ans poroceva St. 19 ec ObĆiMfci poroćevatrc. glaaUo Sorjafcatif nr imr delovnega ljudarva občine Don.t* iihtja dvakrat mm čno, tu giapudinjatva * občim p dobivajo brrr.pbčno (,lmlo ureja uradnttki odbor v MSIlv.: Kjnl Kumi. MatjaJ Brojan, Mak« Vran. Franc Tekme, Darko (.ognjavrr Marjan loh*, Mari«* Peprnk. Ivana Setfert in ioie Skok. (Itavm urednik Karel Kutar tri 721-082. odgovorni urednik Mati* »naan. tri 721*116, tehnični urednik Franc Ravmkar, tel 721-0*2 Clanlo izhaja v nakladi 12 000 i/vodov m ga bika Delavska univerza Domisle Rokopi* aprejema odgovorni u trdnih. LruMjanaka V4. Domlalr. naro-čene ogtaar iprrjrma [ivlavaka univerza Domtaar, Kolodvorska ». Rok opno v ne vračamo fotografije pa le izjemoma., (ilaiitoje na podlag) iklepa Itrvilka 421 I /72 # dne 26. 11. 1974 Sekretariata u informao |», l/vrtnega iveta SR Slovenije oproičeno plačila temeljnega davka od piometa proi/todov Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem S kupic i ne občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspeino informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Domžale, 30. december 1980, Leto XIX DELOVNO V NOVEM LETU 1981 Pred letom dni smo zapisali, da se bo naša družba razvijala na temeljih, katerim bo fisaova ustvarjalnost. V tem trenutku se moramo vprašati, če smo uresničili postavljene cilje in če nismo ostali morda nekje sredi poti, nedorečeni in razočarani. V celoti gledano smo lahko zadovoljni, kajti v spremenjenih pogojih gospodarjenja in zapletenih odnosov v svetu smo veliko dosegli na vseh toriščih dela in življenja. Resnično moč in odločenost braniti našo socialistično stvarnost smo vsemu svetu dokazovali v času bolezni tovariša Tita, pripravljenost, da sledimo njegovim izročilom pa v najtežjih dneh slovesa, ko je ves svet lahko občutil toplino naših najiskre-nejših čustev do človeka, ki nas je vodil vse svoje življenje, drža vljana sveta, katerega edina želja je bila mir med narodi in državami, sožitje vsega človeštva. Klenost in vez med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi sta posta/i še bolj čvrsti, kajti vedeli smo, da nas nostalgija ne bo pripeljala nikamor in da moramo v ustvarjalnosti iskati vzvode za nada I je v a n je Tito ve po ti samoupravne socialistične demokracije. In kaj smo uspe/i narediti v občini? Verjetno ne vsega, kar smo zapisa/i v srednjeročni plan pred petimi leti, vendar pa lahko ugotavljamo, da smo postori/i skoraj vse, kar smo načrtovali. Čeprav smo se v zadnjem letu znaš/i sredi stabilizacije in v težkih pogojih gospodarjenja, smo lahko zadovoljni, kajti doseženi gospodarski rezultati so dajali sredstva tudi za razvoj družbenih dejavnoti in izpolnjevanje mnogih sprejetih načrtov. K temu moramo dodati tudi visoko zavest de/ovnih ljudi in občanov, ki je bila izpričana v številnih samoprispevkih in humanostih pri pomoči drugim, katerih mirno življenje so pretresale naravne nesreče. Nove delovne organizacije, otroški vrtci, šole, trgovine, novi kilometri asfaltiranih cest, vodovodov, električne napeljave in doseženi uspehi na področju kmetijstva so odraz samoupravne zavesti vseh delovnih ljudi in občanov in so porok za razvoj tudi v prihodnje. Kot delavci smo vložili velike napore, da bi tekli stroji v naših delovnih organizacijah in kot občani smo marsikaj naredili s prostovoljnim delom. Spoznanje, ki smo ga dosegli v zaostrenih pogojih gospodarjenja, da je naše življenje odvisno od ustvarjenega dohodka, da moramo v njegove okvire spraviti vse naše želje in načrte, pa mora ostati edino načelo še večje ustvarjalnosti in odgovornosti do smotrnega trošenja sredstev na vseh področjih. Pri tem morajo priti v našo zavest že tolikokrat izrečene besede tovariša Kardelja: „Sreče človeku ne more dati niti država, niti sistem, niti politična partija. Srečo si človek lahko ustvari samo sam." V teh besedah lahko najdemo tudi vse tisto, kar naj bo naša skupna novoletna poslanica: skrbimo, da bomo kot delavci storili vse za nemoteno proizvodnjo in ustvarjanje dohodka in da bomo znali kot koristni-ki smotrno trošiti vsak dinar za tiste namene, za katere se bomo samoupravno dogovorili in se delegatsko odloči/i. Delovno, uspešno in srečno v letu 1981! M M ■¥ t t ■¥ * -K * ■¥ -K * -K ¥ ¥ ¥ ¥ ■< -¥ * -¥ vsem delovnim ljudem in občanom V NOVEM LETU 1981 veliko delovnih uspehov ustvarjalnosti, zdravja ter osebne sreče in zadovoljstva v 'i• • želijo Občinska skupščina in družbeno - politične organizacije Domžale i Herman Breznik ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★^^*->tr»r** S seminarja za sekretarje ZK: Sekretarji osnovnih organizacij ZK so na seminarju 17. decembra obravnavali vrsto vprašanj, ki neposredno zadevajo delo osnovnih organizacij in komunistov ter organov tako v združenem delu, kot v krajevnih skupnostih. Dosedanje izkušnje kažejo, da je potrebno večkrat izmenjati izkušnje o dosedanjem delu in se seznaniti z mnogimi vprašanji, kjer je potrebna akcijska enotnost vseh članov. Tokovi našega samoupravnega in delegatskega življenja nenehno zahtevajo idejne usmeritve vseh subjektivnih sil in zavestno delo komunistov znotraj samoupravnih organov in delegacij na vseh področjih in nivojih. S takšnim smotrom je bil organiziran tudi semi nar, na katerem je komentator Drago Košmrlj orisal zunanjepolitične dogodke in njihov vpliv na naše družbeno in ekonomsko življenje. V nadaljevanju so se zvrstile razprave: o družbenoekonomskem položaju v občini in vplivu stabilizacijskih ukrepov na gospodarjenje in potrošnjo, o srednjeročnem planiranju in nalogah vseh dejavnikov na tem področju; o splošnem ljudskem odporu in druž- beni samozaščiti ter o nalogah komitejev in organiziranosti komunistov za delo v izrednih in vojnih razmerah; o delegatskem sistemu in nalogah komunistov v vseh oblikah samoupravljanja in dela delegacij; o pomembnosti usmerjenega izobraževanja in pripravi vseh dejavnikov, da izpeljejo to družbe no preobrazbo srednjega šolstva; o predlogih sprememb občinskega statuta, ki jih zahtevajo ustavni amandmaji ter Titova pobuda o kolektivnem vodenju in odgovornosti; o poteku idejnopolitičnega izobraževanja v osnovnih organizacijah in v občini ter o informativni propagandni dejavnosti. Na zaključku seminarja je bila podana tudi ocena o delu posameznih osnovnih organizacij ZK in o izvajanju sprejetih dogovorov. Sprejet je bil sklep, da se o zaključkih seminarja pripravijo posebni sklepi o nalogah komunistov pri razreševanju vseh navedenih vprašanj, da se posredujejo vsem osnovnim organizacijam in da se objavijo v občinskem glasilu v mesecu januarju z namenom, da bodo z njim seznanjeni vsi občani. KUŠAR KS DOB: IZREDNO ŽIVAHNO NA VSEH PODROČJIH Krajevna skupnost Dob, ki spada med srednje razvite krajevne skupnosti v naši občini se iz leta v leto bolj širi in tudi razvija pa naj bo to na komunalnem področju ali pa pri uveljavljanju delegatskih in samoupravnih odnosov. Še bolj je zaživela ob izglasovanju samoprispevka, s katerim se je razvoj še bolj pospešil, veliko pa bo pridobila tudi z razvojem Krumperka kot turistično rekreacijskega centra. Prav v letošnjem letu pa so imeli organi KS in organizacije še posebno veliko dela, kajti potrebno je bilo izdelati plan in prav srednjeročni plan te KS je bil tudi eden izmed vzrokov, zaradi katerih smo se odločili za pogovor s predsednikom sveta KS tov. Aleksandrom Rihtarjem. J ostalih naselij pa za asfaltiranje cest. Zlasti velika in zahtevna bo investiciju v asfaltiranju ceste Dob-Cešenik-Tumše, kajti Samoupravna komunalna interesna skupnost nam je v vsem srednjeročnem obdobju zagotovila le 100 milijonov sredstev za asfaltiranje. Menim, da je sedaj pravi čas, da gradbeni odbor za asfaltiranje te ceste začne delati s polno paro in se zgleduje po rezultatih dela odbora, ki je izpeljal asfaltiranje ceste na Trojico. Sicer so pa razvojne usmeritve zelo realne, pogoj pa še nadalje ostaja predvideno sofinanciranje SKIS. Po velikem številu usklajevalnih sestankov smo dosegli skupne dogovore, razen v zvezi z asfaltiranjem cest, kot sem že omenil. Ob tem pa bi bilo treba vedeti,da bi bilo treba zagotoviti čimboljso povezavo s prcskrbovalnim centrom (Domžale), da se Dob z novimi gradnjami širi in da je predvidena tudi gradnja industrijske coni na Žclodniku, vse to pa bo zahtevalo d od atno infrastrukturo. Prepričan pa sem, da bomo v sodelovanju z vsemi občani in delovnimi ljudmi, SIS, TOZDin drugimiskupnostmi, ki so zainteresirane in dolžne sodelovati pri delu v KS, plan več ali manj realizirali. To so bili načrti, kaj pa je bilo v vaši KS storjeno v letošnjem letu? Precej. Asfaltirali sm cesto od Drol-ka do Žage izključn s sredstvi iz samoprispevka, kajtizaradi asfaltiranja ceste na Trojico, kjer je bila s precej finančnimi sredstvi soudeležena tudi SKIS, nam le-ta v letih 1979 in 1980 ni mogla zagotoviti dodatnih sredstev za asfaltiranje cest, čeprav po našem mnenju ta cesta, ni le krajevnega pomena temveč občinskega, saj med drugim povezuje tudi Dob s Krtino in osta-limi vasmi. Investicija sama je znašala 169 milijonov. Ob letošnjem občinskem prazniku pa je bila tudiotvoritev ceste na Trojico, ki ni pomembna le, ker je približala te male vasi centru, ampak se je tu še enkrat kot že tolikokrat doslej pokazala velika solidarnost vseh občanov naše občine. Dopolnili smo javno razsvetljavo (Proti Količevu in Češeniku), naročenih pa je vrsta idejnih projektov tako za ureditev pokopališča in izgradnjo mrliške vežice kot tudi ureditev avtobusne postaje, nadaljevala so se dela pri regulaciji Rače, redna vzdrževalna dela na cestah, urejanje aktualnih problemov in seveda ne nazadnje tudi krepitev krajevnega samoupravnega in delegatskega sistema. Poskušali pa smo tudi čim več ljudi pritegniti k različnim akcijam. Ko ste že omenili regulacijo Rače, kakšno je stanje? Dela lepo napredujejo in marsikaj se bo izboljšalo. Ugotavljamo, da bodo z regulacijo Rače, Rovšce in Radomlje okoliški kraji mnogo pridobili, saj bo ob tem pridobljenih tudi precej rodovitnih zemljišč, kajti vzporedno z regulacijo poteka in bo potekala tudi melioracija. Ne razumemo, zakaj so prav pred zimo podrli most čez Račo, načrtovano je namreč bilo,da bo novi most pred zimo že postavljen, sedaj pa vse tako kaže, da bo to dokončno urejeno šele prihodnje leto. Ko bo regulacija zaključena, bi se Kakšna so bila izhodišča za izdelavo plana? V prvi vrsti smo v plan od 1981 do 1985 uvrstili tiste naloge, ki so zaradi objektivnih in drugačnih težav (največkrat so bile te finančne narave) izpadle iz dosedanjih planov, za izhodišča pa so nam služili naslednji cilji: - skladen razvoj; krajevne skupnosti v okviru občine, - skladerazvoj naselij v okviru KS, - usklajene potrebe z možnostmi, - sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, združenim delom, samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Katerim investicijam ste namenili posebno pozornost? Zaradi izglasovanega samoprispevka bomo največ pozornosti posvetili komunalnim objektom oz. njihovi gradnji. Tu je asfaltiranje cest in ureditev avtobusne postaje, pa postavitev mrliške vežice in dokončna ureditev pokopališča. V naslednjih letih bo »tekla tudi dokončna regulacija Rače in melioracija dalo marsikaj storiti pri ureditvi okolice. Na sejah sveta in skupščine ste v zadnjem času veliko govorili o centralnem odlagališču? Da, res je, večkrat smo razpravljali o njem, saj bo na območju naše krajevne skupnosti in sicer na Močilniku. Sprva so bila mnenja različna, ko pa smo si ogledali in proučili celoten projekt, smo š> strinjali, da se centralno odlagališče v naši KS uredi. Upamo, da bo predlagatelj projekta upošteval vse zavarovalne ukrepe in poskrbeltudi za primero ureditev prometa, kajti vožnja skozi Dob bo pomenila večjo obremenitev lokalnih cest s tem tudi njihovo hitrejše poškodovanje, povečan promet pa bo zahteval tudi zagotovitev večje varnosti v prometu. Kakšno je stanje z novo trgovino v poslovno stanovanjski zgradbi v središču Doba? Marsikaj se je že premaknilo, zaključeno pa bo, tako je videti, v prihodnjem letu. Stanovalci so že vseljeni, kmalu pa bomo s pomočjo Ljubljanske banke in sredstev iz proračuna, ki so namenjena za pospeševanje prehrane, dobili novo trgovino TP NAPRI,DIK. To naj bi se zgodilo do 1. marca. Po zagotovilih TOZD PTT pa bo v najkrajšem času odprta tudi nova pošta. Ob tem naj omenim, da so letos v naši KS dobili tudi 1 3 novih telefonskih priključkov in javno govorilnico. Kaj pa ostale dejavnosti? Veliko smo razpravljali o zazidalnih načrtih in prostorskem planu in ugotovili smo, da pri novih gradnjah v vzhod-nemdelu.Dobani urejena infrastruktura, prav tako pa še niso dokončno urejena lastninska razmerja, medtem ko je zelo velik pritisk za zidavo. Precej pozornosti je bilo posvečene področju SLO in DS, zanemarili pa nism^ niti samoupravnih skupnosti pri Sp Domžale, medtem ko med delegati' za SIS ni čutiti pravega interesa. Delo delegacij in delegatov je obravnavala tudi KK SZDL, poleg katereilelajo šoO\) ZK, OO ZSMSin krajevna organizacija JZB. Svet in skupščina se sestajata redntj, ostali odbori in komisije pa po potrebi, poskrbeli pa smo tudi za izobraževanje delegatov, V i so obiskovali šolo samoupravljan ja v Domžalah. Od dru*icv in družbenin organizacij so bili najbolj aktivni gasilci, ki so praznovali 90-letni-co, dela pa tudi kulturno društvo, ki je uprizorilo dve veseloigri, mešani zbor pa je pripravil samostojen koncert. TVD Partizan skrbi za športno udejstvovanjc mladih in starejših ter za rekreacijo vseli občanov in delovnih ljudi, precej aktivna pa je tudi organizacija Rdečega križa. Morda se kaj za konec? Zelo nam je všeč, da se na Krumpcr-ku razvija turistično rekreacijski center, saj b<> tako KS postala privlačnejša ne le za svoje prebivalce, temveč predvsem za turiste. Jahalni klub z jahalno šolo, ribniki, urejene sprehajalne poti, muzeji, jama ingozdoviter veliko svežega zraka, to so dejstva, katera je treba upoštevati in na njihovi osnovi zgraditi privlačen turistično rekreacijski center. Vera Vojska območja ob njej. V skladu s plani SIS za otroško varstvo bomo gradili objekt otroškega varstva, katerega že zelo težko pričakujemo. Radi bi uredili tudi šolsko igrišče, manjkujo nam prostori za krajevno skupnost, marsikaj bo treba urediti tudi še v zvezi z električnim omrežjem in javno razsvetljavo. Ker je prioriteta zdrava pitna voda, bomo skušali v naslednjem obdobju skupaj s krajevno skupnostjo Krtina urediti oz. rekonstruirati vodovod v naseljih Brezovica, Laze, Žeje. Naj ob tem omenim, da toni naše prvo sodelovanje, saj imamo prav v sodelovanju s to KS postavljene že trdne temelje iz časov izgradnje oz. asfaltiranja ceste na Brezovico in Trojico. So plani usklajeni in finančno pokriti? So in niso, kajti treba je vedeti, da se bo v letu 1982 iztekel samoprispevek, ki ga bo potrebno nadaljevati. Zc sedaj razmišljamo, da bi tedaj občani Doba zbirali sredstva za kanalizaciio, občani Oglejte si, dragi Domžalčani predmete, ki so jih domžalski občani začasno odtujili trgovini za uporabo v svoje lastne namene. Predmeti na sliki so medtem že prišli na svoje staro mesto preko milice. Občane obveščamo, da se jih da povsem normalno kupiti po regularni poti. O DELU OSNOVNE ORGANIZACIJE ZVEZE SINDIKATOV DELAVCEV, ZAPOSLENIH PRI ZASEBNIH DELODAJALCIH Osnovna organizacija ZSS delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih v občini Domžale sodi med aktivnejše v Sloveniji, a doslej o njej še nismo pisali. Zato smo bili kar presenečeni, ker nam je njen predsednik Vili Majhenič povedal o njej nekaj več. Vili je njen predsednik že šest let in letos marca se mu je iztek/a že druga mandatna doba. Kot pravi, pa ne morejo najti drugega in tako še naprej rad ali nerad opravlja to funkcijo,ki mu jemlje kar precej časa. Majhnenič je poleg tega še član delegacije Zbora združenega dela v občini in republiki. Teh nekaj besed smo prepisali iz OBRTNIKA, v katerem je bil pred kratkim objavljen razgovor z enim izmed letošnjih dobitnikov srebrnega znaka tov. Vil i jem Majhen i čem, kateremu smo tudi mi zastavili nekaj vprašanj: Najprej povejte nekaj o organiziranosti? Čez 1000 nas je, vendar bi nas bilo lahko dvakrat več, kajti naša 00 ZSS vključuje tretjino vseh delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. Imamo izvršni odbor in velike težave pri sklicevanju vsakoletnega občnega zbora, kajti naši člani sc le neradi odzovejo na naša vabila. Na teh občnih zborih sprejemamo programe dela in se pogovarjamo o aktualnih problemih, ustanavljamo pa tudi redne in občasne komisije ter vsako leto pregledamo izpolnjevanje začrtanih nalog. Taki programi zajemajo različna področja od raznih aktivnosti v samoupravnem in delegatskem življenju, izobraževanju, športu in rekreaciji, do skrbi za člane in reševanje njihovih problemov. Posebno pozornost smo posvetili reševanju njihovih stanovanjskih problemov. Sicer pa se povezujemo z občinskim sindikalnim svetom, imamo pa težave, ker so člani 10 razdrobljeni po celi občini. Aktivno pa smo se vključili v delo delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine in delegacije za zbor združenega dela republiške skupščine. Kateri so problemi organiziranosti? Kot sem že povedal, smo v naše vrste pridobiti le tretjino delavcev, precejšnje težave pa imamo zaradi prostora in nezainteresiranosti naših članov. Skušali sinusi pridobiti lasten prostor, vendar nam to doslej kljub številnim priza-devanjem ni uspelo. Nujno bi po- : trebovali redno zaposlenega delav- i ca, ki bi vodil evidenco članov in j drugo dokumentacijo, kajti mislitc| si, kako je videti, če moraš sam napisati več kot 1000 vabil, nalepiti 1000 znamk itd. Poskušali smo vabiti delavce preko obrtnikov, vendar sc to ni obneslo, ker potem sploh niso bili obveščeni. Sicer pa so delavci seznanjeni s pravicami, ki jih pridobijo, ko postanejo člani sindikata, pa jih ni. Sklicujemo sestanke v večernem času, organiziramo srečanja, stro-kovtre ekskurzije in drugo, pa jih ni. Skušamo jih kar čim več vključiti v razne oblike izobraževanja, pa jih ne zanima, ker je večina zainteresirana le za materialne dobrine. Kakšno je delo Sklada za dopolnilno izobraževanje in kakšni so njegovi uspehi? Upali smo, da bomo problem izobraževanja uredili z ustanovitvijo tega sklada, pa je bilo bolj malo zanimanja tako s strani delavcev kot obrtnikov, kijih izobrazba zaposlenih delavcev skoraj ne zanima. Možnosti izobraževanja pa so ogromne in delavci bi se morali skupaj s svojimi delodajalci še kako zavedati, kako pomembno je znanje. Štirje delavci so sicer obiskovali večerno šolo za odrasle, nekaj sc jih šola na poklicnih in srednjih šolah, ker si žele pridobili kvalifikacijo, nekaj pa se jih je udeležilo različnih tečajev; drugih uspehov pa skoraj ni. Pričakujemo večjo vlogo obrtnega /druženja in pa obrtnikov samih, ki bi morali malce bolj vzpodbujati delavce za izobraževanje. KOLEKTIVNA POGODBA? Pred nami je nova kolektivna pogodba, ki sicer izboljšuje položaj delavca zaposlenega pri zasebnikih, mu pa v celoti še ne priznava vseh pravic kot delavcu v združenem delu. Sami smo posredovali predlagatelju tudi nekaj pripomb, ki jih je pripravila naša komisija. V zvezi s tem smo govorili tudi o vprašanju soudeležbe delavcev, zaposlenih pri zasebnikih pri delitvi čistega dohodka, reševati skušamo problem tople prehrane, ki je slabo urejena. Skrbi nas tudi odnos med obrtniki in delavci, zaposlenimi pri njih, ki navadno temelji izključno na materialni bazi, človeške topline in povezave pa skoraj ni. Veliko pozornosti ste posvetili reševanju stanovanjskih problemov. To vprašanje rešujemo že precej časa. Sprva smo bili zadovoljni, ker nam je uspelo, da gre vsaj del sredstev, zbranih v ta namen, nepo-srednodelavcem, katerih je sedaj pa si prizadevamo, da bi ti delavci v celoti upravljali z denarjem, ki je namenjen za urejanje njihovih stanovanjskih problemov in s katerim sedaj upravlja stanovanjska skupnost. Žal sedanja zakonodaja dovoljuje razpis le za polovico zbranih sredstev. Naj povem še nekatere konkretne podatke o dodeljevanju kreditov. V letu 1976 je bilo 23 prosilcem dodeljenih 900.000 din. leto kasneje pa 25 prosilcem 1.300.000 din. V letu 1978 se je vsota povečala, kajti 23 prosilcem je bilo dodeljenih 1.500.000 din. Lani pa si je kar 37 delavcev razdelilo 2.902.000 dinarjev kredita. Dvanajst delavcev je dobilo solidarnostna stanovanja. V letošnjem letu je prošnje oddalo 36 delavcev, lahko pa bomo razdelili 2.915.000 dinarjev kredita. Pri ogledni komisiji za razdelitev posojil smo sodelovali tudi člani izvršnega odbora. IO OOS tudi skrbno spremlja spreminjanje in dopolnjevanje zakonodaje na tem področju in se skuša kar v največji meri povezovati s samoupravno stanovanjsko skupnostjo. BI MORDA OMENILI ŠE KAKŠNO AKCUO? Organizirali smo več strokovnih ekskurzij, vendar tudi zanje ni bilo večjega navdušenja, organizirali smo rekreacijo, pa kegljanje, vendar tudi tu nismo naleteli na prevelik odmev. Vključujemo se v različna športna tekmovanja, omenim pa naj tudi prireditev, katero smo pripravili ob novem letu za otroke delavcev, zaposlenih v zasebnem sektorju. IN TI KOT PREDSEDNIK? To funkcijo opravljam že 6 let in vedeti je, da jo bom še nekaj časa saj kljub različnim prizadevanjem ne dobimo primernega naslednika. Lahko rečem, da je zarad- velike razdrobljenosti (delavci so zaposleni širom občine, imajo različen delovni čas, različne interese, sezonsko delo) in nezainteresiranosti nekaterih moje delo precej težko in mi vzame kar precej časa, kajti funkcija, ki jo opravljam, je združena še z vrsto drugih sestankov. Prizadevam si, da bi naša OO ZSS kar najbolje delala, hkrati pa vem, da je prav od mojega del v veliki meri odvisno delo OO ZSS. Kljub vsemu pa sem prepričan, da bo naša OO ZSS v bodoče še uspešnejša. Že dalj časa potekajo družbena prizadevanja za ustreznejše in trdnejše povezovanje delovnih organizacij kemične panoge v ljubljanski regiji. Vsa prizadevanja pa so dobila konkretnejše obeležje prav v tem obdobju, ko so se pogoji poslovanja v vseh sredinah in zlasti v kemični industriji izredno zaostrili in ekonomska nuja terja uresničitev procesa združevanja dela in sredstev, na osnovi katerega bo možno zagotoviti skladnejši hitrejši razvoj na podlagi skupnega in enotnega plana, možno bo učinkovitejše reševanje problemov pri zagotavljanju surovin, zagotavljanju delitve dela in odpravljanju prekrivanja proizvodnih programov, zagotavljanju enotnejšega in učinkovitejšega nastopa na domačem in tujem tržišču in v zvezi s tem 'uveljavljanje učinkovitejše finančno devizne politike, zagotavljanju optimalnejšega izkoriščanja znanja ter zagotavljanje racionalnejšega in učinkovitejšega sistema dela na vseh ostalih področjih. Da bi uresničili te cilje, bodo delavci delovnih organizacij: Arbo Ljubljana, Belinka Ljubljana, Color Medvode, Donit Medvode, Helios Domžale, Ilirija Vedrog Ljubljana, Jub Dol pri Ljubljani, Yugocril Ljubljana, Melamin Kočevje, Poli-kem trgovina Ljubljana, ,