili izvoljeni: načelnik Ivan Ogrin, člani krojaški mojster jernej Ložar. tapetnik Fran Jagcr, mizarski mojster Josip Šenica, zidarski mojster Ivan Vižintin. soboslikar I. Maglaj in tesarski mojster Robert Mihor, za prcgledoval-ca računov pa čevljar Župančič, tesarski mojster Ravnihar in mesarski mojster Rozman
DAMSKE PLAŠČE ZA JESEN IN ZIMO
nudi v veliki izberi in sicer:
trpežni športni . v temnih barvah
s kožuhovino dekliški v vseh
velikostih . , otroški od 2 let vse velikosti .
. od Din ISO.— naprej
. od Din 380.— naprej
. od Din ICO.— naprej
. od Din 95.— naprej Na zalogi velika izbera črnih boljših pla-ščev s kožuhovino ali brez, v vseh velikostih, tudi za močnejše dame. Plašče izdelujemo tudi po naročilu, ter imamo lepo in veliko izbero vsakovrstnih navadnih in finih blagov na zalogi. Lastna šivalnica za izdelavo plaščev.
OGLEJTE SI BREZOBVEZNO! F. I. GORICAH, Ljubljana, sv. Petra c. 2P
Naše gledališče
Ponedeljek, 25. novembra: zaprto-
Torek, '26. novembra: Zaprto
Sreda, 27. novembra:Kralj Edip, Kaimeni-
ti gost. Re.1 sreda, četrtek, 2S. novembra: Vesela božja p<-t.
Premiera- Red B. Petek, 22). novembra: ob 15. Kralrj Edip. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 5 do 14 D:n.
OPERA
Ponedeljek. 23. novembra: Zaprlo.
Toiek, 20. novembra: Aida. A-
Sreda. 27. novembra Faust. Gostuje Josip
Rijavec. Izven. Četrtek, 2S novembra: Ples v favoju. Red četrtek.
DRAMA
V ljudski igri j,VesPla b0žja p0t« igrajo glavne vloge naslednji člani nate dram*-, žuipnuka agra g. Cesar, starega TO-letiieg-t bamderarja — g. Kralj, gruntarskega sni a Franceta — g- Stupica, njegov0 mater — sra. P. Juvainova i.n Maričko. revno planša* rico — gHiwna Bt/itarjeva. premiera bo V četrtek 2«. t.m. za red B.
Gostovanje Josipa Rijavea v naši operi je vsekakor pomemben dogodek v našem gledališkem življenju. Zato O|>ozar.iamo na vprizoritev opere Faust« v sredo -7. t. ni. v kateri poje odlični rojak—gost naslovno vlogo.
»Kraljičin ljubljenec«, nova opera. ki pride v soboto 30. t. m. v naš operni repertoar, je imela svojo krstno predstavo 20. februarja letos v Draždanih. Na češkoslovaškem je bila vprizorjena prvič na Narodnem divadlu v Brnu. Delo je prekrasno. Pripravljata ga ravnatelj Polič in režiser Debevec.
tfanskl kalejdoskop
Naš tramvnj nameravajo sanirali. Na pa- | j- nu n ? besedami i»a zdravijo že precej j č isa. i lai na kaže. da >ia bodo počeši tudi z J d^anji. Začelo se ie prav za prav že.
Človek sto i i pred rdeče., hišo na Poljonah. j Pa teče mimo tramvaj, ve menda vseikdo.
<-e pa. kako je urejeno, da pride vsak p 'n',k čimprei na vrsto.
Misliš se iHjati prrVii pošti. Pridi-kas od d -na. da ne bi zamudil. Pa nanese tako. da u'le taš fir-Miivaiev ren že za vodom- Pre-pjan h'1 »Čez še>?t ali ke.liko uvnut p-irle dru"i tramvaj« si misl:š. »No. bom pa poča.ka.1* *vij ie p'ara reč. d.i ie človek po cvv; naravi n^gnien k lenob; in "e se je o llooM da se ho nel^a! zarad« svoje le r-be c tranvv*jfin. orjaka tudi tiste minute, r-prav bi b;! zanesljivo prej pe^ pr noštn. In rpn pp7 t--r minute nridrvi d"ug 'n?mvaj — o I rviSte Milo se razjeziš. r>j ^opet po-t-iKn kma.ln tu tndii on'i od na-S^rotne strani Toda trimr^j jip /a ^oje mo-,<	7mi>ni q m op,k Vi ubere da 1 je
Čudno pogledaš Treba bo pa"- -vočat-ofi še rlve min"tii. «.aj to ni toliko In čaka-š č.-17 r'--« nrnufi r<^ rvihiti tramvaj — od poštP r"i'Dm =e	;n io le mahneš neš p-*" t i
P >5ti Pred škofijo te dohiti oni. ki si ga
?-•>'-nI
Pa ne vrnete misliti, da se to dogaja ob desetih zvečer, ko romajo tramvaji v remi-zo snat Ne. to ee oripQ,i nodinev' ob dveh popoldne, ko ljudje biti io v službo-
Nedvomno je v interesu tramvajske druž-
be in našega Ljubljanskega prebivalstva, da bi se ta praksa nadaljevala. Frekvenca se bo zaradi tega zelo povečala, morda cHo za toliko, da občini ne bo treba plačati dolsov tramvajske družbe.
• *
'Naš: brgm-ri slove po svoji vljudnosti. To je lepo. kajti vljudnost je lepa čednosit in razen lega tudi rentabilna Naravnost vzorno vljudnost sem zadnjič sam doživel
Pridem v neko drogerijo. Nekaj malenkosti sem hotel kupili. Takoj se zgnete okoli mene pet liudi.
t>Gnst>vi zeli?«
Skromno razodenem svoie želje.
>Da. sospod tako' takoj . .<
In pet liudi se zažene iskat reči. k; b; 9 iih ^ad kuoil
Toda t?ikra't poseže vmes usoda V obliki milo d'šeče in lejxi poslikane dame. ki stopi v traovino.
Kar naenkrat sem pozabljen- Vseh pet liudi skopi od predorov.
»Klaniam se n«i'ostlj':va!«
»Milostim« želj?«
»Prosnm?«
Vfilostljiva. vas pa že dolgo ni bilo k nam .. .*
Ali ste bil zadnjikrat zadovoljni, mil ost-ljiva?«
Vse v en glae.
Lepa je taka vljudnost in ualužnost in človek je mora birti vesel. Čeprav pri tem pozabijo uslužni ljudje na njega.
»Kremo bi rada imela, veste, pa kaj boljšega .. .<
»Da. miilostljiva. izvolite!« (Petkrat.") In pred milostljivo ee izprazni pet predalov. odpre petdeset štalic ln tub Milost! ji va poskusa kreme Vsake si dene nekaj na pret jo razmaže 'n poduha. Naposled dahne: v Ah. veste, vse šo preveč parfumi'rane. Veste, kaj diskretnega bi rada im°la Kaj takega, kar ne diši deset metrov pred človekom in deset metr»»v za njim...«
Pet ljudi napravi obupan obraz, še jaz iz silidai^nositi.
-Zelo žal nam je. milosti ji va * In milosti ji va se odpele iz trgovine ;n de«!pt metrov pred njo diši in d^sK iiie'iov t>3 n jo.
^item pridem še jaz s -»voiimi skronv.imi željami na vrsto Bi,l sem. hvala Bogu hitro odr»-avl'e.n Toda od irenutka ko se>m stopil v hrgovino. pa do trenutka, ko «em sloni! iz njp ip vendar preteklo 24 m nut
Taka uslužnost je zelo priporočljiva^ in l^onstna zlasti čp ip pp.' liudi da postrežejo
dvema Da. der Dienst an den Kunden... *
čas ip 7,'alo. nravi io i"n i7,rab:ti "a ip tr^bR Dandane« ko tp*e čas hitiro kakor še r koli jp to zlasti važno
Nirpsar pa n> kar hi f"ko kradlo "^s kakor bolp7.en Z^st, če človek ni nav-P7an na privatnp zdravtvke ampak na neko dru-g; h'aeodpfm ustanovo
Amoak to bi <*» dalo morda dru"fčp urediti Ali ne V b^lo na primer dosti n*ak-tičneišp. da člorekn ne bi b'lo treba «»afi v ordinaciji poldrugo uro. ampok bi la^kn stopil kar k okencu im povedal, kaj ga boli? Za glavobol bi mu dali tam aspirine (polo-
vična doza), za revmatične in druge [Zlobne bolezni ter otekline kali o. ab pa malo joda ali lizola Lizol ie prav zdrav in se »a dandanes nva.rsikdo posluži. Le berite liste! Čas h kakšna služkinja, časih brezposeln delavec, *asih pa tudi kakšen mlad zaljubljenec ali za,ljubi jenka.
Da tako bi bilo trebg urediti, da bi prihranil nekaj Pasa In še zavod bi iniH od te^a koristi 0^=»ti man'še režijskr- stroške bi imel m bi s prihranki lahko nastavil še
nekaj s>to novih uradnikov.
•
Takole v kasarni opazi« niTsikai za.nimi-vp 'a. če malo bolj odpreš oči- Na primer tole:
Gosnod iz boljše družbe, k' sedi v tvoji bližini, zahteva neprestano nove časreke Če cfl -.bi katerega Ppt mvnut prepozno, ker »eili na njem silučaino neki drug aosnod. napravi halo. da (jm «»IiSn vsu kavarna Da ;e to nesramnost. se zadim Ha «0 vsi natokf""ii lenobe. da mu nalašč na^aiaio .. Kliče ola-č;lnp. podravnajplje. rai^ria.tp^ie in nadra«-na-foi.p se pritožuie 'n na^^ssled zmagoslavno vzklikne, da ip pr>2pl z^doiif v ta lokal, pprvav bo spveda nislod-nd-rn oh u-ri i^m. In p^em ogročeno pokli"p p'a-6'il.rvecra.
»''"ifl <»ni imel« 'Tri in po' «
Ckv-vi,] po'oži na mizo tri in pol dinarja.
vr.č in n'* mani tpr crre Ni? rw|.n?i'nega. nič za tistega, ki mu je k.°^o prinesel
Ti takih (»osnodoT ie Ippo število. Jak gospod se pač ne zavedia. da je velik umazanec. Prav zares. In dosti ja tuda takih. U ne puste načesas
na mizi. čeprav so biii p>o«t režem:, da bolje nlro mogli bili. Da, še srečni so, ker niso ničesar dali- Ali pa jo »iz pozabljivosti« celo pobrišejo iz kavarne brez plačila.
Najbrž ti gos-nodje ne vedo. kakšno je življenje natakarja.
Pri nas imamo namreč lokale, kj so tak> socialni, da puste svoje uslužbence delati po dvanajst ur na d'i,n ali pa še več. Ln zato jim ne daio prav nobene plače, ampak poberejo samo napitnino. Ni prav mnogo lokalov. kjer bi knelii natakarji -X) 200 Din plače na mesec. Za obleko morajo skrbeti 5.^111 i in koliko stane na pr mer smoking. ki pa morajo imeti, si lahko sami zračunate. In da je treba tak smokin« vsak teden kemično očistiti, menda ni treba še posebej pripovedovali. In da morajo recimo plačilni o-l^ooiti gosr*>iai"ju pogoeio šp precej veVk odstotek »Ti ji h dohodkov kol prispevek za časnike ki jih gostje berejo, menda tudi ne ve vsakdo.
Gospod, kadar boste spet slabe voJje in lioiteli »tresti svn'o jezo nad natakarjem, se spomnite tega. In pom:s;'|p kaj bi storili vi. čp bi b:li natakar, natakar na 20«!.
Potpm v>nn. urw<n. ne bo trebi rpči da stp umazanec.	Tone Brn*.
p"Mnr
CONRADT VEIDT v velefilmu
Bil^ sem
špijonk?
po resničnih doživljajih.
Jesenski turnirji
r^is v glavnem zaključujejo nogometno sezono — V I.jttbljani sta bila včeraj dva turnirja; na Jadranovem je zmagal Hermes, finale s Slovanovega pa bo drugo nedeljo med Slovanom in Marsom
Ljubljana, 24. novembra
Tudi na ljubljanskih igriščih se že občutno pozna konec sezone. Še pred nekaj nedeljami je bilo na vseh igriščih polno življenja, vrstili so se pari nogometnih moštev, ki so se borili za točke Sedal P-'1 je ao spomladi konec krega in prepirov za številke.
Toda mladini se ne da počivati. Za dil-ce- je sozona še prezgodnja, kje naj zabije io športniki nedeljske popoldneve? fudi občinstvu, onemu najzvestejšemu, je dolgočasno, če nima v nedeljo popoldne svojega nogometnega sporeda. V lakih časih se nekateri klubi ojunačijo in tvegajo poznoje-senske prireditve, ki jih odigrajo v obliki turnirjev. Današnja nedelja je imela v Ljubljani dve taki prireditvi.
Slabo vreme je pokvarilo račune*, ki so l ili drugače pravilno kalknliram: kljub deževnemu in neprijaznemu [»opoldnevu se je nabralo zlasti na -Jadranu lepo število gledalcev, ki bi jih bilo gotovo več. če bi bil nebeški vremenar malo boli milostljiv. rudi tako sta prišli prireditvi do srečnega zaključka.
Na Jadranu
jc razvrstila Slavija štiri moštva v br/i turnii s štirimi tekmami. Razpisani sta bili dve darili- ki sta jih koncem prireditve vzela kapetana Hermesa Slavijo koi nagrado za |>ožrtvovalen trud.
Hermes : Slavija 2 : O
Prvo tukmo je igral pri reditel j s Siška~ji. Zelo so se morali |>otruditi> Oa ?<> v sicer izravnani in odprti igri stisnili dve '"ogi v mrežo. Ciola sta bila sicer lepa. vendar je po poteku igre razlika še premočno izražena.
Ilirija : Jadran 4 : i
Belo-zeleni so odpravili nasprotnika že v prvem delu igre, ko so mu zasluženo zabili tri komade. l'o odmoru se je domačin malo zbral, toda zadostovalo je samo za izravnan rezultat. Naskok iz prvega polčasa je belo-zelenim zagotovil sigurno zmago.
Sila vi ja : Jadran 2 : 1 (1 : 1)
I'o propozici jah sta nalo igrala najprej oba premaganca. Slavijaši so dali čudovito Ird odpor, zabili so vodilni gol, potem so se pa branili na žive in mrtve. Šele prav v zadnijih potezah se je Jadranovcem posrečilo. da so usnje dobesedno potisnili preko črte. Zaradi neodločenega rezultata je
bil potreben podaljšek'." 2 krat deset minut. V odprti igri šo zopet Slavijaši prišli do vodilnega gola. tokrat pa so umeli pridobljeni naskok ohraniti do konca. L tesno darilo je torej pripadlo njim.
Hermes: Ilirija 1:0
Zmagovalca sta v zadnji tekmi pokazala na težkem terenu prav dobt r in zelo borben nogomet, lliriiani sicer niso bili z vsemi prvimi močmi na polju, zato pa je bil Hermes skoraj kompleten, toda ne glede na to je zmaga šiškarjev prav pomembna. Pri tem še ni dovolj izražena, kajti Uirijanska obramba je znala razpolovni nasprotnikov napad zadrževati tudi z nedovoljenimi sredstvi. od katerih je sodnik sa:<.o eno odpi-skal; iz euajstke so nato Šiška rji prišli do lovorik.
Vse tekme so igrali samo i>o '2 krat 20 minut. Sodila sta izmenoma. vsak po dve lekmi. gg. Lukcžič in ^roiatti.
Ha Slovanu
so v istem času igrali Slovanov turnir. K temu je Slovan pritegnil polovico drugega razreda: Svobodo, Grafiko in Marsa. Tla ?o bila precej boljša' od Jadra:iovih, obisk pa nekoliko šibkejši.
Slovan : Svoboda 7 :O
Svoboda je' nastopila V komat dobTo rezervno garnituro. Zato niso imeli Slovanov-ci težjega posla in so pv-!i,>sli" igro kar v nasprotnikovo polovico. Ke; so kmalu začutili v nasprotnikovem v.itnriu k,ij lahko premagljivo oviro, so iz v;aU- pozicije streljali in bili v mrežo gol za golom Nabralo se jih je do konca sedem komadov. Sedil je g. JoksK'.
Mars : Grafika 1 : 0
Malo presenečenje. Sploša > se je pričakoval izdaten rezuitat v Kori-t Gra-ike, ki vendar zavzema v tabli i dotv:i| boljše mesto od Marsovcev. Toda Polji.! i -so potisnili nasprotnika v prvem poiča-u skoraj popolnoma v defenzivo in si zagotovili z edinim zgoditkoin mal nasKok. Grafičar.ii so sicer po odmoru dogodka preokrenili v svojo korist in so Ma:sov.-e potisnil: v obrambo, niso pa mog'i pogoditi mreže. Ostalo je pri rezuPatu pr.ega polčasa. Sodil je g. Štiglič.
To je" bil prvi del Stovanovegj turnirja. Prihodnjo nedeljo bosta torej igra!a premaganca. t. j. Svob-.la proti Grafiki, potem pa zmagovalca SlJvan--Mars.
d© bo usml v ligi?
Hašk je prvo nadaljnjo kvalifikacijsko tekmo — z va-iraždirsko Slavijo — odločil pičlo, toda zasluženo v
svojo korist
Varaždin, 24. novembra.
Kot tretje plasiran i klub v peti skupina mora zagrebški llašk za vstop v državno ligo oiigirali še po dve kvalifikacijski tekmi; z dvema nasprotnikoma, in sicer z varaždin-sko >avi}o iz lastnega pod&aveza ter 8 sarajevskim Hajdukom po končanem dvoboju s Slavijo.
Hašk: Slavija (Varaždin) 3 s 2 (0:1)
Za svojo prvo tekmo na tej nadaljnji trpi evi poli je enajstorica llašika d-anes gostovala v Varaždi.nu. Za tekmo je vladalo doma isn daleč izven -Zagreba veliko zaini-manje, tako da n,i čudno, če se je kljub s ibemu vremenu zbralo na igrišču do 2.500 gledalcev.
Slavija je do od.mo.ra obetala mnogo :in je z eianom <iai voljo tudi dosegla naskok enega gola. V drugem polčasu se je slika" znatno spremenila v škodo domačih in so iiaškovoi popolnoma prevladali oa f>oJju. Vsi n j ihto-vi deli »o bili znatno boljši, tako du je njihova amaga popolnoma zaslužena. Najboljši mož med rdečimi je bil Gajer, prav dobro pa so se rešila .z afere tudi Urims, Slivak in Woif ter Fink v napadu. Ce bi bi<l napad iiig.1o bolj odločen i.n bi zaigral bolj enotno, bi bil rezultat lahko mnego ugodnejši za Hašika.
Prvi gol je padel v 38. minuti prvega polčasa po Dabču za Slavijo. V drugem po>l-oi.tm je Hašik v 18. minuti izenačil, nakar je v 37. mm. Fink povišal rezultait na 2 :1 v k.irist H-a«ka. V 42. min. je po krasnem strelu iz daljave padel tretji gol za boljše. Tiik pred koncem igre je nastala pred vrati Ilaška gneoa, v kateri je žoga zadela ob Wolfovo reko. Sodnik je nekoliko prestrogo prisodil enajstmetrovko, ki |o je
v zadnji sekundi Koprivnjak spremenil v drugi gol za Slavijo.
Revanžna tekma bo drugo nedeljo v Zagrebu-
Ostale kvalifikacijske tekme
Beograd: Bask : Sparta (Zemun) 7:0 (4:0) Niš:
Gradjanski (Niš) : BSK 1:0 (o : c) !
Subotica: Žak : Vojvodina (Novi Sad) 3:1 (2:0)
Ostale nogometne tekme
MILAN: Madžarska : Italija 2:2 (1:0). Tekma za evropski pokal.
BUDIMiPEŠTA: Prvenstvo: Attila : So-roksar 3:3.
DUNAJ: Prvenstvo: Admira : FC \Vien 4:2 (3:1), Sportklub : Austria 3:1 (1:1), Ka-pid : Favoritn'er AC 1:0 (1:0), \'ienna : FAC 3:1 (2:1), NVacker : WAC 4:1 (3:0), Ha-koah : Libertas 2:1 (1:1).
PRAGA: Sparta : Židenice 2:2 (2:2), Sla vi a : ASK Kolin 8:2 (4:0), FC Bratislava : Moravska Slavija 1:1 (0:0), Tcplits zer FC : Viktorija Plzen 2:2 0:1), SK Nachod : DSV Žatec 2:0 (2:0), SK Pro* steiov : SK Kladno 5:0 (2:0), SK Plzen : DFC 3:0 (1:0).
Norveški trener zagotovljen. Kakor poro-čajo iz Osla. je norveška smučarska zveza dovolila znanemu Norvežanu Gunarju Ha-
genu. da sme v Jugoslav:jii prevzeti mesto amaterskega olimpijskega trenerja. (Kako^ znano, bo Hagem treniral noše skakače za ski.ke in kombinacijo. Op. ur.)
SK Ilirija (lenrsKa seKcijai. Danes ob 20. važna seja sekcijskega načelstva v Evru-Pi.
Mariborski dogodki
Maribor, .24. novembra Proslava Davorina in Simona Jenka
V soboto so priredili gojenci tukajšnje realne gimnazije v veliki kaznski dvora, ni lepo uspelo akademijo v poč.is'itev in proslavitev spomina Simona in Davorina Jenka. Najprej je sedmošolec A. Cokan podat življenjepis Simona Jenka, sedmošolec Mirko černič je deklamiral Stritar, jevo »Na Jenkovem grobu«, osmošolka Olga Prusova je prikazala delo Simona Jenka. Sledile so »Obujenke« Simona Jen. ka v skupini petih dijakinj v svetlomo. arih bluzah, petošolka Vida Zemlječeva je deklamirala »Na Sorškem polju«. Nato pa je osmošolec Ivan Hanng govoril o Davorinu Jenku. Osmošolci pa so zatem prikazali Simona Jenka v krogu tovarišev »Vajevcev«. Tomislav Neralič se je s svojim pevskim vložkom imenitno posivil. Petošolka L. Vodopivčeva je deklami, rala Jenkove »Obraze«, četrtošolka T. Fiirsteova »Trojno gorje«, šestošolec Ber-talanič pa Knezovega zeta«. Literarnemu delu akademije je sledil glasbeni. Mešani zbor je pod vodstvom prof. Ostrovške ubrano izvajal Leži polje ravno« ter »Ta. nanoi iz operete »Vraiara«. Na klavirju je spremljala »Tanano« gdč. Mirkova. Sle. dil je še sopranskj vložek, ki ga je s
Pri lenivosti črevesja,
črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna
franz-j osefo va
grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba
franz-josefove
vode odlično regulira funkcije črevesja.
Ogl. reg. S. br. 15465/35
polnim uspehom odpela osmošolka Ida Brencetova, nakar se je z državno 'himno zaključila zares lepo uspela akademija.
Pokolj in razdejanje
V noči na nedeljo je postala neka gostilna v Gosposvetski ulici na Pobrežju prizorišče divjaškega spopada in krvavega pokolja. Nekaj pred 22. uro je prispe, la namreč v gostilno skup:na fantov, ki se je vsedla k posebni mizi. Ni trajalo dolgo, ko so pričeli izzivati. Beseda je dala besedo, po zraku so pričeli frčati kozarci, steklenice in stoli, nekdo je udaril po svetilki v trenutku je bil ves gostilniški inventar razbit, stoli in mize polomljene. Nazadnje so Se pojavili v rokah ra^gra.
- 'nnnnnannnnnnnnnnnnnnnnnnnnni
Sveže najfinejše norveško
RIBJE OLJE
iz lekarne DR. G. PICCOLIJA
V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam.
•ndujtrua volnen,« tkan.
paracin
elitni kino matica
TELEFON 21-24
DANES ob 4.. 7.15 in 9.15 uri NAJVEČJA SENZACIJA LJUBLJANE
DIVJI TOVOR
Film kakoršnega še niste videli.
PREMIERM KINO
jačev noži. gostilna se je spremenila v krvavo bojišče, začulo se je vpitje na pomoč, vsa tamošnja okolica je bila na nogah. razburjena in preplašena zaradi hu. ronskega hrušča in trušča. Z življenjsko nevarnimi za bodi ja ji v hrbtu je obležal na tleh gostilničar Anton Pavčič in neki Karel Knezer s popolnoma razrezano in zmr. cvarjeno glavo. Pozvani reševalci so oba nevarno ranjena prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico, kjer se borita s smrtjo, tezenski orožniki pa so napravili red, vkleknili 6 glavnih krivcev v verige ter jih na skupni verigi prikljenjene odpelja. Ii v zapore. Razen Pavčiča in Knezerja je še nekaj drugih laže ranjenih.
Policijski drobiž V Miklošičevi ulici je neznana tatica ukradla kuharici Mariji Sluga dve jopici, vredni okoli 300 dinarjev. — V Bistri so
posestniku Janezu Volerju odnesli vlomilci razne obleke in perila in 1000 dinarjev gotovine. — Tukajšnje oblasti so prejele obvestilo o vlcmu v stanovanje Marije Oevirkove v Topoiščici Odnesli so ji obleke, perilo in preko 300 dinarjev gotovine. — V Rušah je prišlo do velikega spopada med drvarji, ki se je končal s precejšnjim razdejanjem gostilniškega inventarja. Lju-ti bitki so napravili konec pozvani orožniki z energično intervencijo. Vršijo se poizvedbe v cilju, da se ugotovi glavni krivec.
Točno plačili »Jutru« naročnino Varuj svoicem zavarovalnino
Mlajši in starejši
m o š k i
često bolujejo na SPOLNI SLABOSTI
(impotenci), izmuče-nosti, seksualni raz-draženosti in nesigur-nosti, duševni depresiji in oslabelih živcih. - Uporabite organski preparat
UiRiMIlE"
ki deluje ojačeno.
Škatla z 20 tabletami Din 70.— ; s 40 tabletami 110.— Din; s 100 tabletami 238.— Din. Dobiva se v lekarnah. Po poštnem povzetju pa diskretno razpošilja lekarna S. Mitelbach, Zagreb — Jelačičev trg 2a. — Proizvod farmacijske tovarne dr. Richard \Veiss, Berlin. Ogl. reg. ixxl S. br. 3>ftlO/«W5.
Preminula nam je naša predraga skrbna mati in stara mati
MARIJA KOŠENINA,
VDOVA,
v 65. letu starosti.
Pogreb nepozabne drage pokojnice bo v torek, dne 26. t. m. ob 3.45 popoldne izpred hiše žalosti, Milčinskega ulica 12. k Sv. Križu.
LJUBLJANA, 24. novembra 1935.
ŽALUJOČI OTROCI IN OSTALO SORODSTVO.
uspehov
na
en oglas
»JUTRU«
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčno dobra in ljubljena žena, mama, sestra, teta in gospa
MARIJA
roj. Ivančič
soproga žel. vlak. v pokoju,
v soboto, dne 23. t. m. po kratki in mučni bolezni za vedno zatisnila svoje oči.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 25. t. m., ob 2h pop. iz hiše žalosti Podjunska 61. 17; na pokopališče k Sv. Krifcu.
LJUBLJANA, dne 24. novembra 1935.
BLAŽ KOROŠEC, soprog; ZINKA, hčerka; FRANJO, URŠULA, JOŽ L, brata in sestra in ostalo sorodstvo.
Med mojstri na ledu
Nekaj podatkov o razvoju umetnega drsanja * narodi imajo danes najboljše drsalce ?
Kateri
Drsanje je telesno gibanje, ki ga že tisočletja poznajo vsi narodi, kjer imajo zime s »negoin im i^dom. Dolga stoletja so fvuižde drsalke (prav tako kot emuči) je kot sre\=itvo za premikanje i,z kraja v kraj; t oda so bile te prve dr-sailke še zelo enostavne, običajno iiz konjske kosti, ki so jim pozneje dajali zmerom primerneJ so obiiko- Sredi 15. stoletja «.0 koščeno obliko zamenjali z lažjo kiseino, spodnjo ploskev za drsam je pa obložila z železnim robnikom. Sicer pa so se koščene drsalke ohranille Se do začetka preteklega stoletja' Z vseimi temi drsalk a mi i se je dailjo riinsat' samo v daljavo, pri čemer pa so imele koščene drsoilike še to s,!abo stran, da se z njimi drsalec ni mogeil poganjati z robovi temveč z eno aifi z dvema palicama, šele Potem, ko So jeklene robnike na ledenih drsailika.h na lahko zakrivili navzgor, je začelo drsanje v lokih, iz katerega se je polagoma razvilo umetno drsanje.
Pravo irmetno drsanje pa je prav za
prav staro šele 60 let; takrat je prišel v liivr0po amer;ški drsalec Jackson Haines, ki je na svojih turnejah pokazal serijo dr" sa'tnih likov ii	)V in izzval med ljubi"
tel ji drsailneg; ,rta pravo senzacijo. Pov sod se je p0ž zanimanje za ta spo''t-vrsta novito tlni-tv se je ustanovila, krono pa je odne-fci Dunaj, čigar prebivalstvo rje s prav posebnim navdušenjem prevzelo to elegantno športno panogo i.n v njej več afli manj do danes obdržalo vodilno pozicijo. Dobre sarliove je obrodilo Halni,<ovo de lo turiti v Opavi. B.u"'i'imipešti, Prankfurtu. Monakovem in Berlinu; za njimi So ^e kmalu ra/vila v drsalna središča severna mesta Sto^holim, Osi!o. Leningrad ter Moskva in He.'t-inki. Iz isto d(>be so znana imena drsalnih pionirjev Nemcev Chren-traufov, Dunajča.nov Korperja in Kn«»0l-manna. pozneje Monakovčana Fuchs Salchotva iz Stokholma. Prava dom umetnih dn-sa.lcev pa je seveda ostala 4 nit rika, kjer je ro Jacquesu Hainessu nasto-
pila še vrsta odličnih mojstrov na iedU-(Ku 1!er, Curis, S^ift in druigi).
Tudi prve umetne drsačice je dala svetu Amerika; kot prva evropska zastopnica v tej panogi velja Nadja Frank iz Helsinkov. Trajalo je precej, preden so dame v tej disciplini na ledu dosegle moške. Omeniti je treba prvo zmagovalko v damskem svetovnem prvenstvu (1. 1008 ) Magdo S>'er.? iz Londona, ki je v ostalem v I. 10,v3 in 1904 ^tartala že kar med moškimi tekmovalci. Potem sta bili se prvakinji Madžarki Kronberger in Mera.v-Horvath in Dunajčan-ka Hernia JaroszSzake. Med moškimi so bili SalchoNvom še prvaki: Kachler (Dunaj). Sandahl (Stokholm), Bock (Dunaj) i:i (Sreafstrrom (Stokholm). Prvi moški svetovni prvak je bil 1. 189(1 v Leningradu Nemec Gilbert Fuchs.
Dunaj je da! za razA-oj umetnega drsa n ja mn(>go pobud in od tam =e je začelo ši" riti tudi ursanje v par>h. ki je imelo v zakoncih Johnson (Lo"	zakoncih -Ja-
koflsson (Hejsinki). in nazadnje v zakonci Brun let ('t Pariza) najvidnejše za.stopnikf Ko so začeli srad;'ti umetna drsališča. Po' manjkanje naravnih zim ni biilo več ovira za razivoj umetnega drsainja. Izšla je kopica strokovmih knjig, na razpolago je bilo zmerom več učiteljev in tehnika drsalnega
sporta se je staLno izpopolnjevala. Pri tem sq biiie v znatni premoči dame. kar je bilo pnč v zvezi s tem. da ženske tistih čas,;.v v veliki večini niso bale zaposlene v poklicu nn jih tudi s:cer niso trle posebne skrbi Razvoj pa g:-e kljub deloma iizpre-menjenim razmeram še zmerom navzgo: i;i je verjetno, da bodo obvezni liki za drsalce s časom -še težji kot so s-Pdaj.
Na čelu vseh držav, ki goje drsalni šport, je trenutno Avstrija, ki ima razen svetovnega prvaka ScJiaterja še vr-sto o<i-ličiiih umetnih drsalcev obojega spola (Ka-spar, Kidos, Linhart, '^andbeek. Le.mer m druge). Tudi para Pa.petz-Z\vack ter brit ter sestra Pau®m spadata v svetovni razred. Poleg Avstrije je treba precej fimeni-ti Angi-ijo. ki je v zadnjih letih — posebno z daimaimo — v tej panogi pokaza.la odlične sposobnosti. Tavlor. Colledge. But-tler in Phillips so imena svetovnega slovesa. pa tudi dnsailca Sharpa in Dnna je treba šteti med najboljše na f -^tu. D.-br.v ga para pa Angleži n.nmajo nmieii.^a Kader dobrih drsalcev ima tudi Severna Amerika skupno s Kanado. Prav dobro oborožena za konkurenco na lediu je tudi Madžarska, ki ima v svojih drsalnih vrstah tudi svetovna prvaka v parih Rotter — Szollas. Nemčija ima prav dobr0 dvojico
Herber-Bayer. pa še nekaj posamezni b drsalcev in drsačic, ki se v Garmiscb — partenkirchenu ne bodo dali kar tako Norveška bo poslala na start svetovno znano prvakinjo Sonjo Hennie. med sev^r" lijaki pa je tretja omeniti še graciozno Šve* dnjo V.-vi-Aime Kulten ter elegantnega Finca Nikkauema. Krancija ima najboljše m0či v Henrionu in gdč. Clericetti, Švica v Buehlerju. Belgija pa v gej. de Ligne.
S temi imeni pa še dolgo ni izčrpa;, seznam vseh. ki bodo v tej zimskosportm pancig; startali na IV. z:,mski olimpiad. (Sokoli jo b<,do odslej imenova<]i »olinipi-je . kar pa bo bržkone težko udomačit i. ker je »napaka že davno prešla &k»raj i>i 1 vseli narodih v vsakdanjo rabo. Op. ur.) Vabilu So se odavali skoraj vsi naroda ta. pa ii I izključeno, da se bo še med Italijani. Čeho^lovaki in Rinmuni. da ce'o md Japonci našel talem. ki b0 zatemniJ sila v o dosedanjih mojstrov na ledni Saj sled m č tud>" pri drsanju niso r^dka presenečenja, pa je zato boljše, da nihče n»» de^a računov v naprej. V teh okončinah bo tudi konkurenca na sladki ploskvi v Garmischu vse bolj privlačna!
(Po reviji »Olympische Spiele 1936<)
Kupujte domače blago!
TEDEN DNI FILMA
Sv. Petrovič, radio in Ljubljančanke
Onega dne srečam po daljšem času Petroviča. Prvo kar mi je dejal, je bilo tole: Zda j v novem stanovanju pa slišim Ljub. IjaTio zelo dobro, tudi podnevi, če le o-d-<Jaja« V prejšnjem stanovanju sva jo zaman lovile na njegov močni sedemeevni aparat. Špas je pa ta, da se je preselil samo okrog ogla! Da sliši Petrovič zdaj
Ljubljano v svojem radiu, najbrž ne bo mnogo zanimalo širšega kroga čitateljev, pač pa našo radio postajo in mogoče kakega radioamaterja. Da se je preselil okrog ogla, no, to bo zanimalo kvečjemu kakšno navdušeno zbiralko avtogramov in teh je po širnem svetu precej. Tudi v Ljubljani.
Da, tudi v Ljubljani ima naš Svetislav oboževalke in tako priroma tu pa tam kako duhteče pisemce, včasih celo priporočeno(!) iz naše bele Ljubljane v sajasti Berlin, s prošnjo z-a avtogram. In kako obrajta Svetislav naše Ljubljančanke! Ha, le poslušajte! V nekem zaboju ima leta stara neodprta pisma, same prošnje za avtogram-Petrovič je namreč tič. On že kar duha, kje je prošnja za avtogram; samo potiplje pismo in že leti neodprto v oni zaboj. Nerad namreč podpisuje takale karte. Rajši pač kontrakte, saj tako pravi sam.
Pa glej čudo! Priromalo je priporočeno pismo iz Ljubljane. Odprl ga je. čeprav je vedel, da je samo prošnja za avtogram, saj ga je potipal in pritipal dve karti Ross Verlag! In . čez dva dni je imela Ljubljančanka svoje zaželjene avtograme. Še več! Še eno sliko je pridal, katere naša Ljubljančanka ni mogla dobiti. Pravil mi je, da je. če 6e ne moti, s Celovške ceste doma in da je zelo prijazna. Pisala mu je namreč, da imamo v Ljubljani nebotičnik in novega župana- No da, nekaj mesecev je pa tudi ze preteklo, pravi Svetislav. odkar je dobil to pismo iz bele Ljubljane.. .
Naj pridem po sliko, da nekaj napiše, je dejal in da čujem Ljubljano. Pa sem šel. da vidim, kako in kaj je v novem sta. novanju. In res, kukavica je zakukala iz •radijskega aparata .. - in posebno sobo ima za — ping pong! Dal mi je tole sliko in napisal je. kakor vidite tu. Pravi, da bi rad prišel enkrat pogledat Ljubljano, katero pozna samo z razglednice. O hudo rad bi se preprjčal, kako ie kaj v resnici s nrijazni-mi Ljubljančankami. Sai if> -»»kJ««- fo-nt od farel	Dr. M. F., Berlin.
fronto. Mož zna prijeti za delo in sani pokaže ljudem, kako hitro je treba prenašati težke vreče moke. To je mož, ki se ga vonj zemlje drži tudi. kadar obleče frak.
Ljubka francoska igralka AnuabeMa, ki je ustvarila že nekaj prvovrstnih filmov, glumi vlogo Nataše. Še vse, kar je dala doslej, je bilo »a dostojni umetniški višini. Tako je tudi s to vlogo. .Marsikatera druga igralka bi jo kratkomalo jx>lomila in padla iz okvira, a Annabella da živ-
ljenja tudi onim prizorom, kjer je samo molče navzočna. — Kikard VVillm igrj stotnika Ignjatova s simpatično moškostjo. Potem pa je še cela vrsta odličnih igralcev, vsaka vloga je |>olno zasedena, kakor smo tega že vajeni pri francoskih filmih. Mnogo je velikih prizorov. a i>oleg vojnega veselja-čenja v Moskvi je film tudi poln kratkih posnetkov z nepreglednih žitnih i>oljan. še vsepovsod, kjer so ga uprizarjali, je žel film »Nataša.: polno priznanje. V Berlinu pri premieri je občinstvo navdušeno ploskalo v priznanje in listi so pisali: »Francoska produkcija si je s tem filmom častno osvojila nemške kinematografe.-
Divji tovor iz malajske džungle
Annabella v slovitem filmu „Nataša"
Rusija 1916. Nataša, hčerka obubožane generalske vdove, je usmiljenka v moskovski bolnišnici. Zaročena je z bogatim vojnim dobaviteljem Brjukovim, ki jo obožuje. Toda v bolnišnico pripeljejo hudo ranjenega častnika Ignjatova, ki mu Nataša pokloni najskrbnejšo nego. Ljubosumni trgovec hoče mladega tekmeca uničiti. Zapelje ga k hazardni igri in dobi visoko vsoto, ki mu jo častnik ostane dolžan, vendar pa se s častno besedo obveže k plačilu. Po nesrečnem naključju osumijo Ignjatova, da je prodal vojaške skrivnosti. Pred vojnim sodiščem služi za dokaz potrdilo Brjukova o dolžnem denarju. Na prošnjo lepe Nataše je bil namreč Brjukov izstavil pobotnico, četudi denarja še ni prejel. Br-
jukova zaslišijo kot pričo. Tekmečevo življenje je v njegovih rokah. Toda, ko ga zaprisežejo, da bo govoril čisto resnico, je prisega močnejša od njegovega srda. Njegova izpoved je odločilna in Nataša pripade mlademu svobodnemu izvoljencu, saj Brjukova itak nikoli ni in ne bi mogla ljubili.
film ie ustvarjen po noveli Pierra Be-noita, dejanje je vseskoz napeto in je omogočalo režiserju kakor igralcem, da so dali najboljše. Težišče je v vlogi Pjotra Brjukova. ki ga izvrstno glumi sloveči tran-coskfi igralec Harry Baur. Ustvaril je tip dobičkarja, trgovca z žitom- ki ne pozna borze in pisarne, temveč je velik_ kmet, ki melje lastno žilo in pošilja moko na
iiger - ljudožerec, zdaj v zoološkem vrtu \ Chicagu-
Elitni kino Matica predvaja te dni prav zanimiv film Lz življenja v džunglah »Divji tovor«. Ta rniim je plod večletnega dela eksipediaije Fra,nka Bučka, ki je lovil zveri in redke živali p<> pragozdovih na Malajskem polotoku in v Indiji. Ti doživljaji »o bili svoje čase popisani v »Življenju in svetu«. Pital je resničen kulturen dokument brez kulis, brez trikov. Vse v njem je res" nično doživljeno, vsp filmaino »na terenu.c in naposled na najnevarnejšo zver — ljudo kri, ko jiiih zagleda. Strašni boji z zvermi, ki jih ni težko ubiti, pač uloviti žive, boji mecl živalmi v pokrajinah, kjer je ostala priroda še nepokvarjena, kjer je čut samo" ohraue še zmeraj najmočnejši zakon vsakega bitja. Gledamo love na pobesnele si]o-ne in na tapirje. Z zanimanjem spremljamo lov na epice. Strmimo, ko vidimo straž" •no borbo med črniim leopardom in cgTom-nim udavom. Toda to še dolgo ni vse. V dinu pragozda se udeležimo lovov na kc-bre. na orjaško vrsto netopirjev — leteče pse iin napo-sile na najinevarejšo zver — lju-o-znskaga tigra, kralja džungle. Vsi ti posnetki so nekaj takega, česar doklej človeško oko ni videlo, tako prirodmi iin živi, la se strme izprašujemo, kako je bilo mogoč0
u.jeti s kamero take prizore s tako vestnostjo.
Ta film zasluži, da si ga vsakdo ogleda-Zlasti pa svetujem« staršem, da ga gredo glelat s svoj imi otroki, ki se bo"7« iiz tega fiijm-a naučili več, kakor iiz debelih šolskih knjig'.
Novi berlinski filma
Romani slavnih pisateljev so p ,stali spet priljubljeni v filmski industriji. Fimskim avtorjem je zmanjkalo originalne snovi a produkcija je bi a prisiljena znova seči po romanih. Ta tede.i n m je l fa pokazala v dveh svojih oie nio^k h teatrih hkr&t; (Ufa Theater Friedrichstrasse in t fa Theatcr Kurfiirstendamm) film po Ganglioterjevem romanu »Samostanski lovec«. Zanimivo in ob enem razveseljivo je. da je Ufa spet enkrat po dolgem, dolge n času zapustila svoje atelje in se p >Jala s svojim s-aboi.i tja v prelepi Bercntes len in ustv»r':.i tam delo, ki se ponaša z 'o N0'/<- zunanjih s'ik. Okužila se je bila (L'Ca namreč) z amerikanizacijo ateljeskega .le'!a. gradiia je že celo Benetke v Neubabcisbergu, a ravno P-arka-rola jo je menda iz>. 'a, da se je vendar upala zapustiti 'le^tee. varn.? sfene svojih ateljejev in zamenjati s*--oje kulise za one v prosti naravi. Zato diha tudi s platna sveži dih prirode, ki tc krepi in osvežuje V ljub dramatičnemu dejanju in te tie mod in ne tlači kakor nesrečna Barkarola. Paul R:i liter igra glavno vlogo.
Terra jc prinesla «Idealnega soproga« po romanu Oskarja Wildea« Za film je priredila Thea Harbou precej pripravno. V glavnih vio?ah Ka-] Lud vig Diehl in Bri. gita Helm, ki je dobila »dopust« iz zapora, v katerem sedi v obr&kih, ker jc povozila neko osebo.
Tretji reman. ki je bil v zadnjem času spravljen na platno, je Fberma* eriev >>S',u-čaj Claasen«, iz katerega je Ufa napravila fi!m »Zeleni dom no«. Nas ov je puneste" čen, ker zveni preveč kričasto in odbija. Bolje bi bilo, da bi ostali lepo pri >Siu-čaju Claasen«, ki je že kot rorr.an znan in zanimiv, »Zelenega domina« pa nihče .ne pozna. Sploh je tudi pri belo Smem filmu neumestno govoriti o barvah, kajti domino bi bil ravno tako lahko moder ali črn. G'°vni vlogo ima K- Ludvvig D:eM in leži izborno.	Dr. M. F.
Iz akvaristove torbe
RIBA KRJLATKA
Daleč na jugu ob ravniku, kjer prebivajo črnopolta plemena, je priroda v predelih gostega vodnega omrežja dokaj razkošna. Kamor pogledaš, je sicer zelenje, krasne raznobarvne cvetlice se zibliejo v r;,h't,n vetriču in ne odjenjajoča toplota in svetloba porajata s pomoT-jo vodic prave ?udcze življenjskih oblik. Tam ni jeseni *>i zime in menjata se le pomlad s poletjem. Tudi v vodah vlada vsakršno razkošje, ki ga pričarata svetloba in top'ota v življenje. Najrazličnejše zastopnike vseh vrst vodnega živalstva in rastlinstva najdeš t "d.
V zaliv, ki je nastal po domnevi nekaterih znanstvenikov po odeep:tvi južnoameriškega kontinenta od afriškega, torej v Guinejski zaliv se izlivajo razne reke, kakor: Niger. Kameninska rek i in Kongo. V teh rekah in njih pritokih živi med ostalimi ribica, ki zasluži zavoljo svoje lepote in posebnosti našo pozornost, posebno tudi. ker je m.ajHna in zelo prikladna za akvarii> Kot riba vročega pasu zahteva top'o vedo. 18 in več stopin, nikakor rranj- Mnoeo-zobka ali krilf tka (Pantodon. buchbo'zi Ptrs.) jc to in odrasla je 8—10 cm dolga. Hrbct je ploščat -n nizek, rep pa zelo kratek- Halja je gori zeleno mod^a. boki sc leskečejo medeno, sicer je pa okrašena s črpani pegami. Gobček jc zelo velik, nad-
stojen in oborožen z neštetimi zobki, dasi se riba hrani le z mtšicami, ki sede na gladini in z drugimi tik nad gladino frfo-tajočimi žuželkami; v vodi pa lovi ličinke komarjev in drugih živalic, ki prihajajo h gladini. Nikdar ne išče hrane in se tudi ne drži v globini, temveč v poševni legi tik gladine. Očesi sta veliki. Ribica ima svojevrstne plavuli. Prsni plavuti sta zelo široki in visoki, navzgor obrnjeni in imata obliko metuljevih kril ter jo usposabljata za krajše skoke nad gladino, pri čemer slu. žita krilasti plavuti kot padalo. Trebušni plavuti sta pod prsnima in zelo kratki, iz | njih pa štrle dolgi podaljši šibic, okrašeni i izmenoma s črnimi in belimi kolobarji; s'u- '
DVA APERITIVA SVETOVNEGA SLOVESA
žijo pa kot tipalke malih rok z razpetimi prsti proti sovražnikom, ki prihajajo iz globine. Tik pred repno plavutjo je zgoraj hrbtna, spodaj pa podrepna plavut, pri mLčniku obe zašiljeni, pri ikrnici je pa doti" nja zaokrožena. Repna plavut, jc zelo velika, šir-cka in pahljači podobna, v sredini se pa podaljša v ožjo, ptičjemu repu podobno plavut. Na začetek svatbe opozarja akvarista obrašanje samca, ki skoči rra hrbet ikrnice, kjer se drži s podaljški trebušnih plavuti po več ur- Ko zapusti hrbet, začenja svatbeni ples z živahnim plavanjem in menjanjem barve trupa, ki izmenrma pobledi in potemni. Zatem se sučeta v krogu, pri čemer izpušča ikrnica jajčeca, samec jih pa sproti oplodi. Ikre plavajo na glrdi. ni. iz njih se pa izležejo m'adiči v teku 24 do 72 ur. Za mladiče si mora akvarist preskrbeti vodne bolhe, ki jih pa mladiči love srmo na gladini, če vlijemo v po. sodo, kjer gojimo bolhe, vodo. potisnemo z njo tudi zrak vanjo. Bolhe, ki pridejo v dotik s tem zrakom, se dvignejo kvišku na gladmo in drobci zraka jim onemogočajo pogrezanje. Take bolhe zajamemo oprezno z žlico in jih prenesemo v akvarij. Po preteku 11 do 12 mesecev so mladiči plodni.
Opisana ribica ni le zaninvva zaradi svojega škatlastega trupa in krasnih lepo barvastih plavuti, temveč tudi zaradi tega, ker je skoro edina leteča riba sladkih voda.
Če iznenadi ribice na prostem kak nizek čoln, skočijo prestrašene često vanj-Tudi iz akvarija skočijo prav rade, zato je treba namestiti mrežo.
Vsak naročnik je zavarovan za 10.000 Din
Skladišče za Jugosl.: Jugofarmacija d. d., Zagreb, odd.: Kozmetika


Vzroki in posledise razdvofa v njegovem zakonu
(v
!5. oblet
spomin
švedski pisatelj Axel Munthe, avtor ene najbolj čitanih knjig "San Michele«. pravi: Človek (pisatelj) in njegova knjiga sta eno v dobrem in zlem. Življenja zmožne knjige so večinoma avtobiografije, drugače je njihovo očetovstvo •umljivo.Resnico te izjave potrjujejo tudi Tolstojeva dela: aia'0-kateri pisatelj je }>odal v svojih knjigah tako verno sliko svojega življenja i'i svoj'? biti kakor Tolstoj. Odnos do svoje zakonske žene in ljubezen do drugih žensk jasno odseva iz njegovih največjih del: Vstajenje, Ana Karenina, Kozaki, Vrag. Kreutzerjeva sonata in tudi iz drugih. Iz njih se odraža razdvojenost v njegovem zakonskem življenju. ki zavzema včasih naravnost strahotne dimenzije (Kreutzerjeva sonata). Toda bol, kakor iz knjig, ki so kljub vsej resničnosti vendarle tudi plod fantazije, se kaže tragedija njegovega osebnega življenja iz izjave-ki jo je nekoč kakor nehote |>oda! vpričo Vlaksima Gorkega: »Človek prestane ponese, epidemije, naigroznejše bolezni in vse mogpče duševne muke, toda najmučnejša tragedija vseh časov je bila, je in b0 vedno ostala tragedija spalnice.«
Tolstojeva zakonska tragedija je trajala skoro pol stoletja- Toda to ni bila samo njegova, temveč morda še bolj tragedija ijegove žene. Njuno nasprotje v bistvu ni t obstojalo iz ^nasprotja dveh svetov, ki se neugnano borita v človeškem življenju svet zmeljske koristi in svet čiste duhovne misli, svet konvencije in svet prevratnih nazorov — ženska in asket« — kakor so že vedno ugotavljali njegovi biografi, temveč je imelo svoje, korenine čisto drugod. Tragedijo Tolstojevega zakona in njene vzro-le skuša razjasniti tudi pri nas znani so-
nice njegove smrti)
dobili ruski pisatelj Josip Kalinikov (avtor romana "»Ženske in menihi ) v svoji knjigi- »Lev Tolstoj, tragedija n.jcgo\ega zakona-«
Svoje ugotovitve podkrepljuje Kalinikov s citati iz dnevnika Tolstoja in njegove žene Soli je ler iz n junih pisem in jih razčlenjuje bistroumno, z resničnim psihološkim razumevanjem in z odkritostjo, naravnost drzno za naše, s farizejstvom skaljene pojme. V tej knjigi pokaže Kalinikov zlasti dejstvo, da krize v tem zakonu nikakor ni zakrivila Tolstojeva žena. ki jo mnogi Tolstojevi biografi delajo odgovorno za življenjsko tragedijo tega genija.
Tolstoj je bil po svoji naturi strasten človek ki je doživljal.priredo in ljubezen skoro religiozno. To religiozno občutje pa je pri velikanih, kakršen je I il Tolstoj, nekaj silnega, elementarnega, zalo se predaja pri-rodnim silam, predvsem ljubezni z eruptiv-ni ni zanosom, ki skoro da ne pozna meja-Če zadene ta sila na nerazumevanje in celo na od(X)r tam. kjer si najbolj želi enakega odmeva, tedaj posledice gotovo ne morejo biti dobre. In čim silnejša je na-tura. tem bolj se maščuje.
Tolstojeva žena Zofija Behrsova, pravi produkt tedanje ruske meščanske družine, je-bila živo nasprotje moža To ni bilo nič čudnega: saj so žensko v njenih krogih tako vzgajali, da ni smela pokazati svoj1 spolne eruptivnosti.-četudi je morda tlela v njej. Poleg tega pa je bilo v tej zvezi še drugo važno dejstvo, ki je za nesoglasje v spolnih odnosih gotovo tudi pomembno: ko sta se poročila, je imel Tolstoj za seboj že burno življenje, spoznal in ^uživak že različne ženske in je imel že približno 35 let, dočim je bila ona stara komaj 18 let,
ki jo je prvo s|x>lno doživetih s strastnim, neugnanim možem bridko prevarilo. Kako malo sta si ustrezali naravi obeli zakoncev, priča pismo Sonje sestri: Če se to imenuje zakon, potem je to gnusnost.? Prevara. katere žrtev sta bila °ba, je stopila spričo resničnosti in neizprosnosti narave jasno in kruto v ospredje. Jedro medsebojnega odtujevanja je bilo v pomanjkanju spolne harmonije in prvo spoznanje je teme-' ljilo v dogodku |>oročne noči, ki je mlado ženo do dna pretreslo, jo duševno odbilo, zaradi česar kljub medsebojnemu spoštovanju in dobri volji ni bilo resničnega, zakonskega soglasja. Mlada žena je vzrok samo instinktivno spoznavala: Zaradi nekega duševnega vzroka sem telesno I dna. Pri Tolstoju je bilo to prav nasjtrotno: Zaradi telernega vzroka je obolel duSevno. Značilna je sledeča izjava žene Tolstoja (29. aprila 1863): »Pri njem igra telesna stran ljubezni veliko ulosjo. To je strašno — pri meni nobene, nasprotno.!!: I
Ker strastna narava Tolstega ni bila ute-šena, a 11,11 njegovi nazori o zakonu niso dopuščali zveze z drugimi ženskami (med zakonom), so sledili — kot povsem prirod-na posledica — izbruhi, kakršne opisuje .v Kreutzerjevi sonati: >Vtis prvega spora je bil strašen. Nazval sem to spor, a lo ni bil sjior. to je bilo le odkritje prepada. ki naju je ločil v resnici. .. To je bila posledica ugasle čutnosti, ki je pokazala najino pravo razmerje.« (Str. -13) Dočim nisem niti najmanj mislil na duševno in celo na telesno življenje svoje žene, sem j se potem čudil, odkod se je vzelo najino sovraštvo; a stvar je bila popolnoma jasna. Sovraštvo ni bilo nič driurega, kakor protest človeške narave zoper živinstvo, ki jo je tlačilo.« (Str. 47>. Na to knjigo je Sonja odgovorila z romanom: »Kdo je kriv?«, ki ima povsem avtobiografski značaj.
Kalinikov pripoveduje v svoji knjigi, da je bil Tolstoj najsrečnejši tedaj, kadar je našel žensko, ki je ustrezala in zadoščala čuvstvom in nagonom tega pračloveka. Pr-
vo taksno žensko je našel v Marjani, kozaškem dekletu, v katero se je tako zaljubil, da jo je hotel poročiti. Vse filozofiranje. sanioobtožbe, življenjska načela — vse se je razpršilo pod elementarno silo te ljubezni. Toda Tolstoja znanci in biografi ji niso pripisovali nikake važnosti za njegovo življenje in delo. dasi je Tolstoj ovekovc-čii Marjano v svojem romanu Kozaki... na katerem je delal 10 let.
Vobče je bil — |>o mnenju in izsledkih Kalinikova — povod vsemu ravnanju in delu Tolstoja njegov odnos do ženske. Kadar je našel svoj ideal v odlični družbi, je takoj prilagodil svojo zunanjost, svoj okus, način nastopanja, celo svoje mišljenje aristokratskim normam. Nasprotno pa se je od te družbe takoj odvrnil, čini je doživel poraz pri ženski iz niene sredine.
Najmočnejše, naravnost odločilno za nje-covo življenjsko delo pa je vplivala "a Tolstoja ljubezen do kmetice Aksinje. Tedaj se je začel zanimati za življenje kmetov, hotel jim je olajšati njihovo trpljenje in jih osvoboditi. Ustanovi! je šole. kjer se je razgovarjal s kmetskimi otroki, in jih je celo sani poučeval. Oblačil se je kot kmet in je hodil z delavci na polje in h košnji. In v tem načinu življenja je njegova silila, prvobitna natura prišla do razmaha njegova duša do zadovoljstva. Družbo kmetov je pogosto imenoval »veliki svet«, v katerem se e počutil srečnega in zadovoljnega, kakor nikdar v resničnem velikem svetu degeneriranega plemstva in površno izobraženega parvenijstva velikih mest.
Ko je Tolstoj spoznal kmečko dekle Ak-sinjo, je zapisal v svoj dnevnik (13. maja 1858.): »Zaljubljen sem. kakor še nikdar v svojem življenju. Nobene druge misli.« Preprosto dekle mu je pomenilo prirodo samo, ga napravilo spremi ji vega za vso lepoto stvarstva ter mu pokazalo pot do ljudstva. 12. maja 1860. je zafisal v svoj dnevnik o tem dekletu: — — — skoro je strahotno, tako mi je blizu«.
Tragedija njegovega in njegove žene življenja je povzročilo dejstvo. da so bile kljub sili njegove ljubezni vezi, ki so ga vezale z njegovim razredom močnejše in so mu narekovale zvezo z ženo iz njegovih krogov, s katero je sklenil roditi otroke in si ustanoviti družino. Toda s tem, da je zavrgel ženo. ki je prijala njegovi naravi kakor prej ne pozneje nikoli nobena, jo sam povzročil razkroj v svojem najelemen-tarnejšem bistvu in ta razkroj je vzrok vsem njegovim duševnim mukam in telesnemu trpljenju. Zivljenska tragedija Tolstojeva se začne z njegovo poroko s Sonjo B<hrsevo. Moč socialne in stanovske psihoze je bila večja kakor notranje razumevanje za lastno nesrečo in tako sta trpela oba, do konca z mukami priklenjena drug na drugega< — pravi Kalinikov dobesedno o tej zvezi. Jedro z!a leži po njegovem mnenju v dejstvu, da obeh zakoncev ni združila ljubezen, . temveč le bežna zaljubljenost. Prva je z mladostno sanjavostjo oboževala nadarjenega pisatelja, varala se je v lastnem čuvstvu ter poročila Tolstoja v prepričanju. da ga neizmerno ljubi, dočim je v resnici ljubila Polivanova, prijatelja iz otroških let. Tolstoj pa je že pred poroko dvomil o resničnosti svojega čuvstva. kajti napisal je v svoj dnevnik: iKaj če ni to samo želja po ljubezni. a ne ljubezen?« V povesti »Vrag« prizna, da je zbežal od svoje zaročenke v naročje Aksinje, ki je prav tedaj pričakovala od niega otroka, ki je pozneje doraščal kot otrok njenega moža. Tolstoj v svojem zakonu ni nikdar našel zadovoljstva. kakor ga je našel pri Aksinji, ne onega miru. ki je po njegovi izjavi nadkrilje-val ljubezen samo.
Nesoglasje med Tolstojem in njegovo ženo je bilo tolikšno, da je mnogokrat hotel zapustiti svoj dom- vendar je to namero izvršil šele tik pred svojo smrtjo. Značilno je. da se ;e hotel naseliti v neki vaški koči, torei med tistimi ljudmi, kjer je bil nekoč resnično srečen	-	A. V.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja ra konzorcij »Jutra« Adolt FUbnlkar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi 1 LJubljani