Leto XIV., štev. 214
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. - Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Komasacija občin
Na 5. in 6. strani današnjega »Jutra« objavljamo, kako so po uredbi notranjega ministrstva na novo urejene občane v dravski banovini. Iz uvodnega pregleda, ki ga tam prinašamo, je razvidno, da bomo imeli odslej v Sloveniji 377 občin, dočim smo jih dosedaj imeli 1069. Skoro dve tretjini starih občin sta morali žrtvovati svojo samostojnost^ da je bilo mogoče ustvariti velike občine, kakršnih ne zahteva le novi občinski zakon, marveč še bolj življenjske potrebe same.
Občina je javna ustanova, ki ima poleg cerkvene župnije z ljudstvom najtesnejše stike. Pripadnost k isti občini pomeni zato močno vez med ljudmi in ogromna večina naših občin je stara že mnogo generacij, zato med ljudstvom zelo ukoreninjena in tesno povezana s tradicijami. Razumljivo je torej, <3a pomeni nova in to še tako dalekosežna preureditev občin dogodek, ki zanima najširše sloje. Enako je razumljivo, da je vsaka izprememba v razmejitvi občin zelo kočljiva zadeva, posebno še, ako gre, kakor sedaj pri nas, za zložitev manjših občin v velike, tako da morajo številne občine prenehati obstojati kot samostojne edinice in se združiti z drugimi v nove enote. Razni interesi, zahteve in želje se pri tem tako križajo, da je popolnoma nemogoče ustreči vsem prizadetim. Upravna umetnost in modrost obstojata v tem, da se poišče rešitev, ki je najbolj pametna in za kraje in prebivalce najbolj koristna. Ali je bil pri komasaciji občin v Sloveniji ta cilj dosežen, bo pokazala bodočnost.
Da je bila korenita sprememba v ustroju naših občin nujno potrebna, tega pač ne more nihče zanikati. Vprašanje komasacije in z njo okrepitve naših občin je bilo na dnevnem redu že ves čas .po' prevratu. Vse države, ki hočejo po demokratičnih načelih ljudstvo res pritegniti k sodelovanju pri javnih poslih in mu velik dex teh poslov prepustiti v samoupravo, skrbe z vsemi močmi za to, da s« okrepijo in razvijejo občine kot osnovne samoupravne in upravne edinice. Občina pa more biti močna in samozavestna le tedaj, ako je primerno velika po obsegu in po številu prebivalcev in ako ima dovolj čvrsto gospodarsko osnovo. Maloštevilna in gospodarsko slaba občina ne more izvrševati svojih nalog in ne more nuditi občanom ne koristi ne zaslombe.
Stara Avstrija ni hotela in ni pustila, da bi dobilo ljudstvo pravico in moč, samo odločati o svoji usoda. Posebno pa je ovirala stremljenja po samoupravi pri slovanskih narodih. Zato z Dunaja ne le niso podpirali akcij za povečanje in okrepitev občin, marveč so jih naravnost sabotirali. Tudi v tem pogledu so se ravnali po svojem zloglasnem geslu: d i vide ©t impera, razdvajaj in vladaj. Izrabljajoč malenkostna lokalna na-sprotstva so pod pretvezo, da hočejo ustreči ljudstvu, cepili in delili poprej velike, močne občine, kjer se je le dalo, v majhne in slabe, čeprav so dobro vedeli, da s tem prebivalstvu škodujejo. Ravno zato so s cepitvijo občin bili posebno radodarni v slovenskih in drugih slovanskih krajih.
Jugoslavija, naša narodna država, pa noče biti in ni nekaj, kar bi bilo izven ali celo proti narodu. Ona je le realna skupnost vseh delov jugoslovenskega naroda. Država in narcd sta isto. Kar je koristno ali škodljivo za narod, je koristno ali škodljivo za državo. In obratno. Zato si je naša državna politika že takoj od početka postavila tudi nalogo, okrepiti samoupravne občine in z njihovo pomočjo izročiti ljudstvu čim več zadev v neposredno reševanje in upravljanje. Iz razlogov, ki so v prvih štirinajstih letih onemogočili izvedbo toliko koristnih načrtov, smo tudi občinsko reformo dobili šele letos, ko je Narodno predstavništvo sprejelo novi zakon o občinah, osnovan na načelu velike in močne občine.
Po izkušnjah v onih pokrajinah naše države, kjer so že do sedaj imeli velike občine, in po izkušnjah v naprednih demokratičnih državah je novi zakon določil, da mora občina imeti najmanj 3000 prebivalcev. Toda v stremljenju, da se povsod kar najbolj vpoštevajo interesi prebivalstva, zakon ne vztraja slepo na številu 3000, marveč pripušča že v načelu, da sme imeti občina tudi manj prebivalcev, ako govore za to utemeljeni terenski ali drugi razlogi. Vrh tega določa še posebno izjemo za že obstoječe občine, ki jim dovoljuje, da ostanejo samostojne tudi v bodoče, čeprav ne štejejo 3000 duš, samo da so sposobne za življenje in dovolj močne za izvrševanje
svojih nalog.	.
Kakor smo že v začetku napisali, bomo imeli poslej v Sloveniji 373 občin. Ker so tu všteta tudi mesta z Ljubljano vred, si lahko izračunamo, da dobrih sto ali še več občin tudi sedaj po komasaciji še ne bo doseglo 3000 prebivalcev. To dejstvo je dokaz, da so bile v veliki meri izrabljene možnosti, ki jih dopušča zakon in ki smo jih omenili v prejšnjem odstavku, ob enem pa tudi dokaz, da. so bile kar najbolj vpoštevane želje
LJubljana, sreda 13. septembra 1933
Cena 2.— Din
» 1
Trn-
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
po tarifu.
— Oglasi

žrtev letalske nesreče
Včeraj zjutraj je neposredno po startu strmoglavilo osemsedežno potniško letalo — šest potnikov je s pilotom in mehanikom obležalo na mestu mrtvih — Globoko sočustvovanje vsega naroda - Uradna strokovna komisija ni mogla ugotoviti pravega
vzroka nesreče
Ljubljana, 12. septembra
j ugosiovensko civilno letalstvo je danes po šestih letih delovanja brez sleherne nesreče, po enem milijonu preletenih kilometrov v rednem prometu plačalo po črni serri mnogih nesreč, ki so vprav letos zadele civilno letalstvo različnih držav, svoj težki tribut v osvajanju zraka. Dne 12. septembra ob 6.20 je startalo trimotorno letalo »Far-man« Društva za letaski promet na ljubljanskem letalskem pristanišču za polet proti Sušaku. Pilotiral je Viktor N i k i t i n, mehanik je
bil Spiro Trkulja, v letalu pa ji bilo šest potnikov, in to gg.:
i
Anton Luši.n, borzni senzal,
Ivanka Pillerjeva, učiteljica
Vladimir Štrekelj, tehnik, in
Ivan K o s 1 e r, graščak, vsi iz Ljubljane,
Ivan 2 u r a j, lesni trgovec in industrijec iz Slov. Bistrice, in
Georg K o n i g, trgovec iz Nurnberga v Nemčiji.
Letalo in motorji so bili pripravljeni za polet že 11. septembra zvečer, podvrženi pa so bili predpisani preizkušnji danes zjutraj pred poletom samim. Vse je bilo v popolnem redu. Meteorološka poročila so se glasila ugodno. Vsa pot do Sušaka je bila odprta, nebo vedro, brez vetra in oblakov. Na letališču je okrog 6. ure zjutraj ležala megla, ki pa se je razgubljala, tako da je ob 6.20, ko je letalo startalo, bilo letališče brez megle. Po pravilnem startu se je letalo dvignilo in se upotilo v pravilnem pravcu proti Sušaku. Čez čas se je izgubilo v jutranji kopreni, vendar se je izprva čul zvok pravilnega delovanja motorjev. Kake tri minute po startu pa se je naenkrat začulo pojačeno brnenje motorjev, ki so takoj nato prenehali delovati in že je sledil strahovit tresk. Vsem na letališču in v okolici je bilo jasno, da se je zgodila nesreča. Z letališča so vsi pohiteli v pravcu, odkoder se je bil čul pok. Kilometer južno od letališča ob zidu umobolnice je ležalo letalo v ruševinah. Vse osebe, ki so bile v njem, so bile na mestu mrtve.
Uradna strokovna komisija, ki je na licu mesta vse ogledala, je ugotovila, da ni bilo nikake napake v letalskem gradivu, niti v organizaciji prometa. V kolikor se vobče more predpostavljati, da je pilotska napaka povzročila nesrečo, če ni vsega krivo le usodno naključje — posledica nepredvidljivih vzrokov, zaradi katerih trpi ne samo le" talstvo, temveč promet vobče — možno napako torej je plačal z lastnim življenjem eden izmed naših najboljših pilotov, ki je kot človek in kot strokovnjak užival največji ugled.
Te težke žrtve so bridke in so silno ganile vse one, ki spremljajo razvoj našega letalskega prometa. Mora pa se poudariti, da se je za jutri za letalo, ki bo rejino nadaljevalo letenje po določenem redu, javilo polno število potnikov in da so se za ta polet priglasili predstavniki tiska, želeč na ta način manifestirati svojo vero, potrebo in bodočnost letalskega prometa.
Tako se glasi komunike, izdan od šefa letalskega centra Ljubljane, g. dr. Staneta Rapeta, po ugotovitvah uradne komisije. Podrobnosti grozovite katastrofe pa so naslednje.
Ob ruševinah velikega letala
Še nekaj dni je določenih za redno zvezo, potem pa zračni promet preneha do prihodnje pomladi. Preden pa smo zaključili za letos to komaj započeto zračno zvezo, s katero smo bili zvezani z vsemi evropskimi središči, so omahnila krila letalu, ki je nosilo v sebi osem življenj, namenjenih iz sive mestne megle sončnemu jugu nasproti.
Kmalu po katastrofi je v uredništvo dospela o njej telefonska vest, brez vsakih podrobnosti. V kratkem: da je pri Studencu neposredno po startu strmoglavilo veliko potniško letalo, trimotorni, desetse-dežni »Farman«, ki vzdržuje redno zračno zvezo med Ljubljano in Sušakom. Potniki, pilot in mehanik mrtvi.
Da se prepričam o resnici groznega sporočila, hitim z motornim kolesom na kraj nesreče. Iz mesta že hite ljudje peš, z avtomobili in kolesi skozi Moste proti Studencu. Glas o nesreči se je bliskovito razširil po vsej Ljubljani in okolici. Vsakdo se je hotel na lastne oči prepričati o nesreči. Saj se je čulo tako nepojmljivo grozno, da je taka nesreča doletela našo mlado aviacijo. Vsi so s simpatijami sorem-Ijali njen razvoj, v jutranjih urah ob star-
prizadetega prebivalstva. Kljub temu je mogoče, da se bodo iz raznih krajev pojavile upravičene pritožbe, ker je bilo treba zaradi razpisa občinskih volitev novo ureditev občin izvesti v izredno kratkem času. Minister dr. Kramer je v svojem mariborskem govoru sam opozoril na to, a ob enem tudi opozoril, da daje zakon še za tri leta možnost, da se take napake popravijo. Kjer se bodo ne-dostatki pojavili, bo treba takoj po volitvah ukreniti vse, da se odstranijo, tako da bodo potem vse naše občine pravi izraz in močna trdnjava ljudske volje.
tu in popoldne ob povratku so pričakoval, da začujejo v zraku brnenje motorja m ugledajo letalo, ki je bilo običajno v obe smeri dobro zasedeno tako, da so zadnje dni namesto petsedežnega »Poteza« postavili v promet osemsedežno trimotorno letalo tipa »Farman Goliath«.
Ob visokem zidu umobolnice
na zapadni strani ob mrtvašnici stoji več avtomobilov, ljudje se drenjajo skozi mali gozdiček ob zidu. Dobrih sto metrov.je velika gneča. Orožniki potiskajo gledalce nazaj, otroci plezajo na drevje in zid. vsak bi si rad od blizu ogledal grozno razdejanje.
Od vzhoda proti bolniškim objektom je na drevju videti jasna sled, ki jo je zapustilo padajoče letalo za seboj. Drevje je polomljeno, nekatera debla so par metrov od tal dobesedno odrezana. Z veliko silo ie moralo treščiti letalo proti tlem, stebla so na preseku gladka, kakor od strojnega rezila.
Sem pa tam so raztreseni posamezni ildi letala, trske od lesenih delov so frčale daleč naokrog. Še 300 m od kraja je sila padca razpršila kovinske dele. Svetli kosi alu-
minijastega motornega ogrodja leže še ob cesti za zidom blaznice.
Letalo je strmoglavilo od zapadne strani skozi drevje in se razbilo ob močnem
*idu blaznice. Iztrgalo je okrog šest metrov močnega in visokega zidu, ki je bil zgoraj ojačen s ploščo iz armiranega betona. Mestoma je zid kar odrezan od tal tako, da leže velike plošče znotraj in zu-nai obzidja
Tu v izbitem delu zidu so se sesedle ruševine velikega letala Vse je le še kup železja. platna, aluminija, lesa, žic in cevi. Veliki cilindri leže okrog tega kupa. I>elo moderne tehnike, ki je ustvarila z vso preciznostjo te stroje, je tu zrušeno v
brezobličen kup kovine in lesa.
Padajočemu letalu so že debla odtrgala krila, ki leže razlomlljena in zvita v klobčič na tleh.
Iz kupa ruševin, kamna m opeke moli v zrak del krila in zadnji del potniške kabine. Kakor iz papirja zvit propeler se še blešči v svoji svetli kovini. Srednji m.jt.p-je skoro celega odtrgalo iz ogrodja in ga s propelerjem vred pred zidom zabilo v zemljo. Deli drugih dveh motorjev gledajo iz tega žalostnega kupa.
Pod veliko plahto leže trupla nesrečnih žrtev. Smrt je bila kratka. Silovit sunek je v hipu zmečkal telesa. Življenja so ugasnila takoj, brez trpljenja, brez boja.
Čakajo na komisijo iz Novega Sada, ki jo pošlje komanda letalstva. Prej ne sme jo ruševin letala spraviti v kraj. Kljub strogi prepovedi silijo ljudje skozi kor don. Ta in oni bi rad kosec letala za spomin na to grozo.
Usodno naključje
Kakor vsikdar je tudi topot ljudska govorica prisodila nesreči vse mogoče ^/ro-ke. Kaj je nesrečo zakrivilo, še ni dogna-no. Ko so vse priče tega nesrečnega poleta mrtve, pravega vzroka menda nikoli ne bo mogoče dognati. Usodno naključje...
Po poročilu šefa ljubljankega letalskega centra, kakor že zgoraj navajamo, ie ;eta-lo zjutraj v popolnem redu startalo. Gosta megla je ležala nad mestom in okolico, meteorološka postaja pa je poročala, da je megla le 150 do 200 m visoko. V takih
primerih seveda ni nevarnosti za start letala, pač pa je letalo ogroženo, če oi maralo v taki megli pristajati.
Na letališču so sledili startu letala. V gosti megli ga sicer ni bilo videti, pač pa so prisluškovali brnenju motorjev, ki so za nekaj minut pričeli drugače ropotati. Eksplozije v motorjih so pojemale, potein so se zopet ojačale, nakar je vse utihn.lo. Ne, treščilo je... Funkcionarji na letališču so takoj zaslutili nezgodo in hiteli »roti kraju nesreče, kjer se jim ie nudil orožen prizor nazdejanja.
Nedvomno je nesreče predvsem kriva gosta megla. Verjetno je, da je pilot nad gozdičkom pri Studencu, boječ se, da ne bi zašel z letalom prenizko, hotel letalo v hipu zaokreniti strmo navzgor, takega preokreta pa letalo zaradi prenizkih obratov strojev ni izdržalo; izgubilo je ravnotežje in sukajoče se okrog podolžae osi, strmoglavila na zemljo.
PUot Nikitin
med padanjem letala ni izgubil prisotnosti duha. Sluteč neizogibno nesrečo, je kupiral motorje in s tem preprečil, da se letalo ni vnelo. Vedel je, da pomeni gotovo smrt za vse, če bi se gorivo vnelo. Na žalost je ta njegova občudovanja vredna duhapn-sotnost ostala brezuspešna in vrli p'lot je s svojim mehanikom in potniki našel sn.-t pod letalom, ki je njemu pomenilo šivije-nje. Po stotisočih kilometrov, ki jih je preletel v zraku, ko je varno, brez najmanjše nezgode odpremil več ko 1000 zaupanih mu potnikov, ga je zla usoda dohitela med nami ki nam je prvi upravljal letala na naših novih letalskih progah.
Množice romajo na kraj nesreče
V prvi popoldanski uri je »Slovenski Narod« na cesti. Naklada 17.000 hiti med množico. Strašna novica dirja z vlaki na deželo. Pa že dopoldne se je raz-vedelo tam zunaj, kaj se je zgodilo. V Ljubljani je list v vsakih rokah, množice na ulici so razgibane. Ali le malo je pogovora, samo nemo pritrjevanje in v tem je polno bolečine in globokega sočustvovanja. Proti Studencu romajo trume naroda. Pešci se pomikajo ob straneh, po sredi ceste ubirajo pot motoci-klisti, natrpani avtomobili, kolesarji. Ob stranski cesti proti Fužinam se procesija bolj in bolj zgoščuje, pred Fužinami je cel park avtomobilov. Ob poti, ki vodi proti Studencu, je vsa trava na široko pohojena; njen vzduh je zopern.
Tam v neznatnem, dejal bi zapuščenem, divjem gaju je zlasti še popoldne polno ljudstva. Preden se preriješ skozi množico, da si ogledaš razbito letalo, premeriš s pogledom kako je nesrečni zračni orjak pokosil krošnje smrek in borovcev in nato treščil v zid. Red vzdržujejo ljubljanski stražniki s pomočjo orožnikov iz Vevč, Štepanje vasi in iz Dola. Samo novinarjem dovolijo bližji pristop k dvema kupoma grozotnih razvalin. Še je vse bolj pomešano, odkar so trupla spravili v krste. Zviti kovinasti deli so med lesenim razbitim ogrodjem; usnjeni, dobro tapecirani sedeži so še celi, zlomljena popotna palica je vmes, prtljaga pasažirjev je v glavnem doLro ohranjena. In tu in tam so drobni sledovi pokojnikov, nedaleč stran od razbitega letala so majhne mlake krvi. A
vse prizorišče še ne bi učinkovalo tako grozno, ko ne bi bila po razbitem zidovju dokazana silovita udarna sila, s katero je letalo treščilo v ograjo.
Prevoz krst
Mestni pogrebni zavod je težavno nalogo opravil z zgledno vestnostjo. V pomoč pa je bil organom MPZ banovinski zdravnik dr. Andrej Jenko iz Device Marije v Polju, ki je najnatančneje izvršil ogled pokojnikov, diktiral orožnikom protokole z vsemi svojimi ugotovitvami in izstavil mrliške liste.
Pri spravljanju v krste je bilo poleg vestnosti treba tudi mnogo previdnosti. Oblačila so bila prepojena z bencinc. Krste s trupli petih pokojnikov so že okrog pol 12. ure prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu, edini Ivan Kosler i® bil prepeljan na dom, v Cekinov 0rad. Popoldne so spravili v beli krsti še pilota in mehanika. Pred prihodom komisije krsti še nista bili zapečateni, na prvi je bilo kratko zapisano: »Nikitin 12. septembra 1933«, na drugi pa: »Špiro Trkulja« z enakim datumom. Dočim so pilota potegnili izpod ruševin z dobro o hran;' -nim gornjim trupom, je bil mehanik močno zdrobljen.
Ozračje je prepojeno z vzduhom po li-zolu. Množica je mirna, polna ugibanja o nesreči, vsak majhen drobec o ka i-strofi sprejema odprtih ust. Soglasno pa je pritrjevanje, da so bili vsi ponesrečenci v hipu mrtvi. V tem prepričanju je za množico tolažba.
Prihod strokovne komisije
Na aerodromu js ves dan vladalo tožno razpoloženje. Ali pogum ni uplahnil. 5ve-ži elan, ki ga je v vso našo javnost in zlasti še med mlade pionirje našega letalskega prometa vrgel začetek, ne more zlomiti volje do nadaljnjega dela. Nikjer ne plapola orna zastava, prej vedri obrazi pa so zamišljeni. Zdaj pa zdaj zakroži letalo v jasnem popoldnevu in pozorno mu sledijo gledalci. Da. tudi na letališču se je popoldne zbiralo ljudstvo. Kaj je hotelo tu videti, koga je pričakovalo? Menda prihoda komisije.
„Mi letimo naprej44
Ob pol 16. je gladko pristal veliki potniški »Potez«. Prispel je iz Beograda, odnos-no iz Novega Sada. Ob pol 11. dopoldne se je dvignil na Bežaniji. beograjskem letališču, pilotiral je Striževski, pripeijali pa so se iz Beograda podpolkovnik Radovič, kapetan Hinko Hubl in šef centra inž. Sondermajer, v Novem Sadu sta vstopila še strokovnjaka inž. Gjoka Manojlovič in Stojanovič. Na letališču so jih spreicli funkcionarji ljubljanskega Aerokluba s predsednikom Radom Hribarjem in ?efom centra dr Rapetom na čelu Pogovor je potekel mirno Kapetan Hubl nam je povedal, da je Beograd okrog 9. dopoldne prejel poročilo o nesreči. Na vprašanje,
ali bo katastrofa morda zavrla zvezo Ljubljane s Sušakom je inž. Sondermajer kratko odvrnil:
—	Jutri se bo polet normalno nadaljeval. Promet bo vzdrževal tale udobni Potez, s katerim smo mi prispeli.
Ob sodbi, da utegne katastrofa v toliko vplivati na občinstvo, da jutri ne bo potnikov na Sušak, so novinarji izrazili šefu centra inž. Sondermajerju željo, da ?e jutri oni povzpnejo v zračne višave, k spominskemu poletu na Jadran. Prej otožna lica so se razjasnila, odločna gesta novinarjev je vidno vžgala nov ogenj navdušenja in inž. Sondermajer je segel novinarjem v roke:
—	Gospoda, to vam je v časti Tako je treba delati! Z Vami pojdem!
V tem so že bili pripravljeni avtomobili, da odpeljejo komisijo na kraj nesreče. Nuj no še eno vprašanje predsedniku Aerokluba Radu Hribarju:
—	Vemo, da ni res ali vendar se je po Ljubljani takoj po nesreči razpaslo obrekovanje. da Viktor Nikitin ni pilotiral v treznem stanju.
—	Prosim vas. gospodje novinarji — je odločno poudaril g. Rado Hribar in pr:!r-jevali so mu vsi drugi, ki so za obrekovanje že doznali — pilot Nikitin je bil davi trezen kakor vedno, snoči smo ob pol 11.
skupaj pili črno kavo, nato smo šli vsak svojo pot.
—	Se to se govori po Ljubljaith da ie bilo letalo ponoči premontirano.
-- Ni res. To je opravek naših fantov, toda nocoj ni nihče imel z letalom oprav« ka.
—	Še to: Kako dolgo je bilo letalo v prometu?
—	Eno leto. Prej je vzdrževalo 2vežo Dunaj-Solun, a letos, ko je ta zveza ukinjena, je zaradi velikega interesa pasažir-jev poslužilo za povečani promet tned Ljubljano in Sušakom.
Pogovor je bil s tem opravljen, avtomobili so bili pripravljeni za odhod, ko se še spomni tajnik Aerokluba:
—	Dobili smo brzojavno izraze sožalja.
Naslednja kratka brzojavka pove nuj-
več: »K težki nesreči nase sožalje! Mi ta-tirno naprej. Aeroktub Maribor
Priprave za pogreb
Komisija je najnatančneje pregledala prizorišče katastrofe in nato strnila svoja dognanja in ugotovitve v komunikč, ki ga objavljamo na uvodnem mestu. Razen te komisije je bila pa že dopoldne na kraju nesreče tudi Sodna komlšifa, ki so jo tvorili: sodnika dr> Kresnik in Pance, dočim je državno tožilstvo zastopal dr. Fellacher, z njimi pa je bil tudi sreski načelnik 2ni-daršič, upravnik policije Keršovan in orož-niški kapetan Perič. Ta komisija je po ugotovitvi identitete pokojnikov sestavila zapisnik, nakar je bil odobren prevoz trupel na domove, odnosno v mrtvašnico ori Sv. Krištofu.
Glede ppgreba je bilo popoldne sklenjeno, da bosta pilot Viktor Nikitin in njegov mehanik, Špiro Trkulja prepeljana v Beograd in tam pokopana. Nikitin, star 3S let, je imel v Zemunu svoje stalno bivališče. Zapušča vdovo in sina petoš ilca. Takisto je imel tam doli svoje stalno bivališče mehanik Špiro Trkulja. Bil je star 45 let, doma iz Bosne in tudi poročen. V njegovi družini je njegova smrt že druga usodna nesreča v kratkem razdobju. Pred pičlima dvema mesecema se je namreč njegov 15letni sinko igral z malo flobertov-ko, ki pa se mu je sprožila in ga je mala kroglica zadela naravnost v srce ter je cb-iežal na mestu mrtev.
Pogreb ostalih ponesrečencev se seveda ne bo vršil skupno. Glede Ivana Žuraja je vdova že uredila vse potrebno za prevoz trupla v Slovensko Bistrico, t.eorg Konig bo bržčas pokopan v Ljubljani z ostalimi žrtvami. Kolikor je doslej določeno, bo pogreb g. Antona Lušina v četrtek popoldne ob 15., enako Ivana Koslerja ob 15., 2 en i Pillerjeve ob pol 17., Vladimirja Štreklja pa ob 17. izpred mrtvašnice pri Sv. Krištofu, kjer so bele krste v spokojnem tovarištvu, neme v veličini smrti.
Vsak potnik na letalih Aeroputa je pri nas zavarovan ža 400.000 Din. Prispevek je že vračunan v voznini in se ga plačuje po-sebnemu mednarodnemu zavarovalnemu
koncernu. Pri nas ima zastopstvo zavarovalnica »Triglav«.
Šele zvečer se je poleglo v Ljubljani ugibanje in razglabljanje o nesreči* največji izza predlanske katastrofe avtobusa v decemberski megli pri Levcu. Osem pokojnih je zlasti še 2a nas strahovito veliko žrtvovanje na oltar civilizacije. Ali brez žrtev ni zmage. PredragOcena so bila ta življenja, da nam ne bi i* njihove prelite krvi zrasla nova, še trdnejša in mogoSnej--ša vera v razvoj in napredek našega mladega letalskega prometa. Kakor ptič feniks iž ognja, bo iz teh žrtev vzklilo novO življenje in moč našega letalstva, našemu narodu v ponos in srečo. Težka žrtev je do-prinešena! V tegobnem spominu hanjo naj se samozavestno dvignejo kviSku na=a stremljenja za napredkom in spopolnitvijo mladega letalstva.
Slava žrtvam 12. septembra!
Sočutje Nj. Vel. kralja
Beograd, 12. sept. Katastrofa ljubljanskega letala, ki je zahtevalo toliko žrtev, je izzvala v Beogradu splošno sočustvovanje. Vlada je-bila že v prvih urah obveščena o tragičnem dogodku ln je takoj obvestila tudi dvor. Na dopoldanski krsnl slavi gardmega artiljerijskega polka, ki ji je osebno prisostvoval kralj V spremstvu nekaterih članov vlade, je Nj. Vel. v razgovoru z ministrom dr. Kramerjem dal izraža svojemu iskrenemu sočutju In se je vladar tudi o podrobnostih informiral, kako se je nesreča zgodila.
Kompetentrte oblasti sO odredile vse ukrepe, da Se vzroki nešfeče kar najbolj natančno ugotove. Sedanje informacije kažejo, da gre ža eno izmed ohih k sreči silno redkih prometnih katastrof, ki jih izzivajo včasih čisto slučajhe malenkosti In ki se dogajajo prav tako v zraku, kakor tudi v železniškem in avtomobilskem pro* metu. Ljubljanska katastrofa je v tem pogledu v mtiostem podobna lanski letalski katastrofi v Brnu, kjer je veliko potniško letalo iz nepojasmjenih vzrokov zadelo v tovarniški dimnik, pri čemer je izgubilo življenje osem ljudi. Taka katastrofa seveda v ničemer ne demantira resnice, da je zračni promet danes glede varnosti na isti višini kakor katerikoli drugi premet, vsaj pa tako visoko kakor avtomobilski.
Sožalje ministra dr. Kramerja
Beograd, 12. septembra v. G. minister dr. Kramef je kot ljubljanski narodni poslanec poslal g. županu dr. Dinku Pucu povodom katastrofe letala proge Ljublja-na-Sušak brzojavko, v kateri izreka svoje globoko sočustvovanje nad nesrečo, ki je Zadela Ljubljano, komaj priključeno k velikemu letalskemu prometu, s prošnjo, da v njegovem imenu sporoči težko prizadetim rodbinam žrtev njegovo globoko sožalje.
Tožni 12. september
Dvanajst dni je poteklo od tistega soinčnega dne, ko je pilot Striževski prvič pognal potniško letalo iz Ljubljane proti Sušaku, proti morju. Bilo je jutro polno tišine. V zraku je vladalo brezvetrje. Na zemlji so pa bile le tu in tam rahle, prosojne meglice. Močni, jekleni ptič se je dvigal vse više. Motor je pel tako silno, tako lepo, da je bilo čuvstvo, ki nam ga je dal pogled na zemljo, razdalja od nje do nas — pesem polna zmagoslavnega drhtenja. Nič strahu, nič tesnobe m bilo v nas. Pomisiek, ki je koga motil pred poletom, da moremo treščiti na zemljo, se je razblinil, brž ko so se zavrtela kolesa. Potem pa so se nam duše sprostile kakor še nikoli v življenju. Morda se je ta ali oni, zamaknjen v svet pod seboj, vprašal po čudni človekovi na-turi. Predan pilotu in motorju, slepo zaupajoč obema, je odpevai bučanju stroja. In vsaka njegova misel je bila
hvalnica neskončnemu stvarstvu. ★
Dvanajti dan po tem Čudovitem poletu. Enajstkrat je letel silni ptič nad temnozelenim morjem notranjskih gozdov in valovitimi kraškimi goličava-mi, nad sinji Jadran. Enajstkrat je drami! mesta, trge in vasi v ranih jutrih. Potem ga je pa — dohitela jesen in mu strla kriia. Za vse stvari na svetu je enaka usoda. Nobena stvar ni večna. Iž smrti pa vstane vselej novo, silnejše življenje.
Pilotu Nikitinu, pregnancu z rodne zemlje, sinu velike Rusije, je bilo usojeno umreti s tistimi, ki jih je sprejel v svoje varstvo. Kdo je pričakoval, kdo je mislil, da je bela koščena poslanka iztezala po njih svoje krute roke. Z nasmehom, polnim tistega napetega fftičakovanja nečesa neznanega, so zavzeli svoja mesta. Motorji so bučali. Pilot Nikitin je pognal. Veliki Farman se je dvignil z zelene ravani. — In je izginil v megli.
Sekunde so potekale. V zraku se je pričela odigravati žaloigra. Oni, ki so jo doživeli — molče. Človek pa pojde dalje svojo pot. Sam, nemiren, nenehoma raziskujoč, stremeč po popolno-sti-
Kdo je, ki se vprašuje v delu po žrtvah! Sledeč svojim nagonom, tajnim silam vsemirja, se bije za solnce, živi,
da bi vso luč neba dal zemlii. ★
Smo dvanajstega septembra. Nebo je sivo. Vsepovsod je megla. Nastaja otožno jesensko jutro. Mesto se ore-buja.
Ura je sedem in petnajst minut. Nad Ljublianskim poljem se dviime veliko letalo v meglo. Slišati je le motorje. Cez pol ure bo nad morjem.
Brnenje je utihnilo. Z nirni je pa
ugasnilo osem življenj.
★
Kaj se je zgodilo?
Mesto je od trenutka do trenutka vse bolj razburjeno. Povsod zvone telefon-
ski zvonci. Na cestah se zbirajo ljudje v gruče. Ljubljano prešinja trepet. Obrazi so posineli, pogledi so mračni. V srca se seli groza.
Veliki Farman je treščil na tla. *
Pred uredništvom »Jutra« in pred Tiskovno zadrugo stoje množice ljudi in berejo prvo vest o nesreči. Tu pa tam je slišati, da število mrtvih nara« šča od minute do minute. Preprostega človeka je zajelo brezumje. Vroča do-mislija dela, ustvarja sproti — katastrofo. Proti Studencu hite množice meščanov.
★
Prva popoldanska ura. Okoli pošte, v Šelenburgovi ulici, na Aleksandrovi cesti in v Knafljevi ulici se tare ljudstva. Vse pričakuje mrzlično izida »Slovenskega Naroda«. Čujejo se neverjetne stvari.
Ure so odbile eno.
Iz Knafljeve ulice se Širi glas razna-šalcev dnevnika.
Nesreča je napisana,
Domišljija je ukročena.
★
Mešto se do poznih popoldanskih ur ni pomirilo. Ni bilo človeka, ki bi ne bil imel v roki dnevnika, bral po cesti in se zdaj pa zdaj v koga zadel. Velike črne črke so upile slehernemu o hudi nesreči. Visoko v zraku je pa plavalo veliko sivo letalo in pomirjalo mesto. Motor je pel vabečo pesem tako mirno, da je moralo slehernega zamikati sesti v Potez ali Farman in odfeteti v sinje višave. Nlkakega tveganja ni v tem. Prva žrtev, ki smo jo dali po .ne-preraču,nlj.ivi usodnosti na oltar napredka, naj nas dvigne do tistega mirnega gledanja, na dogajanje v svetu, ki ustvarja nezlomljivošt naroda.
Nezgoda poljskih letalskih rekorderjev
Varšava, 12. septembra AA. Sef poljskega civilnega letalstva pnJkovnlk Fili-povicz in stotnik Lewoniew3ki, k4 Sta hotela postaviti nov daljinski rekord na turističnem letalu I. kategorije ln sta odletela proti Toki ju, sta se blizu Seboksanega, 90 km od Kazana v Rusiji ponesrečila, fid^n izmed letalcev je nevarno ranjen, drugi ee je pa rešil s padalom. Podrobnosti iS niao znane .
Sreča angleškega letalca
London, 12. septembra AA. Znani letalec poročnik Staniland se je včeraj na čudežen način rešil iz letala. Preizkušal je neko novo letalo, ki pa je pri izvajanju preizkušnje odpovedalo. Ko je hotel nato skočiti ia letala, ga je vrglo nazaj. Pri drugem poizkusu se mu je skok iz letala sicer posrečil, počakati pa je moral nekaj časa s padalom, ker bi se sicer zapletlo v padajoče letalo. Tako je letalec srečno ušel nesreči in pristal zdrav.
čltafte tedensko revilo „ŽIVL JEN JE IN SVET"
Ivan Kosler
Na Cekinovem gradu pod Tivolijem je včeraj popoldne zaplapolala črna zastava. Vlastelina g. Ivana Koalerja, potomca znane patficijske rodbine, sO položili v kovinski krsti na mrtvaški oder. S pokojnim leže v grob markantna oseba našega gospodarskega življenja. Pokojni se je rodil leta 1856 v Trstu, po absolviranih študijah 8e je pa posvetil gospodarstvu. Bil je dolga leta lastnik pivovarne Union, pozneje, ko je bila preosnovana v delniško družbo, član upravnega sveta ter član eksekutiv-nega odbora. Sodeloval je tudi pri faznih drugih gospodarskih organizacijah.
Ivan Kosler se je pa tudi mnogo udej-stvoval v družabnem življenju, zlasti je bil velik prijatelj konjskega športa Bil je med Onimi, ki so polagali temelje jahalnici na Blehveisovi cesti: še zadnji čas, v starih letih je bil čestokrat na konju. Poleg tega je bil navdušen turist in Nimrod. Za njim žaluje Več sester in brat.
Georg Konig
Nesrečna žrtev usodnega poleta Je postal tudi mladi in simpatični, jedva 30 letni uradnik Georg Konig iz Norimberka. Naneslo je pri njem res naključje, da se je mož hotel t letalom vzpeti v sinje višave in poleteti na Jadran. Saj ni imel tukaj posebnih kupčijskih interesov, temveč je prišel na izlet v Jugoslaivjo, ki jo je bil vzljubil že poprej. Pri srcu mu je bil zlasti naš Bled, kjer je letos poleti preživel več veselih dni in tam je tudi obljubil svojemu znancu g. Šlajmerju z Mirja, da ga obišče v Ljubljani.
Obljubo je res držal. V ponedeljek se je pripeljal v Ljubljano ter takoj obiskal Šlaj-merjeve na Mfrju. Dobre, zidane volje je pripovedoval, da bo temeljito izkoristil svoj tridetenski dopust. Nekaj časa bo med nami, toda srce ga žene na sinji Jadran in v Italijo, ta katero si je bil kupil vozni list za krožno potovanje. Ko je bil v ponedeljek popoldne na Gradu v Šlajmerjevi družbi ter zrl na prekrasno panoramo, je ob samem pogledu na hangarju v Polju sklenil, da poleti drugo jutro z letalom na Sušak.
Toplo se je poslovil od Šlajmerjevih. Še je rekel, kako se veseli poleta na Sušak, ker mu bo znatno prikrajšana pot. Drugo jutro je res startal s »Farmanom«. Ljubljane, kamor je rekel, da se povrne Iz Italije, revež ne bo videl nikoli več. Pri Sv. Križu pa mu bo z drugimi žrtvami nesreče dala počitek.
O tragični smrti mladega, nadobudnega Georga Koniga je včeraj dopoldne mestni pogrebni zavod takoj brzojavno obvestil njegove sorodnike v Norimberku. Sploh je mestni pogrebni zavod storil vse. kar je bilo v njegovi moči.
Anton Lusin
Antonu Lušinu, borcu za Jugoslavijo, je prof. Josip Jens posvetil v svoji knjigi »Plan -ia smrti« posebno pog'avje. O njunem zadnjem srečanju nam je napisal g. Jeras naslednji spominski članek:
Na predvečer njegovega prvega p<Mefa v zračne višave sva se našla, čisto nedo= govorjeno, slučajno. In sva se vsedla h. mizi k pomenku. Prijatelj s prijateljem. Tone je bil iskren prijatelj. Zlata duša.
Pokazal mi je vozni listek za Sušak Veselil se je Vožnje po Zraku. — »Lepo vreme bo jutri«, je dejal. »Občudoval bom iz zračnih višav lep kos slovenske zemlje, oni kos, kjer mi je tekla zibelka in kjer naj bi tekla železniška proga, ki bi vezala Ljubljano preko Kočevja s bu-šakom, z morjem, ki ga obožujem...« Ione je bil prvi pobornik ža to pro^o in je vložil ves svoj trud in tudi dsna*»nb žrtev za njeno uresničenje.
V Srbiji sva se spoznala med svetovno vojno. Njega, Slovana širokega srca. navdušenega Sokola so poslali proti Srbom . PrVo ugodno priliko je izkoristil, da je pohitel s svojo četo vrlih Dalmatinov svojim bratom v objem ... In je vrgel raz sebe avstrijsko uniformo, poteptal kapo; zgrabil je za srbsko puško, da se sot do-brovoljec-Sokol bori skupaj S srbskimi junaki za osvobojenje južnih Slovanov. Junak je bil Tone! Pri tem pa je mislil na svojo izvoljenko, ki si jo je bil izbrai v svoji ožji domovini, da ji pohiti kot osvoboditelj v objem.
Prišla je srbska Golgota, umik čez Albanske gore 1915. Družbica ožjih rojakov, za katere je imela črnožolta Avstrija že pripravljena vešala, je delila s srbskim narodom strašno usodo, Sedanji ban dr. Drago Marušič, ki je prihitel iz Rusije med srbske dobrovoljce, Vladimir Mi-SelJ, Ernest Kmlej, Mihelj, Radeščak, pokojni Zupančič in med nami naš dragi, nepozabni Lušinov Tone smo se umikali po shegu in ledu v neznani svet. Smrt je kosila tam na tisoče srbskih herojev in naroda je umrlo premnogo Zaradi lakote, zime in trpljenja za vstajenje Jugoslavije. Med nami je bil Tone, ki je delil zadnji grižljaj kruhove skorje s sotrpini. In je bodril vse in vsakega in vlival poguma obupanim. Kako veliko, ves svet objemajoče je bilo njegovo srce! Kako dobra in radodarna je bila njegova roka! Po končanem umiku čflz Albanijo je prišel strt na telesu zaradi nadčloveških naporov po Albaniji, toda z ogromno delovno energijo v velikodušno Francijo, od tam pa v Ženevo, kjer je s pomočjo Rdečega križa lajšal bolečine žrtvam svetovne vojne!
Konec vojne, vstajenje Jugoslavije! Poletel je Sokol Tone s tujih tal v slnie višave, v objem svoje domovine, osvobojene. uedinjene na veke 2 brati Hrvati in Srbi. Poletel je v objem svoje izvoljčnke da združi z njo usodo svojega življenja. Njegova duša je Zapela prelepo slovensko pesem, ki jo je tako Zelo ljubil. Ust varil si je dfužihico, ki se ji je žrtvoval ves. Ogromna je bila njegova pridnost v delu za napredek in bodočhost Jugoslu vije.
Drafli Tone, čisto slučajno, nedugovor ieno sva se našla na predvečer Tvoje smr ti. Usoda je hotela, da se še enkrat vidita prijatelja, vsedla sva se in pokramlinla o družini, o planinah ki »i jih tako vzliubil o prilikah v Jugoslaviji in po svetu, u zbližanju z Bolgari, o hinavščihi, laži in nepoštenosti, ki Vladajo doma In po tu jem. o mojih križih In težavah, o politi ki tet o tem in onem Prostrano fe bih. Tvoje obzorje!
Ob četrt na sedem zvečer se ie Vrača' nad nebotičnikom aeroplan a Sušaka. »S
temle se bom odpeljal jutri zjutraj!«... Ob sedmih sva postala pred pošto in se dogovorila za skupen izlet na planine... Poželel sem mu srečno pot, sporočil po-adrav družiniči — iti ločila »va »e zavedno, dragi moj Tone! Za teboj plaka tvo-ia družiniea, plaka moja duša. plakajo vsi, ki so te poznali.
Umrl si kot junak, kajti strahu nisi poznal. zračne višave so bile tvoje. V njih naj nad vso Jugoslavijo plava tvoj duh, ko položimo Tvoje strto, zlomljeno telo v domači grudi k večnemu počitku. — Zdravo. Tonel	Josrp Jeras.
Ivanka Pillerjeva
Učiteljica Ivanka Pillerjeva je prav * Zanimanjem in veseljem prebirala zadnje čase vesti o otvoritvi aerodroma, zlasti jo je
Ea radovala otvoritev nove zračne linije
jubljana—Sukk. Že dolgo je gojila željo, da bi se enkrat peljala z letalom in ker ima kot državna uslužbenka polovično vožnjo, je sklenila, da v torek poleti na Sušak. Kj« je sirotica slutila, da pojde v smrt!
Pokojna Ženi, kakor so jo splošno imenovali, Se je rodila 1874 v Ljubljani ter je službovala kot učiteljica od 1893 do 1900 v Postojni, nato do 1906 v Kapelah pri Brežicah in od takrat do 1921 na Vidmu. Tam se je vneto udejstvovala v javnem življenju, z veliko ljubeznijo se je zlasti oklenila Ljudskega odra in s solzami v očeh se je poslavljal narod od nje, ko je bila premeščena na dekliško meščansko šolo pri Sv. Jakobu v Ljubljani, kjer je poslej službovala. Pokojna je bila vzorna učiteljica, stroga, ali pravična pedagoginja. Mladina jO je zelo ljubila. Z njo izgubi
tudi Sokol zvesto članico.
•
Z Ivanko Pillerjevo se je hotel odpeljati na Sušak tudi njen nečak, tehnik Marjan Frelih iz Salendrove ulice. Pokojna Pillerjeva je bila namreč sestra žene g. Ivana Freliha, predsednika Društva hišnih posestnikov. Marjan se je že zjutraj ob 5. na kolesu odpeljal na aerodrom. Silno ga je mikalo, da bi sedel v letalo, toda pola-SČal se ga je čuden nemir in čimboli se je bližal čas Odhoda, tembolj je okleval Marjan. Sam pravi, da mu je nekaj v notranjosti dejalo: »Ne!« Tn se ni odpeljal. Ušel je smrti, ki je s koščeno roko že segala v meglo...
Vladimir Boris Štrekelj
Letalska katastrofa je v rodbino upoko-jenega šolskega nadzornika, priznanega vrtnarskega in sadjarskega strokovnjaka vnesla žalost in obup. DoDrega sina Vladimirja Borisa ni več.
Ko je odšel zjutraj g. nadzornik Štre-kelj na velesejem, da tam pobere prekrasne dalije, ki jih je bilo razstavilo društvo prijateljev dali j, je srečal znanca, ki mu je povedal, da je blizu letališča strmoglavilo na tla veliko potniško letalo. Tisti hip je obšla g. Štreklja temna slutnja. »Moj Bog, moj sin!« se mu je nehote izvilo iz prsi. Tekel je domov, kar so ga nesle noge. Saj mu je vendar sin bil sinoči dejal, da bo zjutraj poletel na Sušak!
Ves zasopel Je prihitel domov, naglo odprl spalnico in z nemo grozo obstal: bila je prazna! Še vedno je namreč na tihem upal, da si bo sin vendarle premislil, saj so mu domači naročili, naj ostane doma ali pa naj se pelje z vlakom Bili so v velikih skrbeh zanj. Povprašal je ženO. če je V)adimir odšel, pa mu je odgovorila, da je že zarana odpotoval. G Štrekelj je zaupal ženi svojo temno slutnjo in bol, ki ga je težila. Nato je jadrno odšel na kraj nesreče.
Začudeni in z nemim sočutjem so gledali številni ljudje na pozorfšču katastrofe starega moža, ki je pod razvalinami iskal svojega sina. Bil je nadzornik Štrekelj. Obup in žalost sta se zrcalila na njegovem obrazu. Videl je razbitine, brskal je med ostanki letala, toda sina ni našel. Kako tudi, saj je ležal nem pod veliko ponjavo, ki jo je pa oče v svoji brezmejni tuci prezrl. Ko SO mu obzirno povedali, da sina ftl več med živimi, je skrušen odšel... In kdo bi opisal tugo. ki je nato Zavladala v družini.
Pokojni Vladimir Boris Štrekelj se je rodil 1. julija 1898. Po gimnazijskih študijah je moral na italijansko fronto, kjer si je nakopal zahrbtno malarijo, ki ga je nato venomer mučila. Pred dvema letoma se mu je stanje izboljšalo, ali začel ga je mučiti želodec. Vobče je bil Vladimir precej rahlega zdravja. Študiral je elektrotehniko na ljubljanski univerzi ter je bil bas pred Zaključkom študija. V zasebnem življenju je bil Štrekelj zelo ljubezniv fant, član Sokola Ljubljana-matica ter se je vobče pridno udejstvoval pri raznih naprednih društvih, zlasti pri akademskih.
Že v nedeljo je hotel na Sušak, da obišče svojega, leto dni starejšega brata La-voslava, ki je tam carinik. Ker je bilo letalo popolnoma zasedeno, je odložil polet za dva dni. V ponedeljek si je kupil pri Putniku vozni listek ter se veselil svojega poleta v nadi, da bo z bratom preživel nekaj srečnih dni. Toda neizprosna usoda mu je prekrižala račun. Za pokojnim tuguje poleg globoko užaloščenega očeta neutolažljiva mati Angela ter mlajši brat Saša, ki prakticira na banski upravi.
Ivan Žuraj
Vse življenje je bil Ivan Žuraj delaven mož in podjeten trgovec. In ker je danes tudi za trgovca čas dragocen, zlasti v kup-čijskem pogledu, se je včeraj Žuraj odločil, da se z letalom dvigne na Sušak, kjer je bil sklenil večjo kupčijo z lesom. V noči od ponedeljka na torek je ob 2.15 sedel na vlak na Pragerskem in se odpeljal v Ljubljano, kjer je bil že prejšnji dan pri Putniku telefonično rezerviral vstopnico za latalo. Brzovlak je prispel ob 6.01 v Ljubljano. »Putnikov« avtomobil je že odbrzel na aerodrom, zato je bil Žuraj prisiljen naročiti avtotaksi, kajti avion odhaja iz Ljubljane na Sušak ob 6.10.
Žuraj je prispel na aerodrom v zadnjem hipu, ko je bilo letalo že pripravljeno za start, čakali so samo nanj. Kakor znano, je imel avion 5 minut zamude, ki jo je bil povzročil Žuraj. O, da je slutil!...
Pokojnik, star šele 34 let, je bil ugleden lesni trgovec in industrijec v Slovenski Bistrici, njegovo podjetje slovi daleč naokrog, Znan je bil po vsej Sloveniji. Kako delaven je bil v javnosti, je pa najbolj razvidno iz tega, da je bil član in tudi dolga leta pod-starosta sokolskega društva, Ciril-Metodo-ve družbe, Rdeč. križa. Kmetijske družbe, gasilskega društva, opravljal pa je tudi posle občinskega blagajnika. Ko je bila ustanovljena v Slovenski Bistrici strelska družina, je bil med prvimi, ki so pristopili, prav tako je bil pa tudi navdušen lovec.
Prva vest o tragični nesreči je prispela v Slov. Bistrico ob 11. dopoldne. S pošte so obvestili Žurajeve, da je v Ljubljani strmoglavilo letalo. Med Žurajevimi je nastalo silno zaprepaščenje, gospa Marija je planila v jok. In ko je prišla druga, še ža-lostnejša vest, da je Ivan res tudi med mrtvimi, se je žena v spremstvu notarja takoj odpeljala v Ljubljano, da uredi vse potrebno za prevoz v domači kraj. Z njo žaluje za dobrim očetom troje otrok: dveletna Ana Marija, 5 letni Dušan in 9 letni Marjan.
Polet francoskega ministra v Moskvo
Francoski minister za letalstvo Cot potuje z eskadro treh letal na
oficielen poset v Moskvo
Pariz, 12. septembra. A A. Danes je odletela letalska ekspedicija i letalskim ministrom Cotom na čelu v Rusijo. Dve letali eskadre sta odleteli že dopoldne ob 10.40 v Prago, ministrovo letalo pa je odpotovalo šele popoldne, in sicer najprej v Strasbourg, kjer ie letaWki minister obiskal tamkajšnji letaleki polk in odkoder bo jutri nadaljeval svojo pot.
Vsa tri letala ee bodo sostala v Lvovu, nato pa bodo letela proti Harkovu in Moskvi; med potjo bodo pristala pri Kijevu-
Čeprav šteje ministrska eskadra samo tri letala, odleti v Dišijo tudi še četrto, >Joseph Lebrixc, na katerem bosta skusala rekorderja Codoe in Rofisi prelfeteti razdaljo do Moskve brez pristanka, če bodo vremenske razmere dopuščale. Naposled bo letelo se
peto letalo, le-to pa popolnoma privatno in brez zveze z ostalimi štirimi. To letalo je malo tromotorno letalo >Biaritz«, lastjstot-nika Vernhaila. ki je prvi preletel iz Francije v Novo Kaledonijo.
Šef kabineta letalskega ministra polkovnik Jauneaud, ki se udeležuje ekepedicije. je izjavil, da ie ta polet velikega pomena trgovske letalske zveze z Rusijo. Doslfej 90 se namreč evropske letalske zveze nehale ob poljskih mejah. Na drugi strani je ta polet vljudnostnega značaja in v sveži % imenovanjem sovjetskega letalskega 'atašeja v Parizu. Pierre Cot potuje v Rusijo na povabilo sovjetske vlade. V Moskvi bo imel priliko pokazati s 9vojimi tremi poštnimi letali in s tromotornima letaloma »Joefeph Lfcbrii« in »Blarritzz moderni material za prometno letalstvo.
Konferenca tajnikov obrtniških zbornic
Beograd. 12. septembra AA. Dne l9. t. m bo v Obrtnem domu konferenca vseh tajnikov obrtniških zbornic in obrtniških odsekov skupnih zbornic. Na konferenci bodo razpravljali 0 vprašanjih Izpopolnitve obrtnega zakona in o zavarovanju obrtnikov.
Poset kralja Borisa v Berlinu
Sofija, 12. septembra č. V tukajšnjih političnih krogih zatrjujejo, da bo kraij Bo-ris na povratku iz Londona P^td Beriin in se pri tej priliki sestal tudi s Hinden-burgOm.
Upor madekonstvujuščih v ječi
Sofija, 12. septembra č. V sodnih zaporih v Slivni, kjer je zaprtih več makedon-stvujUščih, je prišlo davi do upora. Jetniki so se uprli in straža je morala uporabiti orožje. Deset jetnikov je bilo pri f.ein huje ranjenih.
Herriot v Rigl
Ri>rn. 12. septembra. A A. Bivši predsednik fr-incoske vlade Herriot je za svojega kratkega bivanja v ftiui predsedoval sveČa-.10ntu odkritju spominske plosfe AHstidu ^riandu v tukaišniem francoskem ncelu. -vdanosti je prisostvovala velika množica, 'lerrlot te v svojem eovoru o?rtal glavne •rtiernic* Brlafldove politike, ki so jo «pre-•r»ii mno<yi narodi m ic> bo Herriot nadalie-"«! * P«"imfl Rnneottri^m. Herriot i® odpotoval v PariK čez Berlin.
Vzrok avtomobilske nesreče v Monzi
Rim, 12- sept. AA. Na podlagi pore preiskave menijo, da so nesreče pri nedeljskih dirkah avtomobilov v Monii nastale zaradi pretirane vožnje. Ponesrečeni dirkači so hoteli voziti čez ovinke z do6iej nezaslišano hitrostjo. Nesreče so se pripetile na kraju, kjer ni bik) oljnatih mlak, kakor se je prvotno mislilo. Druga vozila So vozila čez te ovire brez vsake škode.
Nov tip vodnega letala
Le Havre. 12. septembra. AA. Danes so dali v promet nov tip vodnega letala, ki je namenjen francoski mornarici. Letalo ima tri motorje, vsako po 800 konjskih sil, tehta 14 ton in. meri v dolžino 2? v širino pa 35 m.
Huda avtomobilska nesreča hltlerjevcev
Berlin, ll. septembra d. Iz Wupperta.la poročajo, da se je tovorni avtomobil, na katerem se Je vozilo 55 Članov napadalnih oddelkov iz Bochuma, prevrnil na spolzki cesti po strmem nabrežju, pri Čemer se j« 9 ljudi ubilo, dočim jih je bilo 32 ranjenih.
Udeležence septembrskih demonstracij iz 1. 1908.
ki so bili ranjeni ali sodno preganjani, vabimo na sestanek, ki bo danes ob 8. nri zvečer v posvetovalnici na magistratu.
ljudje
Notar Fran Tavzes
J	A?
na zadnji pob
Kranj 1>2. septembra.
Popoldne ae Je »tarodarni Kranj poelortt od enega. svojih najboljših nacionalnih delavcev, notarja Frana Tavaesa. te pred S. uro se je »brala pred hišo Jakiati fctevfina množica, da ga spremi na njegovi Mdnfi potL Po cerkvenih obredih Je sokolekl pevski at>or »apel ialosttnko vCkrrek glej<. nakar Je krenil »prerod proti pokopaftSčm. Za sokolskimi prapori so stopali deca, naraščaj in močna četa članov v krojih iz Kranja, ©tražišča in Logatca. Za njfeaat Je
Danes premiera vele filma po znamenitem odrskem komadu
NICODEMIJA
V glavnih vlogah
Dolly Haas
ljubka, naivna in temperamentna kakor še v nobeni dosedanji vlogi.
Predstave ob 4„ in zvečer.
cam
polo
KARL LUDVIK DIEHL OSKAR SIMA
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
i ii ' r,. Sreda, IS. IX. 1933	ii if ■
Slike s ptujskih svečanosti
Minister dr. Albert Kramer govori s tribune pred magistratu im poslopjem. Na levi sta zastopnik Nj. VeL kralja podpolkovnik g. Šarac in ljubljanski župan dr. Dinko Puc, na desni pa minister za socialno politiko Ivan Pucel j.
Številni sokolski prapori v sprevodu.
Proste vaje članov pri popoldanskem nastopu.
Miha Maleš je otvoril svoj novi atelje
Ljubljana, 12. septembra.
V	ponedeljek zvečer je kulturna Ljubljana doživela skromno, a prijetno in pomembno slavje, kakršno je v naših tesnih in pustih razmerah po vsej krivici redkost. Akademski slikar Miha Maleš, eden naših najbolj simpatičnih, najbolj podjetnih upodabljajočih umetnikov je Pod Turnom, poleg gradu v tivolskem parku otvoril svoj novi delovni atelje.
V	okusno adaptiranih, ne prerazkošnih, toda prav lepih prostorih, ki jih je po uvidevnosti g. župana, občinskega sveta in magistratnega direktorja dala mestna občina umetniku na razpolago, se je zbralo lepo število Maleševih tovarišev in častilcev, slikarjev, kritikov, pesnikov, časnikarjev in prvakov naše kulturne družbe — med njimi dr. Fux za mestno občino in župana, nestor slovenskih slikarjev Ferdo Vesel, prof. šantel, predsednik Narodne galerije dx. Windisciier ter upravnik galerije Zorman in glavni urednik »Jutra« Virant. Bil je prijeten lep večer, kakršni bi smeli biti v Ljubljani, v tem ponosnem duhovnem in umetniškem središču Slovencev, bolj pogosti. Miha Maleš je s kratkim nagovorom pozdravil zbrano družbo, v imenu povabljencev sta se mu zahvalila dr. Windischer in akademski slikar Vesel, ki sta iz srca vseh čestitala simpatičnemu, nadvse delavnemu umetniku za njegove dosedanje uspehe ter obenem izrazila željo, naj bi naša mestna občina po tem prvem vzgledu pripomogla do tako prijetnih delovnih prostorov tudi drugim umetnikom, ki za svoje delo prav tako upravičeno pričakujejo priznanja in podpore.
Imenovania v železničarski službi
Beograd, 12. septembra.
Z ukazom Nj. Vel. kralja so na predlog prometnega ministra postavljeni: pri direkciji državnih železnic v Ljubljani za svetnika 5. skupine prometno-komercial-nega oddelka Avgust Ludvik, svetnik iste skupine in šef postaje Ljubljana gl. kol., Franjo Zemlja, svetnik iste skupine in šef postaje Ljubljana gorenjski kolodvor, Alojzij Bala, svetnik iste skupine in šef postaje Zidani most, Albert Budan, svetnik iste skupine in šef postaje Jesenice, in Karlo Štefin, svetnik iste skupine in šef postaje Maribor gl. kol.
Nadalje: za poverjenika prometno-ko-mercialnega oddelka v 6. skupini Rudolf Jakhel. poverjenik iste skupine in šef postaje Celje: za višje kontrolorje 6. skupine prometno komercialnega oddelka Jože Mohorko, višji kontrolor postaje Maribor, koroški kolodvor, Franc Blažon, višji kontrolor postaje Dravograd-Meža, Viktor Turin. višji kontrolor postaje Ptuj, Edvard Antosiewicz, višji kontrolor postaje Ljubljana dolenjski kolodvor; za višjega kontrolorja postaje Ljubljana, gorenjski kolodvor, v 6. skupini Martin Koluta, višji kontrolor prometno-komercialnega oddelka: za višjega kontrolorja postaje Maribor gl. kolodvor Friderik Perme, višji kontrolor postaje Tezno; za višjega kontrolorja postaje Celje v 6. skupini Janko Vranjek, višji kontrolor prometno-komercialnega oddelka, za višjega kontrolorja 6. skupine postaje Maribor, koroški kolodvor Avguštin Lukačič, višji kontrolor postaje Lj atome-: za kontrolorja 7 skupine postaje Ljubljana gl. kolodvor Jože
Lavrič, kontrolor postaje škofja Loka: za kontrolorja 7. skupine postaje Zidani most Srečko Razpotrtik, kontrolo* postaje Rimske Toplice; za kontrolorja 7. sku pine postaje Jesenice Frančišek Mtiier kontrolor postaje Bled-jezero; za kontrolorja 7. skupine postaje Ptuj Ferdo Nagel, kontrolor postaje Kranj; za kontrolorja 7. skupine postaje Ljubljani, dolenjski kolodvor Ciril Vrančič, kontrolor posta}« Murska Sobota.
Nevaren požar v Dolskem
V ponedeljek, ko je bil tako lep jesen ski dan, so bili prebivalci iz Dolskega večinoma na polju, kjer so pospravljali poljske pridelke. Doma so ostali otroci, ki pa zaradi nujnega dela seveda niso imeli do-voljnega varstva. Ljudje na polju »o zvečer v polmraku naenkrat opazili, kake sredi vasi v precejšnjem loku žari iz nekega poslopja. Tam, kjer so opazili :"a-renje, pa se je naenkrat dvignil močan steber gostega dima. Vse je v silnem srrs,-hu hitelo proti domu. Ogenj je nastal v gospodarskem poslopju posestnika in gostilničarja Rudolfa Zupančiča in so ljudje z največjo vnemo pomagali domačim gasilcem pri gašenju ki lokaliziranju nevarnega ognja. Gasilce je vodil načelnik g. Medved, dolski gostilničar in posestnik. Dolška dekleta so pridno donašala vodo in pomagala, kjer je bilo treba Fan*a Mfirko, sin gostilničarja g. Medveda, in Tone Zupančič, po domače Brkov, pa sta v življenjski nevarnosti rešila iz gorečega hleva vso živino, okrog 10 glav. Na pomoč so prihiteli tudi vrli gasilci gasilskega društva Dol, pod vodstvom načelnika g. Šimenca ter člani gasilskega društva Senožeti, ki so tudi d#>sti pripomogli k pravočasni lokalizaciji požara. Na knju nesreče so bili tudi orožniki in je njihov komandir g. Baumkirchner kaj sp:er..io pripravil Sletnega domačega sina do >*ii-znanja in opisa, kako je prišlo do nesr^-če.
Fantek je šel na senik pobi at jaj:a iz kokošjih gnezd in s>i je pri tem svetil z vžigalicami. Neprevidno je vžigalico vrgel proč, vnelo se je seno in par minut pozneje je bilo v ognju poslopje. VV.ik uspeh gasilcev morejo le oni pravilno oceniti, ki poznajo lego poslopij gostilničarja Zupančiča. Od gorečega Djslopja je hiša oddaljena le par metrov in je ogenj tudi že načel njeno streho. Pri -■•sert uspehih in pri veliki požrtvovalnosti gasilcev pa se le vidi. kako pot-ebno bi bilo, opremiti gasilsko društvo v Dolskem čimprej z motorno brizgalno. Skoda te požarne nesreče je izdatna, ker \z rgoreU; tudi precej poljedelskega orodja Zavsio-valnina bo krila le delno škodo.
JHHHHHHHHHHHR
Zvočni kino IDEAL
Fjodor šaljapin
najslavnejši sodobni pevec in umetnik svetovnega slovesa v veličastnem velefilmu
Don Quichotte
Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer.
SARGOV
KAL0D0NT
kraji in
Na kraju letalske nesreče
Pogled iz gozdička na kraj nesreče
Pri ljudeh s nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jose-fove« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje»Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez neprilike. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ob 250-letnici smrti Juraja Križanica
Zagreb, 12. septembra.
Pora* turške vojske pred Dunajem 12. septembra L 1683. je velik dogodek splošne zgodovine, zlasti pa zgodovine vzhodne Evrope, ker je bila z njim definitivno zaključena epoha turškega 400fletnega osvajanja in napredovanja v Evropi. Turški poraz pred Dunajem pa je bil tudi znamenje za preporod južnega Slovanstva, zlasti Srbov in Hrvatov, ki so že dva veka trpeli pod turškim jarmom, istočasno pa tudi začetek osvobodilnih bojev severnih Slovanov. Tako J« zmaga nad Turki pred Dunajem posebno važen dogodek v zgodovini vseh slovanskih narodov. Za nas pa ima ta dan še poseben pomen zaradi tega, ker je tedaj pred Dunajem umrl kot katoliški duhovnik v poljski vojski Hrvat J ur a j Križanid, oče ideje kulturnega in političnega zbližanja vseh slovanskih narodov, oče ideje, ki od tedaj ni nikdar več prišla z dnevnega reda. dasi je šele v 19. stoletju naletela na popolno razumevanje in na praktično uveljavljanje v duševnem in političnem preporodu slovanskih narodov.
Ideje Jurja Križanica so tako velike in obsežne, da se še do današnjega dneva niso izčrpale in preživele. Začetek dela Jur ja Križanica pada v drugo polovico 14. stoletja, njegovo torišče pa je bilo Rusija, kjer so se ohranili tudi rokopisi njegovih glavnih del. Tako je slavist Bodjanski 1. 1859. izdal Križaničevo »Gramatiko«. Bezsonov pa njegovo »Politiko« v dveh izdajah leta 1859. in 1865. Te izdaje so dale povod, da je Ivan Kukuljevič napisal prvi hrvatski članek o življenju in delovanju Jurja Križanica. Kukuljevič nam je dal prve točne podatke o Križaničevi mladosti in o njegovih odnošajih z zagrebškim škofom Vin-kovičem. Ko je ruski učenjak Bezsonov leta 1870 ponovno publiciral o Križaaiču več člankov in ko so o njem pozneje pisali še drugi Rusi, nadalje Francoz Louis Leger in bolgarski frančiškan Fermendžin, je ves ta materijal uporabil in izpopolnil naš Va-troslav Jagič v obsežni monografiji »Život i rad Juraja Križanica.«
korakala viteška sekcija Narodne odbrane s praporom. Pod zastavo Narodne čitalnice je šel celokupni odbor in številno članstvo, nato pa so se uvrstili zastopniki ostalih nacionalnih in kulturnih društev iz Kranja in Logatca. Za mnogimi venci ln šopki je nosil član Narodne odbrane visoka odlikovanja pokojnika, ob krsti pa je korakala častna straža viteške sekcije NO. številni zastopniki raznih oblasti so stopali za hudo prizadeto soprogo in ostalim sorodstvom. Med drugimi odllčmiki je spremljal pokojnika na zadnji poti prvi podstarosta SKJ E. GangI, narodni poslanec Ivan Lončar, predsednik sodišča dr. Gregorc ter mnogoštevilni župani iz okoliških občin, ki jim je sledila dolga vrsta prijateljev in znancev.
Ob odprtem grobu v soseščini pesnika JTrana Prešerna se je poslovil od pokojnika najprvo narodni poslanec Ivan Lončar v imenu Jugoslovenske nacionalne stranke in v imenu g. ministra dr. Kramerja. V imenu občine Kranj ter domačih kulturnih in nacionalnih društev je izipregovoril dr. Sajovic, za njim pa zastopnik notarske zbornice notar dr. Kuhar. Za Narodno odbrano je govoril g. Vargazon, v imenu globoko potrtih Logačanov pa šolski upravitelj g. Donjak. Mrak se je že spuščal na zemljo, ko so začele padati prve grude na krsto. Ko je sokolski zbor poslednjič zapel >Blagor mu«, se je orosilo marsikatero oko. Velikemu Jugoslovenu in požrtvovalnemu narodnemu delavcu bodi lahka žemljica!
Razbito letalo med ruševinami obzidja. Pogled
Ivan Kosier
Vladimir Štrekelj
od zunanje stranL
Ivanka Pillerjeva
Deli razbitega letala v notranjosti obzidja. Na sliki na desni je dobro videti tudi razbito močno obzidje, ki ga je letalo razrušilo v obsegu več metrov.
Preko moravške doline
Preveč zanemarjena in pozabljena je romantična pokrajina Zasavja od Ljubljane proti Litiji, pa vendar nudi toliko bližin-skih izletov z neprevelikimi napori in majhnimi stroški. Nedeljskega jutra izstopimo na postaji Jevnici, se za hip ogledamo na vili podobno lično šolo, nato pa hitro pod viaduktom k savskemu brodu. Ono-stran Save nas vodi pot skozi prijazno vas Senožeti, kmalu pa se začenja vzpenjati deloma precej strmo navkreber, široko po pobočju je razpoložena Velika vas, znana po svojem zgodnjem sadju, saj jo proti severu varuje visoki Cicelj, od juga pa jo ves dan ogreva toplo sonce, niti megla iz savske doline je ne dosega. Odtod se nam nudi čudovit razgled proti Ljubljani z Gradom, na veliki del Ljubljanskega polja, Dolsko in Dol. Spodaj se vije bistra Sava med rodovitnimi polji od Zaloga pa tja dol proti Kresnicam in Litiji. Nam nasproti onkraj Save se beli visoko Jančje in Prežgan je.
Na pobočju levo od Velike vasi visita še vasi Sv. Križ in Zag">rica. Tukaj »pri Ve-hovcu« je bil rojen leta 1754. Jurij Vega, slavni matematik in strateg, ki se je odlikoval v bojih s Prusi, Francozi in Turki. Velike zasluge si je pridobil v turških bojih pred Beogradom, ki jih dobro označuje narodna pesem; »Cesarski bombe mečejo — se Turki 'z grada vlečejo«. Za odlične vojaške vrline je cesar Franc I. povzdignil Vego, izhajajočega iz borne kmetske lesene koče, v baronski stan. Komaj oseminštiri-desetletni podpolkovnik baron Jurij Vega je tragično končal svoje življenje v Donavi v Nussdorfu pri Dunaju. Njegov tragični konec je dolga leta obkrožala ljudska romantika: baje ga je oropal neki mlinar in ga sunil v deročo Donavo; druga kmetska verzija pa je trdila, da ga plemstvo ni moglo trpeti, ker se je povzpel iz kmetske-ga rodu tako visoko, zato je najela imenitna gospoda morilca, da se je iznebila vsiljenega barona, šele začetek tekočega stoletja je vsaj nekoliko razjasnil Vegov konec. Na podlagi dunajskih policijskih in sodnih protokolov je dognal dr. Fr. Vidic, da je bil podpolkovnik baron Jurij Vega v hudem sovraštvu s svojim poveljnikom feldmaršalom grofom pl. Colloredo. Pred svojim zadnjim potom je Vega pustil doma uro in denar ter se je ves solzan poslovil od svojih otrok ... (Cf. Lj. Zv. 1904).
Od Velike vasi krenemo na desno po zložni pešpoti pod Sv. Miklavž. Po ljudski tradiciji se je preselil brodarski patron in zaščitnik s savskih bregov sem gor na višavo zaradi prehudega čolnarskega preklinjanja. Ce je to res, koliko strašnih kletvic so morali bruhati davni naši pradedi tudi drugod, da ie večina patronov in svetnic pobegnila na visoka brda mile naše domovine! Po stezi dospemo kmalu na vrh pre-valja, kjer ponižno čepi selo Katarija. Odtod se nam odpre širen razgled. Globoko spodaj leži liki bohotna zdrava žena rodovitna moravška dolina, v ozadju se dvigajo visoke Kamniške planine, proti vzhodu pa io stražita na Limbarski gori »svet' Valentin in brat njegov svet' Peregrin«. Po senčnatem gozdu se urno spuščamo v dolino, v trg Moravče.
»Stoji moravški trg Lescč«. Mnogo črnila se J6 prelilo pri naših prešernoslovcih zaradi tega stiha, eno pa je gotovo, da je Prešeren v Moravčah v resnici bil. Tamle pred ono hišo je posedal devetdesetletni, v naši dijaški dobi najstarejši mož moravške doline, dobričina Martinlca, grel na soncu svoje od starosti premrle ude, pa nam dijakom na počitnicah pripovedoval marsikaj zanimivega iz starih časov. In nanese nekoč pogovor na Prešerna: »Kaj, da ste ga tudi vi poznali, oče? Saj ni mogoče!« — »O, poznal, poznal, saj je bil enkrat sam tukaj v Moravčah, kakopak!« — Pa nam je oče Martinka na dolgo in široko pripovedoval o tem dogodku, poprej je pa še ponudil tobaka za njuhanje, česar nismo smeli odkloniti, ako se mu nismo hoteli zameriti. »Kar od dela so me sneli sredi tedna in sem se moral preobleči v nedeljsko obleko, pa »na Mlako«, v poznejšo Klopčarjevo gostilno. Tam sta bila dva § kri ca iz Ljubljane: eden je bil »pravdar-ski dohtar« Prešeren, drugega so pa klicali za Kastelca. Za pijačo sta tako plačevala, da je od mize teklo. Moravški fan-tini smo jima morali peti vse mogoče domače pesmi, gospoda srta jih pa zapisovala. Prav prijazna sta bila, stara takole okrog štirideset let. Pozneje sem moral po Prešernovem naročilu zapisati še vse pesmi, ki sem se jih spomnil in prinesti v Ljubljano. To sem tudi storil in me je Prešeren ob tej priliki povabil na kosilo.« Takole nam je pripovedoval dijakom stari Martinka o Prešernovem obisku v Moravčah.
Mi pa puetimo Martinkovo hišo hi stare spomine, pa krenemo na trg pred cerkev, kjer stoji na desni Vegov spomenik, na visokem podstavku njegov doprsni bronasti kip, na levi se pa dviga spomenik v svetovni vojni padlim domačinom Morav-čanom. In glej, vse štiri strani piramide
so polne imen!___Nekoliko korakov naprej
krasi hišo spominska plošča. V tej hiši, »pri Jurkovih«, se je rodil leta 1850. dr. Fran D e t e 1 a, gimnazijski ravnatelj in vladni svetnik. Svoje ime je uveljavil v slovenski literaturi kot pisatelj povesti in romanov. S kako slastjo smo čitali dijaki njegovo »Malo življenje«, »Velikega grofa«, »Pegama in Lambergarja«, »Prihajača«, »Trojko« itd.! Spominska plošča je umetniško delo znanega akad. kiparja, domačina Tineta Kosa. —- V hudi dopoldanski pripeki zapuščamo Moravče po stari cesti za pokopališčem. Korakamo pod vasjo Pre-kernico, in nam prihaja v spomin starina Novak, daleč čez osem križev. Ko smo ga lansko leto na povratku z Limbarske gore zgoraj v vasi interviuvaii, je sklenil roke: »Pa hvala bogu, še vsako nedeljo grem k maši. Da bi le še dočakal nove maše!« In tudi ta želja se mu je izpolnila, zakaj ravno letos jo je zapel njegov vnuk v družbi stopetintrideset svatov. Tako kaže, da se vračajo stari časi, vsaj v tem pogledu. Vrh klanca stoji selo Imenje, tu zapuščamo plodno moravško dolino in namerimo svoje korake proti zelenim Kosezam.
V Spodnjih Kosezah stojimo pred preprosto kmetsko hišo, v katero je vzidana spominska plošča, v čast pesniku Ivanu Veselu-Koseskemu, ki se je tukaj rodil leta 1798. NI bil velik pesnik, noben genij, četudi je dolga desetletja zaradi absolutizma tedanjih prvakov zatemnjeval celo Prešerna, katerega so nam Slovencem odkrili šele Stritar, Levstik in Leveč. Vendar pa je Koseski krepko bodril takratno zaspano narodno zavest, ko je doneče za-
pel; »Biti slovenske krvi, bodi Slovencem ponos!« In še drugačne je znal: »In naša dekleta so limbarjev cvet — so tanke ko jelka, njih usta so med«. A takih stihov je bilo malo. — Baš letos je minilo petintrideset let, ko se je zgrnila okrog te hiše večtisočglava množica, ob priliki slavnosti v spomin stoletnice rojstva Koseskega. Bilo je to za Veliki šmaren leta 1898. Tamle pod kapom je stal na odru slavnostni govornik, moravški domačin dr. Fr. Dete-la in zaklical: »Kot trombe glas, kot zvon doni — od vrlega moža spomin«. Na drugi strani pa se je zbrala stotina dijaštva pod veliko narodno zastavo, ki jo je po slavnosti ponesla v slavnostnem sprevodu dol v Lukovico. Kje so leta in spomini! še desetletja pozneje se je spominjal mlajši in starejši rod lepo uspele narodne 3lavnosti.
Skoro na vsak korak sledimo na našem izletu slovenski literarni zgodovini. Tamle spodaj ob državni cesti v Prevojah je bil rojen leta 1785. svobodomiselni profesor teologije, »vnet Francoz, okužen de iz časov francoske okupacije«, Cebeličar m velik učenjak dr. Jakob Zupan. Vnet zbiratelj knjig, zlasti slovanskih, tudi glagol-skih in cirilskih, je imel velikansko knjižnico, največjo za Zoisovo v tedanji Iliriji. S škofom Wolfom je bil v hudem nasprot-stvu in se mu je zato večkrat maščeval v pridigah. Ko je nekoč na Telovo pridigoval v stolnici, si je izbral za motto; »Osel je osel, četudi je Boga nosil«. S tem je aludi-ral na škofa, ki je poprej v procesiji nosil monštranco. V šentpeterski cerkvi pa je dejal: »Glejte, zdaj so nam volka (= Wol-fa) poslali, da bi pasel ovce! Toda vprašam vas: JCdaj je bil še volk dober pastir?'« Zaradi takih in podobnih izjav ter svoje svodomiselnosti je bil seveda v večnem sporu s škofom, ki ga je končno upokojil in pregnal v Celovec, kjer je tudi umrl.
Pri Lukovdci prečkamo državno, ali kakor so jo imenovali naši predniki »veliko« ali »cesarsko« cesto. Od rimskih časov nadalje skozi vsa stoletja do današnjih dni je bila ta cesta vedno zelo važna prometna zveza med jugom in severom, med Trstom in Dunajem. Po tej cesti je korakalo nešteto vojnih pohodov vseh mogočih narodov in dob. Nedaleč od Lukovice je bila važna poštna postaja Podpeč, kjer so se menjavali poštni konji in je bilo tujsko prenočišče. Tukaj je tudi vhod v glasoviti Črni graben, kjer sta tako žalostno končala francoski kapetan Boissac in Mar-montov tolmač Vernazz. Pet izmed morilcev, nahujskanih kmetov od Sv. Ožbolta in Trojan, je bilo nato kratkim potom ustreljenih za zidom pri Sv. Krištofu. Ta dogodek je dobro uporabljen v »Rokovnjačih«. Dobro uro hoda po Črnem grabnu navzgor je Krašnja, kjer sta bila rojena Josip Podmilšak — Andrejčkov Jože in Fran Maselj-Podlimbarski. Kako podobna in hkrati žalostna je bila življenjska usoda obeh ožjih rojakov! Oba sta izšla iz preproste kmetske hiše, v dijaških letih sta bila potrjena k vojakom in tako morala opustiti nadaljevanje svojih študij. Pri vojakih sta nepopisno trpela, fizično in moralno. že v mladih letih sta se posyetila pisateljevanju in se oba zelo uspešno uveljavila v slovenski literaturi. Domovinski čut do svojega naroda in rodne grude je
Metlika, 11. septembra.
Pomladi, po velikem fotoaimaterskem izletu, so si udeleženci zaželeli še trgatve v prijaznih vinskih goricah onstran Gorjancev. Društvo »Bela Krajina« je že takrat obljubilo, da bo zopet priredilo izlet v Belo Krajino, čim bodo trte polne žlahtnega sadu in gorice polne življenja. Kljub malo zapozneli trgatvi se bo izlet vršil že 1. oktobra. Z vso skrbnostjo je pripravilo društvo »Bela Krajina« vse potrebno,, da bo uspeh čim lepši in da bodo izletniki čim bolj zadovoljni. Pomladi se je vseh 700 src ogrelo za Belo Krajino, jesenski , izlet naj ji pripelje še novih prijateljev.
Cilj izletnikov bo Sv. Ana. Mala in skromna cerkvica vrh griča z nepregledni, mi vinogradi v vsej okolici. Komaj dobro uro je oddaljena od Metlike, da bo pot po dolgi vožnji osvežila vse prijatelje. Za slabe pešce bodo seveda na razpolago vozovi, vendar pa je lepša pešpot, ki vodi do cilja skozi saime vinograde. Polno lepih kotičkov za fotoamaterje je ob tej poti, nebroj prekrasnih razgledov pa bo izletnikom odkrilo Belo Krajino v povsem dragem oblačilu, kakor je bilo pomladi, oh cvetju. Lepota pomlad.ne in jesenske narave se ne da primerjati. Lepo je cvetje, še slajši je grozd, pozoban v samem vinogradu poleg trte, ki ga je rodila, in čaša pristnega vina naredi dušo židane volje, da bodo potem vse gorice polne vriskov in pesmi, vse skrbi pa pozabljene. Vsak izletnik pa bo dobil za slovo še košarico lepega, izbranega grozdja čisto zastonj, da mu bo spomin na belokrajinske vinske gorice lepši in da še drugič rad pohitel med belokrajinske lepote.
Seveda bo vozil posebni vlak iz Ljubljane. Zgodaj bo zapuhal čez megleno barjansko morje mimo prelestne Dolenjske v krotko, ljubko Belo Krajino, da se šele kasno zvečer vrne s pesmjjo in veseljem. Ne zamudite te lepe priložnosti in udeležite se izleta, ki bo še dolgo vsem ostal v najlepšem spominu. Bela krajina bo vse svoje prijatelje sprejela z isto ljubeznijo in preprosto gostoljubnostjo. Zidanice s sodi dobrega vina bodo izletnikom od-prte, spoznali pa bodo tudi doslej mnogim gotovo neznano, prelepo življenje v vinogradu ob trgatvi.
Krvava osveta tihotapcev
Mitrovica, 12. septembra V malem naselju Mala vasica blizu Si-da je našel smrt na skrivnosten način 30 letni kmet Branko Božič. Ta kmet je nedavno obiskal poveljnika finančne kontrole v Šidu ter ga vprašal, kaj bi dobil ?.a nagrado, če bi izdal tihotapce, ki bodo prinesli iz Bačke preko 150 kg tobaka. Poveljnik finančne kontrole mu je deial. da mu bo dal sam 100 Din takoj, ko bod."> zalotili tihotapce, in da bo dobil potem še posebno večjo nagrado od monopolske uprave. Božič je bil s tem zadovoljen ter je obljubil, da bo pravočasno javil dan, odnosno noč ka-dar bo treba tihotapcem prirediti zasedo.
Po nekaj dneh je res prišel z obljubljenim obvestilom. Rekel je, da bodo tiho tapci šli preko njegovega travnika. Finanč ni organi so na travniku napravili zasedo in so tam čakali zaporedoma dve noči,
bil obema zasajen globoko v dušo. Andrejčkov Jože je zapisal: »Reči moram, da sem vedno veliko rajši zahajal med stare kmetske očake in čvrste fante, nego med one šaljive možice, ki nosijo nekako obleko, ki ni suknja ne .pruštof in ji Slovenci še pravega imena ne vemo.« Maselj-Podlimbarski pa: »Peljem se v slovenski svet, ki so mi ga hoteli iztrgati iz srca, pa ga niso mogli, ker je bil tam pregloboko zasajen, svet mojih mladeniških let, ki me je spremljal triintrideset let po tujih krajih.« In še: »Pot k svojim je krasna in srečna ... Najlepši trenutek življenja je oni, ko se človek srečno vrača v domovino.« Evo ti, mladina, svojih svetlih vzornikov! Tudi konec obeh je enako tragičen. Andrejčkov Jože je umrl, bolan na pljučih, Se ne tridesetleten, na sam božič 1874 v Ljubljani. Gospodin Franjo pa je končal leta 1917. v konfinaciji v Pulkan na Nižjem Avstrijskem, potem ko je bil do dna izpil grenko kupo gorja, nesreče in preganjanja.
Mi pa pustimo črni graben z njegovimi starimi spomini in reminiscencami ter se dvignemo iz Lukovice na Brdo, kjer se je rodil in večji del svojega plodovitega življenja preživel naš Janko Kersnik, notar in graščak, poleg tega pa eden naših najboljših pripovednikov. Po svoji naravi in duši dober in plemenit, pravi »arbiter elegantiarum«, mu ni bil tuj niti kmetski niti gosposki milj«. Izvrstno in posrečeno je iskal in črpal snovi svojim številnim spisom v okolici, ki ga je obdajala. V veliki meri so vplivali nanj romantični rokovnjaški črni graben ter bližnji gradovi Krum-perk, čemšenik, Čemelo in Kolovec. Tukaj so gospodovali graščaki, grofje in baroni, Hohenwarti, Apfaltrerni, Lambergi, Raspi, Barbi in drugi. Tod okrog so divjali v 16. stoletju kmetski upori z vsemi težkimi posledicami in zapustili zgovorne tradicije, ki so šle od ust do ust v pozne rodove. Spodaj v Lukovicl pa se je zbirala pestra družba sodnikov, kontrolorjev, adjunktov in poštarjev, ki jih je verno naslikal Kersnik v svojih spisih. Koliko Srca in umeva-nja je imel dobri Janko za mladino! Noben dijak ni nikdar šel lačen in žejen mimo brdske graščine. Točno je označil človeka in pisatelja Kersnika njegov prijatelj dr. Tavčar, ki je dejal v nagrobnem govoru: »v svojih delih boš ostal sredi svojega naroda tudi v bodoče in blagor tebi, da bo narod slovenski še v poznih letih iz tvojih del sklepal na tvojo zlato, blago, mehko in rodoljubno dušo, koje odsev so vsa tvoja dela.«
še vedno ni izčrpan naš nedeljski izlet. Od Brda se spuščamo proti severozahodu strmo navzdol po senčnati gozdni poti. Korakamo nato skozi čiste, kakor umite Ra-folče. Kmalu dospemo v Dolenje, kjer se je rodil leposlovni in vojaški pisatelj Jernej Andrejka. Kako so čitali in čitajo še danes, zlasti na kmetih, njegove »Slovenske fante v Bosni in Hercegovini 1878«! številno njegovih spisov, črtic in povesti, sta priobčila tudi Ljubljanski Zvon in Slovenski Narod. Spomini na Andrejko segajo nad trideset let nazaj, ko smo dijaki o priliki neke veselice v Lukovici občudovali junaško postavo višjega oficirja cesarske garde v beli uniformi z rdečimi našivi,, pa se nismo mogli načuditi njegovemu prijaznemu občevanju in kramljanju s preprostim kmetskim Jjudstvom. v Jaršah na kamniški progi zaključimo svoj nedeljski izlet in deveturno pešhojo.
Rudolf Doetal.
Na trgatev čez Gorjance
tihotapcev pa ni bilo od nikoder. Ko so stražili tretjo noč. pa je prišel pred polnočjo k njim Branko Božič ter dejal, da bo šel tihotapcem naproti, ker se mu zdi, da so si izbrali kako drugo pot. Finančnim organom je zatrjeval, da bo tihotapce pregovoril, naj gredo preko travnika. Stražniki so čakali do jutra, pa ni bilo ne tihotapcev, ne Božiča. Prepričani, da jih je Božič nalagal, so se vrnili. Tekom dopoldneva pa so šli- neki kmetje z nadzornikom osješke sladkorne tovarne na njive, da bi videli, kako je s sladkorno repo. V nekem jarku so našli truplo Branka Božiča in o tem obvestili sodnijo. Sodnijska komisija je ugotovila, da je bil Božič umorjen enkrat sredi noči in da je podlegel 19 strašnim ranam, zadanih od močnega in širokega noža.
Kakor vse kaže, so Božiča umorili iz maščevanja tihotapci, ki so od nekod zvedeli, da jih je izdal. Tihotapci so najbrž tudi vedeli za zasedo finančnih stražnikov in so čakali nekje v bitžini, da jim bo Božič sam padel vzroke, <ar se je v tretji noči tudi zgodilo.
Novi grobovi
Na Uncu je umrla na svojem posestvu ga. Matilda S e b e n i k a r j e v a, teta generala g, Maistra. Pokojnica se je rodila leta 1847. v Trebnjem kot hčerka znane Tomšičeve rodbine.. Njen mož Lovro Se-benikar je bil na Rakeku poštar in vodil je tudi daleč po Slovenskem znano gostilno. Gospa Matilda je bila vedno trdna, zavedna Slovenka, dolga leta predsednica cerkniške podružnice CMD in vneta sodelavka pri vseh narodnih prireditvah na Rakeku in v okolici. Leta 1908. je s svojo sestro, materjo generala Maistra, pohitela na glavno skupščino CMD v Ptuj in je bila tudi napadena od podivjane nemšku-tarske tolpe. Udejstvovala se je tudi kot pesnica, pisala je v »Vrtec« in pozneje pod psevdonimom Desimira v »Slovenko«. V svojem domu na Uncu, ki je Znan po svojem .gostoljubju daleč na okrog, je živela od leta "1903. _ V Ljubljani pa je v 57. letu umrl Ugledni trgovec, gostilničar in posestnik Matej'So ki ič. Pogreb bo jutri ob 11. iz hiše žalosti Pred konjušnico št. 4. k Sv.- Križu. Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno soialje!
Dr. Štampar delegat DN na Kitajskem
Beograd, 12. septembra AA. Društvo narodov je pred kratkim imenovalo dr. Andreja štamparja za leto dni za posebnega higienskega izvedenca za preureditev uprave in povzdigo vasi v okviru načrta o strokovnem delovanju med Kitajsko in Društvom narodov. Dr. štampar se je že prej mudil več mesecev na Kitajskem kot higi enski strokovnjak DN, da je proučeval hi gienska vprašanja, nastala v zvezi z veli kimi popfavami na Kitajskem 1. T931 Zad nja tri leta je bil dr. štampar član odbora za higieno, prej pa je bil, kakor znano, glavni Favnatelj v ministrstvu za narodn" zdravje. Takrat je dr Štampar zelo mno go delal Za povzdigo zdravja na kmetih in je ustanovil pri nas svojih zdravstveni!' postaj Dr. štampar ho ~.'->ntr.vr' -m Ki tajsko meseca oktobra
Nova španska vlada
Lerroux je sestavil novo špansko vlado iz radikalov in republikancev, brez socialistov
Madrid, 12. septembra. AA. Lernou* je sestavil novo vlado tako-le:
predsedništvo: Lerroux;
notranje zadeve: Martine* Barrios;
finance; Lara:
proeveta: Domingo Barnes;
javna dela: Guerra del Rio;
zunanje zadeve; Sanchez Albornoz;
kmetijstvo: Feced;
mornarica: Iranzo;
pravosodje: Botella Asensi;
trgovina in industrija: Gomej Paratrha;
promet: Santalo;
socialna politika: Samper; vojska: Rocha.
V novi vladi je 6 radikalov Lerrouxove 9fcranke, ostale listnice pa so razdeljene med zastopnike raznih republikanskih strank. Socialisti ne sodelujejo. Lerroux bo jutri objavil program nove španske vlade.
Snoči je v Madridu skupina 200 omladin-cev, po večini socialistov, demonstrirala po ulicah in vzklikala iDoli Lerroux!« Policija je demonstrante kmalu razgnala- Več mla-deničev je bilo aretiranih.
Avstrijska ustavna reforma
Dolliussova napoved o preosnovi Avstrije po fašističnem zgledu je zbudila v Franciji mnogo kritike
Pariš, 12. septembra. 5. Včerajšnji g>vor avstrijskega kancelarja dr. Dollfussa, v katerem je napovedal, da stremi njegov režim po osnovanju stanovske države po fašističnem vzorcu, je izzval v pariških političnih krogih precejšnjo nevoljo. Zlasti levičarski tisk obširno komentira Dollfussove izjave in naglaša, da Francija ne sme in ne bo podpirala takih stremljenj. Desničarski tisk je v svoji sodbi mnogo obzirnejši in še vedno veruje, da gre Dollfussu zgolj za očuvanie samostojnosti avstrijske republike. »Eclio de Pari9« piše v zvezi s tem, (ta je zunanji minister Boncour izrazil željo, naj bi avstrijska vlada čim prej sklicala parlament, toda francoski poslanik na Djnaju je sporočil, da bi nove volitve prinesle samo uspeh narodnih socialistov, kar gotovo ne bi bilo v korist samostojnosti Avstrije. V ostalem naglaša list, da francoska politična javnost pazljivo spremlja dogodke v Avstriji in da se ne bo dala varati. Avstrijski socialni demokrati naj bi po mnenju pariških krogov n» delali Dollfuseu prevelikih ovir, toda dr. Dollfuse mora tudi vedeti, kako daleč sme iti.
»Petit Parisienc ne veruje v uspeh Dollfussove akcije in misli, da se bodo v njegovo »patriotično fronto« kmalu vtihotapili elementi, ki bodo imeli docela druge cilje. V ostalem misli list, da se Dollfussove >zja-ve ne smejo smatrati kot preveč resne.
»Tempe« meni, da je napovedana ustavna reforma do neke mere slična fašistični nemški narodno - socialistični, vendar pa ni enaka. ker je prilagodena avstrijskem'j temperamentu. List razglablja nato. zakaj se je dr. Dollfuss odločil za ustavno reformo. Zdi se, da se parlamentarni sietem v Avstriji ne bo več povrnil in da nastopajo zanjo popolnoma novi časi. Zvezni kancelar dr. Dollfuss je pač naklonjen onim, ki hočejo dati Avstriji močno vlado pod vodstvom narodnega socializma in fašizma- List svetuje končno avstrijskim socialnim demokratom, naj se priključijo dr. Dollfussu, če se nočejo raziti.
Dunaj, 12. septembra, č. Vladi naklonjeni tisk obširno komentira včerajšnji Dollfussov govor in mu pripisuje veliko politično važnost. »Reichspo9t« naglaša, da je dr. Dollfuss jasno in odločno napovedal 'jstvaritev nove Avstrije v zvestem nadaljevanju starih avstrijskih tradicij. Levičarski listi 90 dokaj rezervirani in objavljajo le kratke izvlečke iz Dollfussovega govora, naglašujoč, da dr. Dollfuss ni povedal ničesar novega.
Dunajske jubilejne svečanosti
Dunaj, 12. septembra, s. Ob priliki 250-letnega jubileja osvoboditve Dunaja pred Turki so se vršile danes razne svečanosti s slovesnimi cerkvenimi opravili. Dopoldne je bila na Kalenbergu svečana služba božja, ki jo je opravil nadškof dr. Innitzer.
Po cerkvenih ceremonijah je Imel zvezni predsednik slavnostni govor, v katerem je podrobno opisal zgodovinske dogodke iz L 1683 in poudaril, da ti spomini iz one junaške dobe niso za to, da bi se zapraš li v knjigah in arhivih, temveč naj bodo narodom, ki so si včasih stali kot sovražniki nasproti, smernice, po katerih naj svoje junaštvo ln požrtvovalnost, ki so jo dokazali v vojni, pokažejo v skupnem mirovnem delu za človeštvo. Popoldne se je vršila na Rathausplatzu spominska slavnost Heimat-schutza, pri kateri je govoril zvezni kan-celar dr. Dollfuss, ki je predvsem slavil rodbino Starhembergov, za njim pa varnostni minister major Fey, kii je naglaša!, da se Avstriji bliža lepša bodočnost Nato je zvezni vodja Heimatschutza, knez Star-hemberg. izrekel svečano zaprisego, da bo zastavil vse sile za Avstrijo in njen rro-cvit.
Avstrijsko notranje posojilo
Duna], 12. septembra, g. Priprave za notranje posojilo so tik pred zaključkom. Posojilo bo bržkone razpisano zadnje dni tega meseca. Finančni minister dr. Burercb bo odpotoval jutri v Rim, da dobi pri kontrolnem odboru jamstvenih držav lausan-skega posoj.Ha pristanek, da bi se smele iz-rremeniti določbe o uporabi notranjega posojila. V vladnih krogih zatrjujejo, da hi vlada približno polovico notranjega posojila, okroglo 100 milijonov šilingov, porabila za preskrbo dela, če bodo jamstvene države pristale na takšno rešitev.
Kakor poroča »Oesterreichisches Abends-blatt«, namerava finančno ministrstvo v zvezi s skorajšnjim notranjim posojilom valorizirati še ne izenačene predvojne rente. Katere predvojne rente bodo prišle v poštev in v kakšni višini bodo zvišane, se še pogajajo v ministrstvu.
Nov poset Combosa v Avstriji
Budimpešta, 12. septembra, g. Ljst »Mag-yar-orsag« roroča iz dunajskih vladnih krogov, da je avstrijski kancelar dr. Dollfuss povabil ministrskega predsednika Gombosa, naj bi prišel v prvi polovici oktobra na !ov v Avstrijo. Gombos je baje povabilo sprejel in se bo od 7. do 9. oktobra mudil v Avstriji. V njegovem spremstvu bosta kmetijski minister Ka!lay in notranji minister Keresztes-Fischer. To bivanje bo brez dvora nudilo priliko za politična pogajanja.
Protinemške demonstracije
v Parizu
V spopadu z demonstranti je bilo ranjenih več policistov — Cilji francoske politike
obenem pa ohraniti mirno kri in voljo za primerno akcijo. To je v bistvu modra politika, ki jo vodijo francoski voditelji. Naslanja se na ideale, za katere so padli francoski bojevniki za blagor francoske republike in za mir sveta.
Telesna straža Einsteina
Pariz, 12 sept. č. V Vagramski dvorani se je vršila snoči velika manifestacija za slovita francoska odvetnika Mora Giaffe-ria in Torresa, ki sta pred 4000 zborovalci imela obrambne govore v zvezi s procesom proti požigalcem Rajhstaga. Moro Giafferi je v svojem govoru naglasil, da je dobil v zadnjem času mnogo grozilnih pisem, toda nemški rasisti naj ne pozabijo, da je doma s Korzike, kjer velja načelo »Kri za kri«. Po zborovanju je več tisoč ljudi, med katerimi je bilo mnogo komunistov, priredilo protinemške demonstracije. Demonstranti so hoteli priti pred nemško poslaništvo, toda policija je zastražila vse dohode in je prišlo do hudega spopada, v katerem je bilo več policijskih stražnikov ranjenih. 15 oseb je bilo aretiranih.
Pariz, 12. sept. AA. List >La Concorde« piše: Lahko si predočimo, kam bi prišli, če bi tudi na francoski strani razvili pretirani nacionalizem in ga naperili proti nasilni agitaciji hitlerjevcev. Izbrali pa smo drugo pot. Predsednik francoske vlade Daladier je na tihem obiskal meje, zunanji minister Boncour pa je podal v Tre-beurdenu resne izjave. Ta dva nastopa sta manj nevarna in bolj učinkovita kakor pa ognjevite nemške manifestacije. Nemško nevarnost je treba hladnokrvno preceniti,
Tudi ZKD prifne ▼ petek 15. t. m-svojo novo filmsko sezono. Prijatelji Zveze kultjrnih društev čakajo gotovo že nestrpno na filmski program ZKD in nedvomno jih bo razveselila vest. da bodo že v petek videli prvi. letošnji program, velefilm »Zadnji (inevi Pompejev«. Ta film. ki je v svoji zvočni izdaji napravljen po znamenitem istoimenskem romanu, bo že zaradi splošno znane in velezanimive vsebine vzbudil vse-občo pozornost.
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah. zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Fr«>n7 -losefnv«« tjrenčica odprto telo in olaiša krvni obtok.
London, 12. septembra g. V Angliji živeči učenjak prof F. Marcus je poslal prof. Einsteinu ponudbo, da bi se ustanovila zanj telesna straža po 100 židovskih nepolitičnih dijakov. Na vseh angleških univerzah naj bi vabili v to prostovoljno gardo posebni letaki. Namen teh prostovoljcev bi bil, da bi čuvali življenje prof. Einsteina pred zagroženimi atentati narodnih socialistov.
Samomor nemškega pisatelja
Berlin, 12. septembra, g. Tudj izven Nemčije znani berlinski odvetnik in pisatelj dr. Maks Alsberg se je danes v Sama-denu v Švici sam ustrelil. Dr. Alsberg, ki je spadal med vodilne kazenske zagovornike Berlina in sploh najbolj znane nemške odvetnike, je živel že dalje časa v Švici v prognanstvu. Po narodno-socialistični revoluciji so mu sicer pustili pisarno, k-Hub temu pa zanj iz rasnih in političnih vzrokov ni bilo več mesta v tretjem cesarstvu.
Avstrijski dezerterji
Monakovo. 12. septembra, č. Oba iz avstrijske vojske v Nemčijo pobegla oficirja, nadporočnik Fuchsler in nadporoenik Schwarzburger, sta objavila danes v glavnem glasilu nemških narodnih socialistov »Volkischer Beobachter« odprto pismo na avstrijskega vojnega ministra Vaugoma, v katerem izjavljata, da sta smatrala za svojo dolžnost odreči pokorščino Dollfussovi protiustavni vladi, ki smatra za svojo glavno nalogo, da preganja vse, kar je ostalo zvesto nemškemu narodu. Oba avstrijska dezer-terja sta bila sprejeta v činu kapitana v redno nemško vojsko*
Nova ureditev občin
v dravski banovini
Sinoči je izšla 73. številka »Službenega lista« banske uprave v Ljubljani. Številka objavlja banovinsko volilno uredbo k zakonu o občinah ki pa novo ureditev občin v naši banovini. Iz uredbe in iz zakona o občinah objavljamo na prihodnji strani določbe, ki predpisujejo kdo sme voliti in biti voljen ter kako se sestavljajo in vlagajo kandidatne 'iste. Ob enem objavljamo tudi pregled na novo urejenih občin po sre-zih
Do sedai smo imeli v Sloveniji 1069 občin, sedaj po novi ureditvi Jih bo
ostalo le še 373. Všteta so tudi vsa štiri avtonomna mesta (Ljubljana, Maribor, Ceije in Ptuj), na katera se novi obcin: ski zakon ne nanaša in ki zato tudi pri zložitvi (komasaciji) občin niso prišla v poštev. Nova ureditev obsega torej 369 občin. Število občin je znižano za 699, torei skoraj za dve tretjim. Le maihen del občin, okrog sto, je ostal popolnoma nespremenjen. Sedeži novih, zloženih občin bodo določeni sele naknadno, deiinitivno pa šele po izvršenih volitvah. Razume se, da se bo pri tem v največji meri upoštevala zelja prebivalstva.
V naslednjem objavljamo novo ureditev občin po posameznih srezih. Kjer >e navedeno samo ime občine, pomem to da ie občina ostala nespremenjena. Pri novih, zloženih (komasiranuh) občinah ie v oklepaju povedano, iz katerih dosedanjih občin ali njih delov je nova občina sestavljena. Ako pri imenu v oklepaiu ni ničesar označeno, je to sedai bila samostojna občina. Kratica k. o. pomeni katastralno (davčno) obcmo, kratica u. o. pa upravno (politično) ob-
čino.
Srez Brežice
Do sedaj je imel brežiški srez 32 občin, po novi uredtvi ima lo, torej 16 ma^j. Neizpremenjenih je ostalo samo 12 občin. Odslej bodo v srezu naslednje obcms:
A rtiče, Bizeljsko, Blanca, Br6Žic6
Dobova (Veliki Obrež, Loč, Rigonce, Mostec, Mihalovec, Gaberje, Sela), Globoko (Globoko. Bojsno), Kapele, Pišece,
Pleterje,	. .
Podsreda (Podsreda, Koprivnica, Gor-
jane. Križe, dosedaj vse v šmarskem
sreZU )
Rajhenburg (Anže, Armeško, Gorica, Mrčna sela, Senovo, Stolovnik, Rajhenburg-, Raztez, Veliki Kamen), Sevnica, Sromlje, Videm, Zabukovje, Zakot.
1. 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9. 30.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
Srez Celje:
Do sedaj je imel celjski srez 33 občin, po novi ureditvi pa jih ima 21, 10 ie 12 obč:n manj. Neizpremenjenih je ostal") 1. obč.n. Odslej bodo v STezu nasledn-e občine:
1.	Braslovče,
2.	Celje okolica,
8. Dobrna,
4.	Drami je (Dramlje in k. o. Bezovica iz občine Bezovice v konjiškem srezu),
5.	Gomilsko (Gomilsko, Brestovac),
6.	Griže,
7.	Polzela,
8.	Sv. Jurij pri Celju — trg,
9.	Sv. Jurij pri Celju — okolica (Sv. Jurij okolica, Kalobje brez k. o. Bezovje),
10.	Sv. Pavel pri Preboldu (Sv. Pavel, Marija Reka),
11.	Sv. Peter v Savinjski dolini,
12.	škofja vas,
13.	Šmartno v Rožni dolini,
14.	Teharje (Teharje, Sv. Lovrenc pod Pro-žinom, Svetina),
15.	Velika Pirešica,
16.	Višnja vas (Višnja vas, Nova cerkev,
Frankolovo),	.
17.	Vojnik,
18.	Vransko trg (dosedanja občini Vransko),
19.	Vransko okolica (Sv. Jurlj ob Taboru,
Sv. Jeronim, Prekopa), r
20.	Žalec trg (Žalec brez k. sr-b.^ ln kraJ Frenga od dosedanje gčtov&ijske občine),
21.	Žalec okolica (Gotovije brez Frenge, Petrovče in k. o. Vrbje iz dosedanje žalske občine).
Srez Črnomelj:
D*o sedaj je imel črnomeljski srez 22 občin, po novi ureditvi pa jih ima 7, to-Tej 15 manj. Neizpremenjena je ostala samo 1 občina. Odslej bodo v srezu naslednje občine:
1.	Adlešiči (Adlešiči, Griblje, Tribuče in k. o. Žuniči iz občine Vinica),
2.	Črnomelj mesto (dosedanja črnomelj-ska občina),
S. Črnomelj okolica (Dobliče, Loka, Petrova vas, Talčji vrh, Planina), 4. Dragatuš (Dragatuš, Butoraj, Tanča gora),
5.	Semič (Kot, Semič, Vinji vrh),
6.	Stari trg (čeplje, Dol, Dolenja Podgo-ra, Radence, Stari trg),
7.	Vinica (Vinica brez k. o. žuniči, Sinji vrh).
Srez Dolnja Lendava:
Do sedaj je imel dolnjelendavski srez 48 občin po novi ureditvi pa jih ima 12, torej 36 manj. Neizpremenjena ni ostala niti ena občina. Odslej bodo v srezu naslednje občine:
1.	Beltinci (Beltinci, Ižakovci),
2.	Bogojfna (Bogojina, Bukovnica, Filov-ci, Ivanci),
3.	Bratonci (Bratonci, Dokležovje, Gan-čani. Lipovci),
4.	Crenšovci (Crenšovci, Dolnja Bistrica, Gornja Bistrica, Srednja Bistrica, Trnje, 2ižki),
5.	Dobrovnlk (Dobrovnik, Kobilje, Motvar-jevci, Strehovci, Žitkovci),
6.	Gaberje (Gaberje, Dolnji Lakoš, Gornji Lakoš, Hotiza, Kapca, Kot),
7.	Genterovci (Banuta, Genterovci, Ka-movci, Radmožanci, Zamostje),
8.	Dolnja Lendava (Dolga vas, Dolnja Lendava),
9.	Odranci (Lipa, Melinci, Odranci),
10.	Orešje (Centiba, Dolina, Petišovci, Fince)
11.	Polana (Brezovica, Mala Polana, Ve-liksL Polana.)
12.	Turnišče (Gomilica, Nedeljica, Renkov-ci, Turnišče).
Srez Dravograd:
Dravograjski srez je imel do sedaj 28 občin, po novi ureditvi pa jih ima 11, torej 17 manj. Neizpremenjena ni ostala niti ena občina. Odslej bodo v srezu naslednje občine:
1.	Brezno (Brezno, Kapla, Remšnik brez k. o. Vas),
2.	Črna (Črna, Koprivna),
3.	Dravograd (Dravograd, Libeliče, Ojstrica, Otiški vrh in k. o. Dobrova iz dosedanje občine Tolsti vrh),
4.	Guštanj (Guštanj, Koti je, Tolsti vrh brez k. o. Dobrova, vzhodni deli k. o. Podkraj, Navrški vrh, Dobja vas in Stražišče iz dosedanje občine Prevalje),
5.	Marenberg (Marenberg, Zgornja Vižin-ga, k. o. Vas iz dosedanje občine Remšnik),
6.	Mežica (Mežica, k. o. Lom iz dosedanje občine Libuče),
7.	Muta (Muta, Gortina, Pernice, Sv. Primož nad Muto),
8.	Prevalje (št. Danijel, Libuče brez k. o. Lom, Prevalje brez vzhodnih delov k. o. Podkraj, Navrški vrh, Dobja vas in Stražišče)
9.	Ribnica na Pohorju (Ribnica, južni del k. o. Janževski vrh in južni del k. o. Orlica od dosedanje občine Janževski vrh-Orlica),
10.	Vuhred (Vuhred, Sv. Anton na Pohorju, oni del k. o. Št. Vid iz vuzeniške občine, ki leži na desnem bregu Bibovske-ga potoka; severni del k. o. Orlica, t. j. h. št. 14—47),
11.	Vuzenica (Sv. Primož na Pohorju, Tr-bonje, Vuzenica brez onega dela k. o. št. Vid, ki leži na desnem bregu Bibov-skega potoka).
Srez Gornji grad:
Gornjegrajski srez je imel do sedaj 11 občin, po novi ureditvi ima 10, torej 1 manj, pri čemer je ostalo neizpremenjenih 7 občin. Odslej bodo v srezu naslednje občine:
1.	Gornji grad mesto,
2.	Gornji grad okolica (Nova Štifta, k. o. Bočna, k. o. Sv. Florijan, k. o. Sv. Lenart od dosedanje občine Bočna),
S. Ljubno (Ljubno, k. o. Radmirje od dosedanje občine Bočna),
4.	Luče,
5.	Mozirje trg,
6.	Mozirje okolica,
7.	Rečica ob Savinji,
8.	Solčava,
9.	Šmartno ob PakI,
10. Zadreta (Kokarje, k. o. Šmartno od dosedanje občine Bočna).
Srez Kamnik:
Kamniški srez je imel do sedaj 57 občin, po novi ureditvi jih ima 18, torej 39 manj, 3 občine so ostale neizpremenjene. Odslej bodo v srezu naslednje občine:
1.	Blagovica (Blagovica, češnjice),
2.	Dob (Dob, Krtina, Vir, k. o. Brezovica od dosedanje občine Brezovica),
3.	Domžale (Domžale, Dragomelj, Depala vas),
4.	Homec (Jarše, Homec, šmarca brez Ba-kovnika in Duplice),
5.	Ihan (Ihan),
6.	Kamnik-mesto (Kamnik, kraj Spodnje Mekinje od dosedanje občine Mekinje, Duplica in Bakovnik od dosedanje občine šmarca, del k. o. Nevlje v izmeri 8 ha),
7.	Kamnik-okolica (Paloviče, Tunjice, Podgorje, Nevlje, k. o. Mekinje brez kraja Spodnje Mekinje),
8.	Kamniška Bistrica (Bistričica, Gozd, Stranje, županje njive, k. o. Godič iz dosedanje občine Mekinje),
9.	Komenda (Kaplja vas, Klanec, Križ, Lahoviče, Mlaka, Moste, Nasoviče, Su-hadole, Zalog),
10.	Lukovica (Krašnja, Lukovica, Prevoje, Rafolče, Spodnje Koseze, Zlato polje),
11.	Mengeš,
12.	Moravče (Moravče, Drtija, Peče, k. o. Sv. Trojica od dosedanje občine Brezovica),
13.	Motnik (Motnik, špitalič),
14.	Radomlje (Radomlje, Rova, Volčji potok),
15.	Trojane (dosedanja občina Trojane brez kraja Jesenovo ter kraja Križe in Raz-lake od k. o. Cemšenik),
16.	Trzin (Loka pri Mengšu, Rašica, Trzin),
17.	Tuhinj (Loke pri Tuhinju, Hruševka, Šmartno v Tuhinju, Podhruško, Zgornji Tuhinj),
18.	Vodice (Vodice).
Srez Kočevje:
Kočevski srez je imel do sedaj 39 občin, po novi ureditvi jih ima 14, torej 25 manj. Samo dve občini sta ostali neizpremenjeni. Odslej bodo v srezu naslednje občine:
1.	Dolenja vas (Dolenja vas, kraja Lipovec in Makoše od k. o. Goriča vas iz dosedanje občine Ribnica),
2.	Fara (Banja loka, Fara),
3.	Kočevje mesto,
4.	Kočevje okolica (Livold, Stara cerkev, željne, kraj Mala gora od dosedanje občine Mala gora),
5.	Kočevska Reka (Briga, Borovec, Gotenica, Koče, Kočevska Reka, Novi lazi),
6.	Koprivnik (Koprivnik, Nemška loka),
7.	Loški potok,
8.	Mozelj (Črni potok, Knežja Lipa, Mo-zelj, Spodnji log),
9.	Ribnica trg (k. o. Ribnica; kraji Goriča vas, Hrovača in Otavice od k. o.
Goriča vas, kraj Gorenja vas od k. e.
Gorenja vas), 10. Ribnica okolica (Dane, Jurjevica, Suš-je, Velike Poljane; kraji Breg, Dolenje Laze in žapuže od k. o. Gorenja vas, dosedaj v občini Ribnici), 11. S odra žica (Sodražica, Gora, kraji Brinovščica, Graben, Hojše in Hudi konec od k. o. Sv. Gregor v dosedanji občini Sv. Gregor),
12.	stari trg (Polom, Smuka, Stari log, Mala gore brez kraja Mala gora),
13.	Velike Lašče (Lužarji, Rob, Velike Lašče, Turjak, Sv. Gregor brez kraja Brinovščica, Graben, Hojče in Hudi konec),
14.	Videm-DobrepoJje (Kompiolje, Podgx> ra, Struge, Videm).
Srez Konjice:
Konjiški srez je imel do sedaj 25 občin, po novi ureditvi jih ima 7, torej 18 manj. Neizpremenjena je ostala samo ena občina. Odslej bodo v srezu naslednje občine:
1.	Konjice trg,
2.	Konjice okolica (Bezina, Konjice okolica, Stranice, Tolsti vrh, k. o. Podgorje od dosedanje občine Bezovica),
3.	Loče (Laže, Loče, Sv. Jernej, Zbelovo,
žiče),
4.	Oplotnica (Oplotnica, Okožko, Kot),
5.	Tepanje (Grušovje, Vrhpolje, Tepanje),
6.	Vitanje (Vitanje, Bre«-n, Ljiibnica* Kozjak, Paka, Spodnji Dolič, k. o. Hu-dinja od dosedanje občine Skomarje brez posestva dr. Arturja Pergerja),
7.	Zreče (Padeški vrh, Sv. Kunigunda, Zreče, k. o. Skomarje od dosedanje občine Skomarje).
Srez Kranj:
Kranjski srez je imel do sedaj 19 občin, po novi: ureditvi jih ima 15, torej-4 manj, pri čemer je ostalo 10 občin neizpremenjenih. Odslej bodo v srezu naslednje občine:
1.	Cerklje,
2.	Jezersko,
3.	Kovor,
4.	Kranj,
5.	Križe,
6.	Naklo,
7.	Preddvor,
8.	Predoslje (Predoslje in Cirče od upravne občine Hrast je),
9.	Smlednik - Trboje (Smlednik Hrast je, Mavčiče brez Brega in Drulovke, Vog-
Ije),
10.	Stražišče (Stražišče, Breg in Drulov-ka),
11.	Sv. Ana,
12.	Sv. Jošt (Sv. Jošt, Nemilje),
13.	Sv. Katarina
14.	Šenčur (Šenčur, Velesovo),
15.	Tržič.
Sreska izpostava Škof ja Loka:
Sreska izpostava Škof ja Loka je imels do sedaj 11 občin, po novi ureditvi jih ima 9, torej 2 manj, pri čemer je ostalo 5 občin neizpremenjenih. Odslej bo imela naslednje občine:
1.	Oselica,
2.	Poljane (Poljane, Javorje),
3.	Selca (Selca razen k. o. Sv. Nikolaj, Sv. Križ, Studeno in Nemilje),
4.	Sorica,
5.	Stara Loka
6.	škofja Loka
7.	Trata, •
8.	Zminec (Sora, Zminec),
9.	Železniki (Železniki in k. o. Sv. Nikolaj, Sv. Križ in Studeno iz u. o. Selca),
Srez KrSko:
Krški srez je imel do sedaj 20 občin, po novi ureditvi jih ima 19, torej eno občino manj. Neizpremenjenih je ostalo S občin Odslej bodo v srezu naslednje občine:
1.	Boš tanj (Boštanj brez dela k. o. Vrh),
2.	Čatež (Čatež, Krška vas iz u. o. Cerklje),
3.	Kostanjevica,
4.	Krško - mesto (Krško brez k. o. Veliki Trn, Leskovec, Ravne in Senuše),
5.	Krško - okolica (k. o. Veliki Trn, Leskovec, Ravne in SenuSe),
6.	Mokronog (brez severnega dela k. o. Laknice), .
7.	Radeče
8.	Raka,
9.	Studenec (Studenec, Bučka),
10.	Sv. Jurij pod K umom,
11.	Sv. Križ (Sv. Križ, Vel. MraSevo in
Cerklje),
12.	škocjan (brez k. o. Krsinji vrh),
13.	šmarjeta,
14.	št. Janž,
15.	Št. Jernej,
16.	št. Rupert,
17.	Trebelno,
18.	Tržišče (Tržišče, Krsinji vrh, severni del Laknice (meja šolskega okoliša), del k. o. Vrh iz občine Boštanj (meja šolskega okoliša),
19.	Velika Dolina.
Srez Laško:
Laški »rez je imel do sedaj 8 občin in jih ima po novi ureditvi pravtako 8, pri čemer pa so ostale neizpremeajene samo 3 občine. Odslej bodo v srezu naslednje
občine:
1.	Hrastnik - Dol (Dol, k. o. Hrastnik in vzhodni del k. o. Ojstro iz u. o. Trbovlje),
2.	J ur ki oš ter,
3.	Laško,
4.	Zidani most (Loka pri Zid. mostu),
5.	Marija Gradec (Marija Gradec, k. o. št. Peter iz u. o. št. Rupert),
6.	Sv. Krištof.
7.	Sv. Lenart (Sv. Lenart, k. o. 8t. Rupert in Trobni dol iz k. o. št. Rupert),
8.	Trbovlje (Trbovlje brez k. o. Hrastnik in vzhodnega dela k. o. Ojstro).
Srez Litija:
Litijski srez je imel do sedaj 40 občin, po novi ureditvi jih ima 14. to je 26 manj Neizpremenjene so ostale samo 3 občine. Odslej bo imel naslednje občine: 1. Kresnice (Kresnice, Velika vas),
2 Kfkfl,}
3. litija (u. o. Litija brez krajev Cirku-
Ce Ti če raznesti glavo, ASPIRIN Ti vzame boli, Vzemi brž zdravilo pravo: Zdrav in čil boš kot nikoli!
ASPIRI
V. «.! »JUGEFA« k. i., Zajreb, Ga>e" 32. Oglas k rej.str. pod S br. 3<22 od 23. H. 1933,
še, Boltija, Konj, Osredki, Ovčji hrib in Zahrib iz k. o. Konj in brez k. o. Jablanica),
4.	Polšnik (Polšnik brez kraja Brezovo),
5.	Stična (Hudom, Gorenja vas, Muljava, k. o. Stična in Metnaj iz u. o. št. Vid),
6.	Sv. Križ (Moravče, Dole, kraj Brezovo iz u. o. Polšnik),
7.	Šmartno pri litiji (Šmartno, k. o. Je-• žen* vrh iz u. o: Gradišče, k. o. Jablanica iz u. o. Litija),
8.	št. Lambert,
9.	št. Vid pri Stični (k. o. št. Vid iz u. o. št. Vid, Češnjice, Bukovica, Temenica, Radohova vas, Velike Pece, Dob, Pod-boršt),
10.	Trebeljevo,
11.	Vače (Vače, Kandrše, kraji Boltija, Konj, Cirkuše, Zahrib, Ovčji vrh, Hrib in Osredki iz u. o. Litija, Kolovrat brez vzhodnega dela k. o. Kolovrat - Pod-lepovnice),
12.	Velika Gaber (Stehanja vas, Velika Gaber, Zagorica, k. o. Gradišče in Poljane iz u. o. Gradišče),
13.	Višnja gora (Višnja gora, Dedni dol, Polica, Leskovec, Luče, Žalna, Kriška vas, Draga),
14.	Zagorje ob Savi (Zagorje, Ržišče, Ko-tredež, kraj Podlipovica - vzhodni del k. o. Kolovrat, vas Jesenovo z naselji Križe in Razlake iz u. o. Trojane).
Srez Ljubljanska okolica:
Srez Ljubljana-okolica je imel do sedaj 37 občin, po novi ureditvi pa jih ima 24, to je 13 manj. Neizpremenjenih je ostalo 5 občin Odslej bodo v tem srezu naslednje občine: L Borovnica (Borovnica in kraja Breg in Pako iz u. o. Preserje),
2.	Brezovica (Brezovica, Log),
3.	Dobrova,
4.	Dobrunje,
5.	Dol (Dol, Dolsko, Podgorica, k. o. Sv. Agata iz u. o. Devica Marija v Polju),
6.	Grosuplje (Grosuplje brez k. o. Sela, Sp. Slivnica, Račna),
7.	Horjul (Horjul, Št. Jošt brez kraja Smrečje, k. o. Zažar iz u. o. Vrhnika),
8.	Ig (Iška vas, Studenec-Ig),
9.	Ježica (Črnuče, Ježica),
10.	Medvode,
11.	Moste (Moste brez k. o. Šmartno),
12.	Polhovgradec (Črni vrh, Polhovgra-dec),
13.	Dev. Marija v Polju (D. M. v Polju brez k. o. Sv. Agata, k. o. Šmartno iz u. o. Moste),	,
14.	Preserje (Preserje brez krajev Breg in Pako, k. o. Jezero iz u. o. Tomišelj),
15.	Rudnik,
16.	Šmarje (k. o. Sela iz u. o. Grosuplje, Šmarje),
17.	št. Jurij (Št. Jurij, Lipljene),
18.	Št. Vid (kraj Peržan iz k. o. Dravlje, št. Vid),
19.	Tacen (Šmartno pod šmarno goro),
20.	Tomišelj (Iška Loka, Tomišelj brez k. o. Jezero, Vrbljenje),
21.	Vič,
22.	Vrhnika (kraj Smrečje ln u. o. št. Jošt u. o. Vrhnika brez k. o. Zažar),
23.	Zgornja šiška (Zg. šiška brez kraja Peržan v k. o. Dravlje),
24.	želim]je (Pijava gorica, želimlje).
Srez Ljutomer:
Ljutomerski srez je imel doslej 69 občin, po novi ureditvi jih ima 14, to je a5 manj. Neizpremenjene so ostale samo 3 občine. Odslej bodo v srezu naslednic oo-čine:
1.	Apače (Apače, Črnci, Drobtinci, Gra-be, Lutverci, Konjišče, Nasova, Plitvi-ca brez k. o. Lomanošev, Podgorje, Se-govci, Vratja vas, Vratji vrh. žepovci, Ziberci),
2.	Cezanjevci (Cezanjevci, k. o. Kamen-Siak iz u. o. Kamenščak, Stara cesta,
Branoslavci), 8. črešnjevci (Crešnjevci, Orehovci, k. o. Lomanoše iz u. o. Plitvica, Plitvički vrh. Police, ščavnica, Zbigovci), 4. Gornja Radgona,	. ,
5 Križevci (Boreči, Bučečovci, Iljaševci, ' Ključarovci, Križevci, Logarovci, Lu-kavci, Stara Nova vas, Vučja vas, kraj Zasadi iz u. o. Murščak),
6.	Ljutomer - mesto,
7.	Ljutomer - okolica (Cven brez k. o. Krapje, k. o. Radomerje iz u. o. Kamenščak, Noršinci, Presika, Slamnjak, Stročja vas),
8.	Mala NedeJja (Godemarci, Mala Nedelja, Moravci, Radoslavcl),
8. Negova (Ivanjci, Ivanjševci, Negova. k. o. Stavešiuci iz u. o. Očeslavci),
10.	Slatina • Radenci (Boračeva, Hrast je, Mota. Kapela. Murščak brez kraja Zasadi, k. o. Očeslavci iz u. o. Očeslavci, Radenci, Rihtarovci, šratovci),
11.	Sv. Jurij ob Sčavnici (Grabonoš, Kraljeve!, Okoslavci, Slaptinci brez kraja
Zihlava, Stanetinci, Sv. Jurij ob ščav» niči),
12.	štrigova,
13.	Trbegovci (Bolehnečici, kraj Zihlava ie u. o. in k. o. Slaptinci, Trbegovci, Ga-lušak),
14.Veržej	(Veržej, Bunčani, Grlava, Kri-štanci, k. o. Krapje iz u. o. Cven).
Srez Logatec:
Logaški srez je imel do sedaj 13 občin, po novi ureditvi jih ima 12, to je eno manj, pri čemer je ostala neizpremenjena samo ena občina. Odslej bodo v srezu naslednje občine:
1.	Begunje (Begunje, Sv. Vid),
2.	Bloke (Bloke, kraji Slemen, Ulaka, Rožanče in Hribarjevo od k. o. Ulaka od u. o. Cerknica),
3.	Cerknica (Cerknica brez krajev Slemen, Ulaka, Rožanče in Hribarjevo od k. o. Ulaka),
4.	Dolenji Logatec (Dol. Logatec, k. o. Laze od u. o. Planina),
5.	Gornji Logatec (Gor. Logatec, k. o. Grčarevec od u. o. Planina, del k. o. žibrše, tk. zv. Logaške žiberše, ki spadajo pod župni okoliš Gornji Logatec),
6.	Hotederšica. (Hotederšica. del k. o. Žiberše, tk. zv. Hotenske žiberše, ki spadajo pod župni okoliš Hoterderšica),
7.	Lož (Lož, k. o. Bločice in Lipsenj od u. o. Stari trg),
8.	Planina (k. o. Dolnja Planina od u. o. Planina, k. o. Gornja Planina od u. o. Planina),
9.	Rakek,
10.	Rovte (Rovte brez delov k. o. žiberše, tk. zv. Logaške in Hotenske žiberše, ki spadajo pod župna okoliša Logatec in Hotederšica, k. o. Vrh od u. o. žiri),
11.	Stari trg (Stari trg brez k. o. Lipsenj in Bločice),
12.	žiri (žiri brez k. o. Vrh).
Srez Maribor desni breg:
Sirez Maribor-desni breg je imel do sedaj 83 občin, po novi ureditvi jih ima 15, torej 68 manj. Neizpremenjena ni ostala niti ena občina. Odslej bodo v srezu naslednje občine:
1.	Fram (Frain, Ješenca, Loka, Morje, Ranče),
2.	Hoče (Bohova, Pivola, Pohorje, Razva-nje, Rogoza, Sp. Hoče, Sv. Miklavž, Zg. lioče)
3.	Jelovec-Makole (Dežno, Jelovec-Mako-le, Pečke, Stopno, Sv. Ana, Staten-
berg),	.
4.	Limbuš (Bistrica pri Limbušu, Lambuš, Pekre, Vrhov dol),
5.	Pobrežje (Dogoše, Pobrežje, Tezno, Zrkovci),
6.	Podvelka (Lehen, oni del u. o. Rdeči breg, ki je všolan v Podvelki in Lehnu, severni del k. o. Janževski vrh od u. o. Janževski vrh-Orlica iz dravograjskega Sr6Z3>)
7.	Polskava (Bukovec, Crešnjevec, Gaber-nik, Ogljenšak, Pokoše, Sp. Polskava, Pretrež, Vrhologa, Zg. Polskava),
8.	Poljčane (Brezje, Hošnica, Hrastovec, Lušečka vas. Modrase, Pekel, Poljčane, Stanovsko, Studenice, Vrhole),
9.	Rače (Gorica, Orehova vas, Podova, Rače, Skoke, Slivnica, Sv. Marjeta na Dravskem polju),
10.	Ruše (Bistrica pri Rušah, Lobnica, Ro-še, Smolnik),	. .
11.	Slovenska Bistrica-mesto (Slov. Bistrica, Zg. Bistrica),
12.	Slovenska Bistrica-okolica (Cigonca, Kovača vas, Ritoznoj, Spodnja Ložnica, Laporje, Spodnja Nova vas, šentovec, Tin je, Zg. Ložnica, žablje),
13.	Studenci (Radvanje, Studenci),
14.	Sv. Lovrenc na Pohorju (Cinžat, Ku-men, oni del u. o. Rdeči breg, ki je všolan pri Sv. Lovrencu na Pohorju, Recenjak, Sv. Lovrenc na Pohorju),
15.	Šmartno na Pohorju (Bojtina, Fraj-hajm, Kalše, Ošelj, Snjrečno, Šmartno na Pohorju),
Srez Maribor levi breg:
Srez Maribor - levi breg je imel do sedaj 95 občin, po novi ureditvi jih ima 18. to je 77 manj Neizpremenjena ni ostala niti ena občina. Odslej bodo v srezu naslednje občine:
1.	Cerkvenjak (Andrenci, Brengova, Co-getinci, Cagona, Smolinci, Sv. Anton v Slov. gor., župetinci),
2.	Duplek (Ciglence, Spodnji Duplek, Sv. Martin Zg. Duplek),	..
3.	Jakobski dol (Polička vas. Spodnji Ja-kobski dol, Vukovski dol, Zgornji Jakobski dol).	..	.
4.	Jurovski dol (Malna, Spodnji GaSteraj, Srednj iGašteraj. Sv. Jurij v Slov. goricah brez kat. občine Varda, Partraje,
žitenci),
5.	Kamilica (Brestrenica, Jelovec, Kamilica, Rošpoh),
6.	Korena dosedanje občine (Jablance, " Korena, Rogoznica, Selce, Zimica, Ži-
karci; k. o. čermljenšak iz dosedanje občine čermljenšak),
7.	Košaki (Košaki, Krčevina, Sv. Peter pri Mariboru) ,
8 Pesnica (Gradiška, Jarenina, Kamža, Na Ranči, Pesnički dvor in hiš. štev.
1_60 iz občine Dobrenje),
9. Selnica ob Dravi (Boč, Gradile, Jan-ževa gora Selnica ob Dravi, Slemen),
10.	Senarska ' (Gočova, Osek, Sv. Benedikt v Slov. gor., Sv. Trije kralji, Senarska, Trotkova, Verjane, Zgornji Porčič),
11.	Sv. Križ,
12 Sv. Kungota v Slov. goricah (Plač, Slatinski dol, Svečina, Sv. Jurij ob Pesnici. Spičnik, Vrtiče, Zgornja Sv. Kungota),
13.	Sv. Marteja ob Pesnici (Dragučova, ' Grušova, Sv. Marjeta ob Pesnici, Vo-
sck)
14.	ščavnica (Drvanja, Ihova. Kremberg, Ledinek, Lokavci, Rožengrund, Ščavnica, Zg. Ročica, žice),
15.	Št. IIj v Slov. goricah (Ceršak, Cirk-nica, Selnica ob Muri, Sladki vrh, št. Ilj in hiš. št. 81—111 iz dosedanje občine Dobrenje),	..
16.	št. Lenart v Slov. goricah (Spodnji Porčič, Sv. Trojica, Sv. Lenart v Slov. goricah),	„ . ^
17.	Velka (Dražen vrh, Ploderšmca, Trate, Velka),
18.	Voličina (k. o. Nadbišeo in k. o. Zavrh iz dosedanje občine čermljenšak u. o., Spodnja Voličina, Spodnji žerjavci, še-tarova - Radehova, k. o. Varda iz u. o. Sv. Jurij, upravne občine Zamarkova-Lormanje, Zgornja Voličina in Zgornji Žerjavci).
Srez Metlika :
Metliški srez je imel do sedaj 10 občin, po novi ureditvi jih ima samo 4, torej 6 manj. Neizpremenjeni sta ostali samo dve občini. Odslej bodo v srezu naslednje ob čine:
1.	Grada« (Gradac, Podzemelj),
2.	Metlika mesto,
5.	Metlika okolica (Božakovo, črešnje-vec, Drašiči, Lokvica, Radovica, Su-hor),
4. RadatovičL
Srez Murska Sobota:
Mursko-soboški srez je imel doslej 122 občin, po novi ureditvi jih ima 19, torej 103 manj. Neizpremenjena je v vsem srezu ostala samo ena občina. Odslej bodo v srezu naslednje občine:
1.	Bodonci (Bodonci, Novi Beznovci, Ra-dovci, Stari Beznovci, Vadarci, Zen-
kovci),	•	«
2.	Cankova (Cankova, Domajinci, Gornji črnci, Korovci, Krašči, Topolovci),
8. Gornja Lendava (Gornja Lendava, Kovačeve!, Krupiivnik, Vidoncd, JTrdko-va),
4. Gornja Slaveča (Doliči, Dolnja Slaveča, Gornja Slaveča, Kuzma, Matjašev-
ci),
6.	Gornji Petrovci (Adrijanci, Boreča, čepinci, Gornji Petrovci, Lucova, Selo Martin je od u. o. Trdkova, Neradnov-ci, Stanjevci, šulinci, ženavlja),
6.	Križevci (Domanjševči, Ivanjševci, Kančevci, Košarjevci, Kukeč, Križevci, Lončarjevci, Panovci),
7.	Kupšinci (Borejci, černelavci, Kupšin-ci, Rankovci, Vanča vas, Veščica),
8.	Mačkovci (Dankovci, Kuštanovci, Mačkovci, Moščancd, Otovci, Pečarjev-ci, Poznanovci, Prosečka vas),
9.	Martjanci (Andrejci, Krnci, Lukačev-ci, Martjanci, Mlajtinci, Nemčevci. Nor-šinci, Sebeborci),
10.	Murska Sobota mesto,
11.	Murska Sobota okolica (Bakovci, Gradišče, Krog, Murski črnci, Rakičan, Satahovci),
12.	Pertoča (Fikšinci, Gerlinci, Motovilci, Pertoča, Ropoča, Večeslavci),
18. Prosenjakovci (Berkovci, Cikečka vas, Fokovci, Ivanovci. Pordašinci, Prosenjakovci, Ratkovci, Selo. Središče),
14.	Puconei (Bokrači, Brezovci, Dolina, Gorica, Markišavci, Predanovci, Pu-conci, Polana, Salamenci, Vaneča),
15.	Rogaševci (Kramarovci, Nuskova, Oci-nje, Rogaševci, Sv. Jurij, Serdica, So-tina),
16.	Strukovci (Krajna, Lemerje, Puževd.
Skakovci, Strukovci),
17.	šaloved (Budinci, Hodoš, Krplivnik, Mali Dolenci, Markovci, Peskovci, Ša-lovci, Veliki Dolenci),
18.	Tešanovci (Moravci, Tešanovcd, Vučja gomila),
19.	Tišina (Gederovci, Murski Petrovci, Petanjci, Sodišinci, Tropovci, Tišina).
Srez Novo mesto:
Novomeški srez je imel do sedaj 23 občin, po novi ureditvi jih ima 16, torej 7 manj. Neizpremenjenih je ostalo samo 5 občin. Odslej bodo v srezu naslednje občine:
1.	Bela Cerke v- št. Peter (Bela Cerkev,
št. Peter),
2.	Brusnice (Brusnice, Orehovica, kraji Hrušlca, Pangrč grm in Potov vrh iz dosedanje občine šmihel-Stopiče),
8. črmošnjice (črmošnjice, Poljane),
4.	Dobrnič (Dobrnič, kraj Podlipa lz dosedanje občine Ajdovec),
5.	Dvor (Dvor, Ajdovec),
6.	Hinje (k. o. Hinje, Zvirče, Sela in Lip-je iz u. o. Žužemberk).
7.	Mirna,
8.	Mirna peč,
9.	Novo mesto,
10.	Prečna,
11.	šmihel-Stopiče (šmihel - Stopiče brez krajev Hrušica, Pangrč grm in Potov vrh),
12.	Toplice (Toplice, Gorenje polje),
13.	Trebnje,
14.	Velika Loka (Velika Loka, Prapreče),
15.	Zagradec (Zagradec, Sela - šumperk, Ambrus, kraja Dečja vas in Drašča vas iz k o. šmihel v u. o. Žužemberk),
16.	žužemberk (k. o. Žužemberk, Reber, Gornji križ in šmihel brez krajev Dečja vas in Drašča vas).
Srez Ptuj:
Ptujski srez je imel do sedaj 112 občin, po novi ureditvi jih ima 28, torej 84 manj. Neizpremenjena ni ostala niti ena občina. Odslej bodo v srezu naslednje občine:
1.	Breg (Breg, Hajdina), ■
2.	Cirkovrl (Cirkovci, Sv. Lovrenc, šiko-la),
8. Dornava (Borovci, Hlapomci, Mezgov-
ci, Pacinije, Slomi),
4.	Drbentinci (k. o. Gerlinci od u. o. Dra-govič, u. o. Sv. Andraž v Slov. gor.),
5.	Gorišnica (Formin, Gajevci, Mala vas, Muretinci, Moškanjci, Sv. Marjeta),
6.	H um (Frankovci, Pušenci, Hum, k. o. Pavlovci od u. o. Hardek, kraj Zgornji šalovci od u. o. šalovci),
7.	Ivanjkovci (Lahonci, Litmerk, Miha-lovci, Runeč, Veličane, Zerovincd* kraj Mali Brebrovnik od u. o. Brebrovnik, h. št. 105—167),
8.	Juršinci (Polenšak, Sakušak, Sv. Lovrenc, Zagorci in k. o. Dragovič),
9.	Kog (Jastrebci, Kog, Vitan, Vodranci),
10.	Koračioe (Bratonečice, Rucmanci, Savci, Sv. Tomaž, k. o. Ključarovci),
11.	Leskove*; (Skorišnjak, Sv. Andraž v Halozah .Velika Varnica, Veliki Okič),
12.	Majšperk (Majšperk, Sv. Bolfenk in k. o. Sveča od u. o. Stoperce iz šmar-skega sreza),
13.	Markovci (Bukovci, Prvenci, Stojnci, Sv. Marko, Zabovci),
14.	Ormož (Ormož in k. o. Hardek),
15.	Osluševci (Cvetkovci, Polanci, Sv. Lenart pri Veliki nedelji, Zamušani),
16.	Pobrežje (Dravci, Jurovci, Lancova vas, Pobrežje, Trnovec - Sela, vareja, Zgornja Pristava),
17.	Podlehnik (Gruškovje, Nova cerkev, Podlehnik, Sedlašek, Sv .Trojica v Halozah ter k. o. Rodni vrh in Strajna od u. o. Dolena),
18.	Ptujska gora (Ptujska gora in k. o. Dolena od u. o. Dolena),
19.	Rogoznica (Brstje, Podvincfi,, Kioar, Rogoznica, Spuhlja),
20.	Slovenja vas (Slovenja vas, št. Janž na Dravskem polju),
21.	Središče ob Dravi (Obrež in Središče ter kraj Dolnji šalovci od u. o. šalovci),
22.	Sv. Barbara v Halozah (Gradišča, Gru-škovec, Slatina, Sv. Barbara. Sv. Elizabeta),
23.	Sv. Miklavž (Hermanci, Sv. Miklavž, k. o. Vinski vrh in Brebrovnik od u. o. Brebrovnik brez Malega Brebrovnika),
24.	Sv. Urban (Desenci, Dolič, Drstelja, Janeževci, Jiršovci, Levanjci, Sv. Urban, Vintarovci in k. o. Ločki vrh od u. o. Ločič),
25.	Trnovska vas (Biš iz mariborskega sreza levi breg, Bišečki vrh, Trnovska vas, Trnovski vrh in k. o. Ločič od u. o. Ločič),
26.	Velika Nedelja (Sodinci, Trgovič, Velika Nedelja, Vičanci ter k. o. Lešndca in šardinje od u. o. šardinje),
27.	Vurberk (Krčevina, Mestni vrh, Vur-berk),
28.	Zavrč (Gorenjski vrh. Turški vrh. Za-vrč),
Srez Radovljica:
Radovljiški srez je imel do sedaj 22 ou-
čin, po novi ureditvi jih ima 15, torej 7
manj. Neizpremenjenih je ostalo 8 občin.
Odslej bodo v srezu naslednje občine:
1.	Bled,
2.	Bohinjska Bistrica,
3.	Bohinjska Srednja vas,
4.	Brezje (Leše, Ljubno .Mošnje)
5.	Breznica,
6.	Dovje-Mojstrana,
7.	Gorje (Gorje brez kraja Podmožakla),
8.	Jesenice (Jesenice ln kraj Podmožakla iz občine Gorje),
9.	Koroška Bela,
10.	Kranjska gora,
11.	Kropa (Kamna gorica, Kropa, Ovslše),
12.	Lesoe (Lesce, Begunje),
13.	Radovljica. (Radovljica .Predtrg),
14.	Rateče (Rateče-Planica),
15.	Ribno (Ribno, Lancovo),
Srez Slovenjgradec:
Slovenjgrajski srez je imel do sedaj 27 občin, po novi ureditvi jih ima 9, torej 18 manj. Neizpremenjene so ostale samo 3 občine. Odslej bodo v srezu naslednje občine:
L Mislinja (Mislinja, št. Ilj pod Turjakom, št. Vid nad Valdekom brez k. o. Završe, posestvo dr. Arturja Pergerja iz k. o. Hudinja, dosedaj v konjiškem srezu),
2. Pameče (Pameče, Sele, št. Janž pri Dravogradu, Vrhe),
S. Podgorje (Podgorje, Razbor, Sv. Miklavž, Stari trg),
4.	Slovenjgradec,
5.	Šmartno pri Slovenjgradeu (Golava-buka, Legen, Šmartno pri Slovenjgradeu),
6.	Šoštanj mesto,
7.	Šoštanj okolica,
8.	Topolšica (Topolšica, Sv. Florjan),
9.	Velenje (Velenje, Skale, Sv. Andraž, Št. Ilj, Št. Janž na Vinski gori ter k. o. Završe od u. o. št. Vid nad Valdekom).
Srez Šmarje:
Šmarski srez je imel do sedaj 62 občin, po novi ureditvi jih ima 14, torej 48 manj. Neizpremenjena je ostala samo ena občina. Odslej bodo v srezu naslednje občine:
L Kozje (Buče, Kozje, Vetrnik, Zdole),
2.	Pilštanj (Drensko rebro, Pilštanj, Pre-vorje, Zagorje),
3.	Planina pri Sevnici (Dobje brez k. o. Paridol, Golobinjek iz brežiškega sreza, Planinska vas, Presečno, Sv. Vid pri Planini),
4.	Podčetrtek (Imeno, Podčetrtek, Sedlarjevo, Sopote, Verače, Virštanj),
5.	Ponikva,
6.	Pristava (Nezbiše, Roginska gorca, Sv. Ema, Sv. Peter na Medvedjem selu, Zibika),
7.	Rogaška Slatina zdravilišče (Rogaška Slatina-zdravilišče),
8.	Rogaška Slatina okolica (Brestovec, Kostrivnica, Nimno, Plat, Ranjkovec, Slatina okolica, Spodnje Sečovo, Sv. Katarina, Sv. Trojica, Sv. Mohor, Tekačevo),
9.	Rogatec (Donačka gora, Rogatec, Stoperce brez k. o. Sveča, Sv. Florjan, Sv. Rok ob Sotli),
10.	Slivnica pri Celju (Slivnica ter k. o. Paridol od u. o. Dobje in k. o. Bezovje od u. o. Kalobje iz celjskega sreza),
11.	Sv. Peter pod Sv. gorami (Lastnič, Sv. Peter pod Sv. gorami),
12.	Šmarje pri Jelšah (Lemberk, Sladka *»i gora, Sv. Vid pri Grobelnem, Šmarje
pri Jelšah okolica, Šmarje pri Jelšah trg),
13.	žetale (čermožiše, Dobrina, Kočice, Nadole,. žetale),
14.	žusem (Tinsko, Sv. Štefan, žusem).
Navodila za priprave
na občinske volitve
Splošna določila
Občinske volitve v dravski banovini so razpisane za nedeljo dne 15. oktobra t. 1. Vršile se bodo v okvirju novih občin, ki so formirane z uredbo o komasaciji dosedanjih občin. Po tej uredbi je odslej v dravski banovini 369 občin, v katerih se bodo vršile volitve. Izvzeta so samo avtonomna mesta Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj, za katera bo veljal poseben zakon.
Občinski odbori se volijo z občim, enakim, neposrednim in javnim glasovanjem za tri leta.
Glasovalno pravico imajo vsi prebivalci občine, ki so vpisani v njen volilni imenik po zakonu o volilnih imenikih.
Za občinskega odbornika more biti izvoljen oni član občine, ki ima volilno pravico po zakonu o volilnih imenikih in ki je izpolnil 25 let ter od izvolitve ni izključen. Član občine je oni, ki ima v dotični občini domovinsko pravico.
Število občinskih odbornikov mora biti:
1.	v občinah od 3000 do 5000 prebivalcev 24 odbornikov,
2.	v občinah od 5000 do 8000 prebivalcev 30 odbornikov,
3.	v občinah od 8000 prebivalcev naprej 36 odbornikov.
V občinah, kjer število prebivalstva ne doseže 3000, mora biti najmanj 18 odbornikov.
Kdo ne more biti izvoljen
1.	občinski uslužbenci, dokler so v aktivni službi;
2.	uradniki tistih oblastev, ki neposredno nadzorujejo občine:
3.	tisti, ki so z občino v pravdi, dokler se pravda ne dovrši;
4.	občinski dobavitelji, podjetniki občinskih del in zakupniki občinske imovine ter dohodkov;
5.	tisti, ki morajo položiti račun o upravljanju občinske imovine ali o upravljanju kakega občinskega zavoda ali o kakem poslu, ki ga jim je občina poverila, dokler tega ne store;
6.	oni, ki brez upravičenega razloga niso sprejeli odborniške dolžnosti ob poslednjih volitvah;
7.	oni, ki stalno uživajo podporo ali so vzdrževani iz občinskih aii drugih javnih sredstev, razen državnih;
8.	oni, ki so s predsednikom (županom) ali člani občinske uprave v krvnem sorodstvu do vštetega četrtega kolena ali v sva-štvu do vštetega drugega kolena.
Poleg tega po zakonu o volilnih imenikih ne morejo kandidirati oni, ki začasno ali stalno nimajo volilne pravice in to iz razlogov:
1.	če so obsojeni na robi jo (temnico), dokler se ne vrnejo v pravice;
2.	če so obsojeni na izgubo častnih pravic, za čas, dokler traja te kazen;
3.	če so v stečaju (konkurzu);
4.	če so pod skrbstvom (kuratelo);
5.	če so obsojeni na izgubo volilne pravice zaradi volilnih kaznivih dejanj.
Dalje ne morejo biti na prvih šest mest kandidatne liste postavljene one osebe, ki ne govorijo in ne pišejo službenega jezika, osebe, ki so v državni ali samoupravni službi, in duhovniki.
Sestavljanje kandidatnih Ust
Voli se po kandidatnih listah, ki morajo biti sestavljeni po obrazcu, objavljenem v »Službenem listu« od 12. t. m., št. 73.
Liste morajo vsebovati:
1.	Označbo občine in sreza ter datuma volitev.
2.	Po vrstnem redu rodbinska in rojstna imena, poklic ter bivališče toliko kandidatov, kolikor se jih v dotični občini voli, in enakega števila namestnikov.
3.	Priimek in ime predstavnikov liste in njihovih namestnikov za posamezna volišča;
5. Rodbinsko in rojstno ime ter bivališče predlagateljev.
Kandidatna lista za novo, združeno občino mora vsebovati v prvih dveh tretjinah odborniških mest najmanj po enega kandidata in namestnika iz vsake dosedaj samostojne občine, ki je prišla v celoti ali delno v sestav nove občine.
Kandidatna lista se označi z rodbinskim ln rojstnim imenom nosilca liste.
Izpolniti je treba najmanj tri kandidatne liste, in sicer dva izvirnika in najmanj en prepis. Predlagatelji liste morajo lastnoročno vpisati v oba izvirnika svoje rodbinsko in rojstno ime ter bivališče. V prepisu kandidatne liste imena predlagateljev ne smejo biti vnešena. Kandidatje in njihovi namestniki morajo lastnoročno podpisati izjavo, da pristanejo na kandidaturo za odbornika odnosno namestnika pri volitvah v svoji občini. Te izjave se morajo priložiti izvirnima kandidatnima listama.
Noben predlagatelj ne more istočasno podpisati dveh različnih kandidatnih list.
Predlagateljev za kandidatno listo mora biti v občinah do 1000 prebivalcev najmanj 20, do 4000 prebivalcev najmanj 40 in preko 4000 prebivalcev najmanj 60, ki pa ne smejo biti obenem kandidati.
Predlagatelji ter predstavniki liste ter nj'h namestniki v volilnem odboru morajo biti vpisani v stalni volilni imenik dotične občine.
Nepismenega predlagatelja lahko podpiše od njega pooblaščena oseba, kar morata potrditi na listi sami dva pismena vo-lilca kot priči: Nihče pa ne sme podpisati več kot deset nepismenih predlagateljev.
Vlaganje kandidatnih list
Kandidatno listo j« vložiti v dveh izvirnih izvodih in v enem prepisu pristojnemu sreskemu, odnosno okrožnemu sodišču v potrditev neposredno ali preko predsednika (župana) občine in to vsaj osem dni pred volitvami. Listo vložita dva pismena predlagatelja, katerih izjave se vzamejo na zapisnik. Z izvirnimi listami je vložiti pri pristojnem sodišču tudi pismen pristanek (izjavo) vsakega kandidata za odbornika in namestnika, vpisanega v do-
tično kandidatno listo. Tretji izvod kandidatne liste se vloži brez imen predlagateljev. To listo vrne pristojno sodišče po potrditvi preko predsednika občine pristojnemu volilnemu odboru.
Če predlagatelji predajo listo predsedniku občine, jo mora ta poslati najkasneje v 24 urah pristojnemu sodišču v postopanje. Pristojno sodišče pregleda listo v 48 urah od prejema in jo potrdi, čim se uveri, da je po predpisih zakona sestavljena. Drugače jo zavrne ter o tem obvesti vlagatelje z odločbo. Od potrjene liste obdrži sodišče en izvod za svoj arhiv, enega izroči vlagateljem, tretjega (brez imen vlagateljev) pa pošlje občini, da jih ta preda volilnim odborom.
Kandidatna lista »e sme poslati sodišču tudi priporočeno po pošti. Dan oddaje na pošto se smatra kot dan predaje sodišču.
Izpremembe v kandidatni listi, ki jo je potrdilo sodišče, so nedopustne, razen če
od dneva, ko je lista potrjena, pa do dneva volitev umre kak kandidat ali izgubi pogoje, določene z zakonom. V takih primerih pa je izprememba dopustna samo do tretjega dne pred volitvami. Tako iz-premenjena kandidatna lista se mora izno-va predložiti sodišču v potrditev po predpisih zakona o občinah, vendar pa zadostuje, ako jo podpiše vsaj polovica onih predlagatejev, ki so podpisali prvo listo.
Tiskovine za kandidatne liste
Organizacije Jugosiovenske nacionalne stranke opozarjamo, da dobe vsa podrobna navodila za sestavo kandidatnih list in tudi vse potrebne tiskovine za kandidatne liste pri svojih sreskih organizacijah JNS.
Zlarinske znamenitosti
Nič ni bolj očarljivega, kakor priti v popolnoma neznan kraj in 6tikati za zanimivostmi. Baedeck.er je suhoparna stvar. Kar je omenjeno tam. izslediti sam ter si dali razložiti od domačinov z njihovimi opombami in legendami, v njihovem peotičnem izražanju, je neprimerno lepše.
Z otoka Prviča se vozim z lokalnim par-nikom »Kozjakom« na otok Zlarin. Okrog mene je pisana množica otočanov in oto-čank. ki 50 namenjeni po večini na šibjn-ski trg. Temnorjave obleke otočank, iz doma tkanega blaga, okrašene z oranžasto rdečim obrobkom, zagoreli obrazi, temna oči, prastara nagibana lica, kakor da so modelirana iz terakote, vse to daje sliko, ki bi po barvnem sestavu in neobičajnosti navdušila kakega Rembrandta. Morje, nebo in otoki žare v najnežnejših pastelnih iii-ansah.
Rano jutro je, sedma ura, ko se izkrcam v Zlarinu! Kam naj jo mahnem? Kamor koli. Recimo tja, na levo, do borove šum 3. Tam je vila slovite italijanske pevke Mazzo-leni, čije rodbina je sezidala tudi Teatro Mazzoleni v Šibeniku- A oboje je prešlo pred leti v drugo last
Do samotne kapele plezam ob obali, po ostrih skalah. Samo majhno, majceno okence je v njei in skozi gosto mrežo vidim sliko čudodelne Madone. Original je nekje v južni Italiji. Že fantaziram: kdo se je zaobljubil in sezidal kapelo? Ob kateri priliki? V kakšni smrtni nevarnosti? Gotovo mornar. Morje klokota pod kapelico •..
Tam, kak kilometer oddaljena, je usidrana angleška lidja (»Glorious« je že odplu-la). Ta je nosilka nadomestnih ladiiskih de-lov. Od nje pluje proti Zlarinu čoln, šest angleških mornarjev vesla. Črne silhuete so njihova telesa, ki se upogibajo v enako-kernem taktu. Krmarja čujem šteti: one, two...
Krenem proti Zlarinu. Žene, dekleta in otroci nosijo na glavah v nekakih niškah kamenje in apno. V neposredni soseščini vile Mazzoleni rasto izza borov tri velike vile: bodoče letovišče.
Zlarinke nosijo črne klota6te noše. obrobljene s škrlatno rdečim blagom. Odlikujejo se po nenavadno fino oblikovanih obrazih ter visokih vitkih postavah. One so nekake plemenitašinje med drugimi otočankami.
Zlarin je najbogatejši otok v okolici Ši-benika- Skoro vsi moški prebivalci govoTe po več jezikov. Prebrodili so vsa morja-
Stopim v neko trgovino, da kupim nekaj razglednic (strašna dolžnost!) in se okrepčam. Gospodar, mlad, inteligenten Dalmati-nec, mi postreže. Kmalu kramljava. Pripoveduje mi o Zlarinu. Škof Fosco, ki je živel okrog 1. 1200, ie dognal na podlagi študij, da se je Zlarin prvotno imenoval Žarim, kar pomeni v feničansAcem jeziku »otok. korak. In res se pečajo domačini, odkar pomnijo, z lovom koral.
Zlarin ima več cerkva. Seveda si jih hočem ogledati. Gospodar mi predstavi prijatelja, ki je pripravljen biti moj vodnik. Izkaže se. da ie doma samo na počitnicah. Sicer je po poklicu maitre dchotel- 181eten deček je šel na morje kot ladijski steward (strežaj). Prebrodil je veliko morij, pozna Kitajsko, Indijo, Egipt, Tunis, lžir in obe Ameriki. Govori več jezikov. Pripoveduje mi o bikoborbah v Barceloni, o lepoti Indijk, o kitajskih jedeh ir. običajih, o tempu življenja v obeh Amerikah, o viharjih na morju, o potnikih na ladjah, o flirtih...
Že sva pri cerkvi. Lepa je. Kamnita. Baš je dokončal slikaT Marjanovic (Bosanec iz Livna) tri velike freske, ki predstavljajj: izgnanje iz raja, uboj Abla (na desni in levi strani oltarja) ter poslednjo sodbo (na stropu). Freske so močno stilizirane, v temnih, a žarečih barvah, ter streme za enostavnim, močnim vtisom. Kljub temu veje iz njih folkloristična naivnost.
Oltarji so zavešeni. Zame jih ustrežljivo odkrijejo, da si jih lahko ogledam.^ Glavni oltar je iz sivega marmorja, posvečen Mariji. Kupljen je bil pred več stoletji na dražbi v Jakinu, dar premožnih Zlarinjanov, kapitanov in mornarjev.
V cerkvi je okostje sv. Fortunata. Bil je mučenik, preganjan zbog vere. Kakor mi je pripovedoval domačin, je bil baje Zlari-njan krvnik v Rimu, ki je usmrtil sv. For-tunata- V 17. stoletju so pobožni Zlarinja-ni zaprosili papeža, da jim podari truplo. Odtlej leži v zlarinski cerkvi v marmornem grobu. S ciceronom srečava župnika. Zaprosi ga za ključ do Fortjnatovega groba-Župnik bi nama rade volje ustregel, a ključ ima mežnar, ki ga žalibog ne najdeva-..
Na prvem kratkem izletu v Zlarin sem odkrila koralsko zadrugo. Danes sem prišla sem, da si jo natančneje ogledam. Kreneva tja. S tajnikom zadruge, starim mornarjem, ostro rezanega orlovskega profila, se pozdraviva kot stara znanca. V delavnico, majhno preprosto sobo stopim s pozdravom: »Dober dan! Evo me zopet'!« Šef delavnice mi predstavi strokovnjaka Italijana, po imenu Sorrentina Cira iz Torre del Greco. Kramliaje izvem, da se bavijo Zla-rinjani že dolga stoletja z lovom koral. Te nahajamo samo na Japonskem, v Italiji in v Jugoslaviji od Krka do Boke Kotorske. V Italiji so iih zadnja leta popolnoma uničili vulkani. Na Japonskem love korale Sele kratek čas. Naučili so se tega od Italiianov. Ti so izvozili v preteklem letu 9amo v angleško Indijo koral za 11,000.000 zlatih lir.
Korale so brusili doslej samo v Italiji. A med Zlarinjani se je našel mož, ki je prišel na genijalno misel, da bi bilo pametno ustanoviti zadrugo, ki bi se ne pečala samo z lovom, marveč tudi z brušenjem koral ter bi jih sama, ne pa preko Italije, prodajala svetu. To je bil direktor zadruge, g. Alfier,
pravi tip morjeplovca, ki je ustanovil in sezidal leta 19B0 električno centralo v Zlarinu. Pripovedoval mi ie, da daje neumorne kopati, da bi izsledil živo vodo in dal napraviti vodovod. Doslej so bili navezani samo na deževnico. G. Alfier je očividno najagilnejši otočan in daiša vseh podjetij. Predsednik zadruge je g. Jerko Antonijev, a z njim nisem imela prilike govoriti, ker je pred poldrugim mesecem odšel z ribiči na lov na korale. To je bilo leto® prvič. Vsako leto je ob tej priliki slavnostna procesija, vsi otoeani se zbero, župnik slovesno blagoslovi moštvo ladje in priprave. Vse to je letos snimala filmska družina Ufe z naše lepe in brze financarske jahte »Oplenc«, ki ji je biia stavljena na razpolago.
Ribiči na korale ne odplujejo nikoli podnevi na lov- Bojijo se »uročnega pogleda«, ki gotovo povzroči slab lov. Čudovito se stapljata pri otoeanih živa vera in najbolj primitivno praznoverstvo.
Korale, ki jih 'alove, stehtajo in ocenijo. Od tega dobi vsak izmed šestih ribičev po eno desetino, ostale pa zadruga. Ribiči love korale z lesenimi križi, obteženimi s kameni. Na štirih koncih teh križev eo pritrjene posebno občutljive mreže. Če ie_ ugoden morski tok, zanese mreže v globini najmanj 60 m (višje pa korale ne rasejo) pod kamenje, v mreže se ulove vejice koral, ki rasejo navzdol. Rekord so ofinesli ribiči pred kratkim, ko so ujeli v 70 delovnih dneh 250 kg koral.
V delavnici sem imela priliko videti, kako obdelajo korale. Posamezne vejice brusijo v štirioglate paličice, te razrežejo na male kocke, katere s pomočjo igle, obračane naglo od loka, prevrtajo. Ker bi korala zaradi naglih obratov igle počila, teče preko nje curek mrzle vode. Potem opno iglo, na kateri je korala, ob les ter ji dado z navadno pilo zaželjeno obliko. Koliko izurjenosti je treba, da dobi korala brezhibno obliko kroglice! Sorretina Cira pripovedovanje v italijanščini mi je tolmačil moj spremljevalec. Baje so se bavili v Torre del Greco vsi prebivalci (40-000) samo z lovom in brušenjem koral.
Pri nas so v delavnici zaposleni sami 12 do 141etni dečki, ki brusijo po navodilih Sorretina Cira. Država je podprla zadrugo s subvencijo 140.C00 Din in Nj. Vel. kralj je naklonil iz privatne šatalje večjo veoto, razveseljen nad lično izrezljano leseno skrinjico, ki jo je izdelal domačin — mojster, napolnjeno z izrednimi igrami narave: školjkami, gobami in koralami.
S. Ciro je umetnik v svoji stroki. Pokazal mi je geme in kamenje, ki jih je bil izdelat. Prav posebno posrečena je kameja s prelom kralja Aleksandra, do skrajnosti ini-nuciozno delo visoke vrednosti. S. Ciro izdeluje tudi male. nad vse očarljive maskote iz koral. Ženski svet bo rad segal po njih. Nastavljen je že šest mesecev- A vroča želja zadruge je, ustanoviti pod njegovim vodstvom pravo oficielno šolo, kjer bi ee izobrazil naraščaj ne samo v brušenju koral, temveč v izdelovanju gem in kamej. Zadruga seveda nima sredstev, da bi oživotvorila to misel in je zaenkrat navezana na uvidevnost višjih. Peča se tudi z lovljenjem gob, ki jih s kemičnimi sredstvi beli in ki pridejo tudi skoro na trg.
Naša solnčna Dalmacija je res pravijo dorado, le neizrabljen je. ka.iti po yecmi so domačini hudo nerealni ljudje, ki mma.,o dovolj trgovskega duha. Koraljarstvo je za Jugoslavijo ogromnega pomena, če ee najdejo pravi ljudje, ki bodo znali navezati trgovske stike z inozemstvom. To bi pomenilo za našo trgovino novo izredno dobičkanos-no panogo. Korale so pri nas prišle nekako v pozabo Čemu ne bi znova uvedli mode koral? čudovit rožnata boia se podaja pac
vsaki Ženski -- Tnfiii'Ke ^ tega dobro zave" dajo. Koliko (tenaria žrtvujemo za inozemske fan^stičnf porcelanske ogrlice, ki so cesto kio j, v domačem morju so nam neizrabljeni'.- n3Wvni rožnati zakladi!
Stara vraža pravi, da različni žlahtni kamni varujejo pred boleznijo. To je o korali skoro da resnično. Spominjam ee, da gem bila kot otrok močno podvržena bolezni. O vojni, ko je najhuje razsajala hri-pa. sem stalno nosila ogrlico koral. Vsi otroci v hiši in soseščini eo podlegli boiez-
ni, _ jaz, ki pa sem brezskrbno občevala
z njimi, sem ostala zdrava- Le moje lepe, rožnate korale so postale popolnoma sive in se z ničemer niso dale osnažiti... Kdo bi ne hotel imeti takega amuleta!
Solnce, razlito nad Dalmacijo, budi ▼ morskih globinah čudovita življenja, ki nam bodo prinesla srečo, če jih bomo znali izrabiti ...	_
Preko poldneva je, ko čajem zvizg >Koz-jaka«. Poslovim se od ljubeznivih otočanov in parnik zavije med otoke, spremljan od vrišca lahkih galebov.
Maša Slavčeva.
Domače vesti
♦	Nj. Vel. kralj bo pokrovitelj proslave »Slavca«. Maršalat dvora je obvestil pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani, da je Nj. VeL kralj blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad proslavo društvene 50 letnice, ki se bo vršila prihodnje leto o bin-koštnih praznikih od 19. do 21. maja.
♦	Prireditveni odbor za kmečki praxnlk na Bledu se iskreno zahvaljuje g. ministru Puclju ln vsem narodnim poslancem in senatorjem za udeležbo in govore na prazniku, narodnim nošam, kmečKim jezdecem in skupinam ter prirediteljem okrašenih vozov, ki so s svojim slikovitim sprevodom povzdignili sijaj blejskega praznika za njihov trud, vsem darovateljem nagrad in podpor za živinsko in sirarsko razstavo, za narodne noše in konjske dirke, kakor sploh vsem sodelujočim, posebno tudi naprednemu časopisju, ki so pripomogli, da je uspel kmečki praznik na Bledu tako si-jajno in v vzornem redu. Na svidenje dru-go leto.
♦	Desetletnica smrti profesorja Maksa Ple-
teršnika. Po prizadevanju pripravljalnega odbora v Pišecah pri Brežicah, ki mu nače-ljje tamošnji župnik Fran Toplak, se bo vršila dne il. t m. spominska 9lavnost ob 10-letnici smrti zaslužnega slovenskega jezikoslovca profesorja Maksa Pleteršnika. Ob 10. bo slovesna slažba božja s cerkvenim govorom g. profesorja Janka Mlakarja iz Ljubljane, potem pa obisk pokojnikovega groba. Ob 15. bo odkrita na njegovi rojstni hiši spominska plošča, govoril pa bo g. direktor dr. Drag. Lončar iz Ljubljane. Pa odkritju bo akademija s Petančičevo igro »Moč zemlje«. Nastopili bodo člani sromeljskega prosvetnega društva ob sodelovanju godbe in pevskega zbora. K počastitvi velikega jezikoslovca vabi vse njegove tovariše, prijatelje in učence Slovenska Matica v Ljubljani.
Chlorodont ustna voda je močne koncentracije in divno osvežujočega okusa po melisi, steklenica Din 16.—, kakor tudi slovita Chlorodont zobna pasta. Poskus Vas bo prepričal.__
♦	Za redukcijo društev. Ker je v Zagreb«
okrog 700 raznovrstnih društev, ki prirejajo po lokalih, ulicah in tudi med privatniki neprestane zbirke v sicer dobre in hvalevredne namene, a so tolike nastavljene puščice ljudem vendarle v nadlego, je izšel v >Jutarajem listu« umesten apel, naj bi se društva reducirala na tak način, da bi se, recimo, društva, ki služijo enakim dobrodelnim namenom, združila v eno, ker je gotovo več vredno, če ima eno društvo 500 članov, kakor pa če pobira prispevke pet društev, od Katerih ima vsako komaj 100 članov. Pri raznih takih zbirkah in prireditvah dobrosrčni ljudje s svojimi prispevki itak samo plačujejo režijske stroške in ne odpade ničesar v dobrodelne namene. Kakor za Zagreb, tako velja ta apel po -pravici tudi zz- mnoga druga mesta.
♦	Za reforme v srbski pravoslavni cerkvi. Ohridski episkop Nikolaj je v zadnji številki »Misionarsklh pisem« napisal članek, v katerem trdi, da so neobhodno potrebni atributi pravoslavne duhovščine dolga halja, brada in dolgi lasje. Na ta članek je odgovoril v beograjsKi »Politiki« predsednik razipuščenega pravoslavnega duhovniškega združenja, prota Bogičevič, ki je že večicrat predlagal razne reforme v srbski pravoslavni cerkvi. Prota Bogičevič pobija trditve škofa Nikolaja s citati iz sv. pisma trdeč, da pravoslavni duhovščini niso potrebne halje, dolgi lasje in brada, ko so vendar pravoslavni duhovniki v Srbiji in Črni gori nekdaj nosili navadno narodno obleko. Ob zaključku svojega članka trdi, da bi bilo danes še bolj, kaKor kedaj poprej, potrebn-o, da se duhovščina po zunanjosti izven službe ne bi razlikovala od drugih ljudi. Potrebna je preobrazitev v notranjosti in v duhu, ne pa v zunanjosti
ALI STE TUDI VI PESIMIST?
Postali boste optimist, če se boste kopali v vočli, ki ste ji dodali znano ISLA KONI-FEREN kopalno sol. Ta kopel Vas bo osvežila, ojačila in Vam dala novih sil za srečno in uspešno življenje.	247
♦	Službeni list dravske banovine objavlja v zadnji številki: Uredbo o spojitvi občin v dravski banovini, uredbo o sestavi kandidatnih list, o sestavi in poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v dravski banovini.
♦	Znamke Rdečega križa, ki se bodo, kakor smo že včeraj poročali, uporabljale v korist fonda Rdečega križa za nabavo sanitetnega materiala in za prvo pomoč od 17. do 23. t. m., so že v prometu in se bodo prodajale z običajnimi poštnimi znamkami vred.
♦	Društvo absolventov državnih trgovskih šol za dravsko banovino v Ljubljani priredi v četrtek dne 14. t. m. ob 8. zvečer v restavracijskih prostorih »Zvezde« redni
mesečni sestanek, združen z vpisovanjem v razne tečaje, ki jih bo priredilo. Absolventi (nje) vljudno vabljeni.
♦ Poroka. Dne 10. t. m. se je poročil v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. Lojze Žagar, akademik, z gospodično Francko M r a k o v o, poštno upraviteljico v Ribnici na Dolenjskem. Priči sta bila gg. dr. Iv. Oražem, zdravnik ta Franc Pust, trgovec Mnogo sreče!
PAUL ABRAHAMOVA OPERETA
HAVAJSKA ROŽA
♦	Pogrešanec iz svetovne vojne. Anton Skaza, rojen 11. januarja 1883., rudar v Selah pri Velenju je ob splošni mobilizaciji 1914. odrinil na vojsko. Zadnjič je pisal 11. avgusta 1914. ter je baje padel na gali-škem bojišču meseca avgusta 1914.. Okrož. no sodišče v Celju je na prošnjo Marije Skaza uvedlo postopanje, da se pogrreša-nec proglasi za mrtvega.
♦	Navdušen Gandhijev pristaš v Slavoniji. V Osijek je dospel iz Indije, kjer je živel deset let, dunajski lingvist Mraz. Mož je že v letih in hoče ostanek svojega življenja preživeti točno po načelih Gandhija, ki ga je osebno poznal. Mraz je prepotoval že večino sveta in je preživel več let tudi v Perziji, Iraku in Siamu. Govori 17 jezikov, spisal pa je že več knjig o svojih potovanjih po širnem svetu.
♦	Velik proces proti hajdukom. Pred okrožnim sodiščem na Cetinju se je začela razprava proti štirim nevarnim razbojnikom, ki so utekli v gozdove ter izvedli več predrznih roparskih napadov na potnike in na nekatere vaške domačije. Nameravali so oropati tudi veliko pošiljatev poštne hranilnice, pa so bili še pravočasno zaloteni. Eden od obtožencev je bil pred svojim begom v gozdove kavarnar na Cetinju. Razbojniki bodo sojeni po zakonu o zaščiti države.
♦	Strašen konec ljubezni med orožni-škim narednikom in mlado učiteljico. V
Travniku se je ustrelil orožniški narednik Marjan Ikonič, ki je bil tja šele nedavno premeščen iz vasi Vitez. V Vitezu se je narednik Ikonič zaljubil v neko mlado učiteljico in ta ljubezen ni ostala brez posledic. Kmalu po premestitvi narednika Iko-niča ja učiteljica porodila, novorojenčka pa so našli pozneje mrtvega v njenem kov-čegu. Proti učiteljici je uvedena preiskava zaradi detomora in ko je o tem zvedel ljubimec, si je iz svoje službene puške pognal kroglo v srce.
♦	Vlak razmesarll kmetico. Kmetica Kristina Mergentaler iz Bačkega Jarka se je v ponedeljek zjutraj napotila na novosad-siko tržišče s svojim blagom. Ob svitanju je šla preko železniške proge, kjer jo je zagrabil vicinalni vlak in jo popolnoma razmesaril.
♦	Trije vlomi v sni noči. V vasi Kleče pri Jtužeanberku go bili nedavno v eni noči izvršeni trije predrzni vlomi, zaradi katerih so bili takoj osumljeni Brajdiči, ki so bivali tedaj v šmihelski občini. Vlomilci so iz treh hiš odnesli poleg živil tudi mnogo obleke in posteljnega perila. Orožniki so nekaj osumljenih ciganov že zaprli, drugi pa so izginili iz občine.
« Državnim uradnikom daje za Šolsko mladino tvrdka M. Tičar šolske potrebščine pri večjem odjemu tudi na obroke. Velika izbira risalnih in tehniških potrebščin po najnižjih cenah.
♦	Antauer: Do stvarnega uka v !. razredu. Ta knjiga je izšla. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
♦	Obledele obleke barva v različnih bar. vah in plisira tovarna Jo«. Reich.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 1 stanje barometra, S temperatura, 4. relativna vlaga v •/* 5. smer tn brzina vetra. 6. oblačnost 1—10
7. padavine v man, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo naj-riSjo, drage najnižjo temperaturo.
12. septembra Ljubljana 7, 769.7, 9.8, 95, mirno, megla, _ _; Maribor 7, 768.2. 9.0, 90, mirno, 1, —, — Zagreb 7, 769.2, 11.0, 90, SI, 6, Beograd 7, 769.6, 15.0, 70, SE1, 0, Sarajevo 7, 772.2, 4.0, 90, mimo, gosta megla, _, Skoplje 7, 771.7, 11.0, 70, mirno, 0, —, —; Split 7, 768.3, 20.0, 60, ENE2, 3, —; Kumbor 7, 768.0, 17.0, 80, NW1, 0, —, _; Rab 7, 768.4, 18.0, 60, ESE3, —, —.
Temperatura: Ljubljana —, 9.4; Maribor 18.6, 8.0; Zagreb 21.0, 10.0; Beograd 22.0, 9.0; Sarajevo 23.0, 2.0; Skoplje 25.0, 6.0; Split 28.0, 17.0; Kuimbor 16.0 Rab 16.0.
CULTURN! PREGLED
Stoletnica Mihala Homika
Ta mesec so obhajali Lužički Srbi in z njimi ostali slovanski kulturni svet, zlasti Čehi. stoletnico rojstva narodnega buditelja in pisatelja Michala Hfirnika. Potrebno je, da se tudi Slovenci spomnimo tega moža, zlasti Aer tako malo poznamo lužičkosrbsko literaturo.
Michal H6rnik je nastopil v času, ki je Jan Arnošt Smole?, protestantski duhovnik, s svojimi sodelavci ustanovil »Serbske No-winy« (1842). Mačico Serbsko, izdajal in urejal njen »Časopis« ter velike zbirke li-žičkosrbskib narodnih pesmi. Bil je to čas splošnega narodnega preporoda, v katerem so si Lužičani ustvarili temelje svoje bogate kulture-
Na vznik novih gibani med Lužičkimi Srbi so spodbudno vplivali zlasti Cehi. Tako je bil J A. Smole? učenec Celakovskega, Hor nik pa je bil vzgojen v lužičkem semenišču v Pragi in ee navzel češke delavnosti ter narodne zavednosti. S Cehi je ostal vse življenje v najožjih stikih, 1. 1884. se je seznanil z njim na svojem obisku v Lužici preztdent - tedaj profesor - T. G Masaryk.
Homik ie bil katoliški župnik in kanonik ter obenem zvest prijatelj protestantov Smo-lera in pesnika H Zejlera. Hornik ie urejeval tudi pratiko za evangeljske Dolnje Lu-žičane. Vse njegovo delo ie bilo presinjeno z enotnim narodnim duhom strpnosti. Vedel ie, da bi bilo cepljenje narodnih moči največja nesreča za mali lužički narod.
Spoznal je vse vrzeli in pomanjkljivosti v lužičkem kulturnem življenju ter jih je sistematično izpopolnjeval. Bil je sam pesnik, na lastne stroške pa ie izdal dolnjelužičke narodne pesmi; da bi pokazal svojemu narodu njegovo preteklost in ga okrepil v borbi za obstanek, je skupno s Poljakom Bogu-slawskym napisal in izdal 1884. Zigodrvino lužičkosrbskega naroda. H6rnik je tudi ustanovil in urejeval književni časopis »Lu-žičan«, ki se je pozneje združil s »Serbsko Lipoc ter je izhajal pod naslovom »Lužica« 47 let do ietošnjega leta. H6mik je bil tudi urednik Časopisa Mačice Serbske. v katerega je napisal mnogo razprav. Velik pomen H6rnikovega dela je tudi v tem, da je priboril zmago novemu lužičkosrbskemu pravopisu, med katoličani pa tudi latinici-Bavil pa se je poleg literarnega dela tjdi z gospodarstvom. Michal H6mik je ustvaril v prevodu Novega zakona in v ostalih spisih vzor čistega lužičkosrbskega knjižnjega jezika.
Homik je videl v stikih s Slovansftom veliko duševno oporo za obstanek svojega naroda, zato so bile njegove vezi z vsemi Slovani, zlasti s Cehi, tako žive. Pošiljal je svoje razprave o Lužičanih tudi v češke, mVslke. ruske in nemške časopise. V tem oziru je bil podoben Smoleru in Arnoštu Muki. Njegovi slovanski stiki še niso dovolj preiskani, zato je razpisalo društvo prijateljev Lužice v Pragi literarno nagrado za razpravo o teh stikih in o Hornikovem delu vobče.
SARDINE ZA MALICO
in za vsako priliko ter za vsako mizo najboljše, po tako nizkih cenah, da se zdi neverjetno, samo pri
V. A. JANEŠ, na Aleksandrovi ceetL
Iz Ljubljane
u_ Spominska svečanost ob 25-Ietniei
septembergkih žrtev r Ljubljani bo r nedeljo 17. t. m. Ob pol 9. uri dopoldne bo v cerkvi Sv. Križa maša zadušnica za pokojnike: Adamiča, Lundra in Vindišerja. Nato sledi na pokopališču odkritje nagrobnega spomenika, ob 12. uri pa spominske p'ošČe na Pogačarjevem trgu- Za udeležence izven Ljubljane je dovoljena polovična vožnja po železnicah od 16. do inkl. 19. septembra-Na odhodini postaji se^ kupi celo vozno karto in zahteva mokri žig, ter se je ne odda v Ljubljani, ker velja tadi za povratek. Potrdilo o udeležbi bo prejel vsak zunanji udeleženec ob povratku pri Družbi av. Cirila in Metoda ob 17. popoldne na glavnem kolodvoru zraven pomožne blagajne pri izhodu, 18. in 19. pa v CM pisarni, Beethovnova ulica 2.
u— Seja akcijskega odbora za proslavo soptemberskih žrtev bo drevi ob 18. v mestni dvorani. Udeležba obvezna za vse.
u— Samarltani in samaritanke krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani! V petek 15. t. m. ob pol 20. uri se bo vršil sestanek v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti. Predaval bo g. dr. Rakovec, asistent na kirurgičnen oddelku javne bolni M o ipraktičnih vajah iz prve pomoči in naglem trebušnem obolenju. — Udeležba je za vse samaritanke in samaritane obvezna. — Odbor.
u_ Tovariši Jadranašl! Letos je že drugič zahtevala kruta usoda žrtev iz naših vrst. Pred tedni je strmoglavil s triglavskih sten Dušan Gorjup, včeraj pa nas je zadela izguba priljubljenega ln delavnega tovariša Vladimirja štreklja. Tovariši, pospremimo korporativno prijatelja na njegovi zadnji poti; pogreba se udeležimo z društvenimi trakovi. Kraj ln čas zbiranja Izveste iz časopisnih poročil.
Samo do is« septembra
traja redno vpisovanje v Dopisno trgovsko šolo v Ljubljani, Pražakova 8-IL	8865 Uradne ure dnevno od 9.—12. in od
4.—6. ure. Poslužite se ugodnosti, ki Vam jib nudimo v tem času.
u_ Redni mesečni sestanek Zveze akademsko naobraženih žen se bo vršil drevi ob 20. v posebni sobi kleti »Emone«. Odslej bodo spet redni sestanki kakor lansko leto vsako drugo sredo v mesecu.
u_ Ljubljanske CM podružnice prirede
dne 16. In 17. t. im. zbirko za sklad septembrskih žrtev. Ta zbirka bo prvi odgovor v Ljubljani na poziv nemškega Schulverei-na »100 milijonov grošev«.
u— Ravnateljstvo drž. kon«ervatoriJa v Ljubljani sklicuje vse stare in nove gojence, da pridejo v četrtek 14. t ni. ob 15. v Hubadovo pevsko dvorano k razdeljevanju ur. Navzočnost za vsakega gojenca obvezna.
u— Društvo »Bela Krajina« vabi vse svoje člane, da se zanesljivo udeleže pogrebov tragično preminilih Antona Lušina, odličnega društvenega člana, in Vladimirja štreklja, sina požrtvovalnega društvenega prijatelja sadjarskega nadzornika g. štreklja. Ura pogreba bo posebej objavljena.
u_ Orkester na harmonike. Harmoniia
(mehi), že od nekdaj nekako nacionalno glasbilo našega ljudstva, se je v zadnjem času izredno izpopolnila. Kako raste zanimanje za to glasbilo, o tem pričajo med drugim vsakoletne tekme na ljubljanskem jesenskem velesejmu. že pred leti so skušali po zaslugi znane Hohnerjeve tvrdke združiti več harmonik v ansambelskl igri. Poskus je uspel ta danes imamo po vsem svetu (celo na Japonskem) orkestre na harmoniite, ki prav uspešno muzicirajo na ljudskih koncertih, četudi smo Slovenci navadno med prvimi, smo vendarle šele te počitnice imeli priliko slišati v Mariboru in na Bledu orkester mladih harmonikarjev, ki je nastopil s prav lepim uspehom. Ni čda, da se Je pojavila tudi v Ljubljani želja, da bi se ustanovil sličen orkester. Ako pa hočemo, da se bo ta želja uresničila, je treba tudi nekaj skrbnih priprav in temeljitega študija. Ker se igra izključno po notah, mora biti harmonikar, ki želi sodelovati v orkestru, podkovan ne le v igranju harmonike, temveč tudi v teoriji. V ta namen se bo otvoril v Ljubljani tečaj za mladino (ne izpod šestih let), ki bo omogočil vsaKemu, ki čuti veselje do tega glasbila, da se temeljito izobrazi v igranju. če bo šlo po sreči, bomo že prihodnje poletje slišali orkester domačih harmonikarjev. Da bo mogoče stvar dobro pripra-
viti, določiti program in dobiti vsaj približen pregled, naj se zglasijo interesenti na Bleiweisovi cesti št 21. pritličje med pol 1. in 2. ter med 5 ta pol 8. popoldne, kjer bodo dobili vsa nadaljnja pojasnila.
u_ Dar slepim. V počastitev spomina
pokojne ge. Rocco Karle daruje namesto venca rodbina Steinberg v LjubHanl za slepe 100 Din.
u_ Izlet z avtobusom na Vrtoako Jezero
v nedeljo 17. t. m. ta izlet z avtobusom v Marijino Celje (Maria Zeli) v ponedeljek 18. in četrtek 21. t. m. priredi Tujskopro-metna zveza v Mariboru. Pojasnila pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova c. 35., telefon 21-22.
PAUL ABRAHAMOVA OPERETA
HAVAJSKA ROŽA
u_ Učni tečaji Trgovskega društva
»Merkur«. Trgovsko društvo »Merkur« namerava prirediti večerne učne tečaje, ki se bodo vršili ob delavnikih v času od 7. do 9. zvečer za Blovensko trgovsko korespondenco, knjigovodstvo, stenografijo slovensko in nemško, laški in nemški jezik. Tečaje se otvori pod pogojem, da se prijavi za posamezne predmete zadostno število udeležencev. Prijave v društveni pisarni od 9. do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne (Gregorčičeva ul. 27. pritličje Trgovski dotn). Ob sobotah popoldne ne uradujejo.
u_ Zanimiv pridelek. Neki upokojenec
je že dolga leta gojil željo po stanovanju z vrtom in ko se mu je ta želja naposled izpolnila ter je našel stanovanje z vrtom na meji ob Rožni dolini, mu je dal vrt že v prvem letu nenavaden pridelek — ogromno 4 kg težko kolerabo, ki ima za izrastke 11 malih kolerab. Ta zanimiv vrtni pridelek je na ogled v izložbi »Jutrovega« oglasnega oddelka v Prešernovi ulici.
u_ Rekorden sprejem v bolnico. Na ljubljansko bolnico je bil v ponedeljek rekorden naval. V sprejemnem uradu so zapisali in sprejeli 113 bolnikov, ki so jih izročili raznim oddelkom.
u_ Obup nad življenjem. Včeraj popoldne je obupal nad življenjem brezposelni 39 letni natakar Jože č. iz LJubljane. V Tivoliju si Je prerezal žile na rokah, čeprav je izgubil mnogo krvi, je imel še toliko moči, da je sam prišel v bolnico. Njegovo stanje ni nevarno. Vzrok dejanja je bila najbrž brezposelnost.
u_ žalostna usoda drznega vlomilca.
Nedavno je iz mariborske kaznilnice pobegnil 25 letni Pavle Beton, ki je bil zaprt zaradi mnogih vlomov in tatvin. Fant. se Je klatil po Gorenjski, kjer je izvršil več vlomov ta tatvin. V ponedeljek zvečer so ga orožniki zalotili ln ga hoteli prijeti, toda Beton je pobegnil. Ker se na večkraten poziv ni hotel ustaviti, so orožniki streljali za njim in sta ga na begu zadeli dve krogli v trebuh. Smrtno nevarno ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer pa Je včeraj dopoldne podlegel poškodbam. Popoldne je bila izvedena sodna obdukcija pod vodstvom preiskovalnega sodnika c. Viktorja Prohinarja.
Iz Maribora
a— Zlata poroka. Te dni Je praznoval na Pobrežju v ožjem krogu svojih sorodnikov zlato poroko hišni posestnik g. Anton žnidar s svojo ženo Julijano roj. Hoj-nik. Jubilantoma, ki sta še čvrsta ln čila, k zlati poroki naše iskrene čestitke!
a_ Sokoli, darujte za Gorupov spomenik! Sokolski društvi Maribor matica ta Ljubljana matica sta pokrenili nabiralno akcijo za nagrobni spomenik, ki ga bosta postavili na grob tragično preminulega sokol-skega delavca Dušana Gorupa. Skromen kamen na njegovem grabu mora biti viden Izraz, da Sokolstvo ne bo nikdar pozabilo svojega zvestega brata, zato naj bratje ta sestre darujejo po svojih močeh, da se omenjeni društvi odolžita njegovemu spominu.
a, z Javnega zborovanja Narodne odbrane v Ptuju. V našem poročilu o zborovanju Narodne odbrane preteklo nedeljo je pomotoma izostalo ime predsednika Zveze
Knjigarna Tiskov, zadruge
v MARIBORU, Aleksandrova cesta 18 ima v zalogi
šolske knjige
za vse šole
In veliko izbiro Šolskih potrebščin. Dijaki kupujte v naši knjigarni!
Maistrovih borcev g. Jože MalenSka !» Maribora, ki je pozdravil zborujoče nacionaliste v imenu Zveze Maistrovih borcev. To neljubo pomoto naj nam Zveza Maistrovih borcev oprosti!
a_ Sestanek starešin AD »Jadrana«. Starešine AD »Jadrana« imajo svoj mesečni sestanek jutri ob 20. v lovski sobi pri »Orlu«. Starešine naj se sestanka zanesljivo udeleže.
a_ Razne nezgode. V mariborsko bolnišnico so prepeljali včeraj več ponesrečencev. V Dolgošah je padla s kolesa preteklo soboto 28 letna kuharica Štefka Gselmanova in si hudo poškodovala levo nogo. Slična nesreča je doletela 53 letnega v Račah stanujočega delavca Ivana Pavca, ki si je pri padcu s kolesa poškodoval desno nogo. V Vinčencih pri Sv. Jerneju pa je padla s hleva 47 letna posestnica Kristina Koroščeva in si zlomila desno nogo. Hujša nesreča je doletela tudi v Slov. Bistrici 9 letno učenko Josipino Ogrizkovo. Dekletce je pri igri skakalo ta padlo tako nesrečno, da si je zlomila desno roko.
Iz Celja
e_ Važna obrtniška anketa. Okrožni
odbor obrtnih združenj v Celju priredi v četrtek 14. t. m. ob 16. v dvorani celjskega Obrtnega doma anketo o predlogih k noveli zakona o obrtih in k uredbi o mojstrskem socialnem zavarovanju. Po predavanju tajnika Zbornice za TOI g. dr. Pretnarja se bo razvila debata. Okrožni odbor je povabil na anketo delegate vseh obrtniških združenj v svojem območju.
e_ Dve nesreči. V ponedeljek je padel
7 letni rudarjev sin Marjan čater iz Me-gojnice pri Grižah s češplje in si zlomil obe roki v zapestju. Pred dnevi si je 16 letni ključavničarski vajenec Josip Oblak na Savi pri Litiji pri padcu doma na stopnicah zlomil desno nogo. Oba ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici.
e_ Zopet tatvina kolesa. V soboto ob
9.30 je nekdo ukradel pečarskemu mojstra Francu Werku iz Arclina izpred neke hiše na Cankarjevi cesti okrog 600 Din vredno črno pleskano kolo brez znamke z evid, štev. 2-14032-5.
e_ Poskusite srečo in nabavite si nove srečke drž. razredne loterije takoj v podružnici »Jutra« v Celju.
e_ Kino Union. Danes ob 20.30 zvočna komedija »Ljubezen — diktator« (»13 pri mizi«) in zvočni žurnal.
Iz Krania
r_ Borza dela ia inteligenčne poklice v
Kranju. Po svojih pravilih in po izrečnem sklepu I. kongresa Zveze mladih intelektj-alcev ustanavlja krajevni krožek ZMI v Kranju borzo dela za inteligenčne poklice za v6o Gorenjsko. Vsem podjetnikom bo naslovil apel, naj slučajne zaposlitve in manjša dela ali službe oddaja samo preko Borze dela ZMI. Starše dijakov prosi, naj poiščejo primernih inštruktorjev samo preko Borze dela ZMI- Ob nobeni priliki naj društva ne pozabijo Borze dela ZMI, ki bo posredovala za pripravljanje raznih prireditev primerne inteligentne moči. Vse ponudbe naj se naslavljajo voditeljici Bože dela ZMI gdč. Jožici Malovrhovi, dipl. učiteljici, Pongart 27, Kranj.
Z Jesenic
s— Volilni imeniki za volitve v Delavsko zbornico eo razgrnjeni v pisarni obrtniškega društva v stari šoli- Reklamacije sprejema predsednik krajevnega volilnega odbora Pibrovec Leo.
Iz Trbovelj
t— Slovo rodoljubne družine. V torek »e je poslovila od nas družina gosp. inž. Matije Lipužiča, ki je imenovan za upravitelja kočevskega rudnika. Z odhodom te izrazito narodne družine iz Trbovelj je nastala v narodnih krogih velika vrzeL Gosp. inž- Lipu-žič se v javnem življenja sicer ni silil v ospredje, pokazal pa se je moža povsod tam, kamor ga je klicala narodna in napredna dolžnost. V Trbovlje je prišel že L 1918. kot mlad asistent. Ze po par mesecih pa je bil nastavljen kot obratovodja pri državnem rudniku v Mežici. Pa tudi tam je ostal le dve leti, nakar je bil poklican za profes>rja na rudarsko šolo v Celju. Po dveh letih uči-teljevanja na rudarski šoli pa se je vrnil 1. 1923. zopet kot asistent v Trbovlje, kjer je že po enem letu postal obratovodja se»paracije. Pozneje eo mu bili dodeljeni tudi dnevni kopi na Dobrni. Te obsežne obrate je vodil do letos, ko je bil po smrti inž. Per-eoelie imenovan za upravitelja kočevskega rjdnika. Kako priljubljen je bil med svojimi tovariši in predstojniki, dokazjje od-hodnica- V imenu rudniške uprave se je poslovil od njega gosp. ravnatelj Lodkot, v imenu tovarišev in prijateljev pa gg. inž. Ivanovič, inž. Petrič, dr. Jenšterle in upravitelj bratovske skladnice g. Wisjak. Ko odhaja g. inž. Lipužič s svojo družinico na novo službeno mesto, se poslavljamo od njega tudi mi v imenu narodnih društev, katerih zvest podpornik je bil vselej. Njemu in nje-goivi družini pa želimo na novem sližbenem mestu obilo sreče.
Stoletnica H6mikovega rojstva je padla v odločilen in usoden čas. Znana je težka in žalostna stiska, ki je doletela prav letos vse lužičkosrbsko narodno in tudi literarno življenje. Pisatelji so prišli v zapore, literarni mesečnik »Lužica« je prenehal izhajati, ustaviti so morali tisk važnih knjig itd. — Vse življenje lužičkosrbskega naroda se nahaja tudi v usodni notranji stiski- Rešiti ga more edino delo v duhu Hornikovem in drugih duševnih velikanov — to pa je duh medsebojne strpnosti in sloge ter slovanske skupnosti. Verske, razredne in osebne razlike se morajo umakniti tem skupnim idejam. Prav Homikovo delo je najlepši vzor vsem, ki hočejo pripomoči k rešitvi zatirane lužičkosrbske kulture. Vera Dostalova.
Slovenska imena. »Romanopisec Stendhal je za oddih rad čital državljanski zakonik, ki se običajnemu zemljanu zdi pust in ne-užriten. Njegov mlajli rojak Anatole France je prav s takšno naslado brskal po besednjakih,« tako začenja »A. Pudob iz Poddoba« v zadnji, 11- št tedenske revije »Življenje in svet« svojo šegavo kozerijo o čudaških in zabavnih slovenskih krajevnih imenih, kakor jih je izsledil v Poštnem krajevnem leksikonu za našo banovino. Dokazal je sijajno, da brskanje po takšnih knjigah res ni tako pusto in neužitno, kakor se zdi navadnemu zemljanu na prvt pogled. Marsikaj se razodeva vestnemu paberkovalcu iz leksikona slovenskih krajevnih imen, zgodovina našega ljudstva in njegova norčavost ter smisel za humor, njegovo bistro opazovanje svoje okolice in jedrnatost njegovega izražanja, ves njegov
značaj, njegova veselja, a tudi njegovi križi in težave. Ali je samo slučaj, da je odkril avtor v navedenem delu kar 13 krajev z imenom »Pekel«, poleg kopice drugih, ki spominjajo na bivališče grešnikov, a samo 1 »Nebesa« in 3 »Paradiže?« — V isti številki priobčuje »E. K.« dva zanimiva srbska prevoda Prešernove pesmi »Strunam«, o enem teh dveh prevodov pravi naš slavni rojak prof. Pupin v svoji avtobiografski knjigi, da so ga peli kot srbsko narodno pesem po Banatu. — »Življenje in svet« objavlja v vsaki svoji številki mnogo podobnega gradiva poučnega in zabavnega značaja in je edina slovenska tedenska revija, ki poroča stalno, v poljudnih, najširšim krogom umljivih toda resnih člankih o najnovejših uspehih znanosti in tehnike z mnogoštevilnimi ilustracijami. Uredništvo in uprava sta v Ljubljani. Knafljeva ul. 5., naročnina je letno 80 Din, a posamezna številka velja samo 2 Din.
Smrt hrvaškega skladatelja. V Zagrebu je umrl plodoviti hrvaški skladatelj Josip Canid, ki je zložil za celo majhno knjižnico glasbenih del (večinoma zbore in or-kesterske kompoz'ciie) in napi«al preko 200 glasbenih esejev. Bil je tudi dirigent mnogih pevskih društev, dokler ni pred letom dni obolel in ostavil delo v javnosti. Rodil se je 1879. v Klanicu v Hrvatskem Zagorju in je študiral filozofijo. V zadnjih časih je bil profesor fizike in matematike na zagrebški realni gimnaziji. Glasbo je študiral v Zagrebu in na Dunaju, nekaj časa ie bil tudi dirigent osileškega gledališča Znameniti nemški režiser Maks Reta-hardt je slavil te dni 601etnico svojega rojstva.
Med knjigami in časopisi
»Val«, glasilo jugoslovensko usmerjene mladine, narodno obrambna številka Akademske podružnice CMD — »To številko smo izdali v času, ko je treba spregovoriti odločnejšo besedo v obrambo naših potlačenih. Ona je izraz globoke vere v lepšo bodočnost vseh Jugoslovenov tam od Beneških Slovencev pa do Črnega in Egejstega morja,« pravi uredništvo. In to izpričuje tudi bogato gradivo, ki ga je zbrala ta številka in med katerim omenjamo članke »Za. preporod«, »Čas je že«, »O družbi sv. Cirila in Metoda« (Vekoslav Iskra), »<Na ol-isku pri g. generalu Majstru« (Drago Za-lar), »Septembrski dogodki 1908.« (Rudolf Zore), »Pogled na koroško stran« (dr. Svet Ilešič), »Ciril-Metodova družba za Istro in njen pomen« (Bačič Milivoj), »Nemško šolstvo v Jugoslaviji« (Jeruc Janez), »Dal-matinsko-italijanska iredenta« (Dušan Ekar), »Vpliv narodno-socialističnega pokreta ▼ Avstriji« (Drago Zalar), »H kongresu evropskih narodnih manjšin (Andrej Uršič), »Vatikanska politika in narodne manjšine« (Stane Bidovec) itd. »Val«, ki je zaključil s to številko svoj I. letnik, izhaja pod uredništvom Franceta Artnaka in Dušana Vargazona in se naroča v Ljubljani, Toma-nova ulica št. 3. Vzorno mladinsko revijo toplo priporočamo.
»Gospodinja«, glasilo Zvez« gospo- " dinj v Ljubljani, št. 7. Iz vsebine: "roti-draginjsko zborovanje Zveze gospodinj, III. gospodinjska razstava, Vrt v septembru, Jedilniki za zgodnjo Jesen.
Gospodarstvo
Stanje Narodne banke
Po najnovejšem stanju Narodne banke od 8. t. m., se je zlata in devizna podlaga v prvi četrtini septembra povečala za 4-2 na 1865.1 milijona Din. Istočasno pa so se povečale devize, ki se ne vštejejo v podlago, za 16.1 na 98.1 milijona Din. Znova se je skrčila zaloga kovanega denarja v srebru in niklju, in sicer za 26-6 na 179.6 milijona Din. Posojila na menice so se skrčila za 16.4 na 1914.1 milijona Din. lombardna posojila pa za 0.4 na 316.5 milijona Din.
Obtok bankovcev se je zvišal za 33.3 na 4347-7 milijona Din. to je za 521 milijonov manj nego lani ob tem času in ja 723 milijonov manj nego pred dvema letoma.
Obveznosti na pokaz so se zmanjšale za
46.0	na 799.8 milijona Din, od tega žirovne naložbe za 33.4 na 563.3 milijona Din.
Obveznosti z rokom so se dvignile za 15.8 na 1334.9 milijona Din. Narodna banka je očividno za znesek od skoro 16 milijonov plasirala svoje blagajniške bone, kar ji je omogočila sedanja povečana likvidnost denarnega trga.
Kritveno razmerje je ostalo v glavnem nespremenjeno. Kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz v zlatu in devizah znaša 36.23% (zadnji teden 36.22%), v samem zlatu pa 34.91% (34.83.%).
Stanje na dan 8. t. m. je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 31. avgusta): kovinska podlaga 1865.1 (— 4.2), od tega v zlatu 1797.5 (—), v valutah- 0-5 (+ 0.4), v devizah 67.2 (_ 4.6); devize, ki se ne vštejejo v podlago
98.1	(— 16-1); kovani novci 179.6 (— 26.6); menična posojila 1914.1 (— 16.4); lombard 3165 (_ 0.4); stari državni dolg 1717.3 (-)- 0.4); začasni državni avans 600-0 ( —); pasiva: "obtok bankovcev 4347-7 ( + 33.3); obveznosti na pokaz 799-9 (_ 46.0). od tega nasproti državi 5.4 (+ 2.5), po žirovnih računih 563-3 (— 33.4), po raznih računih
231 2 (_ 15.1): obveznosti z rokom 1334.9
(+ 15.8).
Naš tovorni promet
Dočim je bilo število na naših železnicah natovorjenih vagonov v prvem letošnjem četrtletju nekoliko večje nego lani (namreč 285.299 vag. nasproti 283.615 lani) je tovorni promet v drugem letošnjem četrtletju nekoliko zaostal za lanskim letom; skupaj je bilo v drugem četrtletju natovorjenih 314.370 vagonov nasproti 349.658 v lanskem drugem četrtletju. Zastoj nasproti lanskemu letu je bil zlasti v aprilu. V tem mesecu je znašal primanjkljaj nasproti lanskemu letu 22.138 vagonov. V prvem polletju zadnjih let je bilo na naših železnicah natovorjeno naslednje število vagonov:
I. polletje 1929.	716.091
I. polletje 1930 •	697.534
I. polletje 1931.	703.997
I. polletje 1932.	633.273
I. polletje 1933.	599.669
Nasproti lanskemu letu je bilo torej število natovorjenih vagonov za 5.8 % manjše, nasproti prvemu polletju 1931. pa za 15 %.
Da ni železniški promet letos v večji meri nazadoval, je pripisati dejstvu, da se je letos skupna količina izvoza nasproti lanskemu letu povečala za 22.541 vagonov (od 108.354 na 130.895 vagonov) Od tega povečanega izvoza je šlo v prid železnic 10.400 vagonov).
Navzlic temu, da se je železniški tovorni promet nasproti lanskemu letu skrčil le za slabih 6 %, je oddaja premoga našim železnicam hudo nazadovala. Premogovniki v dravski banovini so letos v prvem polletju oddali železnicam le 198.074 ton premoga (lani 256.219 ton), to je za 22.7 % manj nego lani.
Gospodarske vesti
= Ljubljanska kreditna banka v Ljubljaui
nam poroča, da je njen upravni sivet na svoji plenarni seji dne 12. septembra 1933 sklenil v sporazumu z g. komisarjem ministrstva trgovine in indistrije v smislu člena 3., točke 2. uredbe o plačilnih rokih za vloge in druge dolgove Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani z dne 26. maja 1932, da izplača zavod na zahtevo počenši e 1. oktobrom 1933 vlagateljem in imetnikom tekočih računov iz njihovega dobroimetja akontacijo v iznosu, ki odgovarja obrestim za trome-eečje od 1. julija do 30. septembra 1933. Pri izplačilih se odbijeio vsi zneski, ki so bili doslej v smislu določil čl- 3., točke 3. uredbe predčasno izplačani.	1377
= Velika razstava vina. grozdja in sadja v Beogradu. Savez vinogradnikov in sadjarjev v Beogradu bo v času od 7. do 15. oktobra priredi] veliko vsedržavno razstavo vina, grozdja in sadja, na kateri bodo zastopana vsa naša pridelovalna področja. Velika udeležba je napovedana iz Dalmacije. Pa tudi .slovenski producenti ee bodo udeležili razstave v znatnem številu. Beograjska »Politika« je v zvezi s pripravami za to razstavo posebno opozorila na vina iz dravske banovine, poudarjajoč, da odlične vrste vin iz Slovenije, zlasti štajerskih vin, v Beogradu skoro niso znane. Vse informacije glede razstave daje uprava razstave (Beograd, pcr štanski pretinac 646).
= Poglobitev trgovinskih odnošajev s Palestino. Jugoslovensko - palestinski gospodarski odbor je imel 10. t. m. pod pred-sedništvom dr. Friderika Popsa svojo tretjo redno sejo. Deiegat zunanjega ministrstva dr. Mačan je pri tej priliki podal pregled naših gospodarskih odnošajev s Palestino. Dejal je, da ne obstoje dejansko nikake ovire za naš izvoz v Palestino, pač pa je pri naših izvoznikih pomanjkljivo zanimanje za palestinski trg in za organizacijo prodaje blaga. Odbor pa lahko zmerom računa na podporo zunanjega n.i-nistrstva pri svoji akciji za pobijanje teh nedostatkov za pospešitev našega izvoza v Palestino Dr. Premužič je poročal, da je razstavljalni odsek jugoslovenskc-palestin-skega gospodarskega odbora izdelal proračun za udeležbo naše kraljevine s posebnim paviljonom na 7. levantskem velesejmu v Tel-Avivu, ki se bo vršil 26. aprila prihodnjega leta. Kolikšen pomen pripisujejo druge države temu veleseimu, se vidi iz tega, da se je lani udeležilo mednarodnega velesejma v Tel-Avivu 714 tujih razstavljalcev. med tem ko je znašalo število tujih razstavljalcev na lipskem velesejmu samo 500. Nam sosedne države, >o v polni rueri razumele pomen tega le-vantskega velesejma in so se ga udeležile
s svojimi lastnimi paviljoni, med tem ko iz naše države ni bilo na njem niti enega razstavljalca. Odbor je na podlagi debate sklenil: 1. da se zgradi jugoslovenski paviljon na 7. levantskem velesejmu v Tel-Avivu; 2. da se sprejme proračun turistično- razstavljalnega odseka, in 3. da posije svojega zastopnika Špicerja v Tel-Avivo, da uredi vse potrebno zastran zgraditve tega paviljona Na seji so dalje sklenili, Ja se vzporedno z našo razstavo v Tel-Avivu organizira v Beogradu meseca aprila aii maja prihodnjega leta reprezentativna .nani-festacijska prireditev naših židovskih organizacij. na kateri bi bili razstavljeni tudi glavni palestinski izvozni proizvodi. Organizacijo te razstave bo vzel v svoje roke odbor za palestinsko razstavo.
= Racionalno izkoriščanje krvi naših klavnic. Prav zanimivo zbirko je nudilo na velesejmski veterinarski razstavi v oddelku za perutninerejo tečno krmilo >Ovas<. To zbirko je dostavila zadruga za rejo perutnine, ustanovljena v Mariboru v začetku leta 1930., ki si je kot prva v dravski banovini med drugim nadela nalogo, da ustanovi naprave za pridelovanje tečne krme z izkoriščevanjem kosti in krvi mestnih klavnic itd. V vseh gospodarsko naprednih državah se zlasti izza prevrata posveča pravilnemu kokošarstvu posebna pozornost. Napredni gospodarji se namreč prav dobro zavedajo, da potrebujejo kokoši poleti in pozimi poleg rastlinskih tudi živalskih redilnih snovi skoraj v enaki meri. Te živalske redilne snovi vsebujejo zlasti ribja moka (ki se v naši državi še ne izdeluje) in enako tudi kri. To je napotilo zadrugo za rejo perutnine v Mariboru, da je začela proučevati vprašanje, na kak način bi se dala nadomestiti taka inozemska tečna krmila. V razmeroma kratkem času ji .ie uspelo sestaviti iz krvi in drugih domačih odpadkov krmilo, ki take inozemske proizvode, kakor je ugotovljeno po dveletnih preizkušnjah, prekaša in je razen tega tritrat cenejše. Dejstvo, da si je naš domači proizvod utrl pot celo v sosednje inozemstvo, pač najlepše dokazuje njegovo učinkovitost. Imenovana zadruga si je napravila tudi podrobne načrte, po katerih bo mogoče na cenen in racionalen naCin izrabljati vso odpadajočo kri naših klavnic in jo predelovati v tečno krmilo za svinje in kokoši. Tako bomo lahko nadomestili tuja tečna krmila, presežek pa celo izvažali. Na veterinarski razstavi se je nazorno videlo, iz katerih snovi in v kakšnem razmerju je setavljeno tečno krmilo »Ovac.
= Oddaja zakupa restavracije na postaji Karlovac se bo vršila potom ofertne licitacije 16. oktobra pri direkciji državnih železnic v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI.)
= Dobave. Dne 19. t. m- se bo vršila pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemun.i olertna licitacija glede dobave 15C0 komadov emajliranih krožnikov in 100 komadov emajliranih loncev; 23. t. m. pa glede dobave 10-000 kg vate, 100-C00 metrov hidrofilne tkanine in 1000 komadov volnenih obvezil.
Hmelj
4- Žalec, 12. septembra. Danes je bilo nekoliko več povpraševanja in je bilo prodanih nekaj stotin metrskih stotov po cenah 70 do 75 Din in izjemoma do 80 Din za kg. S tem je postalo razpoloženje nekoliko prijaznejše, čeprav je nivo cen za malenkost nižji.
+ Celje, 12. septembra- Pri zmernem povpraševanju so se cene gibale od 75 do 78 in 80 Din za kg. Razpoloženje hmeljarjev je čvrsto. Danes je bilo nakazanih na en sam celjski denarni zavod iz Nemčije 2Vz milijona Din.
-f živahno nakupovanje na nemškem hmeljskem trgu. Hmeljska kupčija v Nemčiji se sedaj vrši skoro izključno na deželi, tako da je zaenkrat niirnberški trg brezpomemben. Na deželi pa je kupčija tem živahnejša Značilno je v tem pogledu najnovejše poročilo informativnega urada pri bavarskem deželnem gospodarskem svetu, ki pravi, da je bilo v Niirnberg pripeljano v pretek, tednu le 200 bal novega hmelja, od katerih so pri mirni tendenci prodali komaj 70 bal, medtem ko je bila v istem času samo v tetnanškem in haller-tauskem okolišu odkupljena od producen tov znatna količina 7065 bal. Na deželi je nakupovanje zelo živahno. V tettnanškem okolišu je bilo prodanih 3360 bal in se je cena v teku tedna dvignila od 270—320 mark za 50 kg (96—113 Din za kg) na 280—335 mark (99—H9 Din za kg). V hal-lertauskem okolišu je bilo pri živahnem nakupovanju prodanih 3705 bal po cenah, ki se gibljejo glede na kakovost med 250 do 320 mark za 50 kg (89—113 Din za kg). Tudi v Spaltu so bile zabeležene številne kupčije po 310 mark (110 Din). Poročilo poudarja, da je interes kupcev osredotočen predvsem na nakup v okoliših direktno od producentov. Iz gornjega poročila, >1 se dalo sklepati, da hoče trgovina zadrževati dvig cen, dočim se pivovarne v bojazni, da bi blaga zmanjkalo, same udeležujejo nakupa direktno od producentov.
+ Niirnberg. 12. septembra. Živahna kupčija traja dalje in je dosegel prvovrstni tettnanški hmeli 345 mark za 5o kg (122 Din za kg).
Borze
12. septembra.
Na ljublianski borzi se je danes deviza Newyork ponovno za malenkost dvignila, prav tako deviza London, dočim je Trst popuščal. Avstrijski šilingi so bili v privatnem kliringu zaključeni nespremenjeno po 8 80 (v Zagrebj po 8.58. v Beogradu r>o 8.5750). Grški boni ©o bili zaključeni po 39.
Tendenca v Vojni škodi je nespremenjena in je prišlo do prometa po 243-50 in 243 in za december po 245.50 in 246. Zaključki so bili še v delnicah Priv. agrarne banke po 230 in v delnicah Šečerane Osijek po 135 in 140-
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2314.29 — 2325.65, Berlin 1365.41 — 1376.21, Bruselj 799.96 dr. 803.90, Curih 1108.35—1113.85, London 185.86—187.46, Newyork ček 4074.94 do 4103.20, Pariz 224.43—225.55, Praga 169 90 do 170.76, Trst 301.57—303.97 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem k.' rinsu 8.80.
Zagreb. Amsterdam 231,4-29 _ 2325.65 Berlin 1365.41 - 1376.11, Bruselj 799.*) do 803.90, London 195.86—187.46, Milan '01.72 do 303.97. NewVork kabel 4C9694-4P520. ček 4074-94 — 4103.20, Pariz 224.43—225.55.
Praga 169 90 — 170.76, Curih 1108.35 do 1113.85.
Curih. Pariz 20.25, London 16.70. Ne\vyork 365. Bruselj 72.20, Milan 27.25, Madrid 43.25, Amsterd. 2C8.70. Berlin 123.40, Dunaj 57.75, Stockholm 86-35. Oslo 84, Kobenhavn 74.75, Praga 15.335. Varšava 57-90, Bukarešta 3.08.
Efekti
Ljubljana. Vojna škoda 243 den., 7% investicijsko 50 — 53. 7% Blair 32.50 — 33.50, 8% Blair 34 — 35, 7% Drž. hipotekama banka 47 — 49, 4n'o agrarne 27 den., 6% begluške 37 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 242.50 _ 243, za december 244 — 245.50, 7n/o investicijsko 53 bi., 4°/n agrarne 27 den., 7% Blair 32.50 — 33-50. 8%' Blair 37 den., 6n'o begluške 37 den.; bančne vrednote: Priv. agrarna banka 228 — 231; industrijske vrednote: Šečerana Osijek 140 — 142.50, Trbovlje 125 bi-, Isis 40 bi.
Beograd. Vojna škoda 241, 242 zaklj.. za december 242.50. 244.50 zaklj., 7% investicijsko 53. 52.75 zaklj.. 4% agrarne 30 bi.. 6% begluške 37.55, 37.50 zaklj., 8% begluške 37.50 zaklj., 8% Blair 36 — 36-25. 7% Drž. hipotekama banka 51.50 bi.. Narodna banka 3600 — 3700, Priv. agrarna banka 229, 228 zaklj.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago. 12. septembra. Začetni tečaji: Pšenica: za september 84-375, za december 88, za maj 82.50; koruza: za september 46.56, za december 51.875. za maj 57.875; rž: za december 63.25. za maj 79.875.
+ VVinnipeg, 12. septembra. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 70.125, za december 71.75. za marc 76.75.
+ Ljubljanska borza (12. t. m.) Tendenca za žito mirna- — Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): nova baška.
Beograd, 12. sept.
Na kratko smo že poročal: o kongresu zdravstvenih zadrug, ki je bil v nedeljo otvorien v Beogradu. Po pravem ta kongres še ni zaključen, ker so z niim združeni še nekateri tečaji, katerim prisostvuje večina kongresistov.
Idejni začetnik zdravstvenih zadrug v srbskih vaseh je bil že pokojni zdravnik dr. Gavrilo Koiič, ki ie zapustil mesto ter šel na dežeio z geslom, r.aj narod sam skrbi za svoje zdravje. Tedai, ko je on začel delovati, se je bridko občutilo po srbskih vaseh pomanjkanje socialne medicine. Medicina ie bila za kmeta nedosegljivo razkošje, pravi privilegij premožnih meščanov. Po vaseh se ie širilo praznoverje in tudi oni kmetje, ki so bilj dovzetni za zdravniško pomoč je , niso mogli doseči. Prve zdravstvene zadruge so imele težko delo, a ko so se enkrat uredile svoje lekarne. in je zgledu dr. Kojiča sledilo še več zdravnikov, so bil!, uspehi presenetljivi. Že ob zaključku prvega leta je delovalo 10 zdravstvenih zadrug z 10 lekarnami in z 10 zdravniškimi postajami. Kakor znano, se je v 10 letih število zdravstvenih zadrug zvišalo na 70 z 48 zadružnim! lekarnami in mnogoštevilnimi zdravniškimi postojankami. Nekaj let so zadruge nudile članom le pomoč v bolezni in nesreči ter jstočasno vršile tudi obširno higiensko propagando, pozneje pa so se z zadrugami združili tudi tečaji za babice, za splošno nego otrok in za samaritansko službo.
Na sedanjem kongresu je bilo sklenjeno.
79/80 kg 170 — 172.50; nova sremska, 78/79 kg 157.50 — 160; koruza (po mlevski tarifi): baška promptna 105 — 107.50, za sept. 112-50 — 115; moka: baška. >0« i* nove pšenice 275 — 280; banatska 310 do 315.
+ Norosadska blagovna borza (12. t. m.) Tendenca mirna. Prometa je bilo 94 vagonov. Pšenica (78 kg): baška. okolica Novi Sad. srednjebaška. baška. ladja Tisa. gornje-banatska 107 — 109; baška, okolica Sombor 105 — 107; gornjebaška, baška potiska 110 _ 112-50: sremska, slavonska 104—106: baška ladja Dunav ali Begej 106 — 108, iužnobanatska 97.50 _ 100. Oves; baški in
sremski 52-50 _55; slavonski 52.50 — 55. —
Ječmen: baški in sremski, 64'65 kg 62.50 do 65. — Koruza: baška 62 — 64; baška. okol Sombor, banat., srem. 63—65; slavon. 65—67. baška ladja Sava 65 _ 67: ladja Begej 66 do 68; ladja Dunav 67 — 69. Moka: baška. banatska »0«< in >Ogg, 207.50—227.50; >2« 187.50 — 207-50; ,5« 167.50 - 187.50; »6c 137.50 — 157 50; »7« 95 - 105: >8« 50 do 52.50; banatska. sremska ><>g« in »ftge« 197.50 - 212-50: »2< 177.50 _ 192.50; »5« 157.50 — 177 50: »6« 127.50 — 142.50; »7« 90 _ 100: >8« 50 - 52.50. Otrobi: baški. sremski 42.50 — 45: banatski 40 — 42.50 Fižol: baški. sremski novi 112.50 — 117.50.
+ Somborska blagovna horza (12. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 51 vagonov. Pšenica: baška. okolica Sombor 105 do 107.50; gornjebaška 110 _ 112.50; sr-in-ska. slavonska 100 — 102.50; banatska potiska in baška potiska 110 — 112.50; banatska 107.50 — 110 Oves: baški, 6remski 55 do 57.50 Rž: baška 65 — 70. Ječmen: baški. 63'64 kg 60 _ 65: sremski 57.50 — 62.50. nomladni. 67 68 kg 70 — 72.51. Koruza; baška 62—64: baška bela 70—72: baška ladja Dunav ali Tisa 67 — 68. — Moka; baška »Og« in »Ogs« 205 — 225; »2t 185 -- 205; »5« 165 - 1S5: >6« 135 — 155: »7« 95—105-»8« 50 — 50.50. Otrobi: baški 42 _ 44. Fižol: baški uzančni 1C0 — 105.
+ Budinipeštanska terminska borza (12. t- ni.) Tendenca slaba, promet slab. Pšenica: za oktober 7.70 — 7.71. za marc 9.88--9.90: rž: za oktober 5.05 — 507. za marc 5.95 do 5.97; koruza: za maj 7.66 — 7.67.
inteligenca
da se bodo zadruge razširile tudi na živi-nozdravništvo. Na kongresu sprejeta resolucija vsebuje konkretne predloge, kako nai bi državna oblast sodelovala z že obstoječimi zadrugami in kako naj bi se državna sanitetna služba usmerjala v pravcu, ki se je v 10 letih zdravstvenih zadrug izkazal kot najuspešnejši, namreč po načelih najširše socialne medicine.
Kongres se je vršil v dvorani nove univerze in je včeraj z univerzitetne katedre imei prvi akademski govor eden od zaslužnih zadrugariev. ki je kmet brez vseh šol. To je Dragotin Dienadič, ki deluje pri zdravstvenih zadrugah že od začetka in je sam ustanovil že več podružnic. Nastopil ie v domači kmečki obleki, govora ni imel napisanega, izvaja! pa je koncizno globoke misli ki so jih vsi poslušali z največjo pozornostjo. Govoreč o prepadu med mestom in vasjo in o sebičnosti, v kateri se utapljajo mnogi inteligenti napram vsem velikim potrebam in zahtevam vasi, je svoj govor zaključil tako-le:
Dolg šolane mestne Inteligence se mora vrniti vasi. To je zahteva, preko katere se ne sme več s toliko brezbrižnostjo, kakor dosiej. Ne smete se čuditi, da so kmetie tako malo prosvetljeni. Ker se inteligenca ne briga za vas, je to popolnoma naravno Kmetie bi se veselili, če bi Inteligenca spremenila svojo smer v krog realnega življenja ter bi pomagala ustvariti kulturno višino vasi. S tem bi inteligenca ustvarila sebi močno zaslombo in z dviganjem vas: bi dvigala tudi našo državo.
Čehi in Vatikan
Praga, 11. septembra.
Takoj po slavnostih v Nitri, kjer je pre-lat Hlinka s svojim netaktnim nastopom dal čisto narodni in cerkveni prireditvi značaj političnega shoda in slavnostno priliko zlorabil za svojo separatistično gonjo, se ie na Češkem razgibal vihar ogorčenja nad bojevitim slovaškim duhovnikom in njegovimi pristaši. »Jutro« je takrat priobčilo mnenje dveh uglednih časopisov »Venkova« in »Li-dovih Novin«, ki sta oba še precej mirno obsojala početje prelata Hlinke. Par dni za tem pa je »Venkov*. glasilo stranke ministrskega predsednika Malvpetra, z vso ostrostjo napadel rimsko kjrijo, češ, da namenoma prezira Čehe. ko ni na nitransko slavje poslala svojega legata, niti se ni svečanosti udeležil praški apostolski nuncij Ci-riaci. Dasi so bile te in slične navedbe >Venkova* resnične, se je vendar takoj pokazalo, da je list v svoji vnemi segel predaleč, ko je obsodil sedanji dogovor med čsl. vlado in Vatikanom kot nezadosten in zahteval. da se ta >modus vivendi« nadomesti s pravim konkordatom.
Češka javnost se je takoi postavila po robu taki čudni zahtevi in brnske >Lidovš Noviny« so prve zavzele odločno stališče za modus vivendi in zoper zaključitev formalnega konkordata z Vatikanom. Po vrsti so podvrgle kritični oceni argumente agrarnega glasila in zavrnile njegovo zahtevo po novi ureditvi odnošajev med cerkvijo in državo. Označile so odstavitev praškega nadškofa Kordača in njegovega pristaša univ. profesorja Sande ko* dve popolnoma cerkveni zadevi, ki se države ne tičeta niti najmanj-Pokazale pa so tudi vso opasnost zahteve »Venkova«. nai država oodvzame vse potrebne korake, da bi Vatikan izrekel Hlin-ki strog ukor ali ga kako drugače kaznoval za njegov nelepi izpad v Nitri. S tem bi država pokazala svoio slabost, ker bi za čisto politično zadevo klicala na pomoč cerkveno oblast.
Brnski list je nadalje naštel dve prednosti sedanjega stania med cerkvijo in državo na Češkoslovaškem in si ne želi konkordata, ki bi gotovo razširil pravice cerkve zlasti v šolstvj, težko pa da bi država mogla ohraniti pri sklepanju konkordata vse sedanje ugodnosti. »Lidove Novinv« pravijo: ~Mus-solini ie najprej razbil popolare. Hitler je stri centriim. še le potem sta se oba potrudila za konkordat Med državo in cerkvijo ni bilo vep domačega lderikalizma. ki je državi vedno skakal v hrbet ter s tem pomagal Vatikanu proti svoji domovini. V čeških političnih prilikah pa o sličnem nastopu ne more biti niti govora, da bi pn vkljub vsakemu konkordatu Vatikan na željo režima ne nastopil proti čel. katoliškim strankam, je celo slepcem iasno-« Tako ocen;uje vrednost modusa vivendi brnsko neodvisno glasilo, poudariajoč, da sta cerkev in država popolnoma neodvisni druga od druge.
Jasno je. da ie pisan ie sVenkova« kot glasilo največje vladne stranke vzbudilo občo pozornost in javnost je z napetostjo pričakovala, kako stališče bo zavzelo v stv?ri •»Češke Slovo«, glasilo stranke, ki ji pripada zunanji minister Beneš. Odgovor tega lista »Venkovu« pa je bil nenavadno kratkobese-den. Glasilo ministra dr. Beneša. ki ga čsl. javnost smatra za tvorca »modusa vivendi«, ie naglasilo. da bi v sedanii gospodarski stiski bil nov zunanje političen konflikt z Vatikanom čisto odveč, v ostalem pa da .spada zadeva pred ministrski svet. Agrarni list ie slednjo opazko pozdravil z navdušenjem. Ni pa mogel vztrajati na svojem stališču in zdelo se je. da je vsak razlog za nadaljnjo debato že izčrpan.
Teden dni nato pa se je Beneševo glasilo povrnilo na zahteve »Venkova« in, sklicujoč se na okoliščino, da se je ogorčenje v javnosti toliko poleglo, da je mogoča mirna debata, razčlenilo navedbe agrarnega glasila ter jih podvrglo nepristranski kritiki. Iz vsega članka se vidi, da je zanj dal oobudo človek, ki do najmanjših podrobnosti pozna problem odnošajev države do rimske cerkve. >Česke Slovot izvaja med drugim:
»Napredna javnost ni prijazno pozdravila modusa vivendi. ker se je nadejala koreni-tejše rešitve: ločitve cerkve od države. Zaradi notranjepolitičnih prilik vlada tega ni mogla doseči, lahko pa je odklanjala konkordat. da bi ne imela vezanih rok v najvažnejših vprašanjih šolske, niedvereke in bračne zakonodaje, kamor bi Vatikan gotovo posegel, ako bi dal državi kako ingeren-co v cerkveni upravi. Možno '"e bilo ostaviti zadevo brez pogodbe in vlada se je sprva tudi držala tega ter je ob svoječasnem imenovani'.] nadškofa Kordača izjavila popoln desinteresman nad tem imenovanjem. Kasneje se je vlada vrnila k pravici veta za primer politično neprimernih oseb-
V zadnjih letih so se začeli razni inc:den-ti. Odstranitev nadškofa Kordača je bila samo cerkvena zadeva, v katero se država ni smela vtikati, ko vedno naglaša svobodo cerkve. Tudi prof. Šanda bi bil lahko še nadalje predaval, ako bi imel poslušalce. Cerkev mu je odtegnila katoliške teologe, drugih ni mogel dobiti. Tudi okoliščina, da do-slei še ni bil imenovan češki kardinal, je izključno cerkvena stvar. Sklicevanje na Belgijo in Poljsko tu ni na mestu. Čehi — tudi katoliški — 90 na glasu kot krivover-ci. Najbrž bi se izstopi iz katoliške cerkve ne zmanjšali, ako bi bil Kordač kardinal, in politični polnžai se ne bi zboljšal, ako bi to čast dosegel, recimo. Hlinka.
Gotovo da nas bolijo taki duhovniki, kakršen je Hlinka. toda kdaj bo njih delovanje onemogočeno? V odgovor na to se stavita dva predloga: Razveljaviti modus vivendi — ali zakljjčiti konkordat. V prvem primeru bi se znova pojavila vprašanja, ki so sedaj v stadiju rešitve, n. pr. razmfejitev škofij po državnih meiah. Konkordat pa je pogodba, ki ima od nje dobiček samo reakcija.
Tretja možnost bi morda bila: kulturni boj. Zanjo pa so ravno današnje razmere najmanj ugodne. Poleg dosedanjih sovražnikov bi si nakopali še celo politično katoli-čanstvo. ki bi se postavilo na stran Hlinke. Razvoj pa gre čisto v drugo smer. Cerkev mora biti svobodna v verskem pogledu in se ne bo vmešavala v državni ustroj. Država mora samo gledati, kako bo kos raznim Hlinkam. ne da bi moral posegati vmes papež. Klicati papeža nad Hlinko bi dalo proste roke Vatikanu, da ob primernem trenutku pokliče k redu nas. Hlinka ni večen, svoboda države in svoboda kulture pa je več nego kak tren jtni uspeh.«
Tako »Češke Slovo«. Javnost zdaj z zanimanjem pričakuje, ali se bo še enrat oglasil »Vento>v« in kai bo rekel.
PRISTOPAJTE K AEROKLUBU
Zrinski grad v čakovcu
kupuje obrtniško združenje čakovskega okraja za svoj dom
Čakovec, 12. septembra.
V nedeljo se je vršila izredna skupščina obrtniške organizcije za čakovski okraj, ki naj bi bila odločila, da bo organizacija kupila stari grad Zrinskih v Čakovcu od njegove sedanje lastnice delniške družbe »Slavonije« v Zagrebu. Obrtniška organizacija se pogaja s »Slavonijo« že dolgo časa za grad. ki ga namerava preurediti v dom svojih onemoglih in siromašnih članov. Obrtniška organizacija si je že pred leti nameravala zgraditi svoj obrtniški dom, ker pa je »Slavonija« ponujala na prodaj grad Zrinskih, so prišli obrtniki na idejo, da bi s kupom starega gradu ugodno rešili vprašanje svojega doma, istočasno pa tudi dosegli. da bi zgodovinski grad ostal v naših rokah. Delniška družba »Slavonija« je znižala ceno gradu na minimum in sicer na 340.000 Din, zahteva pa od obrtniškega društva, da bi takoj po sklenitvi kupne pogodbe položilo v gotovini 223.000 Din, ostalo pa v roku od 5 let s 6 odstotnimi obrestmi. Takoj, ko bi bila kupčija sklenjena, bi obrtniško društvo začelo z adaptacijo gradu, ki je ves zanemarjen. Poleg številnih lepih stanovanj bi se v gradu uredile tudi pisarne za razne urade ter prostori za razne društvene prireditve. Preureditev gradu bi stala seveda veliko več, kakor pa vsa kupnina. Na nedeljski izredni seji je bilo sklenjeno prositi delniško družbo, da bi podaljšala rok odplačila na 10 let in da ne bi zahtevala nobenih obresti. Obrtniško društvo upa, da bo »Slavonija« sprejela to ponudbo in tako omogočila preureditev starega gradu v obrtniški dom.
Rodbina Zrinskih je postala lastnica Ča-kovca in Medmurja leta 1546., ko je kralj Ferdinand prepustil Čakovec in Štrigovo banu Nikoli Zrinskemu. sigetskemu junaku namesto vrnitve dolga od 20.000 forintov Nikola Zrinski je grad popolnoma preure dil ter ga obdal z visokim obrambnim zidom Mnogi tedanji potopisci so obširno poročali o lepi ureditvi gradu in tudi iz popisa premoženja v Dunajskem Novem mestu leta 1671 justificiranih mučenikov Zrinskega in Frankopana je razvidno, da poročila o njegovem bogastvu niso bila pre tirana Po smrti grofa I etra Zrinskega ie imel grad več gospodarjev Zadnji lastniki so biii pomadžarjeni Turopoljci. grofi Fe stiči, ki pa niso nikdar stanovali v Ča-
kovcu, temveč so si v Bribislavcu pri Čakovcu uredili lep dvorec, ki ga »Slavonija« tudi ponuja na prodaj »Slavonija« je mnogo žrtvovala za ohranitev gradu Zrinskih. v zadnjem času pa stanujejo v gradu sam! siromaki, ki seveda ne pazijo dosti na poslopje. Ker družba od gradu ni imela nobene koristi, ga je hotela ~e porušiti, kar pa je prepovedano po zakonu o obvarovanju zgodovinskih starin. Če bo grad prevzela obrtniška organizacija, bo dom Zrinskih in Frankopanov še na najboljši način ohranjen in služil bo tudi dobri svrhi.
Šest let za umor brata
Maribor, 12. septembra Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal danes dopoldne 30 letni kolar Jože Cizerl iz Smo-lineev pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah zaradi uboja lastnega brata Janeza. Jože je imel ljubavuo razmerje z Marijo Pučko vo. ki jo je pa začel zadnje čase zalezovati njegov brat Janez. Zato je Jože sklenil, da se nad njim maščuje in izkoristil je to priliko 9. julija. Med prepirom je brata zabodel v trebuh Pri današnji razpravi je dejanje priznal, zagovarjal se je pa s silo-branom, česar pa sodišče ni upoštevalo in je bil obsojen na 6 let težke ječe ter trajno izgubo državljanskih pravic.
U življenja na dežel!
Iz Hrastnika
h— Pomor otrokom brezposelnih rudarjev.
Počitniška kolonija državne poliklinike na Rakitni je priredila letos prireditev v prosvetnem domu. Čisti dobiček v zneskj 120.50 denarjev je namenila za šolske potrebščine otrokom brezposelnih hrastniških rudarjev. Srčna hvala!
POLJČANE. V nedeljo so na strelišču naše strelske družine spet odmevali streli. Pričelo se ie nagradno streljanje, ki se bo nadaljevalo še 17. in 24. t. m. V ta namen ima družina zbranih nekaj prav lepih dobitkov, kar seveda tudi dviga veliko zanimanje strelcev. Strelska družina bo zaključila svojo letošnjo strelsko sezono dne 8. oktobra.
Narod skrbi za svoje zdravje
Iz delovanja zdravstvenih zadrug v srbskih vaseh — Kaj
dolguje vasi?
ŠPORT
C
Primorje - junak dneva
(Še o tekmi Primorje — Vojvodina.)
Od očividca, ki je prisostvoval nedeljski prvenstveni ligini tekmi v Novem Sadu med našim ligašem in Vojvodino, smo prejeli še naslednje zanimive podrobnosti:
Poročila, ki so izšla v beograjskih in zagrebških dnevnikih o tekmi Vojvodina — Primorje, so netočna. (Slično telefomčno poročilo smo prejeli tudi mi. Op. ur.) Po visokem porazu, ki so ga zadali nasi tantje novosadski Vojvodini, katera doseza m žanje posebno doma lepe rezultate (zmagi nad Jugoslavijo in Hajdukom, neresen rezultat v Zagrebu proti Gradjanskemu), je uspeh naših fantov zavidanja vreden. Oba kluba sta znala, kaj za nju pomeni nedeljska bitka. Vojvodini so bili vsi igralci — razen enega Markovičev — na razpolago. V N. Sadu se je vedelo, da bo Vojvodina postavila najboljše moči proti našemu ligašu. Tako je n. pr. branil vrata isti vratar kot v Zagrebu proti Gradjanskemu, o katerem so peli visoko pesem zmage ln sposobnosti vsi zagrebški dnevniki.
To, kar je bilo mogoče Vojvodini, ni bilo Primorju, ki je nastopilo brez 4 stalnih ligašev-igralcev, in sicer Juga, Slaparja, Sočana in Svetica. In kljub temu nihče ni pisal, da odpotuje Primorje v kombinirani
sestavi v Novi Sad.
O tem, da Primorje nastopi v spremenjeni postavi, so bili v Novem Sadu dobro poučeni in zaradi tega tudi sigurni izdatne zmage. Do konca tekme ni nihče govoril o kakih »rezervah« v moštvu Vojvodine. J.j-ubljansko moštvo je porazilo zasluženo najboljšo enajstorico, ki jo je zmogla postaviti Vojvodina. Užitek je bilo gledati, kako so se naši borili in po izjavi Novo-sadčanov bo deležno Primorje pri prihodnjem nastopu tamkaj trikrat večjega obiska od nedeljskega.
Naš predstavnik v ligi je šel v boj v Novem Sadu po »papirni sestavi« moštva najmanj dvakrat bolj oslabljen kot Vojvodina, toda žel je uspeh, kakršnega še noben ligaški klub. To naj bo fantom podžig za bodoče nastope.
Strelci v tekmi proti Vojvodini so bili: Jež 2, Žemljic, Bertoncelj P., Erman in Slamič po 1. Vsi goli so bili lepi^ in neubranljivi. Sodnik je favoriziral Novosad-čarie. Diktiral je zaradi streljane roke 11 m proti Primorju, nadalje ni priznal pravilnega gola, ki ga je zabil Jež, čeprav je žoga
bila nad tričetrt m preko črte.
*
Prihodnje ligaško kolo. Prihodnje nedeljo je liga zopet popolnoma zasedena. Na sp-orfedu so štiri tekme, in sicer: Concordia-BSK v Zagrebu, Hajduk-Hašk v Splitu, BASK-Slavija O. v Beogradu, v Ljubljani a Primorje-Slavija S. Po dolgem presledku imamo torej zopet v Ljubljani tekmo, za katero vlada še tembolj potencirano zanimanje, ker se srečata dve moštvi^ od katerih je sarajevsko skoro gotovo že zapi-'flrro izpadu iz lige, in ljubljansko, ki se je t nevarnosti že skoro odkrižalo.
V nekaj vrstah. Medmestna tekma Zagreb—Budimpešta je odgodena na jutri, v četrtek ob 21. — Dne 24. t. m. nas čaka v tem mesecu že druga meddržavna tekma, in sicer še važnejša in težja, proti Švici, ki bo odločila o naši nadaljnji usodi v tekmah za svetovno prvenstvo. — Henry Cochet, večletni zmagovalec v tekmah za Davisov pokal in steber francoske teniške reprezentance, je šel med profe-skmale.
Službeno iz LNP. Seja u. o. bo v petek 15. t. m. ob 20. v podsaveznih prostorih. — Tajnik.
Službeno iz LNP. K. O. Danes točno ob 18. seja kazenskega odbora v prostorih LNP. Ker je dnevni red zelo važen, prosim gg. odbornike sigurne udeležbe! Tajnik III.
Službene objave LHP. Redna seja uprav, odbora danes ob 20. v posebni sobi restavracije Slon. Klubi, ki so prejeli sa-vezna pravila in pravilnike, naj črtajo v občem pravilniku v § 13 besedilo v oklepaju, v kolikor to ni še črtano. Vsi kiubi se opozarjajo, da so bili prvotno napačno objavljeni termini za prvenstvene tekme, in sicer 11., 18.. 25. itd., pravilno pa se mora glasiti 10., 17., 34. itd. tako da se odigrajo vse tekme na nedelje. SSK Maraton se naproša, da nemudoma pošije zapisnik lah-koatletskega tekmovanja za klubsko prvenstvo LHP. Klubi se ponovno pozivajo, da nemudoma poravnajo vse denarne obveznosti do podsaveza.
Celjski nogomet. V nedeljo dopoldne bo v Celju otvorjeno jesensko tekmovanje za nogometno prvenstvo okrožja. Ob 10. bo pri »Skalni kleti« prvenstvena tekma med Jugoslavijo in SK Šoštanjem. Ob 16.30 bo na istem igrišču prijateljska nogometna tekma med ISSK Mariborom in celjskimi Atletiki.
H kvalifikacijski nogometni tekmi med SK Celjem in Elanom v nedeljo v Novem mestu bo vozil v nedeljo ob pol 9. dopoldne iz Celja poseben avtobus. Udeleženci naj se prijavijo pri g. T. Kopušarju, tvrdka Fišer in drug v Celju.
Novi trener 3K Ilirije, Po odhodu Baara, ki je odšel po prehodnem sporazumu t načelnikom nogometne sekcije, je Ilirija pozvala za tehnično vodstvo sekcije Dunajčana Roberta Haftla, ki vodi sedaj trening moštva že nad mesece dni. V tem času je g. Haftel dokazal, da je v vsakem pogledu kos svoji nalogi in da je vodstvo treninga res v strokovnjaških rokah; zato je •Ilirija te dni sklenila ž njim angažrna za daljšo dobo. G. Haftel je izšel iz dunajske Avstrije, udejstvoval se je nekaj let kot aktivni igrač v Italiji, Nem. člji in Franciji, 1930 pa je prišel med poklicne trenerje. Zaposlen je bil v Nemčiji in čehoslovaški, v letih 1931-32 pa je vodil trening Gradjanskega Zagreb, ki je pod njegovim dosegel prvenstvo ZNP. Upajmo, da te velike irtve Ilirije ne bodo zaman in da nam bodo naši »purgarji« skoraj zopet zaigrali, kot v svojih najboljišh časih.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Dre-vi ob pol 19. bo v posebni sobi kavarne »Evropa« obvezen sestanek za atlete: Neli, Zupan. Starman, Stepišnik M., Gregorka, Outrata, Šporn. Točno in vsi! — (Table tenis sekcija.) Seja načelstva drevi ob 20.30 v klubski sobi kavarne »Evropa«.^ Prosim točne in sigurne udeležbe! — (Težkoatlet-ska sekcija.) Redni treningi bodo odslej vsak ponedeljek, sredo in petek na velesejmu od 18.30 dalje. Drevi ob 19. važen sestanek vseh atletov pred kopališčem Ili-
rije. Interesenti za težko atletiko se opozarjajo, da se bo pričel z 20. t. m. nov za-četniški tečaj; prijave sprejema g. Nered pri vsakem treningu od 19. do 21. na velesejmu.
SK Ilirija (bazenska sekcija). Danes
ob 17.30 obvezen lahkoatletski in hazen-ski trening za vse članice.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 16.30 naprej strogo obvezen trening za ligino skupino. — (Lahkoatletska sekcija.) Danes od 16.30 naprej obvezen trening zaradi državnega prvenstva za naslednje: Kovačič Alfonz, Putinja Herman, Žon>a Aleks in Fric, Gašperšič, event. Slamič. Zunanji atleti: Krevs, Skok, Cerar Drago, Gaberšek, Zgur, Srakar, Perpar, Kovačič Leo, Goršek in Martini naj iz-vrše dva treninga in bodo pripravljeni na poziv za odhod.
ZSK Hermes (table tenis sekcija) ima danes ob 18. v klubski dvorani pri Keršiču sejo. Na sejo se vabijo vsi člani, ki so v Ljubljani.
TKD Atena. Redni obvezni treningi bodo odslej v sredah in petkih popoldne ter nedeljah dopoldne. — Opozarja se, da bodo članice, ki se neupravičeno treningov ne bi udeleževale, izključene iz kluba.
MK Ilirija. Redna odborova seja bo v četrtek 14. t. m. ob 20. v restavraciji »Fritz«, Tavčarjeva ulica 4. — Predsedstvo.
Sokol
Drobiž iz našega sokolstva. Beograjski Sokoli iz matičnega društva so letos taborili v lepem Omišlju ob Jadranu na otoku Krku ter so tamkaj priredili tudi javni nastop. — Društvo Tivat v Boki Kotorski je priredilo z vsemi svojimi oddelki društveni izlet v Krtole, kjer je javno nastopilo z velikim uspehom in tako položilo temelj novi sokolski četi. — V žjipi Tuzla, kjer je dosedaj vedno manjkalo dobrih vaditeljev, je tekom časa us>pelo župnemu vodstvu vzgojiti toliko zanesljivih vodnikov, da so pričela okrožja redno delovati. I. okrožje je priredilo-v juliju samo za sebe okrožni vaditeljski tečaj, ki je bil obiskan po 14 tečajnikih. — Poznani sokolski delavec v varaždinski župi, starosta društva Lepoglava, br. dr. Oton šantel je praznoval ob priliki društvenega javnega nastopa 30-letnico svojega sokolskega dela. Istočasno je društvo razvilo svojo zastavo, ki ji je kumoval br. Matica, starosta sokolske čete Bednja.
Sokolsko društvo v Zrečah priredi v nedeljo 17. t. m. svoj javni letni nastop na letnem telovadišču pri br. Davorinu Kračunu ob 15. uri. K obilni udeležbi so vabljena vsa bratska društva dravinjskega okrožja in vsi prijatelji Sokolstva.
Zadnji Sokolski Glasnik priobčuje na ■uvodnem mestu poleg slike starešine sa-veza Nj. Vis. prestolonaslednika Petra tudi lepo čestitko Sokolstva svojemu starešini na njegov rojstni dan. Izmed člankov opozarjamo na razpravo t*r. Kregarja: »Kako pridemo do sredstev za gradnjo so-kolskih domov«, ki kritično iposmatra vse dosedanje predloge za ustanovitev »Sokol-ske privredne zadruge«. Dalje vsebuje Glasnik poročilo o XV. turnerskeim kongresu v Stuttgartu, o Makabiajadi v Pragi ter prinaša polno raznih notic o delovanju naših žup in društev.
Sokolsko selo, list za sokolske čete, ki je prvotno izhajal v nekaj številkah samo na 8 straneh, je moral radi velikega števila prispevkov povečati svojo obsežnost na 16 strani. Vsekakor je gotovo, da bodo sokolske čete z veseljem sprejele povečani svoj list in bodo poskrbele, da se bo i število temu primerno dvignilo, da bo tako »Sokolsko selo^ povsem izpolnjevalo nalogo, ki mu pritiče.
II. Tyrševe igre v Pragi dne 16. in 17. septembra priredita skupno češkoslovaška sokolska zveza in Unija češkoslovaških amaterskih športnih društev na Letni. Lanskoletni lepi uspeh te prireditve, ki so se je udeležili bodisi Sokoli kakor tudi športniki s svojimi najboljšimi silami, je opogumil prireditelje, da bodo letos vzpored iger razširili z željo, naj postanejo Tjrševe igre prave češkoslovaške narodne igre. Na predvečer ipriredi ČOS v Tyrševem domu tekmo najboljših tekmovalcev na orodju s poljubnimi vrhunskimi vajami.
Poglobitev stikov med sokoistvom in Švicarji, švicarski gimnasti so povabil', češkoslovaške Sokole na gostovanje v oktobru v Basel. Tja bo ČOS poslala svojo vzorno vrsto, ki bo skupno z najboljšo vrsto švicarskih gimnastov nastopila na javnem telovadnem nastopu, že sedaj opozarjajo švicarski časopisi na izredno priliko, kjer bo lahko občinstvo občudovalo kra soto telovadbe, ki jo bosta izvajali dve izmed najboljših svetovnih vrst.
Radio
četrtek, 14. septembra.
LJUBLJANA 12.16: PloSče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: čas, plošče, borza.
_ 19: Radio orkester. _ 20: Meščanska in
fcmetska gospodinja. — 20.30: Prenos iz Beograda. — čas, poročila.
BEOGRAD IS: PlaSče. — 19.45: Koncert na čelo. — 20-30: Prenos koncerta iz Varšave. — 21.10: Pesmi. _ 21.40: Orkester _ ZAiGfREB 12.30: Plošče. _ 20.30: Prenos koncerta iz Beograda. — 22.30: Plesna glasba. _ PRAGA 19.25: Prenos Smetano-nove opere »Tajnost«. — 22.16: Lahka godba orkestra. — BRNO 19.25: Prenos programa iz Prage. — VARŠAVA 17.15: Koncert solistov. _ 18.55: Lahka glasba.
—	20: Orkestralen koncert. — 22: Plesna glasba. _ DUNAJ 12: Orkester. — 17.20: Pevski in klavirski koncert. _ 18.25: Prenos Wagnerjeve opere »Valkirac iz gledališča. — Koncert na ploščah. — BERLIN 20.30: Mešan program. — Plesna glasba.
—	K5NIGSBERG 20.30: Slušna igra. _ 21.40: Romantična komorna glasba. — MtiHLAOKER 20.25: Slušna igra. — 21:25: Brahmsova komorna glasba. _ 22.40: Gri-egove pesmi. _ BUDIMPEŠTA 19.05: Vo-jpška godba. — 20.15: Koncert lahke glasbe. _ 22: Godalni kvartet. — 23: Plesna «lasba na ploščah. _ RIM 17.15: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.30: Operni večer.
Repertoar
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA.
Začetek ob 20. Četrlek, 14-: Komedija zmešnjav. Veseloigra. Otvoritvena predstava. Izven. Petek, 15.: Zaprto.
Sobota. 16.: V agoniji. Premiera. Izven. Nedelja, 17.: Pohujšanje v dolini šentflorjan-
ski- Premiera. Izven.
*
Otvoritvena predstava letošnje dramsko
sezije bo v četrtek 6 Shakespearejevo veseloigro >Komedija zmešnjav«. To mladostno delo največjega dramatika vseh časov odlikuje prav posebna svežoet, živahno dejanje in ostro risani značaji. V prevodu Otona Zupančiča bo letošnja uprizoritev prav zanimiva. Sodeluje večina moškega ansambla z Nablocko, Vido Juvanovo in Gabrijelčič.«-vo. Režira i>rof. Šest.
Ljubljanska opera otvori sezijo v sobota 23. t. m- z opero »Pikova dama«.
Iz gledališke pisarne. Dnevna blagajna posluje od srede dalje redno od 10. do pol 13. in od 15. do 17. v glavni veži opernega gledališča. Priglasi za letošnji abonma se sorejemajo d.) srede popoldne v veži dramskega gledališča od 9. do 12. in od 15. do 17. Uprava prosi abonente. ki so si rezervirali sedeže v abonma za sezijo 1933./84., da jih dvignejo najkasneje do srede 13. t. m. opoldne.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE,
Za mariborski gledališki abonma v seziji 1933/34. se lahko priglasite pri blagajni vsak dan od 9. do pol 13. ter od 15. do 17. (Ob nedeliah in praznikih samo doooldne.) Abonma obsega 12 dramskih in 8 glasbenih predstav ter se plačuje v sedmih mesečnih obrokih, ki so zelo nizki. Dobe se tudi bloki, ki omogočajo obisk pri 20 poljubnih predstavah, tako da te vrste abonenti niso vezani niti na dneve 'abonmaja, niti na posamezne predstave. Mnogi posetniki gledališča so izrazili željo, da bi se uvedel — slično kot v Ljubljani — abonma, vezan na stalen dan. Zato razpisuje uprava stalni abonnra »Četrtek^. Interesenti za ta abonma bodo dobivali svoje predstave izključno ob četrtkih. Abonma »Četrtek« bo le za malenkost draž-ii od drugih- Abonma se lahko priglasi do sobote. 23. t. m. Za dosedanje abonente ostanek) lanski sedeži rezervirani do 16. t. m. Priglasite se čim prej! Repertoar bo objavljen te dni.
RADIO
8870
popravila, zamenjava zastarelih tip za moderne
RADIO APARAT E
izvrši najkulantneje
RADIOVAL LJUBLJANA
Dalmatinova ulica 13 Telefon 3368
+ OUA +
G UM Ml
Vaše zdravje, življenjska sreča, velike denarne žrtve
zavise od kvalitete. — Zahtevajte samo
»OLLA«!
Vaše zaupanje zasluži samo blago, čigar kvaliteta je preizkušena in ki je že de-cenije poznano po vsem svetu.
Više niste
naročili skupine romanov iz >Ju-
trove« knjižnice po znižanih cenab
I!
NaroČit«, da boste deležni dobro-deinega razvedrila!
Vsakovrstno zlato
inpuje po najvišjih eenafc
ČERNE — juvelir
Ljubljana WolTova ulica 3
Kolosalen prihranek na kurivu tvori
»ZEPHIH" - PEČ!
najcenejša peč sedanjosti. Ze-phir-peči vam prihranijo tekom let mnogo tisoč dinarjev.
Proizvod:
„Z E P H I R"
tvornica peči d. d., Subotica.
Edina tvorniška zastopstva:
Ljubljana, Venčeslav Breznik Celje, D. Rakuscft Maribor, Pinter & Lenard
Zahtevajte brezplačne prospekte!
100S3
*
Naša ljuba dobra teta, gospa
Matilda Sebenikarjeua
roj. Tomšičeva
posestnica na Uncu
je, previdena s sv. zakramenti, danes umrla.
Pogreb pokojnice bo dne 14. t. m. ob 9. uri iz njenega doma na Uncu.
Sv. maša zadušnica se bo brala pred pogrebom. Unec, dne 12. septembra 1933.
10U5	Rodbini Maister in Tomšič.
Užaloščeni naznanjamo, da je naš predobri in iskreno ljubljeni sin in brat
Za jugoslovenski patent št. 1859 od 1. junija 1928 na:
POSTOPEK ZA VALJANJE LEMEŽEV
(-»Verfahren zum Walzen von Pflugscha-ren«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: ing. Milan šuklje, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. 10138
VCadimir Stre&eCj
kand. ing. in rezervni poručnik
pri težki letalski nesreči dne 12. t. m. ob na 7. uri izgubil mlado življenje.
Pogreb nepozabnega bo v četrtek, dne 14. septembra 1933, ob 5. uri popoldne izpred mrtvaške veže pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 12. septembra 1933.
ObSi.ni Ljub'j«<ne Mestni pogrebni lavo-d
JOSIP in ANGELA, starši, LAVCSLAV in SAŠA, brata.
10148
Naš dragi soprog, oče, tast, svak in stric, gospod
i Soklič
trgovec, gostilničar in posestnik
je danes, dne 12. t. m., ob Vi 5. popoldne, previden s tolažili sv. vere, po daljši bolezni, v 57. letu mirno v Gospodu zaspal
Pogreb blagopokojnika bo v četrtek, dne 14. septembra, ob 1L dopoldne iz hiše žalosti, Pred konjušnico št. 4, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 12. septembra 1933.
talufoča žena, otroci in ostalo sorodstvo.
;
m
»i!
H f': lil N
ftiji!
••.v- . . V .-:. "i "
(S? --'"•i^fr:^:.--, -V /< •'».-*:-i-'/'.
^cir-^v	- v-

■AV-	• tv.


Iz življenja in sveta
Nove ekspedlcije
na južni tečaj
Najvažnejša je odprava admirala Byrda
Ta mesec se otvori velika sezona za potovanja na južni tečaj. Ellsworth, znani milijonar, ki žrtvuje svoje premoženje in svoj čas, da bi razkril skrivnosti tečajev, se pripravlja; Hubert Wilkins, ki pravi, da je mogoče priti do tečajev s podmornico, tekmuje ž njim in v njegovi družbi je neustrašni, železni Norvežan Riiser Larsen, ki je večino svojega življenja prebil na južnih in severnih ledenih morjih.
meljito predelati in obnoviti. S to staro, obnovljeno ladjo, o kateri pravijo, da prinaša svojemu lastniku srečo, z novim Fordovim letalom in s 160 polarnimi psi in potrebnimi sanmi odplove Bvrd najpozneje 15. oktobra svojemu cilju naproti.
Ta cilj se da izraziti z nekoliko besedami, dasi že zdavnaj ne morejo obseči vsega dela in vseh naporov, ki bodo potrebni za uspešen povratek. Kakor Ellsworth. Rii-
Byrdova ekspedicijska ladja »Pacific Fir«
V Bostonu pa se pripravlja admiral Ri-chard Byrd, mož, ki ima navzlic svojim razmeroma mladim letom za seboj že celo zgodovino slavnih ekspedicij. Od njegovega sedanjega potovanja si obetajo strokovni krogi največ uspehov in njegovi prejšnji uspehi potrjujejo to vero. Ima pa na razpolago neprimerno manj pripomočkov nego na svoji zadnji ekspediciji, kajti v Ameriki je zdaj huda stiska za denar in možje, ki so prej za kakršen koli znanstveni namen brez nadaljnjega podpisovali čeke za deset tisoče dolarjev, imajo ta čas važnejše skrbi v glavi nego raziskovanje južnega tečaja.
Toda Bvrd ni mož, ki bi obupaval in če ne gre z velikimi sredstvi, se zna zadovoljiti tudi z manjšimi. Od neke družbe je kupil 60 let staro, prostorno ladjo, ki je pa ie zelo trdna in ki jo je dal vrhu tega te-
ser Larsen in Wilkins hoče tudi Byrd izmeriti znane in neznane predele južnote-čajnih obal, dognati geološke razmere celinske Antarktide in ugotoviti, da-'i sestoji ta zemlja v resnici iz dveh ločen h delov, kakor pravijo nekateri raziskoval'. Menijo, da jo baš po sredi seče široka vodna pot in če je to res, bo ta vodna pot v bodoče utegnila pri gospodarskem izkoriščanju Antarktide imeti še veliko vlogo kot prometna žila. Da se bo dala Anta'krida tudi gospodarsko izkoriščati, pa ne dvomijo. Pod njenim ledovjem slutijo ogromne zemeljske zaklade, rude in premogovnike.
Vse to bomo vedeli za gotovo prihodnje leto, ko se ekspedicije vrnejo domov. Takrat bo imela strokovna znanost (in tudi diplomacija) priliko, da pregleda rezultate tega enoletnega dela pogumnih in požrtvovalnih mož.
Poroka v danski kraljevi rodbini
Princ ... iliu, ui il^i Mil	Kl dijčl) 86
poroči te dni v Kodanju z 21-Ietno princeso Matildo, hčerjo princa Harolda Danskega
Ameriška kolonija ob Sredozemskem morju
Malokateremu bo znano, da so imele Zedinjene države pred 125 leti ob Sredozemskem morju kolonialno posest. Ta zanimivi intermezzo v kolonialni zgodovini je v zvezi z imenom hrabrega ameriškega častnika generala Wiliiama Eatona, ki mu je publicist Francis Reunell Rodd posvetil celo knjigo. O tej koloniji in o žalostni usodi njenega ustanovitelja poroča zadnji zvezek ilustrirane tedenske revije »Življenje in svet«.
Letalo v nevihtnem oblaku
Mlad angleški letalec je imel pogum, da se je dvignil med nevihto in je letel z brzino več nego 100 km, ko je pred! njim nenadoma vstal ogromen, črn oblak, podoben črni, mitološki pošasti- Mladi mož si je por želel, da bi pogledal, kaj je prav za prav v takšnem oblaku in je zapeljal stroj naravnost vanj.
Hipoma ga je obdala črna noč in r strašni zmešnjavi čudnih dogodljajev je začutil, kako ga neznana sila z znorelo brzino dviga v višino. Moral je uporabiti vse svoje moči, da mu je uspelo prižgati luč nad merilcem brzine in en pogled nanj ga je poučil, da se dviga v nezaslišanem vrtincu z brzino 490 metrov na miffjto.
Letalec je obrnil krmilo in aparat bi moral sedaj padati navzdol. Namestu tega pa se je dvigal dalje, istočasno pa z brzino 120 km ob stran. Tako ga je premetavalo dolgo časa v popolni temi sem in tja, dokler se ni hipoma odprla okoli njega poplava bleščeče solnčne luči. Sila, ki ga je prej premetavala, ga je dobesedno v loku zagnala iz oblaka, nekoliko tisoč metrov nad mestom, kjer je bil prodrl v oblak.
Tekoče sadje
Sadni soki imajo v splošnem isto zdravstveno vrednost kakor sveže sadje in za bolnika so naravnost neobhodno potrebni. Zlasti za bolnike, ki jih trese mrzlica. Sadni soki znižujejo tu temperaturo, vrhu tega jih prebavi z lahkoto tudi telo bolnika, ki je popolnoms oslabelo in ne prenese težkega prebavnega dela.
Sladkor v sadju krepi telo, mineralne soli in vitamini ga poživijo, sadne kisline gasijo žejo. Dragocena je tudi lastnost sadnega soka, da vzbuja apetit in da odpravlja iz telesa strupene snovi, ki se nabirajo v njem.
Charlie Chaplin na počitnicah
Znameniti komik na krovu svoje jahte med svojimi prijatelji
Odmevi iz Nemčije
»O č r n j e n i« Hamburg
Hamburško policijsko ravnateljstvo objavlja naslednje opozorilo:
»Domačini bivših nemških kolonij v Afriki se večkrat pritožujejo, da zaradi njihove rasne pripadnosti ljudje napadajo njih in njihove žene ter jih pitajo s črnci m tudi drugače žalijo. Mnogi izmei Afričanov so se med svetovno vojno borili v vrstah nemških kolonialnih čet ln mnogi so tudi žrtvovali svoje življenje z% Nemir jo. Naši stari soborci so vredni hvaležnosti in spoštovanja, pred vsem pa iai^ite N' mogoče torej trpeti, da bi njih in člane njihovih družin javno zas^novaii na cestah ter jih žalili. Če se bodo takšne ža!;tve ponavljale, bo policija z vso strogostjo nastopila proti dejanskim storilcem-*
Pet let ječe za psovanje norim-berškega kongresa
Berlinsko sodišče, ki sodi na brzo roko, je te dni obsodilo nekega 54 letnega moškega na pet let ječe, ker je pjjval hitler-jevski kongres v Norimberku. Obsodbo so oznanili javnosti, niso pa niti z besedico omenili, kaj je rekel možj';ir. ki so mu prisodili za greh tako hudo poKoro.
Sežiganje mrtvecev
Na zborovanju nem'kih društev z\ sežiganje mrtvecev je izjavil vodja kongresa prof. dr. Zeizs, da je docela zmoLco nnzi-ranje, da bi bilo sežiganj mrličev marksi-stično-komunistična ustanova Sežiganje mrličev je prastar sta-^germanski običaj in narodni s>~ i1* iti se boa>i oprijeli te t:;id:-cije z V3J $:!.».
Kar režim odobri, je Jouro
Te dni so imeli v Berlinu prenv i -o filma »Grdo dekle«. Film na »ebi ni kaj vreden in bi o njem nihče ne govoril, *e ne bi bilo
Krišlo na koncu prelstave do izgredov, iekdo iz množice :e namreč vstal ter imel ognjevit govor proti židovstvu, na koncu pa so nekateri obiskovalci predstave metali gnila jajca in smrdljive bombe na oder, kjer sta sedela filmska igralca Dolly Haa-sova in Max Hansen. Žara d; tega je oblast izdala komunike, ki prjpoiHuie demon stracije proti filmom, ki jih je že odobrila režimska cenzura.
Prvič »general Goering"
Pruski ministrski predsednik v svoji novi vojaški uniformi kot gost pri manevrih nemške armade
Javna aretacija sovjetskega funkcionarja
»Hamburger Fremdenblatt« poroča o dramatični aretaciji sovjetskega funkcionarja. Te dni je prenašal moskovski radio iz Rostova na Donu govor žitnega načelnika Perkina, ki je vodil državna posestva v rostovskem okraju. Perkin je baš imel govor na kmete. Nenadoma pa je nastal v dvorani šum in nemir in kmalu se je slišal razločen glas: «V imenu G. P. U. ste državljan Perkin aretiran!«
Perkin je takoj prekinil svoj govor in na govorniški oder je stopil komisar G. P. U. ter je pojasnil občinstvu: »Načelnik žitnega urada Perkin ni izročil , vseh 100 odst. žita, kakor velevajo predpisi, državni oblasti. Zato imam nalog, da ga tukaj v dvorani javno aretiram. Vlada ga je razrešila službene dolžnosti, njegova zadeva pa se bo izročila sodišču v nadaljnje poslovanje.«
Po teh besedah so Perkina odvedli. Po radiu se je slišalo, kako je skupščina takoj nato izvolila novega predsednika, ki pa ni niti z besedico omenil dogodka, ki se je bil pravkar odigral v dvorani. Ker je bil mikrofon ves ta čas odprt (očividno so ga v zmedi pozabili izklopiti), se je slišalo vse, kar se je godilo v dvorani.
DOBRO JE," ČE VEŠ7. .
da je znani holandski kirurg dr. Esser »prožil idejo ustanovitve mednarodne univerze za kirurgijo na nevtralnem ozemlju. Naloga zavoda naj bi bila zdravljenje voi-nih pohabljencev;
da je morski potres razdejal japonsko mesto Napoo, uničil 180 hiš in 70 človeških življenj;
da je stuttgartski župan dr. Strolin prosil mestne uradnike, naj opuste njih žene nagovarjanje z naslovi njihovih mož, ker se naslov spodobi le osebi, ki »i ga pridobi, ne pa tudi njegovi zakonski polovi;i;
da ni ruski diktator Stalin sprejel Her-riota v Moskvi oficielno zaradi tega, ker je na dopustu, v resnici pa zato, ker ni dovolj vešč francoščini ter nima dovolj rutine za sprejemanje tujih gostov;
da je tedenska revija »Življenje in svet« edini slovenski obzornik, ki vam nudi vsak teden za 2 I>in polno zanimivega štiva z mnogimi slikami.
Trdno stoji francoska straža ob Renu
Drobec francoskih utrdb ob nemški meji, ki jih je nedavno obiskal ministrski predsednik Daladier, ki je izjavil, da je Francija pripravljena odbiti vsak poskus nemškega vpada
Letalske katastrofe
1908-1933
Kratka kronika zračnih nesreč v zadnjem četrt stoletju
V zadnjih pet in dvajsetih letih se je primerilo v letalstvu neštevilno nesreč, od katerih omenjamo nekatere važnejše in
Teiie	1908
5. avgusta 1908 se je vračal zrakoplov »Grof Zeppelin« iz Oppenheima proti Stuttgartu. Zaradi velike izgube plina pa se je moral pri Engerdinu zasilno spustiti na zemljo, kjer ga je pa vihar potisnil k zemlji ter ga popolnoma razdejal. Istega leta 18. septembra je treščil na zemljo aeroplan Orvillea Wrighta, ker se je na letalu zlomil vijak. Wright je bil hudo ranjen, njegov spremljevalec pa usmrčen.
1909
L. 1909 je treščil na zemljo francoski vodljivi zrakoplov »La Republique« v bližini Moullinsa. Počil je v zraku ter padel na tla. Štiri osebe so se ubile.
1910
L. 1910. ni bilo večjih letalskih nesreč mimo Wellmanovega poleta z »Ameriko«. \Vellmann je hotel z zrakoplovom preplut! Atlantski ocean, toda zrakoplov je padel v morje in so ga potegnili iz vode šele 18. oktobra 1910.
1912
L. 1912 je eksplozija raztrgala zrakoplov »Akron«, ki je bil določen za polet čez Atlantski ocean. Eksplozija je nastala pri Atlantic City ter je terjala življenja in-ženjerja Vanimanna in njegovih spremljevalcev. 10. oktobra istega leta je uničija eksplozija plina vojaški zrakoplov št 73 v reinickendorfskem hangarju za zrakoplove. Istega leta 17. decembra je zišel angleški vojaški zrakoplov »Beta« pri Adlers-hofu v drevesne veje, kjer ga je raztrgal vihar.	^^
L. 1913 je bilo več letalskih nesreč. Najhujši sta bili katastrofa mornariškega zrakoplova pri Helgokndu, kjer je zrakoplov padel v morje. Poveljnik in 14 častnikov je utonilo. 17. oktobra istega leta je pri letališču Johanisthalu eksplodiral mornariški zrakoplov v 600 m višine. Eksplozija je zahtevala 28 človeških žrtev.
1914
L. 1914 je ogenj uničil francoski vodljivi zrakoplov »Adjutant Rean« v bližini verdunskega letališča.
Med svetovno vojno
je bilo vse polno letalskih nesreč, ki pa jih niso kronisti niti beležili, tako da se otvar-ja serija letalskih katastrof za javnost sele po vojni.
1919
Tedaj je 16. julija 1919 ponesrečilo v viharju nad Severnim morjem angleško letalo N. S. 11. Posadka je bilo ustnrCena. Istega leta je zadela nesreča tudi ameriški vodljivi zrakoplov pri Chicagu. ki se je ponesrečil nad neko banko, pri čemer je izgubil življenje tudi neki bančni nameščenec.
1921
34. avgusta 1921 se je ponesrečil angleški zrakoplov Z. R. 2 nad Hullom. Našteli so 44 mrtvih.
1925
L. 1923 in 19524 ni bilo velikih katastrof, toda 1. 1925 je nevihta v Ohiu raztrgala ameriškega Zeppelina Shenandoaha ter ubila 15 mož.
1926-27
L. 1926 je minilo razmeroma dobro, leto 1927 pa je prineslo smrt francoskih letalcev Nungesserja in Colija, ki sta hotela kot prva preleteti Atlantik iz Pariza proti New Yorku. Našli niso ne njunega letala »Bela ptica«, ne njunih trupel. Proti koncu tega leta je izginila tudi ga. Grayson, nečakinja ameriškega predsednika "VVilsona, ki je startala s tremi spremljevalci z rta Code. Našli je niso nikdar.
1928
L. 1928 so se primerile razne letalske katastrofe. 18. februarja je zgrmelo na tla neko letalo v Georgiji, kjer je bil letalski miting v Maronu. Razpočila se je neka predčasno vržena bomba, ki je pilotu odtrgala glavo, nakaT je letalo padlo na zemljo in ranilo 20 oseb. Tega leta 9 marca sta dva jastreba napadla letalo pri Manangui in povzročila, da je letalo treščilo na tla. Dva pilota sta se ubila. 23. maja je treščilo na zemljo francosko potniško letalo Farmano-vega tipa, ki je oskrbovalo promet na progi Pariz—Berlin. Trije potniki so zgoreli. 2. septembra je padel iz višav francoski trgovinski minister Bokanowski ter je zgorel s štirimi sopotniki. 3. decembra je treščil iz višav hidroplan Santosa Dumon-ta v Riu de Janeiru. Ubilo se je 10 oseb.
1929
L. 1929 je treščilo neko letalo na zabavni vožnji v tovorni vlak blizu Manhattanu.
Od 14 potnikov se jih je ubilo 13. 17. junija istega leta je padlo angleško letalo »City of Ottawa« v Rokavski preliv. 7 oseb se je ubilo. 6. novembra se je ponesrečilo Junkersovo letalo na progi London —Berlin nad grofijo Kent. Trčilo je zaradi goste megle ob hrib ter se razbilo. 8 potnikov je bilo na mestu mrtvih.
1930
L. 1930 se je ponesrečilo 8. julija letalo tipa Dornier-Val na poti iz Nemčije na Švedsko. Pet oseb je utonilo. 5. oktobra istega leta se je katastrofalno ponesrečil angleški zrakoplov R. 101 na vožnji iz Angleške v Indijo. Vihar ga je pri Beau-vaisu na Francoskem vrgel na tla, da je zgorel. Žrtev je bilo 47, med njimi angleški minister za zrakoplovbo ter poveljnika Scott in Irwing. Po naključju so se rešili samo trije člani posadke. Isto leto je vihar treščil na zemljo še potniško letalo na progi Berlin—Dunaj na letališču Heller pri Draždanah. Našteli so 8 mrtvih.
1931
L. 1931 se je ponesrečilo angleško mornariško letalo pri Plvmouthu. Padlo je iz višine ter zahtevalo 9 človeških žrtev. 19. marca so se ponesrečili trije italijanski letalci Maddalena, Cecconi in Damonte pri poskusnem poletu. Padli so v morje in utonili. 13. junija je padlo na tla prometno letalo Saarbriicken—Koln. 4 žrtve. 12. septembra se je ponesrečilo francosko letalo Le Brixa in Doreta v Rusiji. Le Brix je obležal mrtev. Dva dneva pozneje je padel z letalom na tla inšpektor ruskega letalstva in njegov pribočnik. Oba sta se ubila.
1932
Lansko leto sta se smrtno ponesrečila poljska letalca Zwirko in njegov spremljevalec, zmagalca v evropskem krožnem poletu (11 septembra). 2. novembra je treščilo na zemljo prometno letalo D 724 nad Spessartom. Našteli so 5 žrtev.
1933
Letos 7. januarja se je ponesrečilo rusko letalo W 2. Zaplelo se je med poletom iz Moskve v Ljeningrad v drevesne veje. 28. marca se je pri Dixmuidenu v Belgiji ponesrečilo prometno letalo Kelmorajn—'London. 15 potnikov je bilo pri tem usmrče-nih. V aprilu se je razklalo francosko napol togo letalo E 9 pri Rochefortu in poslej ni bilo do včerajšnje katastrofe na ljubljanskem letališču nobene, ki bi tako bolestno odjeknila v naši javnosti kakor ta.
ANEKDOTA
Ko je francoski kralj Filip V. nekoč potoval po svojih deželah, je prišel v majhen kraj, kjer ga je sprejel domači duhovnik na čelu ljudstva.
»Sire«, je dejal duhovnik, »dolgi govori so neudobni in dolgočasni. Tako se bom zadovoljil, da vam dam zapeti pesemeo, ki ima samo eno kitico.«
Tako se je zgodilo. Filipu V. je pesem tako zelo ugajala, da je dejal ob njenem koncu:
»Abbe, še enkrat!«
Ko so jo še z večjim navdušenjem p>-novili, je poklonil kralj duhovniku 10 zlatnikov.
»Sire, še enkrat!« se je priklonil duhovnik. In kralju je dovtipni mož tako ugajal, da mu je res dal še 10 cekinov.
VSAK DAN ENA
»Stopi vendar na prste, saj se nič ne vidi!«	(»Berlinske Tidende«)
J. H.:

Jezero ljubezni
Rmim
»Aii rajši ostaneš tu, dekletce?« je dobrodušno vprašal Milan Črne.
»Skoraj da. Beograd me zanima. Kdo ve, kdaj bom imela spet toliko časa zanj.«
*
Popoldne je bila Ellen v mali, prijeinti pisarni hotelske tajnice vneto zatopljena v spisek, ki so ji ga bili pripravili.
»Dijaška samopomoč je po telefonu že dvakrat vprašala, aH ste se odločili,« je rekla tajnica in smehljaje se dodala: »Tam se jim zelo mudi. Kjerkoli se obeta kak zaslužek, jih je takog sto na ponudbo.«
Ellen je pregledala spisek. Deset ali dvajset imen je bilo naštetih, in poleg vsakega je bila posebna opomba. Ta je bil slušatelj umetnostne zgodovine, oni narodnega gospodarstva, tretji novih
jezikov.
Zdajci ja pa Ellen zardela. Vzela je svinčnik in zaznamovala neko
ime.
»Naprosite tega gospoda, naj pride ob petih semkaj.«
11. POGLAVJE
Sluga je spustil Krištofa Vilharja v elegantno dnevno sobo, ki :le ležala zraven Ellenine spalnice. Krištofov shujšani obraz je bil nemiren. Ali bo njegova pot uspešna? Na koliko vrat je bil že potrkal, koliko jalovih upov je bil pokopal! Kolikokrat je bil že razoča-
rati! Zdelo s t mu je, da ubog dijak vobče ne more najti niti naj-skromnejšega zaslužka. Nu, morda mu bo danes reča mila. Sam pri sebi se ni čuttf kdo ve kako pripravnega vodnika za sitno, površno Američanko, ki se je prišla skitart po Evropi. Nekaj takih čudnih ptic je bil že spoznal. S hrupom in zabavljanjem so nosile svojo nevednost po vseh deželah. Njihove oči so videle samo tisto, v kar jih je vodnik z nosom potisnil.
A tudi če bi bila neznana dama iz Amerike, ki ga je bila naročita semkaj, še desetkrat hujša — njegova skrb je bila v tem trenutku samo ta, kako bi našel zaslužka. Denarja je potreboval. Ne toliko zase, kolikor za Vido. —
2e nekaj dni je ležala v podstrešni sobici, kjer sta stanovali s Silvo, v hudi vročici in strašno kašljala. Hotel je poklicati zdravnika. A Vida se je na vse kriplje branila. Zdravnik stane mnogo denarja, na takšno razkošje rti bilo misliti. VzKc njenemu odporu jo je sam preiskal, kakor je vedel in znal. V njenih pljučih je bilo mesto, ki mu ni ugajalo* glas, ki ni bil čist.
Pa to bi še ne bilo tako hudo. Toda preiskavi je bil z grozo opazil, kako shujšana je bila Vida. Pred letom dni, preden ji je umrla mati, je bila še vsa cvetoča in zdrava.
»Tamle gre žitno polje,« je takrat smeje se defiai, kadar je prišla, rdečelična, širokopleča, plavolasa, polna življenjske moči.
In zdaj? Bleda in shujšana je vse dni polegala v postelji. Prijateljica je šele zvečer pridirjala z dela domov. Nihče na skrbel za Vido. Na to, da bi ji najeli strežnico, ni bilo niti misliti.
Odkar je Krištof Vilhar z veščim očesom zasledoval Vidino pro" padanje, ni več mislil na to, da sam strada. Vse njegove misli so šle za tem, kako bi ji pomagal.
Ellen Blackova je bila tiho odprla vrata iz svoje spalnice v
dnevno sobo. Tam je stal Krištof Vilhar s pobešeno glavo. Ni .ie
slišal, ko je prišla. Kako bled Ln žalosten je bil zdaj njegov obraz. Na Bledu je poletna zagorelost usmiljeno zakrivala sledove gorja m skrbi, kii so mu preprezali mladostno obličje.
Vroče soču-tje jo je obšlo. Ce je bila že takrat v razgovoru s poslovodjo izrazila svoj dvom o njegovi krivdii, je bila zdaj popolnoma prepričana, da je nedolžen: ta Vilhar ni bil zmožen storiti ničesar nepoštenega, niti v največjem siromaštvu ne.
»Dober dan,« je tiho dejala in zaiprla vrata za seboj.
Krištof Vilhar se je zdrznil. Veselje, presenečenje in osramočenje se mu je zrcalilo na pordelem obrazu.
»Vi ste tista?« Nejeverno jo je pogledal, kakor da bi bila T.ubka prikazen iz sanj, ki se mora ob prvi glasni besedi razbliniti.
A Ellen se « razblinila, zasmeja-la se je. Glasno in svetlo se je zasrriejala njegovi prepadenosti.
»Nu, ali mi ne voščite dobrega dne, gospod Vilhar?« je smehljaje se vprašala. »To pot mi menda ne boste pobegnili, kakor takrat v ,Splendidu'?«
V svoji zadregi ni mogel spraviti besedice iz sebe.
Povabila ga je, naj sede v mehki sivi naslanjač za nizko mizico. Toliko da ni s kolenom butnil vanjo. Ves neroden se je zdel samemu sebi, štorast in neokreten. Zakaj tik poleg njega je slonela na mali, lokasti zofi Ellen. Tako blizu mu je bila s svo'jo le4>o postavo,'svojimi plavim lasmi in svojim čistim, jasnim obrazom!
Kakor ogenj, ki je dolgo tlel pod pepelom in nato mahoma vzplameni, je bila tudi njegova ljubezen iznova vzplamenela. S silo jo je hotel potlačiti, tisoč razlogov si je našteval zoper mo, z grenko boljo jo je zatiral — in vendar je bila močnejša od njega.
Cene malim oglasom
Zenitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratne pristojbina za iifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vst oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem*, »Posest«, tLokali«, »Stanovanja odda«, »Stroj*«. »Vrednote«, »Informacije»Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« ki »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se tiče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama išče tasluika ati službe, plača za
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 /m. Pri vseh oglatih, ki se zaračunajo po Din 1 — za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta iifro afi za dajanje naslova. V M ostali oglasi socialnega meč t je se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za iifro aH ze dajanje naslov pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaia Din 3.—. SmjtmmfH znesek pri oglasih po 50 par za besedo. Je Din 10.—,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. V ta pristojbine M male oglase Je plačati pri predaji naročila, oziroma fth Je vpoelati v pismu obenem z naročilom.
Službo dobi
Vam &e*eda SO par; ia dajanji na/slo<va ali ta Iifro p* S Din. (1)
Krojaški mojster
izdelovalec boljše moške konfekcije, dobi delo. ^— Na-sirrv v oglasnem o-ddelku »Jntra«.	35365-1
2 prevzemalki
četo« vrmnjosti. srednjih let. ;>o4t.t-ni in vestni — stwejffiem v prvovrsten lokal v Ljubljani. Ponudbe i lahfpvo mesečne plače, po možoost/i e sliko ua •TfjaB. oddelek »Jutra« pod iffrO »Kavcija prednost«.
35329 1
Sirarja
sa m istojnega	v ii-aelavl »fcmentelerja«. sprejme takoj miekarna	I. Horvatič. agreb, Ilica	69. 36073-1
Mesar, pomočnika
vajenega v postrežbi strank m nakupovanju, sprejmem akoj. Ponudbe t navedbo r^lače pod »polten mesar« na oglasni oddelek »Jutra« 35401-1
Pletiljo
dobro isurjeftO jprejmetn t hrano in stanovanjem v hiši, v Oliniki ulioi »t. S/I 3^422-1
Dobro likarico
v«,.-0 tudi ktihaflja.
or v ogasmem Oddelku »Jutra«.	315006-1
Pletilje
d"bro iturjene siprejme to-\flrnj Josip Kune k Oenp. Vru*>Ms»fl4. * Polj»-tMW nasip U. tO.	354S2-1
A mater-fotograf
d »M tnkoi dobro z-a>pn«!e-3>. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Koto^om« gač«, 35438 1
Prodajalko
ia trgovino v Ljubljani eTe.TTie tovarn* dežnikov i ingavnc Josip Vidma-r, Ljubljana. Pred škofij« 19 35478-1
Trg. vajenca
e predpisano Sol. izobrazbo sr>re. me takoj t trgovino Ja-vko Spreitze:, sipeCerija. k'>lo>n;ale i«i delikatrsa — Ljubljana, Nebotičnik.
35412-44
Vajenec
15 '/l let flaf. pošten, s 3 razredi meščanske Jo'.« — p-ori mes'o k"' učenec v t-gotlni mešanega blaga, kjer M im«1! brarM> in sta r »vanje. Ponudbe na podružnico »Jutra« r Celju ; d značko »Po4ten vaje-rec«	35469-«
Zaslužek
Kdor (iS* t*Auik&, plača M vsak« besedo 50 par; t* omI«* aii lifrt S Din. — Kdor s d d 1 zaslužek, pa M *sek« besedo 1 t>in, is. dajanj« Da«l«v« ali ra iifro pa S Da- (S)
Šivilja
l-zurjena v ob:ekah, za a-trolte, perilu m krpanju, pride v hi?o. Naslov pove ociasni oddelek »Jutra«.
35172-S
Oglasi nrg. inaAaja	po
1 Dio beseda; ta	d*
ianje na*lora a!i	»a Sifr« 5 Din. —
«x-.ialnesra mačaja	pa vaaka beseda 50 par;
ta dajanje iia«!o«a	iti
ia iifro pa S Din.	f81
Kupim pešadi^ko egzercirno pravilo
I. knjigo. Ponudbe na na-e!o<v: LavtiJ, L&vstikove It. 36/11.	354)13-8
a
i DIB; ta	tajanj« tMl«M «!i	n
Mr« S Dmi. DijAki. ki ii6ej« i»8truk«ij«, pla-lajo Mk* besod« 50 par; ia iifro ali za
}«.n>e naulova 3 Din.	(1)
Šofer, šola E. Čeh
ryr|eva (Dunajska) ee#ta iti 86. Zahtevajte proepekr
Gdč. Perdanova
je pričela zopet z rednim poukom angleščine. Prijave od 11. do 14. in od 18. do 20. na A?ke«n-dron eeet: 7/II1. 26666-1
Profesor glasbe
poufiuje klavir. Inior. macije cvetličarna Bajt. Selenburgova ulica.
25571-4
Reven dijak
nujne podpore potreben, išče imetrukcij — tudi za sta.novanje ali hra>no. Poučuje od I.—V. razr. gimn. h kateregakoli predmeta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutre« po^l »Reven«.
35464-4
Vijoiino
poučuj« g!a#be»ni uiite^.j uspešno in enostavno. — Pride tudi 0» d,o«. Ne-č'.ov pove oglačni oddelek »Jutra«.	35454-4
Gdč. Francozinja
ki zna slovensko, poučuje francoščino in franc. kon-verzacijo. Gre tudi kot vzgojiteljica par u f no na dom. Naelov po>ve oglaf-ni oddelek »Jutra«.
35*47-4
G Tu. B^msni
Nove prigode gospoda
Ko*aPinniika
Gospod Kozamuralk »e je ktaalu naveli-eal vsakdanjega pogleda oa Miaklao plešasto glavo. »Znorel bom, če boš še dolgo taka hodila okoli mene!« je dejal nazad nje in neutegoma telefoniral brivcu v so sednjem mestu, ki je takoj prišel ter napravil Mmkj lepo lasuljo.
Službe išče
Vs&ka be**Sa 50 par; M dajem j« oaalovs ah ta Iifro S Din. (2)
Vzgojiteljica
z osemletno prakso. _ izprašala otroš-ka vrtnari-Ga — vešča nemškega ifi slov. jezika, i znanjem vsega iivenja in ročnih det. ljubiteljica otrok, želi mesta k otrokom. ♦ Mariboru, v Ljubljaini, ali tudi na deželi. — Oenj. pofiud'be na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ljubiteljica otrok«
35393-2
Moja ideja
prinaša veliko dena-rja ve-leposestvu, kmetovalcu ali privatniku, ki mi da službo. Ponudbe na ogl. od delek »Jutra« pod šifro »Velika bodočnost«.
35403-2
Boljša kuharica
amolna »s-mo»tojno vodi« kuhinjo, išče. mesto »am« pri boljših ljudeh. Gre tudi na restavracijo. Najraje gre CS d pičlo. NastO-
Si takoj. Ljudmila Vizjak, tokronog.	35402-2
K otroku
ilČetH flie«6. Vešča ftfm nemščine, ifi bi ty41 pomagala prt gospodinjstvu. Oenj. ponudbe na ofla.sni oddelek »Jutra« p«d šifro »Takoj 98«.	35094-2
Kuharica
vajena vsakega dela. fime in meščanske kuhe, vešča po-poi nom« samostoj. go-spodmjstva v priva.tni hiši ali gostilni, išče službo. Naslov 1 oglasnem oddelku »Jutra«.	35451-2
Dekle z dežele
i dobrimi »pričevali, išče službo pri manjši obit«!ji. Vešča je kuhanja in vseh domačih del. Marija Ra kovnik. Koti je, srez Dravograd.	35464-2
Damska frizerka
vsestransko dobro isvežba
na, samostojna delavka želi službo premeoiti. Nastopi lahko takoj. Ponudbe z označbo plače prosi na oglasni oddelek Jutra pnifl značko »Spretna frizerka«.	35465-2
Brivski pomočnik
dober delavec in butri »tri-lic, iiče m elito. — Nastopi lahko takoj. Horvat, Ma ribor, Koroška cest* 26.
35466-2
Brivski pomočnik
ki dobro striže, brije in je dober btibi štucer — ter tudi poštena in pridna
natakarica
!9Čet« službo t Ljubljani. Naslov: Frankopanska 12 95487-ž
Natakarica
4ta<fft ?2 let, ieli timo v boljši goetilni službo ia takoj — tudi iafefl Ljub' Ij^ne. _ pismene ponudbe na oglasni oddelek JtitfA >od zna5ko »Prijazna«.
35488 2
Dobra kuharica
z d'1'brim sipričevalom — išče službo čez dan. Na-|>one oglasni oddelek »Jutra*.	354rl6-2
Prodam
0«4aai trg. značaja po 1 Ditt besed*; xk da janje naalova ali ta llff* B PIb. — Ogla« vjcialnega značaja vsa ka beseda 50 par; ta dajanj« oaslora ali za «fm p, 3 Din. (6)
Stiricevni aparat
amefikanski, priključek električni tok, ugoa. uo prodam. Tudi n« obroke. — Ponudbe na ogl, odd. »Jutra« pod »Dewald«.	33201-«
Cenjenim damam
#« priporoča za jtoeticko bn 1itfi#k5	m kle-
tavo kostumov, plaičev In oblek po najnovejši mod! in nizkih ftPnafi. Daffisk' modni salon K'ems<-he v Maribora, Aleksandrova c. it. 12/TI.	35387-8
Trajno goreča peč
srednje velikosti, pocen.i naprodaj v Strossmayerje-vi ulici št. 4/1. 354Č1-8
Kompletno posteljo
z nočno omarico prodam. Ogledati ifted lil. ifi 15. uro na Domobranski Cesti št. 17, pritličje. 35408-6
Otroški voziček
prav čeden, za 170 Din naprodaj v Baragovi ulici št. 10, pritličje — Bežigrad.	35406-6
Otroški voziček
globok, malo rabljen, naprodaj na Glincah, cesta IX št. 149.	35428 6
Razno pohištvo
ogledala ia 9.60 m dolgo stekleno steno prodam radi selitve. Oglasiti se je pri vratarju hotela Tnvtnik 35435-6
Prodam. ... .,
kovčeg -.graifiotcn, r" plošč«, Blik'6, kopalno banjo, 'ziirt-šM plašč, 6 bafiunas.tih fotelje*, lestenec, s[«i™ in šiportini otroški voziček, plet.iilni etfoj ta nogavice, ilvokolico, bakren kotel ia pefiilo, otnaro ia knjige, otroško košarieo. Naslov v pisarni O f a S d k. Masarykbva 1Ž. Ž5440-6
Otroški voziček
na peresih, počeni proda Hribemik, Gosposvetska 6. 51. 4/2.	35477-6
Avto, moto
Vsaka beseda 1 Dio: t« dajanje oariora ali
m iitt* pa 5 Din. (10)
Tovorni avto
dobro ohranjen, od 1 m pol do 2 t kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobri voz!«
35233.10
Kupim
Uglaii trg. enačaja po 1 Din beseda; ta dajanje naslova aii m iifro 5 Dta. — Ogiafi socialnega »tiačaja tm ka boleda 60 P*r; » dajanja naaiofa aii ia iifro pa 3 Ditt. (7)
Izložbeno stojalo
ponikljarto, moderne pupe in brušena Stekla kupim. Ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra« pod šifro »Moderna izložbo«.	95409-7
Starinske predmete
brušene kozarce, porcelan (Wodlwood, Alt-Wien itd.) ure na stebričkih, slike, r&tne druge Stvari proda Golob Marija, Gallusovo nabrežje 29. — Dopisnica zadostuje, da pridem na do«.	33486-7
Otfoški voziček
globok, v dobrem stanju kupim. Ponudbe « ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takoj plačljiv«. 35448-7
Kapital
Vsaka Doaeda 1 Din j u lajanj« ras lova al: ta Iifro pa 5 Dfn. fl<tt
Iščem posojilo
proti vknjižbi n« prvo mesto in 10% obresti. Po nudbe t navedbo vsot* prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hipoteka«.
35200 16
Iščem 150.000 do 200*000 Din
gotovine, proti jamstvu 80.000 Din v hranilni knjižici prvovrstne hranilnice ter vknjižbi na pr*8 #t&« proti mesečnemu od plačevanju v gotovini po 4000 Din. Cenj. ponudbe ti« oglasni oddelek Jutra pod »Nujno 88«. 35453 16
VlOžno knjižico
Kmetske posojilnice, z v-o
1000 do 10.(100 ktip<ffl
Poniidbe s ceno prosim na oglas, oddelek »Juitra« pod »Kmetska«.	35441 16
Hranilne knjižice
kupuje io prodaja
M. Jankoie
io£Band. družba, Ljubljana
Aleksandrova c. Vil
r paiača »Viktorija«). I'e4» fon 9052.	26901-16
Dame in gospodje!
Poslovodja večjega hotela in restavranta v nekem večjem prometnem mestu ob morju f Dalmaciji, 45 iet star, Slovenec, neodvisen, s 60.000 Dih gotovine, iš6e v svrho takojšnjega prevzema istega hotela (v najem in odkupa inventarja), družabnico po možnosti neodvisno, ali družabnika z najmanj 50.000 Din gotovine. — Hotel posluje celo leto, promet preko pol milijona letno. — Prednost imajo neodvisne natakarice, katere posedujejo osebno točilno- pravico, ali pa hotelske sobarice, odnoe. ho gospodje hotelske stroke. Ker se nudi izredna ugodna prilika s sijajno trajno eksisten. Co (kar Je mogoče osebno M prepričati na licu meeta) prosi se cenj. feflektftnte za takojšnjo odločitev lil sporočilo na ogl. odd. »Jutra« pod Šifro »Hotelski strokovnjak«. V pošte* pridejo le resni ln ne-anonimnl dopisi.
35437-1«
Posest
Vsaka besoda 1 Din; ■«a dajanje wtan» tU
a Mfro pa K Dia. (&)
Vsaka boseda 1 Din: za dajanj« oaelorva ali za iifro fm S Din. (30)
Stanovanjska hiša
z dobro idočo pekarne — radi družinskih fazmer takoj naprodaj. Hipoteka, knjižice in nekaj gotovine Naslon v oglajneffl oddelku »Jutra«.	35383-S)
Vrednoti
ma Nosoda 1 Din, &a dajanj« nastopa al4 ta ffrn trn B Din. f95'
Srebrne krone staro tteto in srebro
k u p o j a ifioarij« dragih kovia t Ljubljani IliKrsk« ulici Itst. M -» »hod it
VidOtdinsk« ome — pr* g-^etil ftt Molin«.	70
Pohištvo
Vsaka bt»«-da 1 Din: ia dajanje naslov« ali
za Šifro pa S Difl. fig)
Spalnico
dobfb ohra.njeno, maMvno ali mehko, komiplrtfio. kupim. Ponudbe na og!a*<V. oddelfk »Jutra« p"d šifro »Čimprej«.	93319-12
Lokali
Vlaka Maeda 1 Din j za dajanj« OMtOva aH
ia MfN> pa 5 Dta. fltf)
Pekarno
kjerkoli na prometne« kraju vžaiflleffi takoj v na jem, Naslon pOv« oglastii oddelek »Jutra«. 35470-17
V naj t m
V«ki braoda 1 Dift: ca lajanj« aaetova an
«a Šifro pa 5 Din. (17)
Trgovino
z me5an!im blagom In deželnimi pridelki, dobro :4očo. oddam t najem s 15 oktobrom. »H p« eprej-hlem »glino prodajalko — iubro manut.ikturistko « 30.000 Din kavcije, lahko tod« v knjižicah. — Po nudbe n« podruž. »Jutra« v Mariboru pod iifro »Po štena 99«.	35467-17
Pridelki
Vaaka beseda 1 Dm. *• dajanj« naslova aM iifro pa 5 Din. (33)
Kislo zelje
novo, prvovrstno rezano in cele glavice za sar-mo. v sodčih, v vsaki množini dobavlja po brezkonkurenčni ceni Gustav Erklavec, Ljubljana. Kodeljevo 10, telefon 25-81.	238-33
Pozor Celjani!
PO dnevni cen« iimam oddati 10—15 litrov mleka Kdor ari preskrbi zamenljive stranke za odjem, mu plačam dnevno 25 para po litru. Naslov pove po dniž.mca »Jutra« v Oefju.
35468-33
Pisalni stroj
(Mjraje pornM) dohro ohrainjec, kupim«. P&Mdb* t navedbo cnatnke le ee ne na ogl. odde!«k Ju-tra pod šifro »Za piaarno«.
35344-89
Izgubljeno
Vsaka beseda SO pa«; ta dajanje naslova ak
ta Šifro pa I Din. (28)
Zlato damsko
zapestno uro
sem iagubila od Wotfo>ve uiioe do Vodnikovega trga Pošten najditelj naj isto proti nagradi odda pri Turku v Gosposki uliti 3.
3546-2-28
Dijašk* fobe
Vsaka beseda S« par: sa dajanje naslova ali ta «fre 3 Dla. (82)
Dijaka (injo)
(nižješolca) v fino oskrbo z viornim nadtonetvom sprejme v komfortno »tantrvanje s klavirjem skrbna rodbina poleg dramskega gi-daitiča Pomoč pri Študij« Ntslov MV« ogl. oddelet »Ju*ra« 3o377 22
Učiteljska družina
sprajifte dijake r vso oskr bo, — Pomoč pri uienju. Center, »iz,k« cefla. Naslon v »g':a«he«m oddelku Jutra 3S339 22
Dijake
ej»« učitel>k* družina trogo mdzorstv«, po-m.>č p-! učenju. e«i!W. nizka oen*.	pove oglasn'
oddelek »Jutra«. 35338 23
Spr
Str
Dva diiaka
sprejmem nA stanovanje, evsnt. t hratts. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra« 3&S08 22
2 mlajši dijakinji
»U «*e«a Mlajtrtf* <ijak» ♦pr«ja»em t v t s ostkrbo Vs«l«>v i otflSMCCB oddelku
►Jotta«.	*»04 32
Dijakinjo
sprejmem na sta.nOranje in hrano v bližini učiteljišča Naslov v ogl»en«n odde ku »Jutra«.	354,10-22
Dva dijaka (inji)
»prejoieim v centru mesta na stanovanje po 150. al « vso fiekrbn po 500 Din Nulor v ogl«sne«n odde ku »Jutra«.	364-36-22
Dijaka
niižjes&lca «pr«jffle uradniška družina 2» 400 Din "b «inn četftošolcu. Pod S(Wd»m št. 10. pri BeMm-Uf Hrana dobra, vestno nad tnrstvo in potftoč pri učs nju.	95255-22
Profesor
sprejme dvs dijak« v v*o oskrbo » sredini mesta. — Naslov v oglasnem oddeiku ♦Jutra«.	35453-ifi
Dva diiaka
sprejmem z »so nskrbo v '»po in zračno sobo po :merni ceni. Gosposka q'. it. 10.	35459-22
2 mlajši dijakinji
sprejme boljša rodbina v fino, prvovrstno oskrbo in vzgojo po 500 Din. Naslov po^e oglasni oddelek »Jutra«.	35452-22
3 dijake (inje)
sprejmem v svetlo sobo. t ali brez hran«. PomošS pri učenju na razpolago. Kri-ževniška ulica 4/1, desno.
35457-22
2 dijakinji (ka)
sprejmem v dobro oskrbo po 500 Din mesečno. Soh« lepa, t 2 posteljama in elektriko. Sv. Petra' ce*ta 4<„. 62/L	35473 22
Trisob. stanovanje
e kabinetom, po možnosti s kopalnic-o, v najožji oko-liici Ljubja.ne išče boljša družina. Kač lov pove ogl. oddelek »Jutra-«. 35390-31/a
Dvoje stanovanj
iščem v ista hfei aM bližini, prvo dvosobno s kabinetom in kopa'nico, drugo e.n'*Ki'bno s kabinetom. Po možnosti nekaj vrta. Podpritličje itključeno. — Po nudbe na oglasni oddelek Jirtra« pod značko »Za november«.	35380-21/a
Sobo odda
Dva dijaka
poceni sprejmem v veliko m zračno sobo, e>veot»elno s hrano. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 35460-22
Stanovanje
oddn
Vsaka beseda 1 Din; aa dajaaje Matom aH ta iifro pa t DSo. (91)
Stanovanje
obstoječe faz 8 sob, kopalnice io vrta. n* Birjn od lam t 1. novembrom ali Se preje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod iifro »S«.	95363-91
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo, pritikiine«« to električno 'Uzsvetljaro takoj oddam tik kolodvora štev. 74 — Der. Mar. v Polju.	35419-21
Trisob. stanovanje
•>ddam e 1. oktobrom blizu trnovske cerkve. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	35118-21
Celo I. nadstropje
za 380 Dim me«ečno od dam pošteni stranki. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	35340-21
Dvosob. stanovanje
za Stadionom. In enosobno v šiški oddam. Poizv« se od 3. ure dalje na Aiešev-čevi cesti 24. 35399-21
Stanovalca
(obrtnika) t 2—3 osebami, išče dr. Ipavic, pi-vOla 8, pošta Hoče.	85382-21
Stanovanje
sobe 1« kuhinje takoj od dam ta 250 Dta v Zele« jami. Val. V0dniiko<va ul. it. 32.	35430-32
Stanovanje
dvosobno i kabinetom, v visokem pritličju, parketi-rano, ali enosobno e pritiklinami oddam z oktobrom Ob Ljubljanici 33 — Kodeljevo.	35481 21
Trisob. stanovanie
s pritiklinami oddam. N«' slov pove oglaeni oddelek »Jutra«.	96t79-2i
Stanovanja
Vsaka besed* 90 par: ta dajanj« aMiora ali aa iifr« S Dhi. (81-a)
Stanovanje
2 sob in kuhinje, iščem v prometni ulici. — Ponudb« na oglasni oddsle* Jutra pod šiftr »Modni salon«.
35331-91/a
Dvosob. stanovanie
s kuhinjo in pritiklinami iš č e t. a starejša zakonca brez otrok, z novembrom. Ponudbe t navedbo cene na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Samo 2 osebi«.
35417-21/a
Stanovanje
s sadnim »rtom, ta gojenje fazanov, na periferiji ali v b'iž!ni gnzda, event. celo hišk« vzamem takoj ali s 1. oktobrom v najem Ponudbe n« oglas. oddeVk »Jutra« pod »Fazsnarijs«.
35211-2!'»
Državni uradnik
srednji 'et. brei otrok •'•5če e-nos-obno stanovanje v eent.rg. za 1. •»kto-ber Ponudbe n« >>glasni odde lek »Jutra« pod »S!cm'n-f' plačam«.	35461-31/a
Separirano sobo
takoj oddam v bližini pošte. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35463-23
Opremljeno sobo
lepo, takoj oddam v Krt-ževniiki ulici štev. 7/11.
35362 23
Elegantno sobo
• posebnim vhodom, t »do •U dvema posteljam m
souporabo kopalnice ta.koj oddam. Naalov poTe ogl. oddelek »Jutra«. 35383-29
Lepo sobo
parketirano, t elektrik« to souporabo kopalnice, nedaleč od eentra, oa željo z d i etično hrano oddam. Rožna ulica štev. 27/1.
35995-28
Lepo sobo
oddam eni ali dvema osebama v Gradišču št. 17, pritličje, levo. 35404-23
Blizu univerze
oddam lepo opremljeno sobo. z elektriko parketom in vhodom e hodnika, ne Rimski cesti 5/11, levo.
35420-23
Opremljene sobe
solnčne, « posebnim vhodom ter 1 ali 2 posteljama, po 100—250 oddam blizu tramvaja pri mitnici. Sip. šiška, Cernetova .. 51/1-1.
it,
35400-23
Gospoda
sprejmem na stanovanj« — po želji i vso oskrbo. — Cegnarjeva ulica 4T, nasproti bolnice. 354'15-iS
Sobo
t sfedimi mesta takoj oddam. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«. 354<!4-28
Lepo sobo
koncem Miklošičeve ceste oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 35407-23
Tik univerze
e d d a m lepo sobico z i
posteljama. Naslov v ogl-oddelku »Jutra«. 35405-23
Lepo sobo
mirno in solnčno, ob Res ijevi cesti oddam boljši osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Ju-tra«. 95411-23
Sobo
e podfKnčm vbodom, s hra no a'-i bre« takoj oddam po miki ceni. Nasl-o-v offlascem oddelku »Jutra« 95ie.>23
Preprosto sobo
s posehrnm vhodom oddam 2 osebama v Idrijski ulici št. 9.	95129-23
Separirano sobo
lepo opremljeno, v cemtru mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
30433-28
Opremljeno sobo
v centru tne^ta oddam 2 gospodoma ali dijakoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35445-23
Opremljeno sobo
oddam tekoj pri remizi. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35456-23
Separirano sobo
lepo in zračno, takoj oddam. — Istotam sprejmem
sostanovalko
Novi trg šter. l/III levo.
35489-28
Lepo sobo
čisto, separirano, oddam 1 ali 2 boljšima osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35475-23
Sobo
oddam solidni osebi s 15. septembrom. Naslon pove ogasni oddelek »Jutra«.
35476-23
Sostanovalca
sprejmem s 15. se.ptem-brnm e hrano aii brez. — Židovska ulica Ste<v. 6/1.
85449-22
Lepo, prazno sobo
popolnoma separirano, v vilj na Prulah ugodno oddam takoj ali s 1. oktobrom. Naslov v ogl-asnem oddeiku »Jutra«. 35471-23
Za pisarno aii obrt
od dom separirano. repko ziač-n-o sobo, aii sf>re,i«fte,m
4 dijake
v vso oskrbo. Rimska cesta št. 2, pritličje. desiw.
36444-28
Sobe išče
Vsaki besed« IO par; ta dajanj« aaalov« ali ta iifro 3 Din. (25-a)
Sobo
strogo eei»arirano. event. s hrano. \ mestu Iščem to takoj ati s 1. oktobrom. Ponudbe na o^las. oddelek »Jutra« pod šifro »828«.
35-130-28'a
Majhno sobico
ali kabinet, iščem s 15 septembrom, po solidni ceni. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Odsoten«.	25474 23, a
KHffTB
V'*»k» beseda 1 Din: sa dajanj« oaslova ali ta iifro pa 6 Din. (27)
Leghorn peteline
lepe, proda Leo^o-Iii Oo-r-Ljubljana. Veliki, ttra-do-n št. lil	9M90-27
Mala papiga
p'ava, je ušla v petek. Kdot- b; jo ujel, se pros'. da jo odtia v ogas. od-de'kn »Jutra«.
Kupim psa
dobrega čuvaja. Pismeine ponudbe n« ogla«, odiieie-k »Jutra« pod »Hud pes.-.
Prenovljena Koža t 3 dneti
Sobo
• posebnim vhodom ter 2 ali 1 posteljo, oddaim na Sv. Petra cesti itev. 81/a.
35423-23
Dve lepi sobi
prasni (400) aM opremljeni (500 Din) oddam v Lin hartori ulici itev. 28.
35127-23
Opremljeno sobo
• posebnim vhodom H hodnik« in nporabo kofclnice ■akoj oddam stalnemu podnajemniku Zore, Gledališka ulica 12/111. 35442-23
Veliko prazno sobo
s predsobo ln posebnim vhodom blizu nebotičnika.
primerna >itdi ta takonski par fjs mslM-knet! kuhi njs n« ra,zpola*n) oddaim 'akoj ali e 1. oktobrom Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra*.	35434-28
Razširjene znojirce in črne pike so izginile za zmerom.
Neznosne črne pike, mozolji, grd« luskine in kožni izrastki, rument ia. temne pege, vse to so neprijetnosti, ki kaze obraz radi razširjenja znojnic, zato, ker so se le — t« napolnine z maščobno nesnago, ki se ne da iztisniti ne z umivanjem izprati. Vsako tako razširjenje pride od draženja znojnic.
Krema Tokalon bele barv«, suha, takoj vnikne v znojnice, pomirja draženje žlez v koži, razkraja in odstranja nesnago, ki se je nabrala na dnu znojnic, čisti črne pike, oži in zapira odprt« in razširjen« znojnice do njihove prave mer« ln napravlja temno in trdo kožo belo in nežno. S svojim popravljanjem, zbiranjem in hranjenjem zdravi in krepi celo kožno tkanino samo, ki se je že povsem posušila in zamrla. Z njo se da povsem odpraviti kot olj« mastni nosni sij.
Krema Tokalon bele barve, suha, vsebuje zdaj neko novo čudežno voščeno maso, ki je nežna in topljiva tn jo izloča razno cvet)« v naravi. Ta masa •« mei« • svežo " kremo in aajbol} fino očiščenim olivnim oljem. Zato da krema Tokalon bele barve lahko ž« u treb dneh koži nenavadno lepoto, zato po aiej postane kola beh in sveža kot pomlad«! dib jutranje zore, kar se na noben drug način a« da doseči
Uporabljajte vsakp jutro kremo Tokalon b«l« barve!
Inserirajte v „JUTRU"
Danes se je smrtno ponesrečila naša iskreno ljubljena sestra, teta
lakin in.
in svakinja
mestna učiteljica
Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 14. septembra, ob \z5. uri popoldne iz mrtvaške veže pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 12. septembra 1033.
10146
Rodbina FRELIKOVA.
Občina Ljai>b'jeita Mestni pogrebtii ia vod
Umrl nam je naš zlati očka
	
	V-*:' i
	
Pogreb bo v četrtek, dne 14. septembra 1333, ob 3. uri popoldne izpred mrtvaške veže pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 12. septembra 1933.
TEJA, soproga; PRIMOŽ, MAJDA, ALENČIGA, otroci; bratje m sestri z ostalimi sorodniki.
10149
v	. 'f •" .. a .. • < ->% i,*, v
iv.-.v't..r?i	- i;'^vt&m.
Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki ste me ob moji osemdesetletnici počastili z osebnimi, pismenimi, oziroma brzojavnimi čestitkami in darili.
Udeleženkam sestanka v »Zvezdi« pa veljaj moja posebna zahvala za globoko občutene govore in dehteče kite cvetja.
V Ljubljani, dne 12. septembra 1933.	10144
LJUDMILA ROBLEKOVA, bivša notarska uradnica.
Včeraj je preminul nenadne smrti naš dolgoletni član,
tovariš
VCadimir Stre&eC)
cand. ing
V	blagopokojnem izgubimo agilnega in vzornega člana ter mu ohranimo trajen in časten spomin.
V	Ljubljani, dne 12. septembra 1933. 10147
J. N. A. D. „ Jadran"
Originalno
Bermet fino
Marinkov
iz Sremskih Karlovcev z Fruške gore je neprekosljivo dobro, zato ga zahtevajte v vseh gostilnah in restavracijah. Ta lastni proizvod dobite že v sodčkih od 50 1 naprej.
i-'- -iT. .				't *;■.' ' '-X ' ' • . C'
				
■apecijeiiu entei oblt-K, az.unra.iije, predtisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg notela štrukel.
Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižie cene.	79
Tekstilna tovarna
Beer, Hrfbernik & Comp.
Št. Vid nad Ljubljano
sprejme za takojšen nastop
tkalskega mojstra, prevzemalca blaga in kosmatika
(Rauher) s prakso. Prednost imajo vojaščine prosti jugoslovenski državljani. Lastnoročno pisane ponudbe s prepisi spričeval in zahtevki se sprejemajo do 25. t. m. 10139
Občini LnrV.jei« Mestni pogreb™1, iavo4
PETER KOSLER naznanja v svojem in v imenu svojih sester EME SEEMANST, MAR V KOSLER in OLGE RUDEž, kakor tudi vseh sorodnikov najžalostnejšo vest, da se je njegov ljubi brat in svak, oziroma stric in veliki stric, gospod

zasebnik
dne 12. t. m. zjutraj v 77 letu starosti zaradi aeronezgode smrtno ponesrečil.
Pogreb nepozabnega nam dragega bo v četrtek, dne 14. septembra 1933. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Ljubljana — Cekinov grad, na pokopališče k Sv. Križu. Prosi se tihega sožalja! Posebna naznanila se ne bodo izdajala.
V Ljubljani, dne 12. septembra 1933.

--V-*.- v*
[■i *:'/.'',	IV	J"
. ••• ,
-L'	' ■■	it! ' ■
- . ' j'nuj t ■
f::
Izpolnjujoč žalostno dolžnost sporočamo, da je na tragičen način preminul gospod
upravni svetnik in bivši lastni pivovarne „Unien"
V pokojnem, ki je bil član uprave naše družbe od ustanovitve, izgubimo velezaslužnega, neumornega in zvestega člana ter mu ohranimo trajen in časten spomin.
Ljubljana, dne 12. septembra 1933.
pravna svet
delniške družbe pivovarn.; „UNION"
...v-./ -y>.	.•'." j •>■ -i - •
;•>•:7- *	VVK. . .'••.
•>•••- f-
"'V*'** *-.;*<1)><V <1 "v''V.
-i J V-'" .,.;•,"•<'.•" ? •
■ V;
i siKt"'*,''	,


V ~ ' ■■■■i'-'','' ■
vi- j.. •..'♦'• • >■•■: ri*,:'^"-.'., v ..j«
fcil^ -'-T.


'"-v:

■' ■>',' '. « ''.'--A*- •"■'
•	r-;,-. .. • .- -Sv	V/
v*.-';
Občina T.iubljo i!« Mastni pogrebni zavod
V globoki žalosti naznanjamo prežalostno vest, da se je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, sin, brat, zet in stric, gospod
lesni industrijalec v Slovenski Bistrici
dne 12. t. m. pri usodepolnem aeroplanskem poletu pri Ljubljani smrtno ponesrečil.
Truplo blagopokojnega prepeljemo na dom v Zgornjo Bistrico št. 15, od koder bo pogreb v četrtek, dne 14. septembra 1933. ob 4. uri popoldne na mestno pokopališče v Siovenski Bistrici.
S'ovenska Bistrica^-Ljubljana, 12. septembra 1933.
MARIJA 2URAJ, soproga; IVAN, ANA-MARIJA, DUŠAN, otroci; JAKOB ŽURAJ, oče; ANA VERHOVŠEK, tašča, in ostalo sorodstvo.
. -.. '>' ri- j^vHt-: •. r-- +}> --. . ,'jV c-
'težv" i
VV.-i- ''	.. <•••- .-.A-
** ' * ■ ta. n -'.	.,-■
Urejuje Davorin Ravtjen. Izdaja aa kouzorcij »Jutra« Adoil KibinKai. Z.a iNdruuuo lujkainu d. d. k.oi uskaiuaija kinu c Jezeršek. Za uiseraLni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.
I