GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN DELOVNIH ORGANIZACIJ OBČINE MOZIRJE JUNIJ Št. 4—5 OCEM GIBANJA GOSPODARSTVA Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in komite občinske konference ZKS Mozirje sta na skupni seji 18. aprila razpravljala o rezultatih gospodarjenja v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva. Razprava je potekala na osnovi pregleda podatkov SDK iz zaključnih računov OZD. Iz analize pregleda gibanja gospodarstva občine v preteklem letu je razvidna relativno visoka stopnja gospodarske rasti. Na tako hitro gospodarsko rast sta vplivala povečani fizični obseg proizvodnje in višje cene. Tako je porastel celotni dohodek za 27 %, dohodek pa za 24 %. Družbeni proizvod je dosegel indeks 136 in se je tudi v absolutnem znesku zelo povečal. Tako znaša vrednost družbenega proizvoda v absolutnem znesku na zaposlenega 65.672 dinarjev in je porastla v letu 1973 za 31 %. Visok porast družbenega proizvoda je ugodno vplival na kazalce poslovnega uspeha, ki bazirajo na družbenem proizvodu. Doseženi rezultati stopnje rasti omenjenih elementov formiranja in delitve celotnega dohodka izkazujejo nekoliko ugodnejše rezultate kot so bili doseženi v celjski regiji in SR Sloveniji. Bistveni premik v gibanju gospodarstva občine je izboljšana likvidnost. Na to so v letu 1973 vplivali stabilizacijski ukrepi v gospodarstvu, ki smo jih pri nas uspešno uresniče- vali. Tako je razmerje med obveznostmi do dobaviteljev in terjatvami od kupcev nekoliko ugodnejše. Terjatve od kupcev so porastle v primerjavi z letom 1972 za 32 %, vrednost obveznosti do dobaviteljev pa se je zmanjšala za 14 %. Izboljšana likvidnost je vplivala na stanje kratkoročnih kreditov, ki so se v obravnavanem obdobju znižali za 18 %. Na seji je bila sprejeta ugotovitev, da je na tako ugodne rezultate gospodarjenja v letu 1973 vplivala odločitev o počasnejšem porastu osebnih dohodkov v tem in preteklih letih. Porast osebnih dohod, se giblje precej pod rastjo produktivnosti, ker Prva seja, zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, ki jo je vodil do izvolitve novih organov najsiarejši delegat na zasedanju zborov tovariš Rudolf DOLINAR, je imela predvsem svečan značaj, saj se je na seji odločalo predvsem o tem, kdo bo vodil občinsko skupščino, kdo sestavljal izvršni svet, določile so se tudi skupi- delovni kolektivi namenjajo sorazmerno velik del dohodka za razširjeno reprodukcijo. V razpravi je bilo omenjeno, da moramo takšna prizadevanja po hitrejšem vlaganju oplemenititi z bančnimi krediti in vlaganji drugih OZD. Vsa naša prizadevanja bodo morala biti usmerjena v hitrejšo gospodarsko rast naše občine, kar pomeni zmanjševanje razlike razvitosti med našo občino, celjsko regijo in SR Slovenijo. Po končani obširni razpravi sta oba organa sprejela stališča in sklepe in jih posredovala vsem organizacijam združenega dela in občinski skupščini. ne delegatov, katerih člani se bodo udeleževali zbora združenega dela republiške skupščine, ter izbrali odposlanca občine za prvo sejo zbora občin. Razen tega so delegati temeljnih samoupravnih skupnosti in organizacij na prvi seji vseh zborov občinske skupščine volili tudi člane predsedstva SR Slovenije in trideset delegatov zveznega zbora skupščine SFRJ. Člani družbenopolitičnega zbora pa so glasovali še o delegatih družbenopolitičnega zbora slovenske skupščine. Za novega predsednika Skupščine občine Mozirje je bil izvoljen tovariš Franc SARB, dosedanji predsednik skupščine, za podpredsednika pa Franjo GERDINA, gozdarski tehnik, zaposlen v GLIN Nazarje, TOZD gozdarstvo. Za predsednika in podpredsednika zbora združenega dela sta bila izvoljena Kristjan PLANOVSEK iz Na-zarja, zaposlen v skupnih službah GLIN Nazarje in Marija FLUDER-NIK, zaposlena v ELKROJ Mozirje. V zboru krajevnih skupnosti sta bila izvoljena za predsednika in podpredsednika Alojz PLAZNIK iz Mozirja in Franc LIHTINEGER iz Ljubnega ob Savinji. V družbenopolitičnem zboru, kakor tudi v ostalih dveh zborih sta bila za predsednika in podpredsednika zbora izvoljena Jože RAKUN iz Prvi orodni ogled TRIM steze v Mozirju je bil za vse udeležence otvoritve zanimiv Nova delegatska skupščina V ponedeljek, 29. aprila je bila v naši občini, kakor tudi v vseh ostalih občinah širom Slovenije, konstituirana nova občinska skupščina v kateri poslej ne bodo več sedeli odborniki, marveč delegati. (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) Nazarja in Vida ŠTIGLIC iz Ljubnega ob Savinji. Skupščina je na svoji skupni seji izvolila tovariša Huberta HERČKA za mandatorja za sestavo IS. Delegati so sprejeli in potrdili predlog mandatorja za sestavo IS, ki ga sestavljajo naslednji člani: Hubert HERCEK, predsednik; Hinko COP, podpredsednik; Stanko PRODNIK, Ernest ŠPEH, Janez ŽAGAR — člani, ki bodo opravljali dolžnosti načelnikov posameznih oddelkov v upravi SO Mozirje. Za predstojnika geodetske uprave, ki pa nj član IS, je bil imenovan Anton TIRŠEK. Da bo delo skupščine v nadalje nemoteno potekalo, so delegati izvolili v komisijo za volitve in imenovanja, ki je sestavljena iz delegatov in družbenopolitičnih delavcev: Edi HERMAN iz Nazarja, predsednik; Marjan DOBROVC iz Nazarja, Marta ŽAGAR iz Mozirja, Vlado KOŠIR iz Mozirja, Ivica HRIBERNIK iz Sp. Rečice, Dušan MARTINIC iz Mozirja, Rok KLEMENŠEK iz Ljubnega ob Savinji — člani. Na seji zborov je bil sprejet tudi odlok o imenovanju komisije za mejna vprašanja in sveta za ljudsko obrambo. Za nemoten potek sklepanja zakonskih zvez je skupščina pooblastila naslednje delegate: Franjo GERDINA, Franc OMLADIČ, Ivka LAMUT, Milan REPEN-ŠEK, Alojz PLAZNIK — za matični urad Mozirje; Edi HERMAN, Jože RAKUN, Marjan DOBROVC, Anton GLOJEK, Ivan PURNAT — za matični urad Kokar- J Franc MAROVT, Jože PRISLAN, Vida ŠTIGLIC, Franjo JERAJ — za matični urad Ljubno ob Savinji; Anka ČEPLAK, Anton KOVŠEK, Jože VENIŠNIK, Vlado STRMŠEK — za matični urad Gornji grad; Franc GRACUN, Leopold SUPIN, Stanko OŠEP, Gracij ROBNIK — za matični urad Luče; Alojz POTOČNIK, Jože HRIBERNIK, ml. in Vida REMIC — za matični urad Rečica ob Savinji. Podobno kot občinska skupščina je sestavljena tudi skupščina SR Slovenije iz treh zborov: — zbora združenega dela, — zbora občin, — družbenopolitičnega zbora V zbor združenega dela in zbor občin pošiljajo delegate zbori združenega dela občinskih skupščin in izmed delegatov ostalih dveh zborov. Za pošiljanje delegatov v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine SR Slovenije se oblikujejo posebne skupine delegatov, ki izmed svoje srede pošiljajo delegata na zasedanje posameznega zbora Skupščine SR Slovenije. Za skupino delegatov, ki bo pošiljala delegata na zasedanje zbora občin SR Slovenije je bila na seji vseh zborov občinske skupščine imenovana komisija v naslednji sestavi: Franc ŠARB, Edi HERMAN, Jože RAKUN, Vida ŠTIGLIC, Jožica KNA-PIC, Kristjan PLANOVŠEK, Jože PRAZNIK, Dušan MARTINČIČ, Jože HRIBERNIK, Matevž POŽARNIK in Lojze PLAZNIK. Za zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije izoblikujemo skupine delegatov na osnovi zakona o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po dejavnostih in okoliših za zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije in sporazumov o oblikovanju skupin delegatov skupaj z ostalimi občinami, ki jih zakon in sporazum predvidevata. Na seji zbora združenega dela Skupščine občine Mozirje, na kateri so bili sprejeti sporazumi o oblikovanju skupin delegatov, so bili imenovani v skupine delegatov za posamezna področja: gospodarsko področje — Marija FLUDERNIK, Franc REMIC, Jože Komite občinske konference ZKS Mozirje, predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Mozirje in Občinska konferenca SZDL so na svojih sejah 15. in 24. aprila analizirali rezultate volitev in sprejeli politično oceno rezultatov volitev v delegacije temeljnih samoupravnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Mozirje. 1. Udeležba: Udeležba na zadnjih volitvah je bila v naši občini izredno dobra. Volitev v zbor združenega dela se je udeležilo 94,77 % volilnih upravičencev. Za družbeno-politični zbor in zbora krajevnih skupnosti je glasovalo 96,42 % vpisanih volilcev. Pri analiziranju neudeležbe ugotavljamo, da je večina bila opravičeno odsotna, to so predvsem ostareli ljudje, težko bolni, v bolnici itd. Neudeležba pri glasovanju v delovnih organizacijah v zbor združenega dela se nanaša izključno na takratno odsotnost z dela. Nekaj delavcev je bilo na službenem potovanju, zatem na dopustu, v bolniškem staležu, delo na terenu itd. Na večjo udeležbo na volitvah v letu 1974 je vplivalo glasovanje vojakov in odštevanje zaposlenih v inozemstvu. Drugih vzrokov, ki bi lahko vplivali na neudeležbo ni bilo. Volilna udeležba kaže na zelo visoko družbeno zavest naših občanov. 2. Struktura: Globalna ocena strukture izvoljenih delegacij in družbenopolitičnega zbora kaže, da smo na zadnjih volitvah dosegli osnovne cilje glede zahteve po ustrezni strukturi delegacij. Tako lahko trdimo, da so izvoljene delegacije dejanski odraz strukture zaposlenih oziroma strukture občanov v krajevnih skupnostih. Ocena dobre zastopanosti vseh struktur v delegacijah, ki smo jo napravili po končanem kandidacijskem postopku, je z rezultati volitev ponovno potrjena. V delegacije je bilo iz- BRIC, Alojz LEVAR, Fanika ZAKRAJŠEK in Marko PURNAT; prosvetno-kulturno področje — Ivica HRIBERNIK in namestnik Jože VENIŠNIK; kmetijska dejavnost — Gracij ROBNIK, Jože PETRIN in namestnik Rafko PODPECNIK; socialno zdravstveno področje — Jožica URANK in namestnik Natalija VALTE; obrtna in podobna dejavnost — Heri REMIC in namestnik Vili MAROVT; področje delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev — Angelca MIKLAVC in namestnik Ivan PUNGER-ŠEK. Ostale komisije skupščine, ki jih po statutu občine mora imeti, bodo imenovane na prihodnji seji vseh zborov. voljenih veliko število aktivnih družbenih delavcev v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Pozitivni premiki so doseženi glede zastopanosti žena in mladine v delegacijah. Vendar s temi rezultati še ne moremo biti popolnoma zadovoljni, predvsem zaradi odstopanj pri nekaterih delegacijah. Zastopanost članov ZK v delegacijah ni zadovoljiva, saj je med člani delegacij le 16 % komunistov. To posebno velja za nekatere delegacije iz delovnih organizacij. Tako imamo v delovnih organizacijah sedem delegacij, v katerih trenutno ni nobenega člana ZK. Zastopanost borcev je boljša v delegacijah krajevnih skupnosti kot v delovnih organizacijah. To je tudi razumljivo, saj. so v delegacijah delovnih organizacij pretežno mlajši ljudje. Če primerjamo podatke strukture kandidatov z strukturo izvoljenih, pridemo do zanimivih podatkov. Na volitvah je izpadlo največ kandidatov iz vrst mladih. Starejši kandidati so bili izvoljeni v večjem razmerju. Od 95 kandidatov ženskega spola je bilo izvoljenih 82, kar predstavlja 28 odstotkov vseh izvoljenih članov delegacij. Manj je bilo izvoljenih ljudi z nižjo in osnovnošolsko ter višjo in visoko izobrazbo. Sorazmerno temu pa je na volitvah izpadlo malo kandidatov s srednjo izobrazbo. Od 60 kandidatov — članov ZK — je bilo izvoljenih 55. Še nekaj številčnih podatkov o strukturi izvoljenih delegacij: Izvoljenih je bilo 29 delegacij s skupno 298 člani. Mlađih do 27 let je 15 %, starih do 35 let 30 %, do 45 let 30%, nad 45 let je 25%, žensk je 28%. Med člani delegacij je 69 % delavcev iz neposredne proizvodnje. Osnovno (Nadaljevanje na 3. strani) OCEM VOIITEV - USPEŠNO Uspela proslava OF in revija pevskih zborov Občinska konferenca SZDL Mozirje in ZKPO Mozirje sta pripravila uspelo proslavo in revijo pevskih zborov občine Mozirje v Gornjem gradu. Na proslavi, ki so jo pripravili učenci osnovne šole Gornji grad, je občinska konferenca SZDL Mozirje podelila priznanja OF za leto 1974. Priznanja so prejeli: Ivan GLOJEK, iz Šmartnega ob Dreti se je kot zaveden slovenski kmet vključil že leta 1942 v OF, istega leta je bil že član prvega OF odbora v Šmartnem ob Dreti. Leta 1945 je bil izvoljen za predsednika KLO Šmartno ob Dreti, vrsto let je bil tudi odbornik OLO Šoštanj. Leta 1949 so mu zadružniki zaupali dolžnost prvega predsednika obdelovalne zadruge Šmartno ob Dreti. Tovariš GLOJEK je bil vseskozi aktiven in predan družbeni delavec, saj je poleg hotenj Žk hitrejši dvig kmetijstva bil pripravljen sodelovati na vseh področjih družbenega življenja. Bil je pionir in praktični kmetovalec, ki je teorijo naprednega kmetovanja osvojil in na lastnih izkušnjah dokazoval, da je usmeritev v blagovno-proizvod-njo edina pot, ki pelje k boljšim življenjskim in delovnim pogojem kmetov. Njegovo smelost so občudovali poleg domačih kmetov tudi drugi strokovnjaki in kmetje iz vse Jugoslavije. Vedno ga še srečujemo v krogu tistih, ki jim je vsesplošni napredek edini cilj. Edi HERMAN, iz Nazarja je zelo mlad stopil v vrste NOV in se tako aktivno boril za cilje, ki jih je v takratnem času postavila OF. Po osvoboditvi je še nekaj časa služboval v JLA, leta 1947 pa se je zaposlil v LIN Nazarje. Iz njegove vsestranske politične aktivnosti vsa leta po vojni in izredne delovne prizadevnosti izhaja zaupanje, ki ga ima pri ljudeh. Tov. HERMAN je politično aktivno deloval v Zvezi komunistov in Socialistični zvezi. Srečujemo ga tudi v ostalih organih družbenega upravljanja in društvih. V zadnjem času, pa poleg številnih nalog, ki jih ima, aktivno deluje v partizanski enoti občine. Njegova prizadevnost je usmerjena na čvrstitev obrambne sposobnosti, vživljanje koncepta splošnega ljudskega odpora med občani in k vzgoji mlajših kadrov, na katere uspešno prenaša tradicije NOB. Osvald ŠVERC, iz Nazarja je v rani mladosti stopil v vrste NOV ter je vseskozi marljivo in vestno opravljal zaupane mu naloge. Po demobilizaciji iz JLA se je aktivno vključil v povojno graditev ljudske oblasti. Srečevali smo ga na odgovornih delovnih mestih, iz katerih se je zavestno vključeval za napredek ne samo gospodarskega, ampak tudi družbenopolitičnega življenja. Vsa povojna leta je deloval v organizaciji ZB NOV in Socialistični zvezi. Zaradi njegovih osebnih vrlin je cenjen med delavci, zato so mu bile zaupane pomembne naloge tako v družbenopolitičnih organizacijah, organih samoupravljanja, kot organih Skupščine občine Mozirje. Vinko KNAPIC, iz Luč je udeleženec NOB in se je po demobilizaciji takoj vključil v povojno graditev novih družbenih odnosov. V Lučah, kamor ga je pripeljala službena dolžnost se je aktivno vključil v življenje kraja. S svojim delom in skromnostjo si je pridobil naklonjenost in zaupanje Lučanov. Zaradi tega so mu zaupali pomembne dolžnosti v KS in opravljanja pomembnih funkcij v družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Bil je tudi večkratni odbornik Skupščine občine Mozirje. Delu je bil predan, vztrajen, zato so tudi uspele akcije, ki jih je s pomočjo in s sodelovanjem občanov vodil. Stanko Miklavc, iz Ljubnega ob Savinji Od avgusta 1944 dalje je bil borec Zidanškove brigade. Po osvoboditvi se je vključil v izgradnjo nove ljudske oblasti in kot aktiven član nove socialistične skupnosti deloval v raznih organizacijah, društvih in skupščinskih organih. V kraju, kjer prebiva, je poznan kot neutruden delavec v krajevni skupnosti in raznih društvih. V svojem delu je prodoren in ustvarjalen. Mnoge uspešno izvršene akcije v kraju so pogojene z njegovim nesebičnim in požrtvovalnim delom. Avgust KRIŽNIK, iz Nazarja je bil borec od 1. 4. 1943. Najprej je delal kot aktivist OF na terenu, nato je bil borec Šlandrove brigade. Po končani vojni se je zaposlil pri PTT podjetju in lahko bi rekli, da je bil pionir povojne izgradnje novih odnosov v PTT službi. Kljub svoji delovni obremenjenosti je vedno našel čas za delo v družbenih organizacijah in društvih; Njegova osebna odlika je v tem, da je našel stik z mladino, zlasti na področju športa in šahovskega življenja v občini. Njegova aktivnost je usmerjena tudi v delo borčevske organizacije. Po končani proslavi in podelitvi Priznanj OF so se v reviji pevskih zborov zvrstili zbori iz Mozirja, Bočne, Luč ob Savinji in gostujoči pevski zbor »KAJUH« iz Velenja; mešani pevski zbor iz Luč ob Savinji in gostujoči mešani zbor »Svoboda« iz Šoštanja in ženska pevska zbora iz Nazarja in Bočne. Za dobro organizacijo proslave in revije je poskrbelo kulturno prosvetno društvo v Gornjem gradu. 30 LET OSVOBODITVE GORNJE SAVINJSKE DOLINE 6. junija 1974 je bil v Mozirju sestanek odbora za proslavo 30. letnice osvoboditve Gornje Savinjske doline. Odbor, ki ga vodi Franc LESKOV-SEK-Luka, je imenoval pripravljalni odbor za pripravo proslave, ki bo 15. septembra 1974 v Gornjem gradu. K S. OCENA VOLITEV - USPEŠNO (Nadaljevanje z 2. strani) šolo ima 26% izvoljenih, srednjo 18%, višjo 6%, poklicno šolo ima 24 % izvoljenih članov delegacij. Kar zadeva strukturo družbenopolitičnega zbora pa lahko rečemo, da so doseženi izredno dobri rezultati. Kot je bilo že omenjeno, smo v nekaterih delovnih organizacijah zabeležili odstopanja od dogovorjenih kadrovskih načel. Eden od takšnih primerov je primer delegacije iz »Savinje« Mozirje, ki jo sestavljajo sami poslovodje trgovin. Naslednja ugotovitev, ki negativno deluje na dobre rezultate volitev je sama kvaliteta delegacij glede druž-beno-ekonomske razgledanosti in temeljnega poznavanja osnovnih druž-beno-ekonomskih vprašanj v širšem regionalnem smislu. Pri sestavljanju skupin delegatov v volilnih okrožjih za zbor združ. dela republ. skupščine smo naleteli v naši občini na resne težave, ker v delegacijah ni ljudi, ki bi lahko kvalitetno zastopali naša stališča v zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije. 3. Analiza črtanih volilnih listkov: Crtanih volilnih listkov je bilo po oceni volilne komisije izredno malo (le nekaj primerov, vzrokov ne moremo ugotoviti). Od skupnega števila oddanih glasovnic je bilo neveljavnih za družbenopolitični zbor 2%, za delegacije združenega dela 2%, za delegacije krajevnih skupnosti 3 %. Vzrok neveljavnosti glasovnic je v nepravilnem izpolnjevanju glasovnic, ki ni storjeno namenoma, ampak po pomoti. Od skupno oddanih glasovnic za družbenopolitični zbor je proti listi glasovalo 6 % volilcev. 4. Aktivnost organizacij v času volitev: Aktivnost organizacij ZK, sindikata in SZDL v pripravah na volitve in na volitvah je bila dobra. Vse organizacije so v predkandidacijskem postopku ocenile potek evidentiranja kandidatov. V zadnjem tednu pred volitvami so komunisti na sestankih sprejeli še podrobnejše konkretne zadolžitve za čas volitev. V krajevnih skupnostih so se formirali politični štabi, ki so spremljali potek volitev. Nasprotnih izpadov v času volitev nismo zabeležili. Pri ljudeh je čutiti veliko mero enotnosti in podpore pri uresničevanju nove ustave. Z občnega zbora planinskega društva Mozirje Obračun plodnega dela so podali mozirski planinci na svojem občnem zboru dne 19. 4. 1974 v kino dvorani v Mozirju. Tega delovnega zbora so se poleg 200 domačih planincev udeležili predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij, Planinsko zvezo Slovenije pa je zastopal Jože Melanšek. Ribniško kočo na Pohorju in kočo na Pungartu. Pionirji in cicibani so obiskali Klemenčjo jamo, kjer so absolventi planinske šole prejeli značke in spričevala. Zaradi slabše -ga vremena se je eden od izletov končal le v Tamarju; ob otvoritvi koče na Grohotu so koči darovali lepo sliko, za dan planincev pa so Po prihodu k planinski koči si je potrebno najprej nekoliko odpočiti. Mozirjani na travniku pri planinski koči na Klemenčji jami. Zbor je pozdravil društveni predsednik Mirko Kovačič in nato v izčrpnem poročilu opisal delo društva v preteklem obdobju. Z veseljem je ugotovil množično udeležbo na zboru, tudi mladine; nato pa nanizal posamezne večje in manjše akcije in uspehe društva. Člani PD Mozirje so v sezoni 1972/73 sodelovali pri štafeti mladosti od koče na Okrešlju do Planinskega doma v Logarski dolini. Zelo domiselno je bilo sodelovanje na cvetlični razstavi v Mozirju, ko so ob improviziranem gozdu prikazali bivalni šotor, planinsko in reševalno' opremo ter razvoj Mozirske koče od 1896. do danes, mladincem pa je bilo razdeljenih 60 izvodov Planinskega vestnika. Skupinskih izletov je bilo 18, in sicer: v Planico na svetovno prvenstvo, na Lisco, v akciji 80 vrhov za 80 let maršala Tita na Bibi, na Pohorju pri Ruški koči so prisostvovali razvitju prapora PD TAM Maribor. Izleta cicibanov na Okrešelj se je udeležilo več kot 80 malčkov, več kot 90 članov pa se je udeležilo izleta na Bleščečo planino v Avstriji. Posebno ta izlet bo še dolgo ostal v spominu udeležencem in Korošcem na planini in ob Gospe sveti zaradi lepo zapetih slovenskih pesmi, koči Slovenskega planinskega društva pa je bila podarjena tudi slika Logarske doline s podpisi vseh udeležencev. Bilo je še nekaj izletov, leto pa so zaključili z dnevom planincev na Klemenčji jami. V letu 1973 so planinci organizirano obiskali Čemšeniško planino, obiskali kočo na Loki in vrh Raduhe in tudi otvoritvi prenovljene koče na Korošici. Teh izletov se je udeležilo preko 1000 članov, kar je vsekakor zelo razveseljivo. Trije člani so končali transverzalo, dva člana pa savinjsko pot. V akciji pionir planinec sta dva pionirja dobila zlati znački, veliko pa jih že izpolnjuje pogoje za srebrno in bronasto. Vsekakor pa je zelo razveseljivo dejstvo, da se število članov iz leta v leto veča, sedaj šteje že preko 550 in je v zadnjih dveh letih porastlo za 120. Še bolj razveseljivo pa je to, da je velika večina vpisanih zelo aktivna. V preteklem obdobju so bila storjena še naslednja dela: obnovljena tabla in kažipot na trgu, obnovljena oglasna omarica, ki jo sproti in redno vzdržuje Tine Aubreht; povečan je odsek Gorske straže z uslužbenci žičnice na Golteh, postavljeni so bili tudi opozorilni panoji z opisom zaščitene planinske flore na Mozirski planini, v hotelu na Golteh, v depandansah, na Med-vedjaku in Mozirski koči. Ob proslavi 80-letnice ustanovitve savinjske podružnice SPD je bil razvit sila lep prapor ter prirejena slavnost s petjem in recitacijami, zaslužni člani pa so prejeli častno diplomo planinskega društva. Prof. Tine Orel pa je članom ob jubileju kot predstavnik PZS čestital in društvu predal častno diplomo in pismeno pohvalo PZS. Jubilejni znak PD Mozirje je po dolgem čakanju zdaj narejen in je prav ličen. V izredno čast pa si društvo lahko šteje, da je v letu 1973 prejelo za svoje delo priznanje OF. Zbor sta pozdravila in čestitala k uspehom Jože Melanšek, predstavnik PZS ter Dušan Gradišnik, predsednik PD Celje. Program društva za leto 1974 je zelo obširen. Sodelovali bodo pri letošnji štafeti mladosti (Okrešelj— Logarska dolina—Ljubno), organizirali seminar za varstvo narave za člane Gorske straže vseh planinskih društev v občini, programiranih je sedem skupnih izletov ter posebej izlet za pionirje in cicibane, predvidene so obnovitve markacij, mladinski tabor na Loki tudi za ostala društva, nameravajo sodelovati pri obnovi gorske poti od Rinke do Okrešlja, organizirati z ostalimi društvi planinsko šolo za pionirje in v zimskem času prirediti nekaj predavanj s filmi ali diapozitivi. Članom društva so bila podeljena tudi različna priznanja, in sicer: Pavli Kerče že druga značka za končano slovensko planinsko transverzalo, Jožetu Kosu pa prva, srebrni častni znak sta prejela Martin Aubreht in Bora Blagojevič, bronasti častni znak pa Anica Prislan, Jože Skornšek, Stane Štiglic in Marta Žagar. Bronasto značko pionir planinec je prejel Boštjan Erjavec. Soglasno in z aplavzom je bil sprejet sklep, da se prek PZS prenese protest društva z obsodbo iredentizma in fašizma ter obnavljanja ozemeljskih pretenzij Italije in ogorčenje nad ponavljajočimi se konflikti na avstrijski Koroški. Po končanem zboru je bil prikazan film »Triglavske strmine«. Morda prvič pod skalnim previsom. A ni rečeno, da je to zadnjič. 30 let organov javne varnosti V petek, 10. maja 1974 so se v sejni dvorani SO Mozirje zbrali delavci javne varnosti, predstavniki skupščine, občinskih družbenopolitičnih organizacij in društev na proslavo 30. obletnice ustanovitve organov za notranje zadeve. Na proslavi so sodelovali moški pevski zbor iz Mozirja in recitatorji osnovne šole Mozirje. V imenu skupščine in družbenopolitičnih organizacij je o razvoju in nalogah organov javne varnosti spregovoril sekretar občinske konference ZKS tovariš Matevž POŽARNIK: »Nastanek vseh varnostnih služb Socialistične federativne republike Jugoslavije se formalno pričenja z dnem, ko je bil.13. maja 1944 ustanovljen oddelek za zaščito naroda, ali kakor ga kratko imenujemo OZNA, pri poverjeništvu za narodno obrambo pri nacionalnem komiteju osvoboditve Jugoslavije. Ta dan je tudi proglašen za praznik vseh delavcev, ki jim je osnovna skrb varovanje države in družbe, varnost delovnih ljudi in občanov, njihovih samoupravnih pravic in svoboščin. V Sloveniji je že od jeseni leta 1941 uspešno in učinkovito delovala varnostno-obveščevalna služba Osvobodilne fronte, kot posebej organizirana služba, katere naloga je bila predvsem zaščita osvobodilnega boja in revolucije slovenskega naroda za nacionalno in socialno osvoboditev, neizprosen boj proti obveščevalnim in policijskim službam okupatorja in narodnim izdajalcem vseh barv. Varnostno-obveščevalna služba ne bi bila sposobna uspešno upravljati vseh zaupanih nalog, če ne bi bila globoko zasidrana med ljudstvom, če ne bi bila del njega in končno, če ljudje ne bi bili pripravljeni varovati vrednot, ki jih določa družba in njeno gibanje. Komunistična partija in Osvobodilna fronta sta se tega zgodovinskega nauka in dejstva dobro zavedali, saj sta že na samem začetku osvobodilnega boja pozvali vse Slovence, delavce, kmete in inteligenco na boj zoper petokolonaše, narodne izdajalce, k oboroženi in vsakršni samozaščiti narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda. Pri krepitvi narodne samozaščite za lastno varnost, varnost naselij, premoženja in tudi partizanskih enot in njihovih ustanov, se je varnostno-obveščevalna služba lahko posvetila zlasti boju z okupatorskimi obveščevalnimi in policijskimi službami, boju z domačimi izdajalci, kakor tudi čistim obveščevalnim nalogam. V povojnem razvoju so naloge narodne zaščite prevzeli drugi organi, med njimi tudi služba javne varnosti. Pogoji za delovanje služb so se ob dinamičnem razvoju socialistične Jugoslavije na političnem, gospodarskem in drugih področjih hitro spreminjali. Vendar so osnovni cilji in metode ostali isti, potrebno je bilo ohraniti pridobitve NOB in socialistične revolucije, moč za izvedbo teh nalog pa so delavci varnostnih služb črpali iz svoje povezanosti z ljudstvom. Bili so poskusi, ki so si prizadevali odvrniti našo varnostno službo s poti revolucionarnega, socialističnega in samo- upravnega razvoja Jugoslavije, vendar niso uspeli. Pred 21. sejo predsedstva ZKJ je prihajalo do številnih odklonov in omahovanj, pa tudi do odkritega nasprotovanja socialističnemu samoupravljanju ter do spodkopavanja družbene vloge delavskega razreda in njegove avantgarde — Zveze komunistov. Toda v obdobju po 21. seji predsedstva ZKJ smo bili priča številnim rezultatom. Sprejeta je bila nova ustava, ki v duhu naših spoznanj in stališč ureja pravice delavcev in njihove medsebojne obveznosti v TOZD ter v sistemu družbene reprodukcije sploh. Uvajanje delegacij v naš družbenopolitični sistem, delegatski način oblikovanja skupščin družbenopolitičnih skupnosti, delegatska razmerja in delegatski odnosi v procesu odločanja, tudi to so značilnosti, ki jih lahko štejemo med najpomembnejše novosti, ki jih prinaša naša nova ustava. Te novosti bodo prav gotovo zelo globoko posegle v družbenopolitična dogajanja, vnesle bodo bistvene novosti v življenje, rast in razvoj družbe in tudi vsakega posameznika in vplivale ne samo na materialno področje, ampak tudi na način mišljenja in ravnanja vsakega posameznika in organiziranih skupnosti. Pri tem bomo morali bojevati boj tudi v prihodnje na dveh frontah, proti oportunističnemu libera- lizmu in reakcionarnemu nacionalizmu ter hkrati birokratizmu, centralizmu in unitarizmu. Služba državne varnosti bo zato morala še nadalje razvijati iniciativo in prilagajati svojo aktivnost takemu sistemu in strokovno pomagati samoupravnim nosilcem družbene samozaščite. Novosprejeti ustavni dokumenti bodo poleg že izrečenih vsebinskih sprememb nasploh imeli za posledico oblikovanje dejavnosti delavcev v organih javne varnosti. Prepričani smo lahko, da je neizbežno, da se v to snovanje moramo vključevati tudi vsi, od krajevne skupnosti, TOZD, vseh družbenopolitičnih organizacij in seveda znotraj same službe. Izhajajoč iz razmer v naši občini, kjer v dosedanjem razvojnem obdobju in delovanju delavcev javne varnosti nismo imeli posebnih problemov, rečemo lahko celo obratno, da so bili delovni rezultati ugodni, zato moramo v nadaljnjem razvoju dati ustrezen poudarek razvoju te službe in dejavnosti v naših razmerah. To je potrebno še posebej zaradi tega, ker se nahajamo na mejnem območju, kjer so možni eventualni poizkusi reakcionarnih sil, ki bi ogrozili pridobitve v našem razvoju. K takšnemu razmišljanju nas silijo še nekatera druga dejstva. Gornjesavinjska dolina se v veliki meri odpira navzven, porast turizma je očividen, enako lahko rečemo za razvoj prometa. Vse to postavlja delavce, ki na tem področju delajo pred nove, težje in zahtevnejše delovne pogoje. Razumljivo je, da se moramo potemtakem tega vsi zavedati in ukreniti vse potrebno, da bomo to delo opravljali tako uspešno kot dosedaj.« Delavska univerza Mozirje vpisuje v izobraževalnem letu 1974/75 slušatelje v naslednje izobraževalne oblike: 1. TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA: začetni, nadaljevalni, kon-verzacijski; 2. TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA: začetni, nadaljevalni, konverzacij ski; 3. KROJNO-ŠIVILJSKI TEČAJ; 4. GOSPODINJSKI TEČAJ s kuhanjem in zdravstveno vzgojo; 5. V OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE — 7. in 8. razred; 6. V ŠOLO ZA POKLICNE VOZNIKE motornih vozil POGOJI ZA VPIS: — pod 5: uspešno končan predhodni razred, starost 17 let; — pod 6: končana osnovna šola ali katerakoli poklicna šola. Interesenti se lahko vpišejo osebno ali pismeno na delavski univerzi v Mozirju. Prijave sprejemamo do 31. 8. 1974. DELAVSKA UNIVERZA MOZIRJE GASILSKO TEKMOVANJE 19. maja 1974 je bilo v Logarski dolini meddruštveno gasilsko tekmovanje. Tekmovanje je organizirala Občinska gasilska zveza Mozirje na področju PGD Solčava, ker je bil ta del po mnenju nekaterih po vprašanju gasilstva zapostavljen. V lepem sončnem vremenu se je zbralo na travniku v Logarski dolini 14 gasilskih društev s petnajstimi tekmovalnimi desetinami (PGD Gorica ob Dreti je sodelovalo z dvema desetinama). Tekmovalne desetine so se pomerile v taktičnih vajah, s tridelnim napadom in ravnanjem z gasilskim orodjem. Tekmovanje je bilo dobro organizirano in je potekalo brez vsakih težav. Rezultati so pokazali, da so gasilske enote v naši občini dobro pripravljene,. kondicijsko' in spretnostno. Največ točk, 599,5, in pokal za prvo mesto je osvojila desetina PGD Gorica ob Dreti, drugo mesto PGD Nazarje ter tretje mesto s pokalom PGD Rečica ob Savinji s 580,5 točkami. Vsa društva so dobila za sodelovanje po 15 m nylon B cevi, kar je Poveljnik OGZ Mozirje MATJAŽ Franc izroča priznanje in pokal za prvo tudi lepo priznanje za sodelovanje. mesto ekipi PGD »-Gorica ob Dreti« Tekst in foto: Pepi Miklavc Trnovec 10 Nazarje Pri vaji je bilo treba napadalcu zlesti prav na vrh lestve Sodniška komisija je imela polne roke dela Pionirji šahisti so tekmovali Zveza prijateljev mladine občine Mozirje je letos organizirala področno tekmovanje pionirjev-šahi-stov. Tekmovanje se je vršilo v osnovni šoli Mozirje 10. 5. 1974. Tekmovalo je sto pionirjev iz vseh občin celjske regije, razen iz Sent- jurja, ki so se prepozno prijavili. V skupini šestih tekmujočih ekip skupine mlajših pionirjev so zasedli rvo mesto Topolšica, drugo mesto alec in tretje mesto Mozirje. Pri mlajših pionirkah so tekmovale štiri ekipe. Prvo mesto je prav tako zasedla Topolšica, drugo mesto Nova Štifta in tretje mesto Zbelovo. IzmecT sedmih ekip starejših pionirjev je prvo mesto premočno zasedla celjska II. osnovna šola, drugo mesto Mozirje in tretje mesto Zreče. Pri sedmih tekmujočih eki- pah starejših pionirk je prvo mesto doseglo Celje-Hudinja, drugo mesto Slovenske Konjice in tretje mesto Lesično. Iz gornjega je razvidno, kako množično je tovrstno, za pionirje tako koristno tekmovanje. Žal občinske Zveze prijateljev mladine razpolagajo s tako skromnimi finančnimi sredstvi, da ne morejo nuditi primernih nagrad tekmujočim pionirjem in dati skromna priznanja mentorjem pionirjev, ki imajo krožke s pionirji. l Iporat la p lasti ke v naših vrtovih uporaba Crne pe folije V KMETIJSTVU Pokrivanje zemlje Črna folija, s katero smo pokrili zemljo, ne prepušča svetlobe, zato pa onemogoča rast vseh plevelov. Folija se na soncu močno segreje in raztegne, ponoči pa se ohladi in skrči. Zato je pri polaganju ne kaže preveč napenjati, da se ne bi pri krčenju ponoči raztrgala. Uporaba črne PE folije za pokrivanje zemlje se je že močno uveljavila prav zaradi nespornih koristi pri izvajanju agrotehničnih ukrepov na pokritem zemljišču. Naj prav na kratko opišem te ko- — Zadrževanje vlage v zemlji Izhlapevanje vlage iz pokrite zemlje je 5 do 10-krat manjše od nepokrite. Tak način zadrževanja vlage v zemlji je posebno važen tam, kjer so lažje in propustnejše zemlje in kjer ni možnosti za namakanje ali zalivanje nasada. Treba pa je poudariti, da folija ne more popolnoma nadomestiti namakanja oziroma zalivanja. Pred pokrivanjem zemlje s črno PE folijo, moramo zemljo temeljito zaliti. — Zaščita plodov pred boleznimi in umazanostjo Zaščita plodov pred umazanostjo je posebno važna pri tistih rastlinah, katerih plodovi ležijo na zemlji. Na pokritih gredah lahko obiramo jagode že nekaj ur po dežju ali zalivanju, čim se listje in jagode posušijo. Pokrivanje zemlje s črno folijo tudi močno preprečuje gnitje jagod zaradi plesni (Botrytis). — Zadrževanje rodovitnosti tal Rodovitna tla imajo dobro strukturo, dovolj humusa ter izenačeno razmerje zraka, vlage in toplote. Močni nalivi in obilno zalivanje izpira zlasti dušične hranilne snovi in s tem siromaši zemljo, poleg tega pa zbije površino nepokritih tal, na katerih se naredi skorja. V takih primerih moramo površino zemlje zrahljati, da bi ponovno dobili 'drobno zrnato strukturo. — Zgodnejši in večji pridelki S poizkusi je bilo dokazano, da je povečana temperatura zemlje pod črno folijo za 2,5 do 3 stopinje C višja od temperature nepokrite zemlje, relativna vlažnost pa je večja za 10 do 12 odstotkov. Oba ta faktorja vplivata na zgodnejše dozorevanje rastlin in plodov. S pokrivanjem zemlje s folijo ustvarjamo v zemlji ugodnejši toplotni in vodni režim, ki vzpodbuja mikrobiološke procese v tleh. Vse to pa pogojuje boljše izkoriščanje hranilnih snovi. — Preprečevanje rasti plevelov Črna PE folija ne prepušča sončne svetlobe, zato plevel pod folijo ne more ustvarjati listnega zelenila (klorofila) in propade. Iz opisanega vidimo, da pokrivanje zemlje z neprozorno plastično folijo močno zmanjša stroške obdelave. PRI KATERIH RASTLINAH BOMO POKRIVALI ZEMLJO S CRNO PE FOLIJO? Ugotovljeno je, da pokrivanje zemlje daje dobre rezultate pri pridelovanju jagod, paradižnika, paprike, solate, kumar, šparglja, jajčevca (melancane) ipd. Posebno dobre pridelke lahko dosežemo pri rastlinah, katerih plodovi ležijo na tleh (jagode, kumare). Od cvetja so na pokriti zemlji posebno lepo uspevali tulipani in gladiole. SKLEPNE MISLI Razpravljali smo že o tem, kako mnogotere novosti v našem kmetijstvu (in med njimi tudi plastične mase) pogosto razočarajo uporabnike — obdelovalce zemlje, kar rojeva ne- Piše: VLADO MIKLAVC zaupanje do teh reprodukcijskih materialov. Vzrok leži v tem, da večina proizvajalcev ne pozna dejanske uporabne vrednosti teh materialov in njih lastnosti. Če hočemo torej ob pomoči sodobne agrotehnike in sodobnih sredstev za proizvodnjo pridelati čim več hrane — to pa je gotovo namen vsakega proizvajalca, tako poljedelca kot vrtičkarja — potem bomo morali pokazati še več želje po novih spoznanjih, ki jih bomo pripravljeni brez odlašanja uspešno prenašati v prakso. risti: Sklad za financiranje šolanja v občini Mozirje po sklepu seje z dne 5. 6. 1974 RAZPISUJE v šolskem letu 1974-75 20 pomoči za šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah in 8 štipendij za šolanje na višjih in visokih šolah. Prednost imajo naslednje smeri: matematika, razredni pouk, defektologija. Na razpis se lahko prijavijo učenci 8. razredov osnovnih šol, dijaki in študentje, katerih starši imajo stalno bivališče v občini Mozirje. Prošnje lahko vložijo učenci ,dijaki in študentje, ki so v zadnjem šolskem letu dosegli dober, prav dober ali odličen uspeh, dohodek na člana družine pa ne sme presegati 600,00 dinarjev, če je osebni dohodek iz delovnega razmerja; 400,00 din, če je osebni dohodek iz obrtne dejavnosti oziroma 150,00 dinarjev, če gre za dohodek iz kmetijske dejavnosti, mesečno. O upravičenosti in o višini štipendije oziroma pomoči za šolanje bo v okviru zgoraj navedenih premoženjskih cenzusov odločal po prostem preudarku upravni odbor sklada. Prednost pri podelitvi štipendije oziroma pomoči bodo imeli učenci, dijaki in študentje z boljšimi učnimi uspehi in slabšim materialnim položajem. Prošnjo za štipendijo je vložiti na obrazcu »Prošnja za štipendijo« (obrazec DZS 1,65), ki se dobi v vseh knjigarnah, in jo taksirati po tar. št. 1 ZUT v znesku 2,00 dinarja. Prošnji priložite: — overjen prepis spričevala zadnjega letnika šolanja, — potrdilo o skupnem gospodinjstvu in o premoženjskem stanju družine, potrjeno od pristojnega krajevnega urada in od davčne uprave, — mnenje in priporočilo šole, — potrdilo o višini v lanskem letu doseženih poprečnih mesečnih dohodkov zaposlenih družinskih članov (za starše se to potrdi v sami prošnji) — zadnji odrezek o višini prejete invalidnine oziroma pokojnine, če ima kateri od članov družine dohodek iz tega naslova. Prošnje z vsemi zahtevanimi prilogami je treba oddati na oddelku za občo upravo in družbene službe Skupščine občine Mozirje, najkasneje do 10. julija 1974. Po tem roku prispelih prošenj, pomanjkljivo izpolnjenih prošenj in pa prošenj brez prilog upravni odbor sklada ne bo obravnaval niti na njih odgovarjal. Prosilci, ki bodo vložili pravilno opremljene prošnje, bodo o rezultatih razpis'a obveščeni do 25. avgusta 1974. UPRAVNI ODBOR SKLADA OBČINSKE KONFERENCE SZDL OBČIN CELJE, DRAVOGRAD, GORNJA RADGONA, HRASTNIK, KRŠKO, LAŠKO, LENART, LJUTOMER, MARIBOR, MOZIRJE, ORMOŽ, PTUJ, RAVNE NA KOROŠKEM, SLOVENJ GRADEC, SLOVENSKA BISTRICA, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH, VELENJE, TRBOVLJE IN ŽALEC, KI SO ORGANIZATORICE »KARAVANE BRATSTVA IN ENOTNOSTI 1974« VABIJO nekdanje slovenske izseljence v Srbiji v letih 1941—1945 in njihove najožje družinske člane, da se priglasijo, vsaj svoji občinski konferenci SZDL, če se bodo udeležili letošnje »Karavane bratstva in enotnosti 1974«. Nekdanji izseljenci in njihovi najožji družinski člani naj se pismeno ali ustmeno priglasijo nepreklicno do 10. julija 1974 (priimek in ime ter naslov bivališča). Pogoji priglasitve so: 1. da je priglasitelj bil izseljenec v Srbiji; 2. da ob priglasitvi vplača 60 din k prevoznim stroškom in za pri-dobitek znaka »Karavane« (ta znesek bo udeleženec na vlaku vnovčil za hrano in okrepčila); 3. da ne zahteva povračila prispevka, če se iz kakršnihkoli poznejših razlogov ne bi mogel udeležiti »Karavane«. »Karavana« bo krenila na pot s posebnim vlakom (s postanki na sedežih občin od Maribora do Krškega) 12. oktobra 1974 v popoldanskih urah, vrnila pa se bo predvidoma 16. oktobra 1974. Posamezne skupine udeležencev bodo obiskale kraje: ALEKSANDROV AC, ARILJE, BRUS, CACAK, ĆUPRIJO, GORNJI MILANOV AC, KNIC, KOSJERIC, KRALJEVO, KRUSEVAC, LA-ZAREVAC, LUČANE, MLADENOVAC, RAŠKO SVETOZAREVO, TITOVO UZICE, TRSTENIK, UŽlCKO POŽEGO IN VRNJACKO BANJO. Podrobnejši program bomo udeležencem »Karavane« pravočasno pismeno sporočili. Za podrobnejša navodila naj se izseljenci obrnejo na občinsko konferenco SZDL na območju katere prebivajo. TRGOVSKO PODJETJE »SAVINJA« MOZIRJE RAZGLAS novih učnih mest pri Trgovskem podjetju »SAVINJA« Mozirje za šolsko leto 1974/75. V prihodnjem šolskem letu bo Trgovsko podjetje »SAVINJA« Mozirje sprejelo v učno razmerje 4 učence različnih strok za delo v trgovini in enega učenca-mesarja, za delo v prodaji mesa. Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo veselje do dela v trgovini, — da so zaključili osnovno šolo z najmanj dobrim uspehom. Prednost pri sprejemu v učno razmerje bodo imeli, ob izpolnjenih ostalih pogojih, moški kandidati. Interesenti naj pošljejo pismene prijave najpozneje do 10. junija 1974 na naslov: Trgovsko podjetje »SAVINJA« Mozirje, uprava podjetja, 63330 Mozirje. Obenem objavlja Trgovsko podjetje »SAVINJA« Mozirje dve prosti delovni mesti NK delavcev — moških, za razna skladiščna dela v prodajalni pohištva in prodajalni gradbenega in drugega tehničnega materiala. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe ali pa se osebno zgla-se na upravi podjetja v Mozirju v roku 15 dni po objavi. PRVOMAJSKI KRES Deževne kaplje trkajo na okno. Jutri je 1. maj in v nas je želja, da z visokim plamenom vrh hriba opozorimo vse delovne ljudi nanj. Kapljice pa padajo in nam jemljejo voljo do vzpona v strmino. Skozi oblake lahko prikuka sonce in se hitro zopet skrije. Odločimo se. Naložimo si gume od tovornjaka in gorivo ter počasi krenemo v hrib — Tolsti vrh. Počivamo in se oziramo na Solčavo, ki obdana z vrhovi počasi tone v večerni mrak. Znojne kaplje se pojavijo na čelu in počasi drsijo po obrazu. Kje je še vrh! Bomo vzdržali? Moramo! — smo si vsi enakih misli. Ko pridemo na cilj, nas domači kmet prijazno pozdravi in povabi v hišo. Fantje zvežejo gume, dekleta pa nanosimo vej in smrečja. V dolini se že prižigajo lučke. Kmalu zažarijo tudi naše oči v svitu plamena, ki švigne iz grmade. V tem trenutku se spomnimo na vojni čas, ko so si partizani ogrevali premrle ude in drug v drugem podžigali voljo do vztrajanja v boju za svobodo, ki je bil za marsikoga zelo krut. Pride fant s harmoniko in nas predrami. V noč se zaslišijo poskočni zvoki. Razigrani se primemo za roke, zapojemo in zaplešemo. Toda dež nam že predolgo priznaša. Na razgreta čela se ulijejo deževne kaplje. Čeprav so vztrajne, ne morejo pogasiti ognja, ki oznanja praznik in tudi ne veselja v našem srcu. Vračamo se. Od velikega naliva ie vse spolzko; mi pa se smejimo in veselo hitimo domov. »Včeraj se je pa plamen visoko dvigal v nebo. Lep je bil«, nas drugi dan ustavijo na cesti in nam z lepo besedo povrnejo' ves trud. Marija Ikovic Kadar zmanjka elektrike je potrebno uporabiti ročno energijo srečanja KOMISIJA 1^^ I I 1^ ZA INFORMIRANJE ■ ■ i | 1 PRI OK ZMS MOZIRJE | | || MLADINCI SPREJELI PROGRAM DEU Na zadnji seji predsedstva OK ZMS Mozirje, ki je bila pred kratkim, je bila osrednja točka dnevnega reda sprejem programa dela za obdobje od marca do konca tega leta. Program dela je razdeljen na delo konference ter na delo po posameznih komisijah. Tako ima vsaka komisija konkretno določene naloge, kot je razvidno iz naslednjega. PROGRAM DELA KONFERENCE je bil podan le za krajše obdobje, ker je bil v celoti sprejet že ob koncu lanskega leta! PROGRAMI DELA POSAMEZNIH KOMISIJ KOMISIJA ZA IDEJNO IN POLITIČNO DEJAVNOST — pretežni del nalog bo obsegal izobraževanje mladih, ker je nujno pridobiti dobre kadre; — komisija bo koordinirala delo ostalih komisij; — skrbela bo za povezavo z ljudsko knjižnico in mladinskimi aktivi. KOMISIJA ZA DRUŽBENO EKONOMSKE ODNOSE: — ustanovitev konference mladih delavcev; — ustanovitev aktivov mladih delavcev najmanj v vsaki osnovni organizaciji sindikata; — organizacije predavanj za mladince v delovnih organizacijah; — seminar za vodstva aktivov mladih delavcev; — vključevanje mladih v samoupravne organe TOZD in OZD; — tekmovanja mladih delavcev pred kongresi. KOMISIJA ZA KULTURO: — je vključena v akcijo »NASA beseda 74«, kjer tekmuje šest aktivov; — pripravila bo razstavo mladih umetnikov; — v sodelovanju s komisijo za SLO bo organizirala KVIZ ZNANJA; — pripravila bo več proslav ob priliki državnih in republiških praznikov; — vodila bo vse prireditve v mesecu mladosti. KOMISIJA ZA INFORMIRANJE: — informacije občanov bo še naprej potekalo v glasilu SAVINJSKE NOVICE, v rubriki »SREČANJA MLADIH«; — poizkušali bomo doseči željo, da bi tudi naši aktivi mladih delavcev bolj informirali vso mladino v delovnih organizacijah preko lastnih informativnih glasil; — obveščanje RK ZMS v Ljubljani; — obveščanje dosedanjih OK, TK v lokalnih časopisih. KOMISIJA ZA SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR: Na Golteh je v teh dneh živahno. Nemalo avtobusov, ki vozijo šolske izlete po Sloveniji, se nameni v. Žekovec — ogled ene od bližnjih vojašnic; — organiziranje pohoda v maju na Menino planino z ureditvijo partizanskih grobov in spomenikov; — organiziranje pohoda ob 4. juliju na Mozirske planine; — pomoč pri pripravi in praznovanju občinskega praznika s pohodom po partizanskih poteh; — po možnosti sodelovanje v pohodu »AVNOJ 74«; — obisk mladincev pri graničarjih v Logarski dolini, ob dnevu graničarjev in ob dnevu JLA; — organiziranje več predavanj in seminarjev; — event, sodelovanje v mladinski politični šoli; — sodelovanju z ZRVS ustanovitev aktiva mladih RVS; — event, formiranje partizanske enote. KOMISIJA ZA KLUBSKO DEJAVNOST Ker klubska dejavnost pri nas ne more dobro zaživeti (prostor, težave, financiranje), smo si mordli postaviti kot prvo nalogo, ureditev teh problemov. Imamo sicer dva kluba, katerima pa bomo morali pomagati, da bosta nekoliko bolje zaživela in razširila svojo dejavnost. Za največjo nalogo pa smo si postavili tekmovanje med mladinskimi aktivi o urejenosti krajev in ohranjanju starih značilnosti naše doline. Tu mislimo na ohranitev kašč, mlinov, pastirskih postojank, kjer lahko mladi v sodelovanju z ostalimi DPO in društvi v kraju prispe-vaju k ohranitvi naših zares lepih spomenikov preteklosti. Mladi naj v sodelovanju z ostalimi DPO in društvi v kraju urejajo kraj skozi vse leto in na ta način pripomorejo k ohranitvi okolja in k razvoju turizma. KOMISIJA ZA IZOBRAŽEVANJE V okviru te komisije bomo organizirali vsa predavanja po KS, vsaj en trodnevni seminar, več enodnevnih seminarjev, predavanja po aktivih mladih delavcev, če bomo imeli finančna isredstva, bomo organizirali v sodelovanju z DU mladinsko politično šolo. Izdelali si bomo tudi podrobnejši program izobraževanja za daljši čas tako, da bodo mladi ob prevzemanju vodilnih funkcij že imeli določeno znanje. KOMISIJA ZA ŠPORT Komisija za šport bo v letošnjem letu delovala v glavnem skupno s TTKS. Organizirali bomo tradicionalna športna tekmovanja v vseh za naše razmere možnih panogah. Imeli bomo športna srečanja z graničarji, ki so že prav tako tradicionalna. Kot -novost pa bomo uvedli TRIM tekmovanja, kjer naj bi mladinski aktivi na terenu tekmovali v številu pano-g tekmovanj, v množičnosti in v kvaliteti tekmovanja. Podobna tekmovanja bodo imeli tudi aktivi mladih delavcev. Ker nimamo dovolj komisij, bomo morali za vso ostalo dejavnost poskrbeti v predsedstvu OK. Smo v času, ki je najbolj nevaren za gozdne požare, ker drevje še ni vzbrstelo in je na tleh polno suhega listja in trave. Letos je v naši občini že dvakrat gorelo in saimo vedino Ibudnim gasilskim enotam se moramo zahvaliti, da ni bilo večje škode. Vzroki požarov so najpogosteje zaradi neprevidne otroške igre ali velike malomarnosti izletnikov. Vse občane prosimo, da so pri kurjenju v naravi, še posebno pa-v bližini gozda posebno pozorni in skrbno pazijo, da ogenj ob odhodu povsem pogasijo. Šole naj obveščajo učence o nevarnosti iger z vžigalicami v naših gozdovih, ki so naše največje naravno bogastvo in neprecenljivo zdravo okolje za normalno življenje. Vsak občan naj budno pazi v svojem okolju in vsak opažen požar nemudoma javi postaji milice ali najbližji gasilski enoti. Zavedajmo se, da je najboljša obramba proti požarom dobro organizirana preventiva in učinkovita akcija. Oddelek za občo upravo in družbene službe Skupščine občine Mozirje obvešča vse občane ter druge fizične in pravne osebe, da je Jožetu ZAČNIKU, roj. 31. 1. 1925, kmetu iz Savine št. 49 po sklepu Občinskega sodišča Šoštanj št. Rup 49/67 odvzeta opravilna sposobnost in ne more sam pravno veljavno sklepati nobenih pogodb in dogovorov ali opravljati kakršnihkoli pravnih opravil. Tudi ne more razpolagati s svojim premičnim in nepremičnim premoženjem. Zanj opravlja vse zadeve Frančiška ROČNIK, kmetica iz Savine št. 60, ki je postavljena z odločbo Skupščine občine Mozirje, oddelek za občo upravo in družbene službe št. 58-18/67-2/4, kot njegova skrbnica. Oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Mozirje na podlagi 6. točke navodila o postopku z najdenimi stvarmi (Ur. 1. FLRJ, št. 93-733/49) obvešča da se je našlo: PONY KOLO zelene barve. Najdeno kolo se nahaja v hrambi pri oddelku za notranje zadeve Skupščine občine Mozirje. Lastnika vabimo, da najdeno kolo dvigne pri tukajšnjem oddelku za notranje zadeve Skupščine občine Mozirje. DA m BO PREPOZNO Tudi brusnice naj bi dozorele Leto se naglo obrne na okrog, tako pa tudi narava spremeni svoj zunanji videz, sicer pa bo kmalu prišel čas za kar bom napisal, da bi bilo potrebno malo razmišljati. Z izgradnjo gozdnih cest je omogočen dostop vsakomur do visokih planinskih predelov. Z lahkim dostopom na te planinske predele je v zadnjih letih postala prava mrzlica za nabiranje brusnic. V zvezi teh bi hotel povedati, da nimam namena, da bi se prepovedalo nabiranje tega iskanega gozdnega sadeža, ampak naj bi se nabiranje pričelo kasneje kot sedaj in to po 10. septembru vsakega leta. To podaljšanje zorenja brusnic bi bilo potrebno zato, ker nekateri nabiralci počno z nabiranjem že po 1. avgustu, ko so brusnice še popolnoma zelene, nato jih umetno zorijo, potem pa jih prodajo neveščim kupcem za drag denar. Takšne brusnice nimajo tiste vrednosti, ker ne zorijo na soncu, nimajo pravega okusa in se zelo rade kvarijo. Tisti nabiralci, ki pa to delajo, sleparijo kupce na njihov račun. V zvezi s tem bi predlagal občinski skupščini Mozirje, da sprejme odlok, s katerim bi prepovedali nabiranje brusnic vsaj do 10. septembra, za kršilce tega odloka pa predvideli sankcije, da bi jim preprečili prezgodnje nabiranje brusnic. Tone Poljanšek, Luče Strelska tekmovanja v Mozirju Občinska zveza prijateljev mladine in občinska strelska zveza Mozirje sta dne 9. marca 1974 organizirali srečanje pionirjev in pionirk občine Mozirje v streljanju. Tekmovanja se je udeležilo 10 ekip s 30 člani. Najboljša ekipa med pionirji je bila ekipa pionirjev iz Mozirja, ki je dosegla 320 točk, med pionirkami pa tudi ekipa iz Gornjega grada, ki je dosegla 229 točk. Sledile so ekipe: — pionirji iz Gornjega grada s 312 točkami, — pionirji iz Ljubnega ob Savinji z 278 točkami, — pionirke iz Ljubnega ob Savinji s 161 točkami. V počastitev dneva žena je Občin-sta strelska zveza organizirala srečanje žena — strelcev. Tega srečanja se je udeležilo nad 50 strelcev. Med ženskami — strelkami je osvojila prvo mesto MARIJA KRANJC iz Mozirja. Vse udeleženke — strelke so prejele skromna darila, prve tri u-vrščene pa tudi diplome. Srečanje strelk je pokazalo, da je v mozirski občini zanimanje za strelski šport med ženskami, saj se je več žena na samem tekmovanju včlanilo v strelske organizacije. JANEZ ŽAGAR Kako smo nosili šavje z Menine planine Minila so desetletja in postarali smo se. Ko pa pridemo po šestdesetih letih skupaj z nekdanjimi sošolci in š sosedovimi otroci, se kaj radi spominjamo dogodkov in drugih vragolij, ki smo jih za njega dni uganjali. Le redkokdaj izostane pogovor o »šavju«, ki smo ga nosili še šolarji z Menine planine. Ta naš opravek ni nekaj vsakdanjega, ampak je treba imeti za to opremo, ki je obstojala iz treh močnejših lesenih palic, imenovanih »špriklje« dolgih kakih 70—80 cm, spodaj zvezanih z močnim konopcem. Ko so šolmeštrovali še stari učitelji, smo imeli deljen pouk in v naše naj večje veselje prosti četrtek. Po predhodnem pomenku smo takoj po končanem popoldanskem pouku pripravili doma vsak svoje špriklje. Za popotnico smo zvezali culico iz žepnega robčka, nadevali vanj suhih hrušk in platičkov ter košček črnega zmesnega kruha, to nataknili na špriklje in jo urnih nog mahnili na planino. Navadno se nas V Šmartnem ob Dreti so se dogovorili, da zgrade igrišče za nogomet. To bo obenem tudi prostor, ki bo služil za skupne potrebe vseh organizacij in društev Za dobro igrišče je potrebno opraviti mnogo dela. Precej dela je strokovno zelo zahtevnega. Resnično ni vseeno ali bo na igrišču stala voda ali ne. IGRIŠČE BO KMALU GOTOVO je zbralo tri do pet šolarjev, izjemoma smo vzeli s seboj tudi katero izmed sosednih deklic, ki nam je bila nekakšna gospodinja, če smo rabili vodo ali je pripravila malico. Pot na Menino planino je bila strma in dolga kakšne tri ure hoda. Tega se nismo strašili. 'Na Vrheh smo na moč zavriskali, da so Gor-njegrajčani čuli in vedeli, kako nam izda pot. Prva postojanka je bila »Židana postelja« z mehko svileno travico porastla ploščad. Mimo »lesenega praga« po hladnem bukovju smo prispeli čez »borovnico« k »bogatemu možu«. Temu smo se oddolžili tako, da smo v debelo votlo bukev vrgli po nekaj za pest debelih kamnov. Od tu se je videlo v dolino, kjer se lepi beli cesti iz Kanolščice in Šokata stikata z glavno cesto, ki vodi iz Gornjega grada preko Črnivca v Kamnik. Nasproti pa se očak Rogatec z devico Lapenatko ponosno ozira po Zadrečki dolini. Nekoliko prepoteni smo odrinili naprej in na »kegljišču« smo se pomerili, kdo izmed nas najbolje cilja. Sedaj je prišel na vrsto krst za tistega, ki je šel prvič na planino — za bruca. Ob strani je stala majhna prilično koničasta skala. Bruca smo prijeli in ga trikrat posadili na to skalo. Po ustoličenju je bil bruc sprejet med nas izkušene iplanince. Ta slavnostni obred smo imenovali »cinkaj zer«, kar še danes v poznih letih radi obnavljamo ob podobnih priložnostih. Dva dobra streljaja naprej je »kamniti prag«, kjer smo se odločili za Gospodnje ali Ovčji stan. Odločitev je navadno padla za Ovčji stan zato, ker je gori pastiroval Stenski Drej-ča s precejšnjo čredo ovac. V Gospodnjem je bil volar Capunov Janez, ki mu otroška druščina ni nič kaj ugajala. Cim bolj smo se bližali vrhu, tem večja radost nas je navdajala. V prostranem bukovem gozdu, kjer so se ponosno pozibavale vitke srebrne bukve, nam je postajalo malo tesno pri srcu, čeprav nas je bilo pet, ko smo se na tihoma spomnili na volka v Rdeči kapici ali na medveda in krojačka itd., itd. Ko je sonce že božalo vrhove planin, smo srečni in zadovoljni stopili na prostrano planinsko jaso. Odprl se nam je prelep in čudovit razgled na Zadrečko dolino, na razsežne kmetije med Raduho in Terom, pa preko valovite pokrajine tja do zelenega Pohorja. In končno smo pri ovčarju Drej-četu. Vsi smo ene misli, toda nihče izmed nas ne more z besedo na dan. V raševinasti ponošeni in oguljeni obleki in v lesenih cokljah na nogah se nam je približal pastir Drejča ter nam ponudil prijazno besedo in prenočišče. Saj je vedel, da nimamo namena se zvečer vračati domov. Radi smo sprejeli njegovo povabilo in postali smo njegovi gostje. Padel je mrak in Menina se je zavila v temno zvezdnato noč. Vstopili smo v škromno ovčarsko bajto. (Nadaljevanje na 13. strani) V Uradnem listu SRS, št. 17/74 je bil objavljen odlok o davkih občanov občine Mozirje, ki se uporablja od 1. januarja 1974 dalje. S tem člankom se hoče objasniti zavezancem davka od kmetijstva, od obrtne dejavnosti, intelektualnih storitev in zavezancem davka od dohodka od premoženja in davka na premoženjske predmete na kak način so obdavčeni in kdaj lahko pridobijo davčno olajšavo ter s kakšnimi pogoji. Ustava SR Slovenije določa, da plačujejo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih dohodkov in premoženja, davke, takse in druge davščine, za zadovoljitev splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz proračunov družbenih političnih skupnosti. Ustava dalje določa, da delovni ljudje, občani in temeljne organizacije združenega dela prispevajo za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb po načelu, da sorazmerno več prispeva tisti, ki dosega večji dohodek. Sistem, vire in vrste davkov, taks ter drugih davščin določi zakon. V skladu z zakonom družbenopolitične skupnosti samostojno določajo višino davkov, taks in drugih davščin. Resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah za leto 1974 določa, da se bo v letu 1974 splošna poraba v Sloveniji financirala iz davkov na poslovni uspeh temeljnih organizacij združenega dela in davkov občanov, vključno s prometnim davkom. V letu 1974 je storjen pri programiranju in financiranju skupne porabe pomemben korak. Ukinili so se proračunski odnosi in uveljavila so se načela svobodne menjave dela med delavci v gospodarstvu in delavci v družbenih dejavnostih. Zakon o določitvi virov financiranja družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1974 določa vire sredstev za financiranje splošne porabe v občini in vire sredstev skupne porabe v samoupravnih interesnih skupnostih. Vsebinska izhodišča za predlagane spremembe in dopolnitve odloka so v ustavi SR Slovenije, v zakonu o določitvi virov financiranja družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1974, v spremembi zakona o davkih občanov, zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks ter v občinskem odloku o davkih občanov. Odmera davka od kmetijske dejavnosti Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se odmerja za obdelovalna zemljišča od katastrskega dohodka po stopnji 31 % in republiški vodni prispevek 1,5 % za kmete, za nekmete pa še republiški davek v višini 24 %. Za gozdne dohodke pa plačujejo kmetje davek v višini 25 % in to od osnove 50 din za kubični meter posekanega lesa, nekmetje pa še 24 % republiškega davka od vrste osnove. Davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni lastniki zemljišč, katefih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč (obdelovalnih) ne presega 100 din. Oprostitev velja tudi za zavezance iz višinskih predelov, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji posebno slabi, če skupni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 1.000,00 din. Pod takšne višinske kraje spadajo naslednja naselja: Solčava, Logarska dolina, Podolševa, Robanov kot, Luče, Konjski vrh, Strmec, Krnica, Podveža, Podvolov-jek, Raduha, Savina — višinski predel, Planina, Primož — višinski predel, Ter — višinski predel, Radmirje — višinski predel, Gornji grad — višinski predel, Lenart — višinski predel, Florjan — višinski predel, Tirosek, Šmiklavž — višinski predel, Poljane — višinski predel, Prihova — višinski predel, Rečica — višinski predel, Zavodice, Creta, Rovt, Rade-gunda — višinski predel, Šmihel, Lepa njiva — višinski predel, Ljubija — višinski predel in Dobrovlje. Te olajšave se priznavajo že pri odmeri davka, brez vloženih vlog. Začasne olajšave se priznavajo za zemljišča, ki so bila neuporabna pa so z investicijami zavezanca postala uporabna za dobo 6 let, za dobo 2 let pa če je bila izvršena skupna melioracija, vendar na podlagi po- trdila kmetijske inšpekcije. Za dobo 8 let za nove nasade sadovnjakov na zemljišču nad 20 arov za srednje-debelni nasad, za dobo 5 let pa za nizkodebelni nasad, za ribezov nasad, tudi nad 20 arov, pa za dobo 2 let. Te olajšave pa se priznajo samo na podlagi vložene vloge, kateri mora biti predložen izpisek iz katastra iz katerega mora biti razvidna številka posestnega lista, katastrska občina, parcelna številka in površina zemljišča. Nadaljnja olajšava pri odmeri davka od kmetijstva se prizna zavezancem, ki uporabijo les za domačo uporabo in sicer za preureditev stanovanjskih prostorov za potrebe kmečkega turizma ter za adaptacijo ali novogradnjo' gospodarskih poslopij s ciljem preusmeritve gospodarstva v živinorejo. Ta olajšava se prizna le za les, ki je bil uporabljen v ta namen. Prizna se le na podlagi vložene vloge, kateri mora biti predloženo potrdilo, ki ga izda kmetijski referent. Ista olajšava se prizna za les, ki ga darujejo zavezanci za javne namene (graditev cest, za graditev šol, graditev gasilskih domov in podobno). Zavezancem, katerim je kmetijstvo glavni poklic, kakor tudi ostalim zavezancem, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ter so se odločili za preusmeritev v specializirano tržno proizvodnjo na svoji kmetiji po programu, ki ga izdela strokovna pospeševalna služba in v poslovnem sodelovanju s kmetijsko organizacijo ter vsem tistim zavezancem, ki vlagajo svoja sredstva v usposabljanju stanovanjskih prostorov za potrebe kmečkega turizma po načrtu, s katerim soglaša območna turistična organizacija se prizna za leto, v katerem so sredstva vložili, olajšava, odvisno od višine sredstev, ki jih je vložil zavezanec v investicije po programu oziroma načrtu in sicer: ... v , Olajšave na Vložena sredstva letni davek od gozdnih in od din do din negozdnih površin 5.000,00 20.000,00 20 % 20.000,00 30.000,00 30% 30.000,00 40.000,00 40% 40.000,00 50.000,00 50% 50.000,00 nad 60.000,00 60.000,00 . ■ 60% 70% Ta olajšava se zmanjša za 40% zavezancem, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in jim kmetijstvo ni glavni poklic (zavezancem, ki niso kmečko zdravstveno zavarovani). Olajšava se prizna na podlagi Vložene vloge, ki jo mora zavezanec vložiti najkasneje do 15. novembra tekočega leta s priloženim potrdilom kmetijske organizacije oziroma načrtom območne turistične organizacije o višini vloženih sredstev. Vsem tistim zavezancem, katerim je kmetijstvo glavni poklic (ki so kmečko zavarovani) ter imajo otroke na rednem šolanju v poklicnih, srednjih, višjih ali visokih šolah, se za vsakega otroka na takem šolanju zniža davek od kmetijstva za 500,00 din, za otroke, ki pa stanujejo izven kraja stalnega bivališča, pa za 1.000,00 din. Za otroke, ki pa prejemajo štipendijo se olajšava zniža za 50%. Olajšava se prizna na podlagi vložene vloge za priznanje davčne olajšave in to za otroke do 26 let starosti. Vloga mora biti vložena do 31. januarja vsako leto, kateri mora biti priloženo potrdilo, (Nadaljevanje na 13. strani) Odmera davka od kmetijske dejavnosti (Nadaljevanje z 12. strani) da je otrok uspešno opravil razred oziroma letnik šole. Poleg olajšav priznanih na podlagi občinskega odloka o davkih občanov se pri odmeri davka od kmetij sit va priznavajo še olajšave po republiškem zakonu o davkih občanov. Posebna olajšava se prizna, če je bil donos na posamezni parceli ali na več parcelah zmanjšan zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev, ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti. Prizna se tako, da se katastrski dohodek od vsake take parcele posebej zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je na njej zmanjšal donos. Ce skupno zmanjšanje v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom od negozdnih površin ne znaša nad 20 %, se ta olajšava ne prizna. To olajšavo mora zavezanec uveljaviti v roku 15 dni od nastanka škode. Olajšavo prizna davčni organ na podlagi ocenjene škode, katero oceni posebna cenilna komisija. Pri odmeri davka od kmetijstva se zavezancem, ki preživljajo mladoletne otroke ali za delo nezmožne družinske člane, davek zniža za 10 % na vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 1.200,00 din. Zavezancem, ki pa sploh nimajo za delo zmožnih družinskih članov (da so vsi za delo nezmožni) pa se davek zniža za 50 % pod pogojem, da katastrski dohodek od obdelovalnih površin skupno z dohodkom od posekanega lesa ne presega 4.000. 00 din. Te olajšave se priznajo pri odmeri davka, izjemoma pa se lahko priznajo pozneje, če zavezanec to uveljavlja do konca koledarskega leta, v katerem se davek odmerja. Za mladoletne otroke se štejejo otroci do 15. leta starosti ter vajenci in otroci na rednem šolanju, vendar največ do 26. leta starosti. Za delo nezmožne družinske člane pa se štejejo ženske stare nad 60 let in moški stari nad 65 let, druge osebe pa le tedaj, če je z zdravniškim spričevalom ugotovljena več kot 50 Q/0 trajna nezmožnost za delo. Ce zavezanec uveljavlja do konca februarja po preteku leta, v katerem so stroški nastali, stroške za zdravljenje družinskih članov ali izdatke za pogreb družinskih članov, se mu odmerjeni davek iz kmetijstva ustrezno zniža. Ti stroški morajo znašati nad 500,00 din. Olajšava za pogreb družinskega člana se lahko prizna največ do višine zneska, ki ga za stroške pogreba prizna pristojna skupnost zdravstvenega zavarovanja in le zavezancu, ki ni upravičen do povračila teh stroškov od skupnosti zavarovanja. Pri skupnosti zdravstvenega zavarovanja Celje znašajo ti stroški za umrlo odraslo osebo 1.200,00 din, za umrlega otroka od 7 do 15 let 1.000. 00 din ter za umrlega otroka do 7 let 800,00 din. Olajšava se prizna le zavezancem, ki jim je kmetijstvo glavni poklic (ki so kmečko zdravstveno zavarovani). Zavezanci, kmetje-borci NOV, katerim je kmetijstvo glavni poklic, prejmejo pri odmeri davka naslednje olajšave: Imetnikom »Partizanske spomenice 1941« ali španskim borcem in predvojnim revolucionarjem se davek zniža za 50 %. Kmetom-borcem, ki so bili udeleženci NOV pred 9. septembrom 1943 oziroma na Primorskem pred 13. oktobrom 1943 in imajo ta čas priznan v dvojnem trajanju, se davek zniža za 30 %, kmetom-borcem, ki imajo ta čas, 'jim je priznan v dvojnem trajanju, priznan pred 1. januarjem 1945 pa 20 % in kmetom-borcem kakor tudi borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912 do 1918 pa 10 %. Pravica do te olajšave pripada tudi zakoncem umrlega borca v višini, kot bi pripadala umrlemu borcu. Ako je zemljišče dano v zakup občanu, ali je dano v zakup organi- zaciji združenega dela za čas od štirih let v izkoriščanje v nekmetijske namene, plačuje zakupodaja-lec davek iz kmetijstva od katastrskega dohodka ali od dohodka od zakupnine, glede na to, kateri dohodek je večji. Če pa se da zemljišče v zakup organizaciji združenega dela zaradi izkoriščanja za kmetijsko proizvodnjo za najmanj štiri leta, se odmerjeni davek iz kmetijstva, ki odpade na to zemljišče v celoti odpiše. Oprostitve ni v primerih, ko bi to zemljišče organizacija združenega dela z zakupno ali kooperacijsko pogodbo prepustila lastniku zemljišča. Ako pa bi bil pri kooperacijski pogodbi delež organizacije združenega dela nad 50% od skupnega dohodka od tega zemljišča, bi se davek tudi ne plačal. Davek od kmetijstva se ne plačuje tudi v primerih, ko ima zemljišče v zakupu organizacija združenega dela za kmetijsko proizvodnjo s tem, da plačuje lastniku kot zakupnino dosmrtne prejemke pod pogojem, da pride zemljišče po njegovi smrti v družbeno lastnino. KAKO SMO NOSILI ŠAVJE Z MENINE PLANINE (Nadaljevanje z 11. strani) To pastirsko zavetišče je bilo iz brun in tramov zbito leseno ogrodje, krito s škodljami je obstojalo iz enega samega prostora. Razen vrat ni bilo nobene izrezane odprtine. Na sredini je bilo ognjišče s kupčkom pepela, nad nijirn gliste s suhimi drvmi, ob steni pa še prostorno ležišče, nastlano s slamo; za pastirja je bila še sešita odeja. Dišalo je po suhem dimu, pastir Drejča je obesil na steno dva metra dolg, v štiri pramena spleten bič, ki mu je služil kot edino orožje na tej gorski višavi, mi pa smo ga z zavidanjem ogledovali in bi radi poskusili pokati z njim. Snel je z ramen potno torbo ter jo obesil na lesen klin pri vratih, stopil je k ognjišču, razgrnil pepel, razpihal še tlečo žerjavico in kmalu so začela prasketati suha drva na ognjišču. Sedli smo okrog ognjišča in se zagledali v plapolajoč ogenj. Drejča je vzel s police črn glinast kokarski lonec in ga pristavil k ognju, nasul vanj ajdove moke in mešal toliko časa, da je moka zasvršala, ko jo je vrgel prgišče na ogenj. Kmalu je stala pred nami velika glinasta skleda povojenih zabeljenih žgancev, ki so se kar tresli, zraven pa je pristavil še drugo skledo sladkega topljenega mleka. Lahko si mislite, s kakšno slastjo smo jih ogrenili. Ker je bilo poletje, je bilo v bajti dovolj toplo in odeje sploh nismo potrebovali. V staji pred kočo so meketale ovce, na ognjišču je pojemal ogenj, mi pa smo kmalu trdno zaspali. O gostoljubnosti starega ovčarja naj bo potoženo in njemu oproščeno, da smo se nalezli bolh, ki so nas opikale tako, da smo bili takšni kakor potočne postrvi. Vstali smo z ovčarjem vred, popili mleko s kruhom in lepo zahvaljujoč se poslovili od njega. Povabil nas je še. Odšli smo med šavje, ga namulili ter ga naložili lepo in pravilno med špriklje in tako nabasana bremena pustili na mestu. Lepo sončno jutro nas je zvabilo po planini. Vsi smo se odločili h Gornjegrajski koči, ki jo je postavil naš nadučitelj Kocbek, ustanovitelj Savinjske podružnice in njen načelnik. Mimo Jespe ne smemo, da se je ne bi ogledali od znotraj, posebno bruci. S seboj smo odnesli tudi nekaj ledu, ki smo ga odkrhnili od ledenih kapnikov v Jespi, ga slačili med šavje, da bi se pobahali, ker smo prinesli z Menine planine led. Med potjo se je led počasi talil in se cedil po zadnji plati za čevlje. Čeprav smo bili dodobra mokri, pa smo le pokazali domačim radovednežem ostanke ledu iz Jespe sredi največje poletne vročine. S planine smo se navadno vračali po drugi poti, ki ni bila tako strma, a boljša. To breme šavja je tehtalo kakih 35 do 50 funtov. Zakaj smo hodili po šavje in čemu nam je služilo? To je planinska rastlina, ki je nisem videl v drugih gorskih predelih. Rastne na Menini le v dobri zemlji, ima debele in mastne liste, ki služijo prekuhani kot dobra piča za prašiče. To je bilo nekdaj, danes pa nadomeščajo šavje druga močnata krmila. Odmera davka od obrtnikov Obrtniška odmera se deli na dva dela. V prvem primeru plačujejo občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih, prispevke in davke, kot jih plačujejo delavci od osebnega dohodka iz delovnega razmerja. — predelava nekovin 32.700.00 din — predelava kovin 38.800.00 din — elektro stroka 37.900.00 din — izdelovanje kemičnih izdelkov 40.000. 00 din — izdelovanje gradbenega materiala 29.500.00 čjin — predelava lesa 35.300.00 din — predelava papirja 39.400.00 din — izdelovanje tekstilnih izdelkov 29.800.00 din — predelovanje kož 30.800.00 din — izdelovanje gumijastih izdelkov 38.000. 00 din — proizvodnja živil 39.000. 00 din — tiskarne in knjigoveznice 30.000. 00 din — izdelovanje in popravilo drugih neomenjenih izdelkov 37.600.00 din — gradbena obrt 38.000. 00 din — osebne in druge obrtne storitve 34.400.00 din — gostinstvo 35.000. 00 din — avtoprevozništvo 40.000. 00 din — avtotaksi 30.300.00 din — intelektualne storitve: a) za visoko izobrazbo 63.500.00 din b) za višjo izobrazbo 50.000. 00 din c) za srednjo izobrazbo 41.000. 00 din Na te določene osnove plačujejo obrtniki in osebe, ki opravljajo intelektualne ali druge storitve, nasled- nje prispevke: — za otroško varstvo a) temeljno skupnost 0,43 % b) republiško skupnost 2,26 % — za izobraževanja za temeljno skupnost 5,46 % — za kulturo a) temeljno skupnost 0,61 % b) republiško skupnost 0,18 % — telesno kulturo 0,51 % — zaposlovanje 0,20 % — proračun občine 0,20% Skupaj 9,85 % Od davčnih osnov obrtnikov in zavezancev, ki opravljajo intelektualne ali druge storitve, katere presegajo zgoraj navedene davčne osnove, pa plačujejo obrtniki in zavezanci, ki opravljajo intelektualne ali druge storitve še davek po progresivni lestvici in naslednjih stopnjah, Osnova od din do ( lin % 10.000,00 25 10.000,00 20.000,00 28 20.000,00 30.000,00 31 30.000,00 40.000,00 34 40.000,00 60.000,00 37 60.000,00 80.000,00 40 80.000,00 100.000,00 43 nad 100.000,00 45 V pavšalnem letnem znesku plačujejo osebe, ki opravljajo storitveno dejavnost, če celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 30.000,00 din in če ne zaposlujejo tuje delovne sile. Če ta znesek ne presegajo osebe, ki se ukvarjajo z obrtno proizvodnjo ali gostinsko dejavnostjo, razen avtoprevoznikov, tudi lahko plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku. Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic (popoldanski obrtniki ali obrtniki šušmar-ji) plačujejo od osnov do višine osebnega dohodka (osnove, ki so zgoraj omenjene) še posebni občinski davek, po stopnji 20,10 % med to osnovo pa davek po zgoraj omenjeni progresivni lestvici. Ta davek se lahko plačuje v pavšalnem letnem znesku, če osnova po odbitku stroškov ne presega 30.000,00 din, vendar mora biti znesek davka povečan za 50 %, nasproti obrtnikom, ki plačujejo ta davek v pavšalnem znesku. Vse določbe o pavšalnem znesku davka za obrtnike, veljajo tudi za osebe, ki opravljajo intelektualne ali druge storitve. Občinski davek od obrtne dejavnosti po odbitku od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku) se plačuje od naslednjih virov dohodka: — od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu 10% — zavarovalnih poverjenikov 10% — od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic 10% — od provizij vloženih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno 15% — od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov 15% — dohodkov delavcev doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči (težaki) 10% — dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti (vozniki z vpregami) 20 % — dohodki delavcev, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije (obrtniške storitve oseb, ki niso obrtniki) 30 % — dohodkov doseženih z opravljanjem po pogodbi o delu sklenjeno v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz prejšnjih točk , 30% — od dohodkov, doseženih od prodaje izdelkov uporabnih umetnosti ali od razmnoževanja ali od izdajanja drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike 20 % — od dohodkov doseženih od zakonca, ki dela najmanj polovico delovnega časa v gospodarski dejavnosti zavezanca in je zavarovan kot družinski član zavezanca kot nosilca zavarovanja (mož ali žena nosilca obrti) ter se znesek tega dohodka prizna kot stroške pri obdavčitvi obrtnika 10 % — od dohodkov doseže- nih od ostalih družinskih članov (otrok) ki delajo najmanj polovico delovnega časa v gospodarski dejavnosti zavezanca in so prijavljeni kot samostojni nosilci za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter se jim osebni dohodek prizna v stroške 15 % — od dohodkov potujočih zabavišč, ki morajo pred začetkom dela javiti zabavišča davčnim organom občine, v kateri želijo imeti zabavišča 10 % Davek po odbitku ne plačajo družbenopolitične organizacije, društva, krajevne skupnosti, obiralci hmelja in prevozniki od prevozov mleka do zbirališč. Davek v odstotku od intelektualnih ali drugih storitev od vsakega posameznega dohodka plačujejo zavezanci: — od dohodkov, od katerih se po zakonu o davkih občanov plačuje davek od intelektualnih storitev po odbitku 25 %; — za zakonce in ostale družinske člane oseb, ki opravljajo intelektualne storitve se davek po odbitku plačuje v istih odstotkih, kot pri obrtnikih. Zavezancem se ne odmeri davek od obrtnih dejavnosti po letu ko dopolnijo 65 let, ako ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih in ne presegajo 10.000,00 din čistega dohodka. in intelektualnih Poslovne knjige morajo voditi obrtniki, ki zaposlujejo tujo delovno silo in morajo plačati prometni davek ter avtoprevozniki. Vsi ti zavezanci morajo voditi naslednje knjige: — knjigo prometa — seznam osnovnih sredstev — knjigo dohodkov in izdatkov. Ostali obrtniki in osebe, ki opravljajo intelektualne storitve, pa morajo voditi evidenco' o dohodkih in izdatkih. Zavezance, moške nad 60 let starosti in ženske nad 55 let starosti in ne zaposlujejo tuje delovne sile, lahko davčna uprava na vlogo zavezanca, oprosti vodenja te evidence o dohodkih in izdatkih. Posebne olajšave se priznajo osebam (obrtnikom), ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo: — obrtno predelovanje kovin — elektrotehnična obrt — kemične obrti — predelovanje kamna — stekla — stavbne obrti — obrtno predelovanje lesa — tekstilna stroka — predelovanje usnja — živilske obrti — osebne storitve — druge stroke, tapetništvo, avto-ličarstvo — izdelovanje in proizvodnja raznih izdelkov — gostilne. Davčna olajšava v obliki odstotnega znižanja odmerjenega davka se prizna v višini 25 % za uslužnost-ne obrti: šivilje, ki delajo po meri, čevljarje, steklarje, mehanike, za gospodinjske stroje, radio in TV mehanike, avtoličarje, avtomehanike, avtokleparje, kleparje, vodoin-štalaterje, sodarje, finomehanike, kovače, krojače, ki delajo po meri, lončarje, orodjarje, elektromehanike, tapetnike, knjigoveze, krovce, tesarje, čistilce in mazače motornih vozil, inštalaterje za centralno kurjavo, izolaterje, kemične čistilce, mizarje, vrtnarje in cvetličarje, kolarje in urarje. Zavezanec začetnik, ki se samostojno ukvarja z obrtno proizvodnjo, obrtnimi storitvami ali z drugo gospodarsko dejavnostjo v obliki stalnega poklica razen avtoprevoznikov, je upravičen do olajšave pri odmeri davka iz obrtne dejavnosti, če se s pogodbo zaveže, da bo obrt v občini Mozirje opravljal najmanj tri leta in če začetna vrednost vloženih osnovnih sredstev, ki so potrebna za izvrševanje obrti znašajo več kot 20.000,00 din. Davek se zniža za prvo leto obratovanja za 50 % vendar pa se za to leto olajšava za razširjeno reprodukcijo ne prizna. Pri odmeri davka od obrti se priznajo olajšave za učence v gospodarstvu in to za vsakega učenca po 10%, vendar pa skupno znižanje davka na enega učenca ne more znašati več kot 1.000,00 din, za vse učence pa ne več kot 5.000,00 din. Če zavezanec uvozi osnovna sredstva, surovine ali drug material, se priznajo stroški po vrednosti na podlagi carinske deklaracije. Če se pri uvozu ne plača carina, se vrednost ugotavlja po izdani fakturi. V stroške, ki so potrebni za ustvaritev celotnega dohodka in ki se od tega dohodka odštejejo, spadajo: — vrednost porabljenih surovin; — vrednost porabljenega pogonskega materiala; — osebni dohodki, ki se v smislu zakona štejejo kot strošek in ustrezni davki in prispevki; — izplačane dnevnice, potni stroški in terenski dodatek delavcem, toda največ do višine, določene v splošnem družbenem dogovoru za gospodarske organizacije; — stroški prevozov, ki so bili potrebni pri opravljanju dela; — amortizacija strojev, orodja in inventarja, katerih trajanje je daljše kot eno leto, način vrednotenja sredstev in stopenj amortizacije predpiše izvršni svet skupščine SRS; — stroški vzdrževanja strojev, orodja in inventarja ter stroški vzdrževanja poslovnih prostorov, ki niso zavezani davku od premoženja (stavb); — katastrski dohodek zemljišča, ki se uporablja za opravljanje obrtne dejavnosti; — zakupnina za poslovni prostor v tuji zgradbi ih zakupna vrednost prostora v lastni stavbi, če je stavba obdavčena; — izdatki za kurjavo in razsvetljavo poslovnih prostorov, komunalne dajatve, vezane na poslovni prostor ter drugi podobni izdatki; — pisarniški stroški; — prometni davek, carine in takse v zvezi z opravljanjem dejavnosti; — prispevki zbornicam, strokovnim združenjem in podobni obvezni prispevki; — potrebni stroški, v zvezi z razstavljanjem na sejmih, razstavah in revijah ter drugi reklamni stroški; — stroški za strokovno literaturo, ki je potrebna za izvrševanje dejavnosti in izdatki sodelovanja v organiziranih oblikah strokovnega izpopolnjevanja zavezanca v okviru njegove dejavnosti; — zavarovalne premije na zavarovanje proizvodnih sredstev, poslovnih prostorov in prevozov ter zavarovalne premije za zavarovanje delavcev za primer nesreče pri delu; — stroški v zvezi z izvrševanjem predpisov o higiensko-tehničnem varstvu v zvezi z opravljanjem dejavnosti; — plačane obresti od kreditov za osnovna in obratna sredstva; — nagrade vajencem oziroma učencem strokovnih šol in ustrezni prispevki ter oskrbnine v internatih in drugi izdatki, ki so za učence dogovorjeni v učni pogodbi; — prispevki in volila zavezanca kulturnim, humanitarnim, vzgojnim, zdravstvenim, otroško-varstvenim, šolskim in drugim organizacijam, ki storitev skrbijo za ustrezno raven tovrstne splošne potrošnje. Vsi stroški morajo biti posamično izkazani ter dokazani z dokumenti (računi). Pri ugotavljanju stroškov se ne upoštevajo: — izgube iz prejšnjih let; — vrednost dela zavezanca in njegovih družinskih članov; — stroški zavarovančevega gospodinjstva; — darila in nagrade zaposlenim, od katerih niso bili obračunani in plačani davki, nagrade drugim ter drugi neobvezni izdatki; — obresti na lastna osnovna in obratna sredstva; — prispevki in davki, razen tistih, ki se štejejo za stroške (prometni davek, prispevek za cestna motorna vozila, članarina zbornicam); — stroški za dosego dohodkov, ki so z zakonom ali s posebnimi predpisi oproščeni davkov; — prispevki za socialno zavarovanje zavezanca in njegovih družinskih članov, ki niso v delovnem razmerju1 z zavezancem. Davčna uprava lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo njegovih davčnih obveznosti, če jih ni mogoče ali jih ne bi bilo mogoče niti prisilno izterjati iz njegovega premoženja. Poroštvo je podano, če eden ali več občanov s pismeno izjavo jamči z vsem svojim premoženjem za izpolnitev zavezančevih davčnih obveznosti do določene višine. Izpolnitev porokove obveznosti se zavaruje z zastavo nepremičnin. Višina obveznosti za katero morajo jamčiti poroki, je enaka letni povprečni osnovi na podlagi katere je bil odmerjen davek od obrtne dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku v zadnjem letu v dejavnosti, katero opravlja zavezanec ali v sorodni dejavnosti. V primerih, ko zapadle davčne obveznosti zavezanca, od katerega se zahteva poroštvo, presegajo osnovo, mora zavezanec nuditi poroštvo najmanj do višine zapadlih davčnih obveznosti. Davčna uprava lahko zahteva poroštvo v naslednjih primerih: — ko prosilna izterjava iz premočnega premoženja zavezanca ni uspela, zapadli davki pa presegajo povprečno odmerjeni davek v zadnjem letu dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali v sorodni dejavnosti; — ko obstaja utemeljen sum, da bo davčni zavezanec zapustil državo za daljši čas. Pred izdajo obrtnega dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti, se zahteva poroštvo za naslednje dejavnosti: r— avtoprevozništvo — stavbne .obrti — gostilne — izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in umetnih smol — živilska stroka. (Nadaljevanje o Načinu odmere davkov sledi v naslednji številki) TRIM STEZA JE GOTOVA USTANOVITEV KONFERENCE MLADIH V IZOBRAŽEVANJU Občinski sindikalni svet je 25. maja 1974 izročil v uporabo TRIM stezo. Hubert HERCEK se je v imenu investitorja — to je občinskega sindikalnega sveta — zahvalil vsem, ki so kakorkoli doprinesli k temu, da je ta objekt dograjen. Obenem je pozval vse — mlade in stare, da stezo s pridom uporabljajo i - ' TTi - Jß Nekaj let trajajoča suša v Senegalu, Maliju, Mavretaniji, Zgornji Volti, Nigru, Čadu in Etiopiji je povzročila lakoto, ki ogroža milijone ljudi, od katerih jih je več tisočev že umrlo. Puščavsko pleme Tuaregov danes zato nima več živih otrok do tretjega leta starosti, živih novorojencev skoraj ni. Ob takem trpljenju ljudi, ki meji že na genocid, ne moremo ostati neprizadeti. Zato je republiški odbor RKS na seji 15. marca 1974 sprejel poziv Lige društev RK, da naj tudi RKJ in RKS organizirata akcijo za pomoč od lakote ogroženim ljudem v Afriki. Republiški odbor Rdečega križa Slovenije poziva prebivalstvo Slovenije, da daruje denarna sredstva za pomoč stradajočim ljudem. Denar lahko nakazujete na žiro račun 50103-678-51579 (za pomoč Afriki). Podjetja lahko poleg denarnih sredstev pomagajo tudi s prehrambenimi artikli, pri tem pa naj upoštevajo prehrambene navade ljudstev, ki jim želimo pomagati in skušajo zagotoviti prevozne stroške O načinu transporta bi bil dogovor z vsakim podjetjem posebej. Rdeči križ Slovenije pričakuje, da bodo prebivalci Slovenije tako kot vedno doslej priskočili na pomoč, da bi lahko učinkovito in hitro zmanjšali trpljenje stradajočih ljudi. Ljubljana, 18. marca 1974 RDEČI KRIŽ SLOVENIJE REPUBLIŠKI ODBOR OBJ A VA Osnovna šola Mozirje obvešča, da bo vpisovanje otrok v vrtce Mozirje, Rečica in Nazarje do 30. junija 1974. Vpis velja tudi za tiste, ki že obiskujejo vrtec. Prioritetni red: 1. Otroci mater samohranilk 2. Otroci, da sta oba starša zaposlena 3. Vzgojno socialno ogroženi otroci 4. Ostali Vpis je za vse vrtce v tajništvu šole Mozirje vsak dan do 14. ure razen sobote, ob ponedeljkih tudi do 17. ure. Tajništvo OŠ Mozirje 19. aprila smo se zbrali v Mozirju delegati mladincev vseh šol v naši občini. Povabljeni so bili tudi študentje, a jih ni bilo. Naš namen je bil, da ustanovimo konferenco mladih v izobraževanju. Pogovorili smo se o delu mladinskih organizacij na osnovnih šolah in o problemih, ki spremljajo to delo. Ugotovili smo, da smo mladinci dokaj aktivni, saj sodelujemo v vseh akcijah, ki jih organizira šola, sodelujemo na proslavah, krožkih, pohodih, organiziramo akcije — pogozdovanje, zbiranje starega papirja. Da bo naše delo še bolj povezano in da bo lahko aktivno sodelovalo še več mladincev, smo ustanovili konferenco mladih v izobraževanju. Izvolili smo tudi predsedstvo, ki šteje 13 članov. V predsedstvu so delegati študentskih klubov, po dva mladinca iz vsake šole, ter vsi mentorji MO. Manica Bezovnak osn. šola Ljubno ob Sav. DEŽURNE SLUŽBE V OBČINI ZDRAVNIK: Od 24. 6. 1974 od 7. ure do 1. 7. 1974 do 7. ure — dr. Franc SIRKO, Mozirje. Od 1. 7. 1974 od 7. ure do 8. 7. 1974 do 7. ure — dr. Ivan BUT, Mozirje. Od 8. 7. 1974 od 7. ure do 15. 7. 1974 do 7. ure — dr. Franc URLEP, Gornji grad. Od 15. 7. 1974 od 7. ure do 23. 7. 1974 do 7. ure — dr. Emil SPRAJC, Ljubno ob Savinji. Od 23. 7. 1974 od 7. ure do 29. 7. 1974 do 7. ure — dr. Ivan BUT, Mozirje. Od 29. 7. 1974 od 7. ure do 5. 8. 1974 do 7. ure — Dr. Franc SIRKO, Mozirje. ŽIVINOZDR A VNIK; 16. 6. 1974 — Tone RESNIK, dipl. vet., Mozirje. 23. 6. 1974 — Jože MERMAL, dipl. vet., Ljubno ob Savinji. 30. 6. 1974 — Drago LUKAN, dipl. vet., Gornji grad. 14. 7. 1974 — Tone RESNIK, dipl. vet., Mozirje. »Savinjske novice« izhajajo mesečno — Izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-ČEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83040 in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje— Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO, kemična in grafična industrija Celje Po mnenju IS SRS — Sekretariata za informacije (št. 421-1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka od prometa proizvodov. 16