Poštnina plačana v gotovini
Cena Din T’-
Stev. 14T.
V Ljubljani, petek 24. junija 1938.
Leto III
Eden najvažnejših Jubilejev v zgodovini nase države:
Triletnica vlade dr. Milana Stojadinoviča, dr. Antona Korošca in dr. Mehmeda Spaha
Vsa Jugoslavija in posebej še Slovenija praznujeta danes triletnico velikega dogodka, ko je kresna noč 1935 pometla z ostanki diktature korumpiranih skupin in dala Jugoslaviji vlado, kakršno si je ljudstvo želelo. Začela se je doba urejenih razmer, ki so najboljše jamstvo za zunanjo moč in notranjo pomirjenje. Tolike življenjske dobe ne izkazuje v naši mladi državi še nobena vlada in redko tudi v kaki drugi evropski državi. Prav ta dolgotrajnost, ki jo vsa Jugoslavija smatra šele za srečen in uspešen začetek, kaže, da ta vlada, ki ji stoje na čelu veliki državniki in voditelji dr. Milan Stojadinovič, voditelj Slovencev in eden od ustanavljal-cev Jugoslavije dr. Anton Korošec ter dr. Mehmed Spaho, da je ta vlada globoko zasidrana v ljudstvu, da ji daje jamstvo za obstanek časovna potreba in da jo zahtevajo koristi naše države ter vseh njenih pokrajin. Ob tem jubileju, tako pomembnem za Jugoslavijo in še zlasti za njen slovenski del, si vsi pošteni ljudje Jugoslavije žele samo še enega: da bi ta vlada, ki jo lahko imenujemo jugoslovansko vlado narodne sloge, dobila svoje smiselno dopolnilo s sodelovanjem Hrvatov.
Važnejše kakor vse hvalflne besede ob tem jubileju, je delo, ki ga je na vseh političnih in življenjskih področjih dovršila vlada dr. Stojadinoviča, dr. Korošca in dr. Spaha. Pregled tega dela izkazuje na vseh področjih prave mejnike, kjer se začenjajo pota za novo bodočnost naše države.
Naj iz tega dela naštejemo ob triletnici samo najvažnejša in najvidnejša dejstva:
Uspehi zunanje politike
Ko je pred tremi leti sedanja vlada prevzela vodstvo državne usode, je bil zunanji položaj negotov.
V	njen trajni obstanek je malokdo verjel, na vseh mejah je imela same sovražnike. Vlada dr. Stojadinoviča si je zastavila za glavno nalogo, da razbremeni naše meje in dobi Jugoslaviji prijateljev tam, kjer so ji najbolj potrebni: v neposredni soseščini.
Po modrih teženjih kneza namestnika Pavla je Hr. Stojadinovič začel stvarno zunanjo politiko, ni se »i izgubljala v sanjarijah o daljnih prijateljstvih, marveč je začela kovati prijemljive zveze s sosedi. Prvo idejanje te zunanje politike je bila pogodba o večnem prijateljstvu z Bolgarijo, ki je odstranila eno polovico Idešč, ki so stiskale našo državo. S tem je bil zagotovljen mir na Balkanu. Drugi zunanji politični mejnik Je podpis prijateljskega pakta z Italijo, Ui je ustvaril »ovo, toda edino možno razmerje med dvema sosednima državama ter odstranil nevarnost na Jadranu. Prijateljstvo z Italijo, ki ga narekuje soseščina in ro-spodarska nujnost, se je že v kratki dobi po podpisu pogodbe tako obneslo, da pomeni temelj dolgega in neločljivega sodelovanja na vseh področjih, katera vežejo življenjske koristi obeh držav. Zaradi razvoja dogodkov, kakršni so morali priti v Srednji Evropi, si je vlada dr. Stojadinoviča iz političnih in gospodarskih razlogov zagotovila prijateljstvo z Nemčijo. Brez sporazuma z Nemčijo je vprašanje kakšne posledice bi bili imeli usodni dogodki ob koncu Avstrije za nas. Dalje je vlada pripravila vse pogoje za sklenitev sporazuma z Madžarsko, do katerega tudi ni več dolgo. Jugoslavija je z vsem tem dosegla velike zunanje politične uspehe in postala faktor, s katerim je začela računati Evropa, kar se je pokazalo ob raznih odločilnih prilikah. Pri vsem tem je ohranila stare zveze in prijateljstva s Francijo, z Anglijo, s Poljsko, ostala v Mali zvezi, Balkanski zvezi in Zvezi narodov.
Notranje pomirjenje
1	V vladi dr. Stojadinoviča je vodstvo notranjega ministrstva prevzel mož, ki nedvomno Jugoslavijo in njene razmere, njene nadloge in težave najbolje pozna: naš slovenski voditelj dr. Anton Korošec, ki je v teh treh letih s svojim ugledohi in modrostjo vzpostavil v državi, ki jo je pod prejšnjimi vladami razkrajalo politično sovraštvo in korupcija, red in mir.
Začela se je doba zakonitosti, ki je dobila izraza v poživljenem političnem življenju, v organiziranju razniii skupin, ustanavljanju novih društev in poživljanjn starih, katera so po krivici razpustili prejšnji nasilni režimi. Z obnovitvijo Prosvetne zveze, naše najstarejše in največje kulturne organizacije, je biila slovenskemu narodu popravljena krivica, ki so mu jo po zaslugi lastnih izdajalcev prizadeli prejšnji režimi. Dobili smo močno mladinsko organizacijo v ZFO in DK, ki. Iiosta svojo številčno in moralno moč pokazali prihodnje dni ob veličastnem mladinskem taboru. Nehal se ■je patriotski monopol, ki so si ga lastili kulturni priveski slovenskega političnega liberalizma. Slovensko ljudstvo je dobilo v okviru vsedržavne »stranke JRZ, katere podpredsednik je dr. Korošec, obnovljeno svojo zgodovinsko politično organizacijo, do katere so mu prejšnji oblastniki odrekali pravico in skušali s preganjanji in nasilji ter in-eceniranimi procesi ubiti v našem človeku voljo in veselje do svobodnega ter demokratičnega političnega udejstvovanja.
Kakor leta 1928, tako je tudi pred letom dni prav dr. Korošec kot notranji minister rešil s svojo modrostjo notranji mir ob znanih konkordatskih dogodkih, ki so jih zastopniki propadlih političnih »kupin skušali izrabiti za kaljenje miru in za izzivanje notranjih pretresov v Jugoslaviji. Ti dogodki spadajo po svojem versko in šovinističnem značaju 1,1	, najžalostnejše pojave v naši povojni politični
*godov]nj( toda prav |>o zaslugi dr. Korošca jih je država purno prebolela.
PoIitična svoboda, ki se je začela v dobi nove vlade, se kj,2e v živahnem političnem življenju, neštetih shodih, vladnih in opozicijskih skupin, v živahnem organiziranju javnega življenja, pri katerem se vsebolj jasno vidi, da bo [travo politično jedro v našem domačem življenju tvorila vsedržavna stranka J K Z, ki je zbrala doslej v svojih vrstah večino ljudstva, o čemer zgovorno pričajo občinske "Volitve v letu 1936 in 1937. V tej politični svobodi s® je pokazalo zlasti v Sloveniji, za kom stoji ljudmi'’0 in kdo ima pravico govoriti v imenu sloven-ekega narode
Takozvana napredna opozicija v Sloveniji, ki je z vsemi silami vzdrževala najbolj nazadnjaške, protidemokratične, protiljudske in nasilne režime, ima v Sloveniji, kakor njeni somišljeniki v vsej državi vse možnosti, da v svobodnih razmerah pokaže, kaj velja in pomeni. Svojo moč je pokazala najboilj jasno ob občinskih volitvah, ko si njeni pristaši niso nikjer upali nastopiti pod pravim imenom. Prav politična svoboda, ki jo je dalo naši državi ministrovanje dr. Korošca, je omogočila razgaliti pravi obraz te »napredne«, jugoslovenar-ske opozicije, ki se je v zadnjem naporu, da bi pri3ta do trohice oblasti, znčefci vezati s tistimi, ki t« ji po načelih morali t>rti najbolj tuji: z levičarskimi skupinami ljudske fronte.
Skrb vlade za vojsko
Kljub prijateljstvu z vsemi sosedi se sedanja vlada dobro zaveda, da je mir mogoče ohraniti samo z močno vojsko. Zato ei je vlada od vsega začetka prizadevala z vsemi moralnimi in tvarnimi silami za izpopolnitev naše vojske. Po zaslugi vlade in sedanjega vojnega ministra generala Mariča je naša vojska zadnja leta dobila najmodernejše orožje, s katerim je popolno oskrbljena. Izpopolnila se je naša vojna industrija, ki krije že velik del potreb naše vojske in nas dela neodvisne od tujine. Posebnega pomena za našo obraml>o je bilo utrjevanje mej na vseh straneh, pri katerih je zaposlenih na tisoče vojakov in civilnih delavcev. Izpopolnila se je naša letalska industrija. Naše letalstvo razpolaga danes z zadostnim številom najmodernejših aparatov in z množico izbornih pilotov. Vlada in vojni minister gledata, da čim več vojnih potrebščin izdelamo doma. Domače tovarne dobavljajo danes že prav po zaslugi vlade večino vojne oprave, topov, streliva itd. Prav tako izdelujemo v domačih ladjedelnicah bojne ladje, katerih ena, tprpedni rušilec »Ljubljana«, bo spuščena v morje prav te dni in predstavlja z drugimi novimi enotami močno ojačenje naše bojne mornarice.
Gospodarstvo sedanje vlade
je tudi morda najboljši jugoslovanski finančnik. On je s svojim sodelavcem finančnim ministrom Letieo začel vleči zavoženo državno gospodarstvo iz zagate. Vlada je pred leti s pametno finančno politiko in z iskanjem novih gospodarskih zvez s tujino uravnovesila državni proračun in pomnožila državne dohodke. Že dve leti izkazuje naše državno gospodarstvo v proračunu presežek. Posebna zasluga finančnih prizadevanj sedanje vlade je obnova zaupanja v denarne zavode, kar je bilo doseženo z rešitvijo kmečkih dolgov. Za izročene kmečke terjatve je poštna hranilnica samo v Sloveniji izplačala nad 130 milijonov dinarjev, razen tega pa je odobrila banovini za Zadružno zvezo 63 milijonov dinarjev posojila. S tem je naše zadružništvo samo v Sloveniji dobilo nad 200 milijonov dinarjev. Vse panoge državnega gospodarstva: monopoli, državna hipotekarna banka, poštna hranilnica, organizacije fondov, zunanja trgovina, priveligi-rana agrarna banka, državna podjetja (Zenica, Bor, Krupanj, Šipad itd.) izkazujejo silen napredek, ki priča o poštenem gospodarjenju pri vodstvu države.	}
Naše železnice so danes po vseh izpopol-
1 liitvah vredne nad 15 milijard dinarjev, rečno brodovje pa 60 milijonov dinarjev. V zadnjih treh letih je prevoz potnikov narasel letno od 30 na 55 milijonov, prevoz blaga pa 11 milijonov na 10 milijonov ton. V gradnji je cela vrsta novih prog Št. Janž-Sevnica ter železniški most čez Savo v Zagrebu. Povečujejo se skoraj vsa jadranska pristanišča in naša trgovska mornarica. Železniška uprava je v teh treh letih izpopolnila in mo dernizirala vozove in lokomotive.
Posebna zasluga vlade je, da je za svojega triletnega dela zgradila 2000 km cest.
Delo za izobrazbo ljudstva
Sedanja vlada je posvetila izredno skrb šol stvu. V zadnjih treh letih je bilo nastavljenih 3050 novih učiteljev in učiteljic v novih šolah, na vrsto pa jih pride še 500. Za gradnjo novih šol, ki jih je 1083, je vilada izdala nad 13 milijonov dinarjev. Osnovali so po vsej državi, tudi v Ljubljani tako imenovane ljudske šole, ki so organizirane po najnovejših načelih. Leta 1936 je vlada skrb za vzdrževanje osnovnih šol prenesla na banovine in s tem razbremenila občine.
Pod sedanjo vlado je bilo odprtih v državi 14 novih meščanskih šol, in izdelala poseben učni načrt zanje. Vlada je v srednjem šolstvu popravila napake prejšnjih vlad ter pretvorila več gimnazij iz nepopolnih v popolne, med njimi tudi gimnazijo v Murski Soboti. Cela vrsta mest je dobila nove realne gimnazije, med njimi Maribor. Nove gimnazijske stavbe so zadnja leta dobila vsa mesta, tudi Ljubljana. Nastavljenih je bilo v vsem tem času nad 2500 profesorjev vseh skupin, število brezposelnih profesorskih kandidatov se je znižalo od 3000 do 700.
Posebna skrb vlade je veljala tudi izpopolnitvi vseučilišč, med njimi univerzi v Ljubljani, ki so vse prejšnje vlade z njo mačehovsko ravnale. — Ljubljansko vseučilišče je za knjižnico dobilo 7 in pol milijona din, iz česar so postavili eno najlepših zgradb v Ljubljani. Za knjižnico je namenjenih nadaljnjih pet in pol milijonov din, za kemični zavod dva milijona din, za strojni zavod n« Tehniki v Ljubljani osem milijonov din. Ra-M-n tega je namenjena velika podpora za vse-učiliško menzo v Ljubljani in drugod. Prav s skrbjo za naše vseučilišče in pa z ustanovitvijo najvišjega kulturnega zavoda, slovenske Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, je vlada dokazala, kako upošteva kulturne in narodne težnje Slovencev.
Če prištejemo k temu še specialne gospodarske in finančne pridobitve v letih sedanje vlade, potem vidimo, da imamo prav Slovenci ne le vse čustvene, marveč tudi vse stvarne razloge, da stojimo kakor en mož za tista vodilna načela sedanje vlade, ki jih lahko označujemo kot svoja in sebi koristna.
Slavnostna seja vlade
Belgrad, 24. jun. Danes dopoldne se je vrnil v Belgrad predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, ki se bo udeležil slovesne seje vlade ob triletnici. Dr. Stojadinovič je bil sprejet včeraj pri knezu namestniku Pavlu na Brdu in mu je poročal o svojem zasebnem obisku v Italiji.
Prihod tekmovalcev iz bratske Č5R na mednar. mladinski tabor:
Bog živi, bratje Čehi in Slovaki!
Ljubljana, 24. junija.
Prvi naši gostje so že tu! Davi ob osmih so se pripeljali preko Madžarske na Kotoribo in dalje k nam, v našo belo mesto. Že ob pol osmih so se zbrali v vročem junijskem jutru številni meščani na ljubljanskem kolodvoru, mnogo mladine, mnogo odraslih, vsi pa v želji, da toplo pozdravijo naše najljubjše prijatelje s slovanskega severa. Nekoliko po osmi uri je pripeljal njihov vlak. Takoj se je vsulo občinstvo s perona proti vozovom, kjer so se že odpirala vrata. Iz enega so začeli drug za drugim izstopati zagoreli potniki s kov-čegi v rokah. Takoj smo si mislili, da so to češkoslovaški telovadci. V hipu se je okrog njih zgrnila množica. Stari znanci iz Prage so se začeli rokovati.
Krepki, izredno simpatični fantje in dekleta. Pa niso bili niti videti posebno utrujeni od dolge vožnje. Prišlo je vsega skupaj 34 ljudi, od tega osem lahkoatle-tov (dva še prideta), štirje telovadci za mednarodno vrsto, tekmovalci za slovansko prvenstvo (ostali telovadci še pridejo), dve postavi za odbojko (moška in ženske) in sicer moška iz Kosteleca nad Oslici, ženska pa iz kraja Valašske MežificL Moška vrsta je prvak češkoslovaškega Orla.
Odpotovali so včeraj ob pol štirih popoldne. Na poti so se imeli prav dobro in so jim povsod šli na roko, tako da tudi na madžarski meji niso imeli prav nikakih sitnosti. Po prvih prijateljskih razgovorih smo odšli pred kolodvor, kjer sta že čakala dva tovorna avtomobila, na katere so zložili svoje kovčege. Tu jih je najprej pozdravil s toplimi sprejemnimi besedami predsednik pripravljalnega odbora za mednarodni mladinski tabor, g. Jože Hvale, ki jim je želel čim lepših uspehov in čim več zmag na tekmovanjih. Zahvalil se mu je z besedami, ki so prihajale res iz bratskega srca, načelnik češkoslovaškega Orla g. dr. Jilek. Med prisotnimi sprejemalci smo opazili tudi g. Iva Kermavnerja, načelnika Zveze fantovskih odsekov, načelnika stanovanjskega odseka pri pripravljalnem odboru, g. Langusa, načelnika propagandnega odseka g. inž. Sodjo in še mnogo drugih. Iz razgovorov z brati Čehi in Slovaki smo izvedeli, da so se za tekmovanja na našem taboru prav marljivo pripravljali več ko pol leta. V svojih vrstah imajo enako odlične telovadce, kakor tudi labkoatlete, saj je prišel z njimi brat dr. Chrstka, če-
škoslovaški državni prvak na 400 metrov čez zapreke ter v desetobojiL S telovadci so prišli tudi še tajnik češkoslovaškega Orla, g. Hanuš, načelnik Orlov, g. dr. Slavotinek, načelnica tehničnega odbora Orlic, gdč. Kukulova ter zastopnika akademskega pevskega zbora »Moravan«, gg. Klepal in Bezdek. Kar hitro so prisotni navezali prijateljske stike s češkoslovaškimi telovadci in razvilo se je neprisiljeno kramljanje Mnogo ljudi je naše prve goste pospremilo prav do Vajeniškega doma. Tu se bodo najprej nekoliko spočili, ob šestih zvečer pa bodo že trenirali na Stadionu za svoje bodoče nastope v tekmovanjih.
Prisrčno pozdravljamo svoje drage goste ter jim želimo, da bi se vse dni svojega bivanja med nami počutili tako, kakor doma. Želimo jim, da bi pokazali pri nas čim lepše uspehe ter v častnem viteškem-boju z nami in z drugimi narodi dosegli čim več zmag. želimo pa jim tudi, da bi odnesli iz naših krajev najlepše dojme. Za prihodnje leto pa jim kličemo »Na svidenje v Pragi«, kakor je danes vzkliknil tudi načelnik češkoslovaškega Orla, g, dr. Jilek! Prijetno bivanje med nami in veliko uspehov, dragi bratje Čehi in Slovaki!
Bog živi! — Zdaf Buh!
Turnir v Wilbledonu
Mitič:Procopio (prvak Brazilije) 4:6, 6:2, 6:0, 6:0.
Punčec:Anderson (zmagovalec Henekla) 7:5, 6:3, 4:6, 6:3.
Kukuljevič:Nelson 6:1, 6:4, 6:1.
Mitič in Punčec sta se plasirala v ostnitio finale. Mitič igra z Oliffom, Punčec pa z drugim Švicarjem Ellmerjem.
Ostali rezultati:
Budge:Rogers (zmagovalec Palade) 6:0, 7:5, 6:1. Ko-Sin-Ki:Collijus 7:9, 6:2, 8:6, 6:4.
Menzehčo 7:5, 3:6, 6:2, 8:6.
Hecht:Sharpe 6:3, 6:4, 5:7, 6:1
Mešani double:Palada-Curtis:Abce-Walson 6:4, 6:4. Jutri igrata v doubleu Mitič in Punčec proti Hugheon in Wildeju.
Vesti 24. junija
400.000 pengov za izpopolnitev madžarskega
letaktva je dala osrednja organizacija madžarskih industrijcev ob 70 letnici regenta Horthyja.
Velike vojaške vaje 6. francoskega armadnega zbora se bodo začele danes v trdnjavskem predelu okrog Metza v Alzaciji.
Najmlajši sin predsednika Roosevelta se jej včeraj poročil. Poroke se je udeležil predsednik: Roosevelt z več ministri.
Mednarodno cestno razstavo so odprli včeraj v Haagu. Na njej je zastopana tudi naša država* najbrž s primeri slabih cest...
Precejšnja stavka Se je spet začela v angleških orožarnah v Londonu. Delavci so nezadovoljni z mezdami in z odpuščanjem nezanesljivih delavcev*
Sloviti nemški teniški mojster von Cramm ja baje umrl v kaznilnici Plotzensee, Take vesti pru našajo angleški listi.
100.000 čeških kron podpore za siromašne otro-« ke čeških Nemcev je sklenila dati odslej vsako let« praška občina.
Angleška vlada je poklicala svojega zastopnika) iz Burgosa v London na posvet glede novega bonu bardiranja španskih mest in španskih ladij.
V	Badenu so odkrili spomenik baronu Cou* bertinu, ustanovitelju modernih olimpijskih iger*
Pri razpravi o španskem vprašanju v angleški poslanski zbornici je opozicija hudo napadla vlado, predsednik pa je opoziciji odgovarjal, da je njeni cilj isti kakor vladni:	preprečiti, da bi se špan*
ska vojna razširila na ostalo Evropo.
Znani češki pisatelj Čapek je imel po radiu govor, v katerem je pozval vse češke Nemce, naj se potrudijo za to, da se vrne spet staro soglasja med njimi in Čehi.
Anglija bo naklonila izdatno gospodarsko pod-* poro nekaterim srednjeevropskim in balkanskim državam. Pogoje za to pripravlja bivši predsednik! romunske vlade Tatarescu, ki se mudi v Londonu* Tatarescu je včeraj imel razgovor s predsednikom' angleške vlade Chamberlainom.
Obvezno delo za vse nemške državljane uvajat posebna odredba maršala Goringa, gospodarskega diktatorja Nemčije, s 1. julijem.
Srednjeameriški republičici Honduras in Ni« caragua bosta prihodnji teden izstopili iz ZN.
^ Baletno delo »Vrag na vasic, s katerim sla naša Mlakarja žela toliko uspeha v Ljubljani, Za* grebu in Belgradu, so izvajali z ogromnim uspe* hom v Sofiji.
Pomanjkanje živil v Nemčiji razlagajo nemški listi s tem, da se je zaradi gospodarskega napredka zvišala kupna moč prebivalstva, kar ss ira v povečanem povpraševanju po boljši in obilnejši hrani, ki je pa zaradi sedanjega statijai nemške proizvodnje pač ni na razpolago.
Načrt za splošno mobilizacijo je razglasila ja* ponska vlada.
Do krvavih nemirov je prišlo v Aleksandre!!!, ko so se razširile vesti, da bodo turške čete najbrž vdrle v to pokrajino.
Zamorci v Newyorku so po zmagi svojega rojaka Louisa od veselja ponoreli, tako da jih ja morala policija razgnati z l>ombami za solzenje.
Zaradi smrti grofice Straatnorske, matere angleške kraljice Elizabete, ne bo na angleškem dvoru posebnega žalovanja, ker tega ne dovoljuje dvorski obrednik. Grofica je namreč pripadala nižjemu plemstvu.
Za člana Francoske akademijo so včeraj izvolili pisatelja in eseieta Andreja Mauroisja, ki je napisal nekaj znanih življenjepisnih romanov in vec študij o Angliji.
v Ob triletnici Stojadinovičeve vlade prinaša obsežen članek glavni madžarski list »Esterloyd«, ki poudarja zasluge naše vlade za notranji in zunanji položaj Jugoslavije.
Za sklicanje svetovne razorožitvene konference si močno prizadeva ameriški zunanji minister Hull.
Uradni obisk angleške kraljeve dvojice v Parizu je zaradi smrti kraljičine matere, grofice Straatnorske, odložen na 19. julija.
V Belgrad je dopotoval tajnik nemškega pro« metnega ministrstva Dreymann in bo ostal tam ne* kaj dni.
Švicarski zastopnik pri nacionalistični vladi y
Burgosu je te dni izročil generalu Francu svoje poverilnice. Razen Francije, Belgije, baltskih dr* žav in sovjetov, so do zdaj vse evropske država priznale nacionalistično Španijo.
Nemško - angleška pogajanja za ureditev av« sirijskih dolgov v Londonu zadovoljivo potekajo. Upajo, da se jim bo posrečilo skleniti sporazum.
Komisija Zveze narodov za volitve v Aleksan* dretti je končala s sestavljanjem seznama volivcev, ker je Turčija pretrgala z njo etike.
Arabski teroristi so vrgli v zrak železniški most na progi iz Jeruzalema v Kairo.
Motor je eksplodira! v fracoskem vojaškem le« talu, ki je zaradi tega treščilo blizu Toursa na tla, pri čemer so našli smrt štirje letalci.
Konferenco glede beguncev iz Avstrije bodo na pobudo predsednika Roosevelta eklicafli v Evi* anu. Verjetno je, da bodo te in druge politične be* gunee naselili v angleških čezmorskih posestvih.
Odškodnino za »siromašnega« neguša zahtev vajo nekateri angleški poslanci. Kakor vemo, je neguš pred kratkim čez noč pllačal milijon Švicar« skih frankov zaostale članarine pri ZN.
Anglija bo skušala ohraniti mir z vsemi državami brez razlike, pa naj bodo njeni odnošaji 9 Francijo še tako prijateljski, je govoril zunanji minister lord Halifax na banketu v Londonu.
Fsa gledališča in zabavišča ter vsa nekoristna industrijska podjetja so zaprli po odredbi guvernerja v Valenciji. Igralci in plesalke bodo morali odslej nastopati po vaseh za fronto, kjer tabore rdeči miličniki.
V severnem Iraku so neznanci v neki vasi ubili ameriškega milijonarja Cumberlanda in ga oropali.
17 ur in 22 minut sta nepretrgoma letela nemška jadralca Katzner in Spatter nad otokom Šiitom v Baltiškem morju.
Francoski časnikarji so včeraj priredili kosilo na čast češkoslov. poslaniku v Parizu Osuskemu.
Celo vrsto gospodarskih sporazumov, ki urejajo sporna vprašanja po zasedbi Avslrije, so podpisali romunski in nemški zastopniki v Berlinu.
Tik pred velikimi prazniki mladine
Moči, ki nosijo pezo dela
Ljubljana, 24. junija.
Nov čas vstaja pred nami, nova zarja že sveti boljšemu dnevu. Svobodnejše in smelejše se loteva mladina svojih velikih nalog, vse višje cilje si postavlja, dalj sega roka, više meri oko Slovenska katoliška mladina se začenja zbirati okrog novih toplih ognjišč. Visoko plapola ogenj, iskre prasketajo in z rastočimi zublji padaio vedno v širši krog in zažigajo nove ognje. Po mestih in po deželi se zbira mladina v prelepo zvezo, ki druži v krščanski ljubezni vso veliko slovensko družino. Mladina se zbira in prepušča modremu vodstvu, ne slepo in samogibno, dovolj je v njej iniciativa in delovnega nemira ter podjetnosti, toda mladim močem je treba vajeti, da ostanejo na pravi poti, pri pravi meri in zagonu, ki je modro obrzdan, skrit in prihranjen ne za besede, ampak za dejanja, kadar pride sila in potreba. Druga za drugo vznikajo, skoraj bi dejali, čez noč, nove celice; novi odseki neprestano množe vrste Zveze fantovskih odsekov in dekliških krožkov. ZFO bo skoraj narasla na 400, VDK pa na 300 odsekov. Vsa slovenska katoliška mladina se zbira pod njunimi okrilji; vsa slovenska katoliška mladina je delavec pri ostvaritvi velikega mednarodnega mladinskega tabora, ki bo te dni v Ljubljani. Iz vse velike armade naših mladih ljudi je izšla želja po tem taboru; na ramah vseh teh legij leži peza dela, na vseh vidnejših in na tisočerih ramah brezimnih, neznanih junakov, ki so z vso dušo zastavili svoje sile, dan za dnem, večer za večerom v telovadnici, da prinesejo svoj mah dar na oltar tega velikega, vseslovenskega meetinga. K-akor mravlje so bili pridni, kakor ilovica voljni za oblikovanje, saj so vedeli, da jim nauki in navodila le koristijo, ne samo njim, temveč posredno tudi skupnosti; da bo skupnost cela in enovita kakor posameznik, da bo ta prelepa harmonija, čudovita in zavidanja vredna, vzbujala pri nasprotnikih spoštovanje, pri njih samih in pri vodjih pa srčno zadovoljstvo. Na vseh teh de-6ettisočerih ramah je slonela peza dela, peza skritega dela, dragoceni, kakor ruda raztreseni material ki ga je bilo treba zbrati, urediti, pripravit!, pokazati dnevni luči, mu pomagati v okvir, da bo zabliscal v soncu velikega dne kakor čisto, suho zlato, kakor sama srčna kri majhnega, pa sposobnega naroda, rn tem delu pa si množice ne morejo same pomagati lod je padla peza dela na ljudi, ki so z bistrim pogledom, razumom, spretnostjo, voljo in požrtvovalnostjo pripravljeni prevzeti na svoja ramena tudi najlezja bre-mena,
tisti« ki so vodili priprave
Da bi tekoče redno delo pri Zvezi fantovskih odsekov, ki je prevzela priprave in organizacijo našega mednarodnega mladinskega tabora, ne trpelo zaradi ogromnega, vprav rapidnega razmaha organizacije, je bila poverjena podrobna organizacija tega tabora posebnemu odboru s predsednikom g. Jožetom Hvaletom na čelu. Ta si je v svojo pomoč izbral sodelavce in organiziral v ta namen petnajst posebnih odborov. Pripravljalni odbor je imel svoje seje vsak teden, vrh tega pa so imeli še svoje seje zase vsi ti posebni odbori, redno vsak zase. Predsednik pripravljalnega odbora je postal g. Hvale. Tehnično vodstvo je prevzel g. Kermavner Ivo, na čelo finančnega odbora je stopil g. Teršinar, na čelo prehranjevalnega g. Kos, železniškega g. Rasperger, rediteljskega g. Snoj, sanitetnega g. dr. Grapar, gradbenega g. inž. Porenta, de-koracijskega g. Vilko Čeč, informacijskega g. Andol-šek, sprejemnega g. Peršuh, sprevodnega g. Vilko Čeč, stanovanjskega g. Langus. Za intervencije pri merodajnih faktorjih je skrbel g. dr. Kovačič, Vsi ti agilni delavci so posvetili svoje moči in svoj prosti čas, da so lahko uredili V6e, kar je bilo potrebno za izvedbo tako velikopotezne, tako obsežne manifestacije. Vsak si utegne predstavljati, koliko je bilo tod potrebnega dela in truda, preden so se nakazane in zamišljene reči začele načenjati resnično, koliko je bilo treba časa in skrbi ter potov, preden so bili premoščeni problemi, ki se pri takih zasnovah pokažejo vsele) že zelo zgodaj, večajo, pa radi šele proti koncu. Tako idealno delo v resnici zasluži vso pohvalo in vso hvaležnost.
Pozabiti ne smemo pri tem tistih nesebičnih delavcev, ki so ves čas pripravljali in usposabljali našo mladino tudi v najoddaljenejših krajih za nastop. Telovadni učitelji in učiteljice, ki sta jih nastavila ZFO in VDK. Te učitelje in učiteljice plačuje članstvo samo. Vsak dan je bil v pripravljalni dobi tečaj v drugem odseku odnosno krožku; v polletni dobi je bil obiskan vsak odsek odnosno krožek najmanj petkrat. Na kraju samem je bil prirejen tudi telovadni tečaj in revizija centralnega vodstva. Poleg teh tečajev in revizij pa so vršile tečaje in revizija še nižje edinice — kakor n. pr. okrožja in podzveze. Iz vsakega takega tečaja je bilo poslano vodstvu na posebnem formularju točno poročilo o delu in stanju edinice, ki je bila revidirana, tako da je vodstvo vsak teden lahko točno pregledalo situacijo organizacije na deželi. Tečajev, ki jih je organizirala centrala ZFO in VDK, je bilo nad tisoči Pred takim delom mora človek res občutiti spoštovanje!
Končno ne smemo pozabiti pisarniških in pomožnih moči, ki so pomagale pripravljalnemu odboru.
V	lokalu »Prosvetne zveze«, kjer je zboroval »generalni štab« pripravljalnega odbora, so delale te moči vsaka po dvojno, trojno — in zmogle! Sprejemale so naročila za kroje, prodajale znake in taborne luiji-žice, imele trdega posla s tiskovinami in knjižicami, ki so v zvezi s taborom. Odgovarjale so na vsa nešteta vprašanja, dajale informacije z vzgledno potrpežljivostjo, pismene, ustne, telefonične, brzojavne, razpošiljale so blago po vsej deželi, prav tako tudi okrožnice in navodila. Ob sedmih zjutraj so že bile v pi-
Prihod gostov
Francozi pridejo na Rakek v solx>to, dne 25. t. m. ob 23. Tam jim pripravljajo dostojen sprejem. Francoze vodi generalni tajnik mednarodne katoliške zveze telovadcev g. Thibaudant. V Ljubljano bodo pa prišli ob 23.50 na glavni kolodvor, kjer bo oficielen sprejem.
Ostali Čehi bodo prišli v nedeljo, 26. t. m., od 8 do 9 dopoldne. Pripeljali se bodo s tremi posebnimi vlaki. Oficielni sprejem bo ob 8 ob prihodu prvega vlaka. Na kolodvoru, ki bo slavnostno okrašen in v mednarodnih zastavah, bo Seške goste sprejelo zastopstvo ZFO, pripravljalnega odbora, dalje zastopnik bana, ljubljanski župan g. dr. Adlešic, tukajšnji čsl. konzul, Češka Obec, Jugosl.-češka liga, častna četa fantov in deklet ter godba.
Ob 9.15 bo sprevod vseh Čehov po Miklošičevi cesti proti univerzi, oziroma realki, kjer bodo razdeljeni na posamezna prenočišča.
Točen prihod ostalih narodov še ni znan. Takoj ko bomo zvedeli vse glede prihoda ostalih narodov, bomo naznanili po časopisju. — Prosimo, da tuje goste občinstvo pozdravi v čim večjem številu ob njihovem prihodu v Ljubljano.
Fotografom
Za fotografiranje ob prireditvah Mednarodnega tabora v Ljubljani od 26. do 29. junija t. II. izdaja dovoljenja ZFO. Prijave sprejema do danes zvečer pripravljalni odbor, Miklošičeva 7-1. Vsi, ki jim bo fotografiranje dovoljeno, prejmejo posebne izkaznice, na podlagi katerih jim bo omogočen brezplačen dostop na vse prireditve ob mednarodnem mladinskem taboru, svobodno gibanje na Stadionu in po vseh prireditvenih prostorih med manifestacijami. Izkaznice bo izdajaila pisarna pripravljalnega odbora od jutri, v soboto, 25. t. m. od 8 do 12.
Vsakdo, kdor prejme izkaznico, mora kot
kolektivno vstopnico plačati 50 din. Poleglega s'e mora vsak fotograf pismeno obvezati, da bo po končanem taboru vse svoje negative brezplačno prepustil pripravljalnemu odboru za uporabo v propagandne namene. Negativi ostanejo 'last fotografa, pač pa se bo imetnik dovoljenja moral obvezati, da od vsakega, po odboru izbranega negativa, izgotovi naročeno število kopij ali povečav po režijski ceni. Razen prireditvene izkaznice mora vsak fotograf imeti pri sebi še kako drugo legitimacijo s fotografijo. Prireditvena izkaznica je ne-prenosna in brez legitimacije s fotografijo neveljavna. Na poziv varnostnih organov ter rediteljev se mora vsakdo legitimirati z obema. Vsakogar, ki bi ne imel prireditvene izkaznice za fotografiranje in bi se skušal z aparatom gibati izven vrst gledalcev, bodo reditelji takoj odstranili iz prireditvenih prostorov. Odbor bo izdal le omejeno število fotografskih izkaznic. Gledalci bodo smeli fotografirati le s svojih prostorov.
Rediteljem
Sestanek vseh rediteljev za mesto Ljubljana in bližnjo okolico bo danes, v petek, dne 24. junija 1938 ob 8 zvečer v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva c. 5.
Rediteljska služba za taborne dni prične delovati v nedeljo, 26. t. m. ob 6 zjutraj. Z ozirom na to pozivamo vse reditelje iz mesta Ljubljane in okolice, ki pridejo lahko peš ali s kolesi v Ljubljano, da se zglasijo točno ob 6 zjutraj v rediteljski pisarni Zensko učiteljišče, Resljeva ce-
sarni, opoldne so imele dve uri odmora, toda kakšen odmor je bil to! Ko je zazvonil frančiškanski zvon, so zaklepale vrata, da so do dveh lahko odpravile tiste stranke, ki so se okrog poldne nabrale v lokalu pa še niso bile postrežene. Delale so nepretrgano do sedmih zvečer, večina pa je ostala v pisarni še do poznih nočnih ur. Naval je bil v lokal »Prosvetne zveze« vprav neverjeten. Vse drobne, prepotrebne niti so tekle skozi te pridne roke, ki so v zadnjih tednih, posebno pa prejšnji in tekoči teden prav zares ustvarjale čudeže. Tem marljivim delavkam gre prav posebna zahvala, da se je delo tako lepo razvijalo in šlo tako naglo ter brez motenj izpod rok. Zasluge, ki so si jih pridobile, so res velike.
Zdaj so vse priprave v kraju. Vse je v redu za pričetek. Ostane nam le še to, da prosimo ljubega Boga, naj bi nam dal lepega vremena za vse štiri taborne dni!
sta 10. Reditelji pa, katerim ni mogoče zaradi oddaljenosti in zaradi pomanjkanja prometnih sredstev priti v Ljubljano v nedeljo zjutraj, naj se pa zglase že v soboto zvečer ob 7 v rediteljski pisarni, Resljeva cesta 10, kjer je tudi preskrbljeno za prehrano in prenočišče.
Vsi ostali reditelji, ki nameravate priti v Ljubljano samo za glavni dan našega tabora, (predvsem pridejo tukaj v poštev reditelji iz oddaljenih krajev ali taki, ki ne morejo za vse dni dobiti prostega časa), pa se zglasite v rediteljski pisarni dne 28. t. m. ob 11 dopoldne. Tisti reditelji, ki pa tudi do tega časa ne morejo priti v Ljubljano, pa naj se zglase istega dne, najkasneje do 7 zvečer, ker se na kasnejše prijave ne moremo ozirati.
Reditelji, motoristi pa se zglasite v rediteljski pisarni najkasneje 29. t. m. na glavni taborni dan do 6 zjutraj, kjer boste prejeli nadaljnja navodila.
Prehrana
Organizirane skupine, nastopajoče na Stadionu, prejmejo hrano v neposredni bližini Stadiona. Prehranjevalna mesta bodo odkazovali reditelji. Ker bodo imele te skupine za prehrano le dobro uro časa, se bodo delile predvsem gorke konzerve s 300 grami vsebine: meso, riž in grah. Cena konzervi bo 4 din. Kruha bo na prehranjevalnih prostorih dovolj po 0.50 din komad. Za vsako konzervo bo na razpolago odpirač. Konzerva je praktična, ker služi obenem tudi kot posoda. Žlico naj prinese vsak s seboj. Poskrbljeno bo za vse vrste pijač, pripravljena bo tudi juha, golaž, obara, hrenovke, klobase, vse po zmernih ljudskih cenah.
Zajtrk prejmejo organizirane skupine po gostilnah v bližini svojih prenočevališč. Da se izognemo neredu in zagotovimo zajtrk vsem, kateri ga želijo, nujno prosimo za naročila in plačila vnaprej, najpozneje do ponedeljka, dne 27. t. m. do 18. PrtporoPnmo dostavitev teh nfiroFIl po pospbntti selih, kateri ostanejo potem do prireditve v Ljubljani. Če prejmemo naročila po tem roku, bomo sicer skušali ustreči, odkloniti pa moramo vsako odgovornost v tem primeru. Cena zajtrka je 2 din.
Za vse ostale, kateri naročijo in plačajo prehrano vnaprej, veljajo naslednje gostilniške cene: Običajno kosilo od 7 do 9 din, boljše kosilo od 9 do 10 din, večerja 6 do 8 din. Ne moremo pa jamčiti za te cene, če hrana ne bo vnaprej naročena in plačana.	.
Za prodajalce pijač, hrane, spominkov i. dr. so prostori pri Stadionu še na razpolago. Prijave: Prehranjevalni odsek, Frančiškanska ulica — pasaža, Škrabčeva 6oba, I. nadstr.
Četrtinska in polovična voznina
Za udeležence mednarodnega mladinskega tabora Zveze fantovskih odsekov od 25. do IM), junija t. 1. v Ljubljani je dovolila generalna direkcija drž. žel. z odlokom G. d. štev. 53241/38 z dne 7. junija t. 1. znižane vožnje, in sicer:	#
1.	73% popusta normalne vozne cene do Ljubljane in nazaj vsem jugoslovanskim članom In mladcem fantovskih odsekov, kakor tudi članicam In mladenkam vodstva dekliških krožkov Prosvetne zveze, ki si na podlagi članske Izkaznice odseka ali krožka J n legitimacije prireditvenega odbora (Taborne knjižice), lni-pljo vozno karto po polovični normalni ceni od svoje vstopne postaje do Ljubljane in še želcznifiko legitimacijo K-14 za ceno 2 din. Legitimacije K-14 prodajajo vse žel. postaje in jih žigosajo pri odpravi potnikov. Vozna karta se ne sme oddati pri prihodu v Ljubljano, ampak zadržati obenem z žel. legitimacijo K-14 zaradi brezplačnega povratka po Isti ali krajši poti do do-
movne postaje. Prireditveni odbor overovi na legitimaciji prireditvenega odbora (taborni knjižici) ln n* žel. legitimaciji K-14 udeležbo na taboru. Ob povratku
se mora na jjostajali Ljubljana gl. kol., gor. kol. ali dol. kolodvor pokazati pri potniški blagajni železniška legitimacija K-14 zaradi žigosanja.
2. 75% popusta normalne vozne cene od državne meje do Ljubljane in nazaj po naših progah vsem Inozemskim članom in članicam mladinskih organizacij na osnovi legitimacije prireditvenega odbora (taborne knjižice), da potujejo na tabor v Ljubljano. Udeleženci kupijo pri odhodu na osnovi legitimacije prireditvenega odboia (taborne knjižice) vozno karto do Ljubljane, in sicer pri železniških postajah ali potovalnih ageii; eijah (Putniku itd.) v inozemstvu ali pa v naši vstopni obmejni postaji, če dopušča čas postanka vlaka. Pri tem morajo pokazati tudi potni list (ali skupni potni list). Vozna karta se ne sme oddati pri prihodu ▼ Ljubljano, ampak zadržati zaradi brezplačnega povratka po isti ali krajši poti do državne meje.
Prireditveni odbor overovi na legitimaciji prireditvenega odbora (v taborni knjižici) udeležbo na taboru. Ob povratku se mora na postajah Ljubljana gl: kolodvor, gor. kol. ali dol. kol. pokazati pri potniški blagajni legitimacija prireditvenega odbora (taborna knjižica) zaradi žigosanja.
3. Potniki iz Jugoslavije kupijo pri odhodu na tabor celo vozno karto od vstopne postaje do Ljubljane, obenem tudi železniško legitimacijo K-13 za ceno
2	din. Legitimacije K-13 prodajajo vse železniške postaje in jih žigosajo pri odpravi potnikov. Vozna karta se ne sme oddati pri prihodu v Ljubljano, ampak zadržati obenem z železniško legitimacijo K-13 zaradi brezplačnega povratka do prvotne vstopne postaje po isti ali krajši poti. Prireditveni odbor overovi na žel. legitimaciji K-13 udeležbo na taboru. Ob povratku morajo udeleženci na postajah Ljubljan gl. kol., gor. kol. ali dol. kolodvor pokazati pri potniški blagajni žel« legitimacijo K-13 zaradi žigosanja.
4. Potniki lz inozemstva kupijo pri odhodu na podlagi potnega lista celo vozno karto za vožnjo od naše državne meje do Ljubljane. Karta se ne sme oddati pri prihodu v Ljubljano, ampak zadržati zaradi brezplačnega povratka do naše državne meje po isti ali krajši poti. Prireditveni odbor potrdi na legitimaciji prireditvenega odbora (taborni knjižici) udeležbo na taboru.
Znižane voznine veljajo v vseh razredih, izvzemal
IV.	razr., za brze in potniške vlake, izvzemši luksuzne vlake, za odhod od 18. VI. do 30. VI. vključno, za povratek pa od 2G., VI. do 6. VII. 1938 vključno.
Prekinjenje vožnje s terni kartami ni dovoljeno.
Predsednik poliske republike v Mariboru
Maribor, 23. junija. Danes je potoval skozi Maribor odličen potnik. Bil je to predsednik poljske republike Mošicki, ki je potoval na oddih v kopališče Opatija v Italiji. Predsednik Mošicki se je pripeljal čez mejo s svojim spremstvom v dveh elegantnih salonskih vagonih, ki sta bila priklopljena popoldanskemu dunajskemu brzovlaku. Ker je predsednik potoval v strogem inkognitu, je odpadel 6ploli vsak sprejem. Naše oblasti so odredile 6amo primerne varnostne mere. Do Špilja se mu je peljal nasproti namestnik komisarja obmejne policije Jančič, od Maribora do Rakeka pa sta spremljala vlak komisar obmejne policije Krajnovič in poveljnik mariborske orožniške čete kapitan Mavrič. Predsednika je prišel pozdravil v Maribor poljski generalni konzul iz Zagreba. Ker pa je predsednik pri prihodu v Maribor v svojem vagonu počival, je sprejel generalnega konzula samo predsednikov adjutant polkovnik Kovalski. S predsednikom potujejo njegov adjutant, nek višji policijski uradnik in njegovi osebni 6luge.
Roparski napad na 66 letno krčmarico
Maribor, 23. junija.
V	Zrkovcih pri Mariboru stanuje 06 letna vda-
va, pOBeBtnic« i« go«tilni^arUtt M Sfil,	i©1*
znana daleč naokrog kot premožna žena, ki pa dei narja doma sploh ne hrani. Že nekajkrat so jo obiskali vlomilci, pred tremi tedni ji je nekdo zopet ukradel iz zaklenjene omare v gostilniški sobi 200 din. Orožniki in sosedje so jo opozarjali, da ni varno, da stanuje tako popolnoma sama v hiši, medtem ko spijo hlapci v hlevu, vendar teh nasvetov ni upoštevala. Snoči — bilo je okrog polnoči — pa jo je nenadoma prebudil šum nog v njeni spalnici. Videla je, da sta prišla v 6obo dva čioveka, ki sta jo obsvetila z električno žepno svetilko. Eden je naglo planil ter jo je potegnil s postelje, jo vrgel na tla in jo začel daviti, pri tem pa je siknil skozi zobe: »Denar ali življenje!« Medtem pa je njegov pomagač slučajno posvetil s svetilko tako, da je padel pramen prvemu roparju na obraz in Selova je v njem prepoznala svojega oivšega delavca, katerega je pred dvemi leti odpustila. Kriknila je: >Adolf, pusti me, kaj sem ti napravila, saj veš, da nimam denarja.< Takrat je ropar, ki je videl, da je prepoznan, skočil iz sobe, nad Selovo pa se je spravil njegov tovariš, jo teptal z nogami ter jo suval z okovanimi čevlji v glavo. Drugi pa je med tem časom iskal v kuhinji nož ali kako drugo orodje ter sta očividno imela namen svojo žrtev umoriti, da ju ne bi izdala. Starki pa se je posrečilo, da se je po naključju za hip otresla napadalca, planila je skozi vrata ter zaklicala na pomoč. Hlapci so njene klice slišali, roparja pa 6ta se ustrašila ter pobegnila.
Selova je zadobila zelo nevarne poškodbe. Zlomljeno ima roko, strto spodnjo čeljust, zlomljenih več reber ter zelo resne notranje poškodbe, prepeljali so jo v bolnišnico. Takoj, ko so ljudje prihiteli napadeni na pomoč ter sta roparja pobegnila, je odhitel eden s kolesom na Tezno po orožnike, ki so kmalu prispeli. Selova je imela še toliko moči, da je povedala orožnikom, kdo jo je napadel, potem pa se je onesvestila. Orožniki so potem dotičnega osumljenca, katerega je Selova označila ko tnapadlca, izsledili v Vreclovi gramoznici, kjer je spal v baraki. Ko so ga aretirali, je dejanje odločno tajil, kljub temu pa so ga zaprli.
Kaznjenec utonil v Ljubljanici
Ljubljana, 24. junija. Ljubljanica, slično kot dolenjska Krka, je prav varljiva in nevarna reka za plavače, je zelo po^ tuhnjena. Po strugi teko tu in tam izredno topli tokovi, nato pa slede prav mrzli, da je za plavača nevarno, ker ga lahko prime krč. Večja skupina kaznjencev pod nadzorstvom paznika je včeraj kosila in sušila seno na nekem travniku na Rakovi Jelši v bližini Ljubljaničinega pritoka Curnov««' Popoldne, ko je bil odmor, je kaznjenec Alojzij Cankar, rojen 1914. v Dvoru pri Polbog®11* gradcu, brez dovoljenja in vednosti paznik* odšel k Ljubljanici, se slekel in skočil v vodo. ^am 1° Ljubljanica glolioka do 8 m. Plaval je p° domače, kakor pravijo na kmetih »po pasje«.
Naenkrat so ostali kaznjenci čuli obupen klici »Pomagajte!« Neki kaznjenec, dober plavač, je takoj skočil v vodo, da bi Cankarja rešil. Ta p* je že izginil v globino vode.
Obveščena je bila o tem najprej policija in Je tja odšla policijska komisija z dežurnim uradnj; kom in policijskim zdravnikom. Obveščeni so bi* o tem tudi poklicni gasilci, ki so se z orodnim ® tomobilom odpeljali po Ižanski cesti do hiše 8* * 159. Gasilci so odšli nato čez travnik in so * a’ gim drogom iskali |>o Ljubljanici utopljene#- " man. Do danes dopoldne utopljenca še niso na. "• Cankar je utonil okoli 15 popoldne. Bil je. razgret in ga j« v vodi bojda prijel krč »ll Ka J0 zadela srčna kap
24
Obiskal sem tovarno Westing-house, tovarno za električne izdelke, podobno naši. Nikdar nisem mislil, da bi mogla biti kje na svetu industrijska ustanova, ki bi mogla živeti pod takimi pogoji in pod takim vodstvom. Na vsaka dva delavca je bil preddelavec, ki je stal blizu stroja in silil ljudi k delu brez prenehanja.
Vidite, tako delajo Amerikanci.
Ko sirena zatuli za kosilo, delavci ne gredo v svoje restavracije kakor pri nas. Nimajo denarja, da bi z njim plačali kosilo. Posedejo po zabojih na dvorišču in grizejo staro skorjo kruha, ki ga potegnejo iz žepa. To je vsa njihova hrana.
Ko sem to videl, sem si dejal:
»Zdaj poglej veliko, bogato Ameriko, o kateri si slišal toliko besed.«
Obiskal sem nato New Jersey. Videl sem tam razcunjene moške, ženske in otroke, natlačene po brlogih vzdolž železniške proge, ki so umirali od gladu.
To je povsod po Ameriki enak in isti prizor.
Tramvaji po cestah so prazni. Niso natlačeni kakor pri nas. Veste, zakaj? Zato, ker nesrečneži nimajo s čim plačati vožnje, Morajo hoditi na delo peš, kar jim vzame po celo uro ali celo poldrugo uro časa.«
Več delavcev, ki bi se bili radi
natančneje poučili o razmerah v Ameriki, je bilo tako predrznih, da so govorniku zastavili nekaj vprašanj.
Neki strugar je vstal in vprašal: »Tovariš Časin, ali ste videli tam delavce v avtomobilih?«
Časin je odgovarjal:
»To so bajke. Delavci v Ameriki nimajo niti, da bi živeli, pa hočete, naj bi imeli avtomobile? Vozila imajo samo preddelavci.«
Neka ženska iz delavnice je vprašala:
»Ali je kaj delavcev v Ameriki dostojno oblečenih, ali so vsi tako revni, kakor ste nam jih popisali prej?«
Neumen, kakor je bil, je Časin vendarle čutil prizvok nejevernosti, ki se je skrivala za temi vprašanji. Začel se je razburjati in se spustil v dolgo govoričenje o nezaposlenosti, ki vlada v Združenih državah.
Nekdo drugi je spet hotel vedeti, če se je Časin udeležil kakih delavskih shodov.
Časin je odgovarjal:
»Kje! Kot uradna osebnost Sovjetske Rusije v tuji državi nisem imel prilike, da bi bil mogel storiti kaj takega.«
Med Časinovim govorjenjem, ki je trajalo uro in pol, so bile oči vseh
dela¥cev obrnjene vame, kakor da mi govore:
»No, Smith, kaj pa misliš ti?«
Nekaj delavcev mi je s porednim izrazom metalo nedvoumne poglede.
Zahteval sem besedo.
Predsednik me je najprej skušal odvrniti od govorjenja, ker so poslušalci vztrajno zahtevali, naj spregovorim, je ustregel moji prošnji.
Nisem bil še pripravljen, da bi bil mogel odkrito razgaliti Časinove laži na zborovanju, kakršno je bilo to tu, zaradi tega sem moral začeti bolj po ovinkih:
»Tovariš Časin, tebe je sovjetska vlada poslala v Ameriko na državne stroške, da bi se seznanil z delovnimi načini, s katerimi naj bi izboljšali našo proizvodnjo in orodje. Toda o tem vprašanju nam nisi dal niti enega pojasnila. Zakaj to?«
Odgovoril je:
»Teh vprašanj ne smemo obravnavati na tem shodu. Razgovarjali se bomo o njih ob primernem času in s poklicanimi ljudmi.«
Delavske misli so se začele po-malem kazati po koncu zborovanja. Nekateri so mi dejali:
»Ne moremo razumeti, kako je mogoče, da prihajajo Amerikanci sem v tako lepih oblekah. Ti, Smith, si prodal celo vrsto dobrih oblek, ki si jih bil prinesel s seboj, Časin pa trdi, da tam vse umira od lakote. Zakaj je pa potem toliko Amerikancev srečnih, če se morejo vrniti v državo, kjer divja lakota?«
Splošni vtis o Časinovem nastopu je bil, da zborovanje ni bilo drugega kakor robata šala.
XII. poglavje.
Obisk v sovhozu. Ivan Ivanovič mi pripoveduje svojo zgodbo.
Nenavadno razburjenje je vladalo v Elektrozavodu 3. julija 1933 opoldne. Prolorg je naznanil, da bo zvečer zbor v tovarniški dvorani. Vest o shodu je šla po vseh delavnicah. Popoldne je skupina plesalcev in harmonikarjev v razkošnih kmečkih narodnih nošah korakala po tovarni in igrala poskočne ruske pesmi, da bi s tem naznanjala zborovanje ter vabila nanj. Ti ljudje so bili »propagandisti«. Ves ta teater je naznanjal, da gre za važen shod.
Tudi jaz sem odšel v dvorano na zbor delavstva A. T. E. (odsek za avtomobile, traktorje in električne potrebščine).
Ob dolgih mizah so sedeli neki ljudje in si zapisovali imena vseh delavcev, ki so prihajali v dvorano. Vsakogar, ki je od zborovanja izostal, so zapisali v črni seznam, kar je občutno manjšalo njegove nade, da bi kaj kmalu postal udarnik, da bi dobival nagrade ali dodatke za hrano.
Govorniki so bili:	voditelji	to-
varne, člani vodstva stranke, strokovnih organizacij in odposlanec sov-hoza, Raminski. Vsakdo od govornikov je pozival delavce, naj nabirajo prostovoljce, ki bi šli 6. julija, ko smo imeli vprav prosto, na sobotnik. Zahtevali so od nas, naj pomagamo okopavati krompir, da bi si tako zagotovili hrano za prihodnjo zimo. Če ne, so nam govorili, ne bomo imeli kaj jesti.
»Pojdimo! Vsi na sovhoz Raminski št, 61«
i OB NAVZOČNOSTI DEVETIH NARODOV:
MEDNARODNI MLADINSKI TABOR
V LJUBLJANI • OD 26. DO 29. JUNIJA 1938
Od tu in tam
Obisk dr. Mačka v Belgradn je že gotovo dejstvo. Za to priliko bodo tam sklicali širši sestanek vseh voditeljev in podeželskih veljakov posameznih skupin Združene opozicije, da se bodo z dr. Mačkom porazgovorili o čim tesnejšem sodelovanju zagrebške KDK s srbsko Združeno opozicijo. Dr. Mačka bo na poti spremljalo več poslancev, katerih imena pa še niso znana. Gotovo je le, da bo v tem spremstvu poslanec dr. Jure šutej, ki je že sodeloval pri pripravah za ta obisk.
Med hrvaškim zdravniškim društvom in trgovsko bolniško blagajno »Merkur« še vedno traja spor, zaradi česar ne sme noben zdravnik sprejeti službe pri tem zavodu. »Merkur« se brani podpisati kolektivno pogodbo o položaju in službenem razmerju zdravnikov, od katere Zdravniško društvo noče odstopiti. Ko je »Merkur« objavil razpis nekaj zdravniških mest, se je takoj oglasilo Zdravniško društvo in prepovedalo svojini članom udeležbo pri razpisu.
Hrvaško pevsko društvo »Kolo«, katerega pevovodja je bil dolga leta tudi Slovenec g. Srečko Kumar, bo prihodnje dni proslavilo 75-Jetoico svojega obstoja. Za to priliko bodo med drugim priredili tudi koncert, v katerem bodo pokazali nekak pregled celotne hrvaške glasbene tvornosti, ker so dali na program skladbe starejših in novejših skladateljev. Pokrovitelj društva je zagrebški nadškof dr. Alojzij Ste-pinac. V proslavi bodo sodelovala mnoga pevska društva, meti drugimi tudi zbor ameriških Hrvatov, ki se mudi te čase na Hrvaškem.
Palačo veterinarske fakultete v Zagrebu
bodo zgradili v treh razdobjih. Dela bodo kljub temu pospešili, da se bodo predavanja v novi hiši začela že v šolskem letu 1939-40. Zemljišče v izmeri 30.000 kvadratnih metrov je podarila mestna občina na Heizelovi ulici. Načrte je izdelal prof. inž. Vrkljan.
Dalmatinska Zadružna zveza še vedno ni sanirana. Na zadnjem občnem zboru je bilo zastopanih 146 zadrug, ki so ponovno izvolile za svojega predsednika dr. Silvestra Giunija. Iz poročil je bilo razvidno, da je zveza složno sodelovala z dr. Mačkovo Gospodarsko slogo v cilju, da se vse dalmatinsko zadružništvo zedini. Če bi dosegli ta cilj, bi po njihovem mnenju tudi najprej spravili poslovanje zadrug v normalen tek.
Svoje večdnevno zasedanje je včeraj zaključil sveti arhierejski sabor srbske pravoslavne cerkve. Sabor se je največ bavil z vprašanji notranje reorganizacije pravoslavne cerkve, ker pridejo ostala važnejša vprašanja, kakor revizija cerkvene ustave, zakonskega prava ter revizija cerkvnosodnega prava šele na jesensko izredno zasedanje. Najvažnejši odlok sabora so postavitve novih škofov na mesta, ki so postala prosta s smrtjo ali pa zaradi prostovoljnih odstopov posameznih škofov Tako je bil na mesto kanadsko-ameriškega škofa, katero je prej zavzemal dalmatinski škof dr. Irinej Djordjevič, postavljen škof mukačevski dr. Da-maskin Grdanički. Za ohridsko bitoljskega škofa je bil na mesto _ dr. Nikolaja VelimiToviča postavljen dosedanji vikarni (pomožni) škof dr. Platon Jovanovič. Poleg teh dveh so bili nanovo imenovani še trije drugi škofje ter en t nov vikarni š-kof. Prav tako je bil zamenjan •tildi predsednik glavnega pravoslavnega so-disca.
Delavci v dalmatinskih cementnih tovarnah
So ponovno stopili v stavko. Po dvajsetih dneh so začele posredovati oblasti. Tokrat pa niso bile povod za stavkovno gibanje tovarne zaradi prenizkih mezd, temveč spor tovarn z občinami, v katerih tovarne stoje. Svoj čas so občine dale podjetnikom posebne ugodnosti, če zgrade na njihovem področju tovarne. Za proti-usliigo pa so se morali tovarnarji zavezati, da bodo na delo sprejemali samo domačine in ne tujcev. Cim so bile tovarne postavljene, so tovarnarji seveda pozabili na svoje dolžnosti. Pa
* . ,am se niso preveč zmenili za svoje pravice. Sele pred tremi tedni jim je prišlo na misel, da bi lahko dobili delo v tovarnah. Zahteva je pri tovarnarjih naletela na odpor Posledica je bila stavka, v kateri bodo domačini najbrže zmagali.
Razprava proti razbojniški družini Stje-pana Kršulja, Ivana Goloba in Ivana Fučka,
h' je zagrešila več kakor 300 tatvin, ropov in nekaj umorov v Podravju, se je končala včeraj pred sodiščem v Bjelovaru. Glavarji tolpe so dobili vsak po dvajset let robije. ostali pajdaši pa po večletno ječo. Od 47 obtožencev je bilo oproščenih samo 17.
.^et pijanih trgovcev se je z avtomobilom vr.e“ prekucnilo pri Stari Kaniža. Trgovci so pijančevali, nazadnje pa najeli avtomobil in ga saIV' lz®enično šofirali. Ni čuda, če je avtomobil 'jozil po sredi ceste ali pa od leve na desno. IN a nekem ovinku pa je šofirajoči izgubil oblast na,i volanom in z vozilom zavil v stran. Avtomobil je zdrknil s ceste po pet metrov globokem nasipu in treščil spodaj v d revo. Resnejse poškodbe je odnesel le eden, vsi ostali pa so se le malo popraskali. Le avtomobil se je tako poškodoval, da ne bo več za rabo.
,.Moža z več kot tridesetimi zaročenkami so prijeli v Vrscu. Milentije Ignjatovič se je znal iz svoje stiske na posebno premeten način izvleci. Poizvedoval je najprej p() prijetnejših ne-ozen.jenih ženskah in po vdovah, ki bi bile pripravljene stopiti v zakon. Stopil je k vsaki, se predstavil kot davčni izterjevalec in ji natvezi!, da se je ločil od svoje žene, le da nima denarja, da bi do kraja končal to pravdo. Lahkoverne kandidatinje za zakon so mu šle na limanice in mu posojale pod obljubo zakona de->}ar, najmanj po looo dinarjev. Tako se je po-**si nabralo nad trideset ženščin, ko so goljufa z v<?' • , r- 50 jur ji. Zanimivo pa je rad; to> <la Ip»ja<9vI'&u niso prišli na sled za-.&njave ogoljufanih žensk, temveč čisto Policlia J.e ,n?,mre<r. Prijela tatinsko loipo, k«itere £ja,n je bil tudi Ignjatovič. šele pri preiskavi ie slučajno prišla na dan ta ve-likopotezna goljufija.
Neverjetno babjevemi morajo biti kmetje
s svojim županom vred v vasi Buljanu pri Parafinu. Pretekli četrtek je dala občina pognati z njiv jse kmete, so na dan delali, iz bojazni, da ne bi začela padati toča Že od davno Je v vasi navada, da se na ta četrtek ne smejo opravljati nobena poljska dela. Ker so letos '/C Vi- vrf.menskih nezgod, je župan rini * pognali vso ljudi S polja, ki so na ta dan kajti toča in na ivi so kazen, ki jo pri-
stariV° I1^ .S(>*,c Uudje, ki uc spoštujejo obicajcv.
Načrt za novo kranjsko kopališče v Straheči dolini
Kranj, 23. junija.
Poročali smo že, da je kranjski občinski odbor odobril načrte za novo kopališče, katere je naredil arhitekt prof. inž. g. Vurnik iz Ljubljane. Kopališče bo zavzelo 10.000 kvadratnih metrov zemlje in je preračunano na kapaciteto 1000 do 1200 gostov. Obsegalo bo sledeče sestavne dele:
Bazen za plavače v površini 20X50 m, 170 do 450 cm globok, ob globljem koncu bo skakalni stolp s teraso v višini 3 m in skakalnima ploščama v višini 5 in 10 m. Ob skakalnem stolpu sta dve manjši nožni kopeli, na nasprotnem plitvejšem koncu pa ena ob celi širini bazena. Glavni izpraznjevalni ventil bo pod skakalnim stolpom. Bazen za neplavače leži za 70 cm niže in meri v površini 14X15 m in je 70 cm globok. Ob globljem koncu je stopnišče v ta bazen, pred stopniščem pa večja čistilna kopel za noge in prhe, ki so izpeljane iz prvega bazena. V isti višini bo drugi bazen za male otroke 14X18 m, v njem bi bila voda 20 do 40 cm globoka. Okrog vseh bazenov bodo 3 in 2 m široki hodniki, ob
skakalnem stolpu pa veliko igrišče.
Skupino opisanih bazenov, hodnikov in igrišč bo obdajalo 6 m široko in poševno ležeče polje, poraščeno s travo. Ta prostor bo služil običajno za sončenje, ob priliki velikih športnih prireditev pa kot tribuna za gledalce. — Slačilnice so dveh vrst: skupne, kjer so samo klopi in omarice, in sicer v treh skupinah po približno 50 omaric. Tu se bodo lahko posebej slačili odrasli moški, odrasle ženske in otroci. Razen tega bo 336 kabin, vsaka za največ štiri osebe.
Čistilne prhe in stanišča so vključena med trakt slačilnic. Slačilnicam je priključena primerno velika veža z blagajnami. V njej bi bile turistične reklame in klopi.
Vodo za kopanje bodo črpali iz Kokre z električnim agregatom.
Z gradnjo novega kopališča se bo začelo že letošnje leto, tako da bo kopališče odprto že prihodnjo kopališko sezono. Novo kopališče bo ves. krasno in bo ustrezalo vsem zahtevam sedanjega časa in bo privabilo v naše lepo mesto gotovo veliko letoviščarjev.
Boj proti alkoholizmu na Štajerskem
Zboljšanju gospodarskega in socialnega polvžaja naj se pridruii
pospeševanje mlekarstva
Slov. Konjice, 24 junija.
Čutimo dolžnost, da k mislim o načinu borbe proti alkoholizmu dedamo še naše mnenje. Popolnoma se strinjamo s predlogi in zahtevami resolucij treznostnega tedna, naglašajoč nujnost njihove izvedbe, da se tako preprečijo hude j>osledice epidemije alkohola.
Če je vprašanje treznostnega gibanja važno za ostale kraje Slovenije, je naravnost nujen najostrejši boj proti alkoholu na Štajerskem, ki velja za najbolj vinorodni del naše ožje domovine. V zadnjih letih pospešuje alkoholizem zastoj izvoza vinskega pridelka. Vsako leto je vino težje spraviti v denar. Ljudje pijejo po zasebnih vinotočih za manjšo ceno naravnost v ogromni meri. Toliko še nikdar prej niso popivali. Prej so ljudje veliko pametneje rabili »zlato kapljico«, obenem pa je zaradi živahne kupčije razmeroma malo vina ostalo doma. čim&pa je zaradi splošnega gospodarskega zastoja in omejitve trgovine ljudstvo krenilo na drugo pot, je demon alkohol dvignil glavo. Vedno
Kradeta kot sraki
Komenda, 22. junija 1938.
V	nedeljo popoldne okoli 5 sta prišla k >Pri-stavškovim« na Potok dva mlada fantiča tudi iz Potoka »Prjevova ena tatinski obisk. Najprej je starejši po temeljitem poduku mlajšega poslal skozi kletno okno v notranjost hiše. Iz kleti je odšel v gornje prostore in sicer najprej v kamro. Ko je v kamri vzel po bratovem navodilu iz omare žepno uro, nadalje iz shrambe meso, kruh in čokolado ter še več drugih manjvrednih stvari, 6e je po isti poti vrnil zopet pred hišo, ker si kljub prigovarjanju starejšega brata ni upaj v hišo, ker je bila v kuhinji »Pristavškova« stara mati, ki je bila oni dan edina doma. Kmalu pa si je starejši »zmikavt« izmislil prav posrečen način, da je prišel do zaželjenih srebrnih žepnih ur v sobi. Šel je namreč prav sigurno v vežo, kjer je srečal omenjeno staro mater, jo enostavno prosil za kos kruha, češ, da je lačen. Medtem, ko je šla po kruh v kuhinjo, jo je jadrno ucvrl v sobo, vzel iz predala v omari srebrni uri ter ravno skočil iz sobe, ko se je mati prikazala pri kuhinjskih vratih. Takoj se ji je zdelo, ker je prišel iz sobe in hitro odšel na prosto, ko je dobil kruh. Opazila je, kaj ji je fant vse pokradel. Ko so prišli domači, jim je takoj povedala, kaj se jo dogodilo. Tatvino so takoj pri-*av!., orožnikom, ki so drugi dan omenjena fantiča za-shšali.^ Izj>ove(lala sta, da sta ukradene ure prodala še isti dan na veselici streljačke družine na Klancu neznanim osebam ter dobila za l^ din vredne ure samo 100 din, od katerih pa sta porabila že nad polovico za razne sladkarije in druge stvari. Oba še obiskujeta šolo, pa sta že skoro poklicna tatova, če pomislimo, kako sta si znala pridobiti prost vstop do ukradenih predmetov. Orožniki še do danes niso mogli ugotoviti, komu sta ure prodala, ker tatiča nočeta povedati. Trdita samo, da sta ure prodala neznanim osebam.
S svojim dejanjem sta pokazala zrelost za kak poboljševalni zavod, ker bosta drugače postala še bolj nevarna tuji lastnini, posebno še, ker sta brez prave očetovske vzgoje.
Viški požar v bistvu pojasnjen
Javnost še vedno zanima katastrofalen požar v tovarni Združenih opekaren na Brdu pri Viču. Vzrok požara je bil sedaj neverjetno na-glo pojasnjen. Iz obupa in maščevalnosti je tovarno zažgal 48-letni delavec Božnar Anton, doma s Črnega vrha pri Polhovem gradcu. Božnar je bil v tovarni zaposlen nad 30 let. Delavstvo opekarne je bilo zelo slabo plačano, zato je skušal Božnar dobiti drug vir dohodkov in je pomagal mnogim tihotapcem živine, mesa in žganja, da so svoje blago prenašali mimo mitnice čez dohodarstveno linijo skozi opekarno.
Prav tik mitnice so vodili skozi tovarno teleta, meso, žganje in vino. Tihotapci so mu dajali primerne nagrade. Lansko leto je prišlo oo hudega spopadu med mitničarji in tihotapci. Mitničarji so bili v skrajni življenjski nevarnosti. Zadeva je prišla pred kazenskega sodnika in so bili napadalci na mitničarje primerno obsojeni. Vodstvo tovarne je bilo primorano, da je Božnar ja, ki je bil drugače dober delavec, je pa rad dajal za pijačo, 3. junija lani odpustilo iz službe. Božnar je nato koval načrte, kako bi se maščeval. Njegov načrt je usodne noči od torka na sredo dozorel. V sredo okoli 3.30 je odšel z doma vzel je s seboj žvep-lenke in steklenico petroleja. Ker so mu bile razmere v tovarni dobro znane, je porabil priliko, da se ie neopaženo splazil v podstrešje glavnega poslopja, ko je čuvaj Jakomin zapuščal nočno službo. V podstrešju je tla polil s petrolejem, zažgal in se sam obesil.
Včeraj okoli 10 dopoldne so med razvalinami našli njegovo, popolnoma zežgano okostje. Na odredbo policijske komisije, ki je ugotovila dejanski stan, so Božnarja prenesli v mrtvašnico viškega pokopališča in ga takoj nato pokopali.
Kako visoka jo škoda, definitivno ne moremo še poročati. Samo na glavni zgradbi znaša škoda okoli milijon dinarjev. Splošno bo Skoda Šla do 2,000.000 din. Cenitev je bila včeraj izvršena samo provizorično.
tolj se opaža slabšanje zdravstvenega in moralnega stanja posebno pri mladini. Ljudstvo naj bi samo izpregledalo ter napovedalo boj zlu in naj ne smatra opojne pijače za edino dobroto v sedanji dobi. Preobilnemu zauživanju žlahtnih vin se pridružujeta še šmarnica in žganje, katero je uničilo že toliko krepkih mož in mladeničev. V silni zmoli so vsi, ki hodijo v pivnice preganjat svoje skrbi.
Treba bo zato proti najhujši blezni na našem narodnem telesu začeti z odločnim in neizprosnim bojem. Reševati je treba gospodarsko in socialno vprašanje kmečkega in delavskega sloja ter s podvojeno močjo poučevati ljudstvo, posebno pa mladino v šoli in izven nje o vseh škodljivih posledicah alkoholizma. Treba je pospeševati mlekarstvo ter z njim z brezalkoholnimi pijačami in produkcijo svežega grozdja izpodriniti alkohol. Prepričani smo, da bi se na ta način Slovenija odtujila svojemu zahrbtnemu prijatelju. Za nas Štajerce to predvsem velja. Lepše življenje bomo le tedaj zaživeli, Se lx>mo znali	»-oje	dežele	pravilno
uporabljati
Lepa akademija vojnih invalidov
Ljubljana, 24. junija.
V	torek zvečer je oblastveni odbor Udru-ženja vojnih invalidov, vdov in sirot v Ljubljani priredil lep Prosvetni večer v dvorani Delavske zbornice, kot uvod k praznovanju dvajsetletnice Jugoslavije.
Prireditvi so prisostvovali številni odličniki, med drugimi zastopnik bana g. načelnik dr. Kosi, župun g. dr. Adlešič in zastopnik poveljnika divizije podpolkovnik Radojkovič.
Spored tega večera je bil zelo pester. Najprej je zaigral veliki orkester 40. pešpolka Smetanovo »Slavnostno predigro«, nato je stopil na govorniški oder predsednik OOUVI g. -Matko štefe. Govoril je o nacionalnoobrambnem pomenu invalidskega problema. Iz njegovega predavanja je izzvenela prošnja: »Pomagajte ubogim invalidom, vdovam in sirotam!« Pri nas premalo skrbe za invalide in za tiste, ki so ostali nepreskrbljeni, ko jim je bojna vihra vzela može, očete in sinove, ki bi jim sedaj lahko pomagali. Stanje invalidov je naravnost obupno od leta 1929 dalje, ko je bil narejen nepravi invalidski zakon. Ta vlada ima v načrtu novega, ki bo mogoče povoljen. Nepopisna beda je med invalidi na deželi. Ubogi mali kmeti, kočarji in viničarji so brez vsega. Sedaj morajo od 1. 1929 plačevati davek, čeprav ne dobivajo invalidnine. Na vsak način je treba kaj ukreniti. Zavedati se moramo, da so kosti vseh padlih slovenskih junakov v temeljih naše Jugoslavije. Kaj govore Judenburg in koncentracijska taborišča, opletena z bodečo žico? Doberdob, Soča, Piava... Povsod so naši fantje padali za novo domovino.
Za tem je ljubljanski pevski zbor »Sava« ?apel nekaj pesmi. Dirigiral je g. Venturini. Operna pevka Ksenija Vidali je ob spremljavi klavirja zapela: Venturinijevo pesem Moji dnevi, arijo iz opere »Rusalka« in »Moje rože«. Ivan Skuk je recitiral »Tožbo vojnega invalida-slepca«. Baritonist Rakovec je zapel nekaj pesmi. Tudi operni pevec g. Banovec je zapel nekaj pesmi.
Gotovo je najbolj vplivala pesem »Nebo se Jaše naj zjasni«, ki jo je recitirala g. Poldi Skukova. Za zaključek je zaigral veliki orkester 40. pešpolka Jenkovo »Svečano uverturo«.
Res je, kakor je recitirala g. Poldi Skukova: Invalidi, vi ste verovali v pravico. Ali ste jo našli? Kdaj se Vam zjasni nebo?
Akademijo je obiskalo številno občinstvo.
Stanje vinogradov v Sloveniji
Po hladnih majskih vremenskih prilikah se je trta posebno v zadnjem času normalno razvila. Tekom izboljšanja razvoja trte je pa postala tudi nevarnost infekcije po plasmopara viticola-perono-6peri večja.
Na podlagi ugotovitev se je izvršila letos prva infekcija v mariborskem okraju dne 21. maja, v Spodnjih Halozah 19. maja in na Dolenjskem 17. maja. Zaradi te ugotovitve je zavod opozoril vinogradnike, da do zadnjega maja prvič poškropijo treje, kar je bilo v splošnem opravljeno do 2. junija 1938. Prvemu škropljenju je normalno sledilo drugo in za časa tega se je na Kalvariji pri Mariboru točno ugotovilo pojav peronospore 10. junija, v Spodnjih Halozah 8. junija in na Dolenjskem že 3. junija 1938, iz česar lahko sklepamo, da so morali še preostali zimski trosi izkaliti in okužiti trsje med 21. majem in 2. junijem 1938. Na podlagi te ugotovitve j* zavod ponovno opozoril vinogradnike, da zajezijo širjenje bolezni po poletnih trosih s tretjim škropljenjem, ki ga morejo vsaj do 28. junija 1938 izvršiti.
Poleg peronospore se je pojavil tudi oidij v večji meri, ki ga pa najuspešnejše zatiramo z žveplom, kar se je v splošnem tudi izvršilo, ker so vinogradi požveplani.
Pojavlja se, četudi v manjem obsegu, prvi rod enopasastega grozdnega sukača — črnoglavko — posebno na zgodnjih sortah, ki ga pa istočasno s
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Kraj	Barometer- 1 sko stanje I	Temperaturi! v C*		= o > — c 11	1 C = t C p	Veter	Pada- vine	
		. e = s	c , ■> c c E			(smer. m k ost)	Ul/Ul	vrsta
Ljubljana'	, 765*0	29-S	17-4	8J	9	NW,	0*5	dež
Maribor	764-9	20-0	14-0	80	9	SE,	4*0	dež
Zagreb	7639	2 K)	19-0	85	4	nnw4	—	
Belgrad	763-1	32-0	21-0	30	4	0	—	—
Sarajevo	764-1	31-0	1S-0	90	4	0			—
Vis	764-2	23-0	231)	50	0	NW,	—	
Split	7645	33-0	22 0	50	0	0	—	mmam
Kumbor	764-	30-0	21-0	70	0	SE,	—	
Rab	764-9	20-0	22-0	30	0	SE,	__	
Oubrovntt	7636	28-0	17-0	70	0	NE,	—	—
Vremenska napoved. Spremenljiva oblači nost, vroče, krajevne nevihte.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljub* ljani od včeraj do danes: Včeraj je bdlo ves dopoldan pretežno oblačno. Ob 12.05 se je popolnoma pooblačilo, ter pričelo deževati; deževalo je do 12.30 vmes pa parkrat zagrmelo. Ob 12.40 pa se je pričelo jasniti, ostalo pa je precej oblačno do 17.30, ko se je zopet pooblačilo. Ob 18.30 je na severu grmelo, ob 21.30 je nekaj časa rosilo. Ponoči je bilo večinoma oblačno.
Koledar
Danes, petek, 24. junija: Janez Krstnik; oree Jezusovo.
Sobota, 25 junija: Srce Marijino.
Nočno službo imajo lekarne: mr Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78.
Obvestila
Celodnevni izlet Šentjakobčanov v Županovo jamo pri Grosupljem priredi organizacija JRZ skupno s članstvom šentjakobskega prosvetnega društva oziroma s fantovskim odsekom in dekliškim krožkom v nedeljo, dne 3, julija. Odhod 7. vlakom ob 7.48, vrnitev ob 20.03. Skupni stroški 20 din. Prijavite se pri svoji organizaciji!
Sadjarska podružnica šiška priredi za člane ogled vzorno urejenih vrtov v nedeljo, 26. t. m. Zbirališče je pri drevesnici g. Breceljnika na Celovški c. 190, kjer se bo razmotrivalo ob 15 pinciranje sadnega drevja ter pokazalo pravilno sestavljanje vseh potrebnih škropil in škropljenje dreves.
Društvo slovenskih likovnih umetnikov bo
imelo v soboto, 25. t. m. ob pol 18 v restavraciji Slamič (kmečka soba) svoj izredni občni zbor.
Redni občni zbor Zveze za tujski promet v Sloveniji bo dne 30. junija 1938 ob 10 dopoldne v veliki dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Če se ob navedeni uri ne sestane zadostno število članov, se začne občni zbor četrt ure kasneje ob vsakem številu navzočih članov. Morebitni predlogi se morajo izročiti Zvezi pet dni pred občnim zborom. — Odbor.
Za koncert akademskega pevskega zbora Mo-ravai iz Brna na Češkoslovaškem je tiskana pro-gramna knjižica, ki obsega tekst zborov v originalu in slovenskem prevodu. Vse posetnike tega znamenitega koncerta opozarjamo na to, da si kupijo programno knjižico zaradi lažjega umevanja izvajanih zborov. Akademski pevski zbor Moravan je moški zbor, v svoji domovini na najboljšem slovesu, vodi ga dirigent Josip Veselko. Koncert bo v nedeljo 26. t. m. ob 21 uri v veliki unionski dvorani. Vstopnice pri blagajni kina Union.
Drevi ob 6.15 je zadnja letošnja produkcija gojencev drž. konservatorija. Večino sporeda nosita letošnji absolventki, in sicer Hrašovec Silva, absolventka visoke šole prof. Janka Ravnika in Ivančič Sonja, absolventka srednje šole prof. Fo-dranspergove. Poleg tega nastopi še Loger Edita iz šole Janka Ravnika in Adamič Bojan iz šolo prof. Toneta Ravnika, kot dirigent pa samo Hubad iz dirigentske šole prof. Škerjanca. Na produkciji sodeluje konservatorijski orkester, pomnožen s člani Podzveze godbenikov. Slišali bomo dva koncerta za klavir, in sicer Mozartovega v d-duru, ki ga dirigira prof. Škerjanc in Beethovnovega v c-inolu pod vodstvom Hubada Sama. — Začetek točno ob 6.15 zvečer.
Llubllansko gledališče
OPERA. — Začetek ob 20.
Petek, 24. junija: Zaprto.
Sobota, 25. junija: »Boris Godunov«. Premiera. Premierski abonma.
Nedelja, 26. junija: Zaprto.
Ponedeljek, 27. junija: »Cavalleria rusticana«.
»Glumači«. Red B. Gostuje ga. Tomašič-lve-ljeva.
Zadnja premiera v letošnji sezoni bo v soboto, 25. t. m. Uprizorili bodo eno izmed naj-učinkovi-fejših oper iz klasične ruske operne literature^ Musorgskega »Boris Godunov« z g. Primožičem v naslovni partiji. Ta pevec, ki je ustvaril tekom svojega delovanja v naši operi celo vrsto izredno posrečenih umetniških podob ter je že mnogo let nosilec vseh najtežjih baritonskih partij, bo imel z vlogo Borisa zopet najlepšo priliko uveljaviti moč svojega speva in svoje igre, obenem pa je opero zrežiral. Na prekrasnih liričnih in močnih dramatičnih učinkih grajena glasba ter zanimivo dejanje iz ruske zgodovine, ustvarjajo veličastno delo. — Opero _ bodo izvajali pod muzikalnim vodstvom drja. Švare.
Ga. Tomašič-Iveljeva bo gostovala v ponedeljek^ 27. t. m., prvič na našem odru, in sicer v vlogi Santuzze v Mascagnijevi operi »Cavalleria rusticana«. Opera »Glumači« se bo izvajala v običajni zasedbi. Opozarjamo, da bo ponedeljkova predstava za abonente reda B ter obenem zadnja uprizoritev teh dveh oper.
Operna sezona bo zaključena v četrtek, dne 30. t. m uprizorili bodo Puccinijevo opero »Ma-non Lescaut« za abonente reda Četrtek. V tej izredno melodijozni operi sodelujejo v glavnih partijah: Vidalijeva, Franzi, Janko in Zupan. Dirigent: Niko Štritof. Režiser: prof. Šest.
peronosporo zatirajo s primernim kombiniranim škropivom.
Znatno škodo je v posavskih vinogradnih okoliših napravila gosenica zemljemerka, ki je izve-sten škodljivec v teh krajih.
Nastavek je v splošnem dober, tako da je pričakovati kljub pomladni pozebi, če bo vreme po-godovalo cvetenju, dobro letino. Rane sorte so že cvetele 6. junija in za temi so se razcvele tudi vse ostale v vseh vinorodnih okoliših.
(Banovinski vinarski in sady'arsk|i zavod v Mariboru.)
MM
Čingling: Zaradi nje se je Sunfatsen ločil od prve iene
Čingling je pravo nasprotje svoje starejše sestre. Ta lepa, vitka dama, ki je na videz pravi tip aristokratinje, je polna revolucionarnega duha in se je pripravljena boriti za svoje ideje do konca. V Ameriki je študirala za zdravnico in politično zgodovino in se s svojim poznanjem zahodne kulture lahko meri z vsakomur. Njena ljubezenska zgodba s Sunjatsenom je svojčas dvignila dovolj prahu. Bila je njegova tajnica, ko se je zaljubil vanjo. Toda on ni bil več samec, pač pa poročen z neko zelo dobro in plemenito žensko. Seveda se je moral prej ločiti od svoje prejšnje žene, če se je hotel poročiti s Čingling. Njegova vzorna prejšnja žena se je morala sprijazniti s tem, ker ji drugega ni preostalo. Drugi zakon, s Čingling, je prinesel njemu in njej neskaljeno srečo. Nikdar ga ni zapustila, kamorkoli je šel, in ko je leta 1925 umrl za rakom, je bil to zanjo silen udarec. Od tedaj se je umaknila v zatišje v neko šanghajsko vilo, ki jo ji je dala na razpolago kitajska vlada. Živela je odslej samotno, toda politično še vedno zelo aktivno življenje. Dostikrat se je zgodilo, da je nastopila celo proti svojemu svaku Čankajšku, češ da se je čisto izneveril idejam njenega moža, velikega Sunjatsena, očeta Kitajske. Niti sprejeti ga ni hotela. Današnji dogodki pa so prinesli spet spravo med njima.
Najmlaiša - najpopolnejša
Najmlajša teh sestra, žena maršala Čankajška, je gotovo najpopolnejša žena med njimi. V njej 6ta združena realizem, s katerim se odlikuje njena najstarejša sestra, in idealizem druge, Čingling. Poleg tega je še od sile prikupna in lepa. Brez dvoma je to najbolj elegantna ženska na Kitajskem. Uporablja vsa najmodernejša olepševalna sredstva in kupuje svojo obleko in lišp na daljnem Zahodu, v Parizu. Meiling mnogo pomeni. Svojega moža spremlja na vseh njegovih potovanjih in mu tudi sama kuha, da ji ga ne bi kdo zastrupil. Kadar mož sprejema zastopnike tujih držav, je ona vedno za tolmača. Tuji diplomati se morda včasih boje, da jih ne bi napačno razumela in potem napačno tolmačila, toda lahko se zanesejo na njene sposobnosti, izobraženost in odkritosrčnost.
Ko se je Čankajšek poročil z gdč. Soong, je bil prav za prav precej nekultiviran človek. Po poroki so zanj nastopili čisto drugačni časi. Vse 6e je čudilo, kako da si je lepa Meiling izbrala ravno Čankajška za moža. Danes je postal on čisto drug človek, ko ga je nanovo vzgojila njegova žena. Govori, čeprav ne ravno najboljše, tudi angleško in si je tudi na vseh drugih poljih pridobil odličnega znanja. Pregovorila ga je tudi, da je postal kristjan.	*
Lela 1936 je bil njegov najnevarnejši tekmec general Čangsutajang. Ko je ta celo ujel Čankajška, je Meiling dokazala svojo sposobnost, da zna biti tudi hladnokrvna. Z letalom se je odpeljala v Sian, kjer je 72 ur neprenehoma pritiskala na upornike, da so njenega moža izpustili spet na svobodo. Njenih eroženj so se bali bolj kot Čan-kajškovih.
Zasluge teh žena za Kitajsko
Da so se na Kitajskem znatno zboljšale tudi higienske razmere, da je umrljivost zaradi raznih
Programi Radio Ljubljana
Petek, 24, junija: 12 Slovenski biseri (plošče) — Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Koncert Rad* — 14 Napovedi — 18 Po domačo fploflče) —
18.40 Na počitnice (ga. Cilka Vračko) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: O priliki Jadranske razstave v Zagrebu (dr. Dane Kneževič) — 19.50 Zanimivosti (g. Mirko Javornik) — 20 Vesel večer (igra Rad. ork.) — 21.10 Koncert komornega tria (gg. J. Gregorc,
V.	Šušteršič in H. Svetel) —- 22 Napovedi, poročila —
22.30 Angleške plošče.
Drugi programi
Petek, 24. junija: Belgrad: 20 Prenos iz Zagreba, 21 Zab. konc. 22.45 Orgle — Zagreb: 20 Ljudski običaji,
20.30 Ork. in vok. konc.. 22.20 Lahka gl. — Praga: 19.30 Ork. konc., 21 Češka filharmonija — Varšava: 19.40 Zab. progr., 21.10 Pels. gl., 22 Simf. konc. — Sofija:
20 Nar. gl., 20.45 Vok. konc., 21.10 Lahka gl., 21.30 Ork. konc. — Budimpešta: 19.50 Verdijeva opera »Traviata«, 22.15 Jazz, 23.10 Cig. ork. — Trst-Milan: 21 Izbrane pesmi, 21.30 Simf. konc. — Rim-Bari: 17.15 Violina,
21 Opereta »Nevaren človek« — Dunaj: 19.10 Nar. gl., 20 Igra, 22.30 Ples. in zab. gl., 24 Pihala — Berlin:
20.30 Simf. kone. — Konigsberg: 20 Wagnerjeva opera »Mojstri pevci norimberški« — Hamburg: 19.10 Voj. godba, 20 Zab. konc., 21.10 Wagnerjeva opera »Leteči Holandec« — Vratislava: 19.10 Kmečka godba in mandoline — tipsko: 1.9.10 VojaSki zbor, 20 Ork. in solisti — Frankfurt: 20 Pfitznerjeve skladbe — Stuttgart: 20 Študentovski ork. iz Heidelberga — Monakovo: 19.10 Operetna in filmska gl. — Strasbourg; 20.30 Alzaški večer, 22 Havajske kitare.
bolezni zelo padla in da je trgovina z opijem iil drugimi mamili skoro prenehala, je to v prvi vrsti zasluga omenjenih treh znamenitih žena. Pripomogle so s svojim visokim vplivom k temu, da so se odprle številne nove šole, bolnišnice, muzeji itd. Tudi vprašanje kitajskega denarja so v veliki meri rešile in poživile trgovino. In po njihovih zaslugah so se odprla razna gledališča in je vsepovsod na Kitajskem tudi radio zapel. Noč in dan delajo v sedanjih težkih časih, ko divjajo z Japonci boji na življenje in smrt, da bi razbremenile čankajška in svoje brate. Vse važnejše je sklenjeno ob' njihovi navzočnosti. Lahko rečemo, da so sestro Soong popolnoma prenovile in preporodile Kitajsko in da bo njihova domovina ob njih ostala ali pa z njimi vred padla.
Tri znamenite sestre, ki drže Kitajsko:
Aigling, Čingling, Meiling
V	74 sekundah sta končala boj s pestmi. Črn* čeve so bile silnejše.
Napoleonova modrost
Ne bo daleč prišel, kdor že od začetka ve, kam gre.
Možje, ki so v resnici veliki, so kakor izpod' nebniki, ki se zasvetijo in samega sebe žrtvujejo, da osvetle zemljo.
Hudoben človek ljubi in spoštuje samo onega, kogar se boji.
Brezdelje je mati zločinov.
Glava brez misli je kakor trdnjava brez po« sadke.
Če človek ne drži dane besede, 6e več na razlikuje od živali.
Gorje tistim, ki kršijo dogovor.
Nimam čuta za smešne 6tvari, moč namreč ni nikdar smešna.
Da, ljubim luč, toda ljubim jo kot umetnik, Ljubim jo kot godec svoje gosli, da izvabi iz njih glasove, tone in blagodoneče melodije.
Kjer sem, ukazujem, ali pa molčim.
Dogodki ne smejo delati politike, pač pa po« litika dogodke.
Če kdo nima zaupanja v zdravnika, mu nič ne koristi, če ga pokliče.
Moja zdravila so bila voda, zrak in čistoča.
Po laboratorijih 60 prav tako junaki kot na bojnem polju.
Žrebe, ki so mu dali ime Nuvolari, po znamenitem italijanskem dirkaču. Mislijo namreč, da bo najmanj tako hiter kot Nuvolari jev avtomobil, saj je že njegova mati odnesla na neštetih
konjskih dirkah prvo nagrado
Ijati. Sestre Soong pomenijo za Kitajsko toliko kot za Japonsko Mitsui ali Morgan za Združene ameriške države. Rojstvo te dinastije se zdi kot pravljica iz »Tisoč in ene noči«.
Njihov oče - ubog mornar
Že ob koncu prejšnjega stoletja so živeli v severnoameriškem mestu Baltimore tisoči in tisoči kitajskih izseljencev. Med njimi je za silo životarila tudi rodbina Charlieja Soonga, pomorščaka, ki je bil skora večkrat brez dela kot ne. Preživljati pa je moral tri hčere in tri sinove. Vsak si lahko misli, da za ubogega mornarja to ni kar tako. Kljub vsemu temu, da jih je bilo prav za prav kar osem odvisnih od njegovega zaslužka, pa si je Charlie vendar še toliko prihranil, da je odprl kar na svojem stanovanju majhno banko, če bi jo smeli tako imenovati. Prav za prav je bila to le bolj hranilnica, kajti kmalu si je pridobil pri tamkajšnjih ljudeh toliko zaupanja, da so mu začeli pridno nositi svoje prihranke v varstvo. V nekaj letifi si je naredil kar lepe denarje.
Charlie Soong je imel kmalu vsega v izobilju, pa vendar ni bil popolnoma srečen in zadovoljen. Ni mogel pozabiti svoje domovine. Ljubil je svojo rodno zem‘.jo in z njo vred umiral... Leta 1905 pa mu je golo naključje prineslo rojaka, ki naj bi njegovo življenjsko pot obrnil popolnoma drugam. Bil je to neki dr. Sunjatsen, mlad kitajski politik, ki je prišel v Ameriko delat propagando za njegove reformatorske načrte. Oba sta se hitro zelo dobro razumela.
Medtem pa so Soongove hčere dorasle. Bile so tudi izredno dobro vzgojene. Postale so izobražene, visoke dame.
Ailing - „finančni minister"
Ailing, najstarejša, ima največ moškega na sebi od vseh treh. Tudi po postavi je močna. Pravijo, da je čisto »po moško« inteligentna. Ko je končala svoje študije o gospodarstvu, se je poročila z dr. Kungom, ki ga je bila spoznala na univerzi. Vsa Kitajska je prepričana, da se mora dr. Kung zahvaliti samo svoji ženi Ailing, da se je povzpel tako visoko. Ailing ima prav takšen naravni dar, s kakršnim se morejo ponašati pravi finančniki. Sploh dostikrat le njo imenujejo finančnega ministra. Vendar pa je kljub vsemu temu njenemu poslu imela Ailing izredno dosti časa, da je dala življenje štirim otrokom, ki jih je najstrožje vzgojila. Ko je njen najstarejši sin pred nedavnim z avtomobilom povozil nekega pešca, je odšla k ponesrečencu in mu prinesla rož, eama pa se je najbolj zavzela za to, da njen sin za dve leti izgubi pravico voziti se z avtomobilom.
Schmeling in Louis
V	kitajskem javnem življenju igrajo veliko vlogo tudi ženske. V marsikaterem oziru se mora Kitajska, ki danes sicer preživlja težke čase, ravno njim zahvaliti za svoj velik napredek na vseh poljih. In če so kitajske čete pred nedavnim dosegle le nekaj uspehov, vsaj toliko, da so začasno ustavile japonsko prodiranje, gre za to zasluga predvsem trem hrabrim kitajskim ženam, ki so v resnici izvedle vso organizacijo državne obrambe. To se zdi na prvi pogled malo neverjetno, kakor je neverjetno včasih tudi še drugod marsikaj, kar moramo pripisati na račun vplivnih in odločnih žensk.
Kitajska zgodovina ne bo smela izpustiti imen treh žena, ki tako rekoč res rešujejo usodo Kitajske. To so slavne sestre Ailing, Čingling in Meiling Soong. Kitajci jih pogosto imenujejo kar
„Modrost", „Dobrota" in (lLepota‘f
'Ailing je žena finančnega ministra Kunga, ki je pred več meseci stikal v Evropi za denarjem in 6e tudi zdravil v Bad Nauheimu. Čingling je vdova prvega predsednika in ustanovitelja kitajske republike dr. Sunjatsena, najmlajša, Meiling, pa je žena maršala Čankajška.
Ta trojica ima tri brate, ki zavzemajo tudi precej odiična mesta. T. V. Soong, ki je najstarejši, je ravnatelj Centralne banko. T. L. Soong vodi južnokitajske finance, T. A. Soong je v vladi svojega svaka prometni minister. Vpliv teh treh bratov na kitajsko ljudstvo pa se še daleč ne da primerjati z onim, ki ga imajo njihove slovite sestre »Modrost«, »Dobrota« in »Lepota«. So to danes prav za prav duša vsega kitajskega odpora proti Japoncem. Čankajškova žena je bila še do pred kratkim predsednica Narodne letalske komisije in je v tem svojstvu nakupila sto in sto sovjetskih najmodernejših bombnikov in nemških lovskih letal. To svoje mesto je zdaj odstopila svojemu starejšemu bratu ter se z vso vnemo posvetila širjenju kitajske propagande po radiu. S svojimi ognjevitimi govori nanovo spodbuja omahujočo kitajsko vojsko ob reki Jangce in po vseh ostalih bojiščih. Sunjatsenova vdova je še pred nedavnim izjavila predstavnikom ameriškega časopisja, da njeni kitajski tovariši-vojaki ne bodo prej odnehali, dokler zadnji Japonec ne odide s kitajske zemlje. Žena finančnega ministra Kunga, Ailing, pa je pripomogla k temu, da se je njenemu možu posrečilo dobiti v Londonu 20 milijonov funtov posojila za Kitajsko.
Neverjetno globoko spoštuje ves kitajski narod te znamenite sestre. Ve namreč, da si najnovejšo zgodovino brez njih tudi skoro ne more predstav-
10
Hervey Allen:
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
Tujec je za trenutek obsedel molče nad svojo kunčevino. Plamena sveč sta tiho plamenela navzgor. V obrazu mu ni bilo videti niti najrahlejšega izraza. Noge je še vedno nemarno stegoval pod mizo.
Nenadno pa iih je potegnil naglo k sebi in se presedel s po-Togljivim smehljajem, kakor da si obeta dobro šalo:
»Pripeljite ga gor,« je dejal.
»Ali ne bi monsieur prišli dol? Moj brat, poštar...«
Tujec je hlastnil:
»K vragu z njegovim poštarstvom! Kdo pa mislite, da sem jaz?«
Gostilničar je pomirljivo zakrilil z rokami in izginil. Spodaj je bilo slišati kratko prerekanje. Zaloputnila so se vrata in dva para težkih čevljev je priropotalo po stopnicah. Na vratih se je pred široko belo gostilničarjevo postavo prikazala skoraj prav tako sodčkasta osebica z velikimi, bedasto prevejanim obrazom. Tistemu človeku je bilo videti, da je bil pokoren in nasilen, in da je kazal po okoliščinah zdaj to, zdaj ono lastnost bolj kakor drugo. Za moža pri mizi ni bilo nič dvoma, katera od teh lastnosti bo danes obvladala.
Njegov škorenj s privezanimi ostrogami je naglo udaril izpod mize. Sunil je ob stol in ga {»rinil natanko v sredo sobe.
»Tu je prostor!« je dejal.
Možak je obotavljaje se stopil bliže in sedel. Presenetilo ga je, da mu je tujec čisto od blizu pogledal v obraz. Zapazil je, da tujec začudeno in nevoljno meri njegov klobuk. Zato ga je po vidnem notranjem obotavljanju snel z glave in si ga položil na debela kolena.
Tujec ga je pogledal in mu na drobno pomežiknil ter rekel:
»Gostilničarjev gospod brat, kaj ne? Saj je to takoj videti.«
Mali debeluhar se je napihnil in začel:
»In poštar tukaj.«
Popotnik pa se je z zlobnim obrazom naslonil nazaj in vprašal:
»Kako naj se o tem prepričam? Ali imate pri sebi izkaze?«
Velikopotezni izraz na uradnikovem obličju je splahnel kakor, da bi bila njegova lica otroški mehurji, v katere je kdo pičil s šivanko. Zaskrbljeno je poškilil z očesci in negotovo začel tipati po žepih. Potem je priznal:
»Nimam pri sebi.«
Iskal je naprej in napol mu je bilo pri srcu tako, kakor da so ga zasačili v nedovoljenem postavljanju.
Tujec je s presojajočim pogledom pripomnil:
»Nadvse zanimivo!«
»Toda verjemite mi, jaz sem, saj sem jaz poštar! Vsa vas vendar ve. Kajne, Henry?«
Obrnil se je po pomoč k bratu. Gostilničar je dejal:
»Seveda, monsieur, drži. Gospod župnik stanuje le nekaj hiš od tu in lahko potrdi.«
Tujec je pripomnil:
»Že dobro. Bom verjel.«
Z roko je pokazal, da župnika ne potrebujejo.
Poštarju si je zdaj zablisnilo v obrazu in je vzkliknil: »Poglejte! Tu je vendar tudi moja kokarda.«
Obrnil je klobuk v roki in dvomljivcu pokazal začrnelo znamenje svojega uradništva.
»Gospod ste gledali na klobuk z obrnjene strani, sicer bi bili kokardo videli že, ko sem prišel.«
Tujec se je nasmehnil in rekel:
»Ah, potem je kaj drugega. Potem vam pa z veseljem pokažem svoje papirje.«
Segel je v žep in potegnil iz njega podolgovat zganjen list. Namršil je čelo in nadaljeval:
»Kakor vidite, nosim jaz zase svoj osebni izkaz vedno pri sebi. Prav dobro bi bilo,« pri tem je preplašenega moža pogledal z mrzlim očesom in z robom papirja zabobnal po njegovih členkih,« prav dobro bi bilo, če bi se vi tudi ravnali po tem, zlasti kadar od kakega gospoda iz vojske zahtevate izkaze.«
Strel je zadel.
Debeluh je z rdečim obrazom in s prav malo trdno roko vzel papir, ga nemirno razgani! in začel brati.
Bilo je	posebno dovoljenje	za dopust. Izdalo ga	je vojno ministrstvo v	Versaillesu. Po tem	dovoljenju je gospod	Denis	Moore,
podložnik njegovega prekrščanskega veličanstva, stotnik in tolmač pri prvem polku telesne straže na konjih, bil upravičen, da v zasebnih zadevah neovirano potuje po ozemlju francoske monarhije. Napisano je bilo tudi, da velja dovoljenje za štiri mesece od dneva izdanja. Po poteku dopusta bi se moral imetnik spet priglasiti v Versaillesu	za službo. Stotnik je	pokazal na umetelno	zaviti	podpis,
ki ga je bralec zastonj skušal razgonetiti in dejal:
»Podpisal sam vojni minister.«
Ob pogledu na podpis tako vsemogočnega moža se je poštar čutil neznanejSega od prahu. V teh okoliščinah je bilo že bolje, če se odreče mali pristojbini za pregledovanje listin, ki je bila običajna. Hotel se je naglo posloviti in je dejal:
»Gospod stotnik bodo upam oprostili, da sem motil.«
Oni je odgovoril:
»Seveda, seveda, toda le sedite. Moram se z vami nekaj po-1 govoriti.«
Obrnil se je h gostilničarju in rekel:
»Kar noter. In prosim zaprite vrata. Ali nas bo kdo slišal?« »Živa duša ne.«
Stotnik je začel:
»Prosim, da me prav razumete. Kar vam bom povedal zdaj, jo zadeva njegovega veličanstva in ne sme iz tega prostora.«
Pomembno je pogledal možaka. Ko sta se spuščala v zgovorna zagotavljanja, je spet razgrnil papir.
»Gotovo ste zapazili,« je rekel in pokazal na vrsto, kjer so stala omenjene besede, »da potujem v zasebnih zadevah.«
Poštar je razumno prikimal.
»No, prosim dalje spodaj stoji, naj mi dajo povsod pomoč, varstvo in mi gredo na roko. Gospod poštar, to je tisto, kar vas moram zdaj prositi. Sedite, prosim, malo, bliže, pa vam bom pojasnil.«
Pritaji] je glas in začel govoriti zaupljivo, kakor da bi sporočal nadvse važno zadevo.
»V grad Besance je danes dospel neki gospod, neki markiz de Vinvitata. Potuje domov v Genovo. Toskanski veliki vojvoda ga je lani poslal s posebno diplomatsko nalogo na dvor v Versaille. Ta naloga je bila tako važna, da je tu pri najboljši volji ne morem podrobneje razlagati.«
Gostilničar je bil že preblažen, da je vedel za važne državno zadeve, da bi si bil upal kaj odgovarjati.
Njegov brat pa je. začel nekako vzdihovati, kar naj bi pomenilo toliko, kakor da mu do zadnjega razodetja v teh skrivnostih sploh*
Tujec je začel zdaj šepetati:
>Marlciz ima pri sebi nekaj važnih pisem. Jaz potujem za njim* Naročeno mi je, naj se teh pisem polastim. Zato mi morata, gospodi, kot zvesta j>odložnika, pomagati, predvsem pa vi, gospod poštar.«
»Seveda, seveda, rad kar le morem ...«
»Stvar je preprosta. Že se mi je posrečilo, da sem malo sprijaznil z markizovo ženo. Žena je mlada in fletna, on p« ie star.«
Na obrazu obeh poštenjakov se je prikazal izraz narejene sku lenosti. Z odkritim občudovanjem sta strmela v stotnika.
»Kakor sem od gospe zvedel, misli markiz ostati nekaj časa tu in hoditi v toplice v Royat. Tako upam, da bom še pred konec nje* govega zdravljenja gos[>o pripravil do tega, da bo...«
»... izmaknila pisma,« je zamrmral poštar.
»Dobro ste uganili!«
Stotnik je priznavalno vzkliknil in ga prijateljsko potrepljal P° rami. Nato je dejal:
»Vidim, da naglo mislite.«
V	sobi je spet na vseh obrazih zasijal očarujoč smeh.
»Slovani k) dom« izhaja mk delavnik ob 12. Mesetna naročnina 19 Din, ea inoinutrt 25 Din. Uredništvo* Kopitarjeva ulica (/lil. Tele ton 4001 do 4005. Upravni Kopitarjeva ulica *■
Za JnitMlevaisko tiskarno * Ljubljani! K Čet Izdajatelj« Ivan Rakovec. Uredniki Joie Koftitok