[Največji slovenski dnevnik T Združenih državah
Velja za mleto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York ccfo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
Ust .slovenskih .delaycev y Ameriki«
TELEFON: CBdaea S—3878
tiered na Second Clan Matter September 21, IMS, at the Pert Office at Mew York. N. I, ander Act of
larges* Slovenian Daily m the United Stated«
day except Sundays and letal Holidays. 75,000
of March 3, 187«
TELEFON: CHrhm
MO. 264. — ŠTEV. 264.
NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 10, 1831. — TOREK, 10. NOVEMBRA 1931
VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX
KITAJSKI GENERAL POZIVA NA BOJ PROTI JAPONSKI
JAPONSKA BO PROTESTIRALA KER SE POSLUŽUJEJO KITAJCI UGE V PROPAGANDNE SVRHE

Mah Can San je izdal manifest, v katerem poziva na boj do zadnjega moža. — V Tokio domnevajo, da nameravajo Kitajci napotiti Rusijo, da bi se zapletla v vojno z Japonsko. — Tekom nemirov v Tientsinu so izstrelili Japonci štirideset granat v kitajski del mesta.
Mahatma
hi bo odpotoval
I OKIO, Japonsko, 9. novembra. — Casniška poročila javljajo, da je general Mah Can San, poveljnik kitajskih čet v severnem delu Mandžurije, izdal na kitajski narod manifest, v katerem napoveduje Japonski vojno.
Brzojavke dostavljajo, da je to storil brez dovoljenja oziroma vednosti kitajske vlade v Nan kingu.
Japonsko vojno ministrstvo je mnenja, da je Sanov namen zvabiti Japonce še globje v Mandžurijo ter s tem doseči, da bi se Liga narodov postavila na stran Kitajske. Istočasno pa tudi nameravajo Kitajci napotiti Ruse, da bi se zapletli v vojno z Japonsko.
Can San pravi v manifestu, da je sveta dolžnost vsakega Kitajca iti v vojno proti Japonski.
Dnevnik "Asah!** pravi, da so začeli Kitajci severno od reke Nonni obstreljevati japonske postojanke. Tozadevno poročilo pa ni oficijelno potrjeno. Vrhovni poveljnik japonske armade v Mandžuriji, general Sigeru Honjo ima na razpolago 5900 infanteristov, 2400 kavaleristov, tristo pijonirjev ter trideset zrakoplovov.
TIENTSIN, 9. novembra. — Streljanje s strojnimi puškami v zapadnem delu mesta znači, da je na-.petost med Kitajci in Japonci dovedla do novih j
bojev.
Kitajske oblasti pravijo, da so vrgli Japonci v kitajski del mesta nad štirideset granat. Štirje Kitajci so bili usmrčeni, deset jih je bilo pa nevarno poškodovanih.
SANGHAJ, Kitajska, 9. novembra. —Tukajšnji ameriški časopis "Post-Mercury" dolži japonske vojaške oblasti, da cenzurirajo poročila ter da prikrivajo resnični položaj v Mandžuriji.
Japonske vojaške oblasti so uvedle tako cenzuro, kakoršne še ni bilo izza svetovne vojne. Nekaterih brzojavk sploh nočejo odposlati, dočim druge tako potvorijo, da človek ne ve, pri čem je, ko jih prečita.
MOSKVA, Sovjetska Unija, 9. novembra. — Ruski časniski agenturi "Tass * poročajo iz Kaba-rovska v Sibiriji, da so bili caristični Rusi v Mandžuriji pozvani, naj izvedejo puč proti tamošnjim zastopnikom Sovjetske Unije. Namen puča bi bil, pripraviti Rusijo do tega, da bi se vmešala v ja-ponsko-ki tajski spor.
ŽENEVA, Švica, 9. novembra. — Dr- Alfred Sze, ki zastopa Kitajsko v svetu Lige narodov, je sporočil danes, da je japonsko vojaštvo oplenilo več kitajskih bank v Mandžuriji.
LONDON, Anglija, 9. novembra. — Kitajska je naprosila Liga narodov, naj odpošlje štiritisoč mož mednarodne armade za zaščito južno-man-džurske železnice.
Vojaki naj bi bili tam toliko časa, da bi bil končan spor z Japonsko.
Ta mednarodna armada naj bi bila sestavljena iz ameriških, angleških, francoskih in italijanskih vojakov.
GOODRICH JE UVEDEL 6-URNI DEL0VN1K
Goodricheva gumijeva tovarna je vpeljala šest-urni delavnik. — Mnogo več delavcev zaposlenih.
AKiROX, O.. U. novembra. — V Združenih državah je že več industrijskih podjetij, ki so vpeljala šesturni delavnik, vsled cesar bo mnogo več delavcev zopet Zaposlenih.
Posebno gumijeve tovarne so temu zjjled.
»Nek uradnik Goodriebeve tovarne je rekel, da je ?uiuij kot ženska obleka, — izrabi se hitro, zlasti gumijeva kolesa pri avtomobilih. I*a tudi vsako leto izdelujejo tovarne drugačno vrsto gumija. Vsled tega se morajo tu<U stroji vedno menjavati. Letos lahko stroj izdeluj" eno vrsto gumija. drugo leto mora biti že drugi Stroj.
KONEC STAVKE BLIZU
IjAWRB.VCE. Mass., 9. nov. — Stavka petih tednov v tekstilni industriji bo najbrže v nekaj dnevih končana. Xa stavki je dvajset tisoč delavcev, ki so v tem času na plači izgubili dva in pol milijona dolarjev.
Danes se je že neki j tisoč delavcev vrnilo na delo. Sprejeli so deset odstotno zmanjšanje plače, vsled česar so p-votno za stavkal i.
Kot se zatrjuje, se je 7.1 odstotkov stavkajev že vrnilo na delo. Danes je opravljalo službo okoli tovarn 200 policistov.
ZLA USODA MAJNARJEV V KENTUCKY
Deputiji Strahu je jo pre-mogarje. — Imenujejo jih komuniste. — Premolar ji se skrivajo po gorah.
WAIjIjBXS OKEEK, Ky., novembra. — Theodore Dreiser, ki ima nalogo preiskovati razmere premogarjev v Harlan okraju, je danes sedel v premogarski unij-ski kuhinji ter jedel koruzni kruh in fižol. Nato pa je šel v veliko eolsko dvorano, kjer je slišal več govorov premogarjev na.
Današnja seja je bila po naro-
EDISON JE BIL DOBER OČE
Ni bil hladen kot so navadno ženi ji. — Napram otrokom je b i 1 vedno prijazen. — Nikdar ni zanemarjal svoje družine.
WEST ORAjNGE, X. J.. nov. Thomas Alva Edison ni bil hladen družinski oče, kot ženije navadno popisujejo po časopisih.
•Xjegov sin Thomas A. Edison piše o svojem očetu, da je imel, kel
INDIJSKI VODITELJ JE ZASLUTIL IZJALOVLJENJE KONFERENCE
LONDON, Anglija, 9, novembra. — Voditelj indijskih nacijonalistov, Mahatma Oandhi, je prišel do zaključka, da se bo angleško-indijska konferenca popolnoma izjalovila ter je nocoj izjavil, da bo 29. novembra odpotoval v Indijo, kjer bo obnovil boj proti angleški nadvladi.
Ta njegov sklep pomenja, da Gandhi ne bo odpotoval v Združene države, kot se je splošno pričakovalo.
1'asniskim poročevalcem je re-
človeško navado in da je bil proti svojim otrokom vedno dober in njih že-! oče.
Svetu je Edison znan kot iz-
. w.	. , najditelj z velikimi idejami, v do-
eilu «X at iona 1 Miners Lnion, ka- ma-om krogu pa je biI vedno ze_
tero oblasti v Ilarlan okraju že , , • „ , ,	.... .	. .„ ,lo obziren
dolgo označujejo kot komunistie-'
Mr. Dreiserja in njegov odbor je sprejela zastopnica premogar-ske unije. Mrs. >X. J. CJraee in jih je peljala v javno kuhinjo, katero vzdržuje unija.
in je vedno gledal na srečo svoje družine.
Zunanji svet je smatral Edisona 77t človeka, ki je vedno čepe! v svoji delavnici, preizkušal, raz-miši je val. delal in delal. Toda sn-j m o njegova družina ga je pozna-
ŽELEZNIŠKA NESREČA
JOIIXSTOW X, Pa., !». nov. — Ko je skočil brzovlak v nekem o-vinku blizu tega mesta s tira. je zadel v tovorni vlak in je bilo ra-, njenih sedem oseb. dve smrtno PaJ° v cerkev, vsled česar inajli-nevarno. Osebni vlak je zadel v ne cerkve propadajo. Koncem
Xapis na oknu kuhinje se glasi:' la kot ljubeznjivega očeta, ki je — Kuhinja za stavkujoče in čr-1 vedno kazal veliko ljubezen do no zapisane premogarje.	{svojih otrok.
V jedilnici je več dolgih miz, ob katerih so sedeli otroci premogarjev in jedli fižol. Dreiser je sedel k mizi. jedel in se pogovarjal z otroci.
M. Dreiser je nato šel v šolo. kjer je predsedoval zborovanju Mrs. Baldwin, katere moža so u-strelili deputiji v avgustu.
Xa zborovanju je bilo izreče-mnogo ostrih besed proti deputi-jem ki postopajo s premogarji kar najbolj surovo. Premogarji se niti ne upajo govoriti na ulici, ker se boje. da bodo aretirani ali pa celo ustreljeni.
Razmere so tako neznosne, da premogarji. kadar opazijo, da pri dejo deputi v mesto, zbeže v gore in se skrivajo po gozdovih.
Govornica Mrs. Shakelfold je izjavila, da se delavci niti ne u-
tovorni vlak s tako silo. da je en voz tovornega vlaka bil zagnan s tira v reko Conemauirh.
POBEGLI MORILEC
ZOPET V JET
svojega govora je izjavila, da so razmere kot pekel na svetu.
MUSSOLINI NI
OBISKAL PAPEŽA
Zelo rad je igral kake igre s svojo družino in okoli božičnega drevesa je bil s svojimi otroci sam otrok.
Kadar so njegovi otroci prišli popoldne iz šole, je Edison za j vsakega kaj prinesel. Xavadno je bila kako ura budilka, katerih je kupil kar po pet. ali po lokomotiva. katero je gonil alkohol. Otroci so morali pod očetovim nadzorstvom razdreti uro in jo zopet sestaviti.
Medtem ko se je zelo brigal, da so otroci mnogo jedli in spali, sam za vse to ni nič dal. Znano je. da je delal po osepinajst ur na dan in je največkrat Spal v svoji delavnici. Pogost jo je ostal tudi celo noč pri svojih poiskiLsih in j je zjutraj pojedel kak sendvič in popil steklenico mleka.
'X je go v sin pravi: — Ljubil sem svojega očeta kot uajdraž-jega, Dogu podobnega človeka. Bil je ženij in luoj ponos. Moj oče bo vedno živel, v luči sveta, meni pa bo ostal vedno kot idealen oče. kateremu je bilo družinsko življenje svyto.
—	Kralj, MaeDonald in lord JSankv mi niso dali nobenega povoda za upanje, da bi bila izpolnjeno kaka zahteva indijskega naroda. Zdi se da tukaj tratim čas ponepotrebnem. Pripravljen sem pa ostati do konca konference, torej še kakih štirinajst dni. V tem slučaju mi že vsaj nihče ne bo mogel očitati.
Rekel je. da bo še enkrat, iu sicer zadnjič, poskušal priti z angleškimi uradniki do sporazuma, četudi se mu zdi, da bi se moral zgoditi kak čudež, tla bi bila konferenca uspešna.
—	Bojim se. da se bližajo Indiji hudi časi. — je dejal. — Toda pomisliti moramo, da ni še noben narod izvojeval svoje svobode brez žrtev in brez trpljenja. Če se mi ta zadnji poskus izjalovi, se | bom že vsaj čiste vesti vrnil v In-j dijo.
PREPOZEN ZA DELO
SEJE USMRTIL
NEW YORK, X. Y., 9. nov. — Danel Donnelly, star 30 let. je bil ža več mesecev brez dela. Včeraj I je dobil delo pri izkopavanju temelja nekega poslopja. Ko ga oče zjutraj zbudi, da bi šel na delo, mladi Daniel opazi, da je prepozen za na delo. Vsled tega se je s puško ustrelil v glavo.
IZPUŠČEN KAZNJENEC JE UBIL DESET LJUD1J
ZOFIJA, Bolgarsko, 0. nov. MaroloPf je bil izpuščen iz kaznilnice. Ko je prišel v sv«»j*> domačo vas. je naenkrat ponorel. Letel j«; po vasi z revolverjem in sekiro ter je na potu ubil deset ljudi, sedem ranil, nato ra pobegnil v gorovje.
PRINC NIKOLAJ JE POBEGNIL Z DEKLETOM
GUTTENBERGOVO
SVETO PISMO
W1 IjKESBA.RI1E. Pa.. «». nov. Wilfred Flood, ki je umoril Joseph a Pollard, je bil ujet v Xe\v-tonu, X. J., kot poročajo oblasti Luzerne okraja. Flood, je pobegnil iz ječe skupno z Ravniondom Khutt malo prej. preti no je imel biti odpeljan v Eastern Peniten- korporaeij. tiarv za celo življenje zaradi u-inora. O Shuttu ni nikakega sledu.
HI M. Italija. 9. novembra. — Ministrski predsednik Mussolini ni danes obiskal papeža kot je bilo odrejeno.
CVIo dopoldne je imel sejo s svojimi ministri, pozneje pa je predsedoval seji narodnega sveta
PLAZ V PANAMSKEM KANALU
NEMIRI V SPANJ!
7 J
MADRID, Španska. 9. novembra. — Pri proticerkvenih izgredih je bila ubita ena žena. 30 drugih oseb pa ranjenih, ko je policija na konjih naskočila demon-
HUKAiRESTU. Romunska. !>. novembra — Princ Xikolaj. brat kralja Karola. je pobegnil z neko deklico, katere ime ni bilo irbjav-
--j Ijeno in se je ž njo poročil.
L/OXDOX. Anglija. 9. nov. — Xikolaj je povedal svojemu bra-En izvod slavne Guttenbergove j tu, kralju Karolu, o svoji name-knjige sv. pisma, ki je bil nekdaj: ri. toda Karol je bil proti zvezi last ruske vlade, je bil prodan za i in brata sta se dodobra sprla. Xa-
110.000 dolarjev.
Knjigo je kupil neki Švicar, ki že več let zbira stare knjige.
vzlie nasprotovanju kralja je princ Xikolaj ostal pri svojem sklepu.
Denarna Nakazila
OOlA>X. Panama. 9. novembra. Vsled plaza v Gallard prekopu je strante.
bil ves promet po Panamskem ka-j Demonstranti so napadli ljudi, nalu ustavljen. Šamo majhne la-[ ki so se vrnili s katoliškega shoda dje morejo pluti skozi kanal. J v Palencia. kjer so protestirali Vsled hudega deževja se na proti novi španski ustavi glede lo-mnogih krajih odloči zemlja in čitve vere od države. Med demon-
drči v kanal. Dež je napravil mnogo škode tudi na bananah.
Ktracijami so shoda i "Živel
klicali udeležniki Kristw kralj!"
TAJFUN NA FILIPINIH
MANILA. Filipinski otoki, 9. novembra. — Danes je razsajal ua otoku Luzon velikanski tajfun, ki je uničil riževo polje in sladkorne nasade in porušil mnogo hiš, tako da je več sto družin brez strehe.
Luzon je glavni otok Filipinskega otočja in ima prebivalcev blizu pet milijonov. Xa otoku je tudi glavno mesto Filipinskih o-tokov. Manili!.
Poročila so zelo pomanjkljiva, toda prav gotovo je tudi nekaj človeških žrtev.
Tajfun je potrgal brzojavne in telefonske žice. zasul ceste tn cela mesta je zalila voda. Vihar je odnašal strehe in je podrl mnogo hiš.
(Največ je trpel severni del o-' toka. Pridelek riža in sladkorja.! ki je ravno dozorel, je popolno-j ma uničen.	»
IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM
V JUGOSLAVIJO
Din Din Din Din Din Din
500 1000 2500
5000 10,000
$ 9.45 $ 18.60 $ 46.00 $ 54.90 $ 91.00 $181.00
V ITALIJO
Lir 100....................... $ 5.70
Lir 200 ............................ 511.20
lir 300 ........................... $16.65
Lir '500 ........................ $27.15
Lir 1000 ............................ $53.75
Vsled pomanjkanja ameriškega denarja na trgu v Evropi, se začasno plačuje tam premium na ameriške dolarje. Vsled navedenega naplačila smo obvezani povišati pristojbino za izplačila ameriških dolarjev kakor sledi: —<
Pristojbina znaša sedaj 75 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—; za $35. — 88 centov; za $40. — «1.; za $45. — $1.13; za $50. — »1.25; za $100—»2.50; za $200. — »5.; za $300. — *6.
Za l«pl*ttk> večjih metkov kol vonj navedeno, bodi«! ▼ Urah mil dolarjih, dovoljujemo lo bolite pogoje. Pri velikih Uh priporočamo, da ae poprej a nam pismenim potom te dede neftne nalraHli
NnJna na k« vila isvrinjemo po CABLE
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	Hew York, H,
Telephone BAmley

- ...
• lil IIIOII^
NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 10, 1931
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
G L A 8 NAHODA <V«k» of ibm Pe«pte)

Srmdays and Holidays
/z Jugoslavije.
8» pol leia
Hal m Amerike« Za New York * celo leto fljOO _$04« H Za pol tote-------W 5§
leta
43.00 j; Za Inozemstvo sa celo leto
4140» Za pol leta
Subscription Yearly $040.
Advertisement on Agreement.
"Qlas Marofla" lahaja mM dan tsvsemil nedelj In prasnlko«.
ee m priottujejo. Denar naj ae blagovoli poAUJatl po lioney Order. Pri spremembi Kraja naročnikov, tratimo. da ae nam tudl prejinje btvallftče nasnanl. da hitreje najdemo naslovnika.
«• W. 18th Street, Nem Yerfc. N Y.
Telephone: CBelsea 3—3S78
PRIHODNJI KONGRES
Ko se bo prihodnji mesec sestal 72. kongres, bo njegova prva važnejša naloga organizirati poslansko zbornico. ,
Stranka, ki bo imela večino, bo izvolila speakerja. izvajala bo kontrolo nad raznimi odseki ter dejanski določala politično smer zbornice.
Dosedaj je zaniogcl predsednik Hoover po svoji volji razpolagati s kongresom, ker so imeli v njem republikanci večino.
Zanaprej bo pa drugače, kajti v poslanski zbornici bodo imeli demokrat je pičlo večino. Demokrat je so namreč zmagali v 7. newyorskem. 20. ohijskcni in 8. michigan-skem okraju.
fetevilo demokratskih kongresni kov se ju povečalo od 214 na 217. Ako bi jih bilo 218. bi imeli absolutno večino.
Pri posebnih volitvah, ki se bodo vršile due 1. decembra v New Jersey, upajo republikanci spraviti v urad svojega človeka. Izpolniti bo nemreč treba vrzel, ki je nastala vsled smrti kongrcsuika Ackermana.
Okraj smatrajo za močno republikanski, (lasi je dobil v njem demokratski governerski kandidat Moorc veliko večino.
V prvem kongresnem okni.ju države Ohio je bil izvoljen republikanec kot naslednik pokojnega speakerja Nicholasa Longwortha in tudi v Pennsvlvaniji je bil izvoljen republikanec.
S temi tremi novimi člani bi število republikancev naraslo na 210, toda te dni je umrl v Tex asu republikanski poelanec Wurzbaeh.
Dne 5. januarja prihodnjega leta se 'bodo vršile nadomestne volitve v nekem okraju države New Hampshire, in precej upanja je, da bo izvoljen republikanec.
Pa tudi v tem slučaju in pa če bi pozneje dobil Wurzbaeh republikanskega naslednika, bi imela republikanska stranka le 217 glasov, torej še vedno ne večine.
Nemara bo ustnla odločila sestav poslanske zbornice v prihodnjem kongresu.
Smrt ali obolenje enega ali dveh poslancev, ki bi onemogočila navzočnost pri odločilnem glasovanju, bi bila usodepolna za to ali za ono stranko.
Toda kot rečeno, zaenkrat imajo največ izgleda de-luokratje.
Težavno nalogo bodo imeli, kajti časi niso bili še nikdar tako kritični kot so sedaj.
Zunanjo in notranjo politiko dežele je treba zelo 1'uzsodno voditi.
Dokler so bili demokrat je v manjšini, so se omejevali ie na kritiko in opozicijo. Ako bodo pa obvladovali kongres. se bodo morali lotiti konstruktivnega dela.
Zaklan v spanju.
V	Kotoru je bil izvršen strašen zločin. Neznani morilci so umorili v spanju Dušana Cvetičiča in Miroslava Tonija. C vel i čir in Toni sta bila dobra prijatelja in sta stanovala skupaj. V temni noči so se zauaui morilci splazili v njuno stanovanje, najprej so zaklali Cvetičiča, za njim pa še Tonija. Po zločinu so brez sle«lit izginili. Cvetičič je bil doma iz Istre, Toni pa baje iz Kamnika.	*
Električna luč zakrivila samomor.
V	Osijekti si je končal življenje 57-letui Ivan Lehota. uslužbeu v plinarni. Pred dobrim mesecem je osiješka plinarna v sporazumu z mestno občino ukinila plinsko razsvetljavo po ulicah, ki imajo .sedaj električno razsvetljavo. Lehota je bil odpuščen iz službe in ostal je brez dela. Svoji ženi je takoj izjavil, da si bo končal življenje. Te dni. ko je žena Se spala. je odšel v drvarnico in se obesil. Padel je kot žrtev redukcije, odnosno modernizacije ulične razsvetljave.
Zaradi zaušnice ga je ubil.
•Xa cesti, ki vodi iz Vučeviče v lirašanovo v Dalmaciji, so našli 11. oktobra v <rrmu ubitega kmeta .Jožo Soliča. Orožniki so uvedli preiskavo in aretirali kmeta Marjana Grubešiča iz sosednje vasi. ki je takoj priznal, da je Soliča ubil njegov sorodnik Jožo CJrubešič. Tudi njega so aretirali in priznal je zločin. Xa vprašanje. kaj ga je napotilo, da je Soliča ubil. je odgovoril, da mu je prisolil -Solič leta 1025 zaušnico, ki mu je ni mogel odpustiti.
Grozna nesreča pri vaškem vodnjaku.
V	Modriču pri JJrodu na Savi sta se igrala Drago Pavlovi*"; in sosedov desetletni sin. Mali Drago je prosil svojega tovariša, naj bi ga po vrvi spustil v vodnjak, da bi videl, koliko je v-njem vode. Tovariš je želji rad ustregel. Nenadno pa se je vrv utrgala. Drago je padel v vodo in utonil. Njegov tovariš je v strahu bežal domov in povedal, kaj se je zgodilo. (Sosedje so prihiteli na pomoč. a dečka so mrtvega potegnili iz vodnjaka
Strašne posledice ljubosumnosti in žganja.
V	vasi Lauei pri Brodil so kuhali te dni žganje in pri kmetu llji <iavranu so se zbrali sosedje, tla se ga malo na pijejo. Ga vran ima 21-letno hčerko Marico, za katero se poteguje več fantov, ker je izredno lepa. Med njimi je najbolj siveu 19-letni IIja Baj-kič. a zelo navdušeno je lazil za njo tudi 43-letni Peter Bajkič. In
Petrom je dekle zvečer nekam odšlo. Ilja jo je šel takoj iskati in čim ga je Peter opazil, je pustil dekleta in navalil nanj. Tudi llja je potegnil nož in sunil z njim Petra 47-krat. Večkrat mu je pre-bodel srce. Nesrečnež je obležal v mlaki krvi.
Tudi 'Marico je večkrat zabodel, toda njene rane niso smrtne. Orožniki so bojevitega fanta aretirali.
JUSTffKAOJAV BUDIMPEŠTI
Svinja vrgla 21 mladih.
V hrvatski vasi Brdovec je kupil kniet Anton Janjekovič od "Industrije mesnih proizvodov v Zagrebu" plemensko svinjo, pripeljano iz Nemčija, Te dni je vrgla svinja 21 mladih, 15 jih je bilo živih in zdravih, (i jih je pa poginilo.
Dva poskušena samomora.
Te dni si je hotel v Zagrebu končati življenje 22-letni brezpo-celui delavec Ivan Bernek. Napil se je oetove kisline, pa so ga prepeljali v bolnico in mu izprati želodec. Nesrečna žrtev težkih razmer je pa še vedno v nevarnosti, da zastrupjenju podleže.
— Oetove kisline se je napila v Zagrebu tudi služkinja Fani-ka Škroba. Tudi njeno stanje je težko.
14-letna deklica ubila očeta.
Banjaluškemu sodišču so izročili 14-letuo Marijo iz \*tsi .lelov-ea. ki je na prigovarjanje svoje matere odsekala svojemu očetu Ivanu s sekiro' glavo, potem sta pa z materjo truplo sežgali. Žena je pred-tremi meseci obvestila oblasti, da je njen mož brez sledu izginil. Začeli so ga Iskati, toda najti ga niso mogli. Mislili
Preki sod v Budimpešti je te dni proglasil razsodbo v zadevi bančnega ropa na trgu Svobode.
lavni obtoženec Aleksander On-dv je bil spoznan krivim dvakratnega umora in nasiistva proti oblastvoni iu obsojen na smrt na vešalih. Drugi obtoženec Josip Bonya je bil zaradi poskuse -nega umora obsojen na 15 let težke ječe.
Med razlogi sodbe navaja sodišče. da Bonya samo zaradi tega ni bil obsojen na smrt, ker še ni polnoleten.
Meti čitanjem sodbe se je v dvorani navzoči oče obtoženega On dva onesvestil.
Obsojenci so se pričeli po pre-čitani sodbi objemati in poljubo-vati. tločim so sodbo samo spre jeli razmeroma mirno.
Po prečitanju razsodbe se je sestal senat za pomilosttiev. ki pa je prošnjo za pomilostitev Ondya odklonil. Ob 18.05 je bila na malem dvorišču bndimpeštanskih zbornih zaporov izvršena justifi-kaeija Ondya. Ob vešalih so bili navzoči duhovnik reformirane vere. ker je bil zločinec te veroizpovedi. dva sodna zdravnika in zastopniki sodnega dvora. Jetniš-nico so daleč naokoli obkolili < močnim policijskim kordonom. so. da je utonil, te dni so pa našli, obsojenega Ondva. ki se ie vedel drvarjih v gozdu kraj, kjer je ne- j skoraj popohloi;ia ap:itično, sta srečni mož delal. Tam je bil kup , prived,a dva jetniška paznika pod suhljati:, ki so jo drvarji zazga- >lre Sodnik jt, še enkr.lt li. da bi se greli. Kar je opazil; ta, obsodb(( ki jo je ()ndv eden pri kupu kost m dve pod-|sluSa, mo]-(1 Pristopil je krvnik
Chicago, IU.
Peter Zgaga
Priloženo vam pošljem $G.OO za dve polletni naročnini. Prosim, da oprostite, ker sem nekoliko zaostala, iu se zahvalim vaši naklonjenosti. <Saj brez tega lista bi ne mogla biti. ki je res eden najboljših listov v Ameriki. V njem najdeni mnogo poučljivega. razne novice. Peter Zgaga smešniee, | bolj pravilno povedano, jako res-'-, niču*
. . . iu sedaj dragi Janez. — je končal gospodar svoj nagovor, — te ne bom več tikal, ampak vikal, ker si prost. Od danes naprej n • boš več ti pometal pisarne, jutri jo boste pometli vi!
Zdravnik pravi po natančnem preghnlu pacijentu:
— Dragi gospod, vam ni iuo{*o-pomagati. Vašii bolezen je ne-jo podedo-
kvi z moškega škornja. Drvarji
največkrat napiše!	j ozdravljiva, ker stt
I ..
Peter, pridi sem v Chicago en- >au • ■ -krat. tukaj boš v enem tednu} —Tako.' — Potem pa pošljite nabral toliko zanimivosti, da bošj ra*"U11 mojemu očetu., imel za celo leto dovolj. Ako- ne i	*
boš tega zmožen sam. ti hočem jaz! — Kaj ste storili z denarjem, ki pomagati, Časa imamo dovolj/za-' ste ga dobili, ker so vas povozili to že poskrbe bogataši.	' z avtomobilom
... i Avtomobil sem si kupil. \ tem listu najdem tudi lepe
*' i *
povesti. Izmed vseh je bila naj- j bolj lepa zadnja pod imenom "Ca-, kani Te!" Saj sem naročnica teg;: ! lista ves čas mojega bivanja v tej! deželi in berem vsako povest v , njem. toda zadnja mi je najbolj! ugajala. Želim, da bi še mnogo takih priobčili, kajti ne utrudila bi se nikdar.
Toraj. Peter, kaj ti rečeš k temu.' Ali si ljubitelj lepih povesti, se strinjaš z menoj, ali ne!
V Rusiji so vprašali mužika. kako je zadovoljen s traktorjem. Mužik se je popraskal za uše-\ i som in odgovoril:
- Orje. tla se vse kadi. gnoja
i pa zlodej ne daje.
*
Zakon brez ljubezni je zelo drag za ženske, za moške je pa draga ljubezen brez zakona. Naj bolj nesrečna Jjubezen brez za-' kona |>a je boljša kakor najsreč-
Pozdrav vsem čitateljem. lilas j uejši zakon brez ljubezni.
Narodu pa želiui mnogo novih na- ■:	*
ročnikov.	i »Lastnosti, ki jih ženska res
' ima. je ne delajo smešne, ampak
F. Orasich.
s pomočnikoma in obsojenee ni
Naši po Ameriki
T četrtek je umrla Frančiška Volk. rojena K um. utanujoča na 1044 Addison Koad. Cleveland. O. Stara je bila t<> let .Pokojnim je bik doma iz Poštenja vasi. t ara Btvuaa na Dolenjskem, kjer zapušča mater, sestro in brata.
— Slovenski farmarji v \Vis-toaijo, kako tnale cene za prodano živino. Neki je prodat te dni kravo, leae futov. Dobil je za njo
50-letnioo svoje starosti je te dni delovni rojak na polju v Sheldon, Wis Dernoviek.
so obvestili o tem oblasti in pre-1 kazal novone„a odpora. kar sam iskava je pokazala, da je bilo na BtopU p()d ^^ y u ^^ tistem kraju sežgano truplo u-kmeta. rtrujen od
tah sta ugotovila oba zdravnika nastop smrti.
morjenega
sekanja drv. je mož nekega dne: Usmrtitvi sta prisostvovala sa-zaspal. hči je pa pograbila težko mo dya zastopnika oficijelnega sekiro in mu odsekala glavo. j dopisnojra urada tcr uekaj oseb s
, ,	i posebnimi vstopnicami. Truplo je
Anerleski novinar in mlada musli-i . - .	~
s	viselo se eno uro na vešalih. po-
manka.
V Sarajevu 'je bil letos na po-citnieah dopisnik "Evening Stan-dartla" Artur Derence Akherton. ki se je zaljubil v lepo l!Metno muslimanko Alniaso H. Dolgo sta si dt»pLsovala,' zdaj je pa poslal londonski novinar sarajevski policiji prošnjo, naj dovoli njegovi izvoljenki odpotovati v Sofijo, kjer se hočeta poročiti.
Samomor zaradi nesrečne ljubezni.
22-letna hčerka ekonoma Ma-singerja v Bajmtiku pri Subotiei se je zaradi nesrečne ljubezni zastrupila. Domači so odšli v vinograd iu ko so se vrnili, so bila vežna vrata zaklenjena. Morali so so jih vlomiti in na podstrešju so našli obešeno Marijo.
Zapustila je poslovilno pismo, v katerem prosi roditelje, naj ji oproste. da si je končala življenje, kar je storila zaradi nesrečne ljubezni.
tem so ga nico.
prepeljali v mrtvaš-
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo
JOSEPH TRINER POČAŠČEN.
NAPRODAJ 4 nadstropna zidana hiša, 14 sob,
6 kopališč, soparna kurjava in vroča voda. Dohodki nad $2M.M na mesec. lahka odplačila. Vzamem tudi v zameno prilično posestvo v starem kraju. Pišite za pojasnila na Mrs. E. VOLK, 574 JEFFERSON AVE., BROOKLYN, N. Y.
Naročite ca pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
216 West 18th Street New York City
Med drugimi bolje poznanimi meščani Chicaga. ki jih je imenoval župan Anton J. Cennak. v županski posvetovalni odbor, je bil imenovan tudi Joseph T rine r. predsednik tvrdke Jas. Tri ne r Bitter Wine Co. Mr. Triner je eden najmlajših aktivnih članov odbora iu gotovo doprinaša temu svetu koristi njegovih zmožnosti iu skušenj, ki jili doživlja v vodstvu trgovskih in deželno državnih zadevah te dežele.
Grupa tuje-govorečih. med katere spada tudi Mrs. Joseph Triner in s katerimi sodeluje, se vesli in je ponosna tega častnega imenovanja v ta velevažni odbor, tuje-jezični časnikarji pri katerih je trgovska znamka in ime Triner dobro poznana že nad štirideset let v zvezi z oglašanjem Trinerjevega grenkega vina. katera je bila ustanovljena leta lt>!K) še od očeta sedanjega Trinerja. mu srčno čestita in želi obilo u-speha.
Mr. Triner je zmožna mlada moč. kar je pokazal s svojimi trgovskimi in drugimi deli. Prepričani smo. da ga čaka izvrstna bodočnost.
wattkee. Prizadeta sts rojaka Mati Potočnik in John Se ni. oba čevljarja. V četrtek popoldne sta si- peljala z avtomobilom, katerega je vozil Jolin »Sem. Ko pri-v«»zi do Orenfield Ave., postoji kot je predpisano za Highway, med tem pa ko je vozil preko križišča ga je kljub njegovi previdnosti v zadnji del avtomobila zadel s precejno naglico vozeč drugi avtomobil. Sem je pri tem dobil težje poškodbe, zlomljenih iu^a nekaj reber in je močno potolčen tudi po glavi. Potočnik pa je ob< čutno potolčen po hrbtu in po kolenih. Oba se nahajata v domači zdravniški oskrbi.
imajo velik uspeh
ii
i. _	. ± -Jt	: .»
Prepričajte se!
Special Interest
Accounts
Veliko rojakov, ki so želeli na hitro dvigniti denar, bodisi vsled "nujne potrebe, vsled nakupa hiše ali posestva in pa oni, želeči potovati v stari kraj, se je prepričalo, da denarja v mnogih slučajih niso mogli takoj dvigniti, ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalb nepotrebne zamude in velikokrat tudi stroške.	.
Pri nas naloženi denar zamore vsak vlagatelj dvigniti takoj, BREZ VSAKE ODPOVEDI, k^r je v mnogih slučajih jako važno.
Vloge obrestujemo po 4%
I	• •
Sakser State Bank
n COBTLANDT
NEW YOKK, N. T.

samo tiste lastnosti, ki bi jih rada imela.
*
1'ri ženskah ni važno to. o čemur govore, ampak to. o čemur molče.
*
Ljubosumne ženske ne mislijo nikdar nič slabega o moških, ampak samo o ženskah.
*
Lepe žene in znameniti zdravniki uživajo dostikrat dober sloves. ki ga ne zaslužijo.
*
Nobene stvari ne ponavlja ženska tolikrat v svojem življenju
kakor svoj prvi in zadnji poljub. *
Noben moški ne misli o ženski tako slabo, da ne bi kakšna ženska o ujej je slabše.
*
Mnogo zakonov je zato podobnih paradižu, ker se nahaja v njem tudi kača.
*
Tudi najgloblji izrezek ua prsih ne odkriva ženskega srca.
*
Mladenič je zasnubil kraljico svojega srca : — Strašno te imam rad. l'sliši me in ine vzemi z,-moža.
Nekoliko je pomislila in rekla : — 1. zakaj pa ne.
—	Oh. livala ti. hvala. Setluj sem najbolj srečen človek na svetu. Samo še nekaj bi te vprašal. Petintrideset dolarjev zaslužim na teden. Ali bo dovolj?
—	Zame bo že dovolj. — je odvrnila. — samo ne vem. otl česa boš ti živel.
*
Tekom svetovne vojne so potrošile Združene države vsak dan na ti sedemindvajset milijonov dolarjev.
Koliko lačnih bi se dalo s tem denarjem nasititi! Toda če bi ne bilo svetovne vojne, bi tudi brezposelnih ne bilo.
*
Nevesta, ki se je sprla s svojim zaročencem. je pripovedovala svoji prijateljici.
—	Veš z njegovim prijateljem sva bila sama v sobi. Naenkrat me je začel njegov prijatelj objemati in poljubovati. V tistem hipu so se pa odprla vrata, in vstopil je moj zaročenec. Zaroka je bila seveda razdrta.
—	To pa res ni bilo lepo — je rekla prijateljica.
—• Seveda ni bilo lepo. Vsak dostojen človek potrka na vrata, predno vstopi.
¥
Mlada lepotica se je poročila s postamim bogatim možem. »Najmanj trideset let je bilo razlike v starosti.
Ko so pri neki priliki hvalili njenega moža. kako je močan iu čvrst za svojo starost, je odvrnila :	,
—	Kes je. močan in čvrst je za svojo starost, ne pa za mojo.

"QIAS ft At ODA
raw YORK. TPgflDAY, HfrVEMBEE. SO,1831
THE LARGEST SLOVENE	taU.lt
A. AVERCENKO:
Žena je pogledala v sobo k svojemu možu in rekla: — Vasilij Nl-kolajevič, nečak jc prišel.
—	Kaj hoče?
—	Prišel je častitat.
—	Naj ga vrag vzame!
—	Pa rojak je sirota. Pojdi in mu kaj daruj!
—	Ali ne mue tega ti opraviti?
—	Jaz ne morem biti povsod: — 2daj tu. zdaj tam, a v kuhinji pečem purana.
—	Hm — kaj je napraviti?
—	Samo enega purana imamo, a ti si za danes povabil goste. 2 enim puranom ne moreš zadovoljiti toliko ljudi.
1 — Ali ne moreš tega ti opraviti? rana opraviti danes, z drugo polovico pa jutri?
—	Ne. to ne gre, ljudje se nam bodo smejal:: jutri bo govorilo o tem že celo mesto.
—	Hm — zelo neugodna stvar! A kje je ta Stepe?
—	Slepo? V predsobi čaka.
—	Naj pride, da ga odpravim prej, nego pridčjo gostje.
V sobo stepi nečak Stepo.
Visok mladenič s širokimi usti. velikih oči in stisnjenih prsi. Rokr. so mu štrlele četrt metra z rokavov, a hlače so izgubile že zdavna svojo formo. Skratka. Stepo ni bil Adonis.
—	Dcber dan. Stepo! — ga pozdravi stric. — Kako je?
—	Hvala, debro. Vesele praznike in Ž2lim ti vse najboljše!
—	Hvala. .. Da ... Hm, kaj sem že hotel reči? Da. Stepo, ali bi mi mogel danes preskrbeti purana?
—	Danes?
—	Da, danes.
—	Kje naj danes dobim purana? Danes je vendar praznik in vse zaprto.
—	Hm ... zaprto ... Veš. Stepo, za danes in jutri sem povabil goste, imamo pa samo enega purana. Položaj je zelo neugoden.
—	Ko pridejo gostje, recite, da ste bolni.
—	Videli so mc že aanes na cesti.
—	Recite, da Jc kuharica sežgala purana.
—	Kaj potem, a ko gre kdo v kuhinjo. a? Videl bi. da je puran cel. samo. da ga ne sme jesti.
—	E. stric, eden od gostov bi moral reči. da je sit in škoda še purana rezati.
Stric se nervozno vgrizne v ustnice in pravi: — Stepo, moraš o-stati pri obedu! Ti moraš dvigniti svoj glas proti rezanju purana!
—	Stric, gostje bodo nejevoljni.
—	Kaj to tebi mar? Morda še kdo poreče: To je originalen človek! Jaz bom sicer navidezno -ugovarjal, ali ti moraš ostati pri svoji zahtevi! Stepo, zakaj stojiš? Sedi!
—	Stric, — pričae Stepo in gleda na svoje raztrgane čevlje. — nove čevlje bi rabil.
—	Vse dobiš. Stepo. Kupim ti
PURAN
najmodernejše čevlje. Glavno je. da se stvar s puranom dobro konča.
—	Striček, na mene se lahko za-
neseš!
Ko so gostje sedeli okoli mize, ostane striček ter se obrne proti Slepi:
—	Gospoda, to je moj nečak, o-riginalen gost! Stepo Fjodorovič, sedite prosim! Morda čašico pristnega brinjevčka?
Stepo se nasmehne in izpije na dušek.
—	Poznam nekega zelo uglednega generala, ki pije žganje kar iz
scekicnice....
—	Ali ni to oni general, ki ti je kritni boter?
—	Ne. to je neki drugi.... Ko sem bil pred nedavnim časom v Evropi, sem videl zelo malo generalov....
—	V inozemstvu ste bili?
—	O. jaz potujem vsako leLo v inozemstvo. Grem rad v opero.... Sploh rad živim.... — govori Stepo in "fenergično vgrizne kruh. namazan s kavijarom. — Da. gospoda člevek mora biti umetnik v življenju...
—	Fjodorovič. jejte! Ali hočete paštete k juhi?
—	Angleži sploh ne jedo juhe ... Da. v Angliji....
Tako je imel Stepo kmalu prvo in največjo besedo. Pravil je naj-neverjetnejše doživljaje. Ravno je pričel pripovedovati o nekem mednarodnem akrobatu, ki je pa živel samo v njegovi domišljiji, ko se od-pro vrata in Daša, služkinja, vstopi s krasno pečenim puranom ... Vsi to vprli svoje poglede v dišečo pečenko.
—	No, in sedaj še puran! To je strašno! Človek bi kar ponorel. Gosopda, mi smo že tako preveč jedli, zato mislim, da sploh nima zmisla, da bi se sedaj rezal še puran.
Gostje so zavihali nosove.
—	Tako tudi jaz mislim. — pravi Stepo. — Odnesite. prosim vas, purana ven!
Striček začne nato nekaj ugovarjati: — Skoda! Ali, ako gospoda ne mara več jesti, odnesite, Daša, purana zopet v kuhinjo! Čudno, da nimate več teka? Tako lepa in slastna pečenka, a poleg tega še polnjena s kostanji!
—	S kostanji? — zavpije Stepo.
—	Oho, ako je pa tako. e, to je zopet nekaj čisto drugega.... potem ga pa moramo pokusiti!
V rokah gospodarjevih ?a drhti nož. Preostalo mu je še edino upanje. da bo Stepo zinil: — E. to je bila šala. kar odnesite purana naša j v kuhinjo! — Aid Stepa pravi:
—	Striček. odrežite meni ta komad!
—	Prosim, — mu odgovori striček z drhtečim glasom.
—	Ko se že reže puran, ali bi smela prositi tudi jaz za mali ko-madič? — zaprosi Stepina soseda.
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
clanstro, pml pa t« Slovenci ▼ vrnil okolici.
mala črnolaska, s posmehom na u-
stih.
—	I meni. in meni! — so zaporedoma pričeli prositi gostje. Za pet minut je zginil puran....
—	In nato vstane striček, pogleda Stepo in reče: — Ah, čisto sem pozabil povedati. Stepo, malo prej je zvonil general in želi govoriti s teboj. Izvoli, pokažem ti, kje je telefon.
Stepo vstane in gre za stričkom kakor obsojenec pod vešala; ko do-speta v stričkov kabinet, ga nahru-
11:
—	Ti. lopov! Obljubil si mi, da boš poskrbel, da bo ostal puran cel in koza vseeno sita, ali prvi si ga hotel imeti ti! Kaj je to? Vse ribe si pojedel skoraj sam in koliko še drugega.... Mislil sem, da si sit, ali vseeno sem ti nalagal na krožnik najlepše kemade. Ti. lepov! Kaj to pomeni?
Stepo mu ponižno odvrne: — Striček, rakaj mi prej nisi povedal, aa je puran polnjen s kostanjem, kajti jaz strastno rad jem kostanje, a purana s kostanji pa sploh še nikdar nisem jedel. Kostanj me je zapeljal!
—	Marš ven! Ne maram te videti več! — vpije striček in mu pri-soli zaušnico ter ga vrže skozi vrata.
—	Striček, in moji čevlji? — proseče zajec a Stepo.
—	Tu imaš čevlje! — in ravno ga je šel vjela njegova noga tam, kjer se hrbet ne imenuje več hrbet. Za njim so še svirali obhodno koračnico: klobuk, suknja, palica ...
Tako je Stepo radi kostanja zgubil stričkovo milost kakor tudi obljubljene čevlje za vedno.
Svoj glas ščitim z LUCKIES
JEZERO SMRTI
"tzboren okus po časi kave \e tisto, za kar me Luckies mikajo, tn seveda, jai ščitim svoj glas z Luckies. Nobenih rezkih dražljajev zame ... Namesto tega sezem po Lucky. Čestitam vam k vašemu izboljšanemu CeHophanakemu ovojčku. Jaz ga lahko odprem/'

T

Kakih petnajst kilometrov od kraja Caltagirone v Siciliji se nahaja v gorski kotlini malo jezero. Na potnike, željne prirodnih krasot. ne more napraviti posebnega utiša, kajti cbale jezera nudijo žalosten pogled praznote, opustoše-nosti in puščave. Daleč na okoli ni videti živega bitja, niti človeka, niti živali. Na bregovih tega jezera tudi ne rastejo <nikake rastline; niti drevesa, niti grma, niti trave ni videti. Vsi, ki se približajo minej-skemu jezeru — kakor se imenuje — so posvečeni smrti. Dostikrat se zgodi, da si kaka žival hoče pogasiti žejo z jezersko vodo, pa kmalu pogine skrivnostno in iznenada. Se- ' veda je ta skrivnost jezera ljudem.! ki prebivajo v okolici znana. Zato' se skrbno čuvajo njegove bližine, j
Pred tisoči leti se je v bližini je-j zera nahajala naselbina Minae. I Stare pravljice vedo povedati, da so v onih časih svečeniki boga Jupitra, ki so takrat izvrševali tudi dolžnosti najvišjih sodnikov, vsakega zločinca peljali na obrežje in je moral na njihovo povelje piti. Kdor bi se potem vrnil v mesto, bi s tem dokazal svojo nedolžnost, v nasprotnem pa je bil njegov zločin dokazan. Svečeniki pa so najbrže vedeli za skrivnost, kajti piti jezersko vodo je isto kot piti najhujši strup. Zato se tudi nikdar ni zgodil slučaj, da bi se kak zločinec vrnil. Zato so v onih pagans kih časih tudi mislili« da je bilo zadoščeno pravdi.
Moderna znanost je odkrila vzroke tega pojava. V sredini jezera je močan izvirek ogljikove kisline. Na površju vode se aato zbirajo strupeni plini, ki so teiji od zraka. Ti strupeni plini uničijo vsako živo bitje v vodi in na obrežju.
Pred par tedni je neki kmetovalec iz ene bližnjih vasi kopal sebi vodnjak. Ko je izkopal kakih dvanajst metrov globoko, je naletel na precej močan izvir tekočine, za katero se je dognalo, da je precej čisto petrolej. Daatravno nI dosegel kar je hotel, je vendar UfaJto zadovoljen, kajti niegovo posaqtvo so za drag denar odkupili in hočejo sedaj črpati petrolej, ki ga Je tam najbrž v obilni meri.
Kdo more pozabiti Edmunda Lowe kot "Sežanta Quirt a" v "What Price Glory 7** S to mogočno vlogo se je Eddie proslavil v filmskem svetu - in v dolgi vrsti zvočnih triumfov je prekosil samega sebe. Upamo, da ste ga videli v "The f Spider." In zagotovo si ga oglejte v Fox zabavni igri "The Cisco Kid."
e * * * * *
Napravljene iz najfinejšega tobaka — Smetane mnogih Letinj — samo LUCKY STRIKE nudi zaščito grla potom posebnega "TOASTING" procesa, ki vsebuje upe tabo Ultra Violetnih Žarkov — proces, ki odpravlja gotovo pečenje, hudo združljivost, ki je naravno navzoča v vsakem tobačnem listu. Ti izgnani draži ji vci niso navzoči v vaši LUCKY STRIKE. "Zunaj so, zato ne morejo biti notril" Ni Čuda, Če SO
LUCKIES vedno nuje za vaše grlo.
"It's toasted
Zaijlf q »rh—<ro«HutMi-»prt< k«il|u
In Mokrotao-varen Cellophane Obdrži ta "Toasted" Okus Vedno Svež
KARAVXAJTE SA LUCKY STR1KF.; f>0 murni z mjboliumi farnimi orkestri nt ttrfit, in VTulfcr VTiiic/fll,	dantlnja napoi rJoitnja
p0\t*if]0 ;*/njH/c itmrce, i<ak torrk. irtriek in soboto trter pteko S.D.C.
omrežim.
« az»T .	The Am^rirjn Tohvo Co.
X ROTNO-VARE CELLOPHANE
.Votli o Zaprlo — Vedno Pravilno
Edinstven Humidor Zavojček Zip — Pa je odprtot Ali vidite pritrjen "tah" vrhu zavojčka. Pritisnite polovico s svojim palcem. Obdržite drugo polovico. Preprosto. Hitro. Zip! To je vse. Edinstveno. Zavito v Cellophane, ki je varen proti prahu, mokroti m bacilom. Čisto, zaščiteno, lepo SVEŽE! Kaj more biti bolj moderno kot LUCKIES' izboljšani Humidor zavojček — tako lahko za odpreti! Dame-LLCKY TAB je zaščita za vaše prst p.
BERLIN PROPADA
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
Narečtte «e a« "Glas
največji
V Zln.
Berlin, glavno mesto Nemčije, ni bil pravzaprav nikdar bogato mesto. kajti omet na palačah in bahave fasade iz mavca še niso znak bogastva. Dvigati se je začel Berlin šele po 1. 1871. po končani vojni med Nemci in Francozi, ko so Nemci dobili 5-milijardno vojno odškodnino od Francije. Takrat je dobil Berlin res nekaj bogataiev, pa tudi ogromno maso proletarijata. Berlinski bogataši tedanje debe pa so bili precej glasni gospodje, ki so bolj kričali kakor pa so imeli v resnici. tako da je bila že tedanja berlinska bogatija navajena precej za 4 flanc". Proletariat pa se je silno množil in za krasnimi fasadami hiš in palač je stanovalo na tisoče ljudi, ki niso mogli plačevati najemnin.
Revščina, ki vlada v Berlinu danes. se je pokazala posebno očitno lansko leto. Število brezposelnih se množi od dne do dne, raste pa tudi število korvkurzov. To so žalostna dejstva, ki jasno izpričujejo obuboža nje Berlina. Treba je le nekoliko ogledati posamezne ulice. Po glavnih ulicah stoje sicer še sijajno opremljene trgovine, toda kupcev je vedno manj. Kupce poskušajo trgovci privabiti na vse mogoče načine, z razprodajami in s sezonskimi dnevi itd., a vse nič ne pomaga — denarja ni! Kar prodajajo, prodajajo pod ceno, samo da spravijo skupaj denar za najemnino; nekaterim pa se niti to ne posreči. Zato danes v Berlinu skoraj ni hiše, kjer ne bi oddajali poslovnih prostorov v najem. , Značilno za današnje razmere je tudi preseljevanje "boljših", t. j. premožnejših ljudi v okolico. Dragih, velikih stanovanj nihče ne more ali pa noče več plačevati, zato pa vse tišči v bolj priprosta stanovanja, ker so cenejša. Hiše v nekdaj	"iroefltfoW'"^*!? stoje danes prazne.... Kdy je imel
pred krizo šest ali osem sobno sta- < novanje, se zadovoljuje danes z 2 ali 3 stanovanjskimi prostori. Ob selitvi pa je biio naprodaj za vsako ceno na tisoče in tisoče kosov ( sobne opreme — kupoval pa ni nihče!
Revščina pa se pozna tudi na ljudeh samih. Če greš zvečer v kakšno zabavišče, izgleda sicer, da i-majo ljudje še denar, toda to je samo navidezno. Ljudje so sicer čedno oblečeni, povsod pa se pozna, da obleke niso nove, ampak večino-na že obnošene in samo skrbno o-čiščene. Pravih dragih kožuhov ne vidiš nikjer, ampak vidiš samo pobarvane kožuhe domačih zajcev in namesto prave svile je stopila u-metna svila. Splošna potrtost in poparjenost pa se bere na obrazih vsem. tudi tistim, ki se še več ali manj prisiljeno smejejo. — Kjerkoli pa se nabere nekaj več ljudi, ne sliši drugega govoriti, kakor samo o stiski, o pomanjkanju in o slabih časih.... Novi lažnjivi sijaj in blesk povojne dobe je tudi v Berlinu minil in marsikdo, ki je takrat polival mize s šampanjcem, je danes vesel, če dobi le nekaj pfenigov za krožnik tople prežgane župe.
žena železna eev in pripravljena za atentat. Policija .i«* prepričana, tla je moral Matnško nekdo temeljito instrniral i.
(ilede na vesti dunajskih listov, da ji» bil Matu.ška član brit1 garde na'.Madžarskem, navaja budim* peštairska policija, da je bil M;i-tuška v prevratnih dneh na Madžarskem v prvih vrstah najek-stremnejših komunistov. \*a podlagi zaslišanja prič je policija tudi ugotovila, da j.- leta	M:i-tuška v svojem rojstnem kraju (*a lita v ril organiziral roparsko
tolpo, ki je plenila po vsej okolici. Neki trgovec iz tainošnje oko-li.ee ji- namreč prijavil, tla je bil od Mat tiske oropan. Istega letu po padcu komunistične diktature na .Madžarskem se je pojavil I\Ia-tuška preoblečen v častnika v Veszpremu. davil s.- je policiji in dejal, da >o g« poklali i/. Budimpešte v svrho zaslišanja komuni-tov. V mestu so pa bili previdni in so se obrnili na biulimpeštan->ko policijo. Še preden je prispel odgovor, jo je Matuška odkuril, ker je zaslutil nevarnost.
NOVA ODKRITJA 0 MATUŠKI
Budimpešta n.ska policija mrzlično nadaljuje preiskavo proti profcduleniu in perverznemu zločincu Matuški. Policija je ugotovila, da je moral imeti za atentat pri Bia-Torbagyju strokovno znanje. 'Nemški zvedenci, ki se mude v Budimpešti, so mnenja, da je že izbira prostora za atentat zahtevala gotovo strokovno znanje ni pa še potrebno poudarjati podrobnosti načina, kako je bil izvršen atentat, kako je bila polo-
V Spomin Obletnice
Že leto dni bo preteklo dne 10. novembra 1931, odkar si zapustila mene in dva nedolžna otročička: 5 letnega sinka in 3 letno hčerko. Oh. Pavlina, kako težka je ta srčna rana, da je mi ni mogoče preboleti. Jaz Te ne bom nikdar pozabil! Zakaj si zapustila mene in dva malčka, ki me večkral-vpra-šata: K]e je naša mamica? Po jima rečem: — Mamica tam v grobu spi. Težko mi pri srcu. ko jima ta odgovor dam. ker vem. tako sta še mlada pa ne bosta nikdar videla svoje mamice! Usoda, kaj sem ti storil, da me tako neusmiljeno tepeš? Koščena smrt. zakaj si stopila v naše središče, da si meni vzela ženo otročičkom pa mamico? Oh, jaz nesrečnež in malčki!
Te dni minilo leto bo, odkar Te črna gruda krije» nam pa neizmerno je hudo, usada nas prekruto bije.	i
Naš dom je prazen in teman, odkar si se Ti poslovila. Vsak dan je kakor noč teman, odkar Te zemlja je pokrila.
e
Zdaj v temnem grobu tam ležiš. Neutolažljivo smo jokali. V svetu lepšem pač živiš, mi pa sami smo tu ostali.
Pokojnica Pauline Lessar (Ambro) je bila rojena v East Helena, Mont., dne 27. dec. 1903.
Priporočam jo v blag spomin.
Žalujoči:
FRANK LESSAR,, soprog, FRANKIE Jr., sin; HELEN, hči.
East Helena, Mont., 29. oktobra 1931

_
_
"QUI V ABOB A"
r1 .......................................
NEW YORK, TUESDAY, HOVE MBEB 10, 1931
t THE LARGEST SLOVENE DAILY to V. S. A
aaizjgfgfEfgfgigfzig^^
Pomladni Sen |
ROMAM JZ ŽIVLJENJA. 8HKBRHRIBHF 5
Za Glas Naroda priredil I. H.
3	(Nad* u je vanje.)
—	Seveda je vxe leieče na medsebojnih odnoiajih. T« hi tudi najrajae videl, da bi ali v*i v krtovo deželo. Kaj!i po njegovem mnenju *te mu bili samo vi na poti pri ririliovih — dekle je kar noro za vami —
—	Pustile vendar to. Stranski. Povejte rajši, kaj hočete piti — pizenra ali pa lahko mozelsko vino — imam nekaj steklenic.
—	Xe, rajši plzenca, ako vam je prav.
Ko strežnik odide. Stranski pokrepča k poštenim požirkont Nato pa zopet priene s pre»ujo zadevo:
—	No, tajiti ne morete, da je Ulrihova »"isto neumna na vas — lepo re* ni več. kako leta za vami. Menda je nekoč rekla — imeti ga moram, moraut. naj velja, kar hoče. Kaj pravite na to? Ne um Host, kaj * Seveda je to dobra izbim. kajti pod palcem ima dovolj, lepo dekle je tudi. za moj okus pa nekoliko preobilna; rad imam le nekaj nežnega, dostojanstvenega, kratko: postavo, kakoršno ima mala Win ter jeva. vitko, pa pri vsem tem polno — in to samo mi-inofrrede. jrospodična t'lrihova tedaj, če je tudi malo preokrogla — pa tukaj je nekaj — in s prsti pokaže, kot bi štel denar — napravite ji vendar veselje in poročiti jo, ne bi bilo tako slabo. — In o-atro opazuje svojega prijatelja.
—	Ne. — se glasi njegov skoro rezki odgovor.
—	Zakaj ne?
—	Ker se prvič nikdar ne maram poročiti zaradi denarja, in drugič, ker tega oholega. površnega stvora ne morem ljubiti — brez ljubezni poročiti se. ne — rajši kot samec zaključim svoje življenje.
-r- Ali pa veste. Wolf, da me to vaše nasprotstvo proti lepi Gabrijeli živo napeljuje na nekaj drugega? — Stranski vstane in se postavi pred njega in položi svojo roko na njegovo ramo. Wolf se nekoliko zgane vsled presunljivega prijateljevega pogleda in pravi nejevoljen.
—	Kaj vam pride na misel!
—	Napeljuje me na misel. — nadaljuje Stranski, ki se ni zmenil za Wolfovo opazko. — da imate neko dntgo radi in tudi vem. katero: ono malo modistinjo. po kateri se ozirate že celi teden —
—	Stranski, kdo vam je dal pravico mene zasledovati? — za-kliče Wolf ves rdeč v obraz. Skoči pokonci in naglih korakov dvakrat premeri sobo. — To ni lepo ml vas. to je —
—	Počasi, počasi, vem. kar vem in samo dobro mislim. Kaj pa imate samo ml oboževanja? Ako vam dekle ugaja, za vraga vendar. pišite ji pismo in jo prosite za sestanek. Samo nočem, tla bi še
Stranski pogleda na uro.
—	Pol dvanajstih je že. Zdaj pa moram hiteti. — Vstane in si opaše sabljo. Služabnik mu pomaga obleči suknjo.
—	Zdaj pa lahko noč. Wolf. Tedaj, pisati morate! Vedeti morate. pri čem ste.
Wolf molče prikima in spremi gosta do vrat.
Wolf sede k mizi. glavo si zakoplje v svoji roki in po kratkem času prikima.
—	Da. mislim, tako je najboljše. Stranski ima prav. — pravi polglasno. Vzame papir, pero, iu črnilo in po kratkem premisleku napiše naslednje:
(Dalje prihodnjič.^
PRTLJAGA V OTROŠKI KRSTI
EVGENINA MATI JE BILA AMERIKANKA
ljivost sta ustvarjali modo v veseli francoski prestolici. Po šestdesetih letih se njena moda zopet uveljavlja, kajti skoro vse ženske nosijo klobuke, kakoršne je nosila Evgenija. Evgenija je kadila cigarete in odpravila marsikak star predsodek. Tudi ameriške ženske nimajo več predsodkov in so začele kaditi, po sebno ker so iz cigaret odpravljeni razni škodljivi dražljivci po tako modernih metodah kot je poseben
Cesarica Evgenija po Winterhalterjevi sliki.
Visoko zveneče ime je Marija-Evgenija-Ignaca-Avgustina de Mon-tijo, francoska cesarica, žena Napoleona III., toda le malo ljudi ve, da je bila njena mati Amerikanka. hči Williama Kirkpatricka, ki je
bil ameriški konzul v Malagi ni J Lucky Strike proces praženja. ki Španskem. Visoke dame, ki so se; vključuje tudi uporabo ultra-violet -udeleževale družabnih prireditev v ' nih žarkov. Moderna znanost je na-veličastnih francoskih plačah, so j pravila razne čudeže, in ustvarjajo precej postrani gledale. Slednjič I joči duh je vedno na delu, da nase je Evgenija pritožila, češ, da jo pravi za kadilce take pripomočke je na plesu, ki se je vršil na novo- ; kot je naprimer tab, pritrjen na letni večer v Tulieres palači v Pa-' cellophanski ovoj, ki so ga dali na rizu? razžalila žena nekega visoke- J trg izdelovalci ""Lucky Strike Ciga-ga uradnika. Ko je cesar slišal o tem • ret". Zavojček, ki je varen proti je rekel Evgeniji: — Jaz vas bom mokroti, je mogoče odpreti, ako se
Ta GLOBUS
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim« bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN
kdo drugi tO Videl. Brunerju na pr. je vaša velika izprememba po- maščeval _ Tri dni kasneje jo je pritisne na del taba, ter se potegne stala očita, saj ga poznate, pravi špijon je. Poleg tega se pa drugi zasnubil Evgenina lepota in očar- za drugi del.
tudi že norčujejo iz vas. kot bi bili boječ mladenič, ki se ne upa___
nagovoriti lepega dekleta. Wolf, bodite mi odkriti!-----
Wolf stoji pri oknu s čelom naslonjen na šipo. Zunaj je deževalo kot iz škafa, samo tu in tam je naglo šla kaka postava pod dežnikom. Stranski stopi k njemu.
—	Kaj vidite tukaj tako zanimivega? Pridite sem in ini odgovarjajte! — Potegne ga za seboj in ga potisne na divan. sam pa obstoji pred njim: — Tedaj, ali imate radi malega dekleta?
—	Da. da. — zakliče Wolf. — toda ne izprašujte me več — sam ne vem. kaj bo iz tega. Ta sladki obraz me zasleduje noč in dan.
—	To je povsem priprosta stvar — ali vam nisem rekel —
—	Ne. Stranski, pustite me v miru s svojimi nasveti. Ako se ji približam, hočem tudi natančno vedeti, zakaj napravim kaj takega. kaj pravzaprav hočem in drii«r<-fra nič.
—	Tedaj, boljši* rečeno, ženiti se! Seveda se ne maram zoper-staviti vašim nazorom, toda priporočam vam, da premislite, ako je dekle tudi vredno postati žena pi. Wolf a. Kajti zdi se mi da zelo misli na možitev. Lep obraz pa za kaj takega ni dovolj. Saj niti ne veste, ako sploh zna pisati. 'Neizobražena žena je velika zapreka za izobraženega moža iu posebno za takega, kot ste vi. Ali ste pa tudi mislili na to. da morate pustiti svojo službo?
—• Na vse, — odvrne nekoliko potrt. — Stranski, imate prav! Mogoče bom ozdravel oil te neumne bolezni, ko bom enkrat dekle nekolik«i boljše spoznal. Ali ne veste, da ji mora biti človek naklonjen. samo ako jo vidi f
Stranski zažvižga in s«- nekam čudno zasmeje.
—	Velik otrok ste. Wolf, — ravno dekleta, ki izgledajo kot boginj««, so najbolj zvite koketke. Sieer vam pa želim. <la s«- n«* bi ojifkli; škoda bi vas bilo. Odl«»čite se kratko: pišite ji. samo <la se
enkrat rešite tejra eincanja sem in tja. Potem pa mi boste tudi povedali. kako se bo vse izšlo. Na mojo molčečnost se lahko za nesete. Zdaj vam uioram tudi priznati, da sem se že tudi jaz za njo zanimal. Ako bo z vami kdaj govorila o meni. ne mislite ničesar slabega o meni.
Tako obotavljajoče je to prišlo iz njegovih ust. da pa Wolf zamuden pogleda. — Kaj pa je vendar. Stranski?
—	Do sedaj sem vam zamolčal, da se mi je dogodilo isto kot \ Hartu, Tudi jaz sem se zagledal v njo in skušal sem. da bi ji po-\edal. Toda ni me pustila blizu. Kratko: prav pošteno me je zavrgla in oni trenutek je bil eden izmed redkih neprijetnih v mojem življenju. Imela je navado pogledati me s svojimi velikimi očmi in govorila je z glasom, da sem se počutil preti njo kot poreden šolski paglavec, ki je prejel svojo kazen.
To priznanje mu je bilo vidno težavno. Mnogokrat se mu je tekom pripovedovanja zaletelo in v zadregi se je vlekel za svojo bradico, katero je sieer zelo skrbno negoval.
Pa tudi na Wolfovem obrazu je bilo vsled priznanja videti neko zadrego in nekoliko razdražen pravi:
—	Da imate tako malo spoštovanja do dekleta, ki je sama sebi prepuščena, in ji vsiljujete svojo naklonjenost !
—	To je mogoče ena izmd sto. kateri kaj takega ni mogoče vsiljevati; v tem imam izkušnje. Da še enkrat omenim Winterje-vo. kaj bi rekli vaši domači, ako bi jim to sladko stvarico pripeljali kot njihovo sorodnicoT
Wolfov obraz se zmrači.
—	Stranski, to me ne briga. Delam, kar hočem sam. S svojim očetom sem vsled njegove druge žene sprt. in moj brat. — skomigne z rameni in molči.
Sučutno ga Stranski opazuje. — Pbogi revež. — pravi tiho.
—	Moje življenje se mi je zaradi onega spora zagrenilo. — nadaljuje Wolf, — nam sem. nikdo za mene ne vpraša. Ako tedaj ne bi bil imel dr. Sonca, v čigar prijazni hiši sem dobil nekaj nadomestila za vse ono. kar sem izgubil,'kdo ve, kaj bi se bilo z menoj zgodilo. Skoda ga je.
—	Da. nas vse je zelo prevzelo, ko smo slišali, da je preminul. Uboga žena —- tako srečno sta živela skupaj. Lepega sina je tudi izgubila. Kje je sedaj vendar?
—	Kolikor je meni znano, je nekje v Švici. Morala je proč; grozno je izgledala. Na dan pogreba sem jo zadnjikrat videl; pozneje pa ni hotela z nikomur več govoriti.
V premeru meri globus 6 lnčev. — Visok je 10 ln6ev.
MODERN VZOREC
KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM
CENA S POŠTNINO VRED
$2.50
ONL KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA
GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE.
GA DOBE ZA —

75
"GLAS NARODA"
216 West 18 Street	New York, N. T.
(Cretan je Parnikov
11. novembra:
LevUthan, Cherbourg
Deutschlajid, Cherbourg. Hamburg '
12: novembra:
L»re»nitn. Cherbourg. Bremen
13.	novembra:
Aquitania, Cherbourg
Majestic, Cherl»ourg
St LKiuis. Cherbourg, Hamburg
14.	novembra:
lie »le Fran.*«, Havre
Vulcan la. Trst
President Roosevelt. Cherbourg. Hamburg
New Amsterdam, Boulogne Sur Mer.
Rotterdam
17.	novembra:
Bremen, Cherbourg, Bremen
18.	novembra:
New York, Cherbourg. Hamburg
19.	novembra:
Berlin. Boulogne Sur Mer. Bremen
20. novembra:
Olympic. Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur terdam
21. novembra:
George Washington, Chcrb-iurg, burg
25.	novembra:
Allert Baliin, Cherbourg. Hamburg
26.	novembra:
•Stuttgart, Cherbourg. Bremen
28 novembra:
President Harding, Cheibouig. burs
Olympic. Cherbourg
1. decembri:
Paris, Ha\re
Londonki pek Gordon je dobavljal kruh tovarni krst. ki je p;i nedavno ustavila plačila. Ker pek ni mogel dobiti vsega svojega denarja, je sklenil rešiti vsaj del svojih znatnih terjatev in prevzeti iz konkurzne mase, ki je bila razdeljena med mnoge upnike, nekaj krst, kolikor jih je pač odpadlo nanj. Ker pa v pekovi rodbini nihče ni hotel prezgodaj umreti, je prišel Gordon v hudo zadrego, kaj početi s krstami. Mož je zelo varčen in bolelo ga je. da so krste ležale v skladišču in čakale, kdaj bo izvolil v rodbini kdo umreti. Tudi nittl prijatelji in znanci se ni našel nihče, ki bi prišel h Gurdonu po krsto. Takih reči se vsi ljudje boje. Končno je pek sklenil porabiti krste v druge svrlie.
Za krsto je seveda težko najti drugo praktično porabo, kakor je ona. ki ji je pač namenjena. Gordon pa ni samo varčen, temveč tudi znajdljiv mož iu tako mu je po daljšem razmišljanju šinila v glavo srečna misel, da bi se dala najmanjša krsta porabiti za kov-čeg. In res jo je porabil na prvem potovanju. »Svojo skromno prtlja-,
.	-i i	-	27- novembra:
go je spravil V krsto m ko je sto- Homeiic. Cherbourg pil v vagon, je položil svoj čudili I Augustus. Napuli. Genova
kovčeg na polico nad sedeži. Va-1 gon je bil poln potnikov, ki so najprej začudeno, potem pa jezno gledali novega potnika z otroško krsto. Ivo je pa položil Gordon krsti na svoj sedež in jo začel odpirati, so vsi potniki zbežali iz kupeja in poklicali sprevodnika. češ. naj pogleda, kaj počenja nadležni potnik z otroško krsto in kaj nosi v nji.
Se predno je pa mogel sprevodnik posredovati, je stopil duhovnik. ki mu je šlo pekovo početje na živce, k zasilni zavori in ustavil vlak sredi proge. Ogorčeni potniki so zahtevali, naj sprevodnik na prihodnji postaji nadležnega potnika vrže iz vagona. Pek je sicer ugovarjal, toda pomagalo mn ni nič, ker se je tudi posta-jenačelnik strinjal s potniki. Dobrodušnemu peku ni preostajalo drugega, nego zapustiti vlak. vzeti kovčeg v obliki otroške krste na rame in napotiti se peš do prihodnje postaje, kjer je hotel zopet na vlak. liila je baš nedelja in sreča val je mnogo ljudi, ki so se vračali iz cerkve. Videč, kako se guga po cesti mož s krsto na rami. so ga sočutno vprašali, koga nese na pokopališče. Gordon jim je pa odgovoirl grobo, za kar so ga pretepli in nazadnje je moral z razjarjeno ntnožico še na policijo, kjer so mu krsto zaplenili in sestavili protokol.
Vse sitnosti, ki jih je imel Gordon s krsso. je pripisal duhovniku. ki je ustavil vlak in dosegel da so ga vrgli iz vagona, %uto s«' je posvetoval z odvetnikom in vložil tožbo, da bi mu dotični duhovnik. plačal odškodnino. Toda tudi pri sodišču je naletel slabo, ker je bil sodnik mnenja, da krsta ne more nailomestovati kov-čega. kajti to žali verski čut.
Gordon je s svojo tožbo propadel.
Mer. Itot-
Ham-
2. decembra:
Hamburg. Cherbourg, Hatnbuig
' 3. decembra:
Sa.turnia, Trst
4.	decembra:
Majestic. Cherbourg
5.	decembra:
Europa, Cherbourg, Bremen	E
Leviathan, Cherbourg	, .
8.	decembra:	"**
Milwaukee, Cherbourg, Hamburg
9.	decembra:
J'rrsidoiit Roosevelt. Cherbourg. Hamburg
L»eut-*L-hIan«l. Cherbourg. Hamburg
11.	decembri:
lie de France. 1 fa vre
B»renguri:i. Cherbourg	t
12.	decembra:
Kuma, Xapoli. Genova
15. decembra:
Bremen. Cherbourg, Bremen N'ew York. Cherbourg, Hamburg New Aiii'ttrdam, Boulogne Bur Mer. Rotterdam
17. decembra:
Berlin. Boulogne Sur Mer, Bremen
19 decembri:
St. L.uuis. Cherbourg, Hamburg
22.	decembra:
Vulcania. 'i'rst
23.	decembra:
President Harding Cherbourg. Hamburg
Albert Bui Jin, Cherbourg, iitunlturg
26. decembri:
A«ju^»uiu. Cherbourg
Ham-
28. decembra:
Kuropa.. Cherbourg. Bremen
30. decembri:
Hamburg, Cherbourg. Hamburg
DVA VELIKA
BOŽIČNA IZLETA
V DOMOVINO
NA EKSPRESNIH OCEANSKIH VELIKANIH
"PARI S ' — 1. DECEMBRA
Pod osebnim nadzorstvom LOUIS GOLDBERG - a, člana našega newyorike.
ga urada in —
"ILE DE FRANCE" — 11. DECEMBRA
pod strokovnjaškim vodstvom JOSEPH-a MAJDlČA-a. člana naše agencije
v Buchsu NABAV XI »ST V H A VI i K Naglica — Udobnost — Postrežba — Izborna hrana NIZKE CENE DO LJUBLJANE IN NAZAJ
"Paris ........ $182.00 "lie de France' ........ $186.00
jamčite podaj prostore. Vprašajte riušega. bližnjega agenta za |>odrobnoKtl.
M'

19 STATE STREET
NEW YORK. N. Y.

Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Veendam
STA PltlBJ UBIJENA PAltNIKA TE DRUŽBE HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA
JUGOSLAVIA
preko Rotterdam ali Boulogne-tu^ Her Potovanje « parniki Holland-Amiriia Bine pomenja. udobnost, domače ras-
pn|o£i>tije. nenrekosljivo kuhinjo in i»o-
strržlifi. /lilite* ne t elle. — Za podrobnosti vprašajte svojega lokalnega agenta alt —
HOLLAND AMERICA LINE
2« STATE ST.
IEW YORK C1TV
NARAVNOSTv JUGOSLAVIJO
Nova jadranska orjaka
SATURNIA in VULCANIA
•ta odlična med največjimi in najhitrejšimi ladjami sveta. Uzorna služba vas čaka. Ulj u d ni. pozorni uslužbenci, ki govore slovensko, so vam na razpolago. In hrana je taka kot v najboljših hote-I lih. In samo pomislite ni kratko, ceneno železniško vožnjo v Slovenijo. Mali stroški za prtljago in brezplačni vizej.
Odločite se za potovanje vnaprej!
VULCANIA 14. novembra	22. decembr*
SATURNIA
3. decembra
Katerikoli agent vam ho reservlral kabino
COSULICH LINE
17 Battery Place	New York
HAMBURG AMERICAN LINE JE ODPRAVILA DRUGI RAZRED. i

Uprava Hamburg-American Line naznanja, da je na parnikih New York in Hamburg ves drugi razred uporabljan za turistični razred. S tem so nudene izredne udobnosti potnikom, ki potujejo na ta cenen način v Evropo in iz Evrope. Izza časa. ko je bil iz-prenienjen drugi razred v turistični razred na parnikih Albert Ballin in Deutsehl&nd, kar se je zgodilo začetkom leta 1930. je prihajalo toliko prošenj za prostore take vrste, da se je Hamburg American proga odločila, odpraviti drugi razred na vseh svojih parnikih. ki plujejo med 'New Yorkom in Hamburgom.
Ta nov izboljšani turistični razred vsebuje nekaj kabin na krovu "D\ ki so bile svojerasno «l«-I prvega razreda.
POZIV!
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N."
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer,
Posluiajmo se vsi brez izjeme te stare In stanovitne domače
BLAZNIKOVE
Prati ke
za leto 1932 Cena 20c
dobite pri
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, N. Y.
V KRATKEM IZIDE Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za 1. 1932
NAROČILA ZA KOLEDAR - Cena 50c. — ŽE SEDAJ SPREJEMAMO
ADVERTISE in "GLAS NARODA"