Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO VTO MATEMATIKA IN MEHANIKA Peter Legiša HERMITSKI OPERATORJI IN IZOMETRIČNA STRUKTURA BANACHOVIK PROSTOROV Doktorska disertacija Ljubljana 1977 KAZALO I. Izometricne reprezentacije faktorjev tipa I na Eanachovih prostorih .............................. 5 II. W*-algebre na Eanachovih prostorih................ . 19 III. Grupa izometrij Banachovega prostora .............. 36 Literatura ............................................. 5 7 Delo sem pisal pod vodstvom (in z nemajhno pomočjo) profesorja Ivana Vidava. Od vseh drugih v ljubljanskem matematičnem kolektivu, ki so me bodrili in mi pomagali, pa naj napišem le docenta Josipa Globevnika. POVZETEK Obravnavana snov sodi bolj ali manj v izometrično strukturo Eanachovih prostorov. Prvi razdelek je posvečen izometričnim reprezentaci jam von hTeumannovih algebr na Eanachovih prostorih. Če obstaja izometrična upodobitev (ohranjajoča identiteto) faktorja tipa I na Banachovem prostoru X , ugotovimo, da mora X vsebovati hilbertove podprostore in imeti (zlasti v nekaterih specialnih primerih) tudi sicer zanimivo strukturo. V primeru, da imamo na X naraščajoče posplošeno zaporedje hermitskih projektorjev z določenimi lastnostmi, pa pokažemo, da obstaja naravna izometrična reprezentacij a von Neumannove algebre tipa I na X in da X nekako razpade na Hilbertove podprostore. To uporabimo pri kompleksnih Eanachovih prostorin s hiperortogonalno bazo in poleg že znanih dobimo tudi nove rezultate. Druga polovica dela je posvečena iskanju zadostnih pogojev za to, da je grupa % vseh linearnih izometrij Eanachovega prostora X nase Eanach-Liejeva grupa v normi topologiji. Najdena pogoja zahtevata, da obstajata dovolj majhni okolici U. ,\T identitete v *&. , tako da lahko vsak element iz V povežemo z identiteto s potjo po \L , ki je bodisi odvedljiva bodisi ima končno dolžino. Pokažemo tudi, da &• je Eanach-Liejeva grupa, če je X kompleksen in ima hiperortogonalno bazo. AMS(MOS) klasifikacija (1970): 22E65, 46B99, 46H15, 46L1C, 46L20, 47B05, 47C10, 47D10. 5 I. IZOMETRICNE REPREZENTACIJE FAKTORJEV TIPA I NA BANACHOVIH PROSTORIH Imejmo kompleksen Hilbertov prostor K , kompleksen Banachov prostor X in izometrično reprezentacijo algebre "^(K) vseh omejenih linearnih operatorjev na K na prostoru X . Privzemimo še, da reprezentacija preslika identiteto v identiteto. Vprašamo se, kaj lahko potem povemo o strukturi prostora X . 0 omejenih reprezentacijah algebre vseh omejenih operatorjev na Banachovem prostoru X v algebri vseh omejenih operatorjev na Banachovem prostoru Y govori članek E.Berksona in H. Porte [2']-. Precej idej najdemo v članku Ivana Vidava The group of isometries and the structure of a finite dimensional normed space [2UJ. Najprej pa preglejmo nekaj definicij in pomožnih rezultatov. Definicija. Naj bo X Banachov prostor in konvergentna vrsta v njem. Pravimo, da je ta vrsta brezpogojno konvergentna, če za vsako permutacijo p: K —> N vrsta tudi konvergira v X . Definicija. Naj bo spet X Banachov prostor in vrsta v njem. Pravimo, da je ta vrsta šibko brezpogojno konvergentna, če za vsak omejen linearen funkcional f na X ( f e X* ) konvergira brezpogojno vrsta Definicija. Naj bo X linearen topološki prostor in . Z 3 označimo družino vseh končnih podmnožic v A , delno urejeno z inkluzijo. Pravimo, da vrsta neurejeno konvergira, če konvergira posplošeno zaporedje s členi "A 6 1.1. Izrek. , (Bessaga - Pelczvnski [3]). Eanachov prostor X vsebuje vrsto, ki je šibko brezpogojno konvergentna, pa ni brezpogojno konvergentna, natanko takrat, ko X vsebuje podprostor, izomorfen prostoru cn . Potrebovali bomo tudi nekaj rezultatov iz teorije numeričnih zakladov operatorjev. Ustrezne dokaze lahko najdemo v knjižici Eonsalla in Duncana [*+]. Naj bo od zdaj naprej A kompleksna Eanachova algebra z enoto 1 , H ll|= 1 , in A* prostor zveznih linearnih funkcionalov na A . Definicij a. Algebrski numerični zaklad elementa • a 6 A označimo z V(a) in definiramo z ; . 1.2. Izrek. Za vsak je Definicija. Element h €• A je hermitski, če je Množico vseh hermitskih elementov algebre A označimo s H(A) . Izrek. Naj bo hčA . Naslednje lastnosti so ekvivalentne: (1) -i (2) (3) za vsak realen t Vidimo, da o tem, ali je element h hermitski, odloča le enorazsežni podprostor, napet na 1 in h . Izrek.(Vidav). H(A) je realen Banachov prostor in če sta 1.3. Izrek.(Vidav). Naj bo . Potem je V(h) konveksna ogrinjača spektra elementa ' . 7 1.4. Izrek.(Sinclair). Naj l . Potem je spektralni radij elementa h enak normi. Posledica. Če je Izrek. H(A) + iK(A) je zaprt podprostor v A ; H(A) + iH(A) je algebra natanko takrat, ko je za vsak V H(A) + iH(A) uvedimo involucijo takole: 1.5. Izrek.(Vidav - Palmer). Če je K(A) + iH(A) algebra, je C"-algebra. Naj bo zdaj X kompleksen Banachov prostor, "£(X) algebra vseh omejenih linearnih operatorjev na Definicija. Prostorski numerični zaklad operatorja T označimo z V(T) in definiramo kot 1.6. Izrek. Zaprta konveksna ogrinjača množice V(T) je algebrski numerični zaklad za T kot element algebre N1(X) . Definicija. Operator je hermitski natanko takrat, ko je T hermitski element algebre "£(X) . Množico vseh hermitskih operatorjev na X označimo s >{(X) . Operator je poševno simetričen, če je iS S 3£(X) . Hermitski operator A6^(X) je pozitiven natanko takrat, ko je vsaka točka spektra operatorja A nenegativno realno število 1.7. Lema. Množica vseh hermitskih operatorjev na X in množica vseh pozitivnih operatorjev na X sta zaprti v šibki operatorski topologiji. Operator je hermitski (pozitiven) natanko takrat, ko njegov prostorski numerični zaklad leži v 3 Dokaz. Maj bo. .. Iz 1.6 sledi, da je T hermitski natanko takrat, ko njegov prostorski numerični zaklad leži na realni osi. *e je posplošeno zaporedje, sestavljeno iz hermitskih operatorjev na X , ter v šibki operatorski topologiji, v posebnem i za vse take da je . Ker so potem vsi , velja to tudi za T in.je tako T hermitski. Pokažimo še, da je operator pozitiven natanko takrat, ko njegov prostorski numerični zaklad leži v F . Res, če je in , po 1.3 sledi, da je algebrski numerični zaklad operatorja A (ki vsebuje po 1.6 prostorskega) vsebovan v . Če je narobe prostorski numerični zaklad operatorja A vsebovan v , velja to tudi po 1.6 za algebrskega, ta pa vsebuje . Naprej pa gre dokaz kot zgoraj. Do konca tega razdelka bomo imeli opravka z naslednjo situacijo: K je kompleksen Hilbertov prostor, X kompleksen Banachov prostor in izometričen homomorfizem algebr, ki preslika identiteto v identiteto. Algebro lahko na naraven način opremimo z involucijo: . Ker je podalgebra v . Jasno je tudi, da je zaradi izometričnosti preslikave r izpolnjena enakost r(A)* = r(A) natanko takrat, ko je r(A) hermitski operator na prostoru X , se pravi . Tako je ! izometrični *-izomorfizem. Eno naših osnovnih orožij bo tale rezultat: 1.8. Lema. Naj bo družina paroma ortogonalnih ekvivalentnih neničelnih projektorjev v . Izberimo in naj ekvivalenco med posreduje Vzemimo vektor f z normo 1 v pro*storu r(P)X in ozraMno množica kompleksnih števil, tako da konvergira, konvergira tudi 9 Označimo . Potem je Z^ hilbertov podprostor v X (s tem hočemo reči, da je Zf Hilbertov prostor v normi, ki jo podeduje od prostora X ) z bazo Če sta f ,g f r(P)X linearno neodvisna, je Dokaz. Vemo, da je P.V.P = V. in V*V. = 0 za i i A (i.itl)'. ------11 13 J 'J Tako je .Pa naj bo {t-;i£l} taka množica kompleksnih števil, da je . Potem je seveda le števno mnogo števil t. različnih od 0 . če je J končna podmnožica v I in Od tod zelo lahko vidimo, da konvergira. Res: če sta K, L končni podmnožici v I in K D L , je : . Označimo Očitno je potem ' in tako T parcialna izometrija. Ker je r izometrična preslikava, ' tudi konvergira, in sicer k r(T) . Ker je . Tako vrsta res konvergira in norma njene vsote je enaka ). Očitno je Z~ = izometrično izomorfen prostoru -t nad množico I in tako Hilbertov prostor z ortonormirano bazo Naj bosta linearno neodvisna. Če je , lahko zapišemo in od tod ; . Uporabimo na tej zadnji neenakosti r(Vv) , pa dobimo, da je < . Tako je za vsak i in od tod x = 0 . 10 Naj bo zdaj ortonormirana baza prostora K in definirani s • , kjer je < , > skalami produkt v K . Če je J končna podmnožica v I , označimo se ) . 1.9. Trditev. Naj bo preslikava r taka, da je r(P.) enorazsežen projektor za vsak i 6 1 in da neurejeno konvergira k identiteti prostora X v krepki operatorski topologiji. Potem je X Hilbertov prostor in obstaja linearna izometrija U prostora K na prostor X , da je (Z drugimi besedami, r je ekvivalentna identični upodobitvi.) Dokaz. Uporabimo lemo 1.8 z oznakami vred. Vsi prostori so enorazsežni. Vzemimo poljuben x6X . Potem je . Od tod je . Ker je Zf poln, je . Tako je res X = Zf Hilbertov prostor z ortcnormirano bazo. Predpis e. i--> f. (i £l) r i i inducira izometrični izomorfizem U: K —^X , tako da je . Za v s ak in od tod . Vidimo, da je oziroma. Označimo e- = e . L !o V. je bil poljuben operator, ki posreduje ekvivalenco med projektorjema P in P. . Zato lahko mirno privzamemo, da je . Ker V. preslika r, je . Od tod je tudi za j i i, se pravi za j i i . Vemo pa, da je . Iz prejšnjega pa sledi, da je tudi 3 za j i i . Očitno je tako oziroma Vzemimo poljuben operator ) . Ker je za vsak i , je . Ker je P enorazsežen projektor , je P^(K)P enorazsežna algebra , se pravi . Tako je tudi , •1 i 1 1 se pravi . No, . Od tod je . . Števila \t. . ;i ,j t I J- tako natančno določajo operator A . Torej je po zgornjem U r(A)L -- A oziroma . Reprezentacija r je ekvivalentna identični reprezentaciji in ) . Izpustimo zdaj zahtevo, da so prostori r(P.)X enorazsežni. Če sta i,j ti , sta prostora r(P.)X in r(P. )X izor.etrično izomorfna. V dokaz vzemimo, da kot v 1.8 ekvivalenco med P. = P in P. posreduje V. : Od tod je in ni težko videti, da r(V.) preslika izometrično r(P)X na r(P.)X . 1.10. Izrek. Naj bo reprezentacija r taka, da končne vsote operatorjev r(P.) krepko konvergirajo k identičnemu operatorju na X . Naj bo • poljubna algebrajska baza prostora r(P)X . Obstaja družina Hilbertovih podprostorov v X, tako da je njihova algebrajska direktna vsota gosta v X , da so ti podprostori invariantni za r in da je na njih r ekvivalentna identični reprezentaciji (se pravi, da so med drugim vsi Z izometrično izomorfni prostoru K ). Dokaz. Spet uporabimo lemo 1.8 in njene oznake. Pokažimo, da podprostori Z_ reducirajo upodobitev r . Naj bo Dovolj je, da vidimo, da je za vsak i 6 I . še manj, ker je za i i i , je dovolj, da pokažemo, da je. No, ker je V.P = V. in PV* = V* , J ' J i i 11 je . Ker je P enorazsežen, je PVvAP = t.P za neki t.6 C , se pravi, da je J i i i ' r ' J v Od tod je . . Ker končne vsote operatorjev r(P.) krepko konvergirajo k identiteti prostora X in je Z~ zaprt, je res in tako Z~ reducira upodobitev r . 12 Na Z f pa deluje reprezentacija r tako kot v 1.6 in je 'potem tu ekvivalentna identični reprezentaciji. Naj bo zdaj alge:: raj ska baza za prostor r(?)X . Iz 1.6 vemo, da je za c i d ; . Naj bo xfcX poljuben. Če je L > 0 , obstaja končna podmnožica JCI , da je . Ker r(V.) preslika r(P)X izometrično na r(P^)X , je algebrajska baza za r(?-)X . Tako je (končna vsota!). Naj bo . Potem je , se pravi . Res je gosta v X Zdaj naj bo r: T?(K) —* *t(X) poljubna izometrična reprezentacija z lastnostjo . Če je naraščajoče posplošeno zaporedje projektorjev na K , ki krepko konvergira k IK , ni rečeno, da posplošeno zaporedje konvergira k IY v krepki operatorski topologiji. 1.11. Primer. Označimo z ^^CK) algebro vseh kompaktnih operatorjev na kompleksnem Hilbertovem prostoru K in naj bo Calkinova algebra ter q: ^(K) —> f(K) kvocientni homomorfizem. Ker je f(K) C*-algebra, obstaja Kilbertov prostor K^ in *{-monomorf izem , tako da je ( r' je recimo univerzalna repre- zentacija). Naj bo X Hilbertova vsota prostorov K in K' in reprezentacija r direktna vsota identične reprezentacije na K ter reprezentacije r^q . Očitno je r *-monomorfizem in . Ker je operator A £- t(K) pozitiven natanko takrat, ko obstaja B 6 ^C(K) , da je A = B*B , r prevede pozitivne elemente v pozitivne in tako ohranja urejenost med hermitskimi operatorji. Naj bo . Iz enačbe dobimo, da je .Od tod je . Ker pa r vsebuje identično reprezentacijo algebre in tako r izometrična. 13 Naj bopoljubno posplošeno zaporedje končno razsežnih projek orjev v , ki krepko konvergira Potem posplošeno zaporedje krepko konvergira , kjer je projektor na vzdolž . Od tod sledi, da algebra ni zaprta v krepki operatorski topologiji prostora . Če bi namreč bila, bi bil , se pravi , kjer je E projektor iz. Ker tudi ohranja urejenost in jeza vsak , bi bil za vsak q e Q. Potem pa bi bil E = I., in od tod - protislovje. 1.12. Vrnimo se spet k splošni situaciji. Naj bo spet K Kilbertov prostor, X Eanachov prostor (oba nad C ) in izometrična reprezentacij a,. Naj bo \ sister.-končno razsežnih paromaotnih projektorjev v v krepki operatorski topologiji. % naj bo družina vseh končnih podmnožic v . Naj bo Y zaprtje linearnega prostora in Z = 0 {ker r(ER);R€^} . Lahko je videti, da je Pokažimo, da Y in Z reducirata upodobitev r in da sta neodvisna od izbire sistema Naj bo L končno razsežen podprostor v K in (e,.,...,e } ortonormirana baza za L . Izberimo . Obstajajo podmnožice ] , da je , če je Označimo Naj bodo ff\**k rr. Vidimo, da je , Tako je Naj bo zdaj A izrojen operator iz Potem za vsak £ > 0 obstaja po zgornjem , da za velja " (Tu je C odvisen le od dimenzije prostora . Dokazali smo, da je Ln od tod seveda 1 - Če je torej Q- -poljuben končno razsežen projektor na K ,, in od tod je r(0)x : - • 5 ,. se pravi , da j e Ce je tako kak drug sistem končno razsežnih paroma pravokotnih projektorjev na K , je .V primeru, da končne vsote teh projektorjev konverirajo k I„ v krepki operatorski topologiji, pa lahko argument obrnemo in ugotovimo, da je Tako vidimo, da je Y res neodvisen od izbire sistema ^P.:i€- I r. Naj bo . Za vsak je AER izrojen operator in po prejšnjem po normi. Vidimo, da r(A) preslika prostor . Ker je zvezen in gosta v res ohranja Vzemimo, da je in naj bo Q spet končno razsežen projektor v . Ker , tudi in seveda Tako je . . Kot prej vidimo, da je Z neodvisen od izbire sistema • . če je »je A*E„ izrojen operator. Tako in od tod . Se pravi, da je Res je torej Z invarianten za . Če je A izrojen operator v , obstaja končno razsežen projektor P v t(K) , da je PA = A . Če je z 6 Z , je r(A)z 6 Z in tako po zgornjem. Skratka, r(A)(Z = 0 za vsak izrojen operator A . Naj bo . Če je »je očitno . Ker je za vsak R , je tudi za vsak . Torej operatorji krepko konvergirajo k identiteti. Za reprezentacijo lahko 13 tako uporabimo izrek 1.10 . Opazimo še tole: če je in za vsak , je . Operator r(A) je tako povsem določen z 1.13. Denimo, da je . Oglejmo si redukcijo reprezentacije r na Z in jo označimo z r". Za vsak izrojen operator Aef(K) je po prejšnjem , Ker je vsak kompakten operator na K limita izrojenih ter r' omejena, je r'Cf;zf(K)) = 0 . Očitno je , Jedro reprezentacije r" je pravi dvostranski ideal v ki vsebuje . Zaradi lažje obravnave privzemimo, da je K separabilen. Potem je po [8] edini tak ideal kar . V tem primeru obstaja homomorfizem Calkinova algebra), da je kvocientni homomorfizem. Pri tem je r" *-izomorfizem na C*-algebro in tako tudi izometričen. Prav lahko je videti, da vsebuje kontinuum paroma pravokotnih projektorjev, ekvivalentnih identiteti. Res: naj bo bijektivna preslikava. Vzemimo poljuben in mu priredimo običajno zaporedje desetiških ulomkov , ki konvertirajo k x . Označimo Naj bo sistem paroma pravokotnih enorazsežnih projektorjev na K in v krepki operatorski topologiji. Maj bo . Seveda je P neskončno razsežen projektor na K in tako ekvivalenten identiteti. Od tod je k(P ) tudi ekvivalenten identiteti algebre . Če je inočitno končno razsežen projektor. Tako je , se pravi, da sta ortogonalna. Od tu pa sledi po 1.8, da Z vsebuje Hilbertov podprostor dimenzije kontinuum. Pripomnimo še na tem mestu, da nam lema 1.8 pomaga lahko tudi pri raziskavi izometričnih reprezentacij faktorjev tipa II in III na Banachovem prostoru X . (0 tipih von Meumannovih algebr se lahko poučimo v Schwartzu [23]). Tako lahko v primeru 16 faktorja tipa II zmeraj dobimo v njem poljubno število paroma pravokotnih ekvivalentnih neničelnih projektorjev in t. ko v X Hilbertove podprostore s poljubno končno dimenzijo. 1.14. Vrnimo se spet k situaciji v 1.12 . Vprašamo se lahko, kdaj je . Zadosten pogoj za to je, da X ne vsebuje nobenega podprostora, izomorfnega prostoru . Res: vzemimo poljuben , označimo in si oglejmo vrsto Če ta vrsta ne konvergira neurejeno, trdimo, da obstaja vrsta ki tudi ne konvergira. Obstaja namreč tako pozitivno število £, , da za vsak S c V. lahke najdemo tak in da je Potem lahko dobimo tak , da in da je . Vrsta očitno ne konvergira. Vzemimo zdaj poljuben . Če ne bi absolutno konvergirala, bi za vsako pozitivno število M lahko našli tak , da bi bila . Ker pa je , vrsta absolutno konvergira. Torej je šibko brezpogojno konvergentna, in če X ne vsebuje nobenega podprostora, izomorfnega 1.4 vrsta brezpogojno konvergira - protislovje. Naj torej neurejeno konvergira. Njeno limito označimo s . Očitno je . Kot posledica izreka o enakomerni omejenosti je P omejen linearen operator. Po lemi je P hermitski operator na . Ker je za vsak projektor z normo 1 , 2 konvergira k P v krepki operatorski topologiji. Tako je res Videli smo, da je . Ker je 17 oziroma za vsa- , je Od tod je in ter 1.15. Ostajamo pri situaciji iz 1.12 . Privzemimo zdaj, da je X separabilen . Potem mora biti tudi K separabilen. V nasprotnem primeru bi namreč po 1.8 vseboval neseparabilen Hilbertov podprostor. Prav tako vidimo iz 1.13, da mora biti v tem primeru Velja pa še več: , kar nam pove lera H.1 iz C2J. V našem primeru je dokaz nekoliko razumijivejši kot v referenci. Oglejmo si maksimalno komutativno C*-podalgebro v ki vsebuje vse projektorje , in jo označimo z J~t . Znano je ( [_20,str. 16"]) , da je spekter S te algebre Stonov prostor (zaprtje vsake odprte množice v S je odprto). Oglejmo si zvezno linearno preslikavo , definirano s Zdaj uporabimo tale Grothendieckov rezultat ([16, str. 163, korolar 1J) : Naj bo F Kausdorffov lokalno konveksen poln separabilen prostor in K Stonov prostor. Vsaka zvezna linearna presikava iz C(K) v F je šibko kompaktna, se pravi, da preslika enotno kroglo prostora v šibko relativno kompaktno množico. Ker je množica I števna, lahko privzamemo, da je Naj bo (i$ n) . Ker je algebra vit izometrično izomorfna algebri C(S) , ima zaporedje s členi vsaj eno stekališče y v šibki topologiji. Za vsako naravno število m naj bo in zaprtje konveksne ogrinjače množice A v normni topologiji. Potem je B zaprta m m tudi v šibki topologiji. Točka y leži v B in jo lahko poljubno dobro aproksimiramo s konveksnimi kombinacijami elementov iz A . Maj bo h poljubno pozitivno število. Obstajajo pozitivna števila t.,...,t, z vsoto 1 in naravna števila , vsa večja ali enaka m , da je . Vsekakor je 13 , Ker je , je .No, h je bil poljubno pozitivno število. Tako je za vsako naravno število m . Vrnimo se nazaj k zgornji aproksimaciji in naj bo . Potem je tako konvergira v krepki operatorski topologiji. Limitni operator je zvezen in ga označimo s P . Ker je 2 .2 vsak krepko konvergira k P . Tako je P = P . Seveda je za vsak n . Tako je .Od tod je 19 II. V/*-ALGEBRE NA BANACHOVIH PROSTORIH V tem razdelku bomo na problem izometričnih reprezentacij faktorjev tipa I in sploh von Neumannovih algebr na Banachovih prostorih pogledali malo drugače. Naj bo prostor vseh hermitskih nneratoriev na kompleksnem Banachovem prostoru X . Če je algebra, je po Vidav-Palmerjevem izreku (1.5) C*-algebra. Vprašamo se lahko, kdaj je ta C*-algebra tudi W"-algebra, se pravi, da je dual nekega Banachovega prostora. V literaturi najdemo o tem več člankov (ki se precej prekrivajo).. Omenimo le £lj in [22J . Iz zadnjega članka poberemo Izrek. Naj bo in Jz C*-alge.bra. Če je zaprtje (3 enotne krogle algebre A v šibki operatorski topologiji šibko operatorsko kompaktna množica, je W*-algebra. Pogoji tega izreka niso najbolj simpatični. Še najbolj uporabna je tale Posledica. Če je X refleksiven in algebra, je W"-algebra. Namreč, X je refleksiven natanko takrat, ko je enotna krogla v kompaktna v šibki operatorski topologiji. V tem delu bomo pokazali, da obstaja razred Banachovih prostorov X , ki niso nujno refleksivni, pa je pri njih W*-algebra. Najprej pa si oglejmo primer prostora, pri katerem je C--algebra, pa ni algebra. Trditev. Naj bo S kompakten Hausdorffov prostor in C(S) prostor vseh zveznih kompleksnih funkcij na S , opremljen z enakomerno normo. Operator je hermitski natanko takrat, ko obstaja , , tako da je za vsak Če torej označimo CCS) = X , dobimo preslikavo iz CCS) na , ki vsaki funkciji priredi ustrezni operator 20 množenja. Še več: to je očitno izometrični :':-izomorfizerr. C*-algebre CCS) na C*-algebro Dokaz trditve same lahko najdemo v Bonsallu in Duncanu Prav nič težko pa tudi ni to pokazati s pomočjo klasične Banach-Stonove karakterizacije izometrij prostora C(S) nase Posledica. Če je je C*-algebra, pa ni W*-algebra. Dokaz. Videli smo, da je Definirajno za vsako naravno število n funkcijo takole: ; sicer. Zaporedje naraščajoče in navzgor omejeno, pa nima supremuma v . Zato ni W*-algebra. (0 lastnostih W*-algebr bomo podrobneje govorili kasneje. Če je CCS) W*-algebra, je znano, da je S Stonov prostor, se pravi, da je zaprtje vsake odprte množice v S odprto.) Po tem hitrem pregledu položaja sledi nekaj materiala iz teorije W*-algebr. Privzeli bomo, da poznamo osnove teorije von Neumannovih algebr na Kilbertovih prostorih. Ustrezni referenci sta Dixmier [9] in Schwartz [23j. Sicer pa se bomo v glavnem držali Sakaia [20]. Definicija. C*-algebra A je W*-algebra, če je izorr.etrično izomorfna dualu nekega Banachovega prostora A... , se pravi Izrek. C*-algebra A je W*-algebra natanko takrat, ko obstaja Hilbertov prostor H in "-izomorfizem algebre A na neko von Neumannovo algebro na H , to je *-podalgebro v , zaprto v šibki operatorski topologiji. Izkaže se, da je prostor A.,: (do izometričnega izomorfizra) enolično določen. Šibko ^-topologijo na A (topologijo Cf(A,A...)) imenujemo kratko šibka topologija na A ali ^-topologija . (Če je A že šibko operatorsko zaprta *-podalgebra v HCr) , 21 kjer je H Hilbertov prostor, se na enotni'krogli algebre A C-topologija in šibka operatorska topologija ujemata.) Množica, sebiadjungiranih elementov v A in množica pozitivnih elementov v A sta zaprti v CT-topologij i. Vsako naraščajoče navzgor omejeno posplošeno zaporedje sebiadjungiranih elementov v A ima supremum, ki je obenem limita tega zaporedja v 0"-topologiji. Za pozitiven linearen funkcional f na A pravimo, da je normalen, če za vsako naraščajoče omejeno posplošeno zaporedje pozitivnih elementov v A velja . Znano je, da je pozitiven linearen funkcional na A normalen natanko takrat, ko je cr-zvezen. Družina T normalnih pozitivnih funkcionalov na A je totalna na A , se pravi, da iz ter za vsak sledi a = 0 . Zaprti linearni podprostor v A* , ki ga generira množica , je ravno A... (pravzaprav slika prostora A... pri kanonični vložitvi Zelo važna bo za nas Kadisonova karakterizacij a W&-algebr[l7J: 2.1. Izrek. Naj bo B C*-algebra, v kateri ima vsako naraščajoče navzgor omejeno posplošeno zaporedje sebiadjungiranih elementov supremum. Obstaja naj še družina pozitivnih linearnih funkcionalov na B , ki je totalna na B in njeni elementi ohranjajo supremume naraščajočih omejenih posplošenih zaporedij sebiadjungiranih elementov. Potem je 3 T.\7*-algebra. Med prostori, s katerimi se bomo ukvarjali, so tudi prostori s hiperortogonalno bazo. Precizirajmo: zaporedje elementov Eanachovega prostora X je hiperortogonalna baza prostora X , če lahko vsak element v X zapišeno na en in en sam način kot konvergentno vrsto skalarji) ter če izza vsak n sledi ahko je preveriti, da je operator E , ki vsakemu priredi vektor , enorazsežen hermitski projektor. Prostor X ima tako kar precej hermitskih operatorjev.. Fleming in Jamison sta v f^i2] in [l3j dokazala, da kompleksen 22 Banachov prostor X s hiperortogonalno bazo nekako razpade na Hilbertove podprostore in da je algebra. Karakterizirala sta tudi izometrije prostora X . Pri ten so jina bili v ponoč ustrezni rezultati za končno razsežne prostore s hiperortogonalno bazo, ki so jih neodvisno objavili Schneider in Turner [21] ter Vidav £24] . Pozneje sta Kalton in Wood [18] prišla do neke posplošitve z drugimi metodami. Tu si bomo ogledali spet drugačno posplošitev in pri tem dokazali še nekaj novega, namreč, da je v primeru, ko ima X hiperortogonalno bazo, tudi W*-algebra. Idejo za to mi je dal profesor Ivan Vidav: najprej pokažemo, da je W*-algebra in od tod nadaljujemo študij lastnosti prostora X . 2.2. Izrek. Naj bo X kompleksen Banachov prostor in naraščajoče posplošeno zaporedje hermitskih projektorjev, ki krepko konvergira k identiteti prostora X . Za vsak i t I naj končno razsežna algebra. Označimo še Potem veljajo naslednje stvari: a) Maj bo naraščajoče navzgor omejeno posplošeno zaporedje pozitivnih elementov v -t . Potem ina to zaporedje supremum v algebri Jt in ta supremum je obenem limita posplošenega zaporedja {A(b)j v krepki operatorski topologiji. Naj bo Za vsak definiran z Naj bo ter linearna lupina množice (kot podmnožice v ). Vsi elementi v so normalni pozitivni funkcionali na algebri in sestavljajo totalno družino na rt . Tako je Ji W*-algebra. Na enotni krogli v se a"-topoiogi ja in šibka topologija, ki jo inducira množica , ujemata. Naj bo zaprti podprostor, ki ga ^^^erirajo vsi normalni pozitivni funkcionali na Potem je gost v v normni topologiji. b) Obstaja družina paroma pravokotnih centralnih projektorjev v J{, , tako da je faktor tipa I za vsak z in da je direktna vsota idealov ' 2-3 c) če sta ! poljubna minimalna projektorja, sta prostora izometrično izomorfna. Dimenzijo vektors ga prostora označimo z Obstaja družina Hilbertovih podprostorov v tako da je za moč množice " s enaka n in algebrajska direktna vsota vseh podprostorov je gosta v d) Naj bo surjektivna izornetrij a. Potem V ohranja ali le zamenja podprostore . Če V ohranja podprostor G X, lahko zapišemo , kjer je U unitaren element v W pa komutira :: vsakim elementom v Če je poljuben minimalen projektor v je delovanje izometrije na določeno z delovanjem operaterja W na QX . Dokaz. Prvi korak: je algebra. Maj bo operator Potem A preslika podprostor vase. Tudi preslika podprostor vase. Torej je i izometrija prostora nase za vsak Ker pa je hermitski operator na Preslikavaočitino preslika j. "-izomorfno v .C*-algebro Naj bo zdaj . Vzemimo poljuben in poljuben in pokažimo, da je . Naj bo Obstaja indeks . Kot smo videli, je hermitski operator na Po predpostavki je hermitski na . Od tod je za Ker je (po 1.4) za vsak i , posplošeno zaporedje i krepko konvergira k A . Iz podobnega razloga 2U ( ||P.AP.|! < ]|AH ) (P.AP.) krepko konvertira k A . -'anko.je 2 videti, da tudi exp(it(P.AP.) ) krepko konvergira Če bo i dovolj pozen in obenem še , bo tako Ker je bil poljubno izbran, je tako Od tod seveda takoj sledi, da je in s tem konec dokaza prvega koraka. Podlema 1. Naj bo naraščajoče navzgor omejeno posplošeno zaporedje pozitivnih elementov algebre . Potem ima to zaporedje supremum v algebri in ta šupremum je obenem limita tega posplošenega zaporedja v krepki operatorski topologij i. Dokaz. Brez škode lahko privzamemo, da je za vsak Naj bo i £ I . Oglejmo si posplošeno zaporedje . Ker je za element je tudi pozitiven element. Tako je naraščajoče posplošeno zaporedje, navzgor omejeno s P. . To zaporedje je vsebovano v C*-algebri , ki je *-izomorfna neki podalgebri v končno razsežni C*-algebri Tako je W:':-algebra in sup obstaja in je enak šibki limiti posplošenega zaporedja Prostorje končno razsežen, zato je šibka limita na njem enaka normni. Posplošeno zaporedje torej konvergira v normi. Za vsak !lP. , se pravi M Ker je \\ A(b')-A(b) II 4 HA(b')l\ ^ 1 , ||C A(b') -A(b) )t II ((A(b')-A(b))XPi)*((A(b')-ACb))iPi) 11= l|(A(b')-A(b) )i?iH 2 < € 1 < i 25 Od tod je Vidi se, da je Cauchvjevo posplošeno zaporedje v in tako konvergentno. Za vsak torej posplošeno zaporedje konvergira. Upoštevajmo, da je množica gosta v X Zin tako druge kategorije v X ), pa vidimo, da po Eanach-Steinhausovem izreku obstaja b za vsak . Če to limito označimo z , je A omejen linearen operator na X . Po lemi 1.7 je A hermitski operator na X . Ker je vsaka točka množice robna, je = . Naj bo množica pozitivnih elementov algebre ft. Potem je (spet po 1.7) . Pokažimo, da je Res: ker je v krepki operatorski topologiji. Ker je algebra končno razsežna, je . Fiksirajmo . Potem je za vsak . Ker v krepki operatorski topologiji in je HP.ll ^ 1 , Množica ./t* je po 1.7 zaprta v j. krepki operatorski topologiji in zato je , se pravi, da je A zgornja meja posplošenega zaporedja {A(b)jr . Denimo, da bi bil za vsak . Fiksirajmo . Kot na začetku dokaza vidimo, da je za vsak b€ 3. Tako je .Se pravi, da je za vsak , Od tod kot zgoraj sledi, da je -L. -L. . Res je Nadaljujmo z dokazom točke a) . Za vsak je ravno prostorski numerični zaklad operatorja T. Če je torej je po 1.7 g pozitiven linearen a 25 funkcional na , . Denimo, da- je za vsak . Potem je prostorski numerični zaklad operatorja C enak {0} . Po.1.3 in 1.5 sledi, da je Ker je , je . Družina £* je tako res totalna na Denimo, da imamo spet naraščajoče omejeno posplošeno zaporedje pozitivnih operatorjev na Jb s supremumom A . Naj bo in . Po podlemi 1 je Tako je = lim in od tod g(A) = sup (g(A(b)) ;b t . . Po izreku 2.1 je Jb res W*-algebra. Označili smo . Vsak element v je, kot smo pravkar spoznali, normalen pozitiven funkcional na Jb in tako zvezen v Šibka topologija, ki jo inducira množica na (kratko -topologija) je šibkejša od -topologije. Ker je družina totalna, je -topologija Hausdorffova. Spomnimo se, da je ^-topologija pravzaprav šibka ^-topologij a in da je zato v njej enotna krogla v kompaktna, pa vidimo, da se na enotni krogli v Jb -topologija in (^-topologija res ujemata. Ker je £. linearna lupina množice T , je vsak element v £, zvezen v 3^ -topologij i. £, -topologija je torej enaka topologiji. Ker je že 3* totalna, je dualnost za . Če je torej f 6 Jb* zvezen v -topologiji, je . Pokažimo zdaj, da je gost v Maj bo . Izberimo poljuben . Ker se na enotni krogli algebre . topologija in topologija ujemata, obstaja zaprta konveksna uravnovešena okolica U točke 0 v Tr -topologiji, da je za vsak x£Unft4 |f(x)|<£ . Oglejmo si zdaj (znano) dualnost , V okviru te dualnosti lahko zapišemo . za vsak . Ker je topologija šibkejša od CT-topoiogije, to je topologije , ta pa šibkejša od je U zaprta v Ker je U tudi 27 konveksna in uravnovešena, je .. Tudi , f je zaprta v , od tod v in je tako Naj bo Ker je , je Tako kot sta konveksni, uravnovešeni, -zapr pa je tudi -kompaktna, ker je , (Spomnimo se še, da je ravno šibka "-topologija na . Tako je -zaprta množica, obenem pa konveksna in balansirana, na kratko No, . -Po drugi strani pa in od tod Tako je Obstajata in od tod To pa se pravi, da je g zvezen v -topologiji. Torej res lahko f poljubno dobro po normi aproksimiramo s funkcionali iz . S tem smo pokazali, da je gost v b) Videli smo, da je za vsak končno razsežna W"-algebra. Izberimo v njej minimalne paroma pravokotne projektorje, tako da je Naj bodo vsi projektorji , ki jih dobimo z razcepom vseh . Očitno so minimalni tudi v celi algebr in je takoenorazsežna algebra za vsak t . Z G, označimo centralno pokritje operatorja (to je, najmanjši centralni projektor, ki vsebuje . Naj bo Znano je, da je tudi W*-algebra. Pokažimo, da je G itG faktor. Če je Q neničeln centralni projektor v , je Q centralen v . Res: za vsak je QA = QGA = OGAG = Ker posplošeno zaporedje krepko konvergira k identiteti, obstaja 23 Ker je Q centralen, je QS projektor, vsebovan v S^. • Upoštevajmo, da je S minimalen, pa vidimo, da je G vsebuje Q in Q vsebuje , zato je Q = G . Center algebre GJtG je tako trivialen in je G h G faktor. Ker G&G vsebuje minimalne projektorje (S ) , ti pa so Abelovi, je to faktor tipa I . (Enako lahko dokažemo, da je cela algebra &, tipa I . ) Če je , obstaja z , da je . Kot prej je , pa vidimo, da je Naj bodo ravno vsa različna centralna pokritja projektorjev iz družine , Vsak operator končna vsota projektorjev , Od tod vidimo, da neurejeno konvergira k L v krepki operatorski topologij i. Podlema 2. Denimo, da imamo za vsak dan operator , in naj bo sup Obstaja natanko en , tako da je za vsak Pri tem je hermitski, je A hermitski Dokaz. Naj bo končna podmnožica v Z . Označimo in naj bo . Ker je A*A. = 0 za , Naj bo M = . Vzemimo poljubno naravno število m . Potem je in od tod . Ker je sebiadjungiran, je Tako je . Od tod takoj sledi, da je Ker je je Vsak razcepimo: , kjer sta in hermitska operatorja v Razcepimo še takole: 29 . Ker je veljajo pogoji podlene. Spet naj bo za vsako končno podmnožico . Če množice K delno uredimo z inkluzijo, je očitno naraščajoče in navzgor omejeno posplošeno zaporedje in ima tako v supremum, ki ga označimo z . Vemo, da je B tudi limita posplošenega zaporedja ■ v krepki operatorski topologiji (podlema 1). Za vsak je tako Naj bo zdaj še v krepki operatorski topologiji . Potem je za vsak z . Analogno izračunajmo C . Če torej označimo v krepki operatorski topologiji, je za vsak z . Pa denimo, da je in za vsak z . Ker krepko konvergira k identiteti, je Enotna krogla algebre je zaprta v topologiji. Ker je za vsak K , je tudi . Jasno pa je, da je , Tako je res Denimo še, da so vsi A hermitski. Potem so vsi hermitski. Ker je zaprta v krepki operatorski topologiji, je tudi A hermitski. Podlema 2 nam tako daje *-izomorfizem direktne vsote algebr v algebro . Seveda je ta izomorfizem na (inverzni izomorfizem je kar) in je tako res direktna vsota idealov 30 c) Naj bo . Ker je faktor tipa I , obstaj Hilbertov prostor K in *-izomorfizem r algebre na . Če sta S,T minimalna projektorja v G JlG , sta r (S) in minimalna v , torej enorazsežna in zato ekvivalentna. Obstaja , da je in Lahko je videti (te vrste sklepe smo imeli že v prvem poglavju), da V izometrično preslika SX na ' Naj bo Kot smo videli, neurejeno konvergira k I,, v krepki operatorski topologiji. Če in je tako za vsak Od tod vidimo, da končne vsote operatorjev krepko konvergirajo k G , to je k identiteti algebre je po podlemi 1 tudi supremum teh končnih vsot. Operatorji S. (j £ J) so minimalni v in paroma pravokotni. Jasno je, da je preslikava algebre , dana z izometričen homomorfizem. Uporabimo torej izrek 1.10, pa je ta točka pri kraju. d) Denimo, da je poljubna surjektivna izometrija. če je A hermitski operator na X , je lahko videti, da je spethermitski operator na. Od tod je jasno, da predpis določa "-avtomorfizem f algebre Jt • Če je 1 , je spet od različen centralen projektor in faktor. Obstaja , da je Torej je. Ker je faktor in centralen, je očitno se pravi ali . Tako je \ Denimo zdaj, da V ohranja prostor , se pravi Preslikava in njej inverzna preslikava EV ohranjata algebro Torej je A j—► VAV "-avtomorfizem 31 -algebre . Ker je faktor tipa I , je to notranji avtomorfizem. Obstaja unitaren element = Označimo . Potem je Naj bo Q minimalen projektor v . Potem W ohranja . Ker je faktor tipa I, lahko (kot v dokazu točke b) najdemo družino paroma pravokotnih ekvivalentnih minimalnih projektorjev v , tako da je za neki in da je supremum končnih vsot teh operatorjev enak Po podlemi 1 te končne vsote tudi konvergirajo v krepki operatorski topologiji. Denimo, da poznamo Naj posreduje ekvivalenco med . Če je res določen z . Množica je gosta v , pa smo s tem pri kraju. Oglejmo si zdaj kot aplikacijo naših rezultatov prostore s hiperortogonalno bazo. Privoščimo si lahko majhno posplošitev: 2.3. Definicija. iMnožica elementov Eanachovega prostora X je razširjena hiperortogonalna baza za X , če veljata naslednji dve stvari: a) Obstaja enolično določena množica linearnih funkcionalov na X , tako da za vsak neurejeno konvergira k b) Pokažimo, da so funkcionali f. v definiciji 2.3 zvezni. Res: naj bo = 32 Potem je in od tod , torej Definirajmo linearni operator na takole: Očitno je je projektor. Naj bo od zdaj naprej X kompleksen Banachov prostor. Potem je hermitski projektor. Namreč: Naj bo R končna podmnožica v Potem je končno razsežen prostor s hiperortogonalno bazo Vidav ter Schneider in Turner so pokazali da je potem algebra. Tako vidimo, da za X veljajo pogoji izreka 2.2. Ker so projektorji E. enorazsežni, mnogi rezultati dobijo lepšo obliko, dokažemo pa lahko tudi nekaj novih. Najprej pa še ena definicija: 2.4. Definicija.([24] ). Naj bo X kompleksen Banachov prostor in Y Hilbertov podprostor v X . Pravimo, da je Y pravilno vložen Hilbertov podprostor v X , če obstaja podprostor Z v X, da je in da je za vsak unitaren operator U na Y operator U©I„ izometrija prostora X nase. 2.5. Izrek. Naj bo X kompleksen Eanachov prostor z razširjeno hiperortogonalno bazo in , Potem je A W*-algebra. Če je naraščajoče navzgor omejeno posplošeno zaporedje pozitivnih elementov v St , je njegov supremum enak limiti tega posplošenega zaporedja v krepki operatorski topologiji. Naj bo definiran z ter linearna lupina množice . Vsi elementi v so normalni pozitivni funkcionali na algebri in sestavljajo totalno 33 družino na . Na enotni krogli v se (T-toj^ologij a in šibka topologija, ki jo inducira množica 7 , ujemata. Še več: naj bo zaprti podprostor, ki ga generirajo vsi normalni pozitivni funkcionali na Jh . Potem je £. gost v Jt.,; v normni topologiji. Obstaja družina paroma pravokotnih centralnih projektorjev v Jt , tako da jepravilno vložen Kilbertov podprostor v X za vsak z in da je preslikava i zomorfizem algebre it na direktno vsoto algebr surjektivna izometrija, V ohranja ali le zamenja podprostore X . Kadar V ohranja Lahko zapišemo , kjer je unitaren element v Dok az. Naj bo {e.;i € IJr razširjena hiperortogonalna baza za ustrezni funkcionali ter definirani z . Videli smo, da so E. enorazsežni hermitski ' i projektorji ter tako minimalni v ifc . Če je obstaja , da je. Ker je enorazsežen, po točki b izreka 2.2 obsta3a Hilbertov podprostor Z v »ki je gost v (in tako enak ), da je Jasno je, da je preslikava izometrična in tako *-izomorfizem. Tako je zaradi 2.2 preslikava res *-izomorfizem. Pokažimo še, da so vsi prostori pravilno vloženi Hilbertovi podprostori. Pa naj bo U unitaren operator ha X^ . Po prejšnjem je Seveda je in je tako V unitaren operator v ■„ . Jasno je, da je U*" tudi izometrija prostora X nase. Ostanek dokaza je trivialen. 2.6. Primer. Naj bo (prostor vseh kompleksnih zaporedij, ki konvergirajo k 0 , s supremum normo). Znano je, da ni refleksiven. Celo šibko poln po zaporedjih ni; se pravi, da obstaja zaporedje elementov v , tako da {f(x. )}* konvergira za vsak f£ c* , pri tem pa nima šibke limite. 3 H Za vsako naravno število ' i naj ho e. č c zaporedje, ki ima i o na i-tem mestu 1 , sicer pa same ničle. Očitno je hiperortogonalna baza prostora c . Uporabimo zdaj izrek 2.5 (z oznakami vred). Naj bo projektor, ki zaporedju priredi njegov i-ti člen:Ker so proipktn-ri centralni, komutirajo z vsemi E. . če prostor ne bi bil enorazsežen, bi vseboval prostor Mmax"-normo) in tako ne bi bil Kilbertov. Torej so vsi X J z eno-razsežni,za vsak n . Vsak linearen operator na je množenje z nekim kompleksnim številom. Torej je algebra j*t *-izomorfha W*-algebri na tale način: vsakemu priredimo . Inverzni izomorfizem vsakemu priredi , definiran s Za vsak e bil . določen z = = f(Bx) in ' , £ pa je bila linearna lupina množice' £" . Poglejmo, kaj so vse te množice v našem primeru! Pa naj. bo in Vemo, da je ZA , točneje rečeno, vsak zvezen linearen funkcional na c o je skalarno množenje z elementom prostora -i . Zapisimo torej Potem je Računajmo: . Torej je . Naj bo ;er je za vsak n , mora biti očitno )x \= i za vsak n €. I . Element je v , zato je I končna množica. Za vsak , Od tod vidimox da je £ sestavljen iz skalarnih množenj z zaporedji, ki imajo le končno členov različnih od 0 . ' Spomnimo s,e, da je , točneje rečeno, zvezni linearni funkcionali na so ravno skalama množenja z omejenimi zaporedji. Tako je vsako skalarno množenje s fiksnim zaporedjem iz o~-zvezen linearen funkcional na W*-algebri za vsak normalen pozitiven funkcional. Def inirajrr.o linearni funkcional Predpis je "-izomorfizem algebre na in zato ohranja urejenost, supremume itd. Od tod je tudi normalen pozitiven funkcional. Z smo označili linearni podprostor v , ki ga generira-jo vsi normalni pozitivni funkcionali. Vidimo, da je prava podmnožica v \ 3G III. GRUPA IZOMETRIJ EANACHOVEGA PROSTORA Vse nase dosedanje delo je bilo pravzaprav posvečeno vprašanju, kdaj imajo nekateri Banachovi prostori podobne lastnosti kot Hilbertov prostor. Tudi zadnje poglavje ne bo izjema. Surjektivne linearne izometrije Hilbertovega prostora so ravno unitarni operatorji. Unitarna grupa pa je v norrcni topologiji zmerom realna Banach-Liejeva grupa. Tako se odpravimo iskat pogoje, pri katerih je grupa surjektivnih linearnih izometrij v normni topologiji Banach-Liejeva grupa. Naj bo torej Banachov prostor in grupa vseh obrnljivih elementov, opremljena z normno topologijo. S označimo podgrupo v GL(X) , sestavljeno iz vseh izometrij. Ker je »je zaprta podgrupa v GL(X) . Če je X končno razsežen, je končno razsežna Liejeva grupa in tako tudi Liejeva grupa. V neskončno razsežnem prostoru stvar ni tako preprosta. L.A.Harris in W.Kaup sta v članku [l^] sicer pokazala, da je Banach-Liejeva grupa, če je X kompleksen in enotna krogla B prostora X homogeno področje (se pravi, da za poljubna obstaja bijektivna preslikava , tako da je in da sta in Frechetovo odvedljivi v kompleksnem smislu). Obenem pa sta navedla primer kompleksnega Banachovega prostora , za katerega ni Liejeva grupa. Tu se bomo problema lotili z druge strani. Pokazali bomo, da <§. je Banach-Liejeva grupa, če zadošča nekaterim - dovolj hudim -zahtevam. Mimogrede bomo tudi videli, da je za kompleksen Banachov prostor z (razširjeno) hiperortogonalno bazo grupa izometrij Banach-Liejeva grupa in celo Liejeva podgrupa v GL(X). Sklenimo še majhen dogovor. Če je X Banachov prostor, in , definiramo logaritem operatorja A takole: 37 Napravimo najprej kratek sprehod med definicijami in lastnostmi neskončno razsežnih Liejevih grup. Omejili se bomo na realne Liejeve grupe, čeprav vsi rezultati, razen tistih, pri.katerih je posebej navedeno, da gre za realni primer, veljajo tudi v kompleksnem. Podrobnejšo in popolnejšo informacijo dobimo v Eourbakijevih knjigah Varietes differentielles et analytiques ter Groupes et algebres de Lie [7,6] ter v članku [.10] . Naj bosta X,Y realna Banachova prostora in n naravno število. Preslikava je zvezen homogen polinom reda n , če obstaja taka n-linearna zvezna preslikava ,daje za vsak če definiramo postane prostor vseli zveznih homogenih polinomov reda Eanachov prostor. Denimo, da imamo za vsako naravno število n dan zvezen homogen polinom P reda n iz Potem pravimo, da je formalna potenčna vrsta iz . To vrsto pišemo tudi kot , Pravimo, da je konvergentna, če je , (Inverzno vrednost tega števila imenujemo konvergenčni radij te vrste.) Definicij a. Naj bo U odprta podmnožica v X . Preslikava je analitična, če za vsak obstaja konvergentna formalna potenčna vrsta in okolica V točke , da je za vsak izpolnjeno Če je analitična, je neskončnokrat odvedljiva v Frechetovem smislu. Naj bo M topološki prostor. Karta na M je trojica (U,f,X), kjer je U odprta podmnožica v M , X realen Banachov prostor in f homeomorfizem množice U na odprto podmnožico v X . 38 Karti na sta kompatibilni, če je bodisi bodisi ^n sta preslikavi analitični. Množica kart na M je atlas na M, če je {u.} pokritje za M in so karte v Jb paroma kompatibil-ne. Atlasa A in 2) na M sta ekvivalentna, če je spet atlas na M . Ekvivalenčne razrede atlasov na M imenujemo analitične strukture na M . Prostor M s fiksno analitično strukturo imenujemo realna analitična Banachova mnogoterost. V prihodnje bomo "realna" in "Banachova" večkrat kar spuščali in govorili o analitični mnogoterosti M . Vsak atlas iz dane analitične strukture na M imenujemo atlas mnogoterosti M . Karte atlasa mnogoterosti M so karte mnogoterosti M . Pravimo, da je karta (U,f,X) mnogoterosti M karta mnogoterosti M v točki , če je Naj bo M analitična mnogoterost in NCM . Denimo, da za vsak x€N obstaja karta (U,f,X) mnogoterosti M in razcep prostora X na dva zaprta podprostora, tako da je homeomorfizem. Potem obstaja natančno ena analitična struktura na N , tako da so karte mnogoterosti N . Pravimo, da je N s to strukturo podmnogoterost mnogoterosti M . "Tangentni funktor" T za analitične mnogoterosti je definiran kot običajno. Naj bo M analitična mnogoterost, x£M in karta mnogoterosti , tako da je Oglejmo si dvojice , kjer je karta mnogoterosti M v točki , Definirajmo: sta ekvivalentni, če odvod preslikave v točki x preslika . Ekvivalenčne razrede imenujemo tangentne vektorje mnogoterosti , Vsi tangentni vektorji v x sestavljajo množico . Če je fiksna karta v x , preslikava določa bijekcijo iz. Množico T M .X. opremimo s strukturo Banachovega prostora, tako da je ta bijekcija izomorfizem. Lahko je videti, A* * ° ■*"« struktura do izomorfizma neodvisna od izbire karte s to strukturo imenujemo tangentni prostor mnogoterosti M v točki x . 39 Če je N podmnogoterost mnogoterosti M in x6N , je T N na naraven način zaprt podprostor z zaprtim komplementom v T M . Naj bosta M,N analitični mnogoterosti. Precizirajmo: zvezna preslikava h: M —► N je analitična, če za vsako karto L = = (V,g,Y) mnogoterosti N in vsako karto K = (U,f,X) mnogoterosti M , tako da je h(U) CV , velja, da je -1 ... gohof : f(U) —»g(V) analitična. Definirajmo še preslikavo T h : T M -->T,f 'N s (T h)( K,e ) = x x h(x) x ■ kjer D pomeni odvod. Velja, da je T h zvezna in linearna. Če sta M,M analitični mnogoterosti, obstaja natančno ena analitična struktura na M*N , tako da so njene karte produkti kart za M in N . Naj bo zdaj G topološka grupa in realna analitična Banachova mnogoterost. Če je preslikava (x,y) i--+ xy iz G* G v G analitična, pravimo, da je G realna Eanach-Liej eva grupa ( kratko realna Liejeva grupa ali celo Liejeva grupa). Primer. Naj bo X Banachov prostor in GL(X) grupa vseh obrnljivih operatorjev iz (z normno topologijo). GL(X) je odprta podmnožica v in tako analitična mnogoterost. Lahko je videti, da sta produkt in prehod k inverznemu elementu analitični preslikavi. Tako je GL(X) Liejeva grupa. Naj bo G Liejeva grupa in H podgrupa v G . Pravimo, da je H Liejeva podgrupa v G , če je K podmnogoterost v G . 3«1« Izrek. ([6,str.101]). Naj bo G Liejeva grupa in K podgrupa v G . če obstaja taka odprta okolica U enote v G , da je HHU podmnogoterost v G , je H Liejeva podgrupa v G . Naj bo G Liejeva grupa in nevtralni element. Naj bo (U,f,X) karta za G v e . Prostor T (G) lahko, kot vemo, 40 opremimo s strukturo Banachovega prostora, tako da je izomorfen prostoru . Še več, v lahko vpeljemo komutator [ , *} , tako da postane T (G) Liejeva algebra in da je preslikava -1 e (x,y) i—*■ xy zvezna. Prostor T (G) s to strukturo imenujemo Liejeva algebra grupe G in označimo kratko L(G) . Obstaja natanko ena analitična preslikava tako da je za poljubne skalarje s,s" ter b £ L(G) . Preslikavo ^f imenujemo eksponentna preslikava za G . Če je f poljuben morfizem (to je, analitičen homomorfizem) iz Liejeve grupe skalarjev v G in za vsak skalar s . Povejmo še, da eksponentna preslikava preslika L(G) na neko okolico elementa e v G in da je za poljubna x,yeL(G) (2) kjer je X Banachov prostor, je lahko videti, da je L(G) = ^(X) , komutator običajni komutator ( fA,B] = AB - BA ) in eksponentna preslikava kar običajna. Oglejmo si Campbell-Hausdorffovo formulo v Dvnkinovi verziji ( [6, str.60-63] ) : 3.2. Izrek. Naj bosta U,V taka operatorja na Banachovem prostoru X , da je . Potem obstaja log(exp(U)exp(V)) = h(U,V) in ga lahko zapišemo kot konvergentno vrsto, v kateri nastopajo kot členi U,V ter operatorji oblike [W1tW2t. .. [W _1,W ]] ...] , kjer je W. bodisi U bodisi V , pomnoženi z racionalnimi števili. Velja še Naj bo še L Liejeva algebra in normiran prostor obenem. Obstaja naj tak M>0 , da je . Vstavimo v vrsto za funkcijo h( , ) kot argumenta elementa . Potem nam to določa analitično funkcijo 41 Realne Liejeve grupe imajo nekatere prav lepe lastnosti. Tako velja ([6, str. 225-227]): 3.3. Izrek. Naj bosta G,K realni Liejevi grupi in f: G- -* h zvezen homomorfizem. Fotem je f analitičen. 3»H. Izrek. Maj bo G topološka grupa in U odprta simetrična okolica enote e v G . Denimo, da je U opremljena z realno analitično strukturo in da obstaja odprta okolica V enote v G, da je V^ C u in da je -1 . . . a) x »—► x analitična preslikava iz U v U b) (x,y) \--> xy analitična preslikava iz V* V v u (Od tod sledi, da je U realna lokalna Liejeva grupa ali realna Liejeva grupuskula v Bourbakijevi terminologiji.) Potem je G realna Liejeva grupa. Naj bo zdaj X Banachov prostor in podgrupa v GL(X) , opremljena z normno topologijo. Vprašamo se lahko, kdaj je 2č realna Liejeva grupa ali celo Liejeva podgrupa v GL(X) . Pa naj bo Liejeva algebra za eksponentna preslikava. Vzemimo poljuben a£L( sa in preslikave = a . Od tod je seveda se pravi, da je F iniektivna preslikava. Jasno je, da je F homeomorfizem na . Če v tem smislu izenačimo in lahko rečemo, da je D O d D rO StO10 T' Y } tt-\ H 3 -\ i=t ciVcnnnantna nnool i Vaua Vajp Običajna. Še več, . Res, če je zvezen homomorfizem Liejeve grupe f. v realno Liejevo grupo ^ Označimo ga s \y . ?o izreku 3.3 je analitičen in torej 42 morfizem Liejevih grup. Označimo (T~ y )1 = a£L(X) • Potem je, kot smo rekli, in od tod F(a) = T . Povzemimo: Če je in realna Liejeva grupa v normni topologiji, je L(2t ) = {t 6 "£(X) ;exp (sT) £ ^j- za vsak s€ $ in eksponentna preslikava iz L(^£) v 3€ kar običajna. Zdaj bomo stvari nekoliko obrnili. 3.5. Lema. Naj bo X Banachov prostor in zaprta podgrupa v GL(X) . Označimo za ""k Potem je zaprt realen linearen podprostor v in celo realna Liejeva algebra za običajni komutator: [^ T, S J = = TS - ST . Dokaz. Iz formul (1) in (2) pred izrekom 3.2 takoj sleci, da je realna Liejeva algebra z običajnim komutatorjem. Fa denimo, da imamo zaporedje in da Pri fiksnem s exp(sT ) ---> exp(sT) . Ker je 3£ zaprta, je n m-foo tudi exp(sT) £ 3.6.Trditev. Naj bosta kot v 3.5 . Denimo, da je expi ) okolica enote v . Potem je ) realna Liejeva grupa z Liejevo algebro Dokaz. Maj bo odprta okolica identitete I v , vsebovana v in v odprti enotni krogli okrog I , ter = . Tudi je odprta okolica identitete v Vsak lahko zapišemo na en in en sam način kot exp(logA), kjer je logaritem definiran z ustrezno potenčno vrsto. Seveda je log in odprta podmnožica v . Okolico "U. imamo lahko za analitično mnogoterost z eno samo karto i . Takoj vidimo, da je preslikava iz IL v It analitična. Res: analitična je preslikava iz log(XC) v . Naj bo zdaj iT 43 odprta okolica identitete v , vsebovana v odprti krogli s polmerom r okrog identitete in taka, da je . Videli bomo, da je preslikava iz , dana z analitična. Karta za je kar i Tako je treba pokazati samo še, da je analitična preslikava iz Prav to pa trdi Campbell-Rausdorffov izrek (3.2), če je le polmer r krogle, v kateri je vsebovana V , dovolj majhen. Po 3.4 je ^i res realna Liejeva grupa. S tem orožjem se bomo lotili najprej Eanachovih prostorov z razširjeno hiperortogonalno bazo. Napišimo še tale izrek ([19, str. 309]): 3•?. Izrek. Naj bo H kompleksen Hilbertov prostor in normalen operator. Obstaja hoirlorn^r,fi'7an algebre vseh omejenih Borelovih funkcij na , tako da identiteta \---+ T 3.8. Izrek. Naj bo X kompleksen Banachov prostor z razširjeno hiperortogonalno bazo in grupa vseh linearnih surjektivnih izometrij prostora X , opremljena z normno topologijo. Potem je realna Liejeva grupa v GL(X) . Povezana komponenta identitete v grupi pa je unitarna grupa W"-algebre prostor vseh hermitskih operatorjev na X ). Dokaz. Po izreku 2.5 je v l\7*-algebra in obstaja družina paroma pravokotnih neničelnih centralnin projektorjev v , Hilbertov podprostor v za vsak z in da je uu "-izpmorfizeir. algebre na direktno vsoto algebr Z Vl označimo grupo unitarnin operatorjev algebre •, kjer je z' i z . .\Taj bo . Iz računa Torej sta tako U. kot ^*~U, odprti podmnožici v ^ . Od tod je res Naj bo zdaj za vsak Očitno je realen linearen podprostor v . Pokažimo, da je zaprt! Res, če je zaporedje elementov v in ;eveda zaprt, je tudi Označimo še . Tudi je zaprt realen linearen podprostor v , Očitno je Označimo zdaj Vemo, da je karta za . Vemo še, da Tako je očitno homennorfizem in je frft^s podmnogoterost v GL(X) . Fo 3.1 je Liejeva podgrupa v GL(X) . 45 Denimo zdaj, da prostor X zadošča samo pogojem izreka 2.2 . Spet je algebra in obstaja družina paroma pravokotnih centralnih projektorjev v Jt , da je G^ifc-G^ faktor tipa I za vsak z in da je Jt direktna vsota idealov G ibG . Spet naj bo tt unitarna grupa algebre Jt , fi- grupa . izometrij prostora X in 80 njena povezana komponenta identitete. S Žt označimo podgrupo v & , sestavljeno iz vseh izometrij, ki ohranjajo vse X . Če je V € & , V ohranja ali le zamenja podprostore X = G X . Prav kot v dokazu prejšnjega izreka vidimo, da je $t odprta in zaprta v ^ . Tako Očitno je Žt tudi edinka v in diskretna grupa. Iz prejšnjega dokaza vidimo tudi, da je tL povezana in tako Dokažimo, da je Lt zaprta edinka v X funkcija. Če je D = £a = dp <: d. ^ . . . l] > sestavljena iz točk , tako da je Po lemi 3.14 je za dovolj velik n Mislimo si zdaj, da je v prejšnji obravnavi a = w. in Upoštevajmo, da je , pa iz (1) vidimo, da j Z uporabo prejšnje ocene lahko tako zapišemo (2) 55 Ocenimo zdaj izraz n dovolj velik. Tako je če je n dovolj velik, je exp(3n M) < 2 in exp(2n M )< . Od tod je za dovolj velik n Končno je v tem primeru Če je n dovolj velik, lahko tako uporabimo 3.13 in zapišemo , kjer je B poševno simetričen operator z normo pod 1 . Od tod je po zgornjem Ker je za vsak (prostor poševno simetričnih operatorjev) po 3.5 zaprt, je tudi log (L (D) poševno simetričen. Uporabimo še 3.6, pa smo končali. Za konec napišimo še tale izrek, ki utegne biti zanimiv zlasti za refleksivne Banachove prostore X (v katerih je enotna krogla v ) kompaktna v šibki operatorski topologiji) : 56 3.18. Izrek. Naj bo X kompleksen Eanachov prostor in {b.} posplošeno zaporedje linearnih surjektivnih izometrij prostora X , ki konvergira po normi k identiteti. Naj bo A. = sicer. Denimo, da obstaja limita posplošenega zaporedja A. v šibki operatorski topologiji. Potem je ta limita poševno simetričen operator. Dokaz. Naj bo V(T) algebrski numerični zaklad operatorja T v algebri ^£(X) . Po 1.2 je max {Re z;z £ V(T)} = . Od tod je če in od tod trivialno max i Podobno je , se pravi, da leži desno od imaginarne osi. in , je J. J. J- . Od tod vidimo, da je V(A.) oddaljen od imaginarne osi na levo kvečjemu za ,. Torej je algebrski numerični zaklad operatorja A. vsebovan v pasu Prostorski numerični zaklad operatorja A. je po 1.6 vsebovan v algebrskem. Naj bo v šibki operatorski topologiji. Ker , je prostorski numerični zaklad operatorja A na imaginarni osi. Algebrski numerični zaklad za A pa je zaprta konveksna ogrinjača prostorskega (1.6). Tako je res A poševno simetričen operator. 57 LITERATURA 1. E.Eerkson, Action of W*-algebras in Banach spaces, Math.Ann. 189(1970) ,261-271. 2. E.Eerkson & H.Porta, Representations of &CA) , J. Funct. Anal. 3(1969), 1-34. 3. C.Bessaga & A.Pelczynski, On bases and unconditional convergence of series in Banach spaces, Studia Math. 17(195.9) , 151-164. 4. F.F.Bonsall & J.Duncan, Numerical ranges of operators on normed spaces and of elements of normed algebras, Vol.I, Cambridge Univ. Press, Cambridge 1971. 5. F.F.Bonsall & J.Duncan, Numerical ranges II, Cambridge Univ. Press, Cambridge 197 3. 6. N.Eourbaki, Groupes et algebres de Lie, Chap. 2&3, Hermann, Pariš 19 72. 7. N.Eourbaki, Varietes differentielles et analytiques (Fascicule de resultats), Paragraphes 1 a 7, Hermann, Pariš 1967. 8. J.W.Calkin, Two sided ideals and congruences in the ring of bounded operators in Hilbert spaces, Ann.Math. 42(1941), 839-372. 9. J.Dixmier, Les algebres d^operateurs dans l^espace hilbertien (Algebres de von Neumann), Gauthier-Villars, Pariš 1957. 10. A.Douadv, Le probleme des modules pour les sous-espaces analytiques compacts d^un espace analytique donne , Ann. Inst.Fourier 16(1966), 1-95. 11. M.Dunford & J.T.Schwartz, Linear operators, Part I, Interscience, New York 1957. 12. R. J. Fleming & J.E.Jamison, Hermitian and adjoint abelian operators on certain Banach spaces, Pacific J.Math. 5 2 (1974), 67-85. 58 13. R. J. Fleming & J.E.Jamison, Isojr.etries on certain Banach spaces, J.London Math.Soc. (2)9(1974), 121-127. 14. L.A.Harris & W.Kaup, Linear algebraic groups in Infinite dimensions, to appear in Ill.J.Math. . 15. E.Hille & R.S.Phillips, Functional analysis and semigroups, AMS Colloquium Publications 31, Amer. Math. Soc. , Providence , R.I. 1957. 16. A.Grothendieck, Sur les applications lineaires faiblement compactes d^espace du type C(K), Canadian J.Math. 5(1953), 129-173. 17. R.V.Kadison, Operator algebras with a faithful weakly closed representation, Ann.Math. 54(1956), 175-181. 18. N.J.Kalton & G.V.Kood, Orthonorm.al systems in Banach spaces and their applications, Math.Proč.Camb.Phil.Soc. 79(1976), 493-510. 19. V.Rudin, Functional analysis, McGraw-Hill, New. York 1973. 20. S.Sakai, C*-algebras and V/*-algebras, Springer, Erg.d.Math. 60, Berlin-Heidelberg-New York 1971. 21. K.Schneider & R.E.L.Turner, Matrices Hermitian for an absolute norm, Linear and Multilinear Algebra 1(1973), 9-31. 22. P.G.Spain, V.7*-closure of a Vs':-algebra, J.London Math.Soc. (2)7(1973), 385-386. 23. J.T.Schwartz, W*-algebra, Notes on Mathematics and its Applications, Gordon & Breach, New York 1967. 24. I.Vidav, The group of isometries and the structure of a finite dimensional normed space, Linear Algebra Appl. 14 (1967), 227-236.