AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : 1 IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, AUGUST 4, 1941
LETO XLIV. — VOL. XLIV.
N stotak za Lauschetovo kampanjo
|i 'la?em uredništvu se je oglasil rodoljub, naš za vse dobro jj >• J°hn Potokar, lastnik Double Eagle Bottling Co. Naj-fil nP°Ve^> da je že omlatil pšenico na svoji pristavi in tfb-la	uredniku prvo moko iz te rumene pšenice. Potem
>ga '°žil Ček na mizo in skromno izjavil: "Tukajle je nekaj ^ j* °dpomoč kampanji našega Slovenca, čislanega sodni-ati v t•	zaveden Slovenec in Slovenka bi morala po-
in&v kampanji. Slovenci se moramo izkazati in pomagati
j m ga naroda do županskega stola v velikem mestu Cleve-
r	—
s»t)u Uj'ec'n^ Je naglo vrgel oči na ček na tisti kraj, kjer je iano y«0ta in bil je kaj prijetno presenečen, ko je videl tam
$10C>-00- Bog Vas živi, g. Potokar! chet( S° Se oglasili v našem uredništvu ter prispevali za ''nesei \ mPQhjo sledeči: Naš odlični pevec g. John Lube JoK, i ' s^cer zase in za svojo ženo $5, za starše, Mr. in,'
'Oglasi, lbe Sr" pa
(e£a Se -ie tudi ga. Marjanca Kuharjeva in dala $10.00 za j isit^J^ka," kot je vsa navdušena izjavila. 'drugg Va'u vsem tem dobrim ljudem. Prijazno apeliramo o, a|. ' lla.l prispevajo po svoji moči. Prinesite v naše ured-aui y^ajte našima zastopnikoma Mr. Penkotu ali Mr. °i r» •	dobil iz glavnega stana še posebno potrdilo
i? wlsPevek.
l^iVTO NAJ BI IMEL LAUSCHET0V NAPIS I
Ntttnv -,lmamo lične napise jr." rle "Elect Lausche
hket!men je' da se prile"
fee. j) na vsak avto, če le
0	SodnG t0 doseže' Je P°" | ki j '_0vanje nas vseh.
Pi dot'" S.Vw' avto> na-i si N «aPl!eni nal3is- Obenem Ijatefj; soseda, znanca1 f>	da stori isto. Ta- j
Mje„ Ce. da bo Cleveland i
pCg11 napisi' To bo!
f ne b(f-l() v kampanji. | avta, v katerem se
>0sevelt i -0
* , križan po
K liku
Nt i8ton- — Predsednik Ri Poto°dšel v nedeljo na Patltiltu°rn^c na križarenje pedsoi avno kje se bo
Pikov11? je ta-inostl ias0pis. ajnik Early je ^ake"16 in radio, naj se ila p Poročila, kje bo Valci l01'10, časnikarski dsednik Vselej sPremlia-
is° smeli takih izletih'
1	011 Z njim.
kvJ ?aPustil mos-
t 0 zWlom
fva, 2
"rs, ad ~~ Harry L. ifsojii ni8trator ameri-ir i0sk'lega Programa, je
KoJ6' kjer se je štiri
Isti p z ruskimi vodite-H tii 8 Stalinom. Kam ;Nai bonano" Nekateri trki trcli0gledal bojno fron. r0j>donJ°' da je odletel na-
I'
J t • „
H J<% Le naznanja član-i bo LfUStlers'" ^ no-' >;Se{a\ker odhaja na t ^sec bo Pa zopet pri-
i
vozijo Slovenci, da bi ne imel j tega napisa. Oni, ki delate v tovarnah, nesite te napise svojim znanccm in prijateljem drugih' narodnosti.
Pridite v naše uredništvo po ta napis še^anes. Ali pa se zgla-site pri Mr. John E. Lokarju, 16409 Huntmere Ave., kj vodi Lauschetovo kampanjo. Ako se1 bodo pojavili ti napisi v tisočih po elevelandskih ulicah, bo to ja-jsep dokaz drugim kandidatom, da je vse za Lauscheta. i--
Poslanik v Belgradu jej zdaj v U. S.
New York.—Z letalom je dospel sem Sir Ronald Campbell, novi angleški poslanik za Zed. države. Mr. Campbell je bil prej angleški poslanik za Jugoslavijo, dokler ni Hitler zasedel dežele. Sedanji poslanik v U. S., Lord Halifax, bo dobil daljši dopust.
-o-
Prva obletnica
V torek ob osmih se bo darovala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Mary Lenarčič v spomin prve obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Seja in zabava
Nocoj ob osmih bo seja društva sv. Marije Magdalene, št. 162 KSKJ v navadnih prostorih ; po seji bo nekaj prigrizka in domače zabave. Asesment se bo pobiral že ob šestih.
Mr. Rogelj odpotoval
Janko N. Rogelj, predsednik Ameriške bratske zveze, je vče-| raj odpotoval na Ely, Minn., i kjer bo prisostvoval polletnim | računom in seji glavnega odbora. Vrne se okrog 20. avgusta.
oblasti, da J PROTIPOSTAVNA igra
pd v	__-
v	er> testni stra-
fS* i,If H.eights pravi, / ^da fe clsto nedolžna n<WJajne oblasti so t	nja- Kancler je
Prosluli Harvard fH?!^1 bingo. Vpe-i^torl-erif Sweeney ob. iSfia H0 ^ ustavil igro, a l Ko ie°dpeljali v okraj-3e Kt?0stavil varščino Prost- Kancler
J Wired? V SOboto večer
11 bi«go, katere
se je udeležilo do 2,000 oseb. Toda zopet so prišli okrajni šerifo-vi deputiji in zopet ustavili igro, Kanclerja pa zopet odpeljali v ječo. Zdaj se bo moral zagovarjati pred okrajno sodnijo za dvakratno kršitev postave.
Kancler pravi, da daje od te igre $25 na mesec za dobrodelne namene in da bingo ni hazardna igra. Toda okrajni prosekutor mu je povedal, da je tudi bingo prepovedana igra, ker so dobitki odvisni od sreče.
Mož je ubil ženo, voznika avtobusa ter ranil sebe in pet drugih oseb
Akron, O.—V soboto večer je mehanik Edvard Hudson naletel na svojo ženo Loreto na avtobusnem postajališču na vogalu Vine in Brown cesti. Žena ga je bila zapustila pred enim tednom in hotel jo je pregovoriti, naj bi šla zopet domov. Grozil ji je s samokresom.
Tedaj je pa ravno pripeljal avtobus in tam ustavil. Žena je skočila na bus, da možu uide. Ta je pa skočil na stopnice avtobusa in začel vsevprek stre-j ljati. Ubil je ženo in voznika Ibusa Harolda Klinka, ter ranil I pet drugih oseb s kroglami, j Nato je pobegnil v avtu, toda policija ga je dohitela. Predno so ga pa mogli prijeti, je sprožil strel v svoje telo. Težko ranjenega so morali ukleniti, predno so ga mogli naložiti na am-bulanco.
-o-
V vzhodnih državah ponoči' ne bodo prodajali gazolin
New Yoi-k, 3. avg.—Začenši nocoj bodo zaprte gazolinske postaje v vseh vzhodnih državah od sedmih zvečer do sedmih zjutraj. Tako je ukazal tajnik notranjih zadev, Harold Ickes. Toda prizadeti bodo samo potniški avtomobili. Truki in taksiji bodo lahko dobili gazolin tudi ponoči.
Odredba je prišla radi pomanjkanja gazolina v vzhodnih državah. To pa ne "radi direktnega pomanjkanja gazolinskih produktov, ampak ker primanjkuje prevoznih sredstev, ladij in železniških voz, da bi mogli navoziti dovolj gazolina iz notranjosti dežele v vzhodne države.
Gazolinske postaje pa smejo biti odprte tudi ponoči, kjer lahko prodajajo avtna kolesa, baterije in vse druge avtne potrebščine razen gazolina.
-o-
Angleški bombniki zopet nad Berlinom
London, 3. avg. — V noči od sobote na nedeljo so angleški bombniki zopet obiskali Berlin, kjer so metali bombe. Obenem so napadli Angleži v soboto ponoči Hamburg, Kiel in Cherbourg.
-o--
Nov grob
Po dolgi in mučni bolezni je umrl na svojem domu, 1000 E. 64. St. John Klančar, star 62 let. Doma je bil iz vasi Gradišče, fara Rob, odkoder je prišel v Cleveland pred 38 leti. Tukaj zapušča soprogo Frances rojeno Rupar, sina Antona in dve pastorki: Frances in Antoinette Kompare. Bil je član društva sv. Vida, št. 25 KSKJ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Bodi mu lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje.
St. Clair Grove 98 W. C.
Jutri večer bo zelo važna seja tega društva. Napravil se bo načrt za 25-letnico, ki jo bo društvo obhajalo 1. novembra. Dekleta vežbalnega krožka bo-■ do na seji oddala tudi lepe nagrade. Odlbor apelira na vse ' j članice, da se udeleže v polnem ; številu.
i	Seja Kanarčkov
Starši Kanarčkov imajo nocoj ) ob sedmih važno sejo v SDD na - Prince Ave. Vsi so prošeni, da se gotovo udeležijo.
Rusi trdijo, da so Nemci izgubili 1,500,000 mož
TUKAJ NI NOBENE SOVRAŽNOSTI
Slika kaže rusko obvezovulišč^ kjer ruski zdravnik in bolničarka obvezujeta ranjene Nemce. Nemški vo jak v levem kotu je videti prav zadovoljen med Rusi, ki so mu skrbno obvezali ranjeno tikvo.
Newburški farani so prisrčno sprejeli novomašnika Rev. Joseph Lekana
Nepopisen vtis je napravila včeraj na ljudi slovesnost v fa-ri sv. Lovrenca v Newburgu, ko je daroval novomašnik, preč. g. Joseph Lekan, svojo prvo novo j mašo v domači cerkvi. Impo-zantna povorka je spremila novomašnika v cerkev, kjer je daroval slovesno sv. mašo ob de-j setih. Asistirali so: Rev. Žabo-' litzky iz opatije sv. Križa, Cannon City, Colo., ter preč. gg. Julij Slapšak in Louis Baznik.
Iskrene in globoko pomembne besede je izrekel v svojem govoru med mašo g. kanonik Oman, ki je govoril v slovenskem jeziku in Rev. Zabolitzky je pa imel govor v angleščini.
Novomašnik je rabil pri daritvi sv. maše prelep kelih, ki mu ga je podaril njegov stric g. Frank Perko.
Po lepih obredih v cerkvi je bilo slavnostno kosilo v SND
na 80. cesti, katerega se je udeležilo nad 400 oseb. Stolorav-natelj je bil g. kanonik Oman. Med raznimi odličnimi govorniki sta bila tudi g. sodnik Frank J. Lausche in pesnik g. Ivan Žorman. Nazadnje je spregovoril tudi g. novomašnik, ki je | poudarjal, kako je srečen v novem stanu in da more biti zopet med svojimi dragimi ožjimi rojaki.
Popoldne ob 3:30 so bile v cerkvi sv. Lovrenca pete litani-je in blagoslov, kar je vodil gospod novomašnik.
Rev. Lekan bo ostal nekaj dni pri svojih starših, Mr. in Mrs. Joseph Lekan, nato bo šel za nekaj časa v Dayton, O., I kjer je glavni stan njegovega reda marianistov, jeseni se bo pa vpisal na katoliško univerzo v Washingtonu v svrho nadalj-
nih študij. ^_______
-----u-
Francoski voditelji so se uprli nemški zahtevi po oporiščih v severni Afriki
Vichy, Francija, 2. avg. — Maršal Petain, načelnik francoske vlade, admiral Darlan in general Weygand so se izjavili, da stoje solidno proti zahtevi iz Berlina, da izroče važna oporišča v francoski Afriki, vključno pristanišče Dakar v zahodni Afriki. Obenem je zahteva iz Berlina, da pride zopet na francosko vlado Pierre Laval, katerega je bil Petain odstavil, ker je hotel preveč ustrezati Hitlerju.
Nemška vlada je zagrozila'Pe-tainu, da če ne bo ustreženo nemškim zahtevam, da razmerje med Nemčijo in Francijo ne bo več v znamenju sodelovanja, ampak bo Nemčija postopala s Francozi kot premaganci.
Maršal Petain stoji na stališču, da bo Francija pač.sodelovala z Nemčijo v ekonomskem oziru, toda vojaške pomoči ji ne bo dala in zlasti bo branila svoje afriške posesti proti vsakomur, tako proti Nemčiji kot proti Angliji.
*
Washington, 2. avg. — Ameriški državni podtajnik Welles je izjavil, da se bodo diplomatski
odnošaji med Zed. državam in Francijo poslabšali, če ne celo prekinili, če se bo francoska vlada vdala zahtevam iz Berlina in dala Nemčiji oporišča v Afriki. Odnošaji med obema državama so že itak napeti, ker je Francija izročila Indo-Kino Japoncem "v varstvo." Tudi v Siriji je bila Francija dovolila Nemcem, da so se posluževali tamošnjih zrakoplovnih pristanov, dočim je odganjala angleška letala s topovi.
Državni podtajnik Welles je izjavil, da ameriška vlada ne more sprejeti opravičilo francoske vlade, da je izročila Indo-Kino samo v varstvo, ker pokrajini ni pretila nobena nevarnost, razen prav od Japoncev.
-o-
K molitvi
Olanice društva Danica, št. 11 SDZ ste prošene, da pride-■ te k molitvi za pokojno Angelo ; Dwornig nocoj ob pol osmih v Želetov pogrebni zavod na 458 E. 152. St. in da se v torek po • možnosti udeleže pogreba, ki se s vrši ob desetih v cerkev Marije i Vnebovzete.
Vlada je za to, da se plača vojakom $30 bonusa na mesec
Washington.—Vojni oddelek ameriške vlade se strinja s predlogom v kongresu, da bi dobil vsak vojak po $30 bonu-sa-na m^esee, ako'služi več kot eno leto v armadi. To bi dobili vojaki poleg redne plače, ki znaša za prostaka sprva po $21 na mesec in je s 13 tedni službe $30 na mesec. Tako bi dobil vsak vojak $360 na leto povrhu redne plače. To bi pa veljalo ameriško zakladnico en bilijon dolarjev letno.
V kongresu je zdaj predlog, da se podaljša vojaška služba enoletnikov in jnarodne garde na dve leti in pol. Nasprotniki podaljšanja bi morda volili za predlog, če bi bil sprejet doda-dek za gori omenjeni bonus.
-o-
ženske se boje, da bo zmanjkalo nogavic
Ko je prišla v javnost vest, da bodo tovarne prenehale izdelovati svilene nogavice in druge svilene produkte za civilno prebivalstvo, so planile ženske zadnjo soboto v trgovine in začele nakupovati to robo za svojo zalogo. Nekatere ženske so nakupile za $50 nogavic in več. Naval je bil v soboto po trgovinah tak, da so že ob desetih dopoldne trgovine omejile na vsako odjemalko samo tri pare nogavic, da jih bo tako ostalo nekaj še za druge. Zaloga svilenih nogavic v Clevelandu bo še za nekaj tednov, v tem času bo pa na trgu^kako nadomestilo.
Dve nadaljni nemški diviziji razbiti v okolici Smolenska
Moskva, 3. avg. — Ob pri-četku sedmega tedna, odkar je nemška armada vpadla v Rusijo, se glasi poročilo ruskega vrhovnega poveljstva, da so Rusi razbili Nemcem zopet dve diviziji v sektorju Smolensk. Rusko uradno poročilo javlja, da so Nemci dozdaj že izgubili 1,500,-
000	mož.
Nadalje javlja poročilo, da je
1	uska armada prizadela težke izgube nemški Oklepni koloni, ki je prodrla v rusko linijo. Nadalje so Rusi potopili eno nemško križarko ter en transport in poškodovali tri nadaljne nemške ladje na Baltiku.
"Nemška armada je popolnoma ustavljena na vzhodni fronti," izjavlja ruski pomožni zunanji komisar Lozovski, k; nadalje trdi, da so bili Nemci prisiljeni spremeniti svojo taktiko in se pripraviti za dolgo vojno, šest tednov teh silnih bojev je samo pričetek, pravi Lozovski.
Rusi, ki so že prej popolnoma razbili štiri nemške divizije, so v zadnjih dneh porazili nadaljni dve in sicer 5. in 253. Nemška 253. divizija je bila popolnoma
razbita po štirih dnevih vročih *
Berlin, 3. avg. — Nemška poročila javljajo, da bo pohod proti Moskvi kmalu v polnem razmahu v sektorju Smolensk. Obenem trdi nemško poročilo, da se vrše silni boji v Ukrajini, kjer so nemške čete prodrle že 50 milj do Kijeva, glavnega mesta v Ukrajini. Nemci so pognali močno zagozdo med Kijevom in Odeso na črnem morju. Nemško težko topništvo se že postavlja v pozicije, da začne z obstreljevanjem Odese, ki je važno pristanišče na Črnem morju.
Nemška poročila ne povedo, zakaj je vrhovno poveljstvo ukazalo glavno ofenzivo na južni fronti. Dejstvo je, da so bili Ru-s| pripravili tukaj glavno obrambo, toda Nemci so napadli z vso silo na osrednji in severni fronti, radi česar so morali Rusi naglo poslati tje ojačenja. Zdaj so pa Nemci nenadoma spremenili taktiko in udarjajo z večjo silo j na jugu.
-o-
Iz bolnišnice
Mladi Matthew Perpar, sin dobro poznane Perparjeve družine iz 5805 Prosser Ave. se je vrnil iz bolnišnice, kjer se je nahajal radi poškodb v avtni nezgodi. Nekaj časa bo moral biti še pod zdravniško oskrbo doma.
VLAK JE UBIL MATER IN 4 OTROKE
Na železniškem križišču pri Aurori, O. je v soboto večer ubil vlak Mrs. Nelson Pulsifer, staro 29 let in njene štiri otroke, katerih najstarejši je bil star 8 let, a najmlajši šest tednov. Mati je vozila avto in je bila z otroci namenjena v Mantuo, da obišče svoje sorodnike. Sosedom je povedala, da se bo peljala najprej v Mantuo, potem bodo šli pa po moža, ki je bil zaposlen na Lee Rd. v neki mlekarni.
Vlak, ki je zadel avto, je vozil 70 milj na uro. Sunek je bil tako silen, da je vrglo avtni motor 300 čevljev daleč po cesti,
ogrodje avta in pa trupla vseh petih žrtev je pa vrglo 200 čevljev ob progi.
Kurjač na vlaku pravi, da je zagledal avto na progi 700 čevljev pred križiščem in je hitro opozoril strojevodjo na to. Ta je naglo zavrl vlak, toda bilo je že prepozno. Ubita žena, ki je bila prvič iz hiše po rojstvu zadnjega otroka, menda ni mogla spraviti avta v pogon, ki se je najbrže ustavil ravno na progi. Ako bi bil avto v pogonu, bi bil lahko odpeljal s proge pred vlakom, pravijo očividci.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
1117 St. Clair Avenne
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Oblo
BESEDA IZ NARODA
*.......................-—•—-i i
NABOČNINA:
<ia Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta (3.50 Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta >3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 lor 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies. 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
33
No. 180 Mon., Aug. 4, 1941
Kako more poljski narod kdaj pozabiti nacije
Če je samo pol resnice na vesteh iz Poljske, ki poročajo o sistematičnem uničevanju poljskega naroda, se mora človek zgražati nad brutalnostjo nacijev. Človeku vstajajo lasje pokonci, ko bere ta poročila in se čudi, da je kaj takega v prosvitljenem dvajsetem stoletju sploh mogoče in da more take stvari počenjati nemški narod, ki hoče biti zgled vsemu svetu v kulturi in naprednosti.
Če bo šlo še nekaj časa tako naprej in če se ne bodo Poljaki kmalu rešili izpod nemškega jarma, bo ta kleni slovanski rod popolnoma izginil s sveta. Ampak stari Bog še živi in ni še vseh dni konec. Prišel bo čas, ko se bodo podjarm-ljeni narodi zopet dvignili, svobodni in močni in tedaj j^o Nemec plačal z obrestmi za vse, kar je v zadnjih letih zagrešil nad evropskimi narodi. Plačal bo pa ves nemški rod, ne samo oni, ki so direktno krivi teh grozodejstev. Krivi so vsi, ker poslušajo svoje voditelje, ker jim slepo sledijo, ker ne vržejo okrvavljenega orožja na tla in ne povedo svojim diktatorjem, da je dovolj moritve, dovolj požiganja, dovolj razdejanja. Osemdeset milijonov nemškega naroda gre slepo za Hitlerjem, za enim samim blaznim človekom, Osemdeset milijonov Nemcev kupiči zločin nad zločinom nad sosednimi narodi in vsi ti so krivi toliko kot on, ki jim ukazuje moriti, požigati. Zato bodo pa tudi vsi plačali, drago plačali! Kazen bo velika, pa ne more biti nikdar dovolj velika, da bi izmila vse grehe, ki so jih storili naciji zadnjih par let.
Če pogledamo samo v Poljsko, kako tam Nemci more vse od kraja, otroke, ženske, fante, može in žene, si lahko ustvarimo podobno sliko tudi v drugih deželah, katere so Nemci pograbili v zadnjih letih. Iz Švice prihajajo zanesljiva poročila, da so Nemci od časa, kar so kot razbojniki planili na Poljsko, pomorili že nad 100,000 Poljakov. To trdi nevtralno švicarsko časopisje javno.
Toda to število pa še ne vključuje onih, ki so bili pomor-jeni v ječah, v konfinacijah, niti ne vključuje število onih, ki so bili po bolnišnicah enostavno spravljeni "s poti," da ni treba skrbeti zanje.
Nemci streljajo Poljake kot zajce in to za vsak najmanjši povod. Ako je zavratno umorjen kak nemški uradnik, najsi bo od roke kakega kriminalca ali duševno neodgovornega človeka, ali od roke takega, ki ne more več gledati nemških grozovitosti nad svojim narodom in trešči po glavi prvega Nemca, katerega more doseči, je kazen strahovita za vso dotično okolico, kjer je kak nadut nacij prelil par kapljic svoje grešne krvi.
Dve leti že tako naciji morijo Poljake, ki gredo zlasti za tem, da iztrebijo vse poljske voditelje. Zlasti katoliška duhovščina je tarča nacijem, ker duhovniki so oni, katerim narod zaupa in jih posluša, a ti dajejo narodu pogum in jih pozivljejo k vztrajnosti in odporu.
Kadar naciji usmrčavajo Poljake, se to vedno vrši na javnem prostoru. Celo otroke primorajo, da gledajo strašne prizore, da jim bo to "v svarilo." Kot vzrok teh smrtnih kazni navajajo naciji navadno, da so obsojenci ogrožali javni red, ali da so se obnašali sovražno napram Nemcem. Včasih je vzrok moritve samo ta, ker da so bili obsojenci še pred vojno sovražni nemškemu narodu.
Švicarsko časopisje poroča o naslednjih slučajih nemškega "novega reda" na Poljskem:
!Ko so lanskega avgusta nemški policisti preiskovali neko hišo v ulici Lwowoska v Varšavi, je prišlo do streljanja in eden izmed nemških policajev je bjl ustreljen, eden pa ranjen. Takoj je nemška policija nagnala ljudi v dotični ulici na kup in jih 200 ustrelila, a v ječo so jih vrgli nad 8,000, v starosti vse od 16 do 45 leta. Ob tej priliki je nemška oblast razglasila, da bo za vsakega ubitega Nemca ustreljenih 1,000 Poljakov.
V	aprilu lanskega leta so Nemci požgali vse vasi v okraju Konec in Opoczyn samo zato, ker so vaščani teh vasi nosili hrano nekaj poljskim vojakom, ki so se skrivali v bližnjem gozdu. Predno so pa vasi požgali, so postavili v vrsto vse moške od 14. leta starosti naprej in jih do zadnjega postrelili.	' > > 4 *
V	decembru 1939 je nek bandit ustrelil nekega nemškega policista v Otwoku blizu Varšave. Zasledovali so ga in pri tem je ustrelil še enega policaja, enega pa ranil, predno so ga prijeli. Vsa vas je morala plačati za to. Nemci so nagnali vse moške skupaj, jih odbrali 170, potem jih pa po 10 ustrelili vsake pol ure.
Ko je bil ubit župan v Zerunu lanskega februarja, je nemška policija za kazen ustrelila 81 moških in pet žensk. V maju 1940 sta bila ustreljena dva nemška policijska agenta v Ozarovu. Nemci so nagnali vse prebivalstvo, ne glede na starost ali spol, na javni trg, in jih s strojnicami postrelili.
Ko so banditi napadli neko nemško družino v Jožefov Mali, predmestju Lublina, so Nemci ustrelili za kazen 200 oseb dotične vasi in njih hiše požgali. V skupen grob so vrgli 30 ubitih in domačini so morali zemljo nad grobom zora-ti in vsejati pšenico.
Dokazano je, da so Nemci ustrelili celo dečke v starosti od 9 do 14 let, katere so obdolžili, da so raznašali poljske Časopise in letake.
Kjerkoli vidijo Nemci kak znak patriotizma pri poljskem narodu, je taka oseba takoj postavljena ob zid in ustreljena.
Iz Girarda, 0.
Girard, Ohio.—Naša slavnost blagoslovljenja novega bande-ra in zastave za Trumbull ka-detke Slovenske ženske zveze, ki se je vršila 26. in 27. julija v našem Slovenskem domu v Gi-rardu, je bila popolen uspeh.
Parada je bila ena najlepših, še kar jih je bilo v Girardu. Veliko ljudi je že prišlo k meni zadnje dneve in vsak je z občudovanjem pripovedoval, da si ni mislil, da imamo Slovenci kaj tako lepega kot so ti naši vežbalni krožki, kjer se udej-stvujejo naša brhka dekleta. Seveda, sem jim povedala, da za vse to gre prva zasluga in vsa čast naši dobri organizaciji Slovenski ženski zvezi in pa ge. Albini Novak, ki ni nikdar tako utrujena, da bi odrekla, če jo ta ali oni krožek kliče na pomoč.
Moj namen je, da se danes prav iskreno zahvalim v imenu kadetk in članic vsem, ki ste na en ali drugi način pomagali do tako dobrega usepha. Našemu dragemu botru in botri zastave, Mr. in Mrs. Frank Lukz, st., ki sta se tako dobrodušno izkazala, naša srčna zahvala. Bog vas živi! Tudi nam dragi voditeljici Mrs. Albini Novak naša nejlepša zahvala za ves trud in lep dar.
Iskrena hvala tudi za častni poset Dr. W. J. Mally-fu, vsem glavnim odbornicam Mrs. Rupert Frances, Mrs. Frances Su-sel, Mrs. Frances Ponikvar in Mrs. Anna Petrič. Častno mesto paj zaslužijo vsi vežbalnji krožki iz Clevelanda in Barber-tona, ki so se v tako lepem številu odzvali našemu vabilu, kajti brez njih bi naša slavnost in parada ne imela nikakega pomena.
Res, veliko ste morale prestati v tej grozni vročini, ki je ravno ta dan tako neusmiljeno pripekala, toda pokazale ste svojo moč, da tudi lahko nekaj prenesete, kadar gre na tem, da pomagate svojim sestram. Zagotavljam vam, da ne boste nikdar pozabljene in ob vsaki priliki bodo naše drage Trumbull kadetke pripravljene povrniti.
Prav lepa hvala pa tudi g. Anton Grdini, ki se je potrudil in snemal slike skozi vso pot, katere bomo tudi hoteli videti ob prvi priliki. Lepa hvala g. Kollandru za vso pomoč, kakor tudi uredniku tega lista g. J. Debevcu, ki nam je dal tako lepo reklamo in nam s tem veliko pomagal do tako lepega uspeha. Lepa hvala vsem častnim častnikom, ki so sodelovali pri paradi in darovanju.
Vse pohvale pa so vredne tudi naše pevke, pevci in igralci na programu in ti so: Stephie Turk, Mary Bradish, Dorothy Selak, Rose Romovš, Irene Ro-van, Mrs. Anthony Lozier in Antonia Lozier, Margaret Ma-tekovic, Helen Kogovšek, Irene Mihelich, Frieda Perechlin, Ernest Perehlin, Edward Pishkur, Elaine Augustine, Pauline Zu-pec in Bill Marn.
Končno pa najlepša zahvala vsem našim članicam, ker ste bile res vse pridne.
Prav lepa hvala tudi podružnicam, ki so se odzvale v tako lepem številu in sicer: St. Anns št. 67, Bessemer; podružnica Warren, št. 54; St. Mary's kadetke, št. 41; ;Frances, Susel kadetke, podružnice št. 10, podružnica št. 15, podružnica št. 50, podružnica št. 57, podružnica št. 49, Frances Sušel kadetke, št. 41; Frances Rupert St. Christine kadetke, Mary Prisland kadetke in Gospodinjski klub iz Girarda.
Do svidenja v Clevelandu 13. septembra vas iskreno pozdravljam,
Theresa Lozier, predsednica.
Za šesto slikovno predstavo
Za sredo in četrtek, 6. in 7. avgusta bodo urejene slike takole :
Za te predstave bo nekaj izjemnega. To pot bo prišla v poštev Canada. To so tisti kraji, kjer bivajo naši rojaki in kjer smo se pred dvema letoma mudili na obisku, ko nas je povabil Rev. Bernard Ambrožič OFM, ko je bila cerkev v mestu Grimsby, Ont., razglašena za kanadske Slovence kot bož-jepotna "Brezi j ska Marija Pomočnica," za kar so se tam vršile lepe slavnosti, kar bomo videli med drugimi slikami na prihodnji predstavi.
Filme za prihodnjo predstavo smo prejeli od liev. Bernard Ambrožiča. Glavni filmi Kanade je film, ki prikazuje Kanado in njena glavna mesta. To je slika, ki je specialno posneta za reklamo Kanade. Druge slike je posnel sam misijonar Bernard, vštevši že omenjeno sliko, katero sem snemal pred dvema letoma sam v Kanadi.
Ker se bo letos zopet vršilo romanje v tako zvanem "Vine-landu," kjer bodo v kolikor se mi sporoča, vodili duhovna opravila gospod kanonik Oman v dnevih v soboto in nedeljo, 16 .in 17. avgusta, bodo te slike popolnoma umestne, da jih vidimo tukaj, da se bolj seznanimo s Kanado in rojaki, ki se nahajajo tam stalno naseljeni.
Tako bo ta predstava obstojala to pot več iz kanadskih kakor iz starokrajskih slik, vendar pa bomo to pot gledali sliko iz domovine in sicer iz Stične tako zvane 800-letnice sti-škega samostana, kjer so bile zbrane tisočere družine iz vse Slovenije na praznovanju, kjer so se svetlikale krasne narodne noše mož in žena, -ter fantje na konjih v krasnih kostumih. Pogreba: Olge Bokarjeve in stare Matere Zalarjeve.
Seveda bomo imeli tudi to pot še druge slike, kakor so vrtovi, poroke in druga narodna praznovanja. Videli bomo ravnokar poročeni par: Novakov Ernest in Emmie F. Sader; druga bo: Kržič-Urbančič, Štre-kal-Adler, Just-Trepal in Cim-perman-Gerl.
Vrtovi pa sledeči: Kranjčev, Bergantov, Reharjev, Rotarjev (2), Pesekov, Teličev in Glavarjev.
Za tem pa sledi veriga kulturnih vrtov, to je slika, ki je bila posneta vselej, kadar je katera narodnost na slovesen način otvorila svoj kulturni vrt. Ob takih prilikah so ravnali, kakor smo Jugoslovani, da so se udeleževali v sijajnih narodnih kostumih. Ta slika bo spominjala nas vse, kako je samo v Ameriki mogoče kaj takega, da narodi skupaj, rama ob rami, drug z drugim sodelujejo -v kulturnem oziru.
Zaključna slika bo pa nekaj izvanrednega. Ta slika je novo kupljena. To je slika, ki nam bo predstavila pred oči, kako se Amerika prepravlja na vojsko! Ko boste sliko gledali, boste menili, da je Amerika že v vojni in skoro boste iz sedežev vstajali, da vas ne bi ogromni "tanki" pokrili, ki se drvijo preko visokih prelazov, in da vas ne bi konjenica pohodila itd. Ta slika je bila posneta na manevrih in je res enaka vojni z vsemi drugimi vojnimi sredstvi.
Vsa predstava bo od začetka do konca zanimiva. To bo v sredo in četrtek, 6. in 7; avgusta. Le pridite!
Anton Grdina st. --o-
V Sovjetski Rusiji živi nad 45,000 mater s številnimi otroci, ki prejemajo državno podporo.
Izlet Slovenske šole SND
Slovenska šola S. N. Doma na St. Clair Ave. prireja tudi letos svoj običajni izlet ali piknik in sicer v nedeljo, 10. avgusta na SNPJ farmo. To nedeljo nam je iz prijaznosti odstopilo društvo Naprej, št. 5 SNPJ, ki so jo imeli rezervirano za svoj piknik.
Kaj vse bo pripravljeno na pikniku za posetnike, ne bom sedaj poročal. Rečem le to, da bo vsega dovolj: jestvin in pijače. Za sedaj še lahko poročam, kar je tudi važno za posetnike, da bo vozil pravi bus od Cleveland Railway Co. na farmo SNPJ in sicer odpelje izpred S. N. Doma na St. Clair Ave. ob 12:45 popoldne, spotoma se ustavi še pred Slovenskim delavskim domom na Waterloo Rd., kjer lahko prisedejo rojaki iz Collinwooda in od tam pelje bus naravnost na SNPJ farmo. Pomnite, vozil bo samo enkrat in če zamudite bus, boste morali ostati doma. V bu-su je sedežev za 40 odraslih oseb, ker smo najeli večjega. Vožnja bo udobna, ker družba nam je obljubila najboljši voz za prevoz, kar jih ima na razpolago. V tem busu ste varni pred morebitno nezgodo in tudi vsaka oseba, ki se v njem pelje je zavarovana po družbi za slučaj nezgode. Ker je pa farma SNPJ približno 22 milj oddaljena od S. N. Doma na St. Clair Ave., stane tudi bus sorazmerno toliko več. Zato se je določilo ceno sedežu 50 centov za vožnjo na obe s^ani, pa naj bo potem oseba odraščena ali otrok. Bus se niti ne krije, ker stane, z določeno ceno po 50 centov, četudi bi bil popolnoma zaseden.
V paviljonu na farmi SNPJ bodo za ples igrali Krištof bratje, ki znajo zadovoljiti mladino in starejše posetnike. Torej ste lahko brez skrbi, da se boste dobro zabavali.
Ob tem času bi bilo potrebno spregovoriti resno besedo, ki bi zadela v živo naše ljudi. Gre se namreč za velevažno ustanovo, za Slovensko šolo S. N. Doma, ki je edinstvena te vrste v Ameriki. Ko človek opazuje razmere v Evropi, ki so tako hudo prizadejale tudi naše ljudi v •Jugoslaviji, bi morali s čutom in .zanimanjem izkazati svoje simpatije do svojega naroda, ki ga v Sloveniji davi trinog s tem, da bi se številno udeležili izleta, Jci ga prireja še svobodna Slovenska šola v Ameriki. Slovenska šola je zelo pomembna in koristna ustanova za vse naše organizacije, društva, narodne domove, posebno pa še za dramska in pevska društva. V Slovenski šoli se nudi mladini in odraščenim pouk in podlago, ki jo usposobi pozneje samostojno črpati dobre vire iz slovenskih knjig in časopisov. Znanje slovenskega jezika poleg angleščine je veliko bogastvo, katerega ne more ukrasti noben tat. Z znamenjem slovenskega jezika dobijo naši listi med mladino tudi več čitate-ljev in naročnikov.
Vodstvo Slovenske šole S. N. Doma želi, da bi se za prihodnjo sezono vpisalo v razrede Slovenske šole vsaj 300 oseb, kar ni preveč za tako veliko slovensko mesto, kot je Cleveland. Vpisovanje se bon pričelo na pikniku. Starši, če imate otroke in če mislite, da je vredno, da se bolj pravilno priuče slovenskega jezika vaši otroci, tedaj jih vpišite v Slovensko šolo. Za otroke do 16. leta starosti je pouk popolnoma zastonj Ta ponudba velja za vse Slovence v širnem Clevelandu in ne fcamo za St. Clairski okraj. Odraščeni ,to je nad 16 let starosti, pa prispevajo po možnosti nekaj za vzdrževanje svojega razreda.
Stroške vzdrževanja Slovenske šole se večinoma krije z dohodki treh priredb, ki se vršijo letno v korist Slovenske šole.
To je poleti piknik in v zimski seziji dve priredbe v avditoriju S. N. Doma. Zato pa je važno, da so vse te priredbe uspešne, ne samo moralno, pač pa tudi materialno.
Starši, vpišite svoje otroke v Slovensko šolo sedaj—na pikniku, pri tajniku šole. Enako naj se že sedaj prijavijo odraščeni, ki želijo pouk v Slovenski šoli. Vse prijavljene se bo obvestilo z dopisnicami, kdaj bo letos pričetek šole.
Rojaki, ki čitate ta dopis, opozorite druge vaše prijatelje in pregovorite jih, da se z vami udeleže šolskega piknika, ki se vrši—pomnite—10. avgusta na SNPJ farmi.
Na svidenje!
Erazem Gorshe, tajnik Prosvetnega kluba SND.
-o-
Kapla na Zadravskem
Kozjaku
Globoko zarezani, izprani, tesni in strmi jarki; nad njimi podolgovati, položno poševni hrbti in grebeni, planjaste krpe, ravnice, planice in zelenice; njive, polja in travniki; na vr-heh in strmih pobočjih lepi, obširni gozdovi iglavcev in listov-cev; ob šumnih vodah svojevrstni mlini in žvižgajoče žage; samotne, nizkoležeče kmetije z belimi kmetijskimi dvorci, sadovnjaki, vrtovi in pobožnimi križi ali znamenji; le redko kje, kakor baš na Kapli ali na Rem-šniku, združeni v pravo vas; navadno na presuho poletje, kakor je sicer rado pri Sv. Janezu "na Suhem," in ne prehudo zimo; pridnost, delavnost, vztrajnost, tesna povezanost domačega ljudstva na podedovano domačo grudo in velika, od davnih časov izročena ljubezen do nje, pa naj bo ponekod še tako trda in skopa: vse to je značilni kras in ponosna dika onega muhasto zverižene-ga Kozjaka, ki se kot obmejno pogorje, od mnogih voda in jarkov vse vprek presekano in razkosano vleče za Dravo od koroškega Dravograda do Sv. Urbana nad Mariborom.
Te pokrajinske značilnosti veljajo v vsem obsegu tudi za Kaplo in njeno okolico (800 m).
Z novega železniškega postajališča Sv. Ožbalt ob Dravi nas brodnik s svojim čolnom prepelje na levi breg deroče reke. Sredi dravske tesni smo, ki skoz njo hitita Drava in cesta kakor dva stara prijatelja in znanca, katerima se je kot tretji pridružila še železnica. Visoko se dvigajo strme in pečevite, a vendar gosto pogozdene gore, v 'globokem, tesno odmerjenem koritu šumi Drava ter se peni, ko nosi na svojem hrbtu mogočne splave in smelo pogumne splavarje. Tpd vodita dve poti na Kaplo z dravske ceste, druga od druge oddaljeni le četrt ure. Vzhodna se vzpenja ob Čermenici navzgor, nekaj km že razširjena v avtomobilsko cesto; zapadna pa od slikovitega Sv. Ožbalta skozi zasenčeno Šentožbaltsko grabo.
Niti tri ure nismo hodili ob žuboreči, tu pa tam čez rjavo skalovje padajoči vodi v hladnem jarku ob žagah in mlinih in samotnih hišah, potem proti koncu naše poti preko sončnih hrbtov in pobočij, ko se nepričakovano znajdemo pred čedno kapelico. Proti vzhodu uzremo pravcato trdnjavo na ostro izoblikovanem vrhu: Sv. Duh na Ostrem vrhu onstran Cermeniške grabe; a proti za-padu, le nekaj sto korakov pred nami, se beli na vrhu oble kope sredi zelenih gozdov ip travnikov cerkev, obdana v krogu od lepih, belih poslopij: Kapla na našem obmejnem zdrav-skem Kozjaku.
Kakor gre pogled s Sv. Duha na vse strani, s sosednega Remšnika le proti jugu k Dravi in Pohorju, tako je naša obmejna Kapla, čeprav leži južno od razvodja med Dravo in Muro, obrnjena proti severu, ka-

šeTvedno V rt
Neka.f bo treba napravit'.' pa glavo razneslo. NaJ ^ bijam po možganih, P& le, šem tiste iskre, ki bi m'1 kaj prav za prav bo na •Križ božji, kaj bo. če * mogel spomniti!	^
mor se ozira preko svfr ga, le pol ure oddaljet| ta. Tam zapaziš strani — tako se ti zC kanski mlin na veter "T njega ljubko planinski
Kapla leži kaj slikT pogozdena vrha, dr^lT gega oddaljena le dvtfin ra, Lipnikov in StoKU] veže, širok, sedlu P0^ bet ter sega preko ^ "gradiču" podobne ^ proti severu. Tu je fL
jasni sliki združeno ^
v	ožjem pomenu i^jjt, la: Cerkev, župniS&foj gostilni, dve trgdvi"'F pališče, torej vse t's Jjs ki so v življenju pre^ i]| motnih in raztresei"^ skupnega in važne^ . One kmetije z njiva"1" ^
vi	so "torišče dela 'J1 } Kapla jim nudi odd'11 ^ Zupnišče, cerkev in ^ jejo višje nauke za 1 i pot. Ko je ta konča"' J jo zopet na Kaplo. 51 , Jišče, majhno,
skrolj? gozdno pokopališče živo mejo iz gosto C r .' smrek, kjer drozg' f gaju Stojanovega j 1 be v skriti mlaki J"•( pesem končnega Ž'v >,' vode, štiri jarki inna| li v neposredni ^ , cerkve sv. Katarin« «1 četne izvirke, Šeji^ ,S6i Cermeniška graba va Pupaške grabe. ? vahna razgibano®' okoli naše obmejn« desni in na stri«1 onih grab stoje k*"5 ^ Nad njimi se širi)'0,' planjah in kopah ® ;'' tije z dolgimi nj'^( pašniki in često z ^ nimi "hrami." Sp<"J di zelenih travnik0 svetijo cvetoče nj^I rumene, kakor da/,^ prahom posute. ^".jj. pred gostilno "P1"'!, sni ob poteh in l^T lepih skupinah dv'Fc nost cele pokraji^f ^ sončnih lehah blej'fj ta j o majhne čredeF
zda na Lipnik°v fv
"rt lf'
oglaša kukavica »'|jj te ob poteh, ki vse strani, k Sv. ^ Sv. Duhu, krasij0 ^
škrlataste kukavici
• /laJ1 J živimi cveti in izo\
praapneničnih hr:)
Kaple, ki so v ^
ustvarjale za srrlUt; »i
pravnejše terene ^
Nov vodovod dov^Jk
vega vrha zdravo Pi
vas, pri "Lipi" P" |e
radia in čedni*1 je
prostorov tudi za 1 ^
sobe, pošto, br3°j?'!e
Kdor se zani# 1 8 domačega
ljudstVjt, ši obmejni KapU f iit) ško, ko bo čul šest, pa tudi p0"1^ p domača deklina 3 er je šla v morje, ; i s vrnila" ponovila e je šla v morje, (>t(
vrnila. lec _
it *n
Vas z najv^fo, _
O priliki svoj^Jo, obiska v BeneČij1 JMa posetil tudi vasi^JM Padove. Ta naseJ sq
v demografske^ t
italijanskem oze^1 jNa ni živi namreč ^ ^ 1080 otroki. Na P v Baoneju odpade.J;0* otrok. Matere S^JfH) nitu navdušen
AVGUST
10.—Podružnica št. 3 SMZ priredi piknik na vogalu Char-don in Richmond Rd.
10.—Piknik slovenske šole S. N. D. na farmi SNPJ.
17. —Piknik Združenih mladinskih pevskih zborov na farmi SNPJ.
24.—Vseslovenski	k a t o 1 iški shod priredi Zveza društev Najsv. Imena na Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave.
SEPTEMBER
1. — Godba fare sv. Vida ima piknik na Brae-Burn prostorih, 25000 Euclid Ave.
6.—Društvo	sv. Katarine št. 29 ZSZ priredi "vojaški ples" v Twilight dvorani.
7.—Društvo	Najsv. Imena fare sv. Kristine priredi patrio-tično slavnost.
14. — Zajednički dan HBZ, koncert in ples v avditoriju S. N. D.
20.—Druga redna konvencija Slovenske moške zveze v Ameriki se vrši v Slovenskem domu v Girard, O.
20.—Lucky	Stars št. 61 SDZ ples v avditoriju SND.
21.—Društvo	Ilirska vila št. 173 ABZ proslava obletnice v SND.
21.—Proslava 20 letnice društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, s parado, slavnostnimi obredi v cerkvi Marije Vnebovzete, banket in varietni program v Slovenskem domu na Holmes Ave.
25.—Demokratski	klub 23. varde priredi ples v avditoriju SND. Ves preostanek prireditve je namenjen za kampanjo sodnika Lauscheta.
27. — Društvo sv. Cirila in
Metoda št. 18 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
28. — Glasbena matica vpri-zori opero "Cigan baron" v avditoriju SND.
OKTOBER
4.—Društvo	Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi plesno ve-: selico v SND.
5.—Slovenska	ženska zveza priredi predstavo v avditoriju SND. r-
11.—Društvo Lipa št. 129 SNPJ priredi plesno veselico v SND.
11.—Društvo	Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ proslavlja 20 letnico obstanka z banketom v Slovenskem domu na Holmes Ave.
12.—Podružnica	št. 47 SŽZ obhaja 10 letnico obstanka v SND na 80. cesti.
12.—Društvo Slovan št. 3 SDZ proslava 30 letnice v SND.
18.—Društvo Slovenske So-kolice št. 442 SNPJ priredi veselico v SND.
18.	— Društvo Cleveland-ski Slovenci, št. 14 SDZ priredi plesno veselico v Twilight dvorani.
19.—Oltarno	društvo fare Marije Vnebovzete obhaja 25 letnico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
25.—Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ praznuje 20 letnico obstoja s plesno veselico v Twilight Ballroom.
25 — Podružnica Slovenske moške zveze št. 3 zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
25.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v SDD na Waterloo Rd. 25.—Društvo Danica, št. 11
SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave.
26.—Dramsko društvo Ivan Cankar ima predstavo v SND.
26. — Pevski zbor društva Zvon priredi svoj redni jesenski koncert v SND na 80. cesti.
31.—Društvo Carniola Tent 1288 T. M. ima Halloween ples v SND.
NOVEMBER
1.—Društvo	St. Clair Grove št. 98 W. C. plesna veselica v SND.
2.—Sedemletnica	Kanarčkov z igrico in koncertom v SDD na Prince Ave.
8—Dekliška Marijina družba fare sv. Vida priredi plesno veselico v Twilight Ballroom, 6025 St. Clair Ave.
8. — Plesna veselica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
8.—Carniola	Hive 493 T. M. plesna veselica v SND.
9.—Pevski	zbor Abraševič koncert in predstava v SND.
15.—Društvo	Clairwoods št. 40 SDZ ples v SND.
16.—Mladinski	pevski zbor črički priredi koncert v SND na 80. cesti.
16.—Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ obhaja 30 letnico obstoja v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
19,—častna straža SDZ ples v SND.
22.—Društvo Danica, št. 34 SDZ priredi veselico v SDD na Prince Ave.
22.—Društvo	sv. Ane št. 4 S. N. D. plesna veselica v SND.
23.—Podružnica	št. 41 SŽZ priredi igro in ples v SDD na Waterloo Rd.
23.—Dramsko društvo Ivan Cankar predstava v SND.
29.—Društvo	Ložka Dolina priredi veliko plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
30.—-Mladinski	pevski zbor Slavčki koncert v SND.
DECEMBER
14.—Pevski zbor Slovan priredi koncert v SDD na Water-
Zanimiva slika nemških padalcev (para šutarjev) v velikem nemškem transportnem letalu. Vsi ti padalci so jako skrbno izučeni- v svojem poslu, na- povelje se vrši vse gladko kot lira. V takih velikih transportnih letalih prepeljejo padalce daleč nad sovražno ozemlje, kjer potem poskačejo iz letala in napadajo sovražnika v hrbet.
loo Rd.
21. — Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
-o-
Muhe carice Ane
V	Moskvi so objavili poučno gradivo o lelo razgibani dobi ruske zgodovine, in sicer o dobi carice Ane Ivanovne, ki je umrla jeseni leta 1740, torej pred dvesto leti.
Po smrti Petra II. je usahnila moška linija rodbine Romanovih. Car ni zapustil zakonitega naslednika in vrhovni državni svet je pozval nečakinjo Petra Velikega, hčer njegovega brata Ivana, kurlandsko vojvodinjo Ano Ivanovno, naj zasede prestol.
Ana se je kot carica vdajala čudnim zabavam. Nekega dne je zapovedala vsemu dvoru, naj se zbere v hiši dvornega norca k slavnosti ob porodu dvorne koze. V neki dvorani te hiše je ležala koza v razkošni baldahin-ski postelji. Na glavi je imela nočno čepico z lepimi trakovi. Njene zvezane noge so trepetale pod atlasovo odejo. Poleg koze je ležal na bogato okrašeni blazini v povoje zavit kozliček. Pred ležičem koze so stali v dveh vrstah vsi dvorni norci in norice. Ko je prišla carica s svojim spremstvom in je svojo mošnjo izpraznila na odejo postelje, so vsi ti norci in norice začeli meketati.
V	tedanji Rusiji pa so uganjali tudi malo manj nedolžne šale. Vsegamogočni caričin ljubljenec Biron je s svojimi sovražniki obračunaval n. pr. na grozovit način. Nekega dne je prišel plemenitaški posestnik iz Ukrajine Gordenko v Petrograd, da bi carici potožil o nasilstvih, ki jih je uganjal Biron. Ta je za moža pravočasno zvedel. Dal ga je prijeti in spraviti v svojo palačo. To je bilo v januarju 1740, v strašnem zimskem mrazu. Nesrečnega Gordenka so odvlekli samo v srajco oblečenega na dvorišče in so ga obrizgavali vodo iz črpalke. V kratkem času se je nesrečnež spremenil v ledno svečo. V palačo je prispela slučajno carica in je vprašala, kaj pomeni človeški kip iz leda. Ta dogodek, ki je njegovo pravo ozadje ostalo carici sicer prikrito, ji je dal pobudo, da je dala izdelati celo palačo iz leda. Ta palača se je dvignila kakor po aru sredi Neve. Dolga je bila 24 m, široka 7 m, visoka 9 m. Vanjo je vodilo dvoje vrat, a vsaka soba je imela pet oken, ki so bile njih šipe iz pretenkega, prozornega leda. Ponoči so v tej stavbi gorele številne sveče, da je žarela v fantastičnem soju. Carica je odredila, naj se v tej pa lači praznuje poroka njenega dvornega norca. Po sijajni poročni gostiji so ženina in heve-sto povedli v ledno palačo. Seveda jima je obljubila bogato nagrado, če bosta zdržala do jutra. Zaprli so ju v palačo. Ko se je začelo daniti, je stopil vanjo ne-^ ki častnik in je našel novoporo-čenca v poročni sobi vsa zmrznjena. Sprva so mislili, da sta mrtva, vendar ju je uspelo zbuditi v življenje. Carica je obema žrtvama svoje muhavosti darovala bogata posestva.
-o-
IZ DOMOVINE —Tragična nezgoda mlinar-skega vajenca. V Gajševcih v ljutomerskem okraju je služil pri nekem tamošnjem mlinarju za vajenca 19-letni Jožef Špindler. Proti večeru je med delom po nesreči prišel z desnico med jermenje, ki mu je strašno razmesai-ilo roko in mu jo zlomilo v zapestju, v podlaktu in v laktu. Nesrečnega fanta so pripeljali v soboško bolnišnico. Oblast se zanima za morebitne druge vzroke nesreče.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Proda se hiša, 8 sob, garaža, furnace, vse v dobrem stanju. Hiša se nahaja na vzhodni 90. cesti, severno od Superior Ave. Prodaja jo lastnik sam. Pokličite MUlberry 0718, ali se zgla-site na 1042 E. 69. St., zgorej, pri H. Vogt.	(181)
Posebno!
En zaboj pive 6%, Michigan Beer, samo $1.65, če prinesete ta oglas s seboj. Pridite ponj k Emery's 961 Addison Rd. ___(186)
Dobra investicija
Naprodaj je fina hiša za 2 družini; dobra investicija; velike sobe; dosti spalnih sob; tri garaže; v jako dobrem stanju. Se mora videti, da se lahko preceni. Oglasite se na 6300 Dibble Ave. HEnderson 1457 (181)
Išče stanovanje
Stanovanje treh sob s kopalnico želi dobiti mirna odrasla družina. Kdor ima kaj pripravnega, naj pokliče ENdi-cott 2985.	(182)
Popravljamo furneze
vsake vrste, čistimo za $4, rese-tamo za $12. Air conditioning, tinning, roofing, mala mesečna odplačila.
Mason Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487.	(180)
Delo bi rada
Ženska, stara 40 let, bi rada lobila kakršnokoli delo, da bi varovala otroke, prala, ali za splošna hišna dela. Lahko osta--ie čez noč, toda bi raji hodila lomov. Vprašajte pri Mrs. In-tihar, 643 E. 160. St., telefon MUlberry 3229.	(180)
20 odstotkov popusta!
Avtomobilska zavarovalnina )roti ljudski poškodbi, ako spala v razred A, se dobi 20 odstotkov ceneje. Zavarujem tudi hiše trgovine, pohištvo in šipe pri trgovinah. Zavarovalnina proti )gnju in tornadu se pri meni doji v 10 minutah.
Vpršajte pri
John Zulich 18115 Neff Rd.
Telefon IVanhoe 4221
(Aug. 15-x)
Danci v Londonu so sj privoščili posebne šalo na rv-čun Hitlerju. V nekem parku v Londonu so postavili Hitlerjevo karikaturo'z odpi tirni ustmi, v katera sedaj dekleta mečejo kovance. Ves ta nabrani denar bo porabljen za nabavo bojnih letal. Zabava je bila prirejena na rojstni dan danskega princa Bemharda.
Trgovina naprodaj
Proda se delikatesna trgovina, vsa električna oprema, 6% pivo in vino, rent poceni. Last-aik ima dve trgovini, pa bi eno rad prodal, tudi poceni. Prepričajte se o tej ugodni priliki. 1401 E. 55. St. Telefon ENdi-:ott 9707.	(180)
Odda se stanovanje
Stanovanje, obstoječe iz 4 sob, so odda na 1003 E. 63. St. Vpraša se na 1007 E. 63. St.
(Jul. 30, Aug. 1, 3.)
WIDGOY'S PHOTO STUDIO
485 East 152nd St.
Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni• Odprto ob nedeljah
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
Preizkušena zdravila proti glavobolu
Mandel's Headache Tabs
1.	Ustavi glavobol
2.	Uredi želodec
3.	Ojači živce
4.	Odpomoč ženskemu zdravju
CENA 50?
MANDEL DRUG STORE
SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O.
Pošiljamo tudi po pošti
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
					
	1941	AUG. 194«			
	[S«||lo	|Ta|;W«		W|Fr	s.1
	r«		1	in	2
	Effil	i5	T	mtfj	9
		112		|14||15	16!
	fl7|I8]19j		20	'21||22	23
	i%]25	26	127	281129	30
					
SATAN IN IŠ K A R10 T
Po nemškem izvirnika K. Maja
da je zvedel za starega Hunter j a. Pa si je rav»l načrt, kako se je bo polastil. Pomagala , Pri tem izredna podob-'» Pravim Hunter jem, goto-šev občevanju z njim studi-Njegove posebnosti in po-[08t izpolnil, skušal zvedeti . .g0Ve osebne zveze in raz-* Se morebiti naučil tudi ati njegovo pisavo.
i^mkoli razlogom je
Wish*' Hunterja naprej Ljjeh k°l agasiju, ali da ga
toom*11 2 "^S^hn Plavim uniz'*- ^omasu Meltonu, »nJJlbi, naj Hunter izginil, ga AIe'ton bi že poskrbel, Lravi s Poti. Sam pa je .Vi o 0stal skrit in bo latan1 Hunter izginil, bo hte" Stopil kot Small »»al? Peljal v Ameriko in l^mno. In če praviš, n> s teboj odpotoval v fell's em° sklepati, da je
F PaT61' medtem že izgi"
'ako . kmalu izginil.
o tej zadevi in ba '<. Se ne motim." 5estvaami Potrjevala. iai» ■ 1 tako poveš, je čisto
Ampa! Pravil Emery-
o	al1 je m°£°če> da
!zavzel P6klenski
»igata . ryJ'a Meltona' uJših 11 Je" A'* ni zasnoval Pičiti načrtov in jih skušal Nje	živij0 na sve-
je, j' so le še po imenu Meit takim ljudem šte-°ne. očeta, sina in stri-
jRkor re-
|sem Ceno, tvojega mne-
h	sklepanje pra-
lupoth 0 mlademu Hun-hpak !
r
pf'vse ■ , odločno moramo P&ftio ' In na nikogar se |e..|a^nesti, tudi na obla-P kan' moramo opraviti." F C** ukrenili?" fortia rj J'em moramo ne-
n iažpotovati."
.nter?" i. 0četPrimemo v Aleksan-
z na Thomasa pa bomo,
fi v	Pomočjo tudi
»h,
pPak n
fcttio i... pr©vidni, pametni
PeC!Ju
danosti ne bo Ko ,a °r rečeno, odločno
KktT'"
ftnere 10Pov zasluti na-f h Pa'vSe nam bo izmuznil." Ko, ^ ne me zaslutiti."
Prij^6 ne bo imel na su-|ekei 'ja sva si, bi sko-
j ■^ Pa >
Kie 1° 2 vama — ? Kaj, |Wlu* ° sta —! Saj veš, •S hj ^ hudoben!" I' uga kar zloben slučaj, I^ Sli.,i/ da sva Winnetou
>NCtterhand -.»
f Po2n.lmena seveda pozna, fr^ne tudi osebno?" !e'kome' Pa tudi Winneto-
Sto Vem-"
feHožU Je odkimal. i^aMx J°natan Melton
' dob netoua" ■Neniti ro- Imena
morata
^ej. ' Najbolje je, če se Prej g° tem dogovorimo. ;efti Vžvivita v svoji vlo-bo nevarnost,
e^vorila."
iec 1 nga imena _ Hm,
r <Hrf bil rad- Jonatan frN NPt!e' da Je Old Shat-
narodnost pa si
!la, čPea.Anglež, tvoj rojak. »br0j 0v°Hš — .»
hodi Anglež, ti je 5 si, Mr. Jones, re-
la' skur.6' V ®giPtu sva se Potujeva v Tu-
£•	Posle imaš v Tu-
T
** Winnetou?" ^itna reč _!"
"Temne polti je. Evropejec ne more biti. Beduin bi lahko bil, ampak arabski ne zna —.
Naredili ga bomo za Afri-kanca, za Somalija."
"In ime?"
"Ben Afra. Bil je nekaj let v Indiji pa se je naučil angleški. In tudi jaz sem prav za prav iz Indije, trgovec iz Indije. Spoznala sva se z ben Af-rom v Indiji —.
Kedaj odpotujemo?"
"Jutri zarana."
"Bomo našli zvezo za v Tunis?"
"Moj laži-Hunter pričakuje ladjo, jutri pristane v Aleksandri ji in ga vzame s seboj."
"Kaka ladja?"
"Zasebna francoska trgovska ladja."
"Čudno —! Pa sprejema popotnike —? Najbrž so Jonata-nu iz Tunisa sporočili, s katero ladjo se naj pripelje —."
"In potni listi?"
"Tisto prepustita meni! Rekel bom, da sta izgubila svoje papirje. Pokazal bom svoj potni list in jamčil za vaju."
Posedeli smo še. Z vso svojo živahno podjetnostjo se je zavzel Emery Bothwell za najino zadevo. Dogovorili smo se še o podrobnostih, posebno, kako bova nastopala z Winnetou-om v najinih novih vlogah, pa se ločili ob pozni uri.
Drugo jutro smo odpotovali v Aleksandrijo.
IZDAJALEC I.
Dokazi
Ko sva pred nekaj dnevi prispela z Winnetouom v Aleksandrijo in koj odpotovala dalje v Kairo, pač nisva slutila, da jo bova kmalu spet videla. Kdo bi si bil tudi mislil, da sedi v s Aleksandriji tisti, ki sva ga prišla iskat v Orient, — med- -tem ko prihajajo njegova pisma v Kairo.
Radoveden sem bil, kak je človek, ki pravi, da je Small Hunter, ki pa, tako smo vsaj sodili, ni bil nihče drug ko Jonatan Melton, sin Thomasa Meltona, Small Hunterjev dvojnik.
V Aleksandriji smo se naselili v hotelu in poslali Emerya Bothwella k laži-Hunter ju. Skoraj prepričan sem bil, da gre zaman. Za človeka, ki pripravlja zločin in se skriva za napačnim imenom, za takega človeka ni varno, če potuje s tujci —.
Pa zmotil sem se.
Že črez dobro uro se je Sir Emery vrnil in z njim je prišel mlad človek čedne, prijetne zunanjosti. Emery nas je predstavil, mladega spremljevalca za Small Hunterja iz New Or-leansa, naju z Winnetouom i>a kakor smo se dogovorili, mene za Mr. Jonesa, trgovca iz Indije, Angleža po rodu, Winneto-ua pa za Ben Afro iz Somalije, ki tudi zna dobro angleški. Pozdravili smo se in mladi gospod je dejal z izredno vljudnostjo in ljubeznivostjo, da ga bo zelo veselilo, če bomo skupaj potovali. Radi parnika da naj bomo brez skrbi, poskrbel bo, da nas bo vzel na krov.
Če mi kedaj v življenju kako naziranje dozori, se ga držim, pa če govorijo zoper njega tudi tehtni razlogi, in držim se ga vse do tedaj, da se popolnoma prepričam o svoji zmoti. O mladem človeku, ki mi ga je Emery Bothwell predstavil za Small Hunterja, sem bil prepričan, da je slepar in da ni nihče drug ko Jonatan Melton.
Ko pa sem ga zagledal, se mi je prepričanje vkljub moji trmi skorajda omajalo.
(Dalje prihodnjič)
--o--
V Pilznu bo otvorjen muzej za pivo.

Veselje je prikipelo do vrha, ko je morala še Metka piti bratovščino. A Lovra je še vedno motila razprava in vprašal je še zaupneje Planinca, če je bral tudi odgovor na tisti članek.
"Tudi. Navadne psovke, ki niso izpodbile nobenega dokaza."
"Istina. Andrej, ti si pameten mož; vsi Slovenci pa niso taki."
Dolgo je že stal Janez s konji in kočijo pred gradom, ko so se oni še zabavali. Glasni in veseli so se odpeljali in med potom je bilo Lovru žal, da ni bil baron vendar tudi omislil nove kočije, da bi se imenitneje peljala Metka in njen ženin. S seboj so bili vzeli jedil in pijače, da bodo pri Bojancu še enkrattrčili na zdravje vseh in vsakega.
A mati Bojanka se ni dala osramotiti od svojega sina; ko je bila slišala, kaj se godi, je pogrnila tudi ona mizo in jo obložila. In ko so prišli "otroci," se je zjokala od veselja na Lov-rovih prsih. Očetu Bojancu pa je bilo neizmerno težko skrivati ginjenost in ljubezen do sina. Hudo se je držal in hodil sem ter tja kakor sršen, le kadar se je obrnil proč, da ni nihče videl,
se je nasmehnil, bogme, piroti svoji volji.
"Ti si mislil, Lovro," je dejal trdo, kar se je dalo, "da te pridem jaz odpuščanja prosit!"— Tedaj pa je skupil oče; takoj sta se obrnili proti njemu mati in hči, obe neprimerno zgovornej-ši od njega in ga začeli prijemati tako srdito, da je moral nazadnje Lovro miriti razburjene domače duhove. Pozno ponoči se je vrnil Lovro domov, vesel hi srečen kakor še ne, odkar je bil podkrajski gospod. Zdelo se mu je ,da se pričenja zanj novo življenje.
gospod Majer in dolžil ženo in hčer, da nista znali prikleniti mladega Bojanca. A ti dve nista posebno pogrešali "neokretnega mladeniča."
"Smešno! Neokretni sta le vedve!" ju je zavrnil gospod Majer.
Lovro je spoznaval, da ljudje niso tako hudobni, kakor si je bil domišljal, in veselilo ga je zopet življenje v domačem kraju. Le ena pot mu je bila še sitna. Stojanove je moral obiskati; in čim dalje je bil odlašal, tem teže se je pripravil. A bližal se je čas, ko bo moral iti vabit s Planincem na svatbo, za katero so že delali priprave. Nejevoljen si je oblačli črno obleko in si natikal rokavice. Stara kočija se mu je zdela še starejša, ko se je peljal na Pristavo in je premišljeval, kako bi se opravičil, da ga ni bilo toliko časa. V mislih še ni bil popolnoma gotov, ko se je ustavil voz pred gradičem. Stojan je bil takoj zraven in ga sprejemal kot starega znanca in prijatelja.
VIII
One same nam ur'jo roke, one same nam glave vedre.
Prešeren Navsezgodaj drugega dne sta bila že Lovrova oče in mati v Podkraju. Kmalu so se oglasili tudi štirje gospodarji, ki so prišli kupovat hrastovega lesa. Možaki so šli v hrib, izbrali, kar je bilo poti-ebnega, pogodili se, da je bilo na obe strani prav, in hvalili podkrajskega gospoda, ki jih j© rešil iz Majerjevih krempljev. Na mah se je Lovro priljubil ljudem. Jezil se je le
Enega izmed trd1
*	* )!' C
maršalov, ki stoje ruske armade
• d
gornja slika in to Ji Semyo Budenny, M , ski poveljnik, ki ie nGvan vrhovnim kom na južni fronti
Gornja slika je poslana iz Berlina in nam pr^A	za
španske prostovoljec, ki so se priglasili za boj	aU z
cb strani nemških nacijev. Slika je bila posneta 11	tl °dbc
francoski obmejni postaji. -	an' de
t J, ■ -------hr
Na predsednika Roosevelta je bil poslan apel od uradnika. CIO unije avtomobilskih delavcev Loren J. Houser-ja, da vlada prevzame vodstvo Air Associate tovarno v Bendix, N. J., ker je to v interesu narodne obrambe. Vsakega delavca, ki se vrne na dela, pri vhodu natančno preiščejo, kakor nam. kaže gornja slika.
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenlska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec 3	papirja in črk.
Ameriška Domovina ,
6117 St. Clair Ave.	HEnders0'
"All the fun la »h« world" la yours »t Cedar Point, the largest vacation reaort on the Great Lakea. Seven milea of •aody beach extendi out Into the blue waters of Lake Erie.
Every popular outdoor and Indoor aport and amusement await j yon. Including fishing, boating, riding, tennia and golf. Special attraction... Ohio'a moat beautiful summer ballroom. Bnd-lesa fun for all the family, for a day or the entire aummer. Hotel Breakers, with 1,000 comfortable, outside rooms, offers you restful relaxadon. Moderate rates ... excellent cuisine. j!
I« *	tt * Km* 4 ON* * mUw* G—w
TtluU. JUU tr h»i ** Sandusky. Susmtrt fnm OmUmi *»d Ditrtii.
Ath for fold*r. CEDAR POINT- ON-LAKB ERIE, SANDUSKY, 0.'
AMERICAN RADIATOR PROOVC\\<
WOLFF HEATING CO-p
GRELNI INŽENIRJI	j> i
.J .[jAA.	Gorak zrak, para, vroča voda, plin, /jL f1^
mmr	olje, air conditioning. — Poprav-
BiPjm	liamo vse vrste furneze in boiler je.
iTflPNlSyr	NOBENE GOTOVINE TAKOJ-	'''
8 I HgffflP	PLAČATE V TREH LETIH , W>£\
Urad in razstava vseh predmetov na liki
J HSP* 715 E. 103rd St. {J*
GLenvile 9218
Vprašajte za našega zastopnika Štefan Robash » r NIČ PREDPLAČILA DO OKTOBRA ^Jr*
TROJKA
Y DR. FRANC DETELA
"Pojdiva najprej k tvojem staršem!" je silil Planinec. "V Podkraj pojdeva drugič."
"Morebiti bi bilo pa vendar bolje sedaj." — Oni se je obrnil in jo prijel za roko, da jo odpelje. Prepozno!
"Metka! Sestrica! Kam pa bežiš?" je klical brat Lovro in hitel po klancu naproti. Metka je pridržala ženina in obema je bilo tako tesno ,pri srcu, kakor da bi se odločevala usoda vsega njunega življenja.
Lovra smo bili ostavili v Ra-divojevi družbi veselega, da se je znebil barona in gostov. Medtem ga je bil ostavil tudi Radi-voj. Izposodil si je bil pri njem denarju, odpeljal se na njegovem vozu in častil s svojimi pohodi belo 'Ljubljano,, prijazni Kamnik in divni Bled. Obiskoval je znance, obnavljal stara prijateljstva, sklepal nova, tu in tam se mu je- posrečila hudobna nakana, da se ni dal spoznati. Oh, kako zvito se je muzal filistrom, ki niso vedeli, koga imajo med seboj! On se je veselil po družbah, Lovro pa je samoval doma, prepuščen grenki sumnji, da se ga drži edini prijatelj Radivoj morda le zaradi denarja, prepuščen bridkim spominom na Ir-mo, barona. Majerjevo družino in nesrečno pisateljevanje. Zdelo se mu je, da se je osmešil pred vsem omikanim svetom, in ni si upal poiskati sebi primerne družbe, marveč se daleč ognil' vsakemu bolje oblečenemu človeku. Kmalu se je začel ogibati tudi kmetom. Zefa mu je prinesla novico, da, so pri Eendežu o podkrajski metilnici zložili pesem, ki jo pojo fantini vsako noč. "Bolte jo je zložil in Majer ga je za to napojil. Nemarni ljudje!"
"Mene je vtaknil ta grdi jezik tudi vmes," se je jezil Janez. "A jaz ga bom premlatil kakor ajdovo slamo, če ga dobim v roke. Mene naj pusti pri miru! Kaj je bilo treba tega barona in teh mašin! Ali nisem rekel jaz, da jih ni treba! Zato pa!"
Lovro je pogovarjal, češ da se bodo naveličali popevati, če se v Podkraju ne zmenijo za zabavljanje, in se prisiljeno smejal.
V BLAG SPOMIN
ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA BLAGOPOKOJNEGA SINA IN BRATA
Frank Perušek
ki je Bogru vdan za vedno preminul dne 4. avgusta 1937
Ob tužni obletnici, klečimo na Tvojem grobu ter Ti jadnega srca & solzo v očesu kličemo: S poč i j se v Bogu v sosedščlni svojcev do svidenja nad zvezdami.
Žalujoči:
MATI, BRATJE in SESTRE Cleveland, Ohio. 4. avgusta 1941.
A gnal si je k srcu to brezobzir- i nost rojakov, katerim ni bil storil nič žalega. S kakimi blagimi v nameni je bil prišel v domovino! r Pomagati je hotel, komur bi mo- } gel; in zdaj ga zaničujejo in za-sramujejo. Trd mora biti človek c in brezsrčen kakor Majer; po- £ tem ga čislajo našinci. Mehko j srce pa se med smehom tepta in dobrota ostane sirota. Prepri- -j čan, da ga preganjajo ljudje, , preganjajo po nedolžnem, jih je ; začel črtiti in bližal se je v isti- < ni onemu pesimizmu, katerega prerok je bil v svoji domišljiji j Radivoj. Zato se je Radivoj tudi dobro imel v svojem sistemu, j Lovru pa se je trgalo gorko ču- ( teče srce, ki ga je gnalo ljubiti ( ljudi, ljubiti svoje rojake in zla-stij^vojo družino. Njemu je mraz ( mnogo huje del kakor površne- ( mu prijatelju, ki se je odeval j brez pomisleka s tujo odejo. To- j da naj ga zametujejo rojaki, da j bi le marali zanj starši in sestra, da bi ga le ti ne bili zavrgli! In j kaj je vzrok? Dediščina? Nje- j govo premoženje? Kaj drugega! j Preklel je tudi on denar, saj mu , je bil vzel ljubezen in srečo, in , želel si je nazaj blaženih časov, j ko še ni poznal bogate tete, a je , bil ljbljenček materin, ponos j očetov in s sestro vedno enega j srca. Oh, in zdaj! Toliko časa f je že doma, a niti enkrat še ni , bilo njegovih ljudi pri njem. ^ Vsak človek ima koga, do kate- ( rega se zaupno obrne v potrebi; -on nima nikogar, njemu ne sve- , tuje nihče, nihče mu ne poma- , ga nikogar, njemu me svetuje nihče, ne opomni, kadar ne sto- , iT kake reci prav.' Kaj "čuda, da j je tako sam sebi prepuščen na- , redil toliko budalosti z oskrbnikom in s stroji ter z nespametnim pisarjenjem. Ali bi bila padla očetu* in materi krona z glave, če bi bila prišla in rekla: to ni ^rav; stori drugače! Toda ne. In sestra; izgubil je tudi to! Spominjal se je, kako sta se igrala v otroški dobi po domačem vrtu, kako mu je stregla v bolezni, kako ljubeznivo ga je vedno z.agoMarjalia pred starši;, kako mu je pomagala na Dunaju s svojim denarjem, s svojimi skromnimi prihranki. "Tudi ta me ne mara," je vzdihnil, "in niti povračila teh dobrot ne sprejme iz mojih rok!" Ugriznil se je v ustnico in obrisal solzo, ki mu jo je jeza in bridkost iztisnila iz očesa. Ali je to domovina, kjer nikdo ne ljubi človeka? Ali ni prijetneje živeti v tujini, kjer ga vsaj nihče ne črti! Premišljeval je, ali bi ne kazalo prodati vse posestvo in se preseliti na Dunaj nazaj, kjer bi skromno, a mirno živel ob obrestih. Kar Majer-ju bi ponudil na prodaj! Tega priseljenca, ki ravna z ljudmi, kakor zaslužijo, bodo rajši imeli in bolj čislali kakor dobrosrčnega domačina.
V take misli zatopljen je slonel na oknu in gledal po ozki dolini, po zelenem travniku in temnem gozdu in milo se mu je storilo, da bo moral zapustiti te lepe kraje, katerih se je bil tako veselil; žaloval je za izgubljeno srečo, izgubljeno mladostjo. Naenkrat se mu zazdi, da vidi Metko prihajati po klancu. Takoj je bil pokonci, ves radosten in zbal se je takoj, da ga ne bi sle-, pilo oko. V istini, ona je! K njemu gre! Naproti, naproti, da se ne premisli, da se ne skesa! Zgrabil je klobuk in drl po stopnicah iz gradu, razburjen od veselja. Objemal in poljubljal je sestro, kakor da bi je ne bil videl že mnogo let ali bi jo moral I zapustiti za vedno. | "Metka, zdaj te ne izpustim
več," je klical in ji stiskal roko. "Da sem te le zopet dobil! Go- k spod Planinec, lepo, da ste pri- t šli. Dobrodošla oba! Pa ne, da r bi prišla vabit?" se je nasmejal š sestri.	t
"Nekoliko tudi," je dejala.
"Čestitam obema in voščini i srečo iz vsega srca. Za druga bom seveda jaz."	t
"Prosim te, Lovro. A še ne- 1 kaj drugega naju je pripeljalo. Andrej, povej ti!"	i
"Kako sem pozabljiv!" se je < udaril Lovro ob čelo. "Tu stoji- i mo na vročini, doma imamo pa l hladne sobe."
"Jaz se moram kmalu vrniti 1 domov," je ugovarjala sestra vsa 1 srečna zaradi bratove ljubeznivosti.
"Kakopa! Komaj si prišla. He, Zefa, naj skoči kdo dol v vas k Bojančevim in pove, da je Metka pri nas in da jo bom zvečer sam pripeljal domov. Vidva prosim, kar po stopnicah. Metka, kaži pot; jaz se vrnem takoj."
Šel je naročat, naj pripravijo izborno večerjo, a prinesejo tudi sadja, slaščic in kar je dobrega pri rokah. Kmalu je bil zopet pri gostih, peljal ju v novo opravljeno sprejemnico, posadil sestro na zofo, ženina na fotelj poleg nje, ponujal oni sadje in slaščic, temu finih smotk in izpraševal, Itako se imata in kaj je novega doma. Planinec je pripovedoval o kmetski stiski in prosil pomoči. Lovro je obljubil vse, razkazoval potem gostoma grad, hleve, vrte, dokler ni prišel čas večerje. In vesela je bila večerja, med katero je slovesno nazdravljal Lovro ženinu in nevesti in slovesno Planinec podkrajskemu gospodu; Metka se je iz vsega srca smejala smešni resnobi obeh mladeničev. Vsem trem je sijala radost iz oči in donela ite vsake besede, ki je šla od srca. Po razposajeni veselosti so postali naenkrat vsi mehki in ginjeni, da bi se najrajši solzili od sreče. V takem trenutku je omenila lyietka, da bi bilo čas oditi, a zbudila hud ugovor svojega brata. Planinec je pripovedoval, kako nespametno je že nameraval ostaviti Gorenj o vas.
"Kako pa pišete vi to lastno ime?" je vprašal zaupljivo Lov.
' ro.
i
"Kakor ste učili vi v svojem izbornem članku." 1 "Torej ste brali ta moj prvi
in zadnji članek?" ( "Bral in .jako ugajal mi je;
beneficiat me je tudi opozoril ! nanj. V šoli sem takoj_ vpeljal 1 ta pravopis."
1 "Gospod Planinec, pijva bratovščino!"
"Ljudmila, Anica, ® j Milica!" je klical svoj*. (Dalje prihodnji^
\
O^otH«** 1
1i^fllH
flip »fe......