®gtxruxmu Po£t*in» *>!»cena v cj&toutnt oena t um Leto II. (IX.), štev. 146 Maribor, sobota 30. junija 1928 » JUTRA: €€ lzbaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. *a». v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa tfi Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Ale-keafldrova cesta št. 13 Oglaei po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani Preier*o«t uKoa 41.-4 Vukiševičev politični Babilon MINISTRSKI PREDSEDNIK VUKIČEVIČ UPORNO ODKLANJA DEMISIJO, DA REŠI SEBE IN Dr. KOROŠCA* Policijska kronika BEOGRAD, 30. junija. Tudi današnji dan ni prinesel v razvoju krize nobenili novih momentov. Ministrski predsednik Vukičevič se je dopoldne posvetoval z radikalnimi ministri, nakar je odšel ob 10. dop. na dvor, kjer je ostal do 11.30. Odhajajoč od avdijence je izjavil novinarjem: »Ni še nič novega. Demisije vlade ni!« Nato se je vrnil v vladno predsedstvo in konferiral z notranjim ministrom dr. Korošcem. V demokratskem klubu so se vršila istočasno posvetovanja demokratskih ministrov, Ljube Davidoviča in raznih strankinih prvakov. Do odločitve ni prišlo in se bo vršila v pondeljek popoldne še plenarna seja demokratskega poslanskega kluba, o kateri bo potem izdan komunike, v katerem bo demokratska stranka razložila svoje stališče. Po informacijah iz demokratskih krogov je položaj trenutno sledeči: Ministrski predsednik Vukičevič upor.no odklanja zahtevo demokratov, da naj bi vlada takoj demisijoni-rala, češ da za to ni nobenega povo- da. Če pa smatrajo demokrati za potrebno, da vlada odstopi, naj podajo demokratski ministri sami ostavko in šele nato bo Vukičevič odločal o eventualni demisiji celokupne vlade. Opoldne je bil sprejet na dvoru zunanji minister dr. Marinkovič, ki je poročal kralju o položaju v demokratskem klubu. Kakor se zatrjuje, vladajo med Da-vidovičem in Marinkovičem glede rešitve krize nesoglasja. Marinkovič je namreč odločno za to, da sedanja vlada nadaljuje delo v narodni skupščini brez ozira na Kmečko-demokratsko koalicijo in sprejme nettunske konvencije. Davidovič pa se nasprotno boji, da bi tako postopanje izzvalo med prečani še večje ogorčenje in želi zato, da stopi v vlado tudi KDK. To nesoglasje med obema demokratskima voditeljima je tudi vzrok, da še vedno ni padla odločitev glede iz-prembe režima. Kakor vse kaže, je pričakovati odločitev v pondeljek- ko se sestaneta radikalni in demokratski poslanski klub k plenarni seji. Strela je ubila ob priliki neurja v sredo, 27. trn. ob 17. uri 211etnega delavca Ropa Franca, doma iz Pobrežja pri Ptuju. Zaposlen pri stavbeni tvrdki Accetto je delal pri kanalizaciji blizu meljske vojašnice. Ko je nastopila nenadna nevihta s točo, je vzel svojo lopato na ramo ter hotel iti vedrit pod najbližnjo streho. Nenadno je udarila vanj strela ter ga pri priči — ubila. Po dospetju rešilnega oddelka in zdravniške komisije, so njegovo truplo prepeljali na mestno pokopališče v Pobrežju. — Pokojnikovega tovariša — Pranca Požrla pa je strela sicer vrgla na tla ter ga omamila do nezavesti, vendar je z neznatnimi poškodbami ušel svoji poslednji uri. S strahom se spominja usodne hude ure, katera mu je pograbila dragega tovariša, medtem ko se je sam, — prebudivši se k zavesti — silno začudil, da je ostal pri življenju. Razen malih prask vsled padca ni imel nobenih poškodb in je šel lahko sam domov. Nesrečnega Ropa so včeraj ob 17. uri pokopali na pobreškemt pokopališču. Na zadnji poti ga je spremljalo mnogo tovarišev stavbinskih delavcev, globoko ginjenih vsled tragične usode pokojnika, ki je šele dan pred smrtno nesrečo nastopil službo. Težka nesreča voznika. , Na Vidov dan proti večeru se je na vogalu Tržaške ceste in Linhartove ulice težko ponesrečil 581etni Franc Starkel iz Poljčan, ki je vozil z deskami in senom naloženi voz. Voz se je zadel ob cestni vogal ter tako stresel, da je mož padel pod kolesa. Teža voza je nesrečnega voznika tako pritisnila, da je za-dobil težke notranje poškodbe. Rešilni oddelek je ponesrečenca odpeljal v bolnico. Srečen slučaj. T. Ladislav, dijak 4. meščanske šole je baš na 18- obletnico svojega rojstva skočil v mladostni razigranosti čez ka-' nal v ulici Kraljeviča Marka, se pri tem zadel v žico in padel v globočino 5 metrov ... »Mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most« —je star slovenski rek. Fantu pa se k sreči ni pripetilo nič hdega. Sicer se je onesvestil, vendar je ostal čil in zdrav, kar je zgolj srečen slučaj- Sreča v nesreči. Šofer P. S. neke zagrebške avtotakse je vozil v sredo popoldne avtotaksi št. U-627 iz Zagreba v Maribor. Na cesti med Hočam in Slivnico mu je privozil nasproti neznan motociklist, kateremu se je hotel izogniti ter je pri tej čudni uslužnosti zapeljal z vso silo v prvi telegrafski drog, katerega je prelomil kakor vžigalico, poškodoval bližnjo jablan, a sam ostal do neznatne praske na licu, katero je dobil od stekla — živ in zdrav. Čudno pri vsej katastrofi je to, da je tudi avto, ki se je zaletel z brzino 60 km v brzojavni drog — ostal za nadalj-no vožnjo še uporaben. Potnikov k sreči ni bilo v avtu. Pot za Dravo od sesalke drž. železnice pri brvi do Studencev je v zelo zanemarjenem stanju. Zopet naraščajoča Drava je začela izpodjedati itak slabo pot- Ker se te poti poslužujejo ne-le delavci in drugi Stu-denčani, ampak tudi številni izletniki, priporočamo studenški občini, da se za-,čne za to pot zanimati ter ukrene vse potrebno, da se strokovnjaško popravi. Pot v sedanjem stanju pa je zlasti za ponočne pasante silno nevarna; kajti tudi trezen Človek se lahko naenkrat znajde v objemu Dravinih valov« Slabo izpričevalo ob sklepu šolskega leta je povzročilo že mnogo tragedij med šolsko mladino. Takozvani »red« igra preveliko vlogo, pove pa veliko premalo o duševnem in umstvenem stanju dijaka in učenca. Radi tega se v državah z visoko razvitim šolstvom resno ukvarjajo z načrtom odprave dosedanje klasifikacije in spričeval. Ob enih ponoči je policija na ulici ustavila malega obupanca, ki je dovršil šele 5. razred osnovne šole, a si ne upa domov radi — slabega spričevala. Kaznovati takega otroka radi slabih redov pač ni umestno. Šola bo otroku vsekakor mnogo koristila — čim manj se bo bal, tem več bo imel koristi — in tekom razvoja bo dovolj prilike za izbiro primernega poklica. Obupanega šolarja je policija s primernim poukom izročil? materi. Rli za slouenske umetnike res ni dela! Ko sem bil te dni na deželi v narodno prosvetnih poslih, sem doživel sledeče: V vasi, kjer sem ustanovil ljudsko knjižnico, so si postavili novo cerkev, ki jo je sedaj treba opremiti s slikami in podobami. Zanimalo me je, kdo bo slikal cerkev, predvsem pa, kje in pri kom so naročili podobe za glavni altar- Zvedel sem, da so naročili podobe v inozemstvu, češ, da so mnogo ceneje kakor pri nas. Ako bi bil ta slučaj edini, bi ne bilo treba o njem razmišljati, toda na žalost je takih slučajev pri nas mnogo, da ne rečem povsod, kjer se grade cerkve, prenavljajo kapelice, ali se sploh rabi slikarja. Na našega domačega umetnika malokdo misli, in če že misli, je toliko predsodkov, da se delodajalec obrne rajši na tujca. Ali pa so ti predsodki dovolj tehtni, da izgubi domač človek delo, je drugo vprašanje. Zveze med našimi umetniki in našim narodom so e-lo rahle. Skoraj bi si upal trditi, da naš narod svojih slikarjev in kiparjev ne pozna, poznajo njihova dela nekateri meščanski sloji, narod sam pa ne. Ali so naši umetniki že poizkusili najti zveze s svojim narodom? Razstava sama te zveze ne more vzpostaviti. Treba bi bilo o priliki nazstav za naš narod dojemljivih del širom domovine tudi žive besede. Vprašanje nastane, kdo naj take umetnostne prireditve organizira? To rešiti ni težko. V Sloveniji sta dve osrednji prosvetni organizaciji: Zveza kulturnih društev in Prosvetna zveza, bi lahko v svojem področju organizirali poseben umetniški odsek, v katerem bi bili zastopniki organizacij upodobljajočih umetnikov. Na ta odsek bi se obračali vsi, ki bi rabili umetno slikarska dela. Ta odsek pa bi seveda moral skrbeti za propagando naših umetniških del me<* narodom- Kaj vse danes vidiš, če stopiš na de* želi v naše cerkve, ali se ustaviš ob kapelici, ki jo je postavil bogatejši posestnik, ali sicer opazuješ slike v imovitelj-ših hišah- Včasih so tudi pri nas nekoliko bolj držali nase in naročali boljše blago, o tem pričajo starejše cerkve in starejše kmetske hiše. Je pa to važno vprašanje, ki nikakor ni vprašanje kruha naših umetnikov, ampak je obče narodno prosvetno vprašanje. Radi bi slišali kako resno mnenje o tem. A. S. Točen odgovor. Učitelj: »Kako se imenuje človek, ki preživi ves dan v gostilni?« Učenec: »GostilničarU Drugi del Nobilove posadke zgorel v zrakoplovu GENERAL NOBILE PRAVI, DA JE GLAVNI DEL NJEGOVE POSADKE NAŠEL STRAŠNO SMRT V PLAMENIH. AKCIJA ZA REŠITEV AMUNDSENA. OSLO, 30. junija. Na konferenci polarnih raziskovalcev je bilo sklenjeno, izdati na norveški narod proglas, da naj zbere 'denarna sredstva za rešitev Amundsena. Na Spitzberge bo odšla v ta namen posebna polarna ladja. t Letalec Lundbcrg, ki je rešil Nobila, je poslal brezžično brzojavko, da se je začila ledena ploskev, kjer je ostala Nobilova posadka, naglo pomikati proti vzhodu. V ledu so nastale velike razpoke, ki nudijo hidropla-nom možnost za pristanek. Lundberg sporoča obenem, da popravila njegovega letala dobro napreduje in da bo mogel v 2—3 dneh zopet odleteti. Led v okolici taborišča jc zelo težko dostopen in se bo morala pomožna ekspedicija, ki je oddaljena od tabora samo še 16 km, najbrž vrniti praznih rok. Zaupnica Poincareju PARIZ, 30. jurnja. Na sinočnji seji poslanske zbornice je dobil ministrski pred sednik Poincare zaupnico z nepričakovano veliko večino. Po govoru Poinca-reja, ki je v odgovarjanju na razne interpelacije branil politiko vlade in zahteval zaupnico, se je oglasil k besedi še poslanec Franklin, ki je opozarjal, da je vlada narodne unije sedaj še mnogo bolj potrebna, kakor je bila za časa ustanovitve. To narekujejo zlasti zunanjepolitični razlogi. Sledilo je glasovanje in ic bila izrečena Poincareju zaupnica s 455 proti 126. Zbornica bo koncem prihodnjega tedna odgodena do jeseni. Kabinet uelihe koalicije u Nemčiji BKRLIN, 30. junija. Nova nemška vlada je sestavljena in predstavlja veliko General Nobile Je sedaj izjavil,- da Je dne 25. maja, pol ure po katastrofi, v oddaljenosti 10 km videl gost oblak dima, ki je po vsej verjetnosti izviral od zaloge olja in bencina .na trupu zrakoplova »Italia«. Vsa znamenja kažejo, da je oni de! posadke »Italie«, ki ga je odnesel po katastrofi vihar naprej, našel strašno smrt v plamenih. Listi poročajo dalje, da Je več ribičev opazilo dne 18. junija zvečer v bližini Tromsoe, okrog 100 km seve-rozapgdno letalo, ki je plulo proti Ja-gu. Domneva se, da je bil ta aeroplan* z Amundsenom. Norveška vlada je zato odredila, da naj se preiščejo vsi fjordi ob severni obali, razen tega pa Je odplula na severno obal Spitzber-gov ladja, da se tudi tamkaj preišče vsa okolica. koalicijo, ki jo tvorijo socialni demokrati, nemški nacijonalci in ljudska stran ka. Državni kancelar je dr. Mtiller-Franken, zunanji minister dr. Strese-mann, notranji minister Severing, finančni minister Hilferding, vojni minister general Oroener, minister za narodno gospodarstvo Curtins, justlčni minister Koch. Predsedniške uolitue u Zedinjenih držauah HOUSTON, 30. junija. Kongres demokratske stranke je sinoči pri prvih volitvah z ogromno večino imenoval guvernerja Smitha za k^Mata za predsedniške volitve. Smith bo potemtakem v volilnem boju nasprotnik republikanskega kandidata Hooverja, mrz mmmhiVE c~ewn i k j«m Ko trta cveti . . . ČUDOVITI VONJ CVETJA, — IZGLEDI. — LETOŠNJI VELIKI UP. — RE FLEKSIJE, - NAŠE SLOVITE GORICE »jeruzalemčan« pravi, pristni seveda je V H a t LSo r n. fin* So- VL T92S. Mariborski in dnevni drobiš JVJaribor, v juniju 1928. Po starih pismih je svetopisemski očak Noe oni, ki je prvi odkril tajno moč soka .vinske trte- Pismo pravi, da je starec vsled preobilne količine prežlahtnega soka — grešil. Od tistih dob se v Pismu večkrat govori o čucOtvorni pijači, pridobljeni iz sadeža vinske trte in sam božji Sin je ne-le pri gostiji v Kani Galilejski pretvoril šest vrčev vode v pristno vino, (naši krščanski gostilničarji delajo narobe!) ampak je celo na zgodovinski zadnji večerji izkazal temu skrivnostnemu soko to čast, da je vinu poveril generalno zastopstvo Svoje krvi. - • Toliko osovraženo vino ima torej v aktu samega 'Sinu božjega svojo najvišjo sankcijo. Od tokrat je dobilo vino častni naslov »božja kapljica«. Trta cveti... Čudovit vonj, poln najfinejših aromatičnih dihov se razširja po naših legendarno lepih goricah v mesecu rožniku: To je trtin cvet... Kakor posvečeno, skrivnostno kadilo iz kadilnice svečenika se razširja ta misterijozno prijetni vonj krog slovenskih viničarij. Kaka je žalost v deželi, Če na praznik Obiskovanja rnatere Device (2. julija) dežuje! Staromodni viničar in vsa njegova družina verujejo trdno, da je bila visoka zaščitnica vinske trte zadržana ter ni mogla vsled siabega vremena obiskati vinogradov. Posledica je: slaba letina ... V takih slučajih je moral domači duhovnik kot »advocatus re rum« zastopati zadržano mater božjo ter z blagoslovom in molitvijo odgnati pre teče zle posledice. Pri blagoslavljanju vinogradov se je moral poslužiti najlepše vrtnice (gartrože), katero je uporabljal kot škropilno vejico. Če so pri tem prišle kapljice blagoslovljene vode v velikem loku daleč naokrog, je prišlo v dušo viničarjeve družine veliko upanje na dobro letino, na bogato trgatev. In če je bilo ob trgatvi sodov in druge posode premalo za obilen pridelek, tedaj je šlo od ust do ust: Duhovni gospod so izprosili blagoslov božji... In danes? Namesto duhovnega gospoda vidiš po obronkih naših vinogradov j Čete pridnih škropilcev: V modernih (brizgalnah imajo raztopino modre galice, ki nadomestuje blagoslovljeno vodo in duhovnega gospoda. Naši slovenski, svetovnosloveči vinogradi nekdaj in danes! Nekdaj je rastla trta brez reda, posajena kamorsibodi, danes pa vidiš geometrično pravilne pravo-kote, kvadrate, trapeze — sploh ravno-Črtne like s trtnimi nasadi v ravnih, paralelnih Črtah po plemenitosti vrste sortirane ... A kljub temu je od Noetovih ča-,sov, preko Kane Galilejske do danes ostal ivonj vinske trte enako čarobno omamljiv, poln neizrazne aromatike kakor nekdaj. Kako prijazne so naše gorice! Odraz domačnosti je v njih, neka brezizrazna ljubkost jih obdaja kakor glorijela svetniški obraz in v svoji zvestobi te vabijo svoje okrilje kakor nesebične prijateljice v objem. Čudovit čar, kateremu v učenih knjigah ni najti razlage leži ob času cvetja vinske trte, ki daje »božjo kapljico« — na naših Slovenskih goricah. Plemenitega, svetovnoslavnega »ljutomerčana« spoštuje enako domovina kakor tujina. Njegov sloves je zapeljal celo bivšo cesarsko prestolico Dunaj, kjer točijo velike množine takega »ljutomerčana«, ki ni nikdar videl svojega rojstnega mesta... Ljutomer, zibelka te slovite kapljice pa je ponižno mestece, tujini le malo poznano, — a vendar raste tu, trpi, cvete in dozoreva zlata slovenska vinska kapljica. Le radovednost prižene tupatam kakega tujca v mestece Ljutomer in potem se čuje od ušesa do ušesa: »Vinski trgovec je prišel«. — Blizu Ljutomera je slavni grič svetopisemskega imena »Jeruzalem«. — Zgodovina Stanka Vraza in drugih vele-mož je zvezana z našim Jeruzalemom, a na svetovnem vinskem trgu iskana kap ljica. Isto je s »pekrčanom«. Na vznožju Pohorja leži prijazna vasica Pekre pri Limbušu. Ni tam bogvekoliko vinogradov, a vendar uživa takozvani »pekrčan« svetovni sloves ter ima poleg »ljutomerčana« to smolo, da se prodajajo tudi nižje avstrijska vina pod njegovim imenom Avstrijski nadvojvoda Ivan je ustanovil oz. dal nasaditi po ilovnatih pekerskih goricah vinsko trto, ki daje pri svojem hinavsko prijetnem okusu in fini aromi zelo zahrbtno učinkujočo kapljico v dobrem, plemenitem smislu trditve. Do temeljitosti opisati čarobnost naših Slovenskih goric, Haloz in Peker bi pomenilo hoteti napisati debelo domoljubno knjigo. Neizčrpljiva tvarina za duševne in telesne oči! Kakor da je stari Jehova v stanju izredno Židane volje vstvaril te naše gorice: Griček za gričkom, tu osamljena bela hišica, tam cerkvica ali kapelica, tam zopet slikovito lepa skupina to polov; tu gozdič in prijazna, pravljično lepa loka; vmes bela cesta in potoki,ka kor zelena kača se vijoča Drava na jugu, Mura na severu in povsod vinska trta, kakor duša cele pokrajine... Vinogradi dajejo Slovenskim goricam posebno obe ležje, samosvojo dušo, svojo globoko vse bino. Na razgledih pa — daljina, vabeča in lepa, da ti postane toplo pri srcu, a v duši se ti razstopi neko neizrazno čustvo, ki je zmes iskrenega domoljubja, ponosa, hrepenenja in — ljubezni. — In trta, ki je kruh našemu Prleku, Haložanu, Pekrčanu, Bizeljčanu in drugim pokrajinskim vinogradnikom — navdaja letos, v letu najhujše gospodarske krize vsa srca z velikim upanjem izredno lepe letine ... Upanje in nada so cenene, lepe stvari, če bi strahu pred točo in drugimi uimami ne bilo. In najnevarnejši čas za vremenske katastrofe je baš sedaj. In kje je trtna uš? Kje usodni palež? Večni strah, grenka primes, pomešana v čašo sladkega upanja! Kljub sijajnerriu upanju lebdi na srcu izkušenih in od udarcev bridko preizkušenih slovenskih vinogradnikov skrb: Kakšna bo letošnja trgatev? Če bo dobra, bo zadovoljen on, financar in sodni eksekutor; če bo pa vmes prišla kaka nesreča, bo prišla žalost v njegovo dušo radi nesreče, a financar in eksekutor bosta segla po prašičkih, teletih in celo po kokoših, ker onadva morata dobiti svoje. Tako čudna je pravica tega sveta! Taka je pač usoda slovenskega kmeta vinogradnika, kakor jo je Jehova sporočil Adamu: »V potu svojega obraza boš služil' svoj kruh ...«------ Vinska trta cveti... Aromatičen vonj trtinega cvetja navdaje naše duše z novo nado, da bodo jeseni bele zidanice zapele našemu kmetu prvo kitico himne vstajo nja iz bede in siromaštva. Upanje je čudoviti fluidum za obupano dušo in kaj bi bilo, če bi ne bilo nade? Maturanti marlb. učiteljišča iz let 1889, 1881 in 1882. Spored sestanka v Slovenski Bistrici dne 7. in 8. julija bo obsegal sledeče točke: V soboto sprejem došlih tovarišev iz raznih krajev. Zvečer ob 20. (8.) uri zabavni večer z običajnimi točkami. (Iz posebne prijaznosti nastopi tamošnji od lični učiteljski orkester). — V nedeljo zarano služba božja za pokojne tovariše in profesorje. Dopoldne ogled mesta in najbližje okolice. Opoldan skupni obed-(Zabavni večer in skupni obed se vršita v prostornem hotelu »Beograd«), Za nameravani popoldanski izlet v nedeljo s posebnim mariborskim avtom v Rogaško Slatino in nazaj event. do Maribora (60) se mora vsak udeleženec javiti takoj. K sestanku pridejo še starejši tova. riši. Prijave še nadalje (do 4. VII.) sprejema Ant. Porekar — Maribor. KINO UNION TELEFON 329 KINO UNION Samo še soboto in nedelio veliki šaljivi humoristični šlager PAT & PATACHON Od pondeljka do četrtka 5. julija film koiosalnc vsebine 1311 Prokletshro podedovala ali (One, ki ne smelo postati matere) Thomalla. Marcela Albani in Carl de Vogt v glavni vlogi. Zrelostni izpiti na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru so se vršili od 19—27. junija pod predsedstvom g. ravnatelja inž. Vinka Sadarja. K izpitu je bilo pripušče-nih 18 kandidatov, izmed katerih so napravili zrelostni izpit štirje z odliko, sedem s prav dobrim in šest z dobrim uspehom; eden je bil reprobiran za 2 meseca. Zrelostni izpit so napravili: Aleksander Dončič, Ivan Karničnik (z odliko), Ladislav Kodrič, Vladimir Koprivnikar, Josip Ledinek, Krunislav Matovič (z odliko), Ivan Nemec, Josip Novak, Konrad Pečovnik (z odliko), Džordže Petkovič (z odliko), Miroslav Petrovič, Nikola Pljakič, Milo Popovič, Julij So-količ, Edmund Štern, Franc Šušteršič in Božidar Zečevič. Vsi obiturijenti odidejo danes ponoči na 14 dnevno poučno potovanje v Češkoslovaško, kjer si bodo ogledali napredno gospodarstvo, kmetijsko-šolske in kmetijsko-industrij-ske naprave bratov Čehov. Promet z nepremičninami. Posestnica ~ Ida Stickler je prodala zdravnici dr. Klari Kukovec za 350.000 Din hišo št. 18 v Krekovi ulici z vrtom vred- Povsod odprta vrata za partizansko protekcijo! Generalna direkcija drž- železnic je izdala razpis, s katerim se s 1. julijem zvišujejo pristojbine za ležarinske prostore v železniških postajah. Ne bomo razpravljali danes o umestnosti ali neumestnosti te poviške. Opozoriti pa hočemo na sledeče: V razpisu je tudi pasus, da bo železniška uprava »v gotovih uvaževa-nja vrednih« slučajih na podlagi vloženih prošenj pristojbine znižala. Kdor pozna razmere, ve, kaj to pomeni: odprta bodo vrata za najgršo partizansko korupcijo, za protekcijonistične intervencije in za »zarado« raznih sumljivih elementov* Vidov dan v kaznilnici. Kot druga leta, tako je tudi letos mariborska kaznilnica proslavila spomin kosovskih junakov s slovesno zadušni-co, ki so se je udeležili razen kaznencev in službojočih paznikov tudt gg. uradniki. Po cerkvenem opravilu se je vršil v kaznilniški centrali domači koncert, čigar spored je bil sestavljen iz 17 pevskih, 2 orkestralnih in 1 deklamacijske točke. Navzoči kaznenci so prireditev radostno pozdravili in živahno aplavdirali to-varišem-pevcem in godcem. Koncert je vodil g. naučitelj Miško Cizelj, ki baje pripravlja s svojim zborom mariborski glasbeni javnosti zopet zanimivo jesensko iznenadenje. — Proslava Vidovdanan in zaključek šolskega leta na tretji osnovni šoli. Kakor povsod, tako je tudi osnovna šola na Ruški cesti zaključila šolsko leto na Vidov dan. Obenem se je slovesno praznovalo državni praznik. Po maši so se zbrali učenci z učiteljstvom in stariši otrok v šolskem poslopju k domači slavnosti, ki je veljala državnemu prazniku, obenem pa bila pregled dela v minulem šolskem letu. Po nagovoru g. upravitelja šole, ki je pozdravil došle stariše, so se vrstile godbene, deklamacijske in pevske točke, prve izvajene po učiteljstvu, ostale po učencih. Vzorno deklamiranje fantov, kakor ubrano petje je zbujalo splošno pozornost in priznanje. Po od-pevanju državne himne »Bože pravde«, so se podali učenci v svoje razrede, kjer so dobili izpričevala, dočim so si stariši ogledali še razstavo risb in del roko-tvornega pouka. Je bil to odsev originalnosti, nadarjenosti in pridnosti izvršiteljev, ki smo jo čutili posebno mi, ki se svojčas nismo v osnovnih šolah pečali s tem, ali vsaj samo v mali meri. Prireditev je pokazala požrtvovalnost, delavnost in ljubezen učiteljskega zbora do učencev. Gotovo je stalo mnogo truda pripraviti malčke za nastop in jih vaditi v petju, poleg obilega dela, ki ga zahteva šola od učitelja- Vsi, ki smo bili pri proslavi, smo čutili hvaležnost do učiteljskega zbora ter smo zapuščali šolo z zavestjo, da je naša deca v rokah dobrih, inteligentnih in vestnih vzgojiteljev, katerim želimo pri njihovem zvišenem delu največ uspeha. • Prenočišča potrebujemo za 4., 5. in 6- julij za udeležence meščanskega šolskega kongresa. Ponudbe z navedbo cene rod »Kongres« na uredništvo »Večernika«. — Koncert v mestnem parku se bo vršil v nedeljo dne 1. julija ob 10.3t dopoldne. — Vpisovanje na I. dekliški meščanski šoli v Miklošičevi ulici za šolsko leto 1928/29 se bo vršilo v pondeljek, 2. julija, od 8. do 12. in od 15. do 17. ure. Učenke, ki niso pristojne v Maribor, plačajo 200 Din učnine. Otvoritev pošte, brzojava in telefona na Golniku. Dne 20. junija je bila v zdravilišču na Golniku otvorjena pošta, brzojav in te« lefon. — K zatvoritvi trgovin na Vidov dan daje Trgovski gremij v Mariboru svt jemu članstvu sledeče pojasnilo: Mini strska uredba o delovnem času jasni določa, da morajo biti trgovski in obrtni poslovni lokali na Vidov dan celo dopoldne zaprti, nakar je gremij že prejšnji teden opozoril svoje članstvo potom časopisja. Dne 25. junija je pa prejel gremij od Trgovske zbornice dopis, da je g. veliki župan odredil, da morajo biti v Mariboru lokali med slovesnim rekvijem brezpogojno zaprti in ker je bilo tudi v Ljubljani odreJe”o da imajo biti trgovine med 10. in 11. uro zaprte, je gremij svoj prvotni proglas preklical ter objavil odredbo državne oblasti, ki določa zatvoritev lokalov samo za eno uro. Zadnji dan je pa veliko županstvo ta svoj ukrep potom časopisov preklicalo in odredilo to, kar je gremij itak že v naprej razglasil. Iz tega sledi, da ne zadene gremija na vsej ogromni zmešnjavi nikaka krivda, želeli bi pa, da državna oblast ne prekliče jutri, kar je danes odredila. Načelnik Vilko Weixl. Dne 8. iulija vse iz Maribora! Kam? Vsi ta dan ob 3. pop. k Sv. Marjeti ob Pesnici, t. j. poldrugo uro peš čez lajtersberški hrib »Pekel« preko v drugič zelenečih travnikov po sočnati pesniški dolini na Schickerjcv sadonos-nik, kjer Šmarječani skupno s Slovenje-goričani proslavljajo že leta sem tradicionalni obmejni »Domovinski dan«. V igri in petju nastopijo domačini. PrvicTv Slov. goricah pa bo ta dan nastopil veliki, 50 do 60 pevcev broječi zbor naše slavne Glasbene matice iz Maribora-Ob 2- popoldne bodo na marib. kolodvoru na razpolago avtobusi. Vsa mariborska društva in korporacije, pozabite vsaj to nedeljo na preveč vam znane Hoče, Limbuš, Kamnico itd. ter s svojo ude-ležbo podprite težko narodno obrambno delo v severnem obmejnem ozemlju. Torej dne 8. julija vsi in vse k Šmarjcti! Prostovoljno gasilno društvo Zg. Kun-i gota in okolica priredi v nedeljo, dne 8. julija na vrhu grofa Pachta (gost. Termot) v Zg. Kungoti veliko vrtno veselico z mnogoštevilno zabavo. Pričetek ob 14. uri, vstopnina Din 5—. Ker je čisti dobiček namenjen za stavbo novega gasilskega doma, je pričakovati obilno udeležbo. Iz Maribora vozi avtobus ob 13.30. in 14. uri izpred gost. Spatzek in Zemljič. Loterija Jugoslovenske Matice. Žrebanje številk kolesarske loterije Jugoslovenske Matice, ki bi se moralo vršiti dne 1. julija, je radi važnih in vsega vpoštevanja vrednih ozirov preloženo ter se vrši nepreklicno dne 6. septembra. Vseh dobitkov je 600. Srečke a 10 Din so na prodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji. Naročajo se lahko tudi pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Šelenburgova ul. 7 II. — Kani pa danes? Na ustanovno veselico kolesarskega društva »Poštela« v Radvanju v gostilni ge Julijane Pšunder- Za razne zabave je preskrbljeno. Glej oglas! 1309 Ure, zlatnina na obroke brez poviška — Jlger, Maribor, Go moška ulica 15. — JX Trajno zaprtje, katar debelega črevesa, zgoščevanje krvi, zlata žila, bolečine v bokih sc odstranjujejo po zavživanju naravne Franc-Jožefove grenčice. Zjutraj in zvečer zadostuje po ena mala čaša. Zdrav, niški strokovnjaki potrjujejo, da učinkuje Franc-Jožefova voda pri vseh črevesnih boleznih olajšujoče in blagodejno f M a r 16 o r u, cine 30. VI. T923 STržS 8, ■ Ali ima Maribor kopališče, ali ne? VROČE POLETJE. — NOBENEGA KOPALIŠČA? — ODPOMOČ DOMA! Koliko »navdušenega« črnila se je porabilo za zgradbo projektiranega dravskega kopališča na otoku! Vsled vedno bolj naraščajoče Drave in raznih tehničnih ovir pa je izvršitev svečano obljubljenega načrta padla — v Dravo. Ker o-stane tudi dosedanje mestno kopališče iz higijenskih razlogov zaprto, — smemo trditi, da Maribor nima pravzaprav svojega rečnega kopališča; kajti staro (Ke-ferjevo) kopališče je iztočišče novega kanala, kabine same pa so v tako mizernem stanju, da tega ni mogoče zlepa opisati. Posamezne kabine so zelo defektne, priprave za tuš (prhe) so močno poškodovane in na prostoru za solnčenje je polno nesnage. Poletje je tu. Pasji dnevi so blizu. V ozračju je čutiti zadušno soparo, proti kateri ni drugega leka, kakor hladna voda. Dosedaj so si kopalci pomagali na ta način, da so se kopali na prostih mestih, kar pa ni priporočljivo ter je življenju nevarno. Skakati čez plot starega dosedanjega kopališča in se »kontrabant« posluževati kopeli pa ni za vsakogar primerno- Kaj torej storiti? Nedavno tega je bilo čitati v »Večerni-ku«, da se je v Studencih, nedaleč od Felberjevega otoka otvorilo zasebno obalno kopališče, ki ustreza vsem željam razvajenih meščanov. Ker Maribor res nima primernega • in dostojnega kopališča ne kaže drugega, kakor se posluževati najbližnjega privatnega obalnega kopališča, katero je zgradila gostilničarka ga Katrca Štehlikova v Studencih. Pičle pol urice iz sredine mesta greš čez dravsko brv ob prijetnem hladu tik Drave, kjer žubore številni studenčki, od katerih imajo Studenci svoje ime. Potem kreneš malo navkreber do cerkvice sv. Jožefa ter se držiš toka Drave po Slomškovi ulici, ki se končuje »Na obrežju«. V prijetni senci dospeš kaj zkmalu do imenovanega kopališča, ki te bo v vsakem oziru zadovoljilo. Tu so solnčne in prsne (tuš) kopeli; zelo plitva Drava te vabi v svoj objem. Pršne kopeli so dokaj tople, ker se vodovodne cevi grejejo na solncu, a v Dravi ni ne skal, ne ostrega kamenja ter druge ropotije kakor na nekaterih mestih, ampak lep rečni pesek. Solnčne in zračne kopeli pri tem kopališču pa imajo to prednost, da je tu mnogo sipe (glena), kar je zlasti pa kopalce, ki trpe na revmatizmu zelo priporočljivo. Razentega je treba omeniti, da se tudi uprava mestnega avtobusprometa zaveda tega kopališča- Avtobus proga je namreč podaljšana do gostilne »pri Katri« brez doplačila, kar se mora pohvalno o-meniti. Pri novem obalnem kopališču je tudi buffet z jedili in brezalkoholnimi pijačami, kar je zelo praktično in primerno. Novo obalno kopališče, ki je dograjeno na privatso inidjativo ter z velikimi stroški moderno opremljeno, ne potrebuje zase prav nobene reklame. Ustreza namreč vsem željam razvajenih kopalcev. Vsak, kdor čuti potrebo, da se okoplje v Dravi oz. v sipi ob Dravi naj se zato potrudi v Studence in ne bp mu nikdar — žal. Za 5ak5ofonom — uibrafon Kakor prvi, ima tudi drugi inštrument svoj rojstni kraj v Ameriki. Z najnovejšim godalom — vibrafonom se v orkestru podčrtava kantilena, medtem ko se saksofon prišteva v vrsto klarineta, oboe in fagota in služi v dosego modernih efek tov. Vibrafon sestavljajo kratke paličice z votlimi cevkami za rezonanco. Skozi te cevi je pritrjena osovina, ki se s pomočjo elektrike zavrti lahko tisočkrat na minuto. S tem se doseže, da prenašajo vrteče se paličice svoj zvok na cevke za rezonanco. Zvok ostane vedno enako jak in je izrazito topel. Vibrafon lahko daje glasove z najnežnejšimi pianissimi, pa tudi z najjačjimi orgelskimi zvoki, in sicer od trikrat podčrtanega A pa do kon-tra C- Dosedaj je v Evropi še samo eden vibrafon, v orkestru nekega berlinskega gledališča. Spari Ogromno znanstueno delo izdajo v Ameriki na Carnegijevem institutu v AVashingtonu: velikanski nebeški atlas bo obsegal fotografije miljard zvezd, ki jih je fotografiral večinoma veliki a-stronom Ed\vard Barnard posvetivši dolgo vrsto let samo temu poslu. S fotografsko ploščo in močnim teleskopom je mogoče ujeti mnogo več zvezd, kakor jih more opaziti človeško oko skozi teleskop. Fotografska plošča je neke vrste umetno oko, ki je mnogo bolj občutljivo, kakor človeško oko- Le tako si je mogoče razlagati čudno dejstvo, da znaša število fotografiranih zvezd dosedaj pet milijonov. če človek pomisli, da je vsaka od petih milijonov zvezd — solnce, ki je mnogo večje od našega solnca in da ima to solnce okrog sebe še nebroj planetov, potem si more človek napraviti vsaj približno sliko o fantastičnih dimenzijah vsemirja. Planinska slaunost na Peci Naša ponosna siva Peca (2l 14 m) na Koroškem je imela včeraj svoj veliki dan- Mežiška podružnica SPD, ki je po svojem intenzivnem požrtvovalnem sodelovanju vsega članstva za napredek planinstva pravi vzor organizacije planincev je slovesno otvorila planinski dom na naši najvišji obmejni točki. Čeravno [e v četrtek še deževalo, se je zbralo na Peci do večera okrog 400 ljubiteljev proste narave, ki seveda niso mogli vsi pod streho nove koče. V precejšnjem mrazu so nočili okrog kakih desetih kresov poleg koče in v prijetnem planinskem razpoloženju pričakali včerajšnjega praznika, ko so kar rojili planinci iz vse Slovenije na Peco. Ne pretiravamo, če trdimo, da je bilo pri otvoritvi nove koče navzočih včeraj okrog tisoč ljudi. Menda rekord v našem planinstvu! Osrednje društvo SPD je zastopal g. dr. Tominšek iz Ljubljane, Hrvate so predstavljali Sljemenaši iz Zagreba, mnogo podružnic SPD je poslalo svoje delegate, zelo številno je bila zastopana mariborska podružnica s svojim načelnikom in nadzornikom podružnic g. dr. Senjorjem, bilo je mnogo Celjanov, Slovenjgradčanov, Šoštanjčanov itd. Največja udeležba pa je bila seveda s strani članov mežiške podružnice »Pece«, ki so se veselili nad krasnim uspehom svojega marljivega in vztrajnega dela. Naj povdarimo izrecno to lepo in posnemanja vredno lastnost koroških planincev: vse prebivalstvo od dobro situiranega podjetnika preko uradnika do kmeta in rudarja se z neverjetno ljubeznijo oklepa svoje planinske organizacije in je vsak po svoje pripomogel k zgraditvi nove koče. Rudniško ravnateljstvo s podporo, članstvo ne izvzemši delavcev-rudarjev pa s prostovoljno tlako pri gradbenih delih. Blagoslovitev koče in mašo je opravil včeraj bivši vojni kurat g. Bonač iz Ljubljane, ki je imel na prostem krasen pa-trijotičen govor, ki je moral navdušiti vsakega navzočega. le oboroženi: »Komandant« je imel puško, drugi navadno sekiro za drva, a tretji debel grčav kol. —Žena posestnikova je hotela skočiti skozi okno, da poklice soseda na pomoč. Vendar se ji to ni posrečilo, ker ji je eden predrznih roparjev zastavil pot z grožnjo, da jo ubije. Medtem pa je drugi roparski tovariš snel težka hišna vrata iz tečajev ter jih vrgel na tla, kar je povzročilo silno zmedo, katero so vsi »trije tički« porabili za beg v gluho noč ... Istega dne predpoldne je prodal gospodar Jožef Smeh kravo za vsoto 6500,—. Glede na to se sumi, da mora biti kak domačin v zvezi s skrivnostnim nočnim obiskom roparjev, ali pa so roparji dobili potrebne informacije na sejmu. Tatovi in drugi nepridipravi posečajo živinske sejme, nastopajo kot mešetarji ali kot »kibici« ter po uspehu zasledujejo svojo žrtev. To se da sklepati iz preštevilnih enakovrstnih slučajev. Tudi pri posestniku Jožefu Fujsu v Žiški so uz-moviči pod okriljem temne noči vdrli v njegovo hišo ter odnesli blaga v vrednosti okrog 2-500 Din. Varnostna oblast je do danes ugotovila, da so uzmoviči poskusili svojo srečo pri 5 Fujsovih sosedih, a ker niso našli nič porabljivega, so šli nad Fujsa. Marsikaka lopovščina gre na rovaš nemirnih, nestalnih ciganov, ki imajo v Prekmurju svoje prehodne domačije. Za izvršitev zadnjega dejanja je ljudski glas osumil dva ciganska brata Pavla in Kazimira Baranja, mlada fanta od 18—20 let. Imenovana sta hodila od vasi do vasi in brusila nože. Spremljali sta ju dve lepi, črnooki ciganki. Vsa četverica je neznanokam izginila, vsled česar se sumi, da so v zvezi z drznimi tatvinami. Čebele umorile konja. V neki vasi ob Nežiderskem jezeru je napadel roj čebel konja, ki je delal na polju in bil nekaj časa sam. Ko je opazil nesrečo nedaleč stoječi posestnikov sinček, je priskočil ubogi živali na pomoč, a pomagati ni mogel- Čebele so strašno, o-pikale konja in dečka, nato pa še mater, ki je pritekla po sina. Vendar pa sta se ta dva z begom rešila težje nesreče. Conj pa je bil privezan in je od bolečin padel na zemljo ter kljub temu, da je prispel neki čebelar in ga osvobodil čebel, v kratkem poginil- Roparji v Prekmurju Pri posestniku Josipu Smehu v Gornji Bistrici pri Črenšovcih so se v noči od 23. na 24. tm. pojavili maskirani gostje, ki so 7. orožjem v roki zahtevali — denarja! Preiskali so vse predale, omare, škrinje, zidne shrambe itd-, vendar niso našli ničesar, kar bi se jim zdelo vredno odnesti- Razbojniki, katerih ni v splošnem strahu nihče prepoznal, so bili tako- (Tlariborsko gledališče REPERTOAR: Sobota, 30. junija ob 20. uri »On in nje gova sestra«- Izven sezone. V korist Udruženju gled. igralcev. Mnogi mariborski gled. abonenti še niso poravnali svojih obveznosti. Ker je gledališka uprava napram abonentom storila svojo dolžnost in jim je nudila obljubljeno število prestav, smo upravičeni opozoriti abonente, da nemudoma poravnajo dolžne zneske. * Spominjajte te CMC Dovtip med potepuhoma. — Ti, Luka, ali že veš, da je izbruhnil pri tebi požar? — Kaj pa naj to meni, da pri meni gori? — — No, tisti kozolec, kamor vedno hodiš skrivaj spat, se je vnel. Jutrišnji šport. Doma v Mariboru se odigra jutri samo ena nogometna tekma, in sicer med rezervo ISSK. Maribora in komb. moštvom Svobode ob 17. uri v Ljudskem vrtu. — Prvo moštvo ISSK. Maribora bo gostovalo v prijateljski tekmi s SK. Celjem v Celju, Rapid pa odigra iinaino tekmo za pokal LNP z Ilirijo v Ljubljani- Pešadija—artilerija 5:3 (3:3). Na Vidov dan popoldne so prvič nastopili nogometaši, vojaki mariborske garnizije. V zanimivi igri je boljše moštvo pešadije zasluženo premagalo arti-lerijce 5:3 (3:3). ISSK. Maribor — nogometna sekcija. Jutri v nedeljo ob 13. imajo biti na glavnem kolodvoru naslednji 'igralci: Kavka, Koren, Unterreiter, oba Hreščaka, Bertoncelj, Pavlin, Starc, Tonček I in Tonček II. — Postava rezerve je razvidna z oglasne deske na igrišču. K porazu »Primorja« v Celju. O tekmi »Celje«—»Primorje«, ki se je vršila prošlo nedeljo v Celju in v kateri je zmagalo »Celje 5:3, izvemo naknadno, da je Primorje poslalo v Celje moštvo, sestavljeno iz juniorjev in rezerve in ojačeno samo z Jančigajem v golu (v drugi polovici igre) in Jugom, ki igra sicer desno krilo, na beku. V toliko popravljamo omenjeno notico, ker nimamo nikakega interesa, da bi z netočnim po-ročanjem komurkoli škodovali. Češkoslovaška—Jugoslavija. Nogometna tekma med Češkoslovaško in našo reprezentanco, ki bi se bila imela vršiti na Vidov dan, se odigra koncem julija v Zagrebu. Avstrija—Jugoslavija. Delegati JNS, ki so se udeležili včerajšnje konference odbora za Mitrooa cup na Dunaju,, se pogajajo s predstavniki avstrijskega nogometa za meddržavno tekmo Avstrija—Jugoslavija, ki se Bo vršila v Zagrebu koncem septembra- Zadeva srednjeevropskega pokala je bila razpravljana na včerajšnji ostri in napeti seji tozadevnega odbora na Dunaju- Ker je bilo razpoloženje po veliki večini odbornikov naperjeno proti Rumunom, so ti raje prostovoljno odstopili od tekmovanja za srednjeevropski pokal. V konkurenci ostanejo torej le še Češkoslovaška, Avstrija, Jugoslavija in Madžarska in so za mesec avgust izžrebane tekme: Rapid—Hungaria na Dunaju, Viktoril Žižkov—Gradjanski v Pragi, Ferencvaros—BSK v Budimpešti in Admira—Slavija na Dunaju. Neprijetna protidajatev. Jaka: »Boga mi, kako lepo zlato uro imaš. Reci mi no, koliko te je stala?< Jože: »Štiri mesece zapora.« MU« M IM««. Teznu (vojaško vežbališče). Pekel se bo na prostem veliki oven. — Za obilen obisk se priporoča 1302 V. PlOhl. immmraumBHggBgSHa * 1294 Jutri v nedeljo 1. julija 1928 se otvori v Kamnici št. 49 pri Šuste-rič-u (preje Grubitsch) yinotoč. Za obilen obisk se priporoča Susterič GUM-DIPPED Generalno zastopstvo za Jugoslavijo IVO NOVAKOVIČ ZAGREB, MAZURANICEV TRG 8 Dobi sena malo pri: V.M. Barešlč, Ljubljana, Dunajska cesta 12. — Auto-delavnica L. Ropaš, Celje. — Tehnična kom. družba. Ljubljana, Tavčarjeva 6. Zastopstvo In skladišče: B. & J. GRADIS MARIBOR. TRG SVOBODE 6 PREVZEM RESTAVRACIJE I Ca st ml je sporočiti vsem, zlasti onim, ki so navezani na gostilniško hrano, da prevzamem s 1. julijem 1928 že dobroznano brezalkoholno restavracijo „PRI ZVCZDI", Maribor, Pod mostom Stev. 11 kjer bodem kot veščankinja v kuhi nudila v prijaznih, skrajno snažnih Pjostorih cenj. obonentom in sploh vsakomur obilno, okusno meščansko hrano po dosedanjih nizkih cenah, t. j. kosilo Din 7-50, več«rja Din 5 — v abonmaju. Razvajenejšemu okusu pa bom lahko postregla tudi t fluo dunajsko, češko in italijansko kuhinjo, /a gašenje žele bodo na lazpolago vsakovrstne brezalkoholne pijače. — Hkrati bodem otvonla tudi poseben oddelek za vse one sloje, ki vsled današnjih težkih razmer ne zmorejo niti gornjih cen, tako, da sc bodo lahko tudi ti za mal denar nasitili. Uverjena, da nikdo, ki me enkrat obiskati blagovoli, ne bo odšel razočaran, se za obilen obisk vsestransko priporoča ANA LJUBI, dostdal najemnica kuhlale hotela ..Kosovo". 1808 —— O Majhen čudež O RADIOLA De Ka W e TRICEVNI SPREJEMNI APARAT Prinaša v veliki anteni polnoglasno vse večje oddajne postaje. - Nizka cenaJ Največja izbira Radio-apa-ratov in vseh sestavnih delov. RADIO STARKEL MARIBOR, TRG SVOBODE STEV. 6 Zastopstvo: S. Spruschlna, Plul Zastopstvo: j. Kvac, Slov. Bistrica kdaj* Konsorci) »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja In urednik ' Stanko ; p r a n Brozovlčv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d.. predstav«** Detela v Mariboru.