jtahaja iriferdt na ie IX. Pismo Iz Pariza. (Za Edinost L. Kuhar.) (Dalje). Turčija je bogata na petrolejskih vrelcih. Severni del Mezopotamije (Mosul) slovi po svojem bogastvu že od nekdaj, v Palestini sumijo v zemlji velike množine petroleja., Perzija je podminirana z "smrdljivim zlatom," na obeh straneh Kavkaza in se više ob Kaspiškem morju vrejo bogati vrelci te dragocene tekočine. Takoj po odkritju petrolejeve važnosti za moderno brodovje se je na Angleškem ustanovila serija družb, ki so imele za cilj pokupiti vrelce in osumljena zemljišča. Družbe so bile privatne ustanove, a podpirala jih je na tihem vlada, na drugi strani je pa diplomacija pritiskala z namenom, da spravi te bogate krajine pod angleško politično območje. Severski ali turški mir '(jjo. bi imel zaključiti dolgoletni gospodarski in politični boj Hritanije za posest nafte v Turčiji. Mezopotamija je dobila kot mandat, nad Palestino izvršnje Anglija protektorat in na severu ob Kavkazu je pomagala ustanoviti nebroj malih državic, ki bi jih lahko nadzorovala s svojimi drednauti iz Črnega morja. Nemčija pa njen načrt Bagdadske železnice sta bila pokopana, Amerika se je pa navidezno odrekla vmešavanju v ev-ropejske zadeve, tako da je Angliji v resnici pripadla kontrola bližnjega Orijenta in z njo petrolejsko bogastvo. Rekli smo zgoraj, da je zgodovii.a ubrala drugo pot. Turčija je uprla in sicer zmagoslavno vprla, Rusija se polagoma zbuja h novemu življenju in Amerika se je znova oglasila v evropejskem koncertu. Sovjeti in Kemalisti so postali prijatelji in drug drugega podpirajo v stremljenju ustanoviti neodvisno samostojno turško državo. Ne narodne manjšine, ne kristjani vse to bi Vel. Britanijo prav nič ne skrbelo, če bi ne bil petrolej v Mezopotamiji, ki je direktno ogrožen po pritisku Rusije, po "iskanju vrat v svet" Sovjetske vlade. Anglija je čutila to nevarnost že pred dvemi leti in se ji je mislila izogniti s tem, da poln je turško vstajo v Anatoli j i in da zasede Carigrad. Ta načrt je spodletel, to vemo. Sedaj ji ne preostaja druzega, kot ali rus-ko-turško zvezo zrahljati in zrušiti ter Turčijo pridobiti zase, ali pa obdržati vrhovno nadzorstvo nad Črnim morjem in tako preprečiti oboroževanje Rusije. Svojih drednavtov pa ne more spraviti v Črno morje, ako Dardanele ne ostanejo za vedno odprte prehodu vojnih mornaric. Angleški boj za Dardanele je samo defenzivna poteza proti Rusiji, ki ima namen zavarovati pe-trolejske interese v Mali Aziji ogrožane po vstajajočem ruskem imperijalizmu. Omenili smo Ameriko. Zedinjene Države še nimajo vezanih rok. Z ljubosumnostjo so opazovale, kako se angleška admirali-teta oskrbuje s petrolejem, zato niso mogle ostati v zatišju. A-nierika je postavila princip enakopravnosti svoje in angleške vojne mornarice na oceanih in če hoče, da se to ravnotežje ne bo motilo v njeno škodo, mora poseči v boj za petrolej v Evropi. Slišali smo. kako je amerikanski poslanik Child povdarjal v Lausanne princip "odprtih duri" v Mali Aziji in rusko-turški koaliciji' nenadni nastop nepričakovanega zaveznika proti Anglijif in bil neljub. . V kak snem razmerju pa stoji Indija z Dardanelami? V bistvu ostane vprašanje isto, kot pri petroleju. Že carji so zelo radi govorili "o poti proti Indiji"' to je o razširjenju ruskih interesov preko Perzije in Afganistana do morja. Ker se pa ravno Anglija najbolj boji. da bi ruski živelj prodrl tod na vesoljno morje, je očividno, da Rusija hoče oslabiti angleški odpor s tem, da sili preko Afganistana' direktno do Indije. Sovjeti imajo dobesedno isto politiko samo njih orožje je nevarnejše. Kita komunističnih agitatorjev se vleče doli proti Indiji, kjer govorijo narodu o enakopravnosti in sejejo sovraštvo proti "gospodom, ki se bogatijo na hrbtih revnih domačinov." Sovjeti so s tem vaarili Anglijo v živo Ce V. Britanija sedaj mirno pripusti, da si Rusija ustvari močno vojno brodovje v Črnem morju, ki bo neomejeno gospodarilo med Donavo in Kavkazom, je seveda nevarnost jako blizu da bo Rusija angleške koristi^v Indiji tudi vojaško ogrožala. Zato hoče Velika Britanija prostega vhoda v Črno morje za svojo royal Fleet, ki tako na obrežju Črnega morja lahko vsak trenutek odbije morebitne ruske nakane proti Mezopotamiji in Indiji. Boj za Dardanele je, ponavljamo, stari rivalitetni boj Anglije proti slovanski Rusiji s katerim Turčija igra, svoje dni ravno-tako kot danes, vlogo samo postranskega pomena. Včasih vlogo "tertins gandet," včasih vlogo artišo-je, ki se mora jesti polagoma, pero za peresom." Mislimo, da nam po teh površnih razmišljevanjih ni treba omenjati pomena Francije, Italije in balkanskih držav. Tretje struje pri Dardanelah ni mogoče, ali za Anglijo ali za Rusijo! Dopuščeno je samo še posredovanje med obema neizprosnima rivaloma, ki bi morda vsaj začasno premostilo težave. Italija, v kolikor sploh price v poštev v mednarodni politiki kot poštena in zanesljiva država, na koje besedo se lahko zanaša, se na-giblje na rusko stran. CDalie sledi.) PARIŠKO POSVETOVANJE PREKINJENO. FRANCOSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK NASTOPA ODLOČNO ZA FRANCI TO NA POSVETO-VAN TU. — ANGLEŽI RAZOČARANI. Parz. ian. Glasom najnovejših poročil iz Pariza, so pritira-li zavezniško posvetovanje do prekinienia sinoči ob 7- uri zvečer. Zavezniki so bili vsi presenečeni. ko je odločno in vročekrvno nastopil francoski ministrski predsednik Poincare in čital glasno francoske zahteve glede reparacije: katere pog-oje ima za izvršiti Nemčija. Z vso odločnostjo se ie skopal nad Veliko Britaniio in ie čital v dvorani ultimatum Bo-nar La\v-u. da mora slednii odgovoriti pozitivno ali negativno na zahteve Francije. Mej drugim ie rekel. "Francija se danes nahaja v položaju, v katerem ne more soditi, kdo ie njen pri-iateli ali ne. Mi hočemo iasne-roieča posadka. — V Vatikanu so se zastopniki držav, ki imaio svoie zastopnike v Vatikanu šli poklonit k sv. Očetu za Novo leto 1023. Sv. Oče Pij XI. jih ie baie z velikim navdušenjem spreiel. Vsem državam voščil blagoslovljeno leto polno ljubega miru in krščanske liubezni. — V Petroleum. Ohio so bili ubiti štirie delavci in šest iih ie težko poškodovanih, ko je Padel na nie težak oljnat tank. Ponesrečeni so bili prepeljani v bol nišnico v mesto Sharon. Petina. — V Tulsi. Okla. ie baie nastal zopet plemenski puč. Črnci so predvčerajšnjim napadli' iz zasede pet belih policaiev. ene-Ta so ustrelili in 4 ranili, nakar so se beli dvignili in nastal je poboi. — V Maxia. Tex. se ie ubil -e^ni ^'*aški letalec kapitan McKenizie. Nesreča se ie pri netila, ker se ie z letalom prehitro spustil k tlom. Letalo se ie s prvim koncem zarilo v zem-lio meitem. ko ie še stroi deloval. — V Trinrdadu, Colo, je preminul po celem iugozapadu dobro znani Rev. Father Salvato-re Persone iezuit. Za sabo pušča veliko misijonskih zaslug, ki se iih ie nabral tekom šestdeset 1e+nega delovanja v vinogradu Gospodovem. Umrl je v 8q. letu starosti. — V Sterling. 111. se ie ubil farmar Tohn Castle, ko se ie pe-lial z avtomobilom po neki strmi poti. Zdrknil ie po strmini In se na mestu ubil. — V Vintonu. Ia. je zmanjkalo v skladnicah premoga. Mestne oblasti so primorane suspendirati šolski poduk,, dokler ne dobe odpomoči. — V Monticello, Ia. so baje našli oljnati vrelec. Kakor se sliši ie iz Chicago že na poti več olinatih strokovnjakov.'da stvar preiščejo, koliko ie vredna. — Na angleškem kralievem dvoru zanikuieio. da se namerava angleški princ poročiti z lta-liiansko princezinjo. Pravijo, da ima svojo izvolienko na Škotskem Ladv Elizabeth Lvon. No. pa nai bo tako! Smo pač v pred-pustnem času . . . DRUGOD IN PRI NAS. JUGOSLOVANSKE NOVICE Clevelandski Katol. tednik "The Catholic Bulletin" ponati-j skuie iz "The Catholic Home" iz Oklahoma Citv. Okla. — sledeči značilni člančič: "The Dai-lv American Tribune." edini katoliški dnevnik v angleščini v Ameriki, ie preživel vse napade in naskoke. Po naši sodbi ie to najboljši dnevnik v srednem za-padu. In vendar se najdejo, ki bi era danes uničili, zato ker ima dovoli iniciiative. da si upa ven iz svoiega ožiega mesteca v veliko mesto (t. i. ker skuša biti ne za Dubuque, temveč za celo Ameriko.) Mi nismo nič kai posebno z onimi uredniki, ki vedno spod-kopavaio fundamente drugih listov. Gotovo ie veliko drugega varneišega dela. kakor ie to. In tudi bi si mi nikdar ne upali zavirati napredek katerega dru-sresra kat. lista, nai si bo v katerikoli smeri. Pa smo se čudili, da ie med nami Slovenci tako! Na, tu iih imate! Med ameriškimi katoliki ie pa še slabše. -o- KLIC NA OBRAMBENO DELO Detroitski škof ie imel nagovor na može Holv Name društev, v katerem ie nozival katoličane cele Amerike na obrambo svoje vere. svoie cerkve in svo-iih naprav. Vsa znamenia kaže-io. da se bližamo v Ameriki velikim kulturnim boiem. ko bodo vse proti katoliške moči združene n->nadle katoličane in niih naprave. Začetek ie že tukaj, ko so začeli boi prqti kat. šolam. — Kuksklani ie drugo znamenje, da ie boi tnkai. Skot pravi, nai bi se ustanovili po celi Ameriki v vsaki župniii obrambena društva. Društva Holv Name nai bi prevzela to delo. Kjerkoli bi kak list napadel ali vero ali cerkev ali duhovščino nai bi to društvo takoi nastopilo v obrambo in protestiralo v listih in iafnih shodih in z bojkoti, kier se tiče kake trgovine. — Pri nas nam pa zamerijo celo katoličani, ko branimo niih vero in praviio. da "dražimo" s tem nasprotnike. Oni pa katoličanov s švoiimi satanskimi na-nadi prav nič ne "dražiio." -o- RUSKI PRINC OBSOTEN NA SMRT. Moskva. ian. — Ruski princ Uktomskv. ki se ie voiskova! z belimi Rusi v pokrajini Rostov-Donsko proti boliševikom par let nazai. ie viet od sovjetskih oblasti in pe bil včeraj obsojen na smrt. Ustreljen bo od vojaške čete. Petindvaisetletnica proštova-nia. V soboto, dne Q. decembra m. 1. je preteklo petindvajset let. odkar je bil imenovan za prošta v Novem mestu mil. g. dr. Sebastiian Elbert, takrat škofijski tajnik v Liubliani. Tekom svoiega 2^-letnega delovanja ie kot prost in voditelj novomeškega kapitelia storil mnogo dobrega in koristnega za Novo mesto in dolenjsko ljudstvo sploh ne samo v verskem, marveč tudi v gospodarskem kul-»m sociialnem oziru. Za : iegovega proštovanja se ie prenovila kapiteljska cerkev, kot občinski svetovalec ie s svoiim vplivom marsikaj slabega preprečil in inicijativno sprožil mar sikatero dobro stvar. Zlasti se i ninosro trudil za podaljšanje do leniske železnice, za nov železni most čez Krko in za ustanovitev ženske bolnice. Tudi kot dolgoletni član krainega in o-kraineka šolskega sveta ie gospod prošt vedno vstrajno, požrtvovalno in z vso potrebno odločnostjo dosezal v korist učeče se mladine znatnih in trajnih uspehov. Novo gimnazijsko poslopje ie temu viden dokaz. K niegovi petindvajsetletnici mil. g. proštu dr. Elbertu naiiskre-neiše čestitamo! Detomor. Porotno sodišče v Novem mestu ie obravnavalo 10. m. m. pod predsedstvom g. deželnosodnega svetnika dr. Fi-schingeria zanimiv slučai neke Marije Brezovšek iz-Gorice, ki ie bila obtožena detomora. Skra-ia ie nekoliko priznala, potem se na začela umikati. Pljučni poizkus na zadavljenem detetu ie v zvezi s spretnim izpraševanjem podal končno nepobitni dokaz, da ie dete živelo, ko je prišlo na svet. *V pravnem pouku je opozoril predsednik porotnesra sodišča porotnike tudi na vest in ostavne določbe, ki govore o tem dandanes kočljivem predmetu. Porotniki so potrdili krivdo z o glasovi, na kar ie bila obsojena nečloveška mati na ^ leta težke ieče. Detektiv iih ie potegnil. Štiri treovci so se vozili te dni iz Velikega Bečkereka v Vršac in so med vožnjo radi dolg-ega časa kartali. Na neki postaji pa pride v njihov voz nepoznan človek v spremstvu žandarja. Nepoznanec se legitimira kot detektiv, odvzame trgovcem karte in zapleni še 2^0 dinariev. Kmalu za tem ie izjavil žandar, da mu ie laži detektiv pobegnil z globo. Poročil se ie gosp. Tože Voje, carinski uradnik z gdčno Tusti Logar iz Ribčevega Laza pri Bohinjskem jezeru. T Čestitamo' DENARNE POŠILJAT VE.' Koristno je za Vas, ako se pri pošiljanju svojega denarja v staro domovino obrnete vedno le na naše podjetje. To pa zato, ker naše nove zveze z staro domovino nas omogočajo, da dostavljamo po-šiljatve v stari kraj najbolj točno in najhitreje. Denar dostavljamo na najbližnjo domačo pošto prejemnika. Pri nas dobite vedno najnižje borzne cene svetovnih valut. Pri večjih svotah, ki presegajo dvajset tisoč kron ali tisoč lir, damo še posebni popust. GLEDE DOLARSKIH POŠILK GLEJTE OGLAS NA DRUGEM MESTU. Cene denarju se večkrat menjajo, mi računamo po ceni istega dne, ko denar prejmemo. VČERAJŠNE CENE SO BILE: 500 — kron ----$ 1.80 50 — lir ...... $ 3.15 1,000 — kron ----$ 3.30 100 — iir ...... $ 5.75 5.000 — kron ____ $16.00 500 — lir ...... $27 50 10,000 — kron ----$31.00 1000 — lir ...... $55-00 Vse pošiljatve naslovite na: BANČNI ODDELEK "EDINOSTI" 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. 'EDINOST** EDINOST ^ (UNITY.) Izhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday and Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company 1849 West aand Street, CHICAGO, ILL. ____1._Telephone; Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo Advertising rates on application. .NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto .......................$3.00 Za Združene Države za pol leta...........................$1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto________$3.50 Za Chicago, Kanado in E^iropo za pol leta $175 iUBSCRIBTION: For United States per year ...............$3"oo For United States for half year........................$1.50 " Chicago, Canada and Europe per year.. $3.50 _ Chicago. Canada and Europe for half year.. $1.75 ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ TE PLAČAN LIST. Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Dopise in novice objavljamo brezplačno. Na dopise in poročila brez _______podpisa se ne oziramo. Rokopisov ne vračamo. Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne številko do 12. ure v četrtek dopoldne. v Entered as second class matter October nth iqiq, at Post Office at Chicago. 111., under the act of March 3rd 1879. t iz SLOVENSKIH NASELBIN, i * -___ - T * * J. M. TRUNK: — Amerika bo pomagala — ali bo pomagalo? Amerika se je pojavila na vojnem polju v Evropi in vojne ie bil konec. Ali je zmagalo orožje ali znane 14 Wilsonovih točk, ne vem. Francozi se sklicujejo na orožje, še bolj Italijani (??), Nemci pravijo "unbesiegt na bojnem polju" ni so strašno hudi na Wilsona in njegove točke. Naj bo tako, ali tako, gotovo je le, da v Evropi ne more priti do miru. Osebno sem prepričan, da je Wilson pošteno mislil. Ko pa je prišel v ožji stik s staro, zvito evropejsko diplomacijo in je v Ameriki začel v republikanskih krogih čim glasneje odmevati klic: Hands oft — proč iz Ev--ope in proč oq evropejskega ognjenika, se je Wilson irdal. Pri rolitvah je zmagal Harding, Amerikanci so bili le Amerikanci .n so evropsko vrenje samo opazovali. Konferenca je sledila konferenci, vse bob ob steno! V Ameriko pride stari "tiger." Navidezno rjove zaman, Harding pravi: nič in plačajte. A kaj se sliši zadnje dni? Ali se je dogodil čudež? Ali prav razumem? Evropa vsklika: Amerika pride, Amerika bo pomagala in stric Sam ne pravi več: nak! Imam velik rešpekt pred Amerikanci, dasi vem, da ni vse zlato, kar se sveti, a v tem slučaju bi se ne upal soditi, ali je stric Sam tako idealen, da je obrnil svoj obraz proti Evropi, aH je pa morda še kak drugi zajec v grmu. Tudi v Ameriki nekaj noče iti. Zadiišujemo se v preobilni masti. Farmarji se u-tapljajo v morju svojih pridelkov, ker Evropa nič na kupi oziroma ne more kupiti. Pa pustimo to! Srčno bi želel, da bi Amerika pomagala, in še srčneje, da bi imeli tudi kaj uspeha. Nočem iti med preroke, a nekaj se ne morem ubraniti misli, da bo pomoč zelo. zelo težavna. Vriva se mi,angleški pregovor: *'God will not help 11s unles we help ourselves," ki se vjema s slovenskim: "Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal." Praviš: Trdiš toraj, da si Evropa noče sama pomagati! Ne, tega nikakor ne trdim apodiktično, a ne morem se iznebiti prepričanja, da bo zadela ameriška pomoč ravno pri tem na zelo trd oreh. če niso zadnja leta tega oreha zmehčali. Kako to? Ako praviš: Angleška ima toliko in toliko brezposelnih in stoji ob robu prepada; Francoska je strašno militaristično in hudo imperialistična; Italija je v krempljih narodnih prenapfctnežev — fašistov; Nemčija strada in ječi pod jarmom, ki so ji ga naložili; Avstrija ne more živeti ; Jugoslavija je žandarska in vele-srbska; Tehoslovaška je husitska, političen nestvor; Poljska je histerično nacionalistična; Rusija je uničena od rdečega židovskega terorja; Bulgarska, Grška, Romunija, Turčija. . . denarja je v Evropi toliko, da ji zmanjkuje sape: potem, po mojem, še nisi prišel do dna. Vse to je povzročila vojna. Materielne posted ice. morda tudi politične bi Amerika morda odstranila, ako bi prišla na pomoč. Ampak ne žabi: Evropa je imela tudi revolucijo, odkrito, kakor Rusija, ali vsaj latentno, skrivno in zadnja sega celo sem čez morje v Ameriko. Revolucija pa zgrabi pred vsem duše srca. Ker pa je revolucija, kot nekaj nasilnega, čisto nekaj drugega, kakor politična in gospodarsqa evolucija, ima vse-kako morda poleg dobrin tudi sekaj škodljivega, strupenega. Revolucija zida. morda, a strašno tudi pustoši, uničuje. Poglej samo Rusijo. Morda je bila ameriška revolucija edina s čisto idejo neodvisnosti, vse druge revolucije so operirale s kvarnimi idejami, nazori, hauki, najbolj zadnja ruska in pa njej bolj silna evropska. Eni so zmagali in so zdaj zmage pijani, drugi. Nemci in Avstrijci so z orožjem podlegli, a so zmagali z revolucijo in živijo v misli zmage. Zdaj je prišla še Turčija, ki je podlegla, a ceio z orožjem zmagala, torej so v Evropi sami zmagovalci. Zdaj naj pa pride stric Sam in naj ves ta Babilon uravna?? Da vzamem samo Avstrijo. Niti ficka ji ni bilo treba še plačati kake vojne odškodnine. Vojnega materijala je prodala na milijarde zlatih kron, ima vsakovrstno industrijo in vojna je toliko uničila, da bi lahko najboljši "kšeft". vrednost lesa je strašno poskočila in ima ga ogromne množine ... A kaj je? Strada, jamra, potaplja se, a ponosna je ker je postala republika, zmagala v revoluciji, in zmagovalec vendar ne bo delal, šparal, varčeval, skromno živel, popravljal, plačeval škodo, z sosedi živel v miru? Vsak mora živeti gosposko, vsak biti kje nastavljen, kjer je bil prej eden, jih more biti zdaj deset, vsak mora imeti milijone Če mu bi bili tudi v revoluciji zmagali?? Enako je v Nemčiji. Bodimo pošteni. Nemci so nagrabili v vojni zlata, da bi par Židov v Charlottenburgu lahko plačalo vso vojno odškodnino. A čemu? Saj smo v revoluciji zmagali in samo Wilson je nas malo potegnil! Stavim, da na celemu svetu ni niti enega Nemca, ki bi ne prežal na trenutek, da Francozom vrne deseterokrat, in naj še tako jamrajo. Dosti. O drugih točkah nočem pisati. Pridi, pridi bogata Amerika in pomagaj nam ošabnim revežem ! Ali bo pomagala je pa tvoja stvar! Indianapols, Ind. — Cenieni urednik Edinosti; — Prosim priobčite teh par vrstic v nam priliublieni list Edinost, ker se le malo kdo oglasi iz naje naselbine, hočem iaz malo poročati, kako ie kai tukai pri nas. Z delom gre boli poslabem, kakor po drugih državah. * Na društvenim poliu še precej dobro napredujemo, imamo šest podpornih društev, ki so priklopi j eni h raznim Tednotam in Zvezam, tako, da se lahko vsak roiak zavaruje proti nesreči. Ali žalibog. da se iih še dosti najde, ki niso pri nobenem društvu. Toraj dragi rojaki, se-oai je prilika za pristopiti k društvu sv. ložefa. štev 4^.- I. S. K. T. se je odločilo dati prosto vstopnino za dobo tri jih mesecev: ian. febr. in marc. Toraj rojaki. sedaj na noge. ker je čas priti v društvo z malimi prispevki. Omeniti tudi moram, kaka smo v naši slovenski cerkvi obhajali, oziroma praznovali Božične praznike. Točno ob 11:40 minut so se veselo oglasili zvonovi in začeli vabiti vernike, da se spomnijo svoje dolžnosti, da greio počastit svojega ljubljenega Izveličaria v revni štalici. Takoj za zvonovi so se oglasile na koru orgije in naši izvrstni pevci. ki so zapeli pred svetim opravilom z lepo donečimi g-la-sovi pesem "Sveta noč" in tako so nadaljevali celo mašo o polnoči. kakor tudi pri veliki sv. maši ob 10. uri in popoldne pri litanijah. zakar jim ere najlepši zahvala in čast za njihovo požrtvovalnost. Imena pevcev so: Sopran. Marija Komlanc, Antonija Kos. Marv Šabec in Marv Urajnar. Alt: Marv Gerbes, Ag-nes Androjna in Ana Bruder. Bas: Anton Mergole. Frank Ra-| dež. Tozef Zevnik in Frank Ša-bec. Moio največjo zahvalo izrekam vsem ! Pa tudi drugega pevskega zbora ne smem pozabiti, i ki je pel pri drugih sv. maših. Drugi zbor ie pel sopran: Marv i Stegar. Marv Zore. Ana Žonta,! Milka Dugar. Frances Vrtač-nik. Marv Radež. Alt: Marv Komlanc in Marv Žonta. Od veliko faranov sv. Trojice sem cul. ki so se izrazili, da tako lepeea petia še ni bilo v cerkvi sv. Trojice, kakor ie bilo božične praznike. Zato ere pa največjo hvala našemu organistu Frank Urajnar, ki se ie potrudil, da ie dobil tako lepe pesmi in pevce. Da iih ie tako izučil. Toraj tudi njemu čast in zahvala za njegov trud in požrtvovalnost. Seveda brez kritike ni nikjer, tako tudi pri nas ne. Kranjci imaio radi kranjsko, Štajerci štajersko. Primorci primorsko itd. Ker se ie moj dopis že daleč zavlekel, bom prenehal, pa še drusn pot malo povem. O, pardon ! moram jje povedati, da Božična kolekta v naši cerkvi je znašala $6^2.;o. zakar se tudi lepo zahvaljujem vsem darovalcem. ki so kaj darovali. Seveda bi bila lahko še boljša, ako bi se bili vsi odzvali po svoji zmožnosti. Končno pozdravljam vse čita-telie 1 ista Edinosti po širni Ameriki in želim, da bi bil skoraj dnevnik. Louis Komlanc. -o- Chicago, 111. — Odbor Slovenske Podporne družbe sv. Mohorja si šteje v prijetno dolžnost, da se tem potom najprisrč-nejše zahvali v prvi vrsti vese-ličnemu odboru, vsem sobratom in sosestram. ki so sodelovali v tem odboru s takim izvanred-nim navdušenjem, kakor menda še nikjer. Zlasti ne smemo prezreti naše marljive dekleta in žene. ki so pripravile za veselico tako izvrsten prigrizek, gor-ke piiače itd. Med temi so se največ trudile Mrs. Agnes Žo-kali in Miss Marv Tanež. ki so imele V oskrbi nabiranie darov in celo kuhinisko pripravljanje za veselico. Prav pridno so njima pomagale tudi razne druge sosestre »Ene z lepimi darovi 1 - z del^m. Za veselico 'O darovale v iestvinah in de^ iu sledeč^: Mrs. T. Perko. sladkor in okusen cake. Mrs. Pez-dirtz sladkor in okusen cake. Miss M. Nartnik v denarju 7^c., Mrs. K. Marovič okusne krofe. Mrs. V. Glavač, okus*"* krofe. Narodnjaštvo in narodnost T. M. Trunk: (Dalje). M rs. M. Omerzel, • fino potico M rs. A. Kosmach okusen cake. Ana Muha okusen cake. Miss B. Zokalj okusen cake. Mrs. M. Petrovčič. okusen cake. Mrs'. M. Tomažič 2 funta kave. Mrs. A. Medic dva funta kave. Mrs. Kre-mesec 20 funtov kranjskih klobas. .Vsem blagim darovalkam in darovalcem izrekamo na tem mestu na i prisrčne i šo zahvalo. Družbenim sobratom in sose-stram priporočamo vse te 30-brate in sosestre, ki imajo svoje trgovine, da jih podpirajo in pri njih kupujejo. Oni nas podpira-] jo. naša dolžnost pa je. da mi n je. Obenem se zahvaljujemo tudi najlepše vsemu slavnemu občinstvu. zlasti našim vrlim prekmurskim Slovencem, ki so se naše veselice vdeležili v tako lepem številu, da smo jih bih v rcsnici veseli. Bratje tudi mi ne bomo pozabili vas v enakih slu-čanh. Vrniti bomo vam skušali ob prvi priliki vašo cenjeno naklonjenost. Vsem udeležencem izrekamo iskreno zahvalo in Bog plačaj! Izpregovorimo nekoliko še o naši veselici. Vsak kdor se ie te veselice udeležil in videl, kako so prihajale po večerji trume v vedno večjem številu v dvorano .je vsak brez razlike vzkliknil. kaj takega pa še nisem videl. In res ie. da tako zadovoliive veselice nismo še videli med Slovenci že kmalu, kakor je bila pač ravno naša Mohorjeva domača in plesna zabava na Silvestrov večer. Vsak. ki se ie veselice u-deležil. se prav gotovo ni ke-sal. da se jo je udeležil. Vsak ie pa izjavljal, luštno ie, na taki veselici. Na tako bi pa še šel. In kai ie bolj prijetno za uho odbornikov in odboruic. ki se trudiio. da prirede take-le veselice. kakor pohvalna beseda, od ljudi, da so veseli postrežbe in zadovoljni z zabavo? Ves trud, ki ga imajo taki odbori — dasi trud ni majhen ve vsak, ki je kdai veselice prirejal — ie ob takem trenutku pozabljen in odbori vidoč v članstvu zadovolj-nost primejo z novo energijo za del o za korist društva. Da. zadnja Mohorjeva zabava je bila prava domača slovenska zabava .kateri je bil vsakdo vesel in zadovoljen. Ta mirna in prijazna zabava ie pa pokazala tudi mnogoterim drugim, ki še niso udje naše družbe, da ie Mohorjeva družba pravo pristno domače slovensko podporno ognjišče, okoli katerega se zbirajo miroljubni ljudje, ki jim ie pri srcu napredek Mohor-ieve družbe, ki zidaio ta svoj napredek na medsebojni bratov-ski ljubezni za prospeh slovenske naselbine v Chicago in slovenskega naroda sploh. V spe h veselice ie iako povo-lien v finančnem oziru. Čistega dobička bo pra vgotovo čez $22^.00. ko se dobi enkrat tike-te. Pa tudi na moralni vspeh. ki ga ie naša zabava rodila nesme-mo pozabiti. Naj omenimo, da imamo samo za prihodnjo sejo, ki se vrši jutri v nedeljo nad 10 novih kandidatov za pristop. Torej vspeh vsestranski! Bratje in sestre, v tem duhu, kakor sedaj, krepko naprej za večjo in močnejšo "Slovensko Podporno Družbo sv. Mohorja." Eno leto je za nami, in ž njim vred krasnih vsestranskih vspe-Kov nri naši družbi. Kdo. bi danes vprašal tisto dvanaistorico. ki se ie zbrala v cerkveni dvorani pred letom dni na Silvestrov večer. — je pričakoval, da bo ta družba, ki smo io tedaj poklicali v življenje štela tekom eneg-a leta nad 200 članov in v premoženiu že imela nad $1,-600..00. Kdo pravimo, je kai takega pričakoval ? Nihče ! Pa odkod ta velikanski vspeh? RDdi-la ga je dobra volja, medsebojna bratovska ljubezen in požrtvovalnost naših dragih sobratov in sosester. Njim gre hvala, njihovo delo ie to! Za to pa le krepko naprei po ffei poti in ob sklepu letošnjega leta IQ2^. bomo pustili za seboj še večie vspehe in naše radova-nie nad našimi vspehi bo še toliko večie! Vsem še enkrat prisrčna hvala! — S bratskim pozdravom Družbeni odbor. Pa recimo, da so Slovenci res zdaj pod "srbskim jarmom." Vsakega jarma se mora narod skušati otresti, a za to potrebu--ie pravega narodnega čustvovanja. Smo skupaj tudi v tem sI^P čaju. Za ta slučaj pa ne pišem, ker vsaj za me ne obstaja. ^ gotovem oziru jas ne pripoznam, da bi Slovan tvoril jarem Sli vanu. .V gotovem oziru, pravim je, da tega ozira niti pod sedanjimi. res nepovoljnimi razmerami pri Slovencih v Jugoslaviji nfl vidim. Drugi ga vidijo. Ostanimo prijatelji. Pišem, ker sem mnenja, da mora priti ozdravljenje, kakor je prišla bolezen, iz naroda samega po narodu zavesti. Da bi pa "srbske" razmere, balkanizem in "srbski jarem" Slovence v Jugoslaviji oviral pri delu za narodno ozdravljenje, o tem jaz ne najdem nobenega povoda. Pač pa sem čisto nasprotnega mnenja. Poudaril sem že, da se je treba tudi nezdravih razmer, ali jarma, če bi bil, otresti. — Ampak ali je res tako hudo s Slovenci v Jugoslaviji? Ali se res ne more. govoriti o kakem osvobodenju? Ali je res tako, kakor pišejo Amerikanci, ki so se vrnili iz .domovine, da je sedaj slabše ko v stari Avstriji (seve neglede na gospodarske razmere). ker prej je vladal Nemec, sedaj pa vlada Srb? Ali se res v Ljubljani sliši samo srbščina in govorijo slovenski le še hribovski kmetje? Kako je vojna in deloma nova država izpremeni-la gospodarske razmere, to ne spada v okvir mojega spisa, ker' imam pred očmi predvsem narodno politične razmere Tudi v « tem oziru pripuščam vsakemu, da sodi. kakor mu razlogi na-rekajo, nočem posegati v njegovo prepričanje, ker smatram tudi politično prepričanje za nekaj svetega. Jaz sem drugega prepričanja, in če to prepričanje izrazim, upam, da naletim le na gentlemene. ki bodo enako spoštovali tudi to prepričanje. Pravim: Kljub nepovoljnim razmeram v Jugoslaviji, so Slovenci tam vendarle osvobojeni in so z novo državo zelo veliko pridobili. Moji dokazi so: Kakšne so bile razmere v Slovencih pod staro Avstrijo glede inteligence' Inteligence potrebuje narod, kakor riba voce.' Iz samih kmetov ali delavcev moderni narod ne more obstati, ker mu bo manjkalo duševnih voditeljev. Glede duhovne inteligence so bile razmere še precej povoljne. celo na Koroškem. To pa ni dosti, ker duševna smer postane lahko .enastranska. Narod mora imeti tudi svoje uradništvo, učiteljstvo. politično in nazadnje tudi diplomatično inteligenco. Razmere so bile take. N a Koroškem in morda Goriškem je glede neke vrste uradni štva in učiteljstva še šlo. Na Štajerskem je bila že strašna mizerija, o Koroški pa bo najboljše, če nične zinem. Pripoznam, da smo kljub" slabim in neugodnim razmeram polagoma napredovali. a meni se zdi. da bi se naše korakanje v par letih iz-premenilo v pravcato rajanje, kakor naš pohod proti Rusiji. Pritisk dobro zasnovanih nemških "Volksratov" je od dne do dne naraščal. Kaj smo tudi imeli celo na Kranjskem ali Goriškem? Kdo je bil povsod na višjih mestih? Kdo predsednik vlade? Kfo predsednik sodnije? Ali ni nad Kranjskim učiteljstvom vihtel bič znani vitez Kaltenegger? Kdo je edinole imel upanje, do napredovanja? Bodimo vendar pošteni in ne'zijajmo nazaj v staro Avstrijo. Ali ni strašno žalostno, da so na Dunaju radi kakega slovenskega dvornega svetnika morali zastaviti včasih politiko celega naroda? In ali Avstrija ni izigravala pri tem vedno stranko proti stranki? Ali ni bilo to pravcato suženjstvo? Pa še to, rekel bi, "nižje" uradništvo. kar smo ga imeli, kakšno je bilo. Mnogi so hodili trdo, trnjevo pot nesklenjenih glav. Slava jim ! To znači, da vsaj povsem nismo še postali sužnji. A kakšnih je bilo na stotine? Kruhek, napredek, avanzma. družabnost, oziri na "ta više" . . . vse to nam jih je pobralo na stotine. Postali so hladni, indiferentni, mednarodni, samo le slu-žabni, še več, postali so podli, cylpadli so, teptali narod iz katerega so prišli, glodali so na narodnem jedru, izsesavali narodu srčno kri, ga zastrupovali, da je ginel in postajal od dne do dne slabši, in bi bil postal, o tem sem prepričan, v celoti žrtev pan-germanizma, ki je na njem strašno dosledno zidal most do Adri-je. Ah ni tako? Le pripoznajmo in bodimo odkritosrčni. Tudi na Kranjskem so postajale razmere kljub deželne "avtonomije" prave glavopobije! Smelo to trdim. Samo en slnčaj. V Beljaku smo se bili za pravice, da je kar bliskalo. Pride tja neki novi 11-radnik. Kot dijak je bil strašno radikalen, radikalen tudi v Beljaku. z nami vred je zahteval slovensko vozne listke in jih dobil' po glavi. Nakrat je izginil z naše družbe in tudi z Beljaka. Po mesecih pridem na Gorenjsko. Na Jesenicah zapazim tega gospoda pri blagajni, — stal je tik pred menoj, opazil me ni, in veste kaj sem doživel na tedaj tako gorkih Jesenicah? Gospod z "gamsovim repom" na klobuku (tako so hodili tedaj okoli najbolj za- | griženi Nemci), v Beljaku slovenski radikal, kakor bi zdaj rekli, je zahteval vozni listek — nemški!! Nach Wocheiner Feistritz, bit te zweite Klasse!" Ko se je obrnil in me zagledal, mu ie vzelo sapo, ni me — HOTEL poznati, jaz take kreature tudi ne, a v srce me je zapeklo in glava se mi je povesila. To je en slučaj, a bi vam lahko povedal prav enak slučaj, ki sem ga nekaj pozneje doživel v hotelu Petran na Bledu. Tega uradnika, ki je ostentativno in izzivalno v hotelu nastopal nemški, sem 1. 1919. srečal pri gozdarskem oddelku narodne vlade v Ljubljani. Ni zinil ničesar, jaz tudi ne. S kreaturami ne govorim rad. Pa je bilo takih mevž, to je najmilejši izraz, na stotine, ki so okuževali narod ne samo na mejah, temveč prav v središču in tam še tem pogubnejše. In pri taki inteligenci naj bi narod napredoval? Ali niso bile to naravnost pasje razmere? (Dalje sledi.) IZ NEODREŠENE DOMOVINE. Mamino sliko. O slovenskih barvah na zastavi ni nobene sledi. Velika dela izvaia Mussolini-leva fašistovska armada! Smrtna kosa. V Podpori pri Gorici ie umrla e-a. Roza Trdan. mati tamkaišnjeera e. vikar ia Hermana Trdana. Poleg sina duhovnika in sina učitelia zapušča 2 hčeri učiteliici. katerih e-na ie redovnica. N. p. v m.! Italijanska šola v Dekanih. Občinski zdravnik dr. Mattheis in orožniški maršal Azzara v Dekanih. edina Italijana v občini, sta dosegla ustanovitev italiian-ske ljudske šole v Dekanih. Ker kliub vsem vabam in darilom ni bilo veliko staršev, ki bi hoteli svoje otroke prodati, so posegli vmes fašisti. Prišli so k župniku g. Slamiču in ga prisilili, da ie spil veliko čaišo ricinovega o-lia. češ, da on hujska starše proti italiianski šoli. Sedai gre po tržaških italiianskih listih notica. ki pripoveduje, da so se vpisali v italijansko šolo v Dekanih otroci vseh položajev, največ pa revni kmetski otroci, ki so oblečeni v cunje. Prosijo se darovi v obleki, zvezkih itd., da se obdarijo ti otroci. Take so razmere v odrešeni Istri pod slavno faši-stovsko vlado. V vrelo olie ie padel v tržaških oljarnah v Zavljah 16-letni delavec Albert Umek. Da si prihrani pot. je preko banje z vrelim oljem položil mizo in hotel iti črez. Miza je pod niegovo te- Jucleži Iškarioti, katere ie na žalost rodila slovenska mati. so začeli v Gorici izdajati "Glas Julijske Benečije." Te prodane duše pišejo, da hočejo delovati za sporazum med Slovenci in I-taliiani. obenem pa grozijo "Goriški Straži" s fašistovskimi metodami. To je torej isti "sporazum." • Poturica huiši od Turka. Kakor na Goriškem se ie tudi v Istri našlo slovenskih poturic, ki so šli med fašiste in sedai pod to firmo terorizirajo svoje sova-ščane ."Edinost" poroča ta-le slučaj: Minolo nedeljo ie v Pobegih pri Kopru par mlečnozo-bih domačih "fašistov" šiloma odneslo zastavo tamkajšnjega starega pevskega in godbe^^-^a društva "Ilirija."' Zastava ie u-metniško delo in ponos društve-nikov. Fantalini so zastavo sredi vasi Vrgli na tla. hodili po niei. pljuvali nanjo in se sploh obnašali kakor zbesneli. To početje poturic se ie zastudilo celo navzočem^ italijanskemu o-rožniškemu maršalu. Pobral ie zastavo in zagotovil starejšim vaščanom. ki so solznih oči o-pazovali divjanje izkvarjenih fantalinov. da odnese zastavo na Docipr efekt uro v Kor^r, kier jo bodo lahko zopet dobili nazaj. Seveda bi ljudje hitro obračunali z domačimi "fašisti." ako se žo zdrknila in fant ie pal v olie. RAZNOTEROSTI. Iz indijanskih vojsk znanega Sitting Bull, ki ie razgraial v takratnem ozemlju Dakota, so-drug "Charging Thunder" ie u-mrl pred par dnevi v Fort Yates v severni Dakoti. -o- V New Yorku se prepirajo revoluciionarni in drugi Irci za konzulat. V zadniem času ie — 34. mil ionov dolarjev. Največ ga ie šlo v Indijo in Kanado. -o- V Evropi se vračajo v stare čase. V Budapešti moraio unf verzitetni dijaki plačati vstopnino v žitu. morala poseči vmes policiia. -o- ne bi bali represalij. Tako moraio trpeti in molčati. Fašisti zaplenili slovensko cerkveno zastavo. Tržaškim fašistom ie nekdo natvezel. da i-maio Slovenci pri Sv. lakobu vse potno skritih slovenskih in avstrijskih zastav. Fašisti so brez drugega izvedli po slovenskih hišah hišno preiskavo in pri tem vlamliali zaklenjene omare in skrinje. Dobili n i so^ ničesar. Da pa otmo vsaj UTRINKI. Zakonski pisba. Vzeti se ga mora po navodilih — navodila pa navadno na videz opraviče-i daje ženska. nost svojega početja, so odnesli iz cerkve sv« Takoba dragoceno zastavo bratovščine Sv. Cirila in Metoda, ki ima na eni strani sli-k > obeh svetnikov in slovenski Sv. C iril in Metod, prosi- a 7.a nas na drugi strani pa sumnosti. General Alexander Ivanov, ki ie 1. 1817. na predvečer ruske revolucije poveljeval ruski vojski. pribežal je kot potnik III. razreda na parniku Tvo v Ameriko. da dobi kakšno delo. Ka-or hitro bi zaslužil dovoli, ho če poklicati tudi svoio ženo iz Shanghai-a. --o- Znani Henrv Ford, ki pravi, da bi edino pravično plačano delo za vsakega delazmožnega odpravilo vso bedo in zločinstvo sveta, ie vsa i deloma zadel v centrum. Ako bi bil vzel Kristusov izrek: Delai in moli. bi bii zadel v centrum, ker molitev vodi k pravičnosti do vsakega. -o- Zvezno nadsodišče ie določilo, da vse odškodninske tožbe pro ti železniškim družbam v mei-državnim prometu spadajo pred zvezno sodišče. ■ -o-- Kakor poročajo nemški časopisi, se nemški naseljenci ob Volgi prav dobro počutijo. O Slovani, kdaj se boste kai naučili! — -o- Opojno pijačo so prepovedali, tobak nameravajo, kai pa kavo? William A. Ukers ie dokazal, da so dosegle Zediniene države v pitju Le pijače, ki tudi ni brez strupa in škodljivega vpliva svetovni rekord. Dosedai se ie stan je kakor pred- oorabilo 1^00 nrliionov funtov kave — torai cdpade. kakor so 1 preračunali statistikarii na vsako glavo =;oo čaš. -o-. Uvoz zlata ie 1. 1022., dosegel v prvih ena i stih mesecih 240 milionov dolarjev, proti J.11 mi-lionom dolarjev lansko leto v istem času. Izvoz zlata se ie pa nasprotno povzdignil od 22 na V Sapulpa, Okla. so štirie črnci z napačnim klicem izvabi H 5 policistov v razupito temno beznico. Komaj so vstopili že so začeli strel jati na nje. Eden policistov. je bil ustreljen, ostali pa ranjeni! Dvesto mož zasleduje črnce. Dvanajst mož, največ tiskarjev so v Budapešti zaprli zaradi Donareianja pet-, deset-, in petdeset dolarskih bankovcev. Ponarejene bankovce so odposlali v Ameriko. NAZNANILO. Stavbinsko in posojilno društvo "Slovenski Dom" v Chicago naznania. da je z dnem 2. lanuaria 1023. izdalo novo serno delnic. Rojaki, ki žele postati delničarji tega prekorist-nega društva, ter ki žele pričeti hraniti svoj denar ,se naj zgla-siio pri tajniku Mr. Tos. Zupančiču. na 1824 West 22nd Place, ali pa na prihodnii društveni se-iiv torek večer po 7. uri v cerkveni dvorani sv. Štefana, kier bodo dobili svoie knjižice in vse potrebno. Rojaki boljšega sistema za varčevanie vašega denarja ne morete dobiti nikier. kakor pri nas! Odbor. -o- pa Na srečo se je z obema rokama j ujel za rob banje in tako mu ie segala vrela tekoqina le do pasu. Utrpel ie strašne opekline na vsem spodnjem životu. Prenesli so ga v bolnišnico in položili v traino kopeli. -o- Samo tisti, ki so nesrečni, vidijo svet tak. kakor je v resnici. -o- Ničesar ni na svetu ljubezni bolj škodljivo, kakor bacil liubo- Letos ie bilo meseca decem-Va aretiranih Q7lo oiianih. torei ^^ več. kakor lani. • -o- Stotine amerikancev ie na -tareorp leta dan odpotovalo v Montreal, kier so brez skrbi ob haiali "mokro" Novo leto. -o- V Wailuku, Hawai, so utonili tri ie bratie Koani. Enega ie val potegnil z obrežne skale v mor ie. druga dva sta ea hotela rešiti. in tako so utonili vsi triie. Vsakikrat, ko pride nad človeka kaka nadloga, ie najtežavnejše za njega, ko io skuša tran-terirati k svojemu bližnjemu. V Rio de Taneiro v Brazil i ii se obsedno stanie podaljša do 10. aprila, vslea upornega gibanja med- javnostjo. Prerokovanje. Ciganka: "In potem gospodična, varujte se dolgega, črnolase ga gospoda . . ." "Prepozno, sem ga že poročila!" * * * Tolažilo za žene. Stara devica: "Ženska ima pa vendar vsaj eno tolažbo: da se lahko večkrat omoži. pa le en krat obsedi." StRITE LIST "EDINOST"! Natančen. Sodnik: "Toraj nekega lepega dne ste se poročili s tukalš-no pričo?" Toženec: "Ni res; bilo je zvečer in deževalo ie tudi!" J. KOSMACH 1804 W. 22nd St. Chicago. 111. Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ-TA, KLTUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanie hiš zunaj in znotrai, pokladam stenski papir. Najboljše delo, nafnižje cene. Rojaki obrnite se vselej na * _ svojega rojaka! TRITE ČASTILCI. Cingalesi, ki živijo v notranjosti Cevlona. Azija, nimajo nobenega smisla za zdravila belega človeka. Oni verujejo v duhove dreves, ki so odgovorni za njih zdravie. Tako torej ako iih napade bolezen, okrasiio debelo drevie s cvetlicami, napravijo o-geni, v katerega mečejo jazmin in nato daruieio mlado kozo. Mi. ki živimo v Ameriki, ne molimo dreves na ta način, tudi mi iih cenimo toda mi vporablja-mo niih lubie ali listje pri izde lavi zdravil. Tako ie vsebina Triner's Bitter Wine popolnoma iz samih zelišč. To zdravilo, ki ie neprekosljivo za slab tek, zabasanost. pline v drobovju, glavobol, splošno oslabelost in si ične želodčne nerede ne vsebu-ie nikakih kemikalij. Te izvrstno zdravilo, absolutno potrebno za vašo dobro voljo tekom bližajočih se praznikov. Vsak lekar nar ali trgovec z zdravili ima Trinerieva zdravila. Ali imate že Trineriev stenski koledar za leto IQ21. izvrstno ustmeno delo? Ce ga še nimate, pošliite =;c. za poštne stroške na Toseph Triner Corapanv. Chicago, 111. IZPLAČILA v ameriških dolarjih še vedno izvršujemo v zasedenem ozem- Avstriji Nemški liu v Italiji, in drugod. V Jugoslaviji ie začasno nemogoče lokalnim bankam izplačevati ameriške dolarje, ker to sedai izvrši edino Narodna Banka v Beogradu. Vendar pa potnikom, ki rabijo dolarje za na pot preskrbimo dolarje. Dolarske čeke pa še vedno lahko izdajamo in iste vnovči-io v stari domovini po dnevnem kurzu v jugoslovanske krone. Za dolarske pošiliatve računamo sledeče pristojbine: do Si;.oo po centov. — od $1^.00 do S^o.oo po 7^ centov. — od $^0.00 do Sqo.oo po $1.00, za izplačila, ki presegaio S^o.oo računamo 1 cent in pol od dolarja. ali po $1.^0 od sto dolar« ie v. H tem pristojbinam oridicti za vsako nino. pošiljatev 15 centov za pošt- BANČNI ODDELEK EDINOSTI 1840 West 22nd Street, CHICAGO. ILL. ie se posamezno ^ r?? rj? r?? ^ rj* rf? rf^ ^S? HJ* ^S^ rt* •b -h -t + + A - + + + * + + * * ♦i + 4. < * + + + + + + + + + + RAZPRODAJA! V SOBOTO DNE 5. JANUARJA Vsi ostanki, raznovrstnega blaga, obleke in vse drugo blago, ki je ostalo na roki se bo prodalo po izvanredno nizki ceni. PRIDITE IN POSLUŽITE SE TE PRILIKE! MOŠKE NOGAVICE. \ vseh velikostih iz bombaževine in mešane tvarine. Y različnih barvah. Vrednt4| 1 2SC- par. I F_ SEDAJ PO: AmO ŽENSKE ČREVLJE. zalogi v vseh 1500 ženskih črevljev imamo v velikostih iz ljaijboljšega usnja Vredne do $6.00. SEDAJ PAR: $1.00 OSTANKI. Nad 5 jardov raznega blaga kakor "Gingham". "Pangees" "Satena," konteninasto <« h? blago itd. Vse po znižani ceni: ■ * Blago je vredno 69c. jard. SEDAJ PO: ' m OTROŠKE ODEJE. Otroški blanketi v različnih barvah asortira-ne. Lepo pisane. Navadna cena 85c. SEDAJ DOBITE PO: 55c 36_ COL FLANELA. Cel jard široka, bela in tudi barvana* vrecfna -'9C. jard. " SEDAJ SAMO: temna flanela, kakor najmanj: 151 MOŠKE SRAJCE ZA NA DELO. Izvanredno močne kvalitete moške srajce v vseh velikostih "double stitched" sive in rujave, vredne $1.48. Velikost od 14 do 17. SEDAJ JIH DOBITE PO: 88c PRALNE KOTLE. Kuhalnike za kavo z dvojnim dnom, lesenimi ročaji, vredne navadno po ,$2.00. Sedaj po posebni CENI: $1. kotle z 29 $30. SUKNJE $12.95. Krasne ženske površne suknje. Vzorne "Pluck Coats" z "clape and cuffs" 4 ^ V vseh velikostih čredne ^ " * $30. Sedaj jih dobite PO: $12J "LACE CURTAINS" V zbiri imamo po dva in pol jarda dolge "lace curtains". Sortirane pare, da sogla-. šajo v barvi. Vreden vsak po $3-| SEDAJ DOBITE ZA: 69c "BOYS SWEATERS* Fini jopiči izštrikani iz močnega in gorkega blaga z gorkim ovratnikom za na pot v šolcs sive in plave, v vseh I velikostih, vredne $1.45. SEDAJ PO: lil 69c LION DRY GOODS STORE 18th AND PAULINA STREETS + + + * * * + + 4» + 4* 4- 4-4« 4-4» 4-4« 4-4» 4« 4-4» -4« + 4-4-4-4* 4- Največja Slovenska Banka v Ameriki je v Clevelandu, O. kajti v dobrih dveh Stanka izkazuje nad letih svojega ob- ^ DVA MILIJONA DOLARJEV PREMOŽENJA. Malo je bank v Ameriki, katerih rast bi bila povprečno po milijon dolarjev na leto. POPOLNA VARNOST VLOŽENEGA DENARJA je poglavitni vzrok, da je postala naša Slovenska banka v tako kratkem času največji denarni zavod nove domovine. In kar je glavno: ustanovili so jo naši ljudje z našim denarjem. Vodstvo in vsa uprava je zopet v rokah naših ljudi. POPOLNO NADZORSTVO VSEGA VLOŽENEGA DENARJA nad našo banko ima država, potem posebni izvedenci in pa bančni direktorij, ki sestoji iz enaindvajsetih članov direktorija in šestih svetovalcev. Med njimi najdete sama naša imena, poznane in zaupanje vredne može. Zato nalagajo v tem domačem denarnem zavodu naše JEDNOTE, ZVEZE IN POSAMEZNIKI iz vseh krajev naše nove domovine. Med vložniki je država sama, County, šole, knjižnice, mesta itd. Pomnite, da naša banka obrestuje vse vloge po 4% OD DNEVA VLOGE DO DNEVA DVIGA. Denar prinesite lahko osebno, če stanujete v bližini, ali pa fa pošljite po pošti in sicer z money ordrom, draftom ali čekom. Z obratno pošto prejmete hranilno knjižico, na katero zopet lahko dvignete svoj denar, kadar ga rabite. - POŠILJA DENAR NA VSE STRANI SVETA ' in sicer po dnevnem kurzu, kakor ie denar na svetovnem trgu, tako ga dobite vi. V zvezi je z najboljšimi denarnimi zavodi starega kraja in garantira vsako pošiljatev z vsem svojim premoženjem. NAJBOLJŠE IN NAJVARNEJŠE je vselej tam, kjer je naše. Ako zaupate denar naši Slovenski Banki, potem ste lahko brez vse skrbi zanj. Obrnite se osebno ali pa pišite na ST THE NORTH AMERICAN BANKING & SAYING GO. CLAIR & 62nd ST. CLEVELAND, O. = ZADNJA PRAVDA ROMAN Spisal češki I. S. Baar. Poslovenil Voiteh Hybasek. Oba sta zarastla pod nosom, na bradi in po licih z gosto, ščetinasto brado, ki se v tej starosti ni dala več gojiti; sicer pa je gojiti tudi znala nista. Tako sta dobila oba divjo, surovo zunanjost in malokdo izmed znanih ju je spoznal ... Tudi gledala sta trdo — posebno pa sta govorila ostro, kakor bi bila samo strjeno sovrastvo, nasičeno z jezo. Od domačih jima ni nihče posodil niti groša, pa tudi v mestu so jima najbrž delali oderuhi že težave; povišali so svoje zahteve, zahtevali poroštva, vknjiževali svoje terjatve; trslerf vsega tega je rastla razdraženost bratov, čas je potekel, treba je bilo plačati obresti, davki so opominjali, šolnine še niso odšteli . . . Nič več za vrčkom, nič več pri pivu in nič več pri 4VJrevescu,M ampak le v žga-njarni pri frakelčku sedi Martin S Kminkom sam. Zmerno srka žganje, a nezmerno govori in zmerja. Zmerja župana, občinske svetovalce in ves odbor, kako slabo gospodarijo, samo doklade predpisujejo, višajo izdatke, sami si pa polnijo žepe. Pa jim bo že pokazal on — Martin, revizijo bo poklical nadnje, kontro^r bo prišel v Klenči in pogledal tem spletkarjem na prste . . . V Domažlicah sedi "pri zlati ščuki" Adam in je zelo dobre volje. V roki ima neki list, pije, udari ob mizo in pravi z gromo-vitim glasom: "Ta-le časopis govori resnico: uradniki, učitelji, duhovniki, odvetniki — vsi skupaj so druhal! Pocrkalj bi od lakote. ko bi nas ne bilo. Mi jih vse žvimo, za vse garamo. Doktorji, notarji, advokati — sami tatovi so, samo denar vleči iz žepa — to znajo." "Molči no. sam si kriv; ne pravdaj se, pa boš imel mir!" ga je nekdo zavrnil. "Kaj še. prav ima!" so soglašali drugi. Martin je že davno pozabil na svoj pogovor s Kminkom, tudi Adam se ni več spominjal svojega modrovanja "pri ščuki." toda pri glavarstvu so jima čudovito osvežili spomin. Skoro dobesedno so vedeli, kaj je govoril Martin, kaj Adam, in ravnali so z njima nekako preveč ostro, vse drugače kakor pri sodišču. Glavar je razlagal Martinu o samoupravi, o razžaljenju uradov, in teden dni pozneje zopet Adamu o ščuvanju, podpihovanju k uporu, hujskanju proti posameznim osebam ali celim stanovom, proti uradom in državni oblasti — skratka: tisoč goldinarjev kazni ali eno leto temnice stane tako počenjanje. Adam se je prestrašil in razveselil obenem. Kazni se je ustrašil in je rekel: "Jezus, Marija! Gospod glavar, saj nisem mislil nič hudega, samo pivo ie govorilo iz mene." "Dajte torej v časopise preklic, prvič vam odpustimo," se je dal omehčati glavar in je takoj narekoval pisarju preklic. Adam ie podpisal in dal desetak za "jtaven preklic". Rad ga je plačal in si mislil: "To je stotaka vredno! — Čakaj, Martinek samo da vem. da se lahko toži tudi pri glavarstvu! Nadrobimo ti juho, ca boš pljuval!" In sedaj je gonil brat brata ne le k sodišču, marveč tudi na glavarstvo. Ovajala sta se orožnikom, vohunila drug o drugem, sumničila se in odvetniki vlagajo zopet nove tožbe pri okrajnem sodišču ... Sveta Marjeta meče srp v žito — pa na Hodskem ne. tam ^ele sveta Ana in sveti Jakob naznanita žitno žetev. Ali "boga-tinovo dekle in reveževo žito — to dvoje je naprej zrelo." Resničen je ta pregovor. Za Kodrnačevo hčer, ki je edinka in ima oče ne,le posestvo, ampak tudi denarja kot črepinj. so se trgali ženini. ko je bilo dekliču komaj šestnajst let, in z osemnajstimi se je že možila. Enako je z reveževim žitom. Ni mogoče čakati, da dozori. "Porazila že žanjeta," se smejeio drugi gospodarji, pa ne bi se smejali, ko bi tičali v njuni koži. Revščina žene Martina na njivo. V skednju ni niti stebla slame, da bi mogel kakor drugi v nedeljo popoldne po blagoslovu vplesti do zaloge kakšen man-<^e!j povresel za ječmen in oves. • Treba je torej iti s srpom ali koso pred časom na polie. Žito je seveda še vedno "pri moči," pa izložilo se bo v skednju pod streKSHn tam dozori — omlatijo ga rnt takoj bo konec revščine. Sicer je pa najbolje naravnost z voza na pod t — Na Češkem ni- * PREPRIČAJTE SE! Da mi resnično izdelujemo n a j-krasnejše ženito-vanjske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmer-nejših cenah. Vsem se priporočam. Nenf^čeK FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St . Chicago, 111. cor. Albert, Phone: Canal 2534. "BPIMOST**_ , .....: majo kozolcev; žito sušijo kar na polju — zrno najlepše leti iz klasja. In tako se s prvim vozom oglašajo tudi že cepci. Žalostno se razlega njihova troglasna pesem. Martin mlati z Manco, in študeht, ki ima počitnice, pomaga. Pomanjkanje je gnalo tudi Adama na polje in na pod k cepcu. Omlačeno žito bi moral dati v kaščo, da postane zrno kleno; no, pa naj se posuši v mlinu —■ saj ga itak ne bo mlinar takoj zmlel; in že prvi mernik mlačve pelje Adam na samokolnici v mlin. Ne bi ga peljal, ko bi ga ne silila revščina. Toda že cel mesec jedo "kupljen" pekov kruh; na upanje ga jedo; kakor goba je .všeč je-ustom, toda ne nasiti — in zaželi si človek domačega. Mlinarjev oče razveže vrečo, zajame pest žita, iz roke v roko ga presuje. poduha, pregrizne zrno pa godrnja: "Tega ne morem mleti, polovica vam bo ostala na kamnih, saj se še vse vleče. napol je še sirovo. Namesto vas moram vse stresti, preobrniti in sušiti." Pa kljub* temu priteče od Zgornjih vsak dan otrok — Dod-ličfca, Adamek ali pa Janezek — včasih se prikobaca celo mala, šestletna Ančka vprašat: "Mama je vprašala, če ste zmleli za nas?" ali pa: "Kdaj lahko prinesemo mlet? Kdaj pridemo mlet?" —- Pri nas hodijo namreč moški in dostikrat tudi ženske same mlet: mlinar bi ne mogel spati, ker nima pomočnika, in zato dovoljuje. da si kmetje sami meljejo ponoči svoje žito. "Pa naj pride," se jezi mlinar, do grla sit neprestanega vpraševanja. in suši v naglici žito na rjuhah, rta solncu. Tako sili pomanjkanje celo žito, da mora hitreje dozoreti. Dobro je le to. da je popravila pomlad, kar je zagrešila zima. Prišlo je pomladno deževje in obilno. Viri so se zopet napili, usmiljeni gozd je izpustil iz Ujetništva izvirke in potočke, oba Porazilova vodnjaka sta se napolnila z vodo; mlini in žaga ob potoku ropotajo podnevi in ponoči ŠIRITE UST 'EDINOST' ^ LISJ "EDINOST" JE LIST ZA RESNICO. Toda ima bratca, ki se drug drugega izpopolnjujeta, da poročata celo resnico. In ta njegov bratec je "AVE MARIA" Zato nima popoln list "Edinost," kdor nima * še lista "Ave Maria" flbleg. Imaš ti oba brata naročena? Takoj si naroči še list "Ave Maria." ki stane $2.00 na leto pri AVe MARIA 1852 W. 22nd PI. CHICAGO, ILL. GLASNIK PRESV. SRCA JEZUSOVEGA je posvečen zlasti češčenju presv. Zakramenta. Ta list bi ne smel manjkati v nobeni slovenski katol. hiši. Ali ga imate pri Vas? Zakaj ne? — Takoj ga naroči! Stane samo $1.00 na leto. Naroča se GLASNIK 1852 W. 22nd Place. poštne nakaznice: v inozemstvo. New York. — Amerikanci so tekom zadniega fiskalnega leta poslali potom poštnih thonev orders skorai 14 milionov dolar-iev liudem v inozemstvo. Poštne denarne nakaznice iz inozemstva v Združene Države so pa znašale v isti dobi skupai čez tri in pol milionov dolar-iev;Tadi tega so Amerikanci po slali v inozemstvo potom poštnih nakaznic čez 10 in pol milionov dolariev več kot so iz inozemstva preieli. Naiveč denaria ie bilo poslano v Angleško, namreč čez šest milionov, na to prihaia Tapon-sko in potem Mehika. Amerika nima pogodbe glede denarnih nakaznic z vsemi državami. Tako-na pr. ni mogoče pošiliati denaria v Tugoslaviio potom poštnega Monev Order, niti iz Tugoslaviie v Ameriko. Isto velia glede Avstriie. Nem-čiie. Grške, Portugalske itd. TURKI MOBILIZIRAJO. London, s. ian. Reuterieva poročevalna agentura iz Aten ooroča. da ie Turška nacionalistična vlada, izdala odredbo za mobilizaciio na vse sposobne moške za vojaško službo. Ta odredba ie izdana tudi v vseh na novo osvobojenih pokraiinah v Anatoliii. ki so iih Turki odvzeli Grkom tekom zadnie vojne. le se da vrieti temu poročilu, tedai govorica o mogočnosti izbruha voirte na bližnjem vzhodu ni navadna izmišliotina. -o- — V Chicag6 ie postala 2. in-nuaria zamorka Violet M. Anderson doktorica prava. To ie prva zamorka. ki ie naredila dok-I torski izpit v državi Illinois. I-menovana ie za pomožno mestno prosekutno atornico. 4 NA VAŠO ŽELJO VAM POŠLJEM BREZPLAČNO LEPI STAROKRAJSKI KOLENDAR ZA LETO 1923. POŠLJITE MI VAŠ NASLOV EMIL KISS, BANKIR, 133 SECOND AVENUE, NEW YORK, CITY. Pošiljam denar v stari kraj! Dobivam rojake iz kraja! Prodajam šifkarte! Plačujem po 4% na uloge! X4,4, * 4.4.4.4.+* 4.4,4.4 4.4, * 4*4.4.4.4.4.x DRUŠTVO SV. VIDA ŠTEV. 25., K. S. K. J. V CLEVELANDU. O. j V društvo se sprejemajo člani od; 16 do 50. leta starosti. Vi se lahko! zavarujete za $250. $500 in $1000' smrtnine. Društvo plačuje $7 na te den bolniške podpore. V mladinski oddelek se sprejemajo otroci od i.— |6. leta starosti. Dr. zboruje vsako 1 nedeljo v mesecu v Knauso^l dvorani. Asesntent se plačuje samo na seji. od 10. ure dopoldne do 4. ure popoldne. Vsa nadaljna pojasnila dobite lahko vsak čas pri društvenih uradnikih. Predsedni:. John Widervol, 1153 East 61st Street. Podpredsednik. Joseph Žulič. Tajnik. Ant. Fortuna 1176 E. 61 st Street. Blagajnik. John Melle. Zastopnik. Joseph Rus, 6519 Bonna ave. Nadzorniki: John Žulič, Anton Strniša in Joseph Ponikvar. — Zastavonoša Ant. \ Drečnik. Dr. zdravnik Dr. J. M. Seliškar. SLIKA AMERIŠKE PRO-HIBICIJE. Dotični eovernerii, ki so se ; udeležili konference na Hardin-j eovo povabilo erlede prohibiciie so povečini sami taki. ki ea radi cukajo, tako ie iziavil kon-eresnik1 Upshaw te dni. On dolži te može, da sami ktipuieio od i bootlesreriev likerje itd. In taki možie naj potem vodiio dizku-ziio elede prohibiciie? Tako od« , ločno vprašuje iavnost omenie-ni kongrresnik. ki ie zagrizen stoprocentni suhač. Radi ene stvari ima Upshaw popolno prav. Ako že mora biti orohibiciia v deželi, če tudi nro-ti veliki večini volje narodov, nai bo. Toda smešno in do kra-ia sramotno pa ie. da čuvaio pro-hibiciio taki. ki ea sami radi cu-kaio in z raznimi buzi in liker- ii tihotapiio. Verižništvo v tem oziru še nikoli ni bilo v boljšem razvoiu. kakor ie (iajies. Korupcija ie na vseh koncih ir» krajih. Prohibiciia ie v veljavi