St. 76* V Goriei, v soboto due 14. septembra 1907. Lotnik IX. Izhaja vsak torek in soboto ob 4 ni fopoludne. Ako pade na ta drutva praznik lzide dan proj ob 6. zvečer. Stane po poSti prejeman ali v Gorici na dom pofiiijan celoletno 10 K, polletno 5 K in Öetrtletno 2*50 K. Prodaja sevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz t Nunskih ulicah in Le- b a n na Verdijevem tekaliäcu po 8 vin. ^^^^^i^jr ^* ^^m^^^^^ ^h^bhhBv ^^s^^^ ^hnwc ^^^^^^^^^^ ^hhhb h^h^hvi ITredniStvo in upravništvo Be nahajata v «Narodni tiskarni», ulica Vetturini h. ät. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in narodnino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi se računijo po p»*tit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se veökrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni arednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). „Dovršeno je!" Dovräeno je, tako je zastokal „Edi- nostin" liberaloi dopisnik goriäki minoli četrtek iz Gorice v TrBt; dovräeno je, je zainlila za njim jokavo solzarska rEdi- nost", spustiväa se v grozen jok, zakrivša obraz v debelo rnto, katero so namakali potoki sülz, deroči iz zabuhlih oči tröni- rane solzarice. Ali to stokanje in jokanje, to toljenje in solzenje ni bilo drugega, nego hinavetvo, licemerstvo, Bvetohlinstvo; te 8o)ze niso bile solze božjega stvarjenja, ampak solze krokodilove. Hlini se žalo- vati, a nje žalost je zatajeno veselje; hlini se jokati, a nje jok je prikrit smeh. Iz Gorice je neki zvedela, da je deželni volivni red sankcijoniran, in zato se je odela v žalost; če bi pa pokakali skozi uredniške duri, bi nam žarelo z obrazov nredniških oseb svitlo solnce bujnega ve- selja zaradi sankcioniranega (?) voliv- nega reda. In čemu to nasprotje, zakaj ta kontrast? Žalost in solze imajo na- šemu Ijndstva sagerirati zavest temne . narodne nesreče, ki preži iz volivne re- forme; veaelje in smeh sta pa posledici npanja, da se „Edinoati" posreČi zvreči povzročenje te namišljene nesreče na našo stranko in vsled tega podpreti oma- ' hujočo „napredno". Kakor je videti: grda igra, katero pa boroo razkrinkali. Oglejmo si najnovejäo jerernijado „Edinosti" o volivni reformi! Kaj ima novega ? Nič ! Stvarnega, meritoričnega? Nič! Razen ponatisa nekaterih zakon- skih določil, nič kot solze, jokanje in sto- kanje o „atentata" na alovensko narod- nost na Goriäkem ! Človek se, te fraze beroč, nehote domisli starčka s sodcem pod pazdnho v pravljici o Vrbskem je- zeru. Prvi del uloge tega starčka igra „Edinost" imenitno; pod pazduho drži sodec argumentov zoper volivno reformo, žuguje in prele : Gorj6 vam, ko se pipa odpre 1 A do drngega dela starčkove uloge še ni priäla, pipa nje sodca je äe vedno zaprta, in nje bravci äe dandanes ne vedo, v čem obstoji ta grozni „atentat". Čakajmo torej äe dalje! Za danes priporočamo „Edinosti", naj gleda na prste svojemu informatorju, da je no bo pred mislečimi čitatelji bla- miral! Straäiti z „atentatom", hnjskati volivce, „naj se že sedaj pridno priprav- Ijajo na volivni boj, ker sedaj gre za biti ali ne biti !", malo vrstic viäje pa pieati: rraxwerjc rneil Stovend iti JLa- hi osffnte iietiprenieiijaio se pra- vi : na podlagi Jazi zlorabljati površno mišljenje čitajočega občinstva ter še hoje nžigati strankarske strasti med naäim ,' Ijndstvom, in to je z ozirom na nagla- äano „nad&trankarsvo" „Edinosti" po- dlo, insamno! Kar je dodala „Edinost" v pojas- , nilo svojema ioformatorju, zakaj je vlada predložila volivni red v potrjenje, je dol- govezna klobasarija (prosimo : iz slovarja „Edinosti1* same!), brez zrnca resnice, izvirajoča iz popolnega nepoznanja ne- ' javnega delovanja goriäkih politikov od strani „Edinostinega" uredništva, kate- rega domiäljavost v vsevednosti sega že v kraljestvo smešnosti. Povemo še pri- hodnjič 1 „Edinosli"! Toliko in tolikokrat je že premlevala „Edinoßt" volivno reformo! Premlevala, a kako ! To premlevanje ni bilo äe doslej kako resno študiranje razkričane volivne reforme, kako uglobljenje v nje vsebino, ne, to ne kaže ..Edinosti", s tem bi ji bila nje igra izgnbljena, h tem bi ji bila izpodmaknjena tla slnžbovanja goriškemu liberalizmo; to „Edinostino" premlevanje ni dragega nego glodanje ob volivni reformi, grizenje ob glasovanju — z vidno tendenco, izkoriščati to glasovanje v strankarske namene pod plaščem vo- livne reforme. Ako bi ne bila ta volivna reforma prišla na dnevni red v časa vo- livnega boja, bi bil imel glas o njej jako kratko življenje. Tako pa so jo naäi „li- beralčki" zagrabili za volivno sredstvo, in ž njimi združena „Edinost" jo je iz- poznala za dober pripomoček y pokriva- nje nje najnovejšega preskoka v liberalni tabor, v kateri službi jo äe vedno in vedno rabi. Mi smo govorili obäirneje o glavnih dveb točkab, najvažnejših glede razlike dosedanjega in novega volivnega reda; razvili smo prepriöanje, da v teo riji žali priklopljenje Gorice k Farlaniji narodni ponos, da bi pa v praksi pretekla Se deaetletja, predno bi nam moglo to priklopljenje äkodovati, t. j. predno bi mi v Gorici dobili večino, da bi prišli po njej do večine v deželnem zboru; mi smo izrazili začndenje, da so naši na- sprotniki (seve tudi tetka „Edinost" !) še le v zadevi volivne reforme prvič iznaäli ˇ mesta Gorici sredstvo, da pridemo do pomnožka in vsled tega do večine v naäi deželnozborski delegaciji, dočim so prej (in mi še vedno) Ma in leta smatrali (in tudi z nami sknpno delali) le kapčijsko zbornico za pot, po kateri moremo do- speti do večine v deželni hiši; slednjič smo konslatirali, da naredi novi volivni red en korak dalje k sploäni volivni pra- vici, ki je in ostane nam, kot demokra- tični stranki politični ideal...... To je pač bilo nekaj stvarnega, konkretnega, to niso bile fraze, to niso bile „dolgovezne klobasarije", to niso bila „zvijaDJa in za- vijanja", ali — kaj nam je „Edinost" na to odgovorila? Nič! Mi mislimo : Če bi bila v njej le desetina onega poštenja, ki ga hlini svojim čitateljem, bi bila morala vsaj iz obzira do onih čitaleljev, ki čitajo tudi „Gorico", volivno reformo nekoliko preštudirati, primerjati s seda- njim volivniin redom ter kot rezultat tega proučevanja navesti argumente, ki bi na dlani dokazali, da je strašenje pred volivno reformo in obsojanje naših po- slancev opravideno. Namestu tega, kaj so zvedeli čitatelji „Edinosti" o novem volivnem redu?..... da izroča Gorico Lahom in da so zato glasovali slovenski „klerikalci". To je vse, kar vedo čitatelji „Edinosti" o volivni resormi. Ali bolje rečeno: 0 „prodanju" Gorice nič več natančnega, o glasovanju pa cele kolone v najrazličnejših varijacijah (seveda da to niao „dolgovezne klobasarije" !!), praz- no, vedno se ponavljajoče besedičenje, iz katerega pa ne proseva rodoljubna žalost (ker je ni!) o morebitni narodni nezgodi, pač pa nebrzdano veselje — pojav stan- karske strasti, da se je naälo orožje zoper sovražene „klerikalce". 5 Tako je pisala „Edinost" pri prvem ' začetku te strankarske gonje, tako piše 1 v članku „0 zakonskih načrtih deželnega zbora goriškega" in v drugib člankih nič ; stvarnega, nlč meritorneg^i. Rer ni to ; premlevanje glasovanja za volivno refor- i mo drugega nego str.tnkarsko hujskanje ' zoper naše poslance, se čutimo dolžne | reagirati še posebe na nekatera mesta onega članka v „Edinosti". \ Ona piše: „Da pa Lahi ne bodo sami nikdar glasovali za tak volivni red : s 8lovensko večino je naravno ; prisililo pa bi se jih morda do takega volivnega ! reda, po katerem bi imela oba naroda povsem enako število glasov". — Ko je „Edinost" to pisala, se je hotela najbrže poskusiti na polju klobasarij, katere tako rada drugim očita. Ona nam hoče ustva- riti nekako specijaliteto med parlamenti; parlament, ki bi bil z ozirom na dejstvo, da si stojita obe strani po narodnosti strogo ločeni nasproti, obsojen k nede- lavnosti, h kateri bi vlada ne mogln dati i svoje roke, in to tudi ne v slučaju, da bi hotela Slovence protežirati. Škoda, da nam ni „Edinost" takega parlamenta ne- koliko opisala, pa še bolj äkoda, da nam ni povedala, kdo naj bi prisilil Lahe do takega volilnega reda? Vlada ne, SIo- venci tudi ne, torej sami naj se prisilijo t. j. sami naj se odpovejo za vse večne case večini, Slovencera na ljubo in ko- rist, a sebi na škodo!! To je domneva- nje, ki meji na skrajno otročjost. Ako bi mi kaj takega zapisali, bi se nam „Eli- nost" kar v zobe smejala. Pa čujmo dalje ! wAko so torej laški poslanci hoteli imeti nov volivni red, moral bi biti tak, da bi imela oba naroda povscm enako ätevilo poslancev". Na to odgovarjamo mi „Edinosti", da Lahi niso hoteli imeti novega volivnega reda, ;in ravno zaradi tega, ker ga niso hoteli imeti, so prine8li v zbornico takega, o kakoržnem so naprej računili, da ga vlada ne pred- loži v potrjenje. To je njih srčna želja Se dan danes. Laški libera'ci (enaki na- šim slovenakim) so hoteli z volivnim re- dom naauti laäkemu ljudstvu peska v oči, da bi to mislilo, kako so uneti za splošno | volivno pravico, in bi se po nepotrjenju i___________________________ LISTEK. Iz legend slarodavnega | Egipfa. H Poljski spisal Bol. Prus, prevel Fr. Virant. ¦ Giejte, kako prazni so človeški npi r proti 8vetovnemu redu! Giejte, kako I prazni bo proti sodbam, ki jih je z I ognjenimi znaki napisal na nebu Pred- I tečni!... I Stoletni Ramzeü, mogočni vladar I Egipta, je ugašal. Na prsi mogočnjaka, T ki so se pred njegovim glasom pol veka tresli miljoni, je padla dušeča mora in 1 an pila kri iz srea, moč iz ramen, včasih ¦ pa celo zavest iz mozga. Ležal je, kakor | podrta cedra, veliki faraon na koži in- dijskega tigra, noge pokrite s triumfalnim plaščem kralja egiptovskega. Toda strog celo proti sebi, je poklical najmodrejšega zdravnika iz svetišča v Karnaku in I ^ejal: ¦ «Vem, da poznaš močna zdravila, T ki omorijo, ali pa takoj ozdravljajo. Pri- J *edi mi eno izmed njih, primerno moji I ^olezni, in naj se enkrat to konča . . . 1 **ko ali tako." J Zdravnik Be je obotavljal. ^L_ „Pomisli, Ramzes", je zaäepetal, „da je od takrat, ko si stopil z visokih nebes, Nil že stokrat prestopil tvoje bre- gove; ali ti morem dati zdravilo, nego- tovo celo za najmlajšega izmed tvojih vojakov?" Ramzes je sedel na ležišču. „Gotovo sem zelo bolan," je za- klical, „ko, se ti, svečenik, upaš dajati meni svete! Molči in izpolni, kar sem ti ukazal. Saj živi tridesetlelni vnuk moj in naalednik, Horos; Egipt pa vendar ne more imeli vladarja, ki ne more sesti na voz in dvigniti žezla." Ko mu je svečenik s tresočo roko podal strašno zdravilo, je je Ramzes izpil, kakor žejen izpije kozarec vode; potem je poklical k sebi najslavnejäega astrologa iz Tel in mu vkazal odkrito povedati, kaj kažejo zvezde. „Saturn se je združil z mescem," je odgovoril modrijan, „kar napoveduje smrt člana tvoje dinastije, Ramzes. Na- pačno si storil, ker si pil danes zdra- vilo, kajti prazni so človeaki načrti proti sodbam, ki jih na nebu zapieuje Pred- večni." „Naravno, da zvezde napovedujejo mojo smrt", je odvrnil Ramzes. „Kedaj pa to more nastopiti?" se je okrenil k zdravniku. ' „Pred solnčnim vzhodo m, Ramzes, boš zdrav kakor nosorožec, ali pa se bo nahajal tvoj sveti prstan na roki j Horusa I" i „Peljite," je dejal Ramzes z že po- jemajočim glaaom : „Horusa v dvorano faraonov; naj čaka tarn na moje zadnje besede in na prstan, da v vladanju ne bo niti za hip presledka." Zaplakal je Horns (bil je zelo usmiljenega srea) radi bližajoče se smrti, deda; ker pa v vladanju ne sme biti presledka, je šel v dvorano faraonov obdan od množice služabnikov. Sedel je na hodniku, čegar mra- mornate stopnice so vodtle navzdol, do reke in poln nepopisne žalosti, je gledal | po okolici. ! Ravno je meaec, pri kaierem je tlela zlovešča zvezda Saturn, zlatil bro- naste vode Nila, na lokah in vrteh alikal sence velikanßkih piramid in nekaj milj ' naokoli razsvetljaval celo dolino. Kljub pozni uri bo t bajtah in poslopjih go- rele luči, ljudstvo je pa šlo iz domov na prosto. Po Nilu je mrgolelo čolnov kakor na prazničen dan ; v palmovih gozdih, nad bregovih vode, na trgih, na ulicah pred Ramzesovo palačo so valo- vale neštete množice. Kljub temu je vladala taka tišina, da je prihajal Ho- rusu na uho šum vodnega bičevja in j stokajoče tulenje hijen, iščočih mrho- i vine. — „Zakaj se tako zbirajo ?" je vpraäal llorus enega izmed dvornikov in pokazal na množico. „Hočejo te, gospod, pozdraviti kot novega faraona in iz tvojih ust sliäati o dobrotah, ki si jih jim namenil." Vtemhipu se je streslo prvič sree kneza ˇ svesti si veličine, kakor ob skalni breg udarjajo valovi morja. „Pa one luči kaj pomenijo?* je ypraäal dalje Horus. „Svečeniki so äli k grobu tvoje ¦ matere, Zefore, da njeno truplo prenesejo ' T faraonske katekombe." V sreu Horusa se je nanovo zbu- dila žalost po materi, ki je njene ostanke — radi usmiljenja, ki ga je izkazovala sužnjem — strogi Ramzes akazal poko- pati med sužnji. »Slišim hrzati konje," je dejal Horus, prisluäkovaje, „kdo prihaja o tej uri?" „Kancelar, gospod, je ukazal pri- praviti sle po tvojega učitelja, Jetrova.*4 (Dalje pride.) volivnega rarla izgovarjali na vlado, da je ona kriva. Ta \tia je napravljalo na naäe poslance nastopanje laških liberal- cev. Pod tem vtisom so se naši odločili za gta^ovanje zaradi razširjeoja volivne pravice. Ako so pa pozneje svoje Btaliäöe naBproti volivnemu red a spremenili, niso Btorili nič dragega kakor naši liberaici malo časa prej, in ti celo dvakrat 1 Na- vedemo gola iakta. Za občinski red so naäi liberaici glaaovali, a pozneje so se pridražili v „Sočl" akciji zoper njega. Zoper splošno državno volivno pravioo bo v „Soči" pisali, a ko je bila v drž. zbora sprejeta, so se ji pridružili. Nad to dvojno nedoslednoatjo ni pa jokava „Edinost", niti ene svojih slavnih solz pretočila. In lakoravnanje bodi nadstran- karstvo !! ? Tega menda slavni kavarniški politiki tržaaki sami resno ne mislijo. Nedoslednqsf ali hudo- bi]a. „Edinost" jaha ter z vidnim dopa- danjem priljabljenega konjička: volilno re- form o za deželni zbor — in meni, da je to najboije nadomestilo namestu odgovora na naša ponovno ji zastavljena vprašanja zastran nje „nadatrankaratva" v zadnjih volitvah, zastran politično-sleparske kan- didatare Gregorinove in s to napovedane „spravne akcije". Zares lica bi se bila dr. Gregorina in njegovim pristaäem na njega prvem volilnem Bhoda sežanskem kmaln razpočila od samega napornega piskanja na piščalko „mira in sprave" na Goriškem ! Zdelo se je, da se vračajo časi križarskih vojak ter da se zdaj pa zdaj prikaže pri vratih kraške metropole novodobni Peter amijenski, gcloglav in bosonog, kakor nekdanji, sedeč na osia, kakor nekdanji, ter da za njim vdere vseh 500 „gpravnih" zborovalcev, novo- dobnih križarjev, naravnost v Gorico nad novodobne Turke — klerikalne in libe- ralne — zatiralce Gregorinovega „mira in sprave"! — Komedijantarji vsi skapaj! Toliko da so spravili do državnozborskega | krnha najncinteligontnejäega vseh libe- ralnih inleligenlov, pa bo si sneli z obra- w« zov vse krinke „miru in sprave", in „spravna" „Edinost" je od takrat — mi- nuli so že trije meseci — iztrgaia iz svo- jega slovarja „mir in spravo". Pozabljena je „velika potreba" „mira in sprave, po- zabljeni vsi slavospevi „mira in spravi"! Le Kraševci in Vipavci so za eno sra- motno skuänjo bogatejši : „Edinost" in nje lastnik sta z njimi osle brila. „Edinosti" je seveda povest o tej komediji nevšečna, in zato jo vedno pre- leplja z volilno reformo. Nas je znala karati, da vedno pogrevamo zaslage naäe stranke za ažitnino, njeno pogrevanje vol. reforme je pa ne zbada v oči. In vendar, ažitnina je prineala naäemu Ijud- Btvu stotisočake. Da bi vedno pogrevanje vol. reforme ne padalo tako v oči, jo je nedavno zavila v „tri zakonske načrte" našega dež. zbora. Glavni namen je se- veda, poiskati prilike, da se udari po naših poslancih. V zavrnitev teh adarcev se hočemo omejiti na novi občinski red in volilno re- formo. Za obcinski red so glasovali — kakor znano — Lahi in slov. liberaici. „Edi- nost" piše, da so naši poslanci glasovali zoper obč. red iz edinega vzroka, ker je glasoval zanj dr. Tama. To je podtak- njena neresnica, ki jo je rodila „Edino- stinau želja, da bi naäe poslance osme- šila in razvpila kot nizkotne Ijudi, kate- rem ni za stvar, ampak le za strankar- stvo. Ta pobožnaželja „Edinosti" se vleče kot rudeča nit po nje vesteh z Goriäkega. Glavni vzrok protiglasovanja naših po- slancev tiči v zakonskih določilih, ki do- voljujejo preveliko oblast deželnemu od- bora na imenovanje in plačavanje ob- činskih tajnikov, katera oblast bi utegnila tndi v narodnem ozira postati aaodna, dokler ima deželni odbor laäko večino. „Edinost" seveda o tern molöi, kažp le na zakonsko doloebo o zdruzevanju ža- panij ter se jezi na dež. odbor, da do- voljaje zakonskema načrtu ravno na- sprotno cepljenje večjih žapanij. Iz; tega kaje orožje zoper „nedoslednost" naäih po8lancev. Do tega orožja je pripomogla „Edinosti" pa le zlovolja in zvijača. Oaa izvaja zaključke iz premise, katere iz- rečno ne navede, katero si pa vsak lo- gično misleč bralec sam usWari is za- kljačkov ; izkratka: „Eiinost" je narn9- noma zamolčala dejstvo, da so naši po- slanci glasovali zoper občinski red. Tako ji je bilo seveda mogoče prekocniti vse na glavo, podtakniti našim poslancera grehe, katerih oni niso krivi ter izpre- meniti njih doslednost v kričečo nedo- slednost. „Elinost" sicer piše, da „je bil načrt novega občinskega reda sprejet v dež. zboru brez pravega prevdarka; radi tega je izzval boj zanaj zbornics, in ro- male so resolacije na vlado, da bi naört ne postal zakonu.. . ali niti besedice ne zine, da so to sprejetje omogoöili s avo- jim glasov&njem slovenski liberalni po- slanci. Pač pa pozneje dostavlja, da so se one protestne resolacije vršile pod patronanco „kler." poslancev. Ni ji torej dovolj, da augerira svojim čitateljem krivo mnenje o glasovanja za občinski red, ampak obdolžuje celo naäe poslance sme- Sne konfaznosti, vsled katere bi bili upri- zarjali zunaj zbornice proteste zoper avoje lastno glasovanje, katero jim ona tako nedolžno in molče poklada na jezik. Ali ni to ž(? viäek hudobije! In potem ko si je zgradila poslopje na temelja zamolčane resnice, še kaka pri oknih in vratih v svet z resnim obrazom in zavijanimi oč- mi ter vzdihaje : Ubogo Ijudstvo! Kje je logika, kje doslednost? Tako ona, a mi pravimo : Med našimi poslanci I Ker so naši poslanci glasovali zoper občinski red, bo imeli tadi pravico protestirati zo- per vse njegove določbe zanaj zbornice ; to ni odgovarjalo le logiki in doslednosti, ampak tadi zdravi pameti. Ta protest je seveda veljal tadi dr. Tami, ki je — ka- kor piäe sama „Edinoät" — kot deželni odbornik in poslanec glasoval za obč. red. Ta veljavnost protesta pa zadeva Tamovo glasovanje in ne njegovo ime ali njegov liberalizer!!, kakor bi hotela „Edinost" averjati. In ker sta sedanja naša dež. odbornika kot poslanca glaso- vala proti obč. reda, imata tadi proti določbam njegovim prosto roko, ne da bi jim mogel kdo — neizvzemši „Edino- sti" — očitati ksko neio9ledno3l. Za danes äe nekaj. Mi trdimo že davno, da ima novejše umešavanje „Edi- nosti" v naše goriäke razmere le en na- men : Škodovati naši slranki in 8 tem pomagati na noge goriškemu libaralizma. Evo zopet en dokaz ! Hskli smo, da je „Edinost" jadikujoča nad občinskira re- dom, zamolčala, da so ga slovenski libe- raici omogočili. Ko pa prestopi k volilni reformi za dež. zbor, jo ta molčečnost naenkrat zapasti. Bala se je, da pozabi, in hitela je z naznanilom (že doaita po- gretim!): „Proti naöitu so prigovarjali le trije napredni slovenski poslanci. Kle- rikalni naši poslanci so gSasovali z Lahi, in načrt je bil sprejet v zbornici". — Tako strankarstvo je po logiki „Eli- nosti" poosebljena doslednost!!! Mi pa tako postopanje imenujemo dragače ! Dopisi. Iz Solkana. —gMokrači so imeli pretečeno nedeljo na praznik rojstva M. D. na odprtem dvorišča mednarodnega Restavrant Al Mozetič ki je bil seveda okrašen samo z rudeöimi zastavami, njih drnštveno veselico zdraženo s plesom. Prihod teh radečkarjev je bil kaj impo- zanten. Voditelj na kolesn z veliko rde- čo zastavo, za njim dragi kolesarji vsak z svojo zastavico. Za temi so se pomi- kali solkanski mednarodni omikanci pre- pevaje laške pesmi, za njimi tržaški — gradiäki in goriški neodrešenci mokrači, ki so demonstrirali z samo laškim petjem , in z Evviva klici, med tem ko so solkan- ski mednarodci bili popolnoma tihi. Za njimi precejšnja množica dragih rdečih bojevnikov. Prišedši do mednarodnega „Restaurant AI MozetiÖ" so bili sprejet i od društvene socialistične godbe iz Gra- diške, in naši vrli odpadniki „Citalnice" ; in „Sokola" so pričeli zopet peti samo italijanske pesmi. Pričel je pies, vse je bilo v rdečem, m mednarodna godba pa ! jim je zaigrala večkrat med dragimi ko- mndi tudi znani „Marameo". Tej slavnosti so torej prisostvovali naši nekoč tako strogo narodni Solkanci. Pa še več. Vdeležilo se je te demonstra- cije tadi nekaj naših mednarodnih Sol- kank, v rdečih jopah preprečene z rde- čimi trakovi in okrašene z rdečimi nageljni. Zvečer okola 8. are so odkorakali rdečkarji iz Trsta, GradiSke in Gorice, noseč spredaj rdeco zastavo in prepe- vaje laške peami, ter kriöaje: „E/viva" in abbasso il „äkof1*, abbasso il „Papa". Kaj pravite kdo je zanesel to med- narodnost v naš strogo narodai Solkan, zanesli so jo kakor dragod železniški de- lavci, obstoječi najprej iz nemškatarjev in pokvarjenih Čehov, in za temi ljudmi dirjajo naäi Solkanci. Seveda, kriv je tega Iiberalizem na- äih doaedanjih „prvakov". Sedaj bodo rdeči otroci zrastli liberalnim prvakom öez glavo. To je žalostno; a stvar sol- kanskega ljadstv«i bo, da ohrani neoma- deževano slovensko trobojnico v Solkana ter pomete s socialisti in liberaici. Iz Bovškega. — Povsod se čajejo pritožbe, da dela reka Soča in njeni ha- dourniki, zlasti o povodnjih, veliko škodo na poljih in cestah. Tako se godi tadi na Bovškem. Raka Soča žs v Trenti prav hado izpodjeda bregove, in ako pojde tako naprej, odtrga v kratkem cele njive in travnike; opasna je tadi brega pri mosta v Trenti, da ga lahko poäkodaje ali tudi odnese prva velika povodenj. — Med Trento in Sočo (vasjo) je voda že toliko brega izpodjedla, da vodi cssta že tik ob brega. V „Spodnji SoÖi" je voda ob levem brega odnesla, oziroma zasala s prodom, že velik kos rodovitne zemlje, in ob prvi povodnji je v nevarnoati vsa tam ležeča plodna ravan, pa tadi tam stoječa hiäna stanovanja, posebno St. 55, 82 in 83. V še veöji meri je nevarna Soöa polju in travnikom med Cez-Sočo in Ž»- go. Tam, kar nadaljaje tadi med Ž*go in Srpenico na par krajih — ne žaga samo v kratkem odnesti inzasuti več pol ja na daleč in äiroko, ampak tadi izpodjesti državno cesto ter na lepo daljavo vea promet do cela onemogočiti. Z vsako povodnjo, ki se ponavlja v večji ali manjäi meri leto za letom, se razširja predna straga vode, in ako se ji začasno ne zastavi prosto poti, nas izne- nadi prej ali slej z groznimi poplavi in razdejanji. Z veseljem smo vzeli na znanje, da je dovolilo c. kr. ministerstvo notranjih zadev z odlokom z dne 14. sept. 1895 St. 35748, da izvräi stavbena ekspozitara v Gradisöi natanöen načrt v gorenjem dela reke Soče, in sicar od St. Lacije do Bovškega polja. Vendar je naäe prekoristno „slov. katoliäko politično draštvo" odpoalalo in utemeljilo vljudno prošnjo, da so izvrši velepotrebna uravnava SoČe ne samo do Boväkega polja, ampak tadi med Bovcem in Trento. Pa ne samo Soča, arapak tadi njeni hadoarniki so zelo nevarni ter Čsato po- vzročajo äe večjo äkodo nego Soča sama. Tak hadoarnik imamo tadi v Bovca, to je na vzhodni strani bovškega trga, v takozvani „Malivasi". Izvira izpod R)m- bona, in ker teöe naravnost skozi „Mi- lovas" prizadeva Ijadem, ki stanujejo na desni in levi strani imenovanega hado- arnika, ne samo veliko sitnosti, ampak tadi ogromno škodo. Dä je ta hadoarnik skrajno nevaren, tema je krivo dejstvo, da ležijo hiäe, zlasti pa hlevi istih hiš, dva do tri metre nižje kakor struga „ma- lovaäkega" potoka, tako da sili voda c:*lo v stanovanja. Vsled tega so bili dotiöni prebivalci za časa povodnji že večkrat prisiljeni, svojo živino naglo iz hlevov spraviti, na prosto odgnati ter jo zuaaj čuvati, kar je v dežju in mraza za ljadi in živino silao nezdravo. V dotnz ho- čemo navesti dva slačaja. Pred nekaj leti je nastal tak naliv, da je monU po- sestnica št. 316 po noči vstati i i ljadi na pomoö klicati, da reäi svojo živino. Hadoarnik je namreč vsled deževji ia ogromnegft grašča, katerega je valil pred sabo, tako narastel, da je vdrla vodaörez svoje bregove naravnost v hieve. Ker je moral vsak poaestnik akrboti, da reäi svojo živino, ni mogel omenjeni poseatnici nihče priteči na pomoč, in tako se je potopilo veliko drobne Zinne. Dragi slačaj je bil meseca oktobra I. 1904. Prišla je taka povodenj, da je „malovaški" hadoarnik, stopiväi na vqej progi iz svoje straga, vse ble?o poplavil. Prizadeti prebivalci ?o bili primorani celo noö nepretrgoma delati, da so na- raščajooe grašče vsaj deloma naprej spra- vili, sicer se je bilo bati, da izpodrine silno deroči hadoarnik svoje zido?je ter plane direktno v vas, kar se je že veö- krat zgodilo, in to osobito radi tega, ker dotiöno zidovje je narejeno iz sahega ka- menja brez vsakega omsta. Ob taki pri- liki preplavi voda rodovitne njive in naj- lepäe ledine. Na tem prostora se zdaj nahaja nekaj zemlje, pa le malo, toliko da je graäce zakrito. Poleg tega dela isti hadoarnik veliko škodo s tem, da odnaäa zemljiäce za zemljiäcem ter napravlja pod dvorom mogoöne nasipe, dokler no pride v sotesko, valgo „Korito". Boväka občina dela leto za letom vse mogoče poskuae, da vsaj deloma za- brani preteöo nevarnost, vendar ne more doseči zaželjenega aspeha, ker nima teh- ničnih naprav, teh pa ne more sama n&- baviti vsled pomanjkanja gmotnih sred- stev, povzročenega vsled velikaaskega po- žara iz 1. 1903. Zaradi tega je padla v velike dolgove, plačuje do 245% doklad na izredne davke in zato ni mogoče, da bi sama regalirala navedeni hadoarnik, čeravno se po pravici boji, da pride prej ali slej do grozne katastrofa. Tozadevno proänjo „slov. katol. polit. draštva" je slavni deželni zbor temeljito pretresal in obljabil izdatno podporo. Priporoča ae ta zadeva gospodom poslancem in visoki c. kr. vladi, da se omogoöi velepotrebna regulacija. Eden v imenu vseh. Iz Rihemberga.— Na poziv gosp. žapana Pavlica, naj vloži Čenčili Gigo j tožbo proti njemu, ako ima take dokaze, odgovarja Čenčili v „Soči" z dne 10. t. m., du naj župan toži! Kogapa? N*j po- skuai Čenčili povedati to, kar namigaje z golimi vpraäanji o mizah, stolicah in rjohah dražbe Madile eGomp. ter o na- jemščini za skladovno cesto od mosta čez potok Branica do biv§?ga magazina, z odločnimi trditvami in videl bo, kako se ma bo posvetilo. Pogam torej, plaš- ljivi, za vprašanja skrivajoči se Čenčili I S trditvami ali pa s tožbo na dan ! To je pot, ki jo nastopajo poätenjaki. Na vprašanja vpokojenega žandarma Cen- čila ni dolžan župan odgovarjati. Taki äe mladi in krepki žandarmi, ki pa kljaba tema vživajo penzijo, katero moramo plačevati mi kmetje po davkih, spiäejo lahko na dan par tisoč vprašanj. Kdo naj odgovarja na vse? Oai imajo ča^, mi ga nimamo ! E?o vam očividen dotaz, kako nepremiäljeno Be delijo pri naa pokojnine, katere mora kmečko in delavsko Ijadstvo plačevati. Dokler je človek lülad in zdrav, kakor Čsnčili, naj bi slažboval! Toliko za danes! Novice. Streljauje ua krnskih planinah* — Na svojo interpelacijo v dež. zbortt glede streljanja na krnskih planinah je dobil g. posl. Lapanja od vlade sledeČi odgovor: Odnosno na interpelacijo, ki ste jo podali b svojimi tovariši v seji de- želnega zbora dne 8. marca t. 1. poča- ščam se Vam javiti vsled odloka e. kr. namestniätva 8 t. m. ät. 437/2 1937 to-le: Glasom obvestila c. in kr. drž. vojneg» ministerstva z dne 10. jalija 1907 Pra^ ät. 3189, ozir. poročila c. in kr. korneg» poveljstva v Gradca z dne 2. jalijat^ (Dalje v priloyi.) Mi ostsva gospa, all veste, zakaj morata pri naku- pova:;}i: oladne kavo izrečno po-/»< uuarjati ime »Kathreiner« ? /;-' Her se Vam ^icer uteg- , \ ne primeriti, da do- tej& bite manj vreden po- ^ftm snemrixbrez ^ehvrlin, \»J:' 5 ka Intimi $e odlikuje \ Hathreinerjeva kava. Zakaj lo Kathrcinerieva Kneippova si ad n a kzva Ima spričo oosebnega na- čina svojega proizvajanja vonj in okus zrruite kave. Zapomnite si tores natanko,milo- ßiiva g'>-i'", da dwbivaU! prihtuo Kutliroiheijevo k:i <> ztsolj v za- pvtili 'z.iinh /a*, ojili /. nupis 'in: » Kmtlii iuoijc . a. Kiii'i i,M)va slad- na kiva* in > nn. Tukaj prosim! Škatljica stane K 1*25 Dol)ivajo se v vseJi lekarnah, mirodilnicali in prodajalnicah mineral- ^yy^ vod! Generalno zastopstvo za Avsti'o-Ogrsko: W. Th. Guntzert, Wieu XII, Belghot'erstrasse 6. ^ mizar in v lesni trgovec v Poflpri, na oslo oovep žetaništep mosta (na cesti, ki i>eljeproti GradiSki) o o o Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vHukovrHtnega trde- ga in mekhe^a lena domace^a in tujega, veliko zalogo pohišt- va, viuHkih poHod, Htiskalnic itd. Čujte! Čuite! Prcj 18 H SGllflj 7 K Krasoa remontoir-Gloria srebrna ura s 3 niočniini pokrovi, bogato okrašena. (lobro idoč-a, H lota garanci.ja. pošilja proti ])ov/.etju /.a samo 7- kron. Henrik Weiss — Dunaj XIV.|3. * Sschsh auserstr. 5./G. ' JAVNA ZAHVALA. Podpisani izreka najsrčnejšo zahvalo velezasluznemu zdrav- nikti primariju gospodu dr. Alojziju Pontoni in zdravniku, kateri je oskrboval zdravljenje, gospodu dr. Maksimilijanu Maier za neumorno, hitro in s pravo požrtvovalnostjo ter zatajevanjem podeljeno zdravniško pomoč njegovi nepozabni sestri Malvini in čuti dolžnost, priznati jima javnini potom občutke najbolj žive in neizbrisne livaležnosti. Istočasno izreka svojo najiskrenejšo zahvalo vsem onim uljudnim osebain, klere so se dobrohotno in živo zanimale za usodo nepozabljene preminule za časa njenega dolgotrajnega trpljenja in vsem tistim, kateri so hoteli izkazati ji zadnji znak spoštovanja in dobrohotnosti s tem, da so ji po'.donili vence ali jo spremili k zadnjemu počitku. V TOLMINU, dne 15. septembra 1907. Bogumil Prinzig c. kr. okrajni tjlavar. Dobra pridna, izobražena poštona kuharica išče mesto kot hišna oskr- bnica. Naslovitijopod: „Güte Referenzen 50" Annonzen- Expedition Kienreich Graz. Stanovanje (xblii v najein osebi zeuskegs spola ali družiiii J>rcz otrol udova po e. kr. uslu/beiieu \ bli/ini mesta. Stanovanje j< skupno. oziroma na razpolagc so tudi jedna ali dve sobi po- sebe. Najem jako po ceni. STa- slov pove iipravnistvo. Ignacij Suligoj, pri Sv. Luciji ob Sou, urar in Irgovec s šivalnimi sfroji, priporoea najmodernejše švicar- Hke ure po najiiižji dnevni eeni. V zalogi ima najboijse šivalne , stroje od 45 K naprej. Garancija I od j do 10 let. Šivalne stroje ' sprejema v popravo. Ysaka poprava se izvvsi takoj in po riUki ecni, ZAHVALA. Dolžnost nam je, da se srčno zahvalimo vsem, ki so nam povodom smrti naše ljube matere oz. soproge, gospe Franje Bele ,„ Moniic, izkazali svojo vdanost in ljubezen. Osobito se zahvaljujemo preč. g. dekanu iz Črnič, veleč. g- vikarju iz Oseka, ki nam je ob tej žalostni priliki izkazal toliko dobrot, in gg. kapelanoma iz Crnič in Sempasa. |)alje izrekamo najsrčnejšo zahvalo g. pevovodji in pevcem iz Šempasa, ki so za- peli nagrobnico predragi ranjki, vsem gg. učiteljem in učiteljicam, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so izkazali blagi pokojnici zadnjo cast. Vsem kličemo iz dnasrca: Bog povrni! O5EK, 11. septembra 1907. ŽALUJOČI OSTALI. I6NÄCIJ FRATNIK TR60VEC PRI SV. LUCIJI priporoea svojo trgovino moke, tursicc, otrobi, ovsa, cementa i. t. d, Vse po naj- nižji ceni. flnton Ivanov Pečenfco Gorica priporoča. svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenjskega piva »prazdroj« iz slovoče češke >Mešoanske |M vovarne«, in domačega stoklcnicah, kojoga pristnosi st: jamc. Zaloga ledu katoroga se oddaja le na debelo po 50 kg naproj Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 66 1 naprej. Cene zmerne. Postrežba poš te a in točna. m m m m m m Za novo šolsko lefo! priporoča knjigarna I. Pallich v Gorici na Travniku st. 6 vse šolske knjige. kakor tudi šolske potrebščine. Pro- daja razne časopise in spre- jema naročila na iste. Franc Podberšič avtorizovan kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška cesfa ŠL 17. priporoča slavnemu občinstvu za bližajoči se prazni vseh vernih duš dan svojo bogato zalogo nagrobmh spomercikov bodisi priprostih, ali fmih iz kraš- kega kamna najboljše vrste za 15 K in vise. V zalogi ima razne kamenite plošče, žlebe, umivalnike za kuhinje ltd. itd. Sprejema in izvršuje vsakovrstna v kamno- seško stroko spadajoča dela po prav zmernih cenah. ,CeutraIua posojikiea' registrovana zadruga v (Jorici, ulica Yetturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesecna odplačila v petih letili in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakib 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907 na menicB po G°|Of no vhnjižbo po 51 ,()0 Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/2 od sto. ^ jr. JOSIP BONANNI naslednik T. Slabanja srebrar in pozlafur u Corici ulica Morelli IZ odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkveiiim oskrbništvoni za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. ' Cenike gratis franko na dom. ; I MZNHNIÜ.0. i I Podpisani naznanja slav. občinstvu v Gorici in na deželi, I da je otvoril v Gorici v Podturnu Via Vogel St. 21. povsem I novo I I MIROPILNICO (drogerijo) , I z vso v to stroko spadajočo opravo kakor: Imrve vsalce vrste, i ' firnise, copke, gobe, ščetke vsake vrste, niineralne vode, I mastiie predmete za raznovrstno barvanje (tinkturo.) ZaJoga ccmcnta Portland prve vrste itd. Gene zmerne. Pripo- I roča se slav. občinstvu v Gorici in na deželi udani I VAX VEI.IKOXJTA I miroclilničar. Keröevani & Čuk GDRICil - Stolni trg 9 (piazzü Duomo) - GORICA prij)oroc;iv;i svojo zalogo sivalnih slrojev raznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje), katere pro- dajava tudi na mesečne obroke. — JZaloga.- dvokole». — Meliaiiicna delavnica konec Raštela št. 4 sprejema vsako popravo si- valnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalne stroje in poprave jamčiva od 5 do 10 let. „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta st. 19. (Medjatova hiša) zavaruje 1. proti požarni «kodi vsakovrstna poslopja, zvonove, pre- mičnine in pridelke; 2. proti preloniom zvonove, in 3. za življenje oziroma dozivetje in proti nezg-odam Edina domača slovenska zavarovalnica! Priloga „Gorici" šs. 76 z dne IV. septembro 1907; M. A. štev. 5448, imel je poljski lovski bataljon št. 7 tudi letos streljanje na ostro na Kuhinji planini severno od Kr- na (6 km. (?!) vzhodno od Kobarida) in sicer v dobi od 3. do 8. janija. Vendar pa ae je poveljstvom in četara ponovno zaukazalo, naj prirejajo take strelne vaje po možnosti vsako leto na drugih krajih in naj se kolikor mogoče, ozirajo na upravičene želje interesentov. G. kr. dvor- ni svetovalec Attems 1. r. — K temn od- govorn pripomnimo, da letos kolikor nam je znano, vojaki niso več streljnli na Krnu, ampak okrog Breginja. Agrarci zopet limajo stranko. — 0 tem „važnem" dogodku ima „Edi- nost", začasno glasilo „agrarcev", sledeče poročilo, ki ga radi kurioznosti priob- cujemo dobesedno : „Shod kmečke stranke. Danes vršil ee je zaupni shod novo ustanonovljene kroečke stranke, ki je bil v marsikakem oziru zelo zanimiv. Predaednikom shoda izvoljen je bil g. župan Locatelli, na kar je dr. Franko poudarjal, da je po zadnjem aeetanka novo stranko začela posebno napadati „Slogina" stranka, ki je tudi takoj proti novi kroečki Bstranki usta- novila nove „kmečke zveze". Odločno zavrača očitanja, da je kmečka stranka brezveraka in da ne ve, kaj hoče. Po- vzdigniti hoče slovensko Ijudstvo v gos- podarskem kulturnem iu političnim po- gledn; za vero se ne briga, ker to ni njena naloga. — Pač pa se protivi zlo- rabi vere v politične svrhe. Nato razlaga govornik nekaj točk iz strankinega programa: v kolikor se tiče kmettkega stanu, je strogo agraren in nepoznan. V ostalem se pa ozira pro- gram tudi na trgovBtvo, obrt in delavBtvo. Govornik pcudarja, da stoji &tranka sim- patično nasproti narodni delavski orga- nizaciji v Tr-tu. Ničesar pa ni mogoče doseci, ako nima stranka svojega glasila. V to avrho je sklican dunašnji shad. K temu predlogu govorili so naj- prej Mrmolja, za njim Franc Kocjanciö, ki je v Bvojem govoru poudarjal, da je odbor popoln ker manjka v njem izku- äenih politikov; zato naj se privzame pred vsein v odbor prisotnega dr. Tumo. (Odobravanje). Dr. Tuma pravi, da od 1. 1902, odkar je odložil vodstvo napredne stran- ke, se ni udeleževal aktivno političnih bojev. Zato ma je težko pristopiti. Storil pa bi to, ako bi odgovarjala stranka na- čelom, katera on zastopa. Oa je socijalen demokrat, a ni pristaä sociajalno-demo- kratične stranke. Protivi se zlorabi verej bede in kapitala. Odpraviti je treba moč vladajoči klik, pa naj so že klerikalne ali nspredne. če hoče stranka to doseči, se bo morala bojevati. Ne stranka miru in sprave, le stranka boja ima bodočnost. Taka stranka pa rabi svojo tiskarno, glasilo, denarnih zavodov. Vae to bi se dalo ustanoviti, a le z odldčnostjo. Za enkrat odklanja sodelovanje. Ce pa pri- dejo kdaj do njegovega Btališča, jim je na razpolago. Ta govor sprejel se je molče na znanje, na kar se je nadaljevala debata o strankinem glasilu. UJeležili so se de- bate Križman, Medvešček, Mermolja in dr. Franko, na kar se je sklenilo, usta- noviti lastno glasib ter spraviti skupaj potrebni kapital potom deležev. Udeležilo se je shoda okoli 200 mož. Splošno se je opazilo, da so bili mej njimi najbolj verni pristaši narodno- napredne stranke, dočim klerikalcev ni bilo. Ni-li to znameoje nezadovoljnosti v eni stranki". Kakor kaže to poroöilo, bo v „agrarni stranki" združeni sami pravi možje, ki se drže svojih načel. Kakor znano, bo gospodje dr. Tuma, dr. Fran- ko, Medvesček, Križman, Kocjančič etc. možje, ki še nikdar niso spremenili svo- jega političnega prepričanja. Nedosežna ideja! Dr. Tuma je socialai demokrat; a zaničuje socialnodemckratično stranko. Kot nesocialno demokratični sccialni demokrat pozdravlja novo agrarno f-tran- ko ter bo pristopil, kadar postane agrarna stranka njegovib, t. j. socialno-demokra- tiških načel. Upamo, da se agrarci spre- obrnejo, kakor želi sodrug dr. Tuma in potem bomo videli, kaka čuda bodo po- čeli na Slovenskem najnovejäi sodrugi: sodrog Franko, sodrug Medvešček, so- drng Križmitn, sodrug Locatelli sodrug Mermolja in pa član izvrševaluega od- bora liberalne, navduäen pristaš agrarne in sodrug socialistične stranke Kocjančič. Sa in a zloraba! Na imenitnem „a- grarnem ehodu" je izustil bodoči sodrug dr. Franko sledeče besede : „Agrarna stranka „se za vero ne briga... Pač pa se protivi fslornhi vere v politične svrhe." Sodrug dr. Ta- ma je tudi izjavil, da „se protivi xlo- rahi vere, bede in kapitala!" Najprvo si dovljujemo prašati gospode 8odruge, čemu se sploh protivijo zlorabi vere, če se pa zanjo nič ne brigajo? Mi „klerikalci" se pač tudi 'protivimo zlorabi raznib stv&ri, a le takih. ki nas brigajo. Morda pa se vendar brigate za vero v toliko, ker vam ni prijetna ? Skoro bi mislili, da je tako. Sodrag dr. Tuma pravi, da se bori proti zlorabi vere, bede in kapitala. Boj proti zlorabi kapitala je boj proti kapitalizmu, boj proti zlorabi bede pomeni vendar boj proti bedi, strem- ljenje da se beda odpravi. In ravno tako boj proti zlorabi vere ne pomeni dru- gega kot boj proti v e r i sami. Zloraba vere je v vaših očeh moč verskih načel. In te sile se bojite ! Povejte to odkrito in nikari se ne skrivajte za neumne sraze I Odkritega sovražnika spoštujemo, hinavec nam je gnjas 1 „Agrarec" enak liberalcu.~To je že znana stvar! V nov dokaz naj aluži to le: „Uč. Tov." piše o shodu kräö. mislečega učiteljstva tudi to le : „Za- vedno učiteljstvo se je namenilo pri shodu polemizirati za nasprotniki. Ni senam pa zdelo primerno in doatojiio toizvesti, opazivšiv d r u ž b l htnete čevljarje, svečurje itd." Poglej slovenski kmet, slovenski de- lavec, slovenski obrtnik, liberalni in agrarni učitelj se te sramujeta, nedostojno se jima zdi, biti v družbi, kjer si ti. 0 liberalcih smo že vedeli prej, da se sramujejo žuljavih rok. A nekaj dru- zega moramo pribiti ! Vodja takozvanih „zavednh1 učiteljev je Križman, on je njim na čelu prišel na thod kräcan- skih učiteljev, da bi „polemiziral". On je tudi vodja „agrarcev", t. j. stranke, ki naj zastopa kuieta, in ki naj bi delovala tudi za obrtnika in delavca. In ta „agrar- ni" Križman se je sramoval biti na shodu äe dalje, ker so bili na shodu tudi kmetje, delavci in obrtniki \ S avo- jim sovraätvom do križa so si Križma- novi „agrarci" sami strgali krinko raz obraz 1 Boje Be križa ! Boje se žuljavih rok! Sramota taki stranki ! Poäten kmet ne gre ined „agrarce" ! Poäteni kmetje v „Kmečke zveze" 1 Pošteno misleči spreglejte! Šolska vest. — Gdč. I. markiza 0 b i z z i, doslej učiteljica v „Šolskem Domu", je imenovana za začasno uči- teljico na sloveneki mestni šoli v Gorici. Za iiačeluika tolminskega cost- nega odbora je izvoljcn g. Oskar G a- b r š č e k. Iraeuovanje. — Suplent na beljaški gimnaziji Anlon Gmachl je imenovan za pravega učitelja na tukajänji gim- naziji. Ta gospod je še mlad, trd solno- graäki Nemec, ki ima deloma še slabe izpite. Imenovan je bil takoj za ono me- sto, za katero je bil predlagan, med tem ko onega mesta, za katero je bil pred- lagan boljäe kvalifikovani Slovenec, niso še hoteli oddati. Zakaj ta dvojna mera ? Na tukajänji c. kr. gimn»z!ji je že itak preveč nemških proi'esorjev. Gledc brczobrestnih posojil je spisal kratek odgovor v „Prim. Gjsp." potovalni uöitelj A, Štrekelj. Prej je sicer trdil, kakor se nam je poročalo, da so krivi naši poslanci, ako se ne izplačujejo brezo>reatna posojila. V „Prim. Gospo- darju" pa je povedal, „da se prošuje za brezobrestua posojila takoj rešijo, kakor hitro dovoli ministerBtvo večji prispevek, nego ga je dežela". Tu je torej g. po- tovaini učitelj priznal, da naäi poslanci niso krivi zavlačevanja. Mi pa imamo k temu pripomniti še sledeče: Resnica je, da so prošnje za brezobrestna posojila od lani in letos ležale na goriškem gla- varstvu in niso bile vse rešene do okrog 20. avg. t. 1. Do tedaj je bilo rešenih izmed 80 prošenj le 70, od katerih je bila odposlana samo ena! Priznal pa je tudi neki gospod, da g. vinarski nad- zornik (Weinispektor) je mnenja, da bi biio bolje ugoditi najprej enemu, t. j. sežanskemn okraju. Ko se ta popolnoma zadovoli, naj se ugodi tudi dragim. No, kaj pa je to drngega, nego to, kar smo trdili mi, da se tukaj v goriški okolici prošnje zadržaj ejo, da bi se najprej po- polnoma zadostilo sežanskemu okraju, medtem, ko naj bi goriäka okolica čakala. „Kmeeka zveza" za sodni okraj Cerkuo priredi v nedeljo dne 22. t. m. shod naBukovem v hiäi g. Jerneja Oblaka ob 1. uri popoldan. Slovenski Mayer. — To novo ime je torej Gabršček molče sprejel. On torej molče priznava, da kakor žid Mayer trzaäke Lahe, tako izkorišča on slovensko narodnost, ima Slovence za osle in jih imenitno molze. Iz tega raz- vidijo naši „napredni", kako hudim ob- dolžitvam se ne upa njih general upreti. Kar je najlepäe, je še to, da je vzel to na znanje, kar nam naznanja z „groznim" razkritjem, da govorita dr. Gregorčič in dr. Pajer med seboj nemški. In tako bu- daloet mu naročniki še drago plačujejo ! No, ta človek ima zares več sreče kot pameti. Gabršček uovodobni „svedrovec". — Spravil se je nad žep dr. Gregorčiča, prevrtal ga je in našel vire, iz katerih prihaja toliko in toliko na mesec. Taka zavednost vodi trzaäke svedrovce v „luknjo", Gabrščeka napredue ovčice za to äe plačujejo. Na vsak način je pa to nevarno delo. Zato mu svetujemo, naj začne najprej pri svojem žepu in pove, koliko tisočakov so mu že nesli, „na- rodni piruhi", koliko „Trg. Dom", koliko „Trgovsko-obrtna Zadruga", koliko „Ljud- ska posojilnica", koliko „Narodni sklad" itd. In to vse iz narodnega davka, dočim ni dr. Gregorčič iz narodnega davka, ie niti vinarja prejel. Ko je vse to seštel, naj še večkrat pomnoži; kajti dtlo člo- veka, ki srednje sole niti videl ni, se navadno ne taksira tako visoko, kot delo akademično lzobraženega doktorja. Da pa Gabršček nič ne ve o neumorni de- lavnosti dr. Gregorčiča, prav naravno: Dr. Gregorčič ne dela „pri oknu", da bi ga mimo idoči videli in občudovali, kakor zna to Gabräcek mojstersko. Klepetanje predbaciva „Soča" wSlo- vencn", ^er je naznanil; da uBtanovi Družba sv. Cir. in Met. v Krminu slov. äolo, češ, da je to prezgodaj, in da se utegne tako stvari äkodovati. „Slovenec" je potem zavrnil po zasluženju „Soöo", kažoč na „Družbin" odbor, ki je sam to vest v časnikih objavil. Nam pa naj- bolj dopade, da se drzne „Soča" spod- tikati ob kakem prezgodnjem sporočanju, „Soča", ki je ie neštetokrat na tak na- čin onemogočila, ali vsaj pokvarila mar- sikatero narodno podjetje ! Koliko je naprej klepetala o „narodnih piruhih", o liberalnih društvih, ustanorah, in celo o takih, ki se ie dan danes niso rodila. Lahom so izprva od takega bobnanja kar lasje po konci, zdaj se sami sebi smejejo, da so „Sočinemu" klepetanju kaj verjeli. Če je pa kdo opomnil Gabr- ščeka, da ne dela prav, je dobil od- govor: A kaj! ljudem je treba vreči koet, da imajo kaj glodati. Predlog za Družbo sv. Cirila iü Metoda. — Ta družba jo začela „Sočo" hudo skrbeti, odkar je prešla v liberalne roke. „Soča" se zanjo tem raje peha, ker upa s tem odtegnili kaj dohodkov „Šol. Domu". No, ker poznamo „Sočo" prav dobro in vemo, kako zelo bi jo veselila kaka konkurenca „Sol. Domu" ji svetujemo, naj pregovori Gabrščeka in njegove tovariže, da darujejo ves denar, katerega prejemajo 2a seje v liberalnih denarnihjzavodih, Družbi sv. Gir. in Met. s pogojem, da ueUnovita nemudoma pre- potrebni otroški vrtec pri Barki ob Rojicah. Radovedni smo na UBpeh tega predloga. Zopet botega! — Gabršček zopet zlorablja uredniški del „Soče" za svojo privstno reklamo, katero ma morajo naročniki plačati, ker jim ž njo odteza proBtor, ki ima služiti splošni koristi in pouku. Usiljuje namreč, razglednice ric- manjBke, katere prodaja v svoji botegi. Nazadnje pa prav čifutsko dostavlja: „Želimo, da bi se te razglednice jako razširile." Temu dostavku pa äe mi do- stavljamo, kar je Gabriček zvito za- molčal: Želimo, ali ne zaradi razglednic, ampak zarad tega, ker jih mi t. j. An- drej Gabräcek prodajamo ; no saj veste, dobre ovčice slovenske, zaradi „gäefta" 1 Zatorej, le noter, le noter! „Ed nost" se umika. — Ako bi po- klicali naše pesnike in skladatelje enega po enem 11a odgovor in bi zastavili vsa- kemu to-le vprašanje: Komu naj služi Tvoja pesem, Tvoj napev?.... bi do- bili od vsakega le en odgovor: Na- ro d u! Ni eden bi ne odgovoril: Tej in tej stranki! Ali kakor se je Herostrat nvekovečil z zlobnim delom, ker se ni niogel z dobrim, tako je dala usoda nam Slovcncem stranko, ki se hoče kot spe- cijaliteta proslaviti s tem, da tepta v blato voljo pesnikov in skladateljev, teh poklicanih učiteljev naroda, ter zlorablja njih umotvore narodu v nesrečo: v raz- por, prepir, razvnetje grdih strasti, po- divjanjc, posurovljenje itd. „Edinost", ki očividno vedno bolj zagaža v vrste te stranke, odkar je pri- jadrala pod sedanje lastništvo, si pri- zadeva izkazati se vredno sotrudnico na vsej črti slrankarskega delovanja ter je v najnovejšem času začela sodelovati tudi na polju zlorabe slovenskega petja. Ne najdemo dovolj rezkega izraza, da bi po zasluženju ožigosali nekvalifikovano vedeuje pevcev (bilo bi bolje: upivcev) tržaškega pevskega društva „llirije" pri Gregorčičevi slavnosti v Rihenberku! Pnti prosit prireditelje slavnosti v Ri- henberk, da so njim na ljubo odnesli slavnost, ter priti potem namenoma k slavnosti, zaradi njih preloženi, razgrajat in kričat je tako nizko in podlo, da mora vsakogar osupniti. „Edinost" pa, ki bi bila morala kot tržaški dneviiik prva povzdigniti svarilen glas zoper tako eel narod pred javnostjo sramoteče rav- nanje, kaj je storila? Na stran podiv- jancev se je postavila! Ko smo pa mi za časa zadnjih volitev nekemugospodu, od- rekli sprejem nek poslanice v naš list, nam je „Ed." pošiljala izTrsta nauke 0 politični poštenosti! Hinavka! Pa dalje! Ulogo surovežev „Ilirije" je prevzel pri proseški slavnosti v nedeljo sam ožji „general- stab" „Edinosti" proti pevskemu društvu „Ljubljana". Ali nepričakovano je naletel na taktnost in treznost Prosečanov. Po- skus je izpodletel, in „Edinost8, izpoz- navši, da se je preveč zaletela, trobi prav brezobrazno k umikanju: „Mi od- kritosrčno obžalujemo, da je prišlo do tega disakorda v tej sicer krasni slav- nosti, tem bolj, ker smo mnenja, da po- litične demonstracije ne spadajo k slav- nosti narodnega petja". — Aha I Kaj pa Rihenberk? Koj proti žganju. — Žganje je največja poguba ljudstva. Staräi, ki lju- bijo žganje imajo pogostoma bedaste otroke in postanejo sami dan za dnevom neumnejši. Proti pitju žganja se že dolgo bojujemo. Toda ni videti äe pravih uape- hov. Pregled krčem, posebno onih, v katerih se toči žganje, nam govori jasno, v koliko smo zmagali in kje se je pitje žganja pomnožilo. O^rednja sUtistična komisija pravi, koliko je bilo v raznih letih prodajalen alkoholnih pijač : Leta 1896 1900 1903 Koroško 2269 2585 2913 Kranjsko 2675 2914 3126 Primorsko 1505 1926 1831 Šlajersko 7551 8503 9406 Med temi krčmami je bilo žganjaren: Leta 1896 1900 1903 Koroško 1620 1696 1888 Rranjsko 2215 2334 2368 Primorsko 1339 1691 1506 Štajer8ko 5414 5557 5909 V alovenskih deželah pride .na vsakih 1000 prebivalcev 4—5 žganjaren, le na Primorskem samo 2. Na Štajerskem in Koroškem so žganjarne skoro povsod T nemških rokah, kar znači, da je treba začeti boj proti žganju tudi iz narodnih ozirov. Novi vinski zakon stopi v veljavo dne 1. decembra t. 1. Ta novi zakon nndi naši dornači vinoreji res precej varitva. A treba je paziti na sledeče: Vlada bo morala skrbno nadzorovati, da se bo novi vinski zakon tudi res izpol- njeval. Da bi zadostovali pri nadziranja, kako se izpolnjujejo nove določbe, le vinski nadzoraiki, niti misliti ni. Vlada mora to nalogo poveriti tudi (inančnim organom. Nadalje pa je ves zakon skoro brez pomena, če se enak zakon ne avede tadi na Ogrskem. Goljuii z vinom bi lahko šli na Ogrsko, ondi ponarejali vino in ga uvaževali k nam. Torej tadi Ogri morajo skieniti take postave. Dal- matinski dež. odbor je že odposlal na vlado peticijo. S to zahtevo naj se oglase tadi naže občine! To na zaanje našim občinam! — Za vinorejce. — Opozarjamo vinorejce, da se prave kloaterneaburške moštne vage dobivajo le pri optika g. Primožič, na Korua 13 v Gorici. Moštne vage so preizkušene in etanejo komad po 4 K. Ne zamadite te prilike ! — Nesreča. — 16-letna Alojzija Bremec, doma iz Lokvi pri Gorici, je v družbi s svojo tovarišico v sredo po- poldne našla na poti nad Fovškim kalom revolver. Poskusiti ata hoteli 6e kaj poči. Prijateljica je sprožila in res je počilo, a tako nesrečno, da je krogla zadela Alojzijo Bremec v trebah v smeri proti želodca. To se je zgodilo v sredo okrog 3h popoldne. Deklico so proti ve- čera pripeijali v goriško žensko bolniš- nico. Ta so rekli, da dekle sicer sprej- mejo, a da zdravniška pomoč pride še-le dragi dan ob 9h zjatraj. Stariäi pač niso mogli čakati na tako „hitro" zdravniško pomoč in so odpeljali dekle v Gorjančevo gostilno na Koren, kjer je dobilo dekle pornoč od zasebnega zdravnika. Rana je nevarna, vendar pa drobje ni poškodo- vano. — Skandal je to, da vladajo v mestni bolnici take razmere, da niti zdrarniške pomoči ni pri roki. Skandal za mesto, ki iraa tako äkandalozno bol- nišnico 1 — Sloveiisko gledališče v Gorici. — Člani slovenskega deželnega gledališča iz Ljnbljane prirede 21. in 22. septembra t. I. gledališke predstave in sicer v po- boto klasično Schillerjevo dramo: „Ko- varstvo in ljubezen", v nedeljo pa fran- cosko borko „Njegova hišina" (Nelly Rozier) od Maurice Heneqina. Glede kla- sične drame „Kovarstvo in ljubezen" se je vodstvo, Slov. gledališča oziralo po- sebno na slovensko dijaštvo. S svojim zadnjem goatovanjem so si pridobili dlani slovenskega gledališča iz Ljabljane pod vodstvom g. Danila velike simpatije in npamo da bo naše občinstvo vedelo, ceniti njih požrtvovalnosi in dovršene predstave, ter da bo pridno aboniralo za oba večera. —. — Smrtni skok iz vlaka — Za- pan Ivan Zajc iz Dobove pri lirežicah ae je peljal dne 12. t. m. domov. Ker vlak ni vstavil na postaji Dobova, žapanu se je pa madilo, je skočil žapan brez premisleka iz vlaka in sicer tako nesre- čno, da se je na meßtu ubil. Ponearečeni župan zapašča štiri nedoletne otroke. — lstrski dež. zbor bo menda vendar le sklican. Danes baje izide pa- tent, ki za sklicnje na 19. t. m. v Köper. — Izvoljt'ii za zupana v Kanaln je bil v sredo Anton KrižniČ. Podžupani so: Bajt v Logo, Tomažič v Morskem, Debenjak za Mostom, Vidič v Lcgeh, Gar- lati v Kanalu in Gorjup na Vrba. O ten volitvah danes še nočemo izreči sodbe. — „Slovenska inladiua" v (iorici vabi na veliko veselico, katero priredi dne 22. septembra t. 1. na Katarinijevem vrta v prid Gregorčič-evemu spomeniku s sodelovanjem raznih društev. Začetek točno ob 3'/o ori pop. med veselico de- lajeta äaljiva poäta in srečolov. Vstopnina k veselici 40 vin. za osebo, k plesa 20 ?in. za komad, k tekmovanjn 1 K. Pre- plačila se hvaležno prejemajo. — V slu- čaju Blabega vremena se veselica vrSi pribodnjo nedeljo. — Goriška slovenska mladina nam naznanja, da bode prirejala, kakor običajno, tadi letos plesne vaje, počenii v drngi polovici oktobra do konca pasta. Natančneje v vabilib na ime. i — Ponesrečen dijak. — Pri Moj- strani na Gorenjskem je 9. t. m. padel raz neke strmine 15 letni dijak Stanko . Knhelj iz Ljabljane. Vsled poäkodb je kmaln umrl. I — Trgovski koledar za leto l!)08 < je dotiskan ter ima sledečo vsebino: Slove8nko trgov8ko draätvo „Merkar" in odbor; posredovalnica; koledar; kolkovne lestvice; podrobna določila za kolkovanje listin, spisov, računov itd.; poätne do- ločbe; kovani denar raznih držav; mere in uteži držav, ki še niso uvedle metrič- nega zistema; obrestne tabele; preračan- jevalne tabele; ažitninska tarifa za mesto Ljabljano; avozna carina od špecerijskega blaga, južnega sadja, dišav in semena; lovski red; avstrijski konzalati; deset za- poved za trgovca; knjigovodstvo; tabela za razčredenje alkohola; zamenjava po- kvarjenih kolkov in kolkovnih vred- nostnic; varstvo iznajdb (patent); vzorci, modeli; pokojninski zakon za zasebne aslažbence; vkladarina na železnicah; o povzetjn in predplačila na po železnici odposlano blago; predpisi za naročitev železniških vozov; preračanjenje faktur; o varstvenih znamkah; krošnjarstvo; do- pastnost trg. potovanja; razprodaje; ngod- nosti na železnicah za trgovske potnike s kovčeki in uzorci; potni listi; kaj je treba storiti osebaro, ki hočejo poatati samostojni trgovci (pri tem bo navedene vse vrBte trgovine za katere se po no- vem zakona zahteva dokaz vsposoblje- nosti); kako se protokolira (irmo; trgovske in obrtniške zbornice; kratice; šekovno pravo; pravno razmerje med šefom in nastavljencem zlasti glede odpovednega roka. — Koledar nudi kakor kaže obširna VBebina (144 strani teksta) mnogo po- ačnega in praktičnega, Zlasti opozarjamo na zelo praktično vrejen in zelo poačen spis o knjigovodstva ki obsega 27 tiz- kanih strani z malimi vzorci in dvema velikima tabelama ter na penzijsko za- varovanje privatnih U9lažbencev ki je tako za vse delodajalce, ki imajo ualnž- bene privatne naetavljence kakor za na- atavljence same velike važnosti. Koledar sta uredila g. dr. Radolf Mam in knji- govodja g. Silvester Skerbinec. Cena 1 K, po pošti 1 K 20 v; naročiti ga je na- ravnost pri slov. trgoTskemu draštva „Merkar" v Ljabljani in ga ni zamenjati 8 trgovsko obrtnim koledarjmj ki ga iz- daja nek zaaebnik. x Kozc na Danaja pojenjajejo. x Koliko pojojo razni uarodi kruha. — Na Danakem pride na vsako glavo povprečno 287 kg kruha, v Belgiji 247, na Francoskem 254, na Nemškem 230, v Šfici pa samo 212 kg. Zanimive so številke pred letom 1880. Tedaj je použil povprečno na leto vsak Francos 258 kg kruha, Danec 25(5, Belgijec 240, Nemec 211, Švicar 205, Holandec 201, Ras 173, Portagalec pa samo 107 kg. Števila dajo veliko veliko misliti, zakaj v 26 letih so jako narasle, kar je po- sledica podraženja mesa. Listuica uredništva. — Genjeni gospodje dopisniki naj oproate, ker radi mnogega polemičnega gradiva drogo ni moglo na vrsto. Drušfva. dr Voseliea izobrazovalnc^a dni?.tva „Soča" pri Sv. Lncji je vspela nad vse pričakovanje izvrstno. Igra, petje, tamburanje, istotako solospev in citranje se je vršilo popolnoma dobro v veliko zadovoljiioit občinstva. Čast izboniemu pevovodji g. Fr. Kovačiču, ki je pevski in tamburaški zbor tako dobro izvežbal, da nastopa, čeravno še mlad, lako iz- vrstno. Udeleženci so se zadovoljni razšli in govorili: da bi društvo le kmalu zopet kaj priredilo! Prostorna dvorana g. Vuga je bila ta dan preniajhna. dr lVdrnžnira „Druzbo sv. C-ir'la in Metoda" v Vrtojbi priredi dne 29. septembra veliko veselico. Ves čisti do- biček je namenjen za to našo prekoristtio šolsko družbo. Radi tega se je nadejati obilne udeležbe. Slavna okoličanska društva so tem potom naproseiia, naj blagovole to upoštevaii in naj ne pri- redijo tisti dan svojih zabav. — Vspored bo mnogovrsten in se že pravočasno objavi. Sodelujejo tamburaši „Slovenske Čitalnice" iz Dol. Vrtojbe, tamburaši in pevci „Napredka" iz Gor. Vrtojbe Razen teli še diletanti iz obeh Vrtojb. Veselica se bode vršila v üor. Vrtojbi. Goričani in okoličani! Vdeležite se te veselice v obilnem številu. Pomislite, da smo prisiljeni še ; edno se bojevati za to, kar nam gre po božjem in člo- veškem pravn, za svoj slovenski jezik, za milo materino govorico, za slovenske sole sploh. Pridite in položite svoj obolus v narodne nameiie. Mal položi dar, domu na altarl Krojaška zadruga P. n. Dovoljujein si naznaniii. da smo bili prisiljcni zolo povecati svojo l)Ogato zalogo liiodnoga blaga. vsled volikoga popraše- vanja po blagu v pretoklom lotn. iu vsled že letos izrediio visokega pr ineta. V ta narnen smo prevzeli obširne prostore na,- sproti nasi prodajaliiiei v (üosposkih ulieali stov. 6. Vsled poveeaDJa in primerne preuredbe prodajaluiskih prostorov nam je seda] mogoee, omisliti si posebno veliko zalogo blaga, tako da bo letos izbera mnogo veeja in bogat(\jsa ko druga leta. Po leg tega pa se pridruzuje se praktiena korist, da se vsled velike prodaje ceuc čiidovito znizajo. Vabini torej najspostljivejse nase p. u. odjemalee, da si ogiedajo nase inoduo in drngo blago, ki je1 pravkar doslo od raznih strani Letosnja sezona prinasa v vsakem ozirn in v vseli podroejih mode raznolike in krasne novosti. Zbirke vzorcev so vedno na i'azpolngo in pripravljeu sein jih zastouj in iranko razposlati karnorkoli. Ker se pri nas blago razposilja j>o nMJmodernejsem naeinu razposiljanja, zato nam ta okolnost oniogoea, eelo najvecja narocila, izvrsiti najbitreje in z obratno posto. Nas sloves glede na okns in izbero je pae nedosegiiv in popolnoma smo pre- prieani, da nas neniore prekositi nobena trgovina nase stroke. Predvsem povdarjajoc solidnost nase tvrdke ter zagotavljrijoe najeenejso po- str(^žbo, prosim, da si ogledate naso zalogo, da se vsak sam lahko prepriea o res- nienosti nasih besed. Teodor Hribar.