Medij Mestne o bči ne Pt uj, leto XVI, številka 2, ESN 131 ASSO cena0,42 poštnina plačana pri pošti22SO Ptuj
26. FEBRUAR / SVEČAN 2010
RETROSPEKTIVA PRIREDITVE
Veličastno, pestro in poučno 50. kurentovanje
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Ptujčani smo ponosni, da smo lahko dočakali in doživeli častitljivo obletnico - 50. kurentovanje. Med 2. in 16. februarjem smo lahko izkoristili številne tako kulturno naravnane kot zabavne programe (vseh v tej fotoreportaži žal ni mogoče zajeti). Nedeljska mednarodna povorka je zbrala kar 60.000 gledalcev, 100 karnevalskih in etnografskih skupin iz 10 držav. Kurentovanje je v pričakovanju začetka projekta Evropske prestolnice kulture (2012), ko bodo organizatorji s Karnevalom kulturne dediščine (Art&Heritage Carneval) pritegnili različne kulturne in umetniške ustvarjalce. Eden izmed dogodkov, ki se bo takrat ponovil, je prav gotovo glasbena predstava Art karneval - Živalski karneval. Za letošnje kurentovanje lahko povzamemo, da je bilo bogato, pestro, poučno ter tudi prelomno, vredno razmisleka, kako naprej.
Na nedeljski, jubilejni, 50. mednarodni pustni in karnevalski povorki je nastopilo 100 skupin, od tega kar 10 iz tujine. Ogledali so si jih številni gospodarstveniki, politiki in veleposlaniki, med drugim iz Nizozemske, Turčije, Rusije, Belgije in nekdanji veleposlanik Slovenije v Srbiji Miroslav Luci, ter predstavniki iz naših pobratenih mest. Na fotografiji Mune, predstavniki zvončarjev iz Hrvaške.
60.000 obiskovalcev je bilo navdušenih nad 3.000 maskami v nedeljski povorki. Zmagovalci karnevalskega dela so po mnenju komisije postali Pavi iz Male vasi, sledili so jim Pajki iz Prvencev, 3. mesto je pripadlo Metuljem iz Stojncev, 4. mesto je osvojilo Labodje jezero iz Bukovcev, 5. Čebelica Maja iz Sovičev-Dravcev, 6. Angelsko kraljestvo iz Stojncev, 7. Elektro kurent iz Srednje elektro šole Ptuj, 8. Gondola iz Cirkulan, 9. Božički iz Borovcev in 10. Kostelska torta iz Kostela.
Kurentovanja se je udeležil predsednik združenja evropskih karnevalskih mest Henry van der Kroon, ki je ob tej priložnosti podelil 8 priznanj najbolj zaslužnim pri ustvarjanju novejšega kurentovanja in ohranjanja tradicije: Mariji Hernja Masten, dr. Štefanu Čelanu, Branku Brumnu, Francu Muzeku, dr. Alešu Gačniku, Jožetu Gašperšiču, Milanu Senčarju in predsedniku vlade Borutu Pahorju.
Pustni ponedeljek je pripadal otrokom iz 55 vrtcev, ki so se predstavili v veliki otroški pustni povorki. Letos so poleg ptujskih vrtcev prvič sodelovali tudi vrtci iz drugih krajev po Sloveniji ter vrtec iz Mačkovcev iz sosednje Hrvaške.
Otvoritvena, 11. etnografska povorka, prikaz tipičnih slovenskih pustnih likov in mask, je bila 6. februarja. Na nedeljski pa smo lahko videli tudi tuje nacionalne pustne obrede, kot npr. ta na fotografiji iz Hrvaške - Kulturno-umetniško društvo Drežnik.
2	■ /}/f<yw/t
UVODNIK
26. FEBRUAR / SVEČAN 2010
ljudje vzgojijo nevarne pse
Odkar pomnim, so psi del mojega življenja. Najprej je bil nemški ovčar, potem mešanec, pa spet nemški ovčar in zdaj zlati prina-šalec. Slednji me vsakodnevno razveseljuje s svojim živahnim in z ljubeznivim značajem. Zna pa biti tudi nagajiv in takrat »nekoliko slabše sliši na obe ušesi«. Kot dolgoletna članica kinološkega društva in predana kinologinja se zavedam, da je za »napačno« vedenje psa kriv njegov skrbnik. Ko mala kepica pride v dom, ji je treba postaviti pravila in se jih tudi držati. Pes mora že od prvega dneva natančno vedeti, kdo je v človeško-pasjem krdelu vodja. Še posebej pa moramo biti pazljivi, če imamo več psov naenkrat, saj zelo hitro postanejo svoje krdelo, ki se za nas kmalu ne zmeni več. In v takšnem primeru psi kmalu delajo, kar hočejo.
Poleg tega skrbniki velikokrat naredimo napako in psa počlovečimo. Imamo ga za sebi enakega ali z njim delamo celo kot z otrokom. Vse prepogosto pa pozabljamo, da je še vedno »zver«. Čeprav smo še tako trdno prepričani, da svojega psa poznamo in mu popolnoma zaupamo, se moramo po besedah londonskega strokovnjaka dr. Bruca Fogla zavedati, da »šolamo volka v preobleki in ne kvazi človeka«. Pa naj vas ne zavedejo različne velikosti in pasme psov, imajo namreč istega prednika.
Še ena velika težava je, in sicer da večina ljudi ne zna komunicirati s psi, zato pogosto zgolj zaradi neznanja reagirajo popolnoma narobe. Nekateri ljudje se bojijo psov, čeprav niso imeli z njimi nikoli slabih izkušenj. Ta strah pogosto izvira iz otroštva, ko so na primer starši svarili otroka pred psi: »Pazi, ugriznil te bo!« Psi, ki so že kdaj v Sloveniji napadli človeka, so vodeni v registru. Vendar v tem registru niso vodili Baričevičevih psov, čeprav je malodane vsa Slovenija vedela za njihov napad na Stanislava Megliča leta 2006. Ob odmevnem dogodku, ki se je zgodil v začetku februarja letos, ko so psi pasme bulmastif napadli in do smrti zgrizli svojega skrbnika, so se žal ob tem bolj ali manj vsi spraševali o politični odgovornosti ministra, strokovnih komisij in veterinarske uprave, (skoraj) nihče pa se ni vprašal, kakšne napake je delal skrbnik.
Mnogi kinologi se zato bojijo, da bi zaradi tega dogodka nastala vsesplošna gonja proti psom. V teh dneh namreč slovenske medije bolj kot običajno polnijo teme, kot so: V okolici Krškega sta pitbul in jazbečar napadla sprehajalca, Življenje petletnega dečka iz Avstralije visi na nitki, potem ko ga je napadel družinski pes, Na Hrvaškem pes pasme ameriški stafordski terier do smrtipogrizel 76-letnika ...
Zato je treba, zgodbo o bulmastifih do konca in povsem raziskati. Vendar mnogi dvomijo, da bo resnica kdaj prišla na dan, saj je Baričevič poznal celo vrsto slovenskih politikov in drugih vplivnežev, med njimi tudi odvetnika Mira Senico, ki je veliko naredil za to, da so mu nevarne pse vrnili. Lahko bi rekli, da so mu naredili medvedjo uslugo. In to prav gotovo ni osamljen primer izrabljanja vez in poznanstev, zagotovo pa je primer z najhujšimi posledicami. Nekateri imajo zveze med bolj vplivnimi ljudmi, drugi med manj vplivnimi, a slutiti je, da v naši družbi dosežeš več, če poznaš prave ljudi, kot s svojimi sposobnostmi.
Prav je, da si ljudje med seboj pomagamo, a vredno je dobro premisliti, kdaj je pomoč res pozitivna. Če moraš zanjo zaobiti ali prekršiti zakon, sije potrebno zamisliti možne posledice, kajti napačna odločitev je lahko pogubna za vse vpletene. Seveda pa so osebe z vplivnimi vezami imune na vse obtožbe, saj lahko dosežejo, da se vse pomete pod preprogo. Sicer se nek čas še vzdiguje prah, a se tudi ta kmalu poleže. Bomo videli, kakšen epilog bo doživel primer Baričevič. Bomo sploh kdaj izvedeli resnico, kaj se je tam na dan tragičnega dogodka res dogajalo? In ali se bomo iz tega krutega primera kaj naučili?
Kot sem že omenila, pa ima dogodek že številne posledice, med njimi tudi pri nekaterih paničen strah pred psi, ki zagotovo ni utemeljen. Ob tem se spomnimo na rek, da je pes človekov najboljši prijatelj. In vprašajmo se, ali je tudi obratno.
Mateja Tomašič
Nevarni
SPREHOD PO VSEBINI
Počastili kulturo, umetnost in tiste, ki jo ustvarjajo
Sprejemi v Mestni hiši v pustnem času
Razstava Stojana Kerblerja Kurentovanje 1966-2005 na ogled do 4. marca
Predstavitev Četrtne skupnosti Jezero
Bolničarji Civilne zaščite zelo uspešni
Minister Gaspari gost v Manager klubu
Intera med finalisti Zlate niti 2009
Simpozij Dobre prakse in okoljska odgovornost podjetij
Očistimo Slovenijo v enem dnevu
Način obveščanja uporabnikov pitne vode
Nataša Petrovič, prejemnica velike oljenke
Pogovor z Brankom Gorjupom
Delavnica za vodje otroških plesnih skupin
Mestno gledališče Ptuj pripravilo dve premieri
Festival Dnevi poezije in vina se seli na Ptuj
Predvajanje celovečernega filma Praznovanje pomladi
Miha Remec v knjižnici Ivana Potrča
Art karneval - Živalski karneval, glasbeni spektakel v duhu kurentovanja
Mladika v sliki in besedi od nastanka do sedaj
5. tradicionalna Obarjada Lions kluba Ptuj
Pustno obarvan literarni večer na OŠ Mladika
Tradicionalni dobrodelni projekt Leo kluba Ptuj
Lekarna Breg zasedla 9. mesto »Dobra novica je v današnjih časih redka« Pomen dobrih odnosov Vzemite si čas zase
Koliko domov za starejše bo po Sloveniji še zgradil Dom upokojencev Ptuj ?
Programi koronarnega društva v minulem letu
Izobraževanje za ljudi s posebnimi potrebami
Žalovanje - kako sprejeti izgubo
Nobena stvar ni težka, če jo delaš s srcem in z užitkom
Belgijci iz Arlona na Ptuju
Naslovnica: Maske odhajajo Foto: Staša Cafuta
4
5
6
7
8 11 11
12 12 12
13
14
15
16 16
18
19
20
21 21
21
22 22
23
24
25
26 26
27
27
28 31
Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 8.750 izvodov.
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Franc Kolarič - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD, Peter Letonja - SNS, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Sodelavke: Staša Cafuta, Mateja Tomašič in Bronja Habjanič. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.
Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, e-pošta: vejica@gmail.com. Tisk: Grafis, tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 041 283 694; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.
3
26. FEBRUAR / SVEČAN 2010
IZ MESTNE HIŠE
Počastili kulturo, umetnost in tiste, ki jo ustvarjajo
Osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, ko obeležujemo obletnico smrti pesnika Franceta Prešerna, je potekala v dvorani Gimnazije Ptuj. Podeljena so bila priznanja Mestne občine Ptuj, velike oljenke in oljenke, ter priznanja Javnega sklada RS za ljubiteljske dejavnosti.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Slovesnost so pričeli člani Pihalnega orkestra Ptuj s slovensko himno Zdravljico. Nato je voditeljica Brigita Žvajkar s tem nagovorom pričela osrednjo slovesnost: »Naša beseda in naša kultura sta tisti, ki sta našemu narodu pomagali preživeti. Tudi v prihodnosti, ko se bodo narodi v združeni Evropi vse bolj zlivali v eno, ko bo mavrica kultur in narodov med seboj vse bolj postajala eno, bosta prav naš jezik in naša kultura spet postala tisto, kar nam bo dajalo moč in trdnost v vetru sprememb. Le z jasno zavestjo o tem, kdo smo in kaj je tisto nam lastno, bomo lahko obstali, le z našo kulturo bomo lahko postali eden kamnov gradnikov nove, združene Evrope. Zato bodimo ponosni na to, kar smo, ohranjaj-mo naše izročilo, čuvajmo naš jezik, pojmo naše pesmi.« Sledil je slavnostni govor prejemnice zlate plakete Mestne občine Ptuj Nevenke Dobljekar, v katerem je novinarka spregovorila o stanju v kulturi in o odnosu do nje. »Mesto, v katerem in okoli katerega živimo, nam vliva spoštovanje in samozavest, obenem pa zavedanje, da nismo nenadomestljivi. Ljudje, ki so živeli v rimski Petovioni, so morali biti zadovoljni in srečni
prebivalci za takratne čase velikega in zelo pomembnega mesta tako zvenečega imena. Mi živimo v malem mestu nezvenečega imena, manj pomembnem od Petovione, a ga imamo prav tako radi in smo nanj zelo ponosni. Prednamci so nam zapustili zakladnico tisočletij in v njej vse, kar je za življenje v malem mestu potrebno.« Nadaljevala je, da je naše življenje brez ljubezni do sočloveka, spoštovanja modrosti prednikov in zavedanja ranljivosti zanamcev oropano najpomembnejšega - človečnosti. »Nekaj je narobe, če smo ponosni predvsem na mesto, namesto na njegove ljudi.« Govornica je na koncu čestitala vsakemu posebej in prav vsem dosedanjim nagrajencem.
Letošnji dobitniki
Izvršni odbor Zveze kulturnih društev Ptuj je podelil dve plaketi in priznanje. Priznanje je prejel Vladimir Bezjak iz Kulturnega društva Grajena. Najvišje priznanje, plaketo Zveze kulturnih društev za leto 2009, sta prejela Oto Mesarič, član Delavsko prosvetnega društva Svoboda Ptuj, ter Cvetka Glatz, vodja Folklorne skupine Bolnišnica Delavsko prosvetnega društva Svoboda Ptuj.
Prejemniki velikih oljenk: Viktorija Dabič, Mirko Pihler in Nataša Petrovič.
Priznanja Sveta Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ptuj so prejeli: Tatjana Kokol, Marjan Pšajd, Tanja Furek, mag. Ivo Ban ter Folklorno društvo Rožmarin Do-lena.
Oljenke Mestne občine Ptuj so prejeli: Marko Sluga za izjemno naklonjenost ptujskemu muzeju in mestu Ptuju; Tatjana Vaupotič za izjemne uspehe gledališke skupine na Grajeni in bogatitev kulturnega življenja v Mestni občini Ptuj; Franc Golob za izjemen poklicni in ljubiteljski prispevek pri ohranjanju in prepoznavanju ptujske kulturne dediščine ter Aleksander Glatz za izjemno aktivno delovanje na področju prenosa plesnega znanja več generacijam.
Tri najvišja priznanja MO Ptuj, velike oljenke, so prejeli: Viktorija Dabič za izjemne zasluge pri prenosu in animaciji kulture med generacijami, s čimer predstavlja
Mestno občino Ptuj v širšem kulturnem prostoru; Nataša Petrovič za izjemne organizacijske zasluge na kulturnem področju ter skrb za ohranjanje in podajanje lepe slovenske besede ter Mirko Pihler za izjemno pesniško in slikarsko ustvarjanje ter večletno skrb za kulturno in duhovno rast v širšem družbenem okolju. Na koncu smo vsi prisotni uživali v kulturnem programu, ki ga je s sodelavci (pianistom Mladenom Delinom, violinistko Doris Šegula, kontrabasistom Hermanom Luko Gaiserjem, mešanim mladinskim pevskim zborom Osti jarej pod taktirko zborovodje Dejana Rihteriča in dramskim studiem Mestnega gledališča Ptuj pod mentorskim vodstvom Branke Bezeljak in Majde Fridl) pripravil scenarist in režiser proslave, direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič.
MISEL MESECA
VRLINE
"Začetek vrline je, če bežiš pred pregreho, začetek modrosti, če si se znebil norosti. "
Horacij
Za konec smo se prepustili kulturnemu programu, pianistu Mladenu Delinu in violinistki Doris Šegula.
4
Sferi
•fffrff/t
IZ MESTNE HIŠE
26. FEBRUAR / SVEČAN 2010
Sprejemi v Mestni hiši v pustnem času in strokovni kolegij
princa pustnega karnevala
Brigita Tetičkovič
Foto: Brigita Tetičkovič, Aleš Šprah
Sprejem avstrijskega veleposlanika
Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan je 5. februarja sprejel avstrijskega veleposlanika Erwina Kubescha. Pogovarjala sta se o kurentovanju, nad katerim je veleposlanik izrazil veliko navdušenje, in o pripravah na Evropsko prestolnico kulture 2012. Veleposlanik pa je pri tem obljubil pomoč.
glavarju Milanu Senčarju, plemenitemu Bernardu Ptujskemu. Vladanje princa pod geslom Vladam modro. Delam dobro ni zaobšlo občinske uprave, saj je princ 15. februarja sklical kolegij vodstva, na katerem so sodelovali župan, direktor občinske uprave in vodje oddelkov.
Prva točka dnevnega reda je bilo poročilo prejšnjega vodstva o delu in stanju v blagajni. Sledila je prisega novemu vodstvu. Pod
Kolegij princa karnevala. Na sliki princ in Peter Srpčič, član garde.
Sprejem predsednika FECC-a Henrya van der Kroona
Med visokimi gosti se je letošnjega kurentovanja udeležil tudi predsednik FECC-a Henry van der Kroon. Župan ga je skupaj s princem Milanom Senčarjem, plemenitim Bernardom Ptujskim, sprejel 13. februarja. Sprejema se je udeležil tudi Branko Brumen, predsednik FECC-a v Sloveniji.
V	znak spoštovanja in pohvale je župan iz rok Henrya van der Kroona prejel medaljo za ohranjanje tradicije na področju mask in maskiranja.
Strokovni kolegij pustnega princa Milana Senčarja
V	času kurentovanja je bila oblast iz rok župana Mestne občine Ptuj predana v vladanje 11. princu karnevala, maršalu deželnemu
Delegacija iz Čakovca: Branko Šalamon, načelnik Čakovca, Veselin Bišavec, namestnik načelnika, Sandra Herman, predsednica Turistične zveze Medimurske županije, Rudi Grula, tajnik TZ Medimurske županije, Ivana Maltar, direktorica Turistične zveze Čakovec, Sonja Kuhanec, ravnateljica Otroškega vrtca Čakovec, in Mitja Posavec, namestnik župana.
tretjo točko so se dotaknili kadrovske reorganizacije, predstavitev ukrepov racionalizacije in slovo od tehnoloških viškov, sledila je razgrnitev protikriznih ukrepov in tekoče zadeve. Princ je v svojem uvodu povedal, da je naloga vseh nas, da se imamo lepo. Ker vlada modro in dela dobro, to pomeni, da ni nič za spremeniti.
Vsem zaposlenim v občini se je zahvalil, da pomagajo s svojim delom, z idejami in s trudom, da je kurentovanje takšno, kot je. Na vse je apeliral, da se tradicija princa karnevala nadaljuje, in priznal, da je vladati mestu zelo težka in nehvaležna funkcija. Izrazil je tudi spoštovanje do župana, ki mesto vodi skozi resničnost.
Sprejem delegacije iz Čakovca
V povorki 50 skupin veselih ma-škar iz vrtcev je sodelovala tudi
Obisk veleposlanika iz Avstrije pri županu.
otroška skupina Zebra iz Vrtca Čakovec. Ob tej priložnosti je v Mestni hiši dr. Štefan Čelan
sprejel načelnika Čakovca s svojo delegacijo.
Obisk Henry van den Kroona 13. februarja (prvi z leve).
5
26. FEBRUAR / SVEČAN 2010
IZ MESTNE HIŠE
Razstava Stojana Kerblerja Kurentovanje 1966-2005 na
ogled do 4. marca
Ob 50-letnici organiziranega kurentovanja na Ptuju in ob 50-letnici nepretrganega razstavljanja Stojana Kerblerja so v galeriji Magistrat v ptujski Mestni hiši 4. februarja odprli razstavo tega velikega mojstra fotografije. Pričujoča razstava je že 150. samostojna razstava Stojana Kerblerja. Ob razstavi je izšel tudi katalog, ki ga je uredila Milena Turk, besedilo zanj pa je pripravila Marjeta Ciglenečki. Fotografa in pomen njegovih fotografij sta predstavili tudi na otvoritvi razstave. Publika je bila na slovesnosti razen nad razstavljenimi posnetki navdušena tudi nad izvedbo slovenskih ljudskih pesmi vokalistke Teje Letonja in pianista Toma Hajška. Razstava je na ogled do 4. marca.
Bronja Habjanič
Foto: Stojan Kerbler, Staša Cafuta Stojan Kerbler na otvoritveni slovesnosti v Mestni hiši.
Prvič je Stojan Kerbler kurentovanje fotografiral leta 1966. To je bil čas, ko je začel intenzivneje fotografirati obraze ljudi, najprej na žegnanju na Ptujski Gori, potem pa tudi na treh glavnih letnih sejmih na Ptuju. Na ku-rentovanju so ga bolj zanimali ljudje kot pa same maske, vedno pa je »moral« fotografirati, če ga je kaj v njegovi bližini zelo vznemirilo. Med maskami je bil največ njegove pozornosti deležen kurent, postopoma pa je zabeležil vse etnografske skupine, ki so nastopale na Ptuju. Precej ga je vznemirjala zlasti podoba starega izumirajočega kurenta, ki prihaja iz vasi Ptujskega in obronkov Dravskega polja; njegova skromnejša avtentična pojava in njegovo obredno vedenje po ljudskem izročilu, ko poskakuje v skupini z drugimi kurenti ali spremlja orače na njihovih obhodih. Na kurentovanju sta nastali tudi dve njegovi najuspešnejši fotografiji iz zgodnjega obdobja: Sam (1966) in Prijatelja (1970). Ko se je naveličal ptujskih ulic, so ga začeli zanimati sosednji Markovci. Tudi tu je hitro spoznal, da orači ne sodijo na asfaltna kmečka dvorišča. Danes ga kurenti fotografsko ne vznemirjajo več. »Ne gre več za ohranitev starega običaja, gre le za uveljavitev oziroma potrditev posameznika s pomočjo kurento-vega kožuha,« pojasnjuje.
Kerblerjevih posnetkov s ku-rentovanj sicer ni mogoče zbrati v enovit ciklus, saj so nastajali
skoraj štiri desetletja in odražajo vse spremembe v njegovem fotografskem razvoju. Tako kot vse druge Kerblerjeve fotografije so tudi podobe kurentov v prvi plasti branja dragocen dokument, v naslednji pa izvrstne likovne kompozicije in sofisticiran prikaz avtorjevega razumevanja izbranega motiva, je v spremnem katalogu k razstavi zapisala Marjeta Ciglenečki.
Orači
■ fm
Fant
Prevladujočim črno-belim fotografijam so se v osemdesetih letih 20. stoletja pridružili še barvni posnetki. Stojan Kerbler je s tele-objektivom v množici udeležencev lovil zanimive, razkrite obraze. Za fotografijo Sam le malokdo ve, da prikazuje dečka iz skupine dornavskih ciganov. Nežen obraz fantiča v prevelikem suknjiču in s širokokrajnim klobukom, ki
mu sega globoko na oči, se nas dotakne z otožno resnobnostjo, da sploh ne pomislimo na pustne norčije. Dornavski cigani so mojstra vznemirjali tudi v naslednjih letih. Leta 1973 je fotografiral fantiča s čepico in pikasto ruto okrog vratu, ki zre v mojstrov fotoaparat, pred njegovim zamazanim obrazom pa se vijejo megličasti vrtinci cigaretnega dima (Fant). Čeprav kajenje sodi k njegovi pustni vlogi, je fantič premlad za cigareto, ki jo stiska med prsti. Kerblerja so pritegnili tudi gledalci. Fotografiral jih je otrple od mraza in zasnežene (Vztrajni, 1969), kako čakajo na mimohod mask, med njimi pa ni nikogar, ki bi bil maskiran. Zabeležil je opazovalce, ki se sklanjajo skozi okna mestnih hiš, se stiskajo med vhodnimi vrati ali z naklonjenostjo opazujejo majcenega kurenta, ki je očitno izgubil svojega večjega spremljevalca (Mali kurent, 1972). Dokumentiral je tudi druge pustne like (Ploharja, 1966). Pritegnile so ga novodobne maškare: skupinica otrok, ki pozira fotogra-finji (Posnetek, 1973), pohodniki z velikimi kaširanimi maskami v povorki na ulici med sodobnimi bloki (Pomembneži, 1984) ter mladeniča z duhovito predelanima kolesoma (V parku, 1974). Mnogo bolj kot vse druge pustne šeme pa so Kerblerja zanimali kurenti. Fotografiral jih je, kako v vrsti tečejo po travnatem obronku (Kurenti prihajajo, 1967). Leta 1969, ko so folklorni del
prireditve preselili s stadiona na mestne ulice, jo je organizatorjem zagodlo vreme - nastopajoči so se komaj prebijali skozi močan snežni metež. Na fotografijah je zavladala belina snežne odeje, prizore pa je zastrla kosmičasta koprena (Orači, 1969). Orači so utrujeni zavili čez Slovenski trg, desni rob kompozicije zaključujeta kurent v pogledu s hrbta in zasnežena bronasta figura Jožeta Lacka (Orači 2, 1969).
V estetsko dovršenih kompozicijah, ki jih obvladuje mehko valovanje dolgodlakih kožuhov, je čutiti sled fotografove ironije (Rogati kurenti, 1998, Današnji kurenti, 2005). Utesnjeni med mestnimi hišami so kurenti povsem odtujeni od svojega izvornega okolja; malega in velikega kurenta na teku po starem mestu na levi spremljajo plakati, ki vabijo na »Amerikano auto rodeo« in hkrati na Kurentovanje na dan 24. februarja 1974.
Za razstavo ob petdesetletnici ptujskega kurentovanja in ob petdesetletnici lastne razstavne aktivnosti je Stojan Kerbler med množico fotografij napravil strog izbor. Po eni strani je želel opozoriti na nekatere znane in uveljavljene posnetke, po drugi se mu je zdelo zanimivo izkoristiti priložnost, da javnosti prikaže doslej neobjavljena dela. Visok kriterij glede kakovosti je na Kerblerjevih razstavah že stalnica, pa vendar si lahko vsak išče in izbira svojo najljubšo fotografijo.
6
Sferi
•fffrff/t
IZ MESTNE HIŠE
26. FEBRUAR / SVEČAN 2010
v
Predstavitev Cetrtne skupnosti Jezero
v	v
Pogovor s predsednikom Cetrtne skupnosti Jezero Črtomirom Rosicem o aktualnem
dogajanju v četrti
v
Cetrtna skupnost Jezero obsega 4,38 km2 in se razprostira ob Ptujskem jezeru, vzhodno od železniške proge Ormož-Ptuj-Pragersko. Predsednik četrtne skupnosti Jezero je Črtomir Rosic, podpredsednica pa mag. Katja Bezjak. Ostali člani sveta so Andrej Korošec, Janez Žitnik, Iztok Rogina, dr. Ljubica Šuligoj in Branko Korošec.
Besedilo in foto: Bron ja Habjanič
Vaša četrtna skupnost se nahaja ob največjem umetnem jezeru v Sloveniji. Kako gledate na dosedanji turistični potencial Ptujskega jezera in v kakšni smeri vidite njegov nadaljnji razvoj?
Osebno podpiram vse ideje, ki kakor koli zagovarjajo razvoj območja vodno-športnega turizma Ranca. Menim, da ima Ptuj v svojem jezeru velik turistični potencial, in prvi koraki k temu so že narejeni z ureditvijo veslaške proge in privezov za čolne, kar je skupni projekt MO Ptuj in Občine Markovci. V ČS Jezero podpiramo razvoj kakovostne turistične infrastrukture in ponudbe, ki temelji na odgovorni rabi prostora ter povečuje turistično ponudbo tako v četrti kot tudi v celotni MO Ptuj. Pri tem bi seveda moral svojo vlogo odigrati tudi zasebni kapital. Ne smemo pozabiti, da se v poletnih mesecih na Ranci vedno nekaj dogaja, za kar ima veliko zaslugo prav Brodarsko društvo
Ranca Ptuj.
Na katerem področju zaostaja vaš razvoj v primerjavi z ostalimi četrtnimi skupnostmi in v primerjavi z MO Ptuj kot celoto?
Seveda imamo tudi v naši četrti določene težave. Predvsem so to težave pri sprejemanju nekaterih odločitev, vezanih na projekte MO Ptuj. Mislim predvsem na lokacijski načrt ob potoku Rogoznica, izgradnjo kanalizacije v Ribiški poti in razsvetljave v Macunovi ulici, kjer sta MO Ptuj in ČS Jezero naletela na težave zaradi razprtij med krajani in pa tudi nerazumnih pogojev posameznikov. Ni mi bilo lahko pri srcu, ko smo bili pri omenjenih projektih z MO Ptuj vedno znova soočeni z novimi zahtevami in pogoji posameznih krajanov, čeprav je večina projekte potrdila. Lokacijski načrt ob potoku Rogoznica se je na primer zaradi tega moral spreminjati že nič kolikokrat, kar otežuje naše delo in premika končno izvedbo
Ob Ptujskem jezeru, največjem umetnem jezeru v Sloveniji, nastaja območje vodno-športnega turizma Ranca, od koder je tudi izjemno lep pogled na nov Puhov most, ki povezuje levi in desni breg reke Drave. V bližini reke Drave se na območju Mestnega stadiona Drava nahaja vrsta športnih objektov. Neposredno ob železniški progi leži ptujska industrijska cona, ki se pospešeno širi in z novimi industrijskimi objekti daje številne možnosti razvoja tako četrti kot tudi celotnega Ptuja. Nekdanji naselji Budina in Brstje, ki ju deli potok Rogoznica, predstavljata individualno stanovanjsko gradnjo. V četrti stoji dvorec Ristovec (Rustenau), ki je kot nekdaj vodni dvorec edinstven v Sloveniji. Svoj čas je bil last grofov Herbersteinov in jim je služil kot lovski dvorec. Jedro družabnega dogajanja predstavlja Dom krajanov Budina - Brstje v Belšakovi ulici 20 a, kjer je tudi sedež četrti. Po zadnjih podatkih je v četrti 1.530 prebivalcev, ki so zelo dejavni v raznih društvih in se aktivno vključujejo v kulturno in drugo dogajanje v četrti.
Črtomir Rosic, predsednik ČS Jezero
projekta v nedogled. Seveda smo ob tem priča tudi večjim stroškom. Ne bi mogel reči, da razvoj naše četrti zaostaja za razvojem drugih. Menim, da povsod obstajajo določeni razvojni krči, zlasti na infrastrukturnem področju, kar pa je seveda posledica pomanjkanja denarja. Če pogledam čas od zadnjih lokalnih volitev, ko je na volitvah ponovno prevzel županovanje dr. Štefan Celan, je bilo v naši četrti na področju infrastrukture kljub temu izvedenih precej projektov. Pri nekaterih je v novi sestavi sveta sodelovala tudi ČS Jezero. V naši četrti je MO Ptuj v sklopu svojega rednega programa modernizacije komunalne infrastrukture uredila in asfaltirala še zadnja odseka ulice Franca Kosca in K jezeru. V zadnji fazi izvedbe je trenutno tudi največji projekt v naši četrti, in sicer izgradnja kanalizacije in cestišča v Ribiški poti. Seveda nikakor ne smem pozabiti na ključen in zelo pomemben projekt »Puhov most« in cestno navezavo v industrijsko cono, na Puhovo ulico. Pomemben je bil tudi projekt izdelave krožišč na Dornavski cesti in povezave s Puhovo cesto. Z zaključkom omenjenih projektov so se odprle mnoge priložnosti razvoja industrijske cone, kar se že kaže v investicijah. Industrijska cona se je v teh treh letih pospešeno razvila, kar je seveda tudi zasluga dobrih ukrepov MO Ptuj na področju gospodarskega razvoja.
Pri tem sta bila zelo pomembna priprava in sprejetje prostorskih aktov. Naslednja stopnja razvoja je razbremenitev Ormoške ceste. V zvezi s tem je v fazi izdelave idejna zasnova povezovalne ceste od Puhove ceste preko potoka Rogoznica in mimo pokopališča do Spuhlje, ki bo podlaga za umestitev omenjenega projekta v prostor. Lani smo končali dogovore z MO Ptuj okrog sanacije cestišča v Brstju, ki spada v pogodbo CERO Gajke. Pred kratkim se je uredilo tudi odvodnjavanje meteornih vod v delu Mladinske ulice. ČS Jezero je z lastnimi sredstvi asfaltirala tudi dovozne poti in okolico Doma krajanov Budina - Brstje. Kar se tiče javne razsvetljave, je bila v sklopu projekta Puhovega mostu izvedena javna razsvetljava v Puhovi ulici, seveda pa ne smem pozabiti še javne razsvetljave na že omenjeni Dornavski cesti. V sklopu pogodbe CERO Gajke sta bila končana in izvedena projekta razsvetljave Mladinske ulice in Wilhelmove ulice. Razsvetljava v Macunovi ulici se žal kljub velikemu trudu in angažiranosti uslužbencev MO Ptuj in nas v ČS Jezero zaradi nesoglasij med krajani ni realizirala. Nad tem sem bil zelo razočaran, saj sem za prepričevanje krajanov porabil veliko energije in časa. Nova razsvetljava je predvidena tudi na Ribiški poti, ki je v zadnji fazi izgradnje. Pomemben projekt v naši četrti je plinifikacija. Ta je
7
26. FEBRUAR / SVEČAN 2010
IZ MESTNE HIŠE
v zaključni fazi in trenutno poteka izgradnja že naročenih priključnih plinovodov po Ormoški cesti in njenih stranskih ulicah.
V vaši četrtni skupnosti se nahaja tudi dvorec Ristovec, ki pa žalostno propada. Kakšno je stališče četrtne skupnosti glede dvorca?
Kot sem že omenil, so vsekakor v vsakem okolju tudi določene zadeve, ki se ne rešujejo po željah lokalnih skupnosti oziroma četrti. V večini primerov je govora o zadevah, za katere je potrebnih veliko finančnih sredstev, med te pa vsekakor spada tudi dvorec Ristovec. Sicer so bile tu v preteklosti storjene tudi določene napake pri sprejetju zazidalnega načrta, saj je lastnik sosednje parcele pridobil gradbeno dovoljenje, čeprav so bile vse druge iz zazidalnega načrta zaradi zaščite dvorca kot kulturne in zgodovinske dediščine izvzete. Tako je lastnik omenjene
parcele začel z navozom večje količine zemlje in po našem mnenju posegel v kompleks dvorca. Nad tem smo bili v ČS Jezero zelo kritični in zadeva se je nekako umirila. Zraven vseh pomembnih razvojnih projektov MO Ptuj ni zmožna zagotoviti toliko denarja, kot bi ga zahtevala obnova gradu. Menim, da bi se v obnovo vsekakor morala bolj aktivno vključevati sama država oziroma pristojno ministrstvo. Seveda je pri tem potrebno počakati, da se konča denacionalizacijski postopek, ki so ga sprožili nasledniki zadnjih lastnikov dvorca. Kako se bo v nadaljevanju vse skupaj razvilo, je v veliki meri odvisna tudi od tega.
Vaša četrtna skupnost Jezero je tudi širše znana po pestrem družabnem dogajanju.
Naši krajani so zelo aktivni v različnih društvih in pri reševanju določenih zadev v sami četrti,
vezanih na skupno sobivanje. Že na začetku mandata smo si v svetu četrti bili enotni, da je potrebno kulturno življenje v četrti popestriti in krajanom ponuditi čim bolj zanimive prireditve. Poznali smo trud in napore naših društev pri pripravah raznih prireditev in ocenili, da je pri tem potrebno sodelovati s skupnimi močmi. Prej so društva prireditve pripravljala sama, sedaj pa smo se v to pripravo vključili tudi s strani ČS Jezero. Z Društvom upokojencev Budina - Brstje, Moškim pevskim zborom Jezero, Društvom ljudskih pevk Jezero in Društvom gospodinj Jezero smo se tako dogovorili za skupne, koordinirane projekte skozi vse leto, z namenom dodatno popestriti prireditvena dogajanja ter povečati kvaliteto življenja v četrti. Naša ideja je pri društvih naletela na odličen odziv in vsako leto nastanejo prireditve, s katerimi naša društva prikažejo zavidljivo kvaliteto svojega kul-
turnega delovanja.
Med vsakoletnimi usklajevanji se sprotno za vsak posamezen projekt dogovorimo glede stroškov, društva pa izvedejo realizacijo projekta, mu dajo vsebino in dušo. Letos se bo v naši četrti zvrstilo kar 11 skupnih projektov, ki bodo po mojem mnenju dobro obiskani in bodo pri naših krajanih vzbudili kar precej zanimanja.
Če smo krajane uspeli zbližati preko skupnih projektov društev, smo mladino uspeli zbližati z najemom dvorane za zimsko rekreacijo in projektom športnega parka ob potoku Rogoznica. Ta sicer še zdavnaj ni končan, a je trenutno edini prostor v naši četrti, kjer se lahko mladina druži po svoje in aktivno preživlja svoj prosti čas. Z ureditvijo mladinske sobe v Domu krajanov Toneta Žnidariča bomo našim mladim še dodatno ponudili možnost za medsebojno druženje in razvoj njihovih idej.
Bolničarji Civilne zaščite zelo uspešni v minulem letu
v
Zupan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan je v času novoletnih praznikov sprejel mnogo občanov, ki so se podpisali pod uspehe v iztekajočem letu. Med zelo uspešnimi so bili tudi bolničarji Civilne zaščite Mestne občine Ptuj, ki jih je sprejel 14. januarja.
Mag. Janez Merc
Minulo leto je bilo predvsem medijsko odmevno, saj je bolničar Janez Fridl neposredno pred Trojanami rešil otroka pred nevarnostjo zadušitve z bombonom. Ker je to že 15. primer nudenja prve pomoči, ko je šlo za minute in za življenje, ko so bili rešitelji bolničarji Mestne občine Ptuj, je to več kot upravičen napor mestne občine v tej humani vlogi. Ne glede na dejstvo, da je zdravstvena služba tudi najbolje organizirana, je vloga bolničarjev nenadomestljiva, ker so bolničarji tisti kader, ki se znajde na mestu nesreče, kjer je potrebna takojšnja pomoč, da prizadeti sploh preživi. Marsikomu tudi najboljši zdravniki ne morejo pomagati, če je pot do njih predolga.
Zraven najpomembnejšega dela,
to je reševanje življenja, pa so se bolničarji udeležili tudi številnih usposabljanj in posledično tudi tekmovanj. Na regijskem tekmovanju so ekipe Mestne občine Ptuj osvojile prvo, drugo in četrto mesto, na državnem tekmovanju pa smo bili z drugo ekipo četrti. Ob vrhunskih tekmovalnih rezultatih, kjer gre večkrat za estetiko in zunanje izraze komuniciranja ter mnogokrat za zanemarjanje potrebe po hitrem ukrepanju, se morajo člani ekip prilagoditi na prav vse izzive.
V	Sloveniji v primeru večje naravne ali druge nesreče prvo medicinsko pomoč nudi služba nujne medicinske pomoči. Ekipe prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa ji služijo kot dodatna pomoč.
V	številnih državah pa ekipe prve
pomoči nudijo prvo pomoč v primeru nesreč, sodelujejo pa tudi na večjih dogodkih, kot so koncerti, športne in zabavne prireditve, ter s tem v praksi utrjujejo svoje znanje.
Žal vedno več ljudi umira zaradi banalnih primerov, nesreč, ki bi jih človek z nekaj malo znanja in usposobljenosti lahko preprečil, sočloveku pomagal preživeti ali vsaj pripomogel, da bi nadaljnje zdravljenje potekalo tako, da bi bile posledice čim manjše ali jih sploh ne bi bilo. Zato so bolničarji tokrat stopili v trgovske centre, kjer so skupaj z mentorico kar šestkrat osveščali kupce in jih učili, kako se rešuje človeško življenje, ko je le-to ogroženo, ter jih seznanjali s postopki oživljanja, položajem nezavestnega, z odstranitvijo tujka iz dihalnih poti, ko le-ta ogroža dihanje, in z zaustavitvijo krvavitve.
Mnogo je bilo narejenega, vse za ljudi in vrednote Rdečega križa, za ponos članov, ki to počnejo, pa z veliko kritiko do tistih, ki bi na državnem nivoju to morali
krepiti, a se trudijo le z ovirami. Kar ni besed za nekatera početja nekaterih uslužbencev RKS, ki nočejo vsega tega videti, ampak so se odločili, da bodo prizadevne aktiviste kar poneumili.
Načrtujemo izobraževanje in tekmovanje, življenje pa prinaša tudi nesreče, ki so za bolničarje nove priložnosti, in le srečo v nesreči je potrebno imeti, da so tako usposobljeni občani tudi med nami.
Ob tej priložnosti bi zraven čestitk bolničarjem za dobro opravljeno delo veljalo izraziti zahvalo vsem, ki so nam pomagali, tj. Območni organizaciji RK Ptuj, gasilcem iz PGD Ptuj, predvsem pa predavateljskemu kadru, pri čemer se je življenjsko angažirala Rozika Ojstršek. Mnogo je še vseh, ki so po svojih močeh pomagali ekipi. Tukaj so tudi tisti, ki so se ob pripravah skupaj odrekali prostemu času, z nami so tudi tisti, ki so vse, kar se je dogajalo, posneli in zapisali, in za nami je projekt, ki ga lahko uspešno opravijo ter doživijo le redki.
8
IZ MESTNE HIŠE / STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
26. FEBRUAR / SVEČAN 2010
Ptujčani o Ptuju
Socialni demokrati smo zadovoljni in ponosni, da nam je kljub gospodarski krizi uspelo doseči povišanje minimalne plače za 100 evrov, kar je velik uspeh. Hkrati z zakonom o minimalni plači je vlada določila tudi besedilo spremembe zakona o dohodnini, s katerim bo delno razbremenila strošek dviga minimalne plače za gospodarstvo. Slovenija je dobila tudi izhodno strategijo, ki pomeni jasno pot, kako iz krize, vlada pa bo konkretne spremembe uveljavila znotraj 25 zakonov, ki bodo v državni zbor vloženi najkasneje do oktobra 2010.
Mladi forum Socialnih demokratov Ptuj bo konec februarja pričel s projektom okroglih miz - tedenskih razgovorov z znanimi Ptujčani, ki bodo organizirani v novih prostorih Mladega foruma socialnih demokratov Ptuj. Rdeča nit pogovorov bo izmenjava mnenj za oživitev starega mestnega jedra, kulturnega življenja na Ptuju, o možnostih aktivnega in kulturnega življenja mladih, problemih vandalizma na Ptuju, drogah in o možnostih preprečevanja širjenja le-teh.
Ženam iskreno čestitamo ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena!
Miran Meško, predsednik SD Ptuj Anamarija Meznarič, predsednica Mladega foruma SD Ptuj
Kultura je celoleten projekt
Ministrica za kulturo je v enem od javnih govorov pred letošnjim slovenskim kulturnim praznikom posadila nekaj »umetnih rož« o ljubezni do kulture, slovenskega naroda in domovine. Spoštovanega predsednika slovenske vlade smo lahko lani slišali v delu nagovora Slovencem in Slovenkam, ko je vzkliknil angleški stavek, ob drugi priložnosti pa tudi zakolne. Ptujski župan priložnostno izreka velike besede o projektu Evropska kulturna prestolnica 2012 (EPK), ki naj bi Ptuj ponesla med kulturno prepoznavna mesta. Ves čas pa se pozablja, da so kulturna društva tista, ki ohranjajo našo kulturno dediščino. Za plačilo njihovim uspešnim prizadevanjem jih država preko SAZAS-a odira še za tisto malo, kar »priberačijo« na različne načine in s prostovoljnim delom. Na ta način država ogroža njihovo temeljno poslanstvo, ohranjanje narodove identitete. Pri narodovem preživetju nas je ohranila kultura in ne gospodarska ali vojaška moč. Ta zgodovinski spomin zahteva drugačen pristop v odnosu do kulturnih društev. Povedati želimo, da domovina in slovenska kultura ne smeta postati cirkuška predstava. Naša domovina in slovenska kultura slonita v veliki meri na očetu prve slovenske knjige Primožu Trubarju. Domovina smo ljudje z ozaveščenim čutom pripadnosti slovenski zemlji, svojemu mestu, jeziku ter večstoletni slovenski kulturi, in to vsak dan v letu. Ko se bomo tega tudi zavedali vsak dan in ne le en dan v letu na kulturni praznik ali na poti v EPK, bo Ptuj postal sleherni dan ena izmed prestolnic evropske kulture.
Zeleni Ptuja
Jil.SS
Delo Nove Slovenije se stopnjuje
NOWO SIOlfGtiifti Nova Slovenija želi s svojim programom, sprotnim spremljanjem dela vlade in političnim delom na lokalni Krteantkaljudske stTOrtJr» ravni delovati v korist skupnega, hitrejšega ter pravičnejšega razvoja.
Na srečanju regijskega odbora Nove Slovenije Ptuj - Ormož smo sklenili, da si bomo pomembne naloge terminsko razdelili in se zelo resno lotili dela za lokalne volitve. Z vsemi konkretnimi pripravami bomo sledili tudi v Mestnem odboru Nove Slovenije na Ptuju in začrtali delo pri sestavi list svojih kandidatov za mestni svet, četrtne svete ter županskega kandidata. Izvedli bomo letno konferenco, na katero bomo povabili vrh stranke, in ob srečanju z večino članstva potrdili listo, s katero bomo nastopili na jesenskih lokalnih volitvah.
Po kulturnem prazniku, ko smo se bolj zavedli pomena kulturne in duhovne plati življenja, je sledil pust, poln norčavosti in razigranosti. Končno smo si sneli maske in pred nami je spet realno življenje. V marcu so pred nami prazniki, posvečeni slovenski ženi. Dan žena naj dopolni še bolj pristen družinski praznik - materinski dan, ko želimo vsem materam izkazati hvaležnost za vso odgovornost v družbi in njihovo materinsko tenkočutnost.
Vsem materam, ki so to plemenito poslanstvo vzele za svojo največjo srečo in čast, iskreno čestitamo in jim želimo vse lepo ob materinskem prazniku.
Mestni odbor N.Si Ptuj
9
26. FEBRUAR / SVEČAN 2010
STRANKE MESTNEGA SVETA
SPOROČAJO
SDS
Mestni odbor SDS Ptuj z novim programom v leto lokalnih volitev
Izvršilni odbor SDS Ptuj je 4. februarja izvedel doslej najbolj množično obiskano letno konferenco članic in članov SDS Ptuj. Veseli nas, da se je v zadnjem času Slovenski demokratski stranki na Ptuju priključilo večje število novih članov in tako sooblikovalo program dela za volilno leto 2010. Na konferenci smo sprejeli poročila organov MO SDS Ptuj, izvolili Svet MO SDS Ptuj, ustanovili Klub seniorjev MO SDS Ptuj, ki ga vodi Erih Šara, in sprejeli program. O aktualnih političnih dogodkih so članice in člane seznanili dr. Miroslav Luci, poslanec v DZ Branko Marinič, tajnik SDS Dušan Strnad in drugi gostje konference. Uradnemu delu je sledil prijeten družabni večer s pogostitvijo.
MO SDS Ptuj čestita vsem prejemnikom priznanj, plaket in oljenk ter se vsem zahvaljuje, da bogatite naš kulturni prostor. Čestitka vsem športnikom, ki so s svojimi rezultati ponesli ime našega mesta v svet, in nas celo leto razveseljevali z dosežki.
Mestni odbor SDS PTUJ
rtj flffl
"S | ž | |	Državni zbor je pred kratkim v nujnem postopku obravnaval Zakon o minimalni plači. Dvig minimalne plače
^^^^ LDS podprl dvig minimalne plače
s sedanjih 460 na 562 evrov je LDS tudi podprl. Zakon o minimalni plači je že eden izmed prvih ukrepov tako imenovane izhodne strategije. To je pozitiven in tako strukturno kot simbolno pomemben korak k temu, da strategija ne bo ostala samo na papirju, čemur smo bili vse prevečkrat priča v preteklosti. V LDS menimo, da je dvig minimalne plače nujen ukrep zato, da delo spet postane vrednota in da preprečujemo revščino - človek, ki pošteno dela, ne sme biti revež. Sporočilo zakona je namreč jasno: Slovenija ne sme biti država revnih. Zato v LDS še enkrat poudarjamo, da je kljub zaostrenim razmeram v gospodarstvu tak ukrep nujen, saj bo omogočil minimalno dostojno življenje. Prav tako pa je tak ukrep pomembno sporočilo tudi na simbolni ravni - da namreč med ljudi vrnemo zaupanje in občutek, da se splača delati, da je delo vrednota, da se od dela lahko živi in ne životari.
Mestni odbor LDS Ptuj
Mesec marec, bi lahko rekli, je vsaj po koledarju mesec žensk. Najprej praznujemo 8. marec - dan, ki naj bi pomenil ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk v demokratičnih družbah, konec meseca pa še materinski dan. Žene in matere so ob teh praznikih deležne velike pozornosti, cvetja in sinvonikji iiudska ii/onku	drobnih darilc.
Vsem ženskam in vsem materam želimo ob prazniku prijetno praznovanje z željo, da bi v vsakem dnevu občutile vsaj delček pozornosti, prijaznosti in občutka enakopravnosti kot ga v prazničnih dneh.
Mestni odbor SLS Ptuj
Karl Erjavec ostaja predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije
Kljub temu da je moral Karl Erjavec kot minister za okolje in prostor odstopiti, se je vendarle odločil, da ostane vodilni mož - predsednik stranke DeSUS. Na območnem odboru DeSUS na Ptuju pričakujejo, da bo delo v stranki še boljše, saj bo odslej mnogo več časa posvetil delu na terenu, predvsem pa je letos volilno leto in bo mnogo priprav pri volilnih aktivnostih ter volilni kampanji. Pripravljata se nova strategija in načrt komuniciranja z mediji. Glavni nalogi stranke sta še vedno povečanje članstva in ustanavljanje novih občinskih organizacij. Ker smo dovolj množična stranka, pred volitvami verjetno ne bomo sklepali nobenih koalicij. Največje breme priprav na volitve bodo nosile občinske organizacije, saj bo vse odvisno od delovanja stranke na lokalnem
Albin Pišek,
vodja poslanske skupine DeSUS v Mestnem svetu Ptuj
10
GOSPODARSTVO
26. FEBRUAR / SVEČAN 2010
Ministra Mitjo Gasparija gostili v Manager klubu Ptuj
Predsednik ptujskega kluba menedžerjev Miran Senčar je na januarsko srečanje povabil Mitjo Gasparija, ministra za razvoj in evropske zadeve.
Mitja Gaspari, minister za razvoj in evropske zadeve, predsednik društva Manager klub Ptuj Miran Senčar in ostali prisotni med pogovorom o ukrepih vlade proti krizi.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Obisk na srečanju, na katerega so povabili tudi predstavnike Obrtne zbornice Ptuj ter direktorico Štajerske gospodarske zbornice, je bil velik, saj je bilo prisotnih več kot 70 ljudi. »To kaže na to, da smo s temo popolnoma zadeli, da je začetek leta tisti čas, ko želimo in moramo vedeti, kaj bo država naredila za zmanjšanje posledic gospodarske krize, ki bo prav letos za naše podjetnike najhujša,« je po srečanju povedal predsednik kluba.
Minister Gaspari je dobro uro srečanja namenil predstavitvi vladnih ukrepov, s ptujskimi podjetniki pa ugotavljal, da ima vlada premalo povratnih informacij o resničnih težavah, s katerimi se ubadajo naši gospodarstveniki.
Minister Gaspari je dobro uro srečanja namenil predstavitvi vladnih ukrepov, s ptujskimi podjetniki pa ugotavljal, da ima vlada premalo povratnih informacij o resničnih težavah, s katerimi se ubadajo naši
gospodarstveniki. »Ker je neod-govorjenih, pa tudi nepostavljenih vprašanj ostalo še veliko, smo se odločili, da že v marcu organiziramo podobno srečanje, saj mnogi menijo, da je gospodarska situacija na Ptujskem zelo slaba in da je potrebno na to opozoriti tako lokalno skupnost kot tudi državo,« je nadaljeval Senčar.
V	okviru rednih delovnih srečanj bodo v klubu obravnavali nekatere od naslednjih tem: kriza ali razvojna priložnost, pristojnosti in odgovornosti članov nadzornih svetov, menedžerske bolezni - nasveti strokovnjakov, obisk Centra Radenci, komuniciranje menedžer - zaposleni.
Člani pa so za letošnje leto predlagali tudi nekaj novosti: podelitev naslova naj ptujsko mlado podjetje (podjetja do 10 let), odnos družbe do zaposlenih, družbena odgovornost, vključevanje družbe v delo Manager kluba Ptuj in lokalne skupnosti, vzpostavitev sistema mentorjev za mlade podjetnike.
Vzpostavitev registra sedanjih in bodočih ptujskih izobražencev doma in izven MO Ptuj
V	Manager klubu Ptuj se zavedajo, da Ptuj ne more nuditi ustreznih zaposlitev za določene poklice in da je »beg možganov« neizbežen. Nesprejemljivo se jim zdi, da za temi ljudmi izgine vsaka sled, da ne vemo, kaj in kje delajo. Senčar je prepričan, da bi mnogi
med njimi radi priskočili na pomoč lokalnemu okolju bodisi s svojim znanjem, z izkušnjami, investicijami, idejami. Zato bodo pričeli z vzpostavitvijo registra teh nekdanjih Ptujčanov, saj se prav tu skriva velik, neizkoriščen potencial, ki lahko pripomore k hitrejšemu razvoju Ptuja. Z nekaterimi od njih nameravajo organizirali tudi srečanja in pogovore
Staša Cafuta
Intera se je letos prvič prijavila na izbor Zlata nit, kjer izbirajo naj zaposlovalca leta. Najprej so se uvrstili med 101 podjetje, kasneje pa med 7 finalistov v kategoriji malih podjetij. Končni zmagovalec bo znan sredi marca.
Zlata nit je medijsko-raziskovalni projekt časnika Dnevnik. Kot eden osrednjih medijev časnik s promocijo podjetniške inovativnosti, primerov dobrih praks na področju zaposlovanja ter kakovosti delovnih mest nosilce uveljavlja kot zgled in navdih poslovnega in
s člani kluba.
Letos nas čakajo tudi lokalne volitve. »Tako kot pri prejšnjih volitvah bomo tudi letos organizirali razgovore z županskimi kandidati. Člani pa pravijo, da se tokrat ne bodo pustili prepeljati žejne čez vodo in bodo za obljube zahtevali tudi njihovo izpolnitev,« še napoveduje Senčar.
širšega okolja. Z medijsko-raz-iskovalnim projektom Zlata nit, izborom najboljšega zaposloval-ca, želijo vplivati na dinamičen razvoj zaposlenih in organizacij ter prispevati h konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Projekt Zlata nit podpirajo najvidnejši predstavniki poslovne javnosti, civilnih združenj in akademskega sveta. Častni pokrovitelj projekta je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS. »Uvrstitev v finale nam dokazuje, da smo dober delodajalec, zavedamo se, da so dobri odnosi s sodelavci v podjetju ključni za razvoj in rast,« je uvrstitev komentiral direktor Intere Peter Ladič.
»V klubu se zavedamo, da so sedaj, v času krize, izredno neugodni pogoji za nastanek novih podjetij, zato želimo novim podjetjem pomagati pri premagovanju začetnih ovir. Podjetja pozivamo, da se javijo na spletni strani www.manager-ptuj.com, navedejo konkretne probleme, ki jih imajo pri začetnem razvoju podjetja, v klubu pa jim bomo našli ustrezne mentorje. Tu so mišljeni predvsem problemi na področju financ, davčne zakonodaje, računovodstva, kadrovska vprašanja,« poziva mlada podjetja predsednik manager kluba Miran Senčar.
Intera med finalisti Zlate niti 2009
¿^kpr/M	11
26. FEBRUAR / SVEČAN 2010
OKOLJE IN PROSTOR
Simpozij Dobre prakse in okoljska odgovornost podjetij iz
Ptujskega in Dravskega polja
Simpozij je potekal v okviru projekta Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega
polja - I. faza
V prostorih Šolskega centra Ptuj je 22. januarja potekal simpozij v okviru projekta Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja - I. faza. Simpozij sta zaznamovala dva predavatelja, Saša Erlih in dr. Bojan Pahor iz podjetja Perutnina Ptuj, d. d.
Petra Čihal, Altius
Saša Erlih je predstavil namen projekta Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja - I. faza, tekoče aktivnosti projekta in osvetlil končne rezultate. Poudaril je, da je Slovenija sredi novega investicijskega ciklusa gradnje novih komunalnih naprav, obenem pa tudi rekonstruiranja obstoječih naprav. Gradnjo komunalnih čistilnih naprav finančno podpira EU. Prebivalci Evrope pojmujejo čisto okolje kot eno njihovih temeljnih pravic, ki jim mora biti zagotovljena s strani EU.
Družbena odgovornost podjetij je koncept, kjer podjetja v svoje poslovne dejavnosti in odnose s svojimi interesnimi skupinami prostovoljno vključujejo vprašanja glede družbenih in okoljskih zadev. Okoljsko odgovorno podjetje si prizadeva za zmanjšanje onesnaženja, racionalnejšo rabo naravnih virov, energetsko učinkovitost,
Fotoarhiv Altius
ohranjanje biotske raznovrstnosti ter trajnostni razvoj.
Dr. Bojan Pahor je predstavil okoljsko odgovornost na primeru skupine Perutnine Ptuj, ki ima pomembno vlogo tako v lokalnem kot širšem okolju. Podjetje Perutnina Ptuj, d. d., pri poslovanju sledi najboljšim praksam vodenja, kar potrjujejo certifikati in standardi kakovosti. Podjetje pa ima tudi lasten sistem vodenja kakovosti celotnega procesa. Kot okoljsko odgovorno podjetje trenutno izvajajo tri večje projekte, vezane na lokalno okolje: tovarna protein-skih koncentratov, rekonstrukcija obstoječe lastne čistilne naprave in izgradnja sistema za zajem emisij na izvoru v Dražencih.
S tovarno proteinskih koncentratov - projekt je bil zaključen v letu 2009 - so zmanjšali količino odpadkov, ki nastanejo kot stranski proizvod. Rekonstrukcija obstoječe čistilne naprave
Čistilna naprava na Ptuju.
na lokaciji MI in izgradnja nove omogoča podjetju prečiščenje odpadnih voda, ki se stekajo v centralno čistilno napravo Ptuj. Rekonstrukcija poteka vzporedno z rekonstrukcijo centralne čistilne naprave Ptuj. Z izgradnjo sistema za zajem emisij na izvoru v Dra-žencih se bo izkoristil energetski potencial piščančjega gnoja in drugih organskih odpadkov za pridobivanje bioplina.
Podjetje intenzivno posega v okolje, pri čemer sledi zahtevam standardov kakovosti. Skrb za okolje je permanentna dejavnost. V prihodnosti že načrtujejo nove
projekte, veliko zanimanje pa je za projekt fotovoltaike in izkoriščanje geotermalne energije.
Za širšo javnost je bil organiziran tudi ogled čistilne naprave Ptuj, kjer so predstavili postopek čiščenja ter novosti, ki jih bodo pridobili z rekonstrukcijo čistilne naprave. Celoten proces čiščenja bo sedaj potekal v posameznem bazenu, kar bo omogočalo večji nadzor. S posodobitvijo bodo lahko dosegli 85 % suhe snovi s sušenjem. Ukrepi bodo izboljšali učinkovitost čiščenja odpadnih voda.
Očistimo Slovenijo v enem dnevu
Način obveščanja uporabnikov pitne vode na območju Mestne občine Ptuj
Natalija Resnik Gavez
Pridružite se največji okoljski akciji v zgodovini Slovenije, ki bo potekala tudi na Ptuju. Z vašo pomočjo bomo 17. aprila izvedli največjo prostovoljno okoljevar-stveno akcijo in očistili Slovenijo v enem dnevu.
Zato vas pozivamo, da se registrirate na internetnem naslovu www. ocistimo.si, kjer se lahko priključite akciji kot posamezniki, družine,
društva, delovne organizacije, šole ali kot organizirane skupine sostanovalcev, sodelavcev, kluba, navijačev, prijateljev, študentov, kurentov.
Dobrodošli prostovoljci s pozitivnim duhom in z idejami za pomoč pri organizaciji.
Zainteresirani pišite organizatorki na nivoju MO Ptuj Nataliji Resnik Gavez na e-pošto natalija. resnik.gavez@amis.net ali pokličite na mobilno številko: 041 70 52 52.
V skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04 in 35/04) obveščamo uporabnike pitne vode, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz vodooskrbnega sistema Ptuj, o zadevah v zvezi s pitno vodo na naslednje načine:
-	z objavami na Radiu Ptuj, v Štajerskem tedniku, v Ptujčanu in na oglasni deski občine,
-	v nujnih primerih obveščamo
uporabnike preko Radia Ptuj, preko centra za obveščanje, preko oglasnih desk večstanovanjskih objektov, z dopisom po pošti ali po telefonu,
- obveščanje po 34. členu Pravilnika o pitni vodi bo izvedeno v Štajerskem tednik 30. marca 2010.
Komunalno podjetje Ptuj, d. d.
12
PTUJČANI
26. FEBRUAR / SVEČAN 2010
Nataša Petrovič, prejemnica velike oljenke
"Danes lahko v elektronskih medijih govori in javne prireditve vodi tako rekoč kdor koli, žal."
Nataša Petrovič je ena tistih, ki rada pomaga, izpelje zaupane ji naloge, četudi včasih v okolju ni razumevanja za določene kulturne aktivnosti. S svojo ustvarjalnostjo in z energijo ter njej lastno trmo, s katero tvega tudi nerazumevanje odgovornih, pa dosega pri vseh projektih, ki se jih loti, izredne in odmevne uspehe v širšem slovenskem prostoru, so zapisali predlagatelji za priznanje. »Kultura na Ptuju je nekoliko zmedena. Danes lahko govori v elektronskih medijih in vodi javne prireditve tako rekoč kdor koli, žal,« je med drugim povedala dobitnica, ki spoznava kulturo že 40 let.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Kultura vas spremlja oz. vi spremljate kulturo že vse vaše življenje. Kakšno je stanje kulture na Ptuju danes?
Lahko rečem, da je kultura že 40 let del mojega življenja: nastopanje na šolskih proslavah od osnovne šole naprej, na gledaliških deskah, napovedovanje na nacionalni televiziji in radiu, vodenje prireditev, delo v ptujski knjižnici, na interesni skupnosti za kulturo, na Območni izpostavi Javnega sklada za kulturne dejavnosti, danes kot predsednica Zveze kulturnih društev Ptuj, pokrivanje kulture v moji novinarski karieri, tri samostojne knjige. Kultura na Ptuju danes? Rekla bi, da je nekoliko zmedena. Mladi, ki prihajajo, odkrivajo že odkrito, nepoznavalci in kritiki kar počez, da se nič ne dogaja, razdrobljenost kulturne ponudbe, vsi delamo vse, sodelovanje je bolj naključje kot resna želja za skupne projekte, desetletja neuresničena želja, da bi Ptuj dobil dvorano za kulturne dogodke, pa ne dvorano kar tako, ampak dvorano, vredno prireditev 21. stoletja. Sicer pa je Ptuj na področju kulture živahno mesto, s sila nepredvidljivo publiko in včasih žal tudi nezahtevno po kakovosti prireditev.
Že vrsto let skrbite za ohranjanje in podajanje lepe slovenske besede. Ali Ptujčani dovolj skrbimo za ohranitev našega jezika?
Sodim v tisto generacijo napovedovalcev, ki smo morali skozi nekaj avdicij, da smo se lahko
Nataša Petrovič je prejela veliko oljenko za izjemne organizacijske zasluge na kulturnem področju ter skrb za ohranjanje in podajanje lepe slovenske besede.
šele začeli učiti govoriti pred mikrofonom, pred publiko ... Danes lahko govori v elektronskih medijih in vodi javne prireditve tako rekoč kdor koli, žal. Tudi na nacionalnem radiu in televiziji smo pozabili na zborno izreko, da o lokalnih medijih sploh ne govorim. Ne gre za neko nostalgijo, za »zadrgnjenost« voditelja, gre za odnos do publike, nastopajočih, maternega jezika. Ob vsem spoštovanju in všečnosti narečij zagovarjam, da vsak medij nosi v sebi tudi vzgojno poslanstvo, ki se zrcali prav v jeziku, v slovenskem knjižnem jeziku.
Mnogo Ptujčanov niti ne ve, kako zelo ste povezani z vinsko
kulturo. Še več, lani ste postali prva vitezinja vina Združenja slovenskega reda vitezov vina. Povejte, prosim, kaj več o vašem odnosu do te žlahtne pijače. Vino! Izdala sem dve knjigi: In vino veritas in Zgodba o vinu. Prva še vedno ostaja edina zbirka pregovorov in misli o vinu pri nas. Pregovor, ki sem ga odkrila in mi je najbolj všeč, je turški: Ženske in vino sta najslajša strupa na svetu. Kot avtorica sem sodelovala tudi v monografiji Haloze - pokrajina, ljudje in vino, izšla je leta 2008 v založbi Združenja slovenskega reda vitezov vina, Viteškega omizja Ptuj - Ormož, katerega članica sem. Leta 1994 sem bila sprejeta v Evropski red vitezov vina in leta 1998 napredovala v damo viteškega omizja. Leta 1998 sem bila kot edina Slovenka povabljena na kongres Ženske in vino v Mendozo v Argentino, kjer sem predstavila vlogo slovenskih žensk v vinogradništvu in vinarstvu. Tu sem prejela tudi naziv ambasadorka vina.
Bila sem med ustanovitelji Združenja slovenskega reda vitezov vina pred petimi leti in lani kot prva ženska v Redu napredovala v najvišjo stopnjo - vitezinjo vina. Vino zame ni nikoli dokončana zgodba. Zgodba, ki se je začela pred tisočletji in govori najprej o zemlji in trti, o vinogradniku in njegovem potu, njegovi neizmerni ljubezni do te rastline, ki je tako zelo odvisna od zemlje, sonca in dežja. Zgodba o kletarju, ki bdi nad zorenjem žlahtne tekočine v sodih. Zgodba o tistem miru, ki je v kleti le navidezen, o vinu, ki se končno zaiskri v kozarcu v vsem svojem razkošju barve, vonja in okusa. Ko se končno dotakne človeka, ga usodno privlači, omami in mu zapoje o zemlji, soncu, vetru, dežju in toči, sorti, trgatvi, mu razkrije svojo nikoli do konca razumljeno bit.
Znani ste kot tenkočutna gostiteljica številnih kulturnih ustvarjalcev na literarnih večerih in kulturnih arenah. Avgusta se bo iz Medane na Ptuj (po
14 letih) preselil festival Dnevi poezije in vina. Kaj bo Ptuj s tem dogodkom po vašem mnenju pridobil?
V	izredno veselje mi je voditi literarne in druge dogodke, na katerih predstavljam ustvarjalce s področja kulture. Pred samim dogodkom poskušam spoznati gosta skozi njegovo ustvarjanje, pridobiti kakšno manj znano informacijo o njem, v želji čim bolje razumeti njegovo ustvarjanje in seveda deliti vsa moja spoznanja s publiko. Ko sem slišala, da bodo Dnevi poezije in vina letos na Ptuju, sem se tega razveselila. Bila sem na prvih ali drugih dnevih v Medani in jim zavidala, da imajo to tam. Ali bomo na Ptuju to znali in hoteli izkoristiti? V najstarejšem slovenskem mestu, z najstarejšim slovenskim vinom v kleti, s 770-letno vinsko tradicijo, danes z množico prestižnih nagrad za ptujska vina, z množico naravnih prizorišč za intimno branje poezije, z nekaj literarnimi ustvarjalci domačega porekla, z avtorji, ki prihajajo iz vsega sveta, je to dogodek, za katerega bi moral ustvariti možnosti za njegovo kakovostno uresničitev sleherni prebivalec mesta.
Ptuj - evropska prestolnica kulture 2012. Spremljate projekt?
V	zvezi z EPK 2012 - Ptuj partner sem svoja razmišljanja že zapisala v članek za Ptujčana, pa žal, res je bil nekoliko kritičen, ni bil objavljen. Sicer pa je to spet priložnost, ki kaže, da se v našem mestu ne znamo povezati, ne znamo doreči in zagovarjati prioritet, ki bi ne podlegle trenutnim političnim, kapitalskim in žal tudi osebnim interesom. Leto 2012 bo, Ptuj bo partnersko mesto Evropske prestolnice kulture, v dveh letih lahko še marsikaj naredimo, vendar bo treba najprej vedeti, kaj še hočemo poleg kurentovanja, v smislu, da je uresničljivo in ne išče »duha« mesta, ampak ustvarja konkretne programe, ki bodo imeli odmev v evropskem prostoru.
¿^kpr/M 13
26. FEBRUAR / SVEČAN 2010
PTUJČANI
»Človek ne more vsega narediti sam, ustvariti mora dober tim«
Pogovarjali smo se z znanim Ptujčanom Brankom Gorjupom, med drugim tudi prejemnikom zlate plakete MO Ptuj v letu 2009
Lanskoletni prejemnik zlate plakete MO Ptuj Branko Gorjup, ki je pred kratkim dopolnil 87 let, je zelo poznan Ptujčan, saj je zaslužen za marsikaj, s čimer se Ptujčani lahko dandanes ponašamo. V mandatu 1974-1978 je bil predsednik Skupščine občine Ptuj, večino delovne dobe pa uspešni direktor, najprej Trgovskega podjetja Mercator Panonija Ptuj, od leta 1978 in vse do upokojitve pa Kmetijskega kombinata Ptuj. Je tudi idejni pobudnik ustanovitve Radia Ptuj ter pobudnik začetka izgradnje toplic z izvedbo vrtine. Že vrsto let pa je zapisan tudi slikarstvu, ki se mu ljubiteljsko posveča domala vse življenje.
Mateja Tomašič
Rojeni ste bili 9. februarja 1933 v Ižakovcih pri Murski Soboti. Osnovno šolo ste obiskovali v Ločah pri Poljča-nah, nižjo gimnazijo v Slovenskih Konjicah ter izobraževanje nadaljevali na srednji šoli za kmetijstvo v Mariboru. Kaj vas je pripeljalo na Ptuj? Takrat na tem območju ni bilo dovolj kadrov, saj nas je bilo pet kmetijskih tehnikov in dva inženirja, pa še mi smo zelo težko dobili službo. V tistih časih ti je minister za kmetijstvo poslal dekret, kam greš službovat. Tako sem dobil dekret za Ilirsko Bistrico, vendar so me tam odslovili, češ da me ne potrebujejo. Nato me je minister poslal v Kočevje. Tudi tam me niso potrebovali, ampak nekoga v Mozli, to je 15 km iz Kočevja. Tam so me najprej zadolžili za košnjo. Ko sem bil ponovno brez službe, me je zaposlil oče sošolca Slavka Vesela, ki je bil predsednik sadjarske Zadruge na Osojniku. Tako sem prišel 2. septembra 1951 na Osojnik, kjer smo sadili breskve, cepili drevesa, čez dan obirali sadje, ponoči sortirali ter sadje nato naložili na tovornjake. Takrat je bil velik izvoz breskev v tujino, kasneje tudi jabolk in hrušk. Žal mi je, ko vidim, kako zdaj te plantaže propadajo. Prava sramota je, kakšno imamo Panoramo. Mladi kmetijski tehniki smo delali tudi na Skladu za kmetijstvo in mehanizacijo, ki se je preimenoval v Zadružno zvezo in kasneje v Poslovno kmetijsko
Foto: Langerholc
zvezo ter dokončno v Poslovno zvezo. Potem pa je bila republiška zadružna zveza likvidirana, kar je po svoje škoda. Mi smo takrat delali ogromno gnojilnih in škropilnih poskusov, v kmetijstvo smo uvajali nove sorte, ki so dajale več kot enkrat večji pridelek kot naše stare sorte ob isti agrotehniki.
Kako se je nadaljevala vaša delovna pot?
Še kot kmetijski tehnik sem bil okrog 18 mesecev kmetijski inšpektor. Zadolžen sem bil za preverjanje sadik ter za pridelke ob nakupih in prodaji. V Moškanjcih so na primer vagone napolnili s krompirjem za rudarje v Hrastniku in Trbovljah. Zaradi dežja je bilo v vagonih polno blata, zato nisem mogel dopustiti, da gre takšen krompir naprej. Vse so morali razložiti in naložiti bolj čist krompir. Izbiral sem tudi podlage za vinogradniške nasade. Mikroskopsko sem moral preveriti, če so tla res zdrava. Te podlage so bile potem namenjene tudi za obnovo novih vinogradov. Izdajal sem tudi fitopatološka spričevala.
Leta 1964 ste diplomirali na Fakulteti za družbene vede, smer politologija, ter se ob aktivnem delu dokaj hitro po prihodu na Ptuj aktivno vključili tudi v javno življenje. Tako ste konec 60. let prevzeli mesto predsednika Občinske konference SZDL (Socialistična zveza delovnega ljudstva). Ob tem pa ste si pridobili tudi naziv »oče Radia
Na podelitvi priznanja zlata plaketa MO Ptuj med županom in svetnico Mirjano Nenad.
Ptuj«. Od kod ideja za ustanovitev radia na Ptuju?
Takrat je izhajal Tednik pod raznimi naslovi, radia pa še ni bilo. Ko sem bil predsednik SZDL, sem predlagal, da naredimo nekaj koristnega, in tako se je porodila ideja o formiranju radijske postaje na Ptuju. To je bila takrat skoraj nemogoča stvar, še posebej, ker denarja ravno ni bilo v izobilju. Avtomobile in motorje, ki smo jih imeli, smo prodali na licitaciji in tako dobili nekaj denarja. Nekaj se nas je udeležilo izobraževanja v Radioklubu, to sta bila tečaja A in B. Sami smo celo izdelovali enocevne radije. Tako se je začelo. Vojaški radist in strokovnjak na tem področju Miško Gobec nam je pomagal, da smo se povezali z radiem Ljubljana. Tudi oni so nam v pomoč poslali njihovega strokovnjaka in tako smo z elek-tričaiji anteno povlekli z mestnega zvonika do gradu. Še vedno nismo imeli dovolj denarja, zato nas je na mojo prošnjo podprl takratni direktor Tovarne aluminija Kidričevo Franjo Grunfeld. Dobili smo več kot milijon takratnih dinarjev in tako smo imeli dovolj denarja za mešalno mizo. Dokončali smo tudi radio, saj smo aparaturo izdelovali sami. Prostor smo tudi primerno ozvočili ter ga po stenah obili s kartoni od jajc, ki smo jih tudi pobarvali, da je prostor dajal prijeten videz. To
smo morali narediti za zvok, da ni bilo resonance in odboja. Radio je na tak način potem spregovoril, delal je enkrat tedensko, ker ni bilo ustreznih kadrov. Izvedli smo tudi avdicijo, ki so se je udeležili tudi Ljubljančani. Tam je bila slučajno tudi moja žena Silva, ki so jo prosili, naj nekaj pove. Ker je imela najboljši glas, je ta glas šel ven. Iz tega radia je nastal pravi radio. Prvi radio v Sloveniji je začel oddajati v Šmarju pri Jelšah, drugi v Radljah, tretji pa na Ptuju.
V Trgovskem podjetju Pano-nija Ptuj so vas zaposlili kot analitika poslovanja. Leta 1969 pa ste prevzeli delovno mesto direktorja ter Trgovsko podjetje Panonija Ptuj povezali s Trgovskim podjetjem Mercator Ljubljana. Kako je prišlo do nove poklicne poti v vašem življenju? Takrat sem že končal šolo v Ljubljani in sem bil brez službe, saj ni bilo dela. Sekretar Komiteja in direktor Panonije Ptuj Janko Vogrinec me je povabil k njim, da bi bil analitik, tako sem postal planer analitik. V roku nekaj mesecev smo izdelali evidenco za ves promet ter dobiček ali izgubo in uvedli nagrajevanje poslovodij po velikosti prometa. S pomočjo sodelavcev sem kasneje kot direktor izdelal program za razvoj trgovine na Ptuju. Precej vodstvenih kadrov sem pripravil, da so se vključili v nadaljnje iz-
14
Sferi
•fffrff/t
PTUJČANI / KULTURA
26. FEBRUAR / SVEČAN 2010
obraževanje, kasneje pa so tudi zasedli delovna mesta upravnikov in direktorjev določenih področij. Naš program je vključeval gradnjo trgovin, med drugim v Gorišnici, Kidričevem in na Ptuju. Leta 1972 pa smo zgradili Blagovnico, za tisti čas najsodobnejšo trgovino, ki je bila za Ptuj velik bum. Otvoritve se je udeležilo preko 4000 občanov. Potrebno je bilo zgraditi tudi skladišče, saj so bili do takrat prodajni izdelki hranjeni v številnih manjših skladiščih, tudi po kleteh in podstrešjih. Leta 1973 smo zgradili visokoregalno skladišče ob Rogozniški cesti. Pri zasnovi tega skladišča so se predvsem med starejšimi komercialisti pojavljali dvomi, da je preveliko, vendar se je že po letu dni izkazalo, da je skladišče še premalo. Povezali smo se tudi s sosednjimi trgovskimi podjetji Zarja Ormož, Univerzal Lendava, Potrošnik Lenart in Sloga Gornja Radgona ter se skupaj pridružili Trgovskemu podjetju Mercator Ljubljana, kar nam je tudi omogočilo tolikšen razvoj trgovine na našem območju. Ustanovili smo računalniški center, ki je v trgovino začel uvajati informatiko in elektronsko obdelavo podatkov.
Od 1974 do 1978 ste bili predsednik Skupščine občine Ptuj, ko ste prevzeli vodenje Kmetijskega kombinata Ptuj in na tem delovnem mestu ostali vse do upokojitve leta 1991. Poslovanje Kombinata je takrat potekalo v okviru 18 TOZD-ov na območju Ptuja, Lenarta in
Velenja, pa tudi s kooperacijo v Vojvodini. Eden od TOZD-ov v okviru Kombinata so bile tudi Ptujske toplice. Bili ste pobudnik začetka izgradnje teh toplic z izvedbo prve vrtine. Kako se tega spominjate? Še ko sem bil predsednik Skupščine občine, je na Ptuju Nafta Lendava iskala nafto. Ena vrtina je bila malo naprej od železniškega mostu. Tako je do mene prišla informacija, da obstaja možnost, da bi lahko prišli do tople vode. Z vodilnimi na slovenskem geološkem zavodu smo se o tem pogovorili. Kasneje, ko sem že bil na Kombinatu, pa smo začeli graditi prvo vrtino. Te vrtine so bile zelo drage, saj je bilo potrebno vrtati čez 1000 metrov v globino. Preko občinskega referenduma smo zbrali dovolj denarja še za gradnjo druge vrtine. Vedno sem spremljal delo geologov. Pri drugi vrtini so naleteli na več plasti, neprepustno plast, potem peščeno, gramozno in glineno plast, na koncu pa so prišli do samega peska, pa tudi vode je bilo v izobilju, ki pa jo je bilo potrebno črpati. Takrat smo imeli tudi idejo o izgradnji hotela, h kateri smo pritegnili kar nekaj podjetij. Hotel so bili pripravljeni zgraditi angleški in švicarski podjetniki, vendar so izrazili zahtevo, da bi bilo lastništvo zemlje, ki bi spadala k hotelu, njihovo, kar pa po naših zakonih takrat ni bilo mogoče. Zato smo z denarjem, ki smo ga spravili skupaj, zgradili bungalove ter zunanji olimpijski, notranji zimski olimpijski ter rekreacijski
in otroški bazen. Zmanjkalo pa nam je denarja za efekt valovanja v rekreacijskem bazenu. Potem smo zgradili tudi nekaj meščanskih hiš, kjer je zdaj uprava Term, kasneje pa še avtokamp.
Ste tudi ljubiteljski slikar, ki svoje motive išče predvsem v naravi, slikate pa tudi tihožitja. Kdaj ste začutili, da vas privlači likovna umetnost? Zakaj se kljub perspektivnosti niste odločili za poklicno pot likovne umetnosti?
Še preden sem začel hoditi v osnovno šolo, sem že nekaj »pacal«. Prvo razstavo sem imel v nižji gimnaziji v Slovenskih Konjicah s pomočjo profesorja likovne vzgoje Mira Sadarja. Žal nikoli ni bilo denarnih sredstev, da bi študiral slikarstvo, tako da me to ljubiteljsko spremlja že praktično vse življenje. Zame je narava najboljša učiteljica slikanja, malo pa me vleče tudi v abstrakcijo. V Mercatorjevi Blagovnici na Ptuju sem konec lanskega leta razstavljal slike s tematiko, vezano na lanskoletno leto astronomije. Bil sem ustanovni član rogozniške likovne sekcije, zdaj pa delujem v okviru likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj. Deset let sem bil tudi predsednik, vendar sem imel na koncu več dela z administracijo kot pa s čopičem.
Je ostalo še kaj, kar ste v svojem delovnem obdobju na Ptuju želeli narediti, pa je enostavno primanjkovalo časa ali denarja?
Direktorja geološkega zavoda sem prosil, da bi poiskali, kje bi bilo mogoče priti najbolj plitko v slojih do dobre pitne vode. Naredili so program in raziskave ter nam to brezplačno tudi dali. Takrat sem to dal predsedniku izvršnega sveta. Rekel sem mu, da mu to Kombinat daje zastonj s sklepom delavskega sveta in naj se izkoristi ta priložnost, da se lahko globinska voda meša s površinsko podtalnico. Kako je bilo naprej s tem, pa nisem več sledil ...
Želim si tudi, da bi se turizem še bolj razvil. Čeprav je zdaj kriza, je v proračunu več denarja, kot ga je bilo včasih, vendar ta denar ni pravilno razdeljen. Vlada ima vso orožje v roki skozi davčni urad in »tistim, ki so si grdo prisvojili« veliko kapitala, bi bilo potrebno ta kapital vzeti in ga nameniti za hitrejši razvoj in čimprejšnji izhod iz krize.
Poudarjam pa, da človek ne more vsega narediti sam, vedno si mora ustvariti tim. Sodeloval sem z dobrimi in s sposobnimi ljudmi, ki so mi veliko pomagali. Ne bi smeli pozabiti na takratnega podpredsednika Skupščine občine Mitja Mrgoleta, dr. med., Franja Gnilška, dipl. ing. kemije, Alojza Gojčiča, prof. sociologije, Franca Tetičkoviča, dipl. soc., in Cveta Dopliharja, dr. vet., ki je tudi bil na Kombinatu. Spomniti želim še na Miška Godca, ki je kot radist veliko pripomogel k izdelavi ptujskega radia.
Delavnica za vodje otroških plesnih skupin
Nataša Petrovič
Zveza kulturnih društev Ptuj je prvi vikend v februarju pripravila delavnico za mentorje otroških plesnih skupin. V Stari steklarski delavnici na Ptuju jo je vodila Božena Krivec, univ. dipl. prof. pedagogike in sociologije, dolgoletna pedagoginja, koreografinja
in mentorica plesnih skupin, ki je o namenu delavnice povedala: »S plesnimi delavnicami sem želela mentoricam plesnih skupin ponuditi metodične napotke pri ustvarjanju koreografije, orientacije v prostoru, gibalnih motivov ter priporočila pri izboru glasbe, kostumov, rekvizitov in scenografije. Mentorice sem opozorila na bogato paleto gibalnega materiala, skritega v različnih plesnih zvrsteh
- od sodobnega do ljudskega. Nekaj časa sem posvetila tudi spoznavanju pozitivnega vpliva plesnega gibanja na otrokovo motoriko in samopodobo.« Udeleženke delavnice, ki delajo z otroškimi plesnimi skupinami, so si bile enotne glede ugotovitve, da imajo za sistematično in kvalitetno delo z otroškimi plesnimi skupinami premalo znanja in praktičnih izkušenj. Vse prevečkrat
so prepuščene same sebi in svoji iznajdljivosti. Mentorice so tudi opozorile, da ples v pedagoškem procesu nima takšnega mesta, kot bi si ga, glede na njegove pozitivne učinke, zaslužil. Izrazile pa so tudi željo, da bi v jeseni nadaljevale tovrstno izobraževanje, zato Zveza kulturnih društev že načrtuje nadaljevanje, hkrati pa tudi priročnik Božene Krivec, ki naj bi govoril o delu v plesnih skupinah.
¿^kpr/M 15
26. FEBRUAR / SVEČAN 2010
KULTURA
Mestno gledališče Ptuj pripravilo dve premieri
Na odru Mestnega gledališča Ptuj se bosta v manj kot mesecu dni zgodili dve premieri. Prva se je zgodila 25. februarja, ko se je Ptujčanom predstavila Prava baba, monokomedija, v kateri nastopa domačinka Urška Vučak, 21. marca pa na odrske deske prihaja še zvezdniška ekipa pod režisersko taktirko Jerneja Lorencija s premiero Strniševih Žab.
Besedilo in foto: Bronja Habjanič
Nasmejmo se ob Pravi babi
Pravo babo si je zamislil in napisal režiser in direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič, ki pravi, da se je tega projekta lotil prav zaradi Urške Vučak, s katero sta bila v gimnaziji sošolca, kasneje pa sta oba nadaljevala svoje delo v gledališču. Urška ga je znala že v šolskih časih s svojim enkratnim smislom za humor do solz nasmejati, zato je vedel, da je edino ona prava, ki ji lahko zaupa vlogo.
Urško, ki smo jo lahko občudovali v Ovinku, jo spoznali kot Micko, pa na televiziji v Naši mali kliniki, Srpčič označuje za našo ptujsko »naravno in kulturno dediščino«. Čeprav ni študirala na AGRFT-ju, je s svojo naravno prezenco in talentom kos mnogim šolanim igralcem. Tokrat jo lahko gledamo v živahni komediji, v kateri bo
predstavila pravo babo. Gre za humorno pripoved o generaciji, ki je prestopila trideseta, doživela je svojo količino raznovrstnih izkušenj z moškimi, biološka ura pa že pošteno brni, ona pa je še vedno v iskanju pravega. Prava baba je ženska, ki misli, da ve, kaj hoče, čeprav ji to več kot očitno ni niti najmanj jasno. Pripoved je zelo življenjska, saj odslikava težave, ki jih imajo sodobne ženske in tudi moški pri tem, ko si iščejo »idealnega« partnerja, ter se zapletajo v smešne in manj smešne prigode. V tej predstavi bodo kaj zase lahko našle tako ženske kot tudi moški, saj je nastajala skozi proces prevajanja moškega načina v ženskega in ženskega potem nazaj v način, razumljiv moškim. In to naj bi bilo zelo težko, ne pa nemogoče. V marcu se predstava seli v Grand hotel Primus, kjer se bo igrala vsako sredo v klubu Gemina XIII.
»Prava baba« - Urška Vučak
Vrhunski umetniški dogodek
Naslednja premiera se obeta že 21. marca, na prvi pomladanski dan. To pa zato, ker se tudi zgodba predstave Žabe po besedilu Gregorja Strniše odvija prav na ta dan, ki je tudi hudičev rojstni dan. H gostilničarju - hudiču pride v zakotno gostilno na Dravskem polju Lazar, ki bi rad enkrat bil reven, drugič spet bogat. Seveda ga hudič zapelje oziroma ga pelje v njegov svet, v katerem pa kraljuje največja skušnjava Evica oziroma ženska. Ženska je namreč tista, ki je za Lazarja usodna, zaradi nje se pač zgodi, kar se zgodi.
V predstavi je režiser Jernej Lorenci, profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, ki je na lanskem Borštnikovem srečanju pobral večino nagrad, med drugim tudi za režijo in najboljšo predstavo po mnenju kritikov, zbral ekipo vrhunskih sodelavcev. Tako bomo lahko na ptujskem odru prvič videli prvaka Drame SNG Ljubljana Igorja Samoborja, po rodu Ptujčana, legendo slovenskega gledališča in filma Radka Poliča Raca in odlično igralko mlajše generacije, Pio Zemljič. Obeta se nam resnično vrhunski umetniški dogodek, ki si ga velja ogledati.
Festival Dnevi poezije in vina se seli na Ptuj
Ze lani se je po Ptuju šušljalo, da se organizatorji s festivalom Dnevi poezije in vina nameravajo seliti iz Medane na Ptuj. Januarja pa so organizatorji - Študentska založba novico tudi uradno potrdili. Med 24. in 28. septembrom bo Ptuj tako postal kulturno središče tega dela Evrope.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Dnevi poezije in vina bodo letos že štirinajsto leto zapored združili pesnike iz vsega sveta v zadnjem avgustovskem tednu. »Festival, ki je doslej gostil že več kot 300 pesnikov, v letošnjem letu premika
svoje žarišče v srednjeveško jedro Ptuja in z novimi prostori širi tudi svoj program,« je na novinarski konferenci, ki je potekala v MuziKafeju, povedal pesnik Aleš Šteger, začetnik in dolgoletni
Pesem za dneve, ki prihajajo
Že pred začetkom festivala vas vabimo, da se nam pridružite v gradnji zidu poezije, ki bo stal na Vrazovem trgu na Ptuju. Vabimo vas, da Dnevom, ki prihajajo na Ptuj v avgustu, napišete pesem ali kratko poetično sporočilo na festivalske razglednice. Vsa poslana in prispela poetična sporočila bodo v času festivala zgradila na Vrazovem trgu v središču Ptuja zid poezije, na katerem bodo razstavljene vse poslane razglednice. Razglednico lahko do 10. avgusta 2010 pošljete na Študentsko založbo, Borštnikov trg 2, 1000 Ljubljana, ali vržete v katerega od označenih nabiralnikov (spisek lokacij nabiralnikov najdete na www.poezijainvino.org). Med poslanimi razglednicami bomo izžrebali enega pesnika, ki bo prejel pol metra poezije po izboru festivalskega vodstva.
16
Sferi
•fffW/t
KULTURA
26. FEBRUAR / SVEČAN 2010
vodja festivala. Že tradicionalno se bodo pesniškim branjem pridružile tudi druge umetnosti, na Ptuju bosta gostovala dva filmska festivala (Filmska fabula in Zebra), potekali bodo številni koncerti, ulične predstave, perfor-mansi, razstave, znotraj festivala bo prvič potekal festival Dnevi lutk in poezije, središče Ptuja pa se bo za en teden ovilo v najrazličnejše umetniške instalacije. »Častni gostje festivala v letu 2010, ki jim bo pred festivalom v zbirki Beletrina izšla tudi samostojna pesniška knjiga, bodo: avstralski pesnik Les Murray, večkratni nominiranec za Nobelovo nagrado za literaturo in zagotovo najpomembnejši avstralski pesnik, njegove pesmi za festival prevaja Veno Taufer; švedski pesnik Tomas Transtromer, ki ga slovenska publika že dobro pozna, ob njegovem obisku pa bomo prevedli še preostanek njegovega opusa in tako objavili zbrane pesmi ter slovenski klasik Niko Grafenauer,
ki mu ob sedemdesetletnici izidejo v zbirki Beletrina zbrane pesmi za odrasle,« je naznanila Jelka Ci-glenečki, vodja festivala. Poezija vseh ostalih vabljenih pesnikov bo objavljena v večjezičnem zborniku Dnevi poezije in vina 2010.
Udeležbo na festivalu Dnevi poezije in vina 2010 so doslej potrdili naslednji pesniki:
Les Murray (Avstralija), Tomas Tranströmer (Švedska), Niko Grafenauer (Slovenija), Ramdas Yuyutsu (Nepal), Kristina Hočevar (Slovenija), Arkadij Dragomoš-čenko (Rusija), Marija Kneževic (Srbija), Marijana Savka (Ukrajina), David Bedrač (Slovenija), Toby Martinez de las Rivas (Velika Britanija), Elena Fanailova (Rusija), Jacek Dehnel (Poljska), Thomas Möhlmann (Nizozemska), Adalsteinn Sigurdsson (Islandija), Myriam Montoya (Kolumbija), Stephane Chaumet (Francija), Janos Terey (Madžarska), Jure
Jelka Ciglenečki, vodja festivala, in pesnik Aleš Šteger, dolgoletni vodja festivala. Ptuj bo festival Dnevi poezije in vina vključil v projekt Evropske prestolnice kulture 2012.
Vuga (Slovenija), Catarina Nu-nes de Almeida (Portugalska) in
Hadžem Hajdarevic (Bosna in Hercegovina).
Ste zaklenili
vrata?
Statistika MNZza Leto 2009 kaže, da se število vlomov v Sloveniji, iz leta v leto povečuje. V preteklem letu smo zabeležili 15.099 vlomov, kar predstavlja približno 41 vlomov na dan. Materialna škoda je bila ocenjena na 21,8 mio €.
Sistemi zgodnjega odkrivanja in javljanja vloma imajo zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti domov. Zanesljivo zaznajo vsakogar, ki bi poskušal vlomiti v prostor in nemudoma sprožijo alarm. Sistem je lahko vezan neposredno na dežurni nadzorni center in na vaš mobilni telefon. Primerni so tudi za čas, ko smo doma (področno varovanje) in domove s hišnimi ljubljenčki.
Več kot polovica vseh vlomov nastane v času, ko smo doma.
•5) INTELUGENTSECURITYSOLUTIONS Tenzor,d.o.o.,Mariborskac. 13, Ptuj | 02/7880110 | tenzor@tenzor.si
www.tenzor.si
17
26. FEBRUAR / SVEČAN 2010
KULTURA
Celovečerni film Praznovanje pomladi v okviru projekta
Ptuj na filmskem platnu
Ni naključje, da smo v času pusta v Zgodovinskem arhivu na Ptuju v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu Republike Slovenije, Centrom interesnih dejavnosti Ptuj ter z Mestno občino Ptuj izbrali celovečerni film, katerega ključni element je ljudsko verovanje v demonsko moč kurenta. Gre za predvajanje drugega filma v okviru projekta Ptuj na filmskem platnu (vodji projekta sta Katja Zupanič in Nataša Majerič Kekec iz Zgodovinskega arhiva na Ptuju), katerega namen je ohranjati filmski trak. Le-ta v novih tehnologijah še nima pravega naslednika glede ohranjanja kulturne dediščine.
Katja Zupanič, Zgodovinski arhiv na Ptuju
Filmska mojstrovina, ki je ove-kovečila mnoge folklorne znamenitosti iz okolice Ptuja (poleg kurentov nastopajo v filmu še nekateri drugi originalni pustni liki), je bila posneta leta 1978, s slovenskim režiserjem Francetom Štiglicem, scenarij pa je delo Fran-
čka Rudolfa. Ob številnih znanih slovenskih igralcih je bila glavna ženska vloga zaupana takrat še študentki ljubljanske Akademije, Ptujčanki, Zvezdani Mlakar. Še isto leto ji je ta vloga prinesla nagrado za igralko leta, pa tudi sicer je film požel velik uspeh
Natečaj Mežanovi dnevi
Zveza kulturnih društev Ptuj razpisuje natečaj za sodelovanje na bienalni likovni prireditvi Mežanovi dnevi. Z njo želimo dvigniti kakovost likovnega ustvarjanja in približati tovrstno dejavnost najširšemu krogu ljudi.
Pogoji sodelovanja:
1. Tema Mežanovih dnevov 2010: VODA. Voda v vseh njenih pojavnostih v naravi, človeškem telesu, voda kot vir življenja, energije, pomanjkanje pitne vode, onesnaženje vode, 2/3 zemeljske oble je voda, voda je večinski del človeškega telesa, voda kot metafora ... Gre za kritičen pogled avtorja skozi izbrano tehniko
na vse, kar je povezano z vodo. 2. Prijavljena dela so lahko vseh likovnih smeri in likovnih tehnik (slikarstvo, kiparstvo, fotografija, video ...). 3. Vsak avtor lahko prijavi 2 (dve) deli, ki ju je ustvaril v letih 2009 in 2010.
4.	Prijavljena dela morajo biti opremljena za razstavo (okvir, če je potrebno, naslov dela, ime in priimek, naslov avtorja, telefon, tehnika) oziroma za predvajanje (video), s priloženo prijavnico.
5.	Rok za oddajo del je 5. maj 2010. Dela zbira Zveza kulturnih
društev Ptuj, Jadranska 13, Ptuj (Narodni dom). 6. Izbor del bo opravila strokovna komisija v sestavi Stanka Gačnik, dipl. umet. zgodovinarka, kustodinja-galeristka Pokrajinskega muzeja Ptuj, akademski slikar Dušan Fišer, prof. likovne
vzgoje Jože Foltin in Stojan Kerbler, mojster fotografije. 7. Izbrana dela bodo predstavljena v Miheličevi galeriji Ptuj od 20. 5. do 13. 6. 2010.
8. Tri najboljša dela bodo nagrajena. 9. Vsi izbrani avtorji prejmejo Mežanovo diplomo.
Radko Polič in Zvezdana Mlakar.
- nagrada na Tednu domačega filma v Celju (1978) in zlato areno za scenografijo na 25. Festivalu jugoslovanskega igranega filma v Pulju (1978).
Vsebina dogajanja filma je postavljena v »prleško vasico«, v čas prosvetljenstva (sredina 18. stoletja), ki hoče odpraviti misticizem in praznoverje, h kateremu je po mnenju cesarice Marije Terezije spadalo tudi kurentovanje. Pred pustnim časom cesarica pošlje skupino svojih vojakov v kurento-vo deželo z nalogo, da preprečijo praznovanje prastarih šeg. Med njimi je tudi vojak Simon, domačin, ki je v vasi pustil svoje dekle Suzano, ta pa se je medtem poročila s Štefanom. Vojaki in svatje se srečajo. Strast kurentova-nja in želja, da si ponovno pridobi svojo izvoljenko, premagata tudi Simona, ki kljub zaprisegi sleče vojaško uniformo in si nadene kurentovo opravo, da bi tako pod masko demona opravil s Suzaninim novim izvoljencem. Sledi zaplet zgodbe, ko si odvrženo Simonovo kurentijo nadene Štefanov brat Jurij. Štefan, prepričan, da je zadal smrtni udarec svojemu sovražniku, zgrožen spozna, da je ubil lastnega brata, tragično pa konča tudi Simon. Vsekakor napeta zgodba, v kateri so se kot nastopajoči kurenti in ostali pustni liki izkazali tudi domačini iz Markovcev.
Gledalec, še posebej Ptujčan ali okoličan, se ob gledanju filma zaman sprašuje, kje v naši okolici
je bil sneman film. Film je namreč večino svojih metrov pridobival na Ljubljanskem barju (del kadrov je bil sneman v gradu Velika Nedelja), kjer so v ta namen postavili avtohtono prleško vasico iz 18. stoletja - po mnenju filmskih ekspertov mojstrski scenografski dosežek.
Režiser France Štiglic po temeljitem iskanju po celotnem Ptujskem in Dravskem polju namreč ni mogel najti delčka vasi, ki bi bila primerna za snemanje. Leta 1978 je bila po vaseh že povsod napeljana elektrika, televizijske antene so razvejano »krasile« hiše streh, asfaltirane ceste . Vse to pa še zdaleč ni sodilo v film, ki prikazuje dogajanje pred dvema stoletjema.
Po petdesetih snemalnih dneh je svečana premiera filma Praznovanje pomladi potekala avgusta leta 1978 v ptujskem mestnem kinu, ob prisotnosti ustvarjalcev filma. Čeprav so bili kritiki mnenja, da je v filmu preveč prisoten lik kurenta, pa da nima pravega ritma, da je plakat filma provokativen (razgaljeno žensko telo, ki ima nadeto kurentovo masko), je občinstvo film sprejelo z izrednim zanimanjem, saj so bile vse poznejše predstave v kinu do zadnjega sedeža razprodane. Praznovanje pomladi je vsekakor čudovita zakladnica ptujske folklore, in kot tak bogata zapuščina kulturne dediščine, zabeležene na filmskem traku.
18
KULTURA
26. FEBRUAR / SVEČAN 2010
Miha Remec v Knjižnici Ivana Potrča
Pisatelj, pesnik in dramatik Miha Remec se je s pesniško zbirko Otožne rože po mnogih letih vrnil v svoje rodno mesto. V Knjižnici Ivana Potrča je bil gost v leposlovni dvorani 21. januarja. Na četrtkov, snežni večer se je zbralo veliko število obiskovalcev, ki so prisluhnili Otožnim rožam ob glasbeni spremljavi flavtistke Monike Škvorc in pianistke Mateje Škafar.
Vladimir Kajzovar, bibliotekarski specialist
Pisatelj je v pogovoru obudil spomine na izgnanstvo družine v Srbijo, na svojo graditeljsko poezijo in delovne brigade. Mladostne dogodivščine ga vežejo na Ptuj v petdesetih letih prejšnjega stoletja, gimnazijske čase pa sta z njim delila na večeru tudi dva nekdanja sošolca. V starodavnem mestu se je rodil 10. avgusta 1928, dopolnil v Ljubljani osemdeset let in še čil zakorakal v naslednje desetletje. Že ob svoji šestde-setletnici je bil gost knjižnice, ki na ta način obuja spomin na prispevek družine Remec mestu Ptuju. Alojzij Remec je mestu postavil svojevrsten spomenik z romanom Opustošena brajda in drugimi deli, s svojim predvojnim županovanjem in pokončno držo, z odvetniškim delom, kjer je pomagal siromakom v stiski in rešil marsikatero pravdo, tudi zastonj, in prenekatero kmetijo, da ni prišla na boben. Sin, slikar Marjan Remec, je opremil očetove ptujske pesmi z akvareli in jim dodal likovno govorico. Mihi so že desetletnemu (1938) objavili v podlistku Mladega Slovenca pravljico o srečnem kovaču. Ponosen je na nekatere svoje profesorje na ptujski gimnaziji: pisatelja Antona Ingoliča, slikarja Franceta Miheliča in pisatelja Stanka Cajnkarja. Vojna vihra je odnesla vso družino v izgnanstvo z zadnjim transportom v Vrnjačko Banjo. Ta čas tegob, pomanjkanja, upanj na vrnitev opisuje Miha Remec v svojem monumentalnem delu Veliki voz, ki je nekako nadaljevanje očetove Opustošene brajde. Ob koncu vojne se je kot sedemnajstleten mladenič vključil v mladinsko gibanje in v mladinske delovne brigade. Nastale so njegove »graditeljske pesmi«, ki so bile namenjene stenčasom, recitiranju ob tabornem ognju, petju
po napevih partizanskih koračnic. Po resoluciji informbiroja, ko je bil že na služenju vojaškega roka v gardni enoti, se je začela gonja proti kramparski poeziji. Kritiki so mu očitali »majakovščino, pro-garsko latovščino, pomanjkanje čustev in šepav jezik«. Za spor med srcem in krampom je šlo tudi v polemiki med Remcem in Kra-karjem. Polemika je pripomogla k temu, da sta se začela razčiščevati pojma človek in Človek. Nad kritiko je bil Miha Remec, ki se je po grozljivem doživetju porušenja sveta in mladostnem pregnanstvu v Srbijo, ko se je po koncu vojne z vsem srcem zapisal graditvi, močno razočaran. Umolknil je kot pesnik in se umaknil v brezimnost, pisati je pričel pod ženskim psevdonimom Irena Remrom in njegove črtice so sprejete kot novost v slovenskem povojnem leposlovju. Po odsluženju triletnega vojaškega roka se je vrnil na Ptuj, nastal je njegov roman Veliki voz, ki pa je izšel šele več kot tri desetletja kasneje. Zaposlil se je kot novinar, se poročil in preselil v Ljubljano, vendar je potegnil ločnico med novinarskim delom in pisateljevanjem. V šestdesetih letih se je ukvarjal predvsem z dramatiko, v Mariboru so mu uprizorili Mrtvega kurenta (1960), v celjskem gledališču Srečne zmaje (1963). Z Delavnico oblakov (1966/1967) je ostro obsodil povojne oblasti in slovenski odri so se zaprli za njegovo dramatiko. Novo prelomnico v njegovem življenju pomeni tudi roman Sončni obrat (1969), ločitev od žene in nov zakon, v katerem se rodijo sinovi Matija, Andrej in Jernej. Prične se najbolj plodovito Remčevo obdobje z antiutopičnimi romani Votlina, Prepoznavanje, Iksion. Med bralci je najbolj odmeven roman Mana (1990), ki ga znova
vrne v realni čas, sicer pa se je že utrdil kot vodilni pisec znanstvene fantastike na Slovenskem, ki ga kritiki uvrščajo ob bok Orwellu. Tematika teh del je vsečasna in brezčasna, posebni temi sta onesnaževanje okolja in posameznik, ki si krčevito prizadeva ohraniti svojo enkratnost. Njegovi iskreni erotiki je tuja vsakršna hipokri-zija, v jezikovnem pogledu so zanimivi arhaizmi in neologizmi. Po slikanici za otroke Kodeljica v vesolju (1989) se je lotil preroškega romana Zelena zaveza, ki opisuje odcepitev Slovenije od Balkanije v daljni prihodnosti. Njegov pisateljski opus je velik, kot edini Slovenec je dvakrat prejel nagrado SFERA.
Pesniška zbirka Otožne rože je izšla v letu 2009, vsebuje pa ljubezenske pesmi, ki so nastale na Ptuju med leti 1952 in 1957. V orumenelih listih lahko zaznamo pridih minulega časa, pesnikovo mladost, saj ljubezenska lirika ne zastara. Intimne zgodbe potujejo skozi zaljubljenost, hrepenenje,
upanja, strasti, bojazni. V času, ko je oče Alojzij pesnil svoje zadnje pesmi Pozne rože, so nastajale sinove Otožne rože. Zbirka prinaša dva cikla pesmi. Cikel Labodji spev je številčno skromnejši, nastal je na Ptuju v letih od 1954 do 1957.
Prvi in obširnejši cikel so pesnitve za Ledo (1952-1954), ki je enkratna kot biser brez dvojnika. Pesmi nihajo od zaljubljenosti in vračanja čustev ljubljene do resigniranega slovesa, ki ga določi usoda, ko postane neznanka, tatica. Motivika zaobjame osamljenost, sanje, upanje, ki je kot jesensko listje. Njuno ljubezen loči večno, brezčutno morje. Ples snežink (25. december 1953) zaključijo verzi:
Solze smo, sestre ...Mogoče vidi nas
draga njegova. Če pri oknu stoji,
se gotovo spominja na čas, ko je rekla: Pridi, kadar sneži.
Festival Monodrama Ptuj 2010
Mestno gledališče Ptuj pripravlja tradicionalni bienalni festival monodramskih uprizoritev festival Monodrama Ptuj 2010, ki se bo odvijal konec novembra letošnjega leta. Za sodelovanje na festivalu se lahko prijavijo monodramske uprizoritve poklicnih gledališč in uprizoritve poklicnih igralcev v izveninstitucionalni produkciji, ki bodo premierno uprizorjene v času od 1. septembra 2008 do 1. julija 2010. Selektor festivala Monodrama Ptuj 2010 je Alen Jelen.
Strokovna žirija bo ob koncu festivala podelila »nagrado za najboljšo monodramsko uprizoritev«. Nagrada znaša 2.000 evrov bruto. Podelili bomo tudi nagrado občinstva.
Prijave:
Prijavitelj obvesti gledališče o premierni uprizoritvi in nadaljnjih ponovitvah ter Mestnemu gledališču Ptuj predloži monodramsko besedilo v tiskani obliki, gledališki list in plakat. V kolikor je bila predstava že izvedena, naj prijavitelj predloži tudi kritike, videoposnetek, osnovne tehnične podatke ter naslov kontaktne osebe (telefon, elektronski naslov). V kolikor prijavitelj prijavlja predstavo v nastajanju, je dolžan materiale dostaviti naknadno. Zadnji rok za prijave je 1. julij 2010. Prijave pošljite na naslov: Mestno gledališče Ptuj, Slovenski trg 13, 2250 Ptuj, s pripisom »Za festival Monodrama Ptuj 2010«. Prijavo lahko pošljete tudi
na elektronski naslov organizacija@mgp.si. Dodatne informacije vam lahko posreduje Ana Strelec Bombek, kontaktna telefonska številka 02 749 3252, in sicer od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro.
19
26. FEBRUAR / SVEČAN 2010
KULTURA
v
Art karneval - Živalski karneval, glasbeni spektakel v duhu
kurentovanja
Da ptujsko kurentovanje v svojem jubilejnem petdesetem letu ni le zanimiva in zabavna etnografska prireditev, je 5. februarja, na predvečer uradnega začetka 50. kurentovanja, dokazal vrhunski umetniški dogodek Art karneval - Živalski karneval. Uvodni dogodek v projekt Art karneval, ki bo, upamo, postal ptujska stalnica in vsakoletni umetniški vrhunec kurentovanja, hkrati pa odličen promocijski produkt mesta Ptuj, je popolnoma navdušil množico ljubiteljev glasbe in umetnosti kakor tudi strokovno javnost.
Mateja Lapuh
Foto: Andrej Lamut
Projekt Art karneval je nastal v sodelovanju Društva za glasbeno umetnost Arsana, Mestne občine Ptuj in priznanega glasbenega umetnika, maestra Konstantina Bogina, ki v zadnjih letih pogosto in z navdušenjem obiskuje Ptuj ter pomembno prispeva k razvoju dogodkov, ki kulturno ponudbo mesta dvigajo na novo raven. Projekt je zasnovan kot zimski odmev poletnemu dogajanju Art Ptuj, ki je prvič zaživelo julija lani, ter kot vsakoletni projekt, sovpadajoč s časom tradicionalnega ptujskega kurentovanja, h kateremu bo prispeval prej nekoliko zapostavljeno umetniško komponento. Konstantin Bogino je o projektu povedal, da je zastavljen tako, da se naravno vklopi v življenje mesta, kakor se vanj vraščata tudi poletni festival in glasbena akademija. Letošnji Art karneval je prinesel fantastično glasbeno predstavo Živalski karneval, nastalo pod umetniško taktirko Konstantina Bogina in idejnim vodstvom Ptujčana Mladena Delina. V predstavi so se združili umetniki s petih področij umetnosti - glasbe, gledališča, plesa, scenografije in kostumografije - ki so skupaj pričarali čarobni svet džungle, v kateri prebivajo številne živali. V uvodnem delu predstave so svojo virtuoznost za klavirjem dokazali maestro Konstantin Bogino, Mladen Delin in Adriana Mag-dovski, ki so odigrali Fantazijo za dva klavirja na valček Johanna Straussa A. Tansmana, Preludije G. Gerswhina in G. Stonea ter Milhaudovo Suito za dva klavirja Scaramouche.
Osrednji del in umetniški vrhunec predstave je bilo glasbeno delo Karneval živali francoskega skladatelja Camilla Saint-Saensa, čudežnega otroka, ki je klavir igral že pri dveh letih, pri treh letih in pol napisal svojo prvo skladbo, prvi samostojni koncert odigral pri desetih, prvo simfonijo pa napisal pri šestnajstih letih. Karneval živali za dva klavirja in komorni orkester je nastal leta 1886 in je njegovo najbolj znano delo, čeprav je Saint-Saens zaukazal, da se objavi šele po njegovi smrti. Glasbena satira, sestavljena iz štirinajstih stavkov, skozi glasbo portretira različne živali, ki na ptujskem Živalskem karnevalu niso zaživele le skozi glasbo, temveč tudi skozi čudovite kostume, ki jih je ustvarila kostumografinja Stanka Vauda Benčevič. Vtis sti-lizirane barvite džungle je s sceno in lučmi ustvaril likovni umetnik Jernej Forbici, ki je posebej za to priložnost pripravil tudi ljubke animacije, v katerih so nastopile živali, sodelujoče v Živalskem karnevalu. Zgodbo o živalih in njihovem dnevu v džungli je pripovedoval odlični Jure Ivanušič, ki je bil za to priložnost preoblečen v favna oziroma satira, kostum, ki so ga prav tako ustvarile spretne roke Stanke Vauda Benčevič.
V enajstčlanski zasedbi so sodelovali priznani slovenski glasbeniki: Godalni kvartet Feguš, flavtistka Milena Lipovšek, klarinetist Štefan Petek, Boštjan Vavh na ksilofonu in Amadeja Turnšek na harmoniki, na kontrabasu pa je navdušil v slona preoblečen Bra-nimir Vulic iz Srbije. Z baletom
5. februarja, na predvečer uradnega začetka 50. kurentovanja, se je zgodil umetniški dogodek, ki je navdušil množico ljubiteljev glasbe.
Smrt laboda je navdušila plesalka Branka Popovici.
Obiskovalci v dvorani, ki je od polnosti pokala po šivih, so bili nad predstavo navdušeni, kar je zagotovo odlična vzpodbuda za ustvarjalce, da s projektom nadaljujejo in naslednje leto ponovno pripravijo predstavo, ki bo Art karneval ustoličila kot stalno komponento kurentovanja. Prav posebno bogato dogajanje lahko pričakujemo v letu 2012, saj je ravno kurentovanje naš paradni konj za projekt EPK. Art karneval pa ima kot vrhunsko umetniško dogajanje zmožnost, da celotno kurentovanje povzdigne na višjo raven in ga približa še širšemu krogu občinstva. Organizatorji zraven tega načrtujejo tudi go-
stovanja po Evropi, kjer bodo s tem pristno ptujskim produktom zagotovo zelo uspešno zastopali naše mesto.
Umetniški vodja projekta Konstantin Bogino je po uspešni premieri dejal: »Popolnoma sem prepričan, da v današnjem svetu in civilizaciji prava kultura in prava kreativnost ne prihajata iz velikih mest, temveč iz srednje velikih in majhnih mest. Od tam, kjer se ljudje poznajo, se na ulicah pozdravljajo in so še ohranili povezanost in pristne medčloveške odnose. Od tukaj bi morali črpati umetnost, ki bo rešila ta naš svet, saj je že Dostojevski rekel 'Lepota mora rešiti svet'. Ta miselje danes tako aktualna kot še nikoli prej.«
DRUŠTVO ARS VITAE
društvo za pomoč odvisnikom od nedovoljenih drog
- svetovanje in pj visnikom, staršem, žrtvam nasilja in zj gotrajno brezpose' drugim družbeno posamezniko:
ar
fLTS
fijrfct 1 s v
20
Sferi
•fffrff/t
MLADI BRALCI PIŠEJO / HUMANITARNOST
26. FEBRUAR / SVEČAN 2010
Mladika v sliki in besedi od nastanka do sedaj
Na OŠ Mladika sta ob začetku leta 2010 učitelj Franc Golob in učiteljica Viktorija Bezjakpripravila razstavo, na kateri lahko vidimo različne učne pripomočke iz časa ob koncu 2. tisočletja in se seznanimo z zgodovino naše šole. Avtor stalne razstave je Franc Golob.
V	prvem delu razstave spoznamo našo šolo od nastanka do sedaj.
V	stavbi je bila nekoč dekliška šola, prav tako pa tudi internat. Prikazane so fotografije šole, učilnic, telovadnice, učencev, učiteljev in ravnateljev.
Od leta 1902 sta bila v stavbi Dekliška meščanska šola in dekliški internat, ki se je imenoval Dekliški dom Mladika. Prav po tem imenu ljudje poznajo to stavbo vse do današnjih dni. Leta 1929 so bili v stavbi prostori Združene meščanske šole Maksa Pleteršnika, kjer sta se združili dekliška in deška meščanska šola. Ob koncu druge svetovne vojne je bila stavba leta 1945 zaradi bombnega napada močno poškodovana. Šolo so obnavljali do leta 1948. V letih 1958/59 sta bili v poslopju sedanje Mladike dve šoli: OŠ Jožeta Lacka in OŠ Toneta Žnidariča. Leta 1961/62 sta se obe združili v enotno šolo - Toneta Žnidariča. Leta 1991 pa se je preimenovala v OŠ Mladika.
V	drugem delu razstave je razstavljenih veliko učnih pripomočkov ob koncu 2. tisočletja. Razstavljene so knjige za fiziko, influenčni stroj, reostat, merilnik električne napetosti, merilnik električne moči in električnega toka, gramofonske plošče za pouk materinščine. V posebnih kozarcih so kuščarji, ribe, želva, polžje hišice, raki, spužva. Na velikem plakatu je natančno narisan potočni rak.
Kaj bi bilo s šolo, če ne bi imela ravnatelja ali ravnateljice? Doslej so to bili Franc Borko, Kristina Šepec, Angela Gašperšič, Franc Hribernik, Marija Šumandl in zdaj Sonja Purgaj. Stalno razstavo si lahko ogledate v avli OŠ Mladika.
Živa Šuta, 6. b, OŠ Mladika
Pustno obarvan literarni večer na OŠ Mladika
V četrtek, 4. februarja 2010, smo na naši šoli pripravili že tradicionalni literarni večer. Učenci so se predstavili z lastnimi pesmimi in različnimi proznimi besedili. Večina teh besedil je imela pustno vsebino, saj so učenci govorili o kurentih, picekih, rusah, torej o pustnih likih, značilnih za Ptujsko in Dravsko polje. Večer sta popestrila skupina šestošolcev, namaskiranih v piceke, in nastop šolske folklorne skupine, ki so jo sestavljali učenci petih razredov. Ob tej priložnosti je izšel tudi šolski časopis, v katerem so tudi likovni prispevki.
Žan Malek Petrovič, 7. b, OŠ Mladika
Nstopila je šolska folklorna skupine, ki so jo sestavljali učenci petih razredov.
Na 5. tradicionalni Obarjadi odličen odziv podjetij
Notranje dvorišče Ptujske kleti je bilo 6. februarja kljub slabemu vremenu, ko je svoje zobe pokazal sneg, ki ni ponehal vse do poznega popoldneva, polno kot že dolgo ne. Razlogi za to so bili dobra obara, dobra družba, dobro vzdušje, in kar je najpomembneje - odličen odziv posameznikov in večjih podjetij, ki so se tudi tokrat povezali v dobrodelnosti.
Bronja Habjanič
Obarjada nedvomno predstavlja enega izmed glavnih virov sredstev za dobrodelno delovanje Lions kluba Ptuj. Letos v Sloveniji praznujemo tudi 20 let lionizma. Ob 50-letnici kurentovanja je Lions klub Ptuj priredil že 5. Obarjado, ki postaja prepoznavna kot mestni dogodek dobrodelnega, kulinaričnega, karnevalskega in družabnega pomena. Tokrat se je v kuhanju najboljše piščančje obare za glavno nagrado (kotel
in kuhalnica) potegovalo 22 ekip. V netekmovalnem delu pa so za obiskovalce kuhali še člani Lions kluba Ptuj ter člani Lions kluba iz Varaždina in Zalaegerszega z Madžarske. Vodja projekta je bil že peto leto zapored lion Slavko Visenjak.
Letos so se v kuhanju najboljše obare pomerile naslednje ekipe: Perutnina Ptuj, d. d., Talum Kidričevo, d. d., Mestna občina Ptuj, Radio Tednik, d. o. o.,
Špedicija Goja, d. o. o., Košaki TMI, d. d., DIW Service, d. o. o., Asfalti Ptuj, d. o. o., Ilkos, d. o. o., Čisto mesto Ptuj, d. o. o., Komunalno podjetje Ptuj, d. d., Zavarovalnica Maribor, d. d., Cestno podjetje Ptuj, d. d., Perutninarska zadruga Ptuj, z. o. o., Tenzor, d. o. o., VGP Drava Ptuj, d. d., Askot, d. o. o., Syngenta Agro, d. o. o., SAVA GTI, d. o. o., Panvita, d. o. o., Hotel Botra ter dve novi ekipi - Gradbeništvo Bezjak, Bezjak Alojz, s. p., in Kleparstvo Dre-venšek, Milan Drevenšek, s. p., ki sta kuhali skupaj.
Zmago si je po mnenju strokovne komisije v sestavi dr. Marko Volk, dr. Roman Glaser, Alojz Erlač, mag. Danilo Toplek, Stanislav Brodnjak, Brigita Selinšek in Dejan Židanik letos prislužila ekipa Taluma, drugo mesto Diw Service,
tretjo najboljšo obaro pa je skuhala ekipa Špedicije Goja.
Zraven tekmovalnih ekip v projektu sodelujejo tudi podjetja, ki ne kuhajo, a s svojimi produkti priskočijo na pomoč pri izvedbi prireditve: Ptujska klet, d. o. o., PP Gostinstvo, d. o. o., Albin Promotion, d. o. o., Senčar, d. o. o., Ptujske pekarne in slaščičarne, d. d., Zaščita Ptuj, d. o. o., S Kolibri, Mega Marketing, d. o. o., Pintar Anton, s. p., Suha roba Pintar, Interexpo, d. o. o., in A&R Rajko Cartl, s. p. Na Obarjadi je tudi letos pomagal podmladek Lions kluba - Leo klub, ki je s pomočjo karikaturista Borisa Miočinoviča zbiral dobrodelne prispevke, posebno pozornost obiskovalcev pa so mladi leoti pritegnili ob akciji zabijanja žebljev v štor in tudi na ta način zbrali nekaj denarja.
21
26. FEBRUAR / SVEČAN 2010
HUMANITARNOST / ZDRAVJE
Tradicionalni dobrodelni projekt Leo kluba Ptuj
Likovna kolonija »Bejži, čopič, kurent gre«
Leo klub Ptuj je podmladek Lions kluba Ptuj, leta 2004 je bil ustanovljen na pobudo tedanjega predsednika dr. Aleša Gačnika. Aktivno v njem deluje okrog deset članov, ki pomagajo socialno ogroženim posameznikom in skupinam ljudi. V norčavem pustnem času so pod vodstvom Mateje Širec tudi letos organizirali dobrodelno likovno kolonijo.
Bronja Habjanič
Licitacija likovnih del v Mestnem gledališču Ptuj
V prostorih Mestnega gledališča Ptuj so 12. februarja izvedli licitacijo devetih likovnih del, ki so jih prispevali Dušan Fišer, Jernej Forbici, Lili Garbajs, Tina Gra-dišer, Vesna Kamenšek Jakopec, Mihela Medved, Maks Menoni, Marija Maja Širec in Marika Vicari. Licitacijo je z izbiro pravih besed, ki so nagovarjale k nakupu in hkrati k dobrodelnosti, odlično izpeljal Lovro Centrih.
Brez slikarjev in slikark, ki so
Foto: Črtomir Goznik
pripravljeni svoja dela podariti v dobrodelne namene, tudi letošnje kolonije ne bi bilo. Člani in članice Leo kluba so se tokrat odločili pomagati Mojci Sagadin. Prevzela sta jih njen življenjski optimizem in njena neizmerna energija. Na licitaciji so tako zbirali denar za nakup dvigala, s pomočjo katerega bi Mojci olajšali in polepšali življenje, njegova vrednost pa znaša okrog 5.000 evrov. Licitacija je bila uspešna, saj so prodali vse slike, razen ene, in za Mojco zbrali 1.740 evrov.
V Leo klubu vsako leto znova
Življenjska zgodba Mojce Sagadin
Mojca, ki je danes stara 19 let, je zbolela pri štirih letih. Vedno težje je hodila, začela je izgubljati ravnotežje, njene okončine so se krčile, težko je govorila in jedla. Vse bolj je začela uporabljati levo stran telesa, saj je bila desna bolj prizadeta. Zaradi otežene hoje je morala pri 12. letih začeti redno uporabljati invalidski voziček. Zdravniki so težko postavili diagnozo, vendar so kasneje potrdili sum, da gre za odmiranje mišic, in ji potrdili uradno diagnozo - mitohondrijska bolezen iz sklopa Leigh sindroma (bolezen je podobna cerebralni paralizi). Kljub naporom zdravstvenega osebja in nenehni skrbi domačih pa njena bolezen napreduje. A Mojca se ne da, je zelo prizadevna, radovedna, piše na računalnik, komunicira z okoljem in je dobro razpoložena. Kljub materialnim težavam v družini tedensko obiskuje fizioterapijo, hodi na govorno in delovno terapijo (logopedijo) ter na terapevtsko jahanje (hipoterapijo), občasno pa tudi na terapevtsko plavanje v bazenu. Njeno zdravstveno stanje ves čas spremljajo strokovnjaki Inštituta za rehabilitacijo iz Ljubljane.
Ker Mojca ne hodi popolnoma pravilno in zravnano, vse to povzroča, da se njene tetive in tudi mišice ponovno krčijo. Obstaja nevarnost, da če bo s tem nadaljevala, čez leto dni ne bo več mogla hoditi in bo morala ponovno na operativni poseg. Edina rešitev je bila, da ji priskrbijo stojko, v kateri ravno in pravilno stoji in tako razteza svoje mišice in tetive. Ker ji ne bi radi odvzeli samostojnosti, za katero se tako zavzeto bori, so se odločili za nakup posebne stojke, ki ima akumulator in joystick, kar ji omogoča, da se lahko samostojno giblje oziroma vozi po stanovanju. Ob tem so pomislili, da bi bilo zelo koristno, če bi naredili še dvigalo, saj bi se tako lahko samostojno odpeljala še na vrt ali na obisk k sosedom. Dvigalo bi pomenilo tudi veliko olajšanje za njeno družino, saj Mojca zelo težko hodi po stopnicah in pri tem potrebuje pomoč domačih.

Saša Ljubec, predsednik Leo kluba, na otvoritvi licitacije.
dokazujejo, da so med nami še mladi, ki jim je mar za sočloveka, ki vidijo tudi onstran svojih želja in potreb. Če bi bilo takšnih še več, bi na svetu ne bilo toliko škodoželjnosti, pohlepa in pehanja
za materialnim bogastvom, ki na koncu koncev ne prinese sreče, a žal se tega tisti redki posamezniki, ki imajo vsega dovolj, ne zavedajo.
Lekarna Breg zasedla 9. mesto
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Konec januarja so v Moderni galeriji v Ljubljani razglasili najbolj cenjeno lekarno v Sloveniji za preteklo leto. Glasove zadovoljnih strank je izmed 287 prejelo kar 243 lekarn. Letošnji izbor je bil ponovno deležen močnega odziva uporabnikov lekarniških storitev, saj so v uredništvu priloge Dnevnika - Moje zdravje prejeli skoraj 9.000 veljavnih glasov. Naj lekarna 2009 je postala lekarna Straža pri Novem mestu. Med
prvih deset pa se je uvrstila tudi ptujska lekarna Breg, in sicer na 9. mesto (lekarna Hajdina je zasedla 6., lekarna Videm pa 7. mesto). Namen izbora je približati farmacevtski poklic uporabnikom, poudariti njegovo pomembnost in javnost spodbuditi h kritični presoji lekarniških storitev. Ob tem pa stranke tudi spodbuditi, da bi se za nasvet pogosteje obračali na lekarne, saj so jim zaposleni v njih pripravljeni posredovati svojo bogato zakladnico znanja, kadar koli je to potrebno.
Vodja lekarne Breg mag. farmacije Stanislava Novak in sodelavka Jožica Bigec sta letos zasedli zavidljivo 9. mesto med 287 lekarnami, ki jih premore Slovenija.
22
ZDRAVJE
26. FEBRUAR / SVEČAN 2010
»Dobra novica je v današnjih časih redka«
Ptujska bolnišnica v januarju prejela kar dve donaciji
Za ptujsko bolnišnico je bil 22. januar prav poseben dan. Nova ljubljanska banka je otroškemu oddelku podarila donacijo v višini 4.000 evrov, Pošta Slovenije pa 6.500 evrov za nakup dveh defibrilatorjev za potrebe porodnišnice in izobraževanja zaposlenih.
Besedilo in foto: Bronja Habjanič
NLB Dobra zvezda
V okviru akcije bo NLB otroškim oddelkom desetih slovenskih splošnih bolnišnic doniral sredstva za izboljšanje pogojev zdravljenja, hkrati pa otrokom podaril 30 obiskov klovnov Rdečih noskov, da bodo dnevi, ki jih otroci preživijo v bolnišnici, prijetnejši. Priljubljeni klovni bodo otroke v bolnišnicah obiskovali vse do pomladi 2010 in jim popestrili dan s smehom in z veseljem. Prvi del akcije je minulo leto potekal v Splošni bolnišnici Celje, Jesenice, Novo mesto in Murska Sobota, letos se nadaljuje v Izoli, Slovenj Gradcu, na Ptuju, v Šempetru, Trbovljah in Brežicah. Otroškim oddelkom regijskih bolnišnic v Sloveniji bo NLB Skupina skupno podaril 40.000 evrov.
Dobrih novic skorajda ni več
»Dobra novica je v današnjih časih redka, ko pa je, pa jo je potrebno resnično poudariti. Časopis z naslovom Dobra novica v Sloveniji verjetno ne bi imel visoke naklade, zato je na nas, da čim več dobrih novic skušamo sami sproducirati v medije,« je v uvodu novinarske konference povedal
direktor bolnišnice Robert Čeh, dr. med., spec.
»NLB že tradicionalno namenja posebno pozornost humanitarnim aktivnostim, saj vsako leto s finančnimi sredstvi podpre več kot 100 tovrstnih organizacij. Med drugim je dolgoletni generalni pokrovitelj Unicefa, podpornik Rdečega križa Slovenije in Karitasa,« je o skrbi NLB za dobrodelnost povedal Andrej Kleindienst, direktor podružnice NLB Podravje. V lokalnem okolju NLB sodeluje tudi s Sončkom, Sožitjem in z zavodom Mirno morje. Zbiranju humanitarnih prispevkov strank so namenjeni tudi zbiralniki drobiža v vseh poslovalnicah NLB po Sloveniji. V zadnjih štirih letih se je v njih nabralo več kot 36.000 evrov prostovoljnih prispevkov strank. Pri tem je pomembno, da so vsa nakazila občanov na prijavljene humanitarne akcije oproščena plačila nadomestila.
»Še vedno je veliko podjetij, pri katerih ni beseda humanitarnost zgolj beseda, ampak gre res za dejanja. Če samo povem, kakšen je bil odziv podjetij, ko smo jim sporočili, da z naše strani ne bo novoletnih daril, ne čestitk, so se sami praktično počutili kot
Tako veselo je bilo ob predaji donacije NLB otroškemu oddelku ptujske bolnišnice.
Pošta Slovenije je ptujsko bolnišnico razveselila z donacijo v višini 6.500 evrov.
donatorji in mislim, da je to naše dejanje pri mnogih, vsaj po odzivih sodeč, spodbudilo misel, da bodo prihodnje leto tudi sami pristopili k podobni akciji,« je o odzivu na akcijo povedal Albin Turk, direktor poslovnega centra za velika podjetja Podravje.
Lani šest klovnov zdravnikov, letos že dvanajst
Livija Rojc Štremfelj, vodja projekta Rdeči noski v Sloveniji, je povedala, da ekipa klovnov zdravnikov šteje že 12 članov. »Gre za umetnike, ki so za svojo službo izbrali to, da razveseljujejo bolne otroke v bolnišnicah,« je pojasnila Rojčeva. Letno Rdeči noski obiščejo kar 10.000 otrok, kmalu pa bodo praznovali šesto leto delovanja.
Sredstva, ki jih je doniral NLB, bodo porabljena za nabavo aparata za nadzor vitalnih funkcij
»Akcije Rdečih noskov me impre-sionirajo že od samega začetka. Odziv okolja, osebja in otrok nanje je izredno pozitiven. Brez tovrstnih akcij bi bilo življenje pusto. Sploh v zadnjih letih, ko je splošna družbena klima takšna, da je vse manj optimizma, so takšne akcije več kot dobrodošle,« je na tiskovni konferenci povedal Andrej Levanič, dr. med., spec., predstojnik otroškega oddelka ptujske bolnišnice.
Letno se na otroškem oddelku hospitalno zdravi okrog 1.500 otrok, okrog 10.000 se jih zdravi ambulantno. Ob tem skrbijo tudi za porodnišnico in novorojence. V zadnjih letih se letno rojeva blizu 1.000 novorojencev, kar porodnišnico uvršča na rob zgornje tretjine slovenskih porodnišnic. Tod oskr-bimo vso patologijo, ki je značilna za to populacijo, skupaj s kirurgi pa tudi travmatologijo. V zadnjih letih so na otroškem oddelku veliko naredili tudi na področju sobivanja staršev z otroki. Starši lahko z njimi bivajo v bolnišnici vse do šestega leta starosti. Pred nekaj leti so v okviru bolnišnice odprli tudi prvi igralni park.
Donacija Pošte Slovenije - dva defibrilatorja za potrebe porodnišnice in izobraževanja zaposlenih
Univerzitetni klinični center Maribor je s strani Pošte Slovenije prejel donacijo v skupni višini 19.500 evrov, Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj, Center za socialno delo Maribor ter Nadškofijska Karitas Maribor pa donacije v zneskih po 6.500 evrov. Pošta Slovenije je tako v humanitarne namene razdelila kar 39.000 evrov. Pošta Slovenije sicer kot sponzor in donator sodeluje pri različnih aktivnostih na športnem, izobraževalnem, znanstvenem, kulturnem in umetniškem področju, aktivno pa se vključuje tudi v izvedbo humanitarnih akcij.
23
26. FEBRUAR / SVEČAN 2010
SOCIALNO VARSTVO
Pomen dobrih odnosov
»Če poznamo svoje prednosti, lahko z njimi prepričamo druge; če poznamo svoje slabosti,
vemo, kaj moramo izboljšati«
V'rtec Ptuj v sodelovanju z Lokalno akcijsko skupino (LAS) MO Ptuj že tretje leto zapored organizira Šolo za starše predšolskih otrok, ki poteka v obliki treh mesečnih srečanj. Na tretjem srečanju, ki je 5. januarja potekalo v prostorih uprave Vrtca Ptuj, je doc. dr. Zdenka Zalokar Divjak, diplomirana psihologinja, specialist lo-goterapevt, tokrat predavala o pomenu dobrih odnosov med staršema za vzgojo otroka.
Bronja Habjanič
Vse je minljivo, tudi mi
Zaradi minljivosti življenja smo odgovorni za to, kaj naj delamo, koga naj ljubimo in tudi kako naj trpimo. Zlasti na zadnje se še posebej osredotoča logoterapija. Divjakova pravi, da je včasih dobro razmišljati tudi o minljivosti življenja. Še posebej je pomembno, kako to minljivost predstavimo našim otrokom in se osredotočiti na to, kako jo otroci doživljajo sami. Če imamo v družini smrtni primer in majhne otroke, si moramo že vnaprej »pripraviti« odgovor na vprašanje, ko nas bodo ti vprašali, če bodo nekoč umrli tudi sami. Tu se ni dobro izmikati, ampak smo starši dolžni otrokom dati prave, resnične odgovore.
Življenje ni sestavljeno samo iz lepih zgodb, veliko je tudi žalostnih, krutih trenutkov. Če bomo otroke prikrajšali za slabe izkušnje in jim venomer govorili, da bo vse dobro, da se jim ne bo nikoli zgodilo nič hudega, jim s tem za življenje ne bomo naredili usluge. Tudi njihove babice in dedki bodo nekoč umrli, zbolimo lahko sami, lahko postanemo invalidi. Res je, da o teh življenjskih situacijah neradi govorimo. Mnogi se ob takih trenutkih zapirajo vase in se ne zavedajo, kako zelo pomembno je, da znamo pravilno čustvovati in prenesti različna stanja - obup, agresijo, alkoholizem v družini ipd. Od nas staršev je odvisno, kako bomo postopali takrat, ko se kaj takega zgodi znotraj družine, in kako bomo na najbolj primeren način to znali obrazložiti otrokom.
Čeprav na ta stanja ne moremo biti nikoli dovolj pripravljeni, pa
nas lahko na nek način notranje obogatijo in nam pomagajo pri drugih življenjskih nalogah in pasteh, ki nam pridejo na pot.
Vsakdanje življenje in delo
V vsakdanjem življenju imamo vrsto stikov z drugimi ljudmi, a vedno je najpomembnejši lasten prispevek k uspehu nekega odnosa, kajti medsebojni odnos ustvarjamo vsi. Če bomo v vsakdanjih stikih in odnosih z ljudmi pozitivno naravnani, je tudi velika verjetnost, da bosta njihov odnos in odziv do nas pozitivna. Nasprotno, če bomo slabe volje, jezni, namrgodeni, lahko podoben odziv pričakujemo najverjetneje tudi z druge strani.
Še vedno smo v medsebojnih stikih obremenjeni s predsodki, kaj je prav, kdo mora kaj narediti prvi - denimo mlajši pozdraviti starejšega. Prav nič ni narobe, če je kdaj obratno. Tudi v samem partnerskem odnosu partnerja vse prevečkrat čakata drug na drugega - kateri izmed njiju bo npr. storil prvi korak k spravi. Kadar med partnerjema pride do konflikta, se pogosto osredotočata zgolj na to, kako sta jezna, žalostna, prizadeta, nista pa se sposobna soočiti z nastalim problemom.
Človek je presežno bitje. Razum je namreč tisti, ki mu pomaga preseči negativna čustva, pogledati izven okvirjev in najti razumno, sprejemljivo rešitev za obe strani.
Zakaj je v sodobnem času toliko bolezni?
Psihosomatske raziskave kažejo, da bolezni sodobnega časa, kot
so rak, visok krvni tlak, pogosti infarkti, izvirajo iz nepredelanih čustvenih stanj, zamer. Že stari Grki so imeli dober izraz, da jeza vpliva na žolč (od tod tudi nastanek žolčnih kamnov).
Čustva so eden največjih regulatorjev našega življenja. Naša izbira je, ali bomo pozitivno naravnani, ali bomo razmišljali optimistično, ali pa si dovolili, da nas vsaka stvar prizadene in vpliva na našo psiho, naše zdravstveno stanje. Tudi če smo v življenju kdaj poraženi, nas to ne sme potreti. To moramo jemati kot dobro izkušnjo, popotnico, se pobrati in z vzdignjeno glavo iti naprej.
Pomembno je, da znamo to naučiti tudi naše otroke - da jih bodo porazi naredili še močnejše, vztrajnejše. Že star slovenski pregovor nas uči, da ni pomembno, kolikokrat padeš, pač pa kolikokrat se pobereš. Iz vsakega poraza pa se nekaj naučiš.
Vsak posameznik je odgovoren predvsem zase
Odgovoren pa je tudi za odnose, ki jih ima z drugimi, in zato si mora vselej prizadevati, da ga ti odnosi osrečujejo. Vsak posameznik se odnosov uči najprej v družini, nato med vrstniki, prijatelji, v službi.
Če odnos med staršema ne funkcionira, tako kot bi moral, se v prvi vrsti ukvarjata sama s sabo, z lastnimi problemi nerazumevanja, medtem ko na čustva otrok pozabljata. Če tu ni vzgleda, ki bi učil, bo otrok tudi v svoji družini povzel podobne odnose, kot jih je doživljal v primarni družini.
»Doživljanje samega sebe je merilo človeške zrelosti, doživljanje soljudi pa osnova medčloveških odnosov,« poudarja Divjakova. Še kako je pomembno, kako se doživljamo sami, saj si sami dajemo svojo zrcalno sliko. Pomembno pa je tudi, v kakšni meri smo sposobni videti in sprejeti to, kar nam drugi povedo o nas. Neka raziskava je denimo pokazala, da povprečen posameznik uporablja okrog dvesto obrambnih
mehanizmov, stvar zrelosti pa je, koliko si pustimo te obrambe razbiti. Alkoholiki morajo npr. najprej sami sebi priznati, da imajo problem, in ovreči vse obrambne mehanizme.
Tisto, kar oddajamo od sebe, tisto tudi smo
Če bomo prijazni, bodo zagotovo prijazni do nas tudi drugi. Če nam npr. nekdo reče, da smo tečni, nas verjetno tako tudi vidi in ima prav. Ob tem bi se morali zamisliti, ne pa takoj iti v napad, obrambo, v smislu, da to pa že ni res. Pogosto se svoje negativnosti ne zavedamo, zato je dragoceno, če imamo ob sebi nekoga, ki nam to pove.
Divjakova pravi, da si je zvečer, ko gredo otroci spat, dobro vzeti čas zase, premisliti, kakšen je bil naš dan, če smo koga užalili, prizadeli, komu pomagali, se komu nasmehnili, komu namenili prijazno besedo.
Če ni časa, ni odnosa
Če ni časa, tudi odnosa ni in zmanjka sposobnosti za popolno predanost (pri delu, v zakonu). Če ima vsak izmed partnerjev svoje delo, svoje hobije in drugega vanje ne vključuje, odnos sčasoma enostavno zamre in zato nam nikoli ne bi smelo biti žal časa, ki ga namenimo drug drugemu. Vsem je verjetno dobro znano, da se partnerji velikokrat skregajo ravno na dopustih, saj niso več sposobni, niti vajeni toliko časa preživeti s partnerjem.
Ostalih ljudi ne moremo spremeniti, lahko pa spremenimo sebe
Ko spoznamo partnerja, se najprej zaljubimo v njegovo zunanjost, šele sčasoma postanemo pozorni na njegove druge lastnosti, na t. i. »duhovno sfero«, na to, kar človek v resnici je. V partnerstvu je pomembno, da se drugega naučimo sprejemati takšnega, kot je. Spreminjati ga nimamo pravice, saj se vsak lahko spremeni le sam. Dobra popotnica vsakemu partnerskemu
24
SOCIALNO VARSTVO
26. FEBRUAR / SVEČAN 2010
odnosu je, da znamo biti sočutni, prilagodljivi, razumljivi, spoštljivi, ljubeznivi. Če tega v odnosu nismo sposobni vzpostaviti, tudi otrok tega v svoji družini ne bo znal.
Znati moramo razumeti svoj lastni
svet, imeti zaupanje vase in znati podpirati druge v njihovem ustvarjalnem procesu, saj je ustvarjalnost specifična lastnost vsakega posameznika. Vzgojo otrok si morata partnerja deliti, tu ženske, mame
ne bi smele popuščati, saj bo otrok takšno popotnico ponesel v svojo družino.
Vsak posameznik ima v življenju označeno enkratno in edinstveno pot, s pomočjo katere lahko ures-
niči svoje možnosti. »Če poznamo svoje prednosti, lahko z njimi prepričamo druge; če poznamo svoje slabosti, vemo, kaj moramo izboljšati,« poudarja Divjakova.
Vzemite si čas zase
v
Predstavitev projekta Zdravo življenje v Cetrtni skupnosti Jezero
Sodoben način življenja, hiter dnevni tempo, stres v šoli in službi - vse to so dejavniki, ki sooblikujejo naš vsakdan. Časa za različne aktivnosti pogosto zmanjka, skrb za zdravo telo pa je pri večini omejena zgolj na tisto nujno hojo od avtomobila do službe in obratno.
Besedilo in foto: Bronja Habjanič
29. januarja so v Domu krajanov Budina - Brstje predstavili projekt »Zdravo življenje«, ki se ga je udeležilo okrog 90 krajanov. Le peščica izmed nas danes zares živi zdravo. Živeti zdravo, pomeni narediti nekaj zase, za svoje telo in dobro počutje. Velikokrat je za ohranjanje svojega zdravja in dobro kondicijo dovolj že dvajset minut dnevno. Pomembno je, da se držimo načel zdrave prehrane, rednega gibanja na svežem zraku in da premagujemo stres s pozitivno voljo in z energijo.
ČS Jezero v skrbi za zdravje svojih krajanov
»Žal se naša družba vse bolj nagiba k trdemu kapitalizmu (kar me osebno zelo žalosti) in je upoštevanje načel zdravega življenja seveda mnogim zelo oteženo. Moram poudariti, da se kljub sistemu v naši družbi, ki je posamezniku vedno bolj neprijazen, ČS Jezero skupaj z MO Ptuj in županom dr. Štefanom Čelanom vsak v okviru svojih pristojnosti trudimo ustvariti zdravo in prijazno okolje. Projekti v naši četrti so usmerjeni k zadovoljevanju potreb vseh krajanov, kar je eno od glavnih vodil, na osnovi katerih smo se odločili krajanom četrti skrb za zdravje olajšati z brezplačnimi in rednimi preventivnimi pregledi ter nasveti za zdravo življenje,« poudarja predsednik ČS Jezero Črtomir Rosic. Projekt je namenjen vsem
krajanom ČS Jezero in bo potekal v dveh sklopih. Prvi sklop zajema redne mesečne meritve krvnega tlaka ter občasne meritve krvnega sladkorja, holesterola in trigliceridov (predvidoma na vsake 3 mesece), drugi sklop pa predavanja oziroma delavnice z nasveti za zdravo življenje.
Preventivni pregledi vsako prvo soboto v mesecu med 8. in 10. uro v sejni sobi Doma krajanov Budina - Brstje
Prvi sklop bo vodila krajanka Nevenka Rosic, dipl. med. sestra, drugi sklop pa bodo izpeljali s pomočjo Anke Moro, dipl. med. sestre, in Uroša Železnika, dipl. zn., iz Zdravstvenega doma Ptuj. Vse meritve in predavanja bodo za krajane brezplačna. Preventivni pregledi bodo vsako prvo soboto v mesecu med 8. in 10. uro v sejni sobi Doma krajanov Budi-na - Brstje skozi vse leto. Vsak udeleženec bo dobil kontrolni kartonček, kjer bo lahko vpisoval rezultate merjenj in redno spremljal svoje zdravje.
Prvo merjenje krvnega tlaka, holesterola, trigliceridov in krvnega sladkorja je bilo izjemoma že 30. januarja, udeležilo se ga je 31 krajanov. Z odzivi so v ČS Jezero zelo zadovoljni, saj se je tudi drugega sklopa projekta oziroma dveh predavanj z nasveti
S predstavitve projekta »Zdravo življenje« v ČS Jezero v Domu krajanov Budina - Brstje
za zdravo življenje udeležilo 26 krajanov. Predavanji sta potekali v dvorani Doma krajanov 9. in 10. februarja. Predavatelja Uroš Železnik in Anka Moro iz Zdravstvenega doma Ptuj sta krajanom predstavila dejavnike tveganja za nastanek povišanega krvnega tlaka, holesterola, trigliceridov in krvnega sladkorja. Hkrati so predavanja krajanom podala smernice za zdrav način življenja. Obvestilo o rednih preventivnih pregledih bo vsak mesec objavljeno tudi v lokalnem občinskem mediju Ptujčan. »Pri tem bi se želel javno zahvaliti tudi našemu donatorju, podjetju Roche farmacevtska družba, d. o. o., oziroma njihovemu zastopniku gospodu Janiju Tkalcu, ki nam je v ta namen podaril sodoben aparat za merjenje krvnega sladkorja.
Podjetje Roche se je zelo prijazno in z veseljem odzvalo naši prošnji ter podprlo naš projekt,« še dodaja Rosic.
Projekt podprl tudi župan
»Iz četrtnih skupnosti dobivamo različne pobude, na kak način naj bi MO Ptuj sodelovala z občankami in občani. V glavnem se te pobude zmeraj nanašajo na investicije, redkokdaj pa naletimo na pobude, kjer bi lahko človek nekaj naredil za sočloveka. Pobuda ČS Jezero je ena izmed teh in sem jo takoj z veseljem podprl. Prepričan sem, da se bodo krajani vseh aktivnosti v projektu udeležili v velikem številu, in želim jim, da z delavnic odnesejo čim več dobrih nasvetov za svoje zdravje,« je svojo podporo projektu izrazil tudi župan dr. Štefan Čelan.
Brezplačno merjenje krvnega tlaka, holesterola, trigliceridov in krvnega sladkorja za krajane Četrtne skupnosti Jezero bo v soboto, v sejni sobi Doma krajanov Budina - Brstje. Vljudno vabljeni!
Črtomir Rosic,
predsednik sveta Četrtne skupnosti Jezero
25
26. FEBRUAR / SVEČAN 2010
SOCIALNO VARSTVO
Koliko domov za starejše bo po Sloveniji še zgradil Dom
upokojencev Ptuj?
V ožjem in širšem okolju je Dom upokojencev Ptuj znan po kakovostnih standardih in nadstandard-nih storitvah v smislu urejenosti in opremljenosti prostorov in okolice, saj je eden najlepših v Sloveniji. Poleg tega je tudi poslovno-ekonomsko uspešen, saj je vodstvo že pred leti poskrbelo za celovito prenovo enote v Muretincih, ki se nahaja v občini Gorišnica; zgradili pa so tudi nov dom v občini Kidričevo (vrednost investicije 4 milijone Evr); sedaj po načrtih poteka izgradnja Doma starejših občanov v občini Juršinci ( vrednost investicije 4 milijone Evr ). Pravkar se vodstvo Doma odloča tudi še za izgradnjo doma upokojencev v občini Koper. Investicija je vredna od 6 do 7 milijonov Evr.
Miro Vamberger
Ob napisanem pa se vendar postavlja vprašanje: »Kako lahko neprofitni zavod ustvarja take dobičke, da lahko ob vsakoletni posodobitvi in obnovi doma upokojencev na Ptuju gradi še domove v drugih občinah po Sloveniji?« Iz vsem dostopnih virov na AJPESU je iz bilance stanja za leti 2007 in 2008 razvidno, da so glavni vir prihodkov prihodki od plačil storitev - to so plačila upokojencev, stanovalcev doma in predstavljajo 92 % celotnega prihodka. Le 3,6 % predstavljajo prihodki, ki so pridobljeni na trgu. Pri tem še zlasti bodejo v oči finančni prihodki Doma, in sicer obresti za vezane depozite v višini 524.989 Evr.
Dom je v obeh letih posloval z dobičkom oz. presežkom prihodkov nad odhodki, v letu 2007 v višini 4.819.747 Evr, v letu 2008 pa 1.355.901 Evr. S tako visokim odstotkom preseganja prihodkov nad odhodki, kot ga je prikazal Dom v letu 2007 - 53 %, se ne more pohvaliti niti paradni konj slovenske industrije Krka, katere bruto dobiček v letu 2007 je znašal 21,8 %. Zato se lahko upravičeno sprašujemo, od kod denar Domu za že izvedene in nameravane investicije, za vsakoletno obsežno prenovo in obnovo v dom na Ptuju, še denar za gradnjo doma upokojencev v Kopru ob dejstvu, da je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve izjavilo, da v ta namen finančnih sredstev nima. Ali so to sredstva od preplačanih
storitev upokojencev, ki drago plačujejo nastanitev v domu? Ali gredo ustvarjeni dobički na račun kakovosti storitev, če vemo, da dom z zmogljivostjo 540 stanovalcev, kolikor jih ima Ptuj, potrebuje po normativu okrog 228 zaposlenih in ne 155, kot je razvidno iz poročila Doma? Ali to pomeni, da uporabniki storitev Doma upokojencev Ptuj financirajo že četrti dom upokojencev izven svoje občine? Vrednost investicij v domove izven MO Ptuj, ki jih financira DU Ptuj znašajo skupno 15-18 milijonov Evr. Izgradnja domov izven lastne občine ne pomeni samo odliva sredstev, temveč tudi zagotavljanje delovnih mest v drugi občini, kar pa je boleče, če vemo, da je mesto Ptuj med prvimi na lestvici nezaposlenih, posebej žensk. Tudi če takšen dobiček ni sporen in ne izhaja iz preveč zaračunane storitve uporabnikom doma, bi bilo z vidika nas Ptujčanov ta sredstva bolje uporabiti za gradnjo varovanih stanovanj na Ptuju. S tem bi ponudba doma dobila dodano vrednost, hkrati pa bi zagotovili še 20-40 novih delovnih mest. Zato se čudim odločitvi Sveta zavoda Doma, ki je dal soglasje za gradnjo doma v Kopru, posebej predstavniku MO Ptuj, ki je član tega sveta. Četudi bi bila vsa ta preseganja pravno nesporna, ali je res moralno primerno, da glede na trenutno stanje pokojnin upokojenci v takem obsegu pre-plačujejo svoje storitve. Glede na rezultat poslovanja bi lahko bil
Dom upokojencev na Ptuju ne le med najboljšimi, ampak tudi najcenejši v Sloveniji.
Pri vsem tem pa je potrebno povedati, da je država tista, ki po veljavnem Zakonu o socialnem varstvu zagotavlja mrežo javne
službe za institucionalno varstvo, torej tudi sredstva za naložbe v izgradnjo domov. Teh sredstev niso dolžni zagotavljati uporabniki domov s preplačevanjem storitev, še manj pa je to naloga Doma upokojencev Ptuj.
Programi Koronarnega društva Ptuj
Franci Golob, predsednik
Koronarno društvo Ptuj je v letu 2009 izpolnilo šest let uspešnega delovanja in je junija vstopilo v sedmo leto izvajanja projekta Vseživljenjska rehabilitacija koronarnih bolnikov. V okviru tega projekta društvo izvaja več različnih programov za telesno vadbo, sproščanje, zdravstveno vzgojo ter rekreacijo in druženje. Nadzorovana telesna vadba je bila izvajana v treh skupinah s krajšim premorom skozi vse leto. Izvajamo jo v telovadnicah, kjer pod nadzorom telovadi 59 srčno-žilnih bolnikov. Vaditeljice so: Lidija Lazar, Marija Šalamun, Sabina Žerak, Tanja Milošič, Klavdija Rožmarin in Mira Frangež.
Nordijska hoja je potekala dvakrat tedensko s 70 udeleženci. Vodji: Mira Frangež in Lidija Lazar. Čas hoje: skozi vse leto, ko je za hojo primerno vreme. Poti: ormoško-ptujska okolica. Zdravstvena vzgoja je obsegala 14 predavanj, ki so jih izvajali zdravnice in zdravniki, doktorji medicine - specialisti JZ Zdravstveni dom Ptuj in Ormož ter Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Vseh predavanj se je udeležilo približno 450 slušateljev. Poleg članov društva so na predavanjih sodelovali tudi drugi, ki so jih zanimale posamezne teme.
Desetkrat smo izvedli delavnico psihičnega sproščanja, ki jo je
nadvse uspešno vodila zdravnica Breda Bešvir, dr. med.
Delavnice zdrave prehrane
- šola zdravega načina življenja
Bilo jih je sedem, s 104 udeleženci. Pod vodstvom ing. živilstva Jelke Krajnc so si uporabniki pridobili teoretična in praktična znanja o izbiri živil in tehnologiji priprave hrane. Dobili so tudi recepte in drugo pisno gradivo, kako je posamezno jed treba pripraviti in kako kuhati, da bi s pravilnim kuhanjem izboljšali in ohranili zdravje.
Tečaj oživljanja v primeru zastoja srca z defibrilatorjem je obiskalo 33 tečajnikov. Izvajalec tečajev je bil zdravnik mariborske urgence Štefan Mally, dr. med.
Druženja, izleti, kulturno-re-kreativna dejavnost
Pripravili smo štiri srečanja in dva izleta za srčno-žilne bolnike. Vsa druženja so lepo uspela, vedno se jih je udeležila več kot polovica vseh članov.
Ob koncu poročila je pomembno poudariti, da društvo, ki deluje v javnem interesu, nadvse uspešno opravlja svoje poslanstvo. Glede na sredstva, ki smo jih dobili, smo veliko naredili in gospodarno poslovali. Za dosežene uspehe, ki smo jim priča, se društvo zahvaljuje zdravnikom JZ Zdravstveni dom Ptuj in Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, JZ Zdravstveni dom Ormož, Zvezi koronarnih društev in klubov Slovenije, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Ormož, Osnovni šoli Stanka Vraza, vsem donatoijem, občinam in tudi svojim članom, ki z donaci-jami in aktivnim delom prispevajo k nenehni rasti društva.
26
SOCIALNO VARSTVO
26. FEBRUAR / SVEČAN 2010
Izobraževanje za ljudi s posebnimi potrebami
Ljudska univerza Ptuj je bila pred dvema letoma povabljena k sodelovanju v mednarodnem projektu Grundtvig (Učna partnerstva) z naslovom Nadaljnje izobraževanje za ljudi s posebnimi potrebami, katerega vodilni partner je šola za odrasle Retzhof iz avstrijske Štajerske. V projektu sodelujejo še partnerji s Portugalske, z Madžarske, iz Francije, Nemčije, Grčije, s Cipra, iz Italije in seveda Slovenije.
Mojca Volk, Dušan Šilak, Petja Janžekovič
Temeljni motiv projekta je izdelati priročnik, kako ravnati z ljudmi s posebnimi potrebami, s poudarkom na njihovem nadaljnjem izobraževanju, predvsem v smeri osebnostnega in umetniškega izražanja. Vzpostavljen je tudi spletni portal FEPID (fepid. eu), kjer nas lahko obiščete in si naše do sedaj opravljeno delo tudi pobliže ogledate.
V izdelavi je še brošura, ki zajema področja ročnih spretnosti za ljudi s posebnimi potrebami ter terminološki besednjak, saj sodelavci v projektu opažamo, da prihaja pri obravnavanju teh oseb do velikega odstopanja v razumevanju tega, kako jih ustrezno umestiti v družbo.
Fotoarhiv Ljudske univerze Ptuj
Projekt je zastavljen v obliki rednih delovnih projektnih srečanj, vsakič v drugi evropski državi. Tako smo se letos že udeležili petega delovnega srečanja, ki je bilo v Neaplju med 28. januarjem in 1. februarjem. Naša gostitelja sta bila Lisa in Carlo Falcone, direktor podjetja Arte Musica e Caffe, ki se nahaja v središču starodavnega Neaplja. Delavnice so že v nastajanju, prav tako terminološki besednjak, okoli katerega se zmeraj razvije prav zanimiva debata. Omenimo še to, da sta nas prvi dan v mestni hiši sprejela župan osrednjega neapeljskega okraja ter predsednica omenjene okrajne uprave. Oba sta izrazila veliko zadovoljstvo
Udeleženci srečanja FEPID v Neaplju.
nad našim delom, saj tovrstna dejavnost v Neaplju in tudi v Italiji ni ravno podprta s strani državnih organov, vsaj kar se financiranja tiče. Predvsem pa ju je veselilo dejstvo, da v projektu sodelujemo organizacije in ljudje iz različnih evropskih držav, vse zavezane širitvi ideje o vseživljenjskem učenju vseh ljudi. Delavnice so potekale v prostorih organizacije Luetec. Gre za kratico, ki pomeni Evropska svobodna univerza za
tretje življenjsko obdobje dežele Campanie.
Čakata nas še srečanje v Nemčiji (v Rothenburgu) in zaključno srečanje pri vodilnem partnerju v Avstriji. Projekt bomo formalno zaključili junija letos, ko bo organizirana tudi novinarska konferenca, na kateri bomo predstavili sodelujoče v projektu in projektne rezultate.
Projekt FEPID je podprt s strani Evropske komisije.
Žalovanje - kako sprejeti izgubo
Življenje nas velikokrat preseneti. Na srečo so svetli trenutki presenečenj bolj pogosti, pride pa tudi dan, ko izgubimo nekoga, ki ga imamo resnično radi in brez katerega si do tistega trenutka nismo predstavljali našega življenja. Ob izgubi si postavljamo številna vprašanja, na katera težko najdemo odgovore. Velikokrat se zapremo vase in otrpnemo. Društvo Zara je neprofitna in prostovoljna organizacija, ki je bila ustanovljena z namenom pomoči in podpore ljudem, ki so doživeli izgubo svojih najbližjih.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Smrt, žalost in žalovanje ob izgubi so besede, ki imajo v naši družbi še precej negativen prizvok in so zavite v predsodke in strahove. Veliko se nas znajde v težavah, saj o žalovanju vemo zelo malo, dokler nas ne doleti. Osveščenost ljudi počasi narašča in nas sili, da spregovorimo o umiranju, smrti, žalosti in žalovanju. Društvo Zara
je neprofitna in prostovoljna organizacija, ki je bila ustanovljena z namenom pomoči in podpore ljudem, ki so doživeli izgubo svojih najbližjih, in vsem ljudem, ki želijo ovrednotiti svoje življenje in mu dodati višji smisel. Ustanoviteljici sta Laura Planinc in Leonida Vaupotič. Razlog za ustanovitev društva je bila izguba njunih ljubih
Laura Planinc: »Društvo Zara je neprofitna in prostovoljna organizacija, ki je bila ustanovljena z namenom pomoči in podpore ljudem, ki so doživeli izgubo svojih najbližjih, in vsem ljudem, ki želijo ovrednotiti svoje življenje in mu dodati višji smisel.«
otrok, saj sta se nenadoma znašli v izgubi. Želeli sta si pomagati med procesom žalovanja, iskali sta pomoč oziroma rešitve za lažje prebolevanje. Ob pogovorih sta spoznali, da lahko preko svojih izkušenj pomagata ena drugi, da se razumeta in imata enake stiske.
»Na skupinskih srečanjih se trudimo, da vsak posameznik preko svoje lastne izkušnje izgube drage osebe zazna, da sta pri nas prostor in čas, kjer lahko izrazi svojo žalost, bes, jezo, bolečino, mi pa mu ob vsem tem nudimo sočutje. Pri žalovanju ni pravil, nič ni prav in nič narobe, so pa poti, ki nam lahko malenkost olajšajo bolečino,« pove Laura ter nadaljuje, da si skozi pogovor razkrivajo svoje stiske, morda se najde tudi kakšna pot, po kateri začno stopati ob izgubi, pa je prej niso poznali. »V društvu se poslušamo in se
27
26. FEBRUAR / SVEČAN 2010
SOCIALNO VARSTVO / ŠPORT
Zara - društvo za pomoč in oporo ljudem na poti žalovanja in dvig kvalitete življenja
Ljudje, ki so doživeli hudo izgubo, si prizadevajo na sočuten način nuditi pomoč in podporo:
-	za naraven način žalovanja,
-	čustveno in duhovno podporo,
-	najti smisel, da zmoremo opravljati praktične vsakodnevne stvari,
-	s tehnikami sproščanj in meditacijami (najti notranji mir),
-	s prirejanjem delavnic in predavanj,
-	s prebiranjem knjig in ostale literature, primerne na poti žalovanja.
Kontakt: Laura 031 356 740, laura.planinc@gmail.com in Leonida 041 466 934, leavau@gmail.com. Prostori za skupinska srečanja, ki potekajo vsak prvi in tretji ponedeljek v tekočem mesecu ob 17. uri, se nahajajo v Domino centru (1. nadstropje), na Trstenjakovi ulici v Studiu intuicija.
tudi slišimo. Smrt nam ni tema, o kateri ne bi zmogli govoriti, ker nam je enostavno tako blizu. Z meditacijami iščemo svoj notranji mir, kajti le tako bomo zmogli živeti z bolečino, s praznino in z izgubo človeka vredno življenje,« še doda ter toplo vabi vse, ki čutite ob izgubi svojih dragih, da potrebujete nekaj ali nekoga, ki vas razume. Vsa skupinska srečanja so brezplačna. Žalovanje vsakega posameznika je drugačno, posebno, vendar postane za odtenek lažje, ko ugotoviš, da nisi sam in edini.
Ustanoviteljici tudi menita, da se moramo zavedati, da žalovanje ne poteka po nekem ustaljenem vzorcu. Ljudje lahko različno doživljamo in preživljamo življenje po izgubi ljubljene osebe. Zaradi te raznolikosti žalovanja je pomembno in potrebno, da znamo prepoznati vse oblike žalosti in žalost ozavestiti. Ob izgubi naših
najdražjih, posebej če so to otroci, se v nas porodijo občutki groze in strašne žalosti. Teh občutkov v glavnem nismo poznali in jih tudi nismo želeli poznati. Vendar sta smrt in izguba naših dragih del življenja, o katerem vse premalo govorimo in se pogovarjamo. Ljudje se izogibamo pogovora o smrti in izgubi, bodisi ker smo prestrašeni ali se bojimo, da bomo žalujočega še bolj razžalostili in spravili v jok. Solze in jok pa so lahko včasih prav pomirjajoče in nikoli ne bi smeli jokati sami. Zdravniška veda je v zadnjih sto letih našla načine za boljšo oskrbo človeškega telesa, pozdravi bolezni, ki so bile nekdaj neozdravljive, in s tem odmika čas smrti. Nekoč so bila življenja krajša in so žalovanje bolje razumeli. Družine so bile večje in bolj so bile povezane kot tesne skupnosti. Žalovanje je bilo skupna in javna stvar. Žalujoči so se tega naučili že kot otroci.
»Sem samo človek, ki je izgubil ljubljeno osebo. S tem, ko vas nagovarjam, želim, da si damo priložnost, da nas smrt bližnjega spodbudi, da poiščemo skrajne meje svojih sposobnosti, moči, ljubezni in veselja, da odkrijemo
vir tolažbe, ki ga prej morda nismo poznali, in s tem sami spremenimo to osebo v pričo, ki potrjuje življenje,« zaključi Laura in doda, da se z Leonido zahvaljujeta vsem donatorjem.
Nobena stvar ni težka, če jo delaš s srcem in z užitkom
Mina Markovič zmagovalka svetovnega pokala v športnem plezanju
Športno plezanje mi pomeni užitek, veselje in sprostitev, način življenja in druženja, pravi dvaindvajsetletna Ptujčanka Mina Markovič, ki je lani novembra v Kranju na finalu svetovnega pokala v športnem plezanju prepričljivo stopila na najvišjo stopničko. S športnim plezanjem se je čisto po naključju spoznala leta 1998 v tednu športa na Ptuju. Zdaj že tretje leto uspešno trenira v Škofji Loki pod budnim očesom trenerja Romana Krajni-ka. Trenutno je sredi priprav na novo tekmovalno sezono, ki se zanjo začne v začetku maja.
Mateja Tomašič
Na Ptuju pogoji za treninge niso bili vedno najboljši, tako da je v osnovni šoli hodila tudi na treninge v Laško (a le za pol leta), veliko pa se je naučila tudi od prijateljic, športnih plezalk iz različnih koncev Slovenije. V srednji šoli si je treninge večinoma sestavljala sama. Začela je kot članica Planinskega društva Ptuj ter se letos priključila Plezalnemu klubu 6b. Že takrat je bila uspešna članica mladinske reprezentance. »Leta
Zasebni fotoarhiv Mine Markovič
2005, ko sem bila v zadnji kategoriji mladink, sem bila mladinska svetovna prvakinja in evropska mladinska prvakinja. Nasploh je bil moj najslabši rezultat v tej sezoni 2. mesto. Vzporedno sem še isto leto tekmovala v članski kategoriji in se tudi tam uvrstila v finale. Naslednje leto sem tekmovala samo še v članski konkurenci. Ko začutiš, da si zrel za naslednjo kategorijo, greš naprej,« pravi Mina, ki je tudi uspešna študentka
Mina Markovič je ob uspešni športni karieri še marljiva študentka psihologije.
psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Že v četrtem letniku srednje šole je navezala stik s sedanjim trenerjem Romanom Krajnikom, tako da se je ob koncu tedna pogosto udeležila treningov v Škofji Loki. Z začetkom študija v Ljubljani pa se je tudi število treningov tam povečalo. V začetku sezone je trener
zanjo izdelal program in končno je tudi zanjo prišel čas nadzorovanih in vodenih treningov. Prvo sezono sta iskala sistem treninga, ki bi njej najbolj ustrezal. Trenira 3 do 4 ure na dan, šest dni v tednu. Med treningom 2-3 ure preživi »na steni«, ostali čas pa nameni ogrevanju, strechingu ter vajam za moč in preventivo. Pogosto
28

•fffrff/t
ŠPORT / PRIREDITVENI
VODNIK
26. FEBRUAR / SVEČAN 2010
pa treningi, ki jih opravi v skali v naravi, trajajo ves dan. Vendar ji, kot pravi, vsak trening predstavlja nov izziv in možnost, da se nauči nekaj novega.
Rezultati so se kmalu pokazali, saj je že prvo leto sodelovanja z novim trenerjem prišla na stopničke na svetovnem pokalu in tudi v skupni razvrstitvi. Lani pa se je odločila, da se poskusi v še eni disciplini - v bolderjih, ki temelji na moči in tehniki. »Predvsem v tehniki sem imela velik primanjkljaj in ga še vedno nekaj imam. Predvsem zato, ker sem prej na Ptuju 10 let plezala sama in ni bilo nikogar, ki bi me usmerjal, popravljal ali mi povedal, kaj delam narobe. Tako sem razvila
tehniko s poudarkom na moči. Pri plezanju je sicer pomembno, da si močan, vendar moraš to moč znati porabiti. V bistvu sem se lani začela učiti plezati od začetka, kar je težko, če imaš že izoblikovan svoj stil plezanja in določene svoje vzorce. Zato so rezultati prvo polovico sezone, ko sem začela z bolderji, malo nihali. Na svetovnem prvenstvu sem v bolderjih tudi prvič prišla v finale in šele po pritožbi Avstrijcev izgubila stopničke na svetovnem prvenstvu. Pri tekmovanju v težavnosti pa je bilo precej nihanja,« pravi Mina.
V prihodnje želi Mina do popolnosti izpiliti svojo tehniko, kar ji bo prineslo konstantnost v
rezultatih. Trenutno se pripravlja na začetek nove tekmovalne sezone, ki se začne v začetku maja in traja do konca novembra. Pravi, da si že nekaj let ni mogla privoščiti poletnega oddiha na morju, vendar se ji temu ni težko odpovedati, saj je plezanje tisto, ki jo osrečuje in izpopolnjuje. Zelo pa se že veseli letošnjega evropskega prvenstva, ki bo letos avgusta v Avstriji. In še ena novost - v tej sezoni bo tekmovala za Plezalni klub 6b,
kar pojasnjuje: »Športno plezanje se na Ptuju hitro razvija in tudi ta klub zelo dobro napreduje. S plezalci iz kluba se odlično razumem, ob tem pa je zame pomembno tudi to, da se je moja zgodba začela prav na Ptuju.« Mino boste lahko srečali na Ptuju tudi 28. februarja v športni dvorani Gimnazije Ptuj, kjer se bo odvijala prva tekma vzhodne lige v športnem plezanju za osnovnošolce v organizaciji Kluba 6b.
Športne prireditve v MARCU
ŠPORTNA DVORANA CENTER
Težavnostno plezanje (težavnost; lead, difficulty)
Tekmovanje poteka ne veliki plezalni steni, ki je navadno visoka med 14 in 16 metrov ter previsna/nagnjena za najmanj 6 metrov. Tekmovalec je med plezanjem varovan z vrvjo. Na steni je postavljena smer z različnimi oprimki, ki so vsakokrat različno postavljeni, razporejeni in drugačni (smer ni standardizirana, daleč od tega). Težavnost smeri oz. posameznih gibov se proti vrhu stopnjuje. Namen tekmovalcev tako ni najhitreje priti na vrh (ker je to zelo težko in tudi redko, uspe to le najboljšim), temveč priti najvišje v postavljeni smeri. Kdor pride najdlje, torej zmaga (ocenjujejo se tudi »minimalne« razlike, ali si določen oprimek držal, se ga le dotaknil ali iz njega napredoval). Vsak tekmovalec ima na voljo 6-8 minut (odvisno od ranga tekmovanja in zahtevnosti smeri), pred plezanjem pa ima na voljo 6 minut za skupinski ogled smeri, kjer lahko vidi in vizualizira tekmovalno smer. Tekmovalci se med samo tekmo med seboj ne gledajo zaradi različnih možnih rešitev in kalkulacij v smeri.
Sobota, 6. 3.
9.00 - 17.00	Dan žena - koncert SEVERINA Petek, 19. 3.
20.00	FC Ptuj - Pekarna Duh, člani, prvenstvena tekma
Sobota, 27. 3.	.
m	DP v streljanju: 5. krog
Nedelja, 28. 3. DP v streljanju: mladinska liga
ŠPORTNA DVORANA MLADIKA		
Sobota, 6. 3. 7.00 - 20.00	Območno tekmovanje v streljanju, MD Invalidov Ptuj	Dogodki v Domu KULTure MuziKafe
Sobota, 13. 3. 16.00 - 19.00	1. SNTL: NTK Ptuj - Mengeš, člani; NTK Ptuj - Mengeš, članice	Četrtek, 4. marec, ob 20.00
ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA		MILDREDS - koncert
Sobota, 27. 3.		Torek, 9. marec, ob 18.00
7.00 - 20.00	Judo: Mednarodno prvenstvo pokal Ptuja	Marija Hernja Masten in Cesarsko-kraljevi Ptuj - Zgodbe mojega
Nedelja, 28. 3.	Judo: Mednarodno prvenstvo pokal Ptuja	mesta 2.
MESTNI STADION PTUJ		Petek, 12. marec, ob 20.30
Nedelja, 7. 3.	1. SNL: Drava — Rudar Velenje	AUTODAFE - koncert Matjaž Pikalo, Jaka in Andrej Hawlina
Nedelja, 21. 3.	1. SNL: Drava — Olimpija LJ	Nedelja, 21. marec, ob 10.30 Koncertna predstava otroških pesmic BISERGORA - BIBAMICA NA KONCERTU
Nedelja, 28. 3	1. SNL: Drava — Domžale	
IGRIŠČE NA UMETNI TRAVI		Ponedeljek, 22. marec, ob 20.00 JAKA KOPAČ GROUP - koncert
Sobota, 13. 3.	1. SML: NŠPoli Drava - Bilje-Renče 1. SKL: NŠ Poli Drava - Bilje-Renče	
	Liga U-14 - VZHOD: NŠ Poli Drava - Tehnostroj Veržej	Petek, 26. marec, ob 20.30 PAPIR - koncert
Sobota, 27. 3.	1. SML: NŠ Poli Drava - FC Luka Koper 1. SKL: NŠ Poli Drava - FC Luka Koper	
	Liga U-14 - VZHOD: NŠ Poli Drava - Nissan Ferk Jarenina	Informacije: 02 78 78 860, 040 555 783, 041 654 401
29
26. FEBRUAR / SVEČAN 2010
PRIREDITVENI VODNIK
PROGRAM MAREC		mgP	02 749 12 50 »Z /4y ¿1 3D mfo@mgp.st www.mgp.si
ZA ODRASLE IN MLADINO			
Sreda, 3. 3., ob 9.30	Dunja Zupanec: STRAHEC, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji z Zavodom Zofka Ljubljana, za šole in izven		
Sreda, 3. 3., ob 19.00	Peter Srpčič: PRAVA BABA (MONOKOMEDIJA), za izven v Grand hotelu Primus Ptuj		
Četrtek, 4. 3., ob 18.00	Ekonomska šola Ptuj: DOBRODELNI KONCERT		
Sobota, 6. 3.,	Anja Štefan: BOBEK INBARČICA, gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana, ob 10.00 za abonma Kresnička in izven, ob 11.30 za abonma Zvezdica in izven		
Nedelja, 7. 3., ob 9.30	Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj, predavanje na temo BOŽANSKA KOMEDIJA		
Ponedeljek, 8. 3., ob 19.00	Peter Srpčič: PRAVA BABA (MONOKOMEDIJA), za izven v Grand hotelu Primus Ptuj		
Sreda, 10. 3., ob 19.00	Peter Srpčič: PRAVA BABA (MONOKOMEDIJA), za izven v Grand hotelu Primus Ptuj		
Sreda, 17. 3., ob 19.00	Peter Srpčič: PRAVA BABA (MONOKOMEDIJA), za izven v Grand hotelu Primus Ptuj		
Sobota, 20. 3., ob 19.30	Gregor Strniša: ŽABE, za abonmaja Tespis, Orfej in izven		
Nedelja, 21. 3., ob 19.30	Gregor Strniša: ŽABE, PREMIERA		
Sreda, 24. 3., ob 19.00	Peter Srpčič: PRAVA BABA (MONOKOMEDIJA), za izven v Grand hotelu Primus Ptuj		
Sreda, 24. 3., ob 19.30	Galerija Tenzor in Mestno gledališče: BORUT BEUS, otvoritev razstave		
Petek, 26. 3., ob 19.30	Gregor Strniša: ŽABE, za izven		
Sobota, 27. 3., ob 19.30	Gregor Strniša: ŽABE, za izven		
Nedelja, 28. 3., ob 9.30	Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj, predavanje na temo BOŽANSKA KOMEDIJA		
Sreda, 31. 3., ob 19.00	Peter Srpčič: PRAVA BABA (MONOKOMEDIJA), za izven v Grand hotelu Primus Ptuj		
NA GOSTOVANJU			
Torek, 2. 3., ob 10.00	Philip Ridley: PRAVLJIČNO SRCE, v Slovenskem stalnem gledališču Trst, Italija		
Cantante klet
13. 3. ob 21.00 - koncert VIBESONIC JAM, BRAINSTORMING + JAM SESSION - vstopnina 4 Evr
20. 3. ob 20.00 - punk koncert: MOTUS (Hrvaška), INNER LOGIC (Škotska), DREK U PEST (Lj), GUB (Lj), WARFIELD (Ptuj) - vstopnina 6 Evr z rezervacijo/8 Evr brez - rezervacije na vile.entertainment@gmail.com
Vile Entertainment
Program v MARCU
KLUBSKI PROGRAMI
Do 18. marca 2010
RAZSTAVA: OBJEM SPOMINA - GREGOR SAMASTUR. Gregor Samastur se tokrat prvič predstavlja s svojimi kiparskimi stvaritvami, klesanimi v mavcu.
Sobota, 6. marca, ob 19. uri PRODUKCIJA BAS KITARISTOV IN BOBNARJEV Predstavili se bodo učenci basista Luka Gaiserja in bobnarja Aleša Zorca.
TRIBUTE TO PINK FLOYD Petek, 5. 3., ob 20. uri v Mestnem kinu Ptuj: Pulse - v živo na Earls Court. Petek, 12. 3., ob 20. uri v Mestnem kinu Ptuj: The Wall - v živo v Berlinu. Petek, 19. 3., ob 20. uri v CID Ptuj: Live at Pompeii - projekcija filma. Sobota, 20. 3., ob 21. uri v CID Ptuj: Koncert skupine ECHOES.
V CID Ptuj bo od 19. marca dalje na ogled tudi razstava o legendarni skupini. Projekt je pripravil Primož Potočnik. Programska zloženka projekta je na voljo v CID Ptuj in Mestnem kinu Ptuj. Vstop na vse dogodke
je prost!
Sobota, 27. marca, ob 20.00 v CID Ptuj
METALBLAST 9, v sodelovanju Organizacije Metalblast in CID Ptuj CADAVERES - tribal trash metal, Madžarska, http://www.myspace.com/ cadaveres, TO HATE - melodični death metal, Slovenija, http://www.my-space.com/tohateband, VOICE OF VIOLENCE - metalcore, Slovenija, http://www.myspace.com/voiceojviolence. Več na www.metalblast.si.
NAPOVEDUJEMO
5. FESTIVAL KITARE Ptuj, april Gostje: Wolfgang Muthspiel (Avstrija), Anabel Montesinos (Španija), Matjaž Stošič (SLO), Trio Oko (SLO) in drugi
MEDNARODNI PROGRAMI
EVROPSKA PROSTOVOLJNA SLUŽBA - EVS CID Ptuj je podporna organizacija za evropsko prostovoljno službo oz. EVS (European Voluntary Service). Prostovoljec za udeležbo na EVS ne potrebuje nikakršnih predznanj, šole ali delovnih izkušenj. Kdor želi osebno informiranje in svetovanje ali pomoč pri vključitvi v EVS, naj se predhodno najavi po telefonu 02 780 55 40 ali 041 604 778.
PRIPRAVE NA MEDNARODNE IZMENJAVE Z mladimi, ki jih zanima udeležba na mednarodnih izmenjavah, se na delovnih srečanjih in pripravljalnih sestankih srečuje Magda Strmšek, izkušena mladinska delavka, udeleženka več mednarodnih projektov, ki končuje študij socialnega dela. Kdor se želi vključiti v mednarodne izmenjave, se lahko še pridruži! Pokliči, pošlji mail! V teku so priprave na več mednarodnih projektov (SICILIJA, NEMČIJA, SLOVAŠKA, ČRNA GORA). V marcu bomo pripravili tudi projekt gostiteljske mednarodne izmenjave, ki naj bi poleti potekala na Ptuju.
TEČAJI, DELAVNICE Ko bo zbranih dovolj prijav za naslednje tečaje in delavnice, bodo začeli z delom: ZAČETNI 30-URNI TEČAJ ŠPANŠČINE, NADALJEVALNI 30-URNI TEČAJ ITALIJANŠČINE, ZAČETNI 40-URNI TEČAJ ZNAKOVNEGA JEZIKA GLUHIH in LITERARNA DELAVNICA.
SERVISNA DEJAVNOST
PLESNA ŠOLA POWER DANCERS - mentorica Špela Tratnik Pe-klar, vadba po starostnih skupinah ob ponedeljkih
SALSA - Sabor Cubano Tečaj poteka ob torkih ob 19. uri v CID Ptuj. Informacije na tel. 041 321 900, info@saborcubano.si, www.saborcubano.si.
ODPIRALNI ČAS: od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure, kavarna je odprta v času klubskih dogodkov. Programe CID Ptuj financirata Mestna občina Ptuj in Urad RS za mladino.
cSD
p i u j
30 tffy™
RETROSPEKTIVA PRIREDITVE
26. FEBRUAR / SVEČAN 2010
Na enem mestu se je pod vodstvom Pihalnega orkestra Ptuj zbralo kar 50 slovenskih godb z mažoretkami, ki so na ta način podali svoj poklon pomembnemu delu slovenske preteklosti in kulture. Z glasbo na pihala se tako uresničuje napoved vsebinske nadgradnje kurentovanja, ki postaja v kulturnem smislu vsako leto bolj kakovostno.
Zgodil se je tudi znanstveni simpozij na temo Karnevali in turizem v Sloveniji, sledila je okrogla miza o vlogi in pomenu ptujskega kurentovanja v slovenskem turizmu. Dogodek se je zaključil z dokumentarnim filmom ob 50-letnici Pol stoletja norosti in bolečine. V kinu Ptuj je bil predvajan tudi igrani film Praznovanje pomladi. Na fotografiji koranti iz Okiča.
Žoge, skupinska maska iz OŠ Olge Meglič, na nedeljski povorki.
Foto: Uroš Mlakar
Uslužbenci občinske uprave MO Ptuj so se na pustni torek maskirali v klovne pod imenom Cirkus di famiglia Stefano.
Foto: Langerholc
Belgijci iz Arlona na Ptuju
Besedilo in foto: Tanja Ostrman Renault
Arlon je mesto v Belgiji, nedaleč od francoske, nemške in luksemburške meje. Šteje približno 26.000 prebivalcev. Mesto na stičišču romanske in germanske kulture, na križišču pomembnih prometnih poti tako v preteklosti kot tudi danes je po nekaterih podatkih najstarejše v Belgiji. To dokazujejo tudi bogata arheološka najdišča v mestu in njegovi okolici, ki pričajo o izjemno živahni
in intenzivni galorimski kulturi pred več kot dva tisoč leti. Številne najdbe so razstavljene v arheološkem muzeju mesta, ki si želi tesnejšega sodelovanja s Ptujem. Nenazadnje sta Ptuj in Arlon leta 2009 podpisala Listino o sodelovanju na raznih področjih, predvsem pa na kulturnem in pri izmenjavi pustno-karnevalskih skupin v okviru FECC.
Ptuj in Arlon je povezal karneval. Kurenti iz Spuhlje so bili prvi, ki so se odzvali povabilu Belgijcev pred desetimi leti in se udeležili njihovega karnevala, ki zmeraj poteka sredi posta. Njihove delegacije, ki obiščejo Ptuj v času kurentovanja, so vsako leto bolj številne. Tudi letošnja je štela skoraj 30 članov, med katerimi so bili: princ karnevala 2009 (letošnji bo ustoličen na dan njihovega karnevala), princesi in mali princ (princeska pa je na žalost nekaj dni pred odhodom na Ptuj zbolela), nekdanji princi karnevala, predstavniki organizacijskega komiteja Arlon-Carnaval in preprosti ljudje. Njihov krik ALLEZ HOP!, kar bi lahko najbolje prevedli kot »Gremo!«, je tudi letos odmeval na Ptuju.
S^h^fsn 31
agencija Lotos

Za vas 8roo tukaf:
r*3l«»Mn «J 6 Jo 19
CO «*0'4h 00 8 dO 12 '
Ozrotana dri (Satura nafta talaran, in oioar•
ct>«i2\r*h	od 20. dO 7 ure
obtotou*	(4 14 do / um
ob nc<Sof** m crazrKh	24 w
PO I HCL V K 23. 22č0 PTUJ. TLL- 02 78? D4 »D
ff) LEKARNE PTU¡
rstvo: maroc 2010						
	\orefu	veos	Ceti»		sr.bcto	
						* 1
1	2 3 4			5	6	mm
top«*.»'
. FRj) TW5T04Ä*ÖVÄ3
T Ol 771 1001
URNMAFTlf |l CCriCTK HB DCLMACKD 7.00 - ID.DO1 V SOtDTH 7XD- 14<G
dežurstvo: namsl: «.3.2010 - 31.3.2010
M&jKCTMMIMftAVMOaH KTK^OOO KO. DO 7. UMJjUTM|, OIMMTAH 00 14i D07.UR*VHUBJOU 01 MMZKaaH rA ¡K DKlMTVO mPMXÜtjMO tU QM007. UM2jirrfM| 00 7. UMCKASUBf^BQAIWI.
Ogtese zo Ptujčana IHb:
bil.:	003S6 (0)17417120
Na:	00386 (0)2 7417122
DOTi:	00386 (0)41 203 004 Biraril: Mú*.ptuj*ltol.M*
www.agencaalotos.net
Kontaktno OMbf: i BJ—i vtgrfnN
ww,i|nuj^ntii m*
T I? U \f T7
PTUJ f
C RAN I) H(1TI-L PlUMlIS
&»ffl«r

i
vtč Informad]
KUPON
Termalni Par*
popusti2 na celodnevno odraslo vstopnico za kopanji v Terntalnesn Parku v Termah velji odponedeljka do četrtka, do 30.06.2010
KUPON
^^	IVtAKf) H (TRI i*tvat"
pypurta ?a 4-urno kopanji v bazenskera kompleksu Vespašanus v G H Priraus, velja od ponedeljkii do Četrtka, do 30.0C.2010
u d=¿uetv a zaprti med 12 50 in ld.OO.
ütmGMk - Pfct Afimmkl* újmk/P80 llilar*. Ouflta* utaag> 2800 m
oblkovati tafah izbojšati počutje?
V nedelo in cb p«znfohzta kfcarri v
čas