V SREDIŠČU POZORNOSTI _______{_' _•__ KRANJ, torek, 16. 10. 1984 CENA 18 din 11 glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek H 35-fetnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Št. 80 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Stanovanjska oprema in ogrevanje tok 300 razstavljavcev na 8000 kvadratnih metrih letošnjega mednarodnega sejma stanovanjske opreme v Kranju Konj - Član predsedstva Zveze siikatov Jugoslavije Zdravko Kr-je v petek dopoldne v prostorih faovno-prireditvenega centra Go tajski sejem odprl letošnji 17. mednarodni sejem stanovanjske opre-* Prireditev je največja doslej, saj 5 W00 kvadratnih metrih razstavi prek 300 razstavljavcev, med fa 12 iz tujine. V oceno pa lahko apiemo, da je prirediteljem — Me-jifcnski gospodarski zbornici za Vrrajsko, Centralnemu zavodu za '^redek gospodinjstva, Gorenj ske-r.uzeju, Gobarski družini Kranj j Poslovno prireditvenemu centru V/enjski sejem — tokrat uspelo Mnti najboljšo prireditev do-m proizvajalci in trgovske jir.zacije na sejmu predstavljajo " podajajo različne opreme in iz-'*« za stanovanja. Še posebej so litelji potrudili, da predstavi-na področju gospodarnega. Kar zadeva opremlja- nje stanovanj, je na sejmu kar precej novosti. Alples iz Železnikov predstavlja nov sistem pohištva Dom, ki je že na razstavah v Beogradu in Zagrebu požel priznanja, Les-nina Pohištvo Kranj pa predstavlja zanimiv program proizvajalca iz Ravne gore. Jelovica iz Škofje Loke prikazuje uporabo dodatnega montažnega stekla, s katerim je moč izboljšati toplotno izolacijo in s tem zmanjšati stroške ogrevanja. Na sejmu so predstavljeni tudi merilniki toplotne energije domače proizvodnje. Astra pa skupaj z delovno organizacijo Inštalacije Škof j a Loka prikazuje kaminsko peč Lokaterm. Še več novosti in zanimivosti domačih proizvajalcev je ha razstavi Ekonomično ogrevanje, ki jo je pripravil Potrošniško-informativni center Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva. Razstavo spremljajo vsak dan tudi strokovna predavanja. Premalo zemlje pjev? y Povprečna gorenjska kmetija ima štiri hektare kmetijske zemlje ';> vrtov, travnikov, sadovnjakov in pašnikov) v petih ali šestih ko-I Razumljivo je, da je pridelovanje hrane na tako majhnih kmetijah ->/iInimi parcelami zelo drago in da so tudi kmetijski stroji slabo iz-' ';/>ni. Po podatkih iz popisa opremljenosti kmetij in družbenih po-■tftfvimamo na Gorenjskem blizu šest tisoč traktorjev in od 30 do 35 //raznih priključkov za obdelovanje zemlje in spravilo pridelkov. I mk traktor pride približno osem hektarov kmetijske zemlje, v občini celo samo šest. Več nam pove primerjava med hektari .'pogonsko močjo traktorjev. V državah z razvitim kmetijstvom govo-o zadostni tehnični opremljenosti kmetij", če pride na hektar pribli-m poldrugi kilovat traktorskih pogonskih moči. Na Gorenjskem je fOVpreČje 2,86 kilovata na hektar, v kranjski občini celo 4,22. Mar to potni,daje skoraj polovica traktorjev (oziroma njihove moči) neiz-'/,/fena, da predstavljajo jalovo moč, da so nepotreben strošek ...? Ne sme nas motiti, če na nekaterih gorenjskih kmetijah stoji na Ivonšću več traktorjev. Med njimi je namreč že veliko dotrajanih ali fre&bkih, vendar so za lažje delo na polju ali travniku še uporabni. Mi kmetje, ki kaj dajo na hitro spravilo krme in pridelkov (in jim unetija to tudi dohodkovno omogoča) bodo potrdili, da ob konicah ra-■i.p več kot en traktor. Na številnih kmetijah jih imajo tudi še za kaj togega: za pluženje cest, za gozdarska in gradbena dela, za pevoz'leti -^produkcijskega materiala (gnojil, krmil .. .) in podobno. Za to potrebujejo več traktorjev različnih moči; verjetno pa ne kar štiri ali pet, "■/.jih imajo nekateri. V teh primerih gre za pretiravanje, za prestiž pak tudi za dobičkonosno nalaganje denarja. Podobno kot s traktorji je tudi s priključki. Tudi zanje velja, da so '-ar/, izkoriščeni. Je mar smiselno, da vsak kmet zase nabavlja več sto ittfefcov vredne stroje, potem pa jih uporablja vsako leto le po nekaj A«tli samo nekaj ur? Najbrž ni! Skupna raba strojev je sicer stara to-|j» kot kmetijski stroji, a se kljub temu v nekaterih gorenjskih krajih k - uveljavila. Ne zato, ker kmetje ne bi vedeli za prednosti skupne-ščanja mehanizacije. Razlog je drugje — v skaljenih sosedah odnosih, zavoljo katerih tudi strojne skupnosti ne morejo povsod »Živeti, (cz) Privlačnost sejemske prireditve je še v nekaterih drugih razstavah. Tako je na Gobarski razstavi z gobjo restavracijo okrog 400 različnih vrst gob. 16 članov Likovnega društva Kranj je pripravilo zanimivo razstavo svojih del, ki so tudi naprodaj. Gorenjski muzej je pripravil razstavo Del meščanske bale iz leta 1910, ki je sicer last Kranjčanke Jele Holchaker. Nekaj je tudi zasebnih razstavljavcev. Sejem bo odprt do 19. oktobra in vam ponuja tudi možnost, da se oskrbite z ozimnico. A. Žalar Obilna bera in dobra prodaja Podvin — V nasadu jablan Re-sje pri Podvinu so minuli teden hiteli z obiranjem jabolk. Vreme jim je bilo naklonjeno in bodo sredi tega tedna z obiranjem že končali. Z letošnjim pridelkom so zadovoljni, saj je kljub muhastemu vremenu kvaliteten in obilen. Tudi glede prodaje se ne pritožujejo, čeprav so cene sorazmerno visoke. Posameznih kupcev je sicer manj kot prejšnja leta, zato pa bodo veliko jabolk prodali delovnim organizacijam preko sindikata. Jabolka bodo prodajali še do konca tega tedna vsak dan od 8. do 17. ure. A. Ž. Delegat, kaj je to? Ali delegatski sistem še sploh deluje? Delegacije se ne sestajajo, skupščine samoupravnih skupnosti so nesklepčne, konference delegacij praktično ne obstajajo več, delegati so prepuščeni samim sebi, ljudje se branijo delegatskih funkcij, seje skupščinskih zborov praktično minevajo brez razprav. Prizadevanj, da bi delegatski sistem deloval tako kot je zamišljen, ne manjka. V vseh gorenjskih občinah pred zasedanji skupščin izdajajo delegatske obveščevalce, skrajšali so dnevne rede, sestavljavci gradiv delajo povzetke, hkrati sklicujejo več skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, pred zasedanji sklicujejo predsednike delegacij in jih seznanjajo z vsebino in najpomembnejšimi zadevami, izmišljajo si še razne druge oblike, da bi spodbudili aktivnost delegacij in delegatov. Skratka, veliko je bilo narejenega, da bi olajšali delo delegacij in izboljšali delovanje delegatskega sistema. Vendar hkrati z vso to prizadevnostjo, aktivnost v delegatskih vrstah upada. Delegati namreč praktično o ničemer več ne odločajo. Z dvigovanjem rok potrjujejo in formalno sprejemajo odloke in sklepe, ki so največkrat neži-vljenjski in se že vnaprej ve, da jih ne bo nihče uresničeval. Gradivo za seje občinskih skupščin je pripravljeno in preštudirano na sejah izvršnega sveta. Sestavljavci gradiv pripombe razumejo kot napad na svojo strokovnost in sc temu primerno branijo. Vajeni javnega nastopainsprednostjo »oblasti«, največkrat tudi uspejo. Delegatu pa na tak način za vedno zaprejo usta. V skupščinah samoupravnih interesnih skupščinah že nekaj let vladajo indeksi in vse razprave so lahko le variacije na od države določeno in dovoljeno porabo. Hkrati pa delegate utrujajo z zadevami, ki bi jih lahko brez njih rešili upravni organi ali strokovne službe. Svoje k slabemu delu delegacij seveda prispeva tudi »delegatska baza«. Ne le, da se v krajevni skupnosti ali temeljni organizaciji malo zanimajo za delo svojih delegatov, zelo malo jih briga tudi to, kdo bo član posamezne delegacije. Medtem ko je izredno pomembno, kdo bo predsednik skupščine krajevne skupnosti, sveta ali gradbenega odbora za izgradnjo telefonije, kdo predsednik delavskega sveta, zbora delavcev ali sindikata, delegatske funkcije za skupščine praviloma »obesijo« tistim, ki nimajo odgovornejših funkcij v krajevni skupnosti ah temeljni organizaciji združenega dela. L. Bogataj 60 let vodne elektrarne Sava v Kranju Odprli obnovljeno elektrarno Standard Minuli petek so v Kranju odprli prenovljeno vodno elektrarno Standard in s slovesnostjo ob odkritju spominskega obeležja proslavili 60-letnico vodne elektrarne Sava, v kateri so uredili center za vodenje in nadzor malih vodnih elektrarn na Gorenjskem Kranj — Časi se spreminjajo, energetska kriza nas je že dodobra streznila, zato je zagon obnovljene vodne elektrarne Standard pomembno dejanje. Častitljiv je obenem jubilej vodne elektrarne Sava, iz katere bodo poslej lahko nadzirali in upravljali vseh deset majhnih vodnih elektrarn na Gorenjskem. Petkova slovesnost je poleg delavcev gorenjskega elektrogospodarstva zbrala predstavnike kranjskega in gorenjskega družbenopolitičnega življenja. Med njimi so bili Milan Krajnik, generalni direktor slovenskega elektrogospodarstva, Jakob Piskernik, predsednik slovenskega komiteja za energetiko, Jože Flor-jančič, predsednik komisije za družbenoekonomski razvoj pri slovenski skupščini, in Zdravko Krvina, član predsedstva zveznega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je svojo delovno pot kot vajenec začel prav v vodni elektrarni Standard. Ob otvoritvi prenovljene vodne elektrarne Standard, ki bo pri izlivu Kokre v Savo poslej dajala milijon kilovatnih ur na leto, je Alojz Založnik, direktor tozda Elektro Sava Kranj povedal, kako so sami prenovili leta 1919 zgrajeno elektrarno, ki je danes povsem avtomatizirana. Henrik Peternelj, predsednik kranj- Henrik Peternelj, predsednik kranjskega izvršnega sveta je s pritiskom na kaj gumbov slovesno pognal prenovljeno, povsem avtomatizirano malo dno elektrarno Standard v Kranju, ki bo dajala milijon kilovatnih ur ne vo električne energije. Foto: F. Perdan skega izvršnega sveta, je nato s pritiskom na nekaj gumbov pognal prenovljeno elektrarno. 60-letnico vodne elektrarne Sava so počastili s slovesnostjo ob spominskem obeležju, ki so ga odkrili ob tej priložnosti. Na podstavek so namestili malo turbino, ki se je nekdaj vrtela v elektrarni Savica v Bohinju. Spregovoril je Alojz Rebolj, vodja oddelka za investicije pri toz-du Elektro Sava Kranj, ki je podrobno orisal preteklost majhne, a izredno pomembne elektrarne v Kranju, znane po vsej Jugoslaviji. Delovno obeležje je prazničnemu dnevu dala še otvoritev novega centra za daljinsko vodenje in nadzor, iz katerega bodo postopoma upravljali vseh deset vodnih elektrarn na Gorenjskem ter seveda priključevali tudi nove. Elektrarna Sava je bila vsa desetletja napredna delovna sredina, odlikuje jo dobro delo, je prava zakladnica kadrov, saj so od tam izšli številni strokovnjaki delovne elektrotehnike in elektrifikacije. Najzaslužnejšim delavcem so se zahvalili s priznanji. Na svečani podelitvi je spregovoril Milan Krajnik, generalni direktor slovenskega elektrogospodarstva, ki je med drugim dejal, da so male vodne elektrarne pomembne posebej za Gorenjsko. Priznanja so prejeli delavci tozda Elektro Sava Ivan Basej, Ivan Košnjek, Alojz Rebolj, Alojz Štempihar in Franc Toporš, upokojenci Drago Chvatal, Ana Hiter, Franc Markun, Franc Tavčar in Alojz Vidic ter zunanji sodelavci Ivo Brumat, Vekoslav Korošec, Bogdan Repše, Joško Rosi-na, Drago Štefe in Mile Vozel. Jožetu Mikelnu pa so izročili čestitke ob odhodu v pokoj. Za prijeten kulturni spored sta poskrbela dramska .igralka Štefka Drolčeva in kvartet Spev iz Škofje Lok>e- M. Volčjak 17.sejem stanovanjske opreme kranj, 18.-19,10/84 £Sfonomično likovna razstava VSE ZA VAŠ DOM NA ENEM MESTU Če še niste plačali naročnine za Glas, jo nakažite na žiro račun 51500 803-31909 CLA8 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 16. OKTOBRA IN - ,i po Jugoslaviji Novo vozilo Zastava 103 Novo vozilo Zastava 103, ki ga bodo leta 1987 začeli izdelovati v kragujevških zavodih Crvena zastava, bo namenjeno predvsem tujemu trgu. Načrtujejo, da bodo izvozili 60 odstotkov proizvodnje. Sedaj izdelujejo prototipe tega vozila. Motor bo imel moč 1300 in 1500 ku-bikov. Gorenje četrtino več v izvoz Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje iz Titovega Velenja bo letos zahtevni plan proizvodnje uresničila 97 do 98 odstotno. V primerjavi z lani bo obseg proizvodnje večji za 12 do 13 odstotkov. Na konvertibilne trge bodo prodali za 117 milijonov dolarjev izdelkov, s čimer bodo uresničili dogovorjeni konvertibilni izvoz. Sicer pa naj bi letos prodali skupno za 51 milijard dinarjev izdelkov. Koruza se umika pšenici V Vojvodini so začeli s pospešenim trganjem koruze in spravilom sladkorne pese, tako da bodo imeli proste površine na več kot 320 hektarih, na katerih bodo posejali pšenico. Koruzo so do sedaj pobrali na več kot 10 tisoč hektarjih. Makedonija poravnava obveznosti Gospodarstvo in poslovne banke v Makedoniji kljub sterilnim težavam pri zagotavljanju deviz za redno poravnavo obveznosti do tujine, to uspešno delajo. Do konca avgusta so poravnali 167 milijonov dolarjev. Do konca leta morajo plačati še nekaj manj kot 80 milijonov dolarjev. Srečanje bivših vajencev in predavateljev Kranj — V soboto, 20. oktobra, se bodo srečali bivši učenci in učenke Poklicnih šol Cerklje in Kranja. Na srečanje naj bi prišli tudi stalni in honorarni predavatelji. Srečanje, ki bo v zgornjih prostorih gostilne Stari Mayr v Kranju, začelo pa se bo ob 15. uri, bo vodil nekdanji šolnik Niko Slapar, nekdanji učenci pa bodo pripravili kratek kulturni program. Pri-pravljalec srečanja Niko Slapar vabi vse, ki se nameravajo srečanja udeležiti, da svojo udeležbo pismeno sporočijo na naslov: Niko Slapar, 64000 Kranj - Poštno ležeče. Radovljica - Izgradnjo Cankarjevega naselja v Radovljici zdaj zaključujejo z gradnjo skupnih prostorov za poslovne lokale, ki bodo v novo naselje prinesli živahen trgovski in storitveni utrip. V novem poslopju bodo imele svoje prodajalne trgovske organizacije Kokra, Murka, Planika in Specerija, ki bo odprla ribarnico. Tam bo bančna poslovalnica, računajo tudi na knjigarno, poslovne prostore bosta dobila optik in zlatar, manjkala ne bo okrepčevalnica in prodajalna sadja ter zelenjave. Niso pozabili na storitveno dejavnost, saj bo ljudemna voljo popravljalnica gospodinjskih strojev, morda tudi popravljalnica čevljev in kaj podobnega, saj pri storitveni dejavnosti program še ni do kraja dogovorjen. Poslopje bodo zgradili do konca leta. M. V. Foto: F. Pcrdan Pozornost rezultatom in planiranju Na nedavnem posvetu, ki ga je s predsedniki osnovnih organizacij sindikata sklical radovljiški sindikalni svet, so se podrobno dogovorili, kaj bodo delali v jesenskem razdobju in kako se bodo pripravili na letne sindikalne sestanke normalnih razmerah za delavca in njegovo družino zagotavljati osebni dohodek in sicer tako, da bosta dva zajamčena osebna dohodka zagotovila socialno varnost štiričlanske družine. Zagotavljanje najnižjega osebnega dohodka ne bo smelo vodi; ti v uravnilovko, zato bodo pozorni tudi pri razponu osebnih dohodkov. Borih se bodo, da bodo delavci boljši zaslužek dosegli z boljšim delom. Socialne pomoči bodo uveljavljali samo tedaj, če takšen sistem osebnih dohodkov ne more pokriti posebnih razmer v družinah - bolezen ah nesreča v družini, če en sam osebni do-zadošča, kjer je veliko Radovljica — Predsedniki izvršnih odborov osnovnih oganizacij sindikata in konferenc že sklicujejo seje, na katerih pregledujejo, katere letošnje naloge so že opravili in katerih še ne. V jesenskem razdobju bodo namenili pozornost obravnavi devetmesečnih rezultatov gospodarjenja, pri te mer bodo v ospredju doseganje načrtovanih obveznosti, primerjava z rezultati sorodnih organizacij združenega dela oziroma panog in uresničevanje izvoznih obveznosti. Z enako pozornostjo se bodo sindikalne organizacije vključile v obravnavo in sprejemanje planskih dokumentov za prihodnje leto, za naslednje srednjeročno razdobje in za obdobje do leta 2000. Pri obravnavi planov svoje organizacije združenega dela, občinske resolucije in smernic dolgoročnega načrta od leta 1986 do 2000 bodo ocenili predvsem, če bo načrtovani dohodek zadosten, če bodo proizvodne zmogljivosti ustrezno zasedene, če bo z načrtovalnim obsegom proizvodnje moč prodajati tudi na tuje in če bodo proizvodnjo lahko preskrbeli s surovinami, energijo in drugimi materiali. „ Naslednja pomembna jesenska sindikalna naloga je zagotavljanje socialne varnosti zaposlenih. Vztrajali bodo, da mora socialno varnost v Klub zdravljenih alkoholikov in dispanzer za alkoholizem v Tržiču Tržič — Koliko je v Tržiču alkoholikov potrebnih zdravljenja, je težko reči. Težko jih je prešteti, saj dokler ne pride do težav v družini in problemov na delovnem mestu, se jih ne zavedajo dovolj ne dpmači ne sodelavci. Problem alkoholikov v Tržiču ni sistematično rešen. Do sedaj jih je strokovna služba socialnega skrbstva reševala individualno, brez pra-ve povezanosti z zdravstvom. Alkoholiki, ki jih jim je uspelo napotiti na bolnišnično zdravljenje, po zdravljenju niso imeli možnosti vključitve v klub in tako je bilq največkrat zdravljenje prekinjeno. Klub zdravljenih alkoholikov ima od delovnih organizacij le Peko, vendar le za svoje delavce, v drugih delovnih organizacijah pa do organiziranega reševa-ja alkoholizma ni prišlo. Februarja letos je problem alkoholizma obr avnaval svet za boj proti alkoholizmu in narkomaniji in socialno zdravstveno politiko pri Občinski konferenci SZDL Tržič. Takrat je bila tudi ustanovljena delovna komisija, ki je bila zadolžena za ustanovitev kluba zdravljenih alkoholikov v Tržiču in dispanzerja za alkoholizem v zdravstvenem domu v Tržiču. Glavno delo je tu opravila strokovna služba socialnega skrbstva. Najprej je bilo treba usposobiti za vodenje kluba terapevte. Septembra je skupina zdravljenih alkoholikov zaceia c rednim delom. Sestanki skupine so vsak torek ob 14.30 v prostorih AMD, Bračičeva 4. O delovanju skupine so obveščene vse delovne organizacije v občini, toda, kot pravijo na skrbstvu, je odziv skromen. S 1. oktobrom pa je začel delati tudi dispanzer za alkoholizem. Ta ambulanta bo odprta vsak ponedeljek v zdravstvenem domu v Tržiču od 10. do 13. ure, v ambulanto pa mora alkoholika napotiti le lečeči zdravnik. Po zaključenem zdravljenju v dispanzerju se bo vsak zdravljeni alkoholik vključil v skupino, kjer bo nadaljeval z zdravljenjem. Vsi odgovorni v Tržiču so pokazali voljo in odločnost, da bodo storili vse, da to družbeno zlo vsaj omilijo, kajti izkoreniniti ga ne bo nikoli mogoče. Zdaj pa je na odgovornih v delovnih organiazcijah, da ukrenejo vse, da alkoholike, ob katerih so doslej dobrohotno mižali, a so jim s tem delali slabo uslugo, napotijo v dispanzer in naprej v skupino. Začetek je bil slab: v ponedeljek, 1. oktobra, je le en Tržičan prestopil prag dispanzerja. Se en problem je pred Tržičani: dr. Repolusk iz Kranja bo dispanzer za alkoholike v Tržiču vodil le do začetka prihodnjega leta, potem bodo morali Tržičani poskrbeti za novega zdravnika. Prihodnje leto pa bo, tako vsaj upajo na socialnem skrbstvu, tudi formalno ustanovljen klub zdravljenih alkoholikov. D. D. hodek ne otrok ipd. Sindikalne organizacije bodo ocenile tudi zaposlovanje. V občini je veliko nezaposlenih, v nekaterih organizacijah pa imajo še vedno veliko nadur, pogodbenega dela, delavce ki bi že lahko šli v pokoj. Tako je bilo lani v radovljiški občini kar 580 tisoč ur nadurnega in pogodbenega dela, kar pomeni, da bi imelo lahko v vsem letu zaposlitev 265 delavcev. Ocenili bodo še, kaj je bilo storjenega za izboljšanje delovnih pogojev delavcev in sicer glede boljše opremljenosti delovnih mest, osebnih zaščitnih sredstev, preprečevanja invalidnosti. Sindikalne organizacije bodo pregledale, kako so v preteklem letu razreševali stanovanjska vprašanja zaposlenih, koliko imajo še nerešenih problemov in kako jih bodo razrešili. V radovljiški občini si je torej sindikat začrtal vse polno nalog, nekatere med njimi so resnično povsem konkretne. ... , M. Volcjak r Natečaj za najboljši spis Radovljica — V petek, 6. oktobra 1984, se je sestala komisija za informativno-propagandno dejavnost pri predsedstvu občinske konference Zveze rezervnih vojaških starešin v Radovljici. Njeni člani so ugotovili, da sproti rešujejo vse naloge iz sprejetega programa dela. Sredi oktobra bodo razpisali natečaj za vse osnovne šole v radovljiški občini za najboljši spis. Predvideli so dva naslova, in sicer Jugoslovanska ljudska armada iz ljudstva za ljudstvo ter Pripoved borca iz naše krajevne skupnosti. Učenci bodo lahko sami izbirali med obema temama. Vse osnovne šole bodo poslale po tri najboljše spise občinski komisiji do 30. novembra letos. Pregledala jih bo in ocenila posebna komisija. Le-ta bo tudi izbrala tri najboljše spise in jih nagradila^ Njihovim avtorjem bodo podelili priznanja na občinski proslavi ob dnevu armade. Na seji so sprejeli tudi smernice dela komisije za prihodnje let0- Ciril Rozman Slovenci na Koroškem V Celovcu protestno zborovanje CELOVEC — Preprečiti moramo vsakršno negativno spremembo manjšinskega šolstva! Ocenili bomo položaj po ljudski zahtevi in deželnozborskih volitvah s posebnim ozirom na dvojezično šolstvi Na sporedu bodo govori, diskusija in kulturni program! Tako piše v pozivu na zborovanje zaupnikov in odbornikov obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, ki bo v petek, 26. oktobri na dan avstrijskega državnega praznika, ob pol osmih zvečer v Celovcu. Zborovanje sklicujeta Narodni svet koroških Slovencev in Zvea slovenskih organizacij na Koroškem. Iz več vzrokov so se odločili za sklic zborovanja. Koroški Heimatdienst je ob izdatni pomoči svobodnjaške strank« in njenega voditelja Haiderja izsilil referendum o novi okrnitvi dvoj* žičnega šolstva na Koroškem. Referendum ni izpolnil pričakovani r,tv govih predlagateljev, vendar je potrdil, da so na Koroškem še M nemški nacionalistični elementi, ki želijo še nadalje zoževati žuben ski prostor Slovencev in njihove pravice in to predvsem na podira dvojezičnega šolstva. To trditev potrjujejo tudi izidi nedavnih de: ti njej! Koroška deželna vlada je pred nedavnim že obravnavala referendum Heimatdiensta o ukinitvi sedanjih dvojezičnih šol in ga dala\ razpravo deželnemu zboru. Le-ta bo v novi sestavi po deželnozborsNI volitvah na eni prvih sej govoril o tem. Torej debata o tistem, kar S| vencem zagotavlja državna pogodba, temeljna listina sedanje avstr^ ske republike. Govora bo o možnostih zožitve zakonitih pravic Slov« cev v državi, h katere samostojnosti so tudi naši rojaki veliko prispe vali. Zato je oster protest proti takšnemu ravnanju s strani Slove« in avstrijskih demokratičnih sil nujen in upravičen! « J. Košnjek v ♦—-.---—_, Malo denarja za vzdrževanje planinskih koč Kranj — Pred tednom dni se je sestal meddmštveni odbor gorenjskih planinskih društev. Na seji so planinski delavci posvetili največ pozornosti pregledu obširnega gradiva za sejo glavnega odbora Planinske zveze Slovenije, ki je bila minulo soboto v Ljubljani. Ko so razpravljali o problemih v planinskem gospodarjenju, so med drugim ugotovili veliko manjše dohodke kot so jih pričakovali, zaradi manjšega obiska postojank. Razen v bližnji okolici Triglava je bil v vseh kočah promet manjši kot prejšnja leta. Vzrok je resda do neke mere letošnje slabo vreme, v glavnem pa vse več planincev zaradi padca življenjske ravni nosi hrano in pijačo s seboj. Po ocenah odbora bo zaradi izpada načrtovanega dohodka zelo težko pokrivati visoke stroške vzdrževanja objektov. Veliko problemov bo predvsem pri predvidenih obnovitvenih delih, saj jih uresničujejo tudi s pomočjo denarja, zbranega na osnovi družbenega dogovora za financira- Mladi v vojaških in obrambnih poklicih Ljubljana — Tiskovni svet pri Republiški konferenci SZDL je na septembrski seji obravnaval pripombe k osnutku zakona o javnem obveščanju. O novem zakonu bodo kmalu razpravljali tudi zbori republiške skupščine. Člani sveta so obravnavali informativno in propagandno dejavnost pri usmerjanju mladih v vojaške in obrambne poklice. Menili so, da je treba izboljšati način in vsebino dela sredstev množičnega obveščanja na tem področju'.' Med letošnjim septembrom in marcem prihodnje leto bo treba nameniti največ pozornosti usmerjanju mladih iz Slovenije v mornarico in v Splošno srednjo vojaško šolo Franca Rozmana-Staneta v Ljubljani. Dejavnost sredstev javnega obveščanja ne sme biti kampanjska, ampak stalna, bodisi da gre za osrednja sredstva javnega obveščanja ali sredstva lokalnega značaja, organizacij združenega dela in občinskih skupnosti. JR nje vzdrževanja in prenove vttM gorskih postojank. Iz tega vin« namreč letos nepričakovano nai* nili kar 3 milijone dinarjev zaafr* čilo obveznosti pri prenovi Trigir skega doma na Kredarici. Ker Hi v skladu v sprejetimi sklepi t" k močno prizadelo uresničevanj* A novitvenih načrtov v drugih posfr jankah, je odbor ostro obsodi! mat nje Planinskega društva Ljub';;» Matica. Udeleženci seje so se med drajk seznanili tudi z osem let trajaiefcs sodnim postopkom zaradi nesmV naših planincev na Breithornu. \lsv nili so, da tako obravnavanje M* ralno vpliva na razvoj celotnega pa-ninskega pohodništva. Pole£ tefl I bili mnenja, da za oceno postopka na omenjenem izletu za potreben dišča ni pristojen noben posamenaV iz vrst planinske organizacije UM so predlagali, naj za to nalogogteni odbor Planinske zveze Slov dolži komisijo za gorsko reševal* službo pri PZS. S. Saje Aktiv novinarjev komunistov Pretekli teden so novinarji ko munisti z Gorenjske ustanovi, aktiv novinarjev komunis;o\ > dejavnost se bodo vključevali vs novinarji — komunisti, ki se klicno ukvarjajo z novinarstvi in to v osrednjih, regionalnih,** činskih in tovarniških sredstvi! obveščanja. Aktiv se bo sestajal na pobudo novinarjev ali kc je za informiranje in propagand pri medobčinskem svetu ZKS a Gorenjsko in obravnaval aktuaV ne naloge novinarstva ozir probleme, s katerimi se srečujejo novinarji. Sicer so novinarji menili, daje treba čimprej oživiti delo Aktai* društva novinarjev za Gorenjske Ustanovnega sestanka amn novinarjev komunistov se j* vfc ležil tudi .sekretar Medobčtnatat ga sveta ZKS za Gorenjsko §»■ fan Nemec, medtem ko se dru$ vabljeni (vodilni funkcionarji ffr renjskih družbenopolitičnih arftj nizacij) niso niti opravičili' 16. OKTOBRA 1984 NOTRANJA POLITIKA, Posvet o občini Zakoni zožujejo občinsko samoupravo ovijanja krajevnih skupnosti J faZV°J Sam°- Največ podražitev v gostinstvu 3 STRAN GLAS j Medobčinski svet SZDL za Go-ftjlko je pretekli teden pripravil [&weto vlogi SZDL pri nadaljnjem l»saičevanju ustavne koncepcije o uveljavljanju delegatskih Ijfcosov v skupščinskem sistemu, govorili so o vlogi občine v sa-j popravnem organiziranju in do-moman povezovanju, v razvoju PKfa dela in drobnega gospo-<-:.i pri zadovoljevanju skupnih MU v občini na temelju samotnega združevanja dela in sred-> ..-esničevanju dogovorjene go-V/iirsKe politike in delovanju dele-Mftja sistema. Vsa ta vprašanja '■/.fa v osnutku resolucije o ures-jstavne koncepcije o obči- '. jo bo v kratkem sprejel zvezni ,,goslovanske skupščine. Ilposvetu v Kranju je bilo ugoto-•ieno, da je gradivo solidna podlaga •ijireverjanje vloge občine v praksi, *Vi-. razmere ocenjuje za vso dr-•ft Kljub temu pa lahko tudi na-I občinam služi kot podlaga za Wwjanje in preverjanje delova-'* ieiegatskega sistema, fcudarili pa so, da se v zadnjem H z najrazličnejšimi zakoni in *%ipisi zožuje samostojnost občin I odločanju. Vse več je namreč fcipBOV,ki iz zvezne ali republiške •' .predeljujejo tudi zadevo- ki so v ustavi opredeljene kot občinska pristojnost. Tako občine praktično postajajo izvrševalke predpisov in občinske skupščine namesto samoupravnih, samo izvršilni organi. Zato se zmanjšuje tudi aktivnost delegacij in delegatskih skupščin. Praktično odločajo lahko le še o nepomembnih zadevah. Eden od razpravljavcev je slikovito dejal, da so pustili delegatom odločanje o pasjih markicah, medtem ko o globalnih vprašanjih razvoja odločajo najrazličnejše komisije. Zato je na sejah delegatskih skupščin vse manj razprav, delegacije se ne sestajajo, seje, tudi občinske skupščine so pogosto na meji sklepčnosti. Pri delu občinskih upravnih organov in organizacij, ki opravljajo javna pooblastila, se še vedno pojavljata neažurnost in celo nezakonitost. Ljudje imajo še vedno veliko težav pri uresničevanju svojih pravic. V praksi še vedno zaostaja tudi razvoj samoupravljanja v' krajevnih skupnostih, saj marsikdaj celo krajevne skupnosti postajajo podaljšana roka upravnih organov. Nerazvito je tudi sodelovanje krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. L. Bogataj Mladina ne sme čakati ob strani WjaLoka — Dve leti sta minili Imenskega mladinskega kon-0 leto od 9. seje CK ZKS o n še manj od različnih pro-Smkib konferenc, na katerih so •siti nezavidljiv položaj •racije v družbeni krizi. - jt minilo tudi od program-'■ »eješkofjeloške mladinske orga-,e zato so se v petek znova se-rjiti, stanje pa se ni spre-^**-«iugotavljali mladinci v kri-'.' '^avi. Pokazalo se je tudi, *tficiniso stali ob strani in ča-l'- če od 15 do 43 odstotkov in prenočitve od 25 do 59 odstotkov. »Občinske« cene, ki najbolj vplivajo na življenjske stroške, je odrejal občinski izvršni svet. S 1. junijem je vodarino povečal za 44 odstotkov, s 1. avgustom kanalščino za 41 odstotkov in smetarino za 43 odstotkov in S 1. septembrom stanarine za 30 odstotkov. Cene kruhov pa je v povprečju podražil za 25 odstotkov. Največ težav imajo prav pri peki kruha, saj v pekarnah stroški skokovito rastejo in povzročajo izgube. Ži-tova pekarna v Lescah je v primerjavi z drugimi gorenjskimi pekarnami trenutno v malce boljšem položaju, saj ji je občinski izvršni svet pred časom dal 5 milijonov dinarjev brezob- restnega kredita, ki jim ga v primeru, da v republiki ne bodo sprejete drugačne rešitve, ne bo treba vrniti. Na nedavnem posvetu predstavnikov gorenjskih občin so sprejeli stališče, da bodo morale cene kruha bolj slediti stroškom in jih sčasoma ujeti. Poprej pa naj bi pregledali še možnosti namenitve sredstev iz odstopljenega prometnega davka, občinskih skladov in zakonskih olajšav. Zaradi sprememb predpisov so od 1. septembra v občinski pristojnosti še cene komunalnih storitev, stanarine, kruha in peciva, prevoza blaga v cestnem prometu, prevoza potnikov s taksiji, popravil osebnih avtomobilov, popravil in vzdrževanja gospodinjskih električnih aparatov, osebnih storitev in storitev gospodinjstvom, storitve tržnic, kinematografske vstopnice in nekateri obrtni izdelki ter izdelki s področja industrije in rudarstva. M. V. Valentin-Folti Hartman Malo je slovenskih mož, ki bi bili tako predani slovenski pesmi, kot je bil prav Folti Hartman. Že rojenice so mu v rodnih Libušah položile v zibel, da bo njegovo življenje ena sama borba za Slovenstvo: zanj se bo boril s pesmijo. in -i • Že od leta 1930 je vodil koroške pevske zbore. Prvi je bil pliberski. Preko sto nastopov je že pred vojno imel z njim po koroških vaseh. Kot vsi zavedni Slovenci je bil preganjan. Februarja 1941 so ga aretirali in zaprli v celovške zapore, decembra, tega leta pa je bil ze vUac-hauu. Spomladi 1943 je tu, za žicami, sredi smrti, ustanovil dachauu-ski pevski zbor. Sam je zapisal, da je slovenska pesem, ki je bila doma hkrati s slovensko besedo krvavo preganjana, vzmkmla, pa ce se to sliši še tako neverjetno, v taborišču smrti in se iz mehke narodne razvila v borbeno pesem. Po vojni je bil Folti Hartman odbornik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu in centralni vodja vseh pevskih zborov na Koroškem Lsta-navljal je nove zbore in širil slovensko pesem vse dlje. Sam J« f do zadnjega vodil dva pevska zbora. Svoj prvi zbor, moški pevski zbor Fdinost i/ Pliberka, pa je vodi! vse do svoje smrti, vec kot pol stoletja. Bil ie prvi, ki je koroške zbore pripeljal tudi v Slovenijo in gostoval z njimi po vseh naših republikah, vse do Beograda. Z njimi je slovensko pesem ponesel tudi v osrčje germanske Evrope Do zadnjega je vod 1 tudi njegov dachauuski zbor, ki so ga sestavljali Korošci in Gorenjci. Folti ni bil le najstarejši zborovodja Koroške. Pisal je tudi kronike pliberških zborov, vse od njegovih začetkov in to je edini dokument ki priča o času, ko je slovenska pesem na Koroškem zaživela na novo. Vzgojil je vrsto odličnih zborovodij, ki so prevzemali njegovo delo in danes vodijo svoje zbore. Za dolgoletno delo je Folti Hartman dobil vrsto visokih odlikovani med drugim »častno odličje zaslug za osvoboditev Avstrije«, zlato odličje Osvobodilne fronte, Drabosnjakovo priznanje in Gallusovo plaky °oboto 13> oktobra, so se njegovi domači in številni prijatelji poslovili od njega na pokopališču v Skocjanu. Z nežno koroško pesmijo, ki jo je tako ljubil, so se od njega poslovili njegovi pevci: zapeli so mu združeni koroški zbori, slovenski oktet z Božom Grošljem, ki je z njim pel že v Dachauu, in ravenska godba na pihala. Folti Hartman je bil eden redkih velikih Slovencev, ki mu je bil njegov rod svet in ni mogel lepše pripovedovati svetu, da za Karavankami žive Slovenci, trdni in neupogljivi, a obenem mehki ljudje s slovansko dušo, kot s svojo pesmijo. Njegova pesem ne bo nikoli utihnila. D. Dolenc KOMU POMAGATI IN KAKO Nipam ekonomske stabilizacije za leto 1985 ne sme več predvidevati padanja sinili osebnih dohodkov, ker so le-ti za nekatere kategorije delavcev že na senčni meji •Vfcdo je danes srečen, presrečen, ker je tylf)TottoT za parkiranje. tydo irugi je žalosten, ker se mu je rodil %j& Radovič) KRANJ — Stabilizacija pomeni boljše go-V/darjenje, boljšo organizacijo dela in ne na-<*jr,je dosledno delitev sredstev za osebne V*//dke po vloženem delu. Stabilizacija po ^gjirtrani pomeni tudi socialno varnost, de-'. rt, disciplino, razvoj. Tako nekako lahko **t*m razpravo na predsedstvu kranjskega 'Afafkega komiteja ZKS prejšnji torek. 6anipredsedstva so temeljito razpravljali • travah sedanjega gospodarskega in politi-^ trenutka, a so največ časa posvetili tež-socialnim problemom, problematiki soci-varstva eksistenčno ogroženih posameznikov, otrok in družin. Ugotovili so, da Ijzaeijska prizadevanja povsod še niso ViiLa želenih sadov, da se je stabilizacija Wkkid v nekaterih večjih kolektivih prav v tem času pokazala v vsej ostrini, čeprav so na prihajajoči krizni čas mnogi gospodarstveniki opozarjali že leta in leta. Ne moremo reči, da kranjski kolektivi niso dovolj osveščeni, da se ne zavedajo vse teže problematike, pa vendar nekateri le nis obili dovolj pripravljeni za samostojno, uspešno pot iz kriznega stanja. Rešitev iz gospodarskih težav predstavlja predvsem zadovoljiv dohodek kot rezultat uspešne prodaje izdelkov na domačem in na tujih trgih. Predpogoj za to pa so visoka strokovna sposobnost in delavnost kadrov v proizvodnem procesu, velika prizadevnost celotnega kolektiva za dosego zastavljenih ciljev ter umno gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Predsedstvo je ugotovilo, da prav ti pogoji niso vedno in povsod zagotovljeni, zaradi česar so se v kranjski občini pojavili izgubarji, ki z dohodkom ne pokrijejo niti izplačanih osebnih dohodkov. Izgubarji in kolektivi, ki poslujejo na meji rentabilnosti prav iz tega razloga zadržujejo najnižje osebne dohodke na nivojih, ko že ogrožajb eksistenco posameznikov in družin. Ker dohodek in čisti dohodek v teh podjetjih ne rasteta skladno z rastjo stroškov, tudi akontacije osebnih dohodkov ne morejo slediti rasti življenjskih stroškov, zato se je socialni položaj mnogih delavcev poslabšal do skrajne dopustne mere, pod katero v nobenem primeru ne sme pasti, je še posebej poudarilo predsedstvo komiteja. Vse, kar velja za delavce v rednem delovnem razmerju, še v potencirani meri, velja za mnoge upokojence. Mnogi (n.pr. tekstilni delavci in ne samo ti!) prejemajo za polno delovno dobo pokojnino, ki je nižja od izračunanega življenjskega mifimuma (15.000 din). Kako naj se s tako pokojnino preživljata oba zakonca ...!? Postavilo se je vprašanje, kdo naj pomaga socialno ogroženim ljudem. Sooialna služba občine? Delovna organizacija, kjer je delavec zaposlen, oz. kjer je delal pred upokojitvijo? Sindikat? In: ali sploh natančno vemo, komu je treba pomagati, kako in koliko? In kdo naj to ve: delovna organizacija, sindikat, krajevna skupnost, kjer človek živi, Rdeči križ, SZDL . ..? In kako osupljivo je na drugi strani dejstvo, da so se prav zadnja leta stalno zmanjševala sredstva in število upravičencev za socialne pomoči; sredstva so rastla samo nominalno. Na občini so ugotovili, da se je od leta 1979 zmanjšalo število upravičencev do otroškega dodatka od 12.000 na 2000 v letošnjem letu. Temu, da je kriv že nekaj let birokratsko ohranjen, nespremenjen cenzus iz preteklih let — 6000 din prihodka na družinskega člana na mesec — in tudi ponos mnogih, ki nočejo , razglašati svoje revščine. Nekatere upravičence do socialne pomoči odbija tudi zapletenost postopka za pridobitev pravice do socialne pomoči, saj so na dr^ugi strani »enkratne pomoči« dokaj revne, ne sledijo inflaciji in zviševanju življenjskih stroškov. Predsedstvo je zahtevalo da ustrezne službe socialnega varstva temeljito pregledajo vse svoje akte in jih ustrezno spremenijo tako, da bodo omogočile vsem obstanek, vreden delovnega človeka. Predsedstvo v sklepih opozarja tudi kolektive in komuniste v njih, da svoje rešitve in rezultate poslovanja obvezno primerjajo z rešitvami in rezultati sorodnih delovnih organizacij in na osnovi primerjav izboljšajo lastno delo ter sprejmejo ustrezne poslovne in kadrovske odločitve, če je to potrebno za dosego s plani postavljenih ciljev. Od uspešnega poslovanja delovne organizacije je v celoti odvisna nadaljnja perspektiva same delovne organizacije, delo in kruh zaposlenih, pa tudi tistih, ki še čakajo na zaposlitev. Tudi širša skupnost ima koristi od zdravstva, šolstva, športa, otroškega in socialnega varstva in skrbstva. Zatorej je odgovornost delovnih kolektivov, ki upravljajo z družbenimi sredstvi, vsestranska, zato družba in zveza komunistov ne smeta biti brezbrižni do neuspešnih organizacij. Predvsem pa Zveza komunistov ne more ubežati odgovornosti za delo tistih delavcev, ki so člani njene organizacije. Predsedstvo občinskega komiteja je tudi na tej seji pokazalo, da se tega zaveda. Igor Slavec G LAS 4. STRAN GOSPODARSTVO TOREK, 16. OKTOBRA 19 J Nove cene smučarskih kart Ljubljana — Slovenska poslovnu skupnost za žičnice je določila nove cene dnevnih, poldnev-nih, tedenskih in sezonskih smučarskih kart za vsa slovenska smučišča. Na Gorenjskem bo v novi zimi najdražje smučanje na Krvavcu in Voglu. To je tudi razumljivo, saj dostop na smučiščih z gondolsko oziroma s kabinsko žičnfco predstavlja dodaten izdatek. Dnevna karta za odrasle bo veljala 700 dinarjev, za otroke 500 dinarjev; toliko bo treba odšteti, tudi za poldnevno vozovnico. Tedenska karta bo na Krvavcu veljaki 3000 dinarjev in sezonska 12.000, na Voglu pa tedenska 3500 dinarjev in sezonska 10.000 dinarjev oziroma še pet tisočakov več, če jo lahko uporablja več oseb. V Kranjski gori bo dnevna karta 650 dinarjev (za otroke 400), poldnevna 350, tedenska 3640 in sezonska 8000 dinarjev. Nekateri ob teh cenah menijo, da so prenizke glede na kakovost kranjskogorskih smučišč in na velik obisk tujih smučarjev. Na Kobli bo dnevna karta veljala 500 dinarjev (za otroke 400), poldnevna 300, tedenska 2500 in sezonska 6000 dinarjev. Na Zatrniku bo dnevna 500 dinarjev (za otroke 350), poldnevna 400, tedenska 2500 in sezonska 6000 dinarjev. Na Starem vrhu in Soriški planini bo dnevna karta 450 dinarjev (za otroke 250), poldnevna 300, tedenska 1800 in sezonska 7000 dinarjev. Na Zelenici bo dnevna karta veljala 450 dinarjev (za otroke 360), poldnevna 320, tedenska 2700 in sezonska 5600 dinarjev. Na Veliki planini bo enodnevno smučanje stalo 400 dinarjev (za otroke 250), poldnevno 300, tedensko 1800 in sezonsko 550o' dinarjev, (cz) Žičničarji iščejo dolgoročne rešitve Izgube postale del njihovega gospodarjenja Kranj — Žičničarstvo je -dejavnost, ki je po pomenu ni mogoče primerjati s kmetijstvom; vsekakor pa je še bolj kot' to odvisno od vremenskih razmer. Če je zima skopa s snegom, imajo žičničarji praviloma kar precej težav, kako bi začetek zvezali S koncem. Zadnje zime, če izvzamemo lansko, so bile pičle s snegom in zato tudi ni čudno, da so izgube postale del njihovega vsakoletnega gospodarjenja. Sistemske, dolgoročne rešitve, ki jih predlagajo, naj bi po eni strani zagotovile nemoteno poslovanje tudi v neugodnih zimah, po drugi plati pa naj bi omogočile nadaljnji razvoj. Naložbena ihta je namreč zadnja leta pojenjala in domala vsa gorenjska smučišča so pri uresničevanju svojih načrtov ostala na pol poti. Žičničarji so za novo sezono krepko podražili smučarske karte, vendar zatrjujejo, da s tako zbranim denarjem še ne bodo krili vseh izdatkov obratovanja. Skratka — nove cene še vedno ne bodo ekonomske. Trditev, da bo letos smučanje kljub podražitvam domala za četrtino cenejše kot lani, se zdi kot prvoapril-ska potegavščina. Natančnejši izračuni, ki upoštevajo inflacijo in domala dvakratno podražitev energije, nadomestnih delov in ostalega reprodukcijskega materiala, pa kažejo, da ni neosnovana. Predlogi za dolgoročno razreševanje žičničarske problematike — pred nedavnim jih je obravnavala tudi Medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko - upoštevajo delitev smučišč v dve skupini. V prvo sodijo Kranjska gora, Vogel in Zatr-nik — torej smučišča, ki imajo mo- Kranj — Skoraj polovico proizvodnih zmogljivosti tako v Kranju kot tudi v jeseniškem tozdu Konfekcija v Gorenjskih oblačilih namenjajo za izvoz — večinoma na konvertibilni zahodni trg. Manjka okoli sto šivilj Povpraševanje po lažji konfekciji je tolikšno, da so Gorenjska oblačila brez težav sklenila pogodbe za vso prihodnjo sezono — Lahko bi zaposlili še okoli 100 šivilj, toda na razpise skoraj ni odziva čno zaledje hotelov in so del turistične ponudbe Kranjske gore, Bohinja in Bleda. V teh središčih so že zaživele nekatere oblike združevanja denarja gostinsko-turističnih in deloma tudi trgovinskih organizacij za nemoteno obratovanje žičnic in za nadaljnji razvoj smučišč. Na Bledu opravlja to nalogo turistična poslovna skupnost, v gornjesavski dolini skupnost organizacij združenega dela za izgradnjo turistične infrastrukture. * Žičničarji predlagajo, da bi na podlagi dogovora o temeljih plana SR Slovenije za obdobje 1981-85 del prometnega davka od prodanih brezalkoholnih in alkoholnih pijač namenili za pospeševanje tujskega turizma, torej tudi za urejanje smučišč. Zgledu Jeseničanov, ki so se že odločili za namensko porabo dela turistične takse, naj bi sledili tudi v drugih turističnih krajih in občinah. Glede na to, da lastniki zasebnih turističnih sob ne prispevajo za skupno turistično ponudbo kraja, naj bi del davkov namenili tudi za razvoj smučarskih središč. Novi zakon o stavbnih zemljiščih določa, da morajo uporabniki zemljišč prispevati denar tudi za urejanje zemljišč; žičničarji pa predlagajo, da bi del tako zbranega denarja namenili tudi komunalno urejanje smučišč. Zavzemajo se tudi za nekajletno odložitev plačila dolga bankam in občinskim skladom skupnih rezerv ter za 30 odstotkov nižje obresti, ki veljajo sicer za naložbe v turizem. Občinskim sindikalnim svetom pa predlagajo, da bi se odločili še za regresiranje zimskega dopusta. V drugo skupino uvrščajo Krvavec, Stari vrh, Soriško planino, Ko-blo in Zelenico — smičišča, ki nimajo močnega zaledja hotelov in so namenjena predvsem za rekreacijo občanov z Gorenjske, ljubljanskega območja in iz drugih slovenskih krajev. Žičničarji predlagajo za ta središča enake rešitve kot za Kranjsko goro, Vogel in Zatrnik. Dodatno pa se zavzemajo za to, da bi tudi teles-nokulturne skupnosti ter turistična društva (od takse) z Gorenjske in z ostalih področij, ki so osredotočena h gorenjskim smučiščem, prispevala nekaj sredstev za nemoteno poslovanje in nadaljnja vlaganja. Vsi ti predlogi so sicer umestni, vendar je vprašljivo, ali bodo »prizadeti« pripravljeni odvezati mosnjic-ke in pomagati žičničarjem iz težav. Morda bi bilo bolje razmišljati predvsem o trajnejšem, dolgoročnejšem sodelovanju (in povezovanju) z go-stinsko-turističnimi, telesnokultur-nimi in drugimi organizacijami. Žičničarstvo namreč ni tako donosna dejavnost, da bi lahko ostala zunaj teh povezav. C. Zaplotnik Kranj — Gorenjska oblačila si za prihodnje leto ne delajo velikih skrbi glede svojih izdelkov, saj so prav te dni podpisali zadnje pogodbe z naročniki njihove konfekcije. Tako kot lani bodo približno polovico proizvodnih zmogljivosti namenili za izdelavo konfekcije za tuje naročnike predvsem na zahodnem tržišču, medtem ko preostale zmogljivosti pokrivajo povpraševanje po njihovi konfekciji na domačem trgu. »Skrbno smo se varovali tega, da bi ob sprostitvi cen sledili večini me-tražerjev, ki so poviševali cene,« je povedal direktor Vinko Martinjak, »■saj bi zaradi previsokih cen lahko preveč upadla prodaja predvsem doma. Zato je konfekcija za novo sezono res nekaj dražja, vendar je treba upoštevati, da so se nekateri repro-materiali podražili za še enkrat. V trgovinah že opažajo manjšo prodajo konfekcije, tudi sami se bojimo posledic slabše kupne moči, vendar lahko rečem, da smo za prihodnjo sezono razprodani.« Čeprav gre prodaja konfekcije dobro tako doma kot na tujem — letos se približujejo 1 milijonu dolarjev izvoza — pa v Gorenjskih oblačilih naslednje leto ne pričakujejo povsem biv/. skrbi. Že nekaj časa namreč obveznosti, ki jih prevzemajo z naročili, dopolnjujejo s kooperantskimi deli domu in v drugih republikah. Do- Naložbena ihta je pojenjala Hranilno-kreditna služba Gozdnega gospodarstva Bled je prva le ta po ustanovitvi (letos praznuje desetletnico) dobila od kmetov tudi po 150 zahtevkov za posojila. Letos je bilo teh le okrog štirideset — 19 a bančni denar in prek 20_za sredstva hranilnih vlog. Manjše zanimanje za posojila ni samo blejska posebnost. Podobno namreč ugotavljajo tudi v ostalih gorenjskih kmetijskih in gozdarskih »bankah«. Časi, ko so kmetje za posodabljanje in gradnjo hlevov in ostalih živinorejskih objektov ter za nakup kmetijskih strojev dobivali posojila s 3-odstotno obrestno mero, so minili. In glede na sedan-o denarno-posojilno politiko bi bilo tudi neumestno pričakovati, da bi se še kdaj vrnili. Posojila so zadnja leta postala predraga, da bi jih kmetje vsevprek najemali. Obrestne mere so podivjale, doba vračila se je skrajšala in tudi ostali posojilni pogoji (začetek, način odplačevanja) so se krepko poslabšali. Je ob tem kaj nenavadnega, da je letos kar 180 slovenskih kmetov že odobrena posojila v skupni vrednosti 125 milijonov dinarjev odklonilo? Starejši kmetje, obremenjeni s tradicijo, še niso povsem pozabili časov, ko so nekatere kmetije zaradi oderuških obresti prišle na boben. Naložbena ihta izpred let je prav zavoljo neugodnih posojilnih pogojev pojenjala, zato je razumljivo, da se nekateri obetavno zastavljeni načrti vlaganj v zasebno kmetijstvo ne uresničujejo. Nedvomno je, da se bodo obresti za posojila še povečale. In tudi zanimanje za posojila bo še upadlo, če svoje vloge ne bodo odigrali skladi za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane. Kranjski, denimo, to nalogo že izpolnjuje. Letos je za regresiranje (nadomestilo) obresti namenil 2.5 milijona dinarjev. Nižinskim kmetom plača petino obresti pri posojilih, odobrenih za novogradnjo ali večje popravilo hlevov za prašiče ali najmanj deset goved, če seveda izpolnjujejo pogoje (najmanj 3000 litrov oddanega mleka po kravi ali 830 kilogramov goveda na hektar obdelovalne zemlje). Za hribovsko kmetijstvo je nadomestilo tolikšno, da kmet plača največ osemodstotne obresti; te ugodnosti pa veljajo le za gradnjo novih ali popravilo starih hlevov, namenjenih za rejo plemenskih telic, pitancev, ovc ali prašičev. Povsem umesten je predlog Zveze hranilno-kreditnih služb Slovenije, naj bi z regresiranjem (nadomestilom iz sredstev intervencijskih skladov) znižali veljavne bančne obresti pri posojilih za urejanje zemljišč na 6 odstotkov, pri živinorejskih objektih na 8 (v hribih) oziroma na 15 odstotkov (v nižini), prav toliko tudi za skupne stroje in za kmečki turizem, za nakup kmetijskih strojev pa naj bi obveljale 25-odstotne obresti. V Sloveniji bi za uresničitev tega predloga potrebovali 880 milijonov dinarjev. Znesek je resda precejšen, vendar se zdi da so regresi v zdajšnjih razmerah edini način za ponovno oživljanje naložbene dejavnosti v zasebnem kmetijstvu. , x Murka se vključuje v obmejno trgovanje Leska trgovska organizacija Miirka je maja letos začela z obmej-nim trgovanjem, kar je zanjo nova, zahtevna raven dela - Letos bodo imeli za 18 milijonov šilingov blagovnega prometa z obek strani Lesce — Leska trgovska organiza-ciia Murka si utira novo, zahtevno raven trgovanja. Postaja izvozno-uvozni operater, kakor temu pravijo. Podobno kot kranjski Merkur se vključuje v prizadevanja za večjo blagovno izmenjavo Gorenjske s sosednjo Koroško, za živahnejše obmejno trgovanje, ki temelji na Širše dogovorjenih sejemsko-kompenza-ciiskih poslih. Vendar ne zgolj na njih saj prodaja blago v sosednjo Avstrijo tudi kot čisti izvoz. Na avstrijski strani je Murkin partner Zveza slovenskih zadrug, ki želi v svojih prodajalnah ponuditi vse več našega blaga. V Murki že z gotovostjo računajo, da bodo letošnji načrt obmejnega trgovanja v celoti uresničili. Gre za 18 milijonov šilingov blagovnega prometa z obeh strani. Dve tretjini tega temelji na sejemsko-kompenzacij-skih poslih, tretjino izvoza bodo uresničili mimo njih. Sejemsko-kompenzacijski posli so že v celoti zaključeni in jih zdaj postopoma ma bi takoj zaposlili še okoli 100 šivilj, če bi jib lahko dobili. Na razpise za prosta dela in naloge je le skromen odziv, prav tako ne dobe primernega kadra iz srednjega usmerjenega izobraževanja. Zato so se že odločili, da bodo v svojem izobraževalnem centru začeli šivilje priuče-vati. Le s polnim izkoriščanjem zmogljivosti obratov tako v Kranju kot na Jesenicah bodo lahko zadostili tolikšnemu povpraševanju. Povrh tega bi lahko ponudili izdelke tudi na vzhodne trge, kjer se doslej niso pojavljali. Vendar ogledovanje po vzhodnih trgih ne bi šlo na račun prodaje za zahodno tržišče — celo nasprotno, konvertibilni izvoz za prihodnje leto povečujejo za okoli 20 odstotkov. Čeprav so v letošnjih osmih mesecih ustvarili 256 milijonov din dohodka, kar je za 40 odstotkov več kot lani, in so s povprečnimi osebnimi dohodki med slovenskimi konfekcio-narji nekje pri vrhu, pa v kranjski občini povprečja ne presegajo. V zadnjih treh mesecih so sicer uspeli osebne dohodke hitreje popravljati, saj so pristali na povprečju 27.000 din, vendar še ne morejo biti zadovoljni. Razen tega se zavedajo, da bi bilo zanimanje za to delo večje ob privlačnejših osebnih dohodkih. L. M. realizirajo, tako da bodo dogovor o: obseg uresničili. Zanimivo je seveda, kakšno biago so prodali na Koroško. V glavna"-* bili to žičniki jeseniške železi Pekovi čevlji, kemikalije Kemiine tovarne iz Podnarta in nekaten Iskrini izdelki. Uvozili pa so preč vsem izdelavni material, ki so ga potrebovale te tovarne. Pri tem vetj* poudariti, da količinsko in denar* seveda^ ne gre za velike posle, a zal" nič manj pomembne, saj so tovana često potrebovale drobne stvar; in s jih v okviru obmejnega trgovanjahr tro dobile. Prav v tem je pomen*-nost Murkinega obmejnega trgovanja. V okviru rednih izvoznih poslovpe so na Koroško prodajali cement keramične ploščice, lončene izdelke \ no, konservirano zelenjavo, sadne sokove, žgane pijače in podobne .: delke. Uvažali še niso, saj se v okvv ru splošnih družbenih prizadevanj trudijo predvsem pri izvozu. Z obmejnim trgovanjem so začeb šele maja letos, zato večje uspehe pričakujejo prihodnje leto, ko bode skušali vključiti širši izbor končr.:'" izdelkov, predvsem tekstilne, kovr ske in lesno predelovane industrije Dogovarjajo se tudi o novih oblikah in možnostih sodelovanja. Pri M^v se vse pogosteje oglašajo obruuki k bi se radi z izvozom svojih izdelkov vključili v posel in si tako povsem pe legalni poti odprli možnost za W*l izdelavnega materiala ali opreme. M. Volčjak Zlate medalje in priznanja — Zdravko Krvina, član predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije, je po otvoritvi na sejmu stanovanjske opreme v Kranju podelil tudi zlate medalje in priznanja. Medalje so dobili: Alpies iz Železnikov za nov program Dom (na sliki zgoraj), Lesnina Pohištvo Kranj za program" DEA proizvajalca Radin iz Ravne gore Astra Ljubljana za kaminsko peč Lokaterm, ki jo izdeluje delovna organizacija Inštalacije Skofja Loka, Avtotnontaža Ljubljana za trajnožami toplovodni kotel, Termika Ljubljana za fasaterm, Kovinotehna Celje za keramično peč, izdelke novomeškega Pionirja in Jub iz Domžal za paleto zaščitnih premazov in barv. Priznanja pa so dobih Izolirka Ljubljana za paleto zaščitnih in izolacijskih materialov, Gobarska družina Kranj za razstavo gob. Gorenjski muzej Kranj za razstavo meščanske bale, Armal Maribor za celovit prikaz proizvodnje vodnih baterij. Centralni zavod za napredek gospodinjstva za razstavo Ekonomično ogrevanje in Likovno društvo Kranj za likovno razstavo. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Prodali 400 avtomobilov Lesce — Trgovska organizacija Murka iz I^esc, prodajalec vodi novomeškega IMV, je letos prodala 400 avtomobilov in 12« počitniških prikolic. Ocenjujejo, da je to v zdajšnjih razmerah dobra prodaja. Zastoj pri prodaji avtomobilov so pričakovali, razlogi so znani. Avtomobili so vs* dražji, denarja imamo vse manj. Gorenjska pa je za jugoslovanske razmere z avtomobili najbolj zasičeno tržišče. Pri prodaji avtomobilov zato I leski Murki preizkušajo nove načine. Tako so pred poletjem na Bled pripeljali katrce, ki so jih kupci lahko dobili takoj ter vnov-čili stare. Takšne in podobne pro- j dajne oblike bodo vse bolj običa- ; jen način prodaje avtomobilov, i pravijo v Murki. Filmsko gledališče Ta leden se v gorenjskih kinema-•flgrafih pričenja filmsko gledališče. Tako bo ameriški film Eni in drugi a sporedu v kinu Tržič v torek, I oktobra, ob 16. in 19. uri, v kinu >jm Kamnjk v sredo, 17. oktobra, 117. in 20. uri, v kinu Center v Kralji v četrtek, 18. oktobra, ob 16. in lan in v petek, 19. oktobra, v kinu Udio Jesenice ob 17. in 20. uri. Pikn Eni in drugi je delo enega J^hrij znanih in cenjenih franco-starežiserjev Clauda Leloucha. Re-fcerGaude Lelouch se je rodil leta J8? v Parizu. Za film se je že zelo navdušil in pri trinajstih letih fcnel prvi kratkometražni film Zlo %letja, za katerega je na amater-Jiesi festivalu v Cannesu dobil find prix. Veliko je snemal doku-*estarce, za celovečerni film Moški * ženska pa je dobil celo Oscarja. m vse njegove filme je značilno, da >i posname sam, torej je direktor <%grafije in snemalec. Z veliko denarja in dobro igralsko ZMribo je s filmom Eni in drugi ^*ude Lelouch zasnoval triurno Saakoepopejo — prerez dogajanja naše stoletje. Film je sestavljen iz več zgodb, ki 'zporedno potekajo na različnih mcA sveta: v Ameriki, Rusiji, 'snciji in Nemčiji. Eni in drugi pre-Mjajo hude osebne in širše družbe- pretrese. Nekateri umrejo v voj-'- drugi preživijo, a nosijo s seboj •toitoe travme. Junakov in generali je veliko, prav toliko je političnih ^kov in vojnih front, ki vseskozi N^jajo v intimno, zakonsko, dru-fcio problematiko. Posamezne #be pa so med seboj povezane z *ik>nesnićno zavezujoče, dramatur-r.ujnosti, v stilu amerikanizira- * ^gosto melodramatične široko-Mososti. Filmska poanta sicer po-^jje prepričanje, da je glasba 'i%čnejsa vez, ki lahko poveže I ti človeški konglomerat. A ker številnih junakov različni, Mi glasbene točke tako razno-da v teku treh ur poslušamo Mi briljantno klasično glasbo kot fcvprecen ročk ali pa Millerjevo ple-^glasbo. Edina rdeča nit je Rave-k Bolero, s katerim se film začne »bdikonča in čigar ritem je precej ''i fcmperamenten in vrtoglav od ■3»siceršnje filmske pripovedi. je poseben užitek za ljubite-t^iepa tudi modernejše glas- V Šivčevi hiši v Radovljici so minuli petek odprli razstavo slik, grafik in kaligrafij kitajske slikarke Wang Huiqin, ki so nastale v času njenega študijskega izpopolnjevanja v Ljubljani. Na otvoritvi je njeno delo predstavila Maruša Avguštin, slikarka pa je slikala in brala kali-grafsko oblikovane kitajske pismenke. Foto: F. Perdan Nova gorenjska kulturna revija Krog pobudnikov se širi Radovljica — V petek, 5. oktobra, se je v Radovljici zbralo 22 kulturnih delavcev z Gorenjske, pobudnikov za ustanovitev nove kulturne revije, ki bi združila ustvarjalne sile, razpršene po raznih šolskih, tovarniških in krajevnih publikacijah in tako presegla provincialno zaplankanost in neodmevnost gorenjskih kultur-•nih snovanj v širšem slovenskem prostoru. Četudi se vsi povabljeni niso odzvali (pogrešali smo npr. Škofjeloča-ne, nekatere vidne kulturne delavce, ki bi bili morda tudi pripravljeni posredovati uporabne predloge in pripombe), lahko rečemo, da je sestanek dosegel svoj namen, saj so pobudniki sprejeli okvirni predlog in osnutek vsebinskega koncepta kot osnovo za dokončni predlog. Tega bodo predložili medobčinskemu svetu SZDL za Gorenjsko in vsem petim kulturnim skupnostim gorenjskih občin, v njem bodo upoštevali tudi ugovore in pripombe z radovljiškega sestanka. Na sestanku je sicer prišlo do nekaterih razhajanj glede načina ure- VSAK TEDEN DVAKRAT PRI VAS DOMA ZVEST PRIJATELJ GLAS janja in publiciranja. Slišali smo celo predloge, da bi kazalo oživiti že zdavnaj zamrla kranjska Snovanja, da bi vlogo osrednje gorenjske kulturne revije prevzeli jeseniški Listi, ki izhajajo kot priloga tovarniškega glasila Železarja. Vendar se je večina zavzela za to, da je treba onemogočiti razne lokalistične interese in spraviti skupaj revijo, ki bi nekaj pomenila tudi v slovenskem prostoru. Kot primer uspešne uveljavitve so bila omenjena Primorska srečanja, ki so nastala leta 1977 po združitvi koprske Obale, idrijskih Kapelj in goriških Srečanj. Izvoljen je bil tudi iniciativni odbor: dr. Cene Avtuštin, Jože Dež-man, Franc Sever, Janez Poštrak, Jakob Kepic, Veno Dolenc, Edo Tor-kar, Joža Vari in Tomaž Iskra, (sestava še ni popolna, saj bo treba angažirati še koga iz škofjeloške občine), ki naj sproži široko družbeno akcijo za podporo reviji, ki naj bi bila odsev družbenega, kulturnega in umetniškega dogajanja na Gorenjskem (in ne zgolj tam). »Za nami ostane samo to, kar je zapisano«, je dejal eden izmed udeležencev radovljiškega srečanja. Spričo pomena, ki bi ga nova revija imela za celotno Gorenjsko, tudi denar ne bi smel biti nepremostljiva ovira, saj, kjer je dobra volja, se tudi denar najde. E. Torkar Jezikovno razsodišče (173) Po slovensko se ne splača »Zvedeli smo, da je v pripravi izdaja svetovno znanega atlasa za makro- in mikropatologijo, in sicer prevod iz angleščine (avtor J. Cur-rau). Knjigo bo izdala Cankarjeva založba, vendar v srbohrvaškem jeziku, prevod pa pripravlja Inštitut za patologijo Medicinske fakultete v Ljubljani v sodelovanju s strokovnimi sodelavci iz Zagreba in Beograda. — Ekonomski izračuni žal kažejo, da ni možen tisk strokovnih izrazov tudi v slovenščini, čeprav so prevajalci izraze iz angleščine pripravljeni brezplačno prevesti v slovenščino. —- Ni opravičljivo, da publikacija, ki bo leta in leta učbenik in strokovni priročnik zdravstvenemu kadru različnih ravni, ne bi vključevala slovenskega strokovnega izrazja. Pridružujemo se prizadevanjem, da tako pomemben učbenik medicinske stroke za naše potrebe izide obvezno tudi v slovenščini.« Zgornje pismo je predsednik Zveze društva za varstvo okolja v Sloveniji, akademik Stane Krašovec, naslovil na tov. Franca Šetinca, predsednika Republiške konference SZDL Slovenije, v vednost pa ga je poslal še Jezikovnemu razsodišču. — Tovariš akademik se v svojem dopisu dotika za naš slovenski jezik izjemno važne stvari. Slovenski jezik ne more biti polno razvit — Slovenec pa jezikovno neupravičeno prikrajšan v ceni osnovnih svojih pravic--če slovenščine ne bomo uveljavljali prav na vseh področjih, v prvi vrsti seveda tudi v strokovnih izrazjih, kakršnih eno je prav gotovo zdravstveno. V konkretnem primeru gre z ene strani za slovensko založbo (ki poleg tega nosi ime Cankarja, za Prešernom našega najvidnejšega potrjevalca slovenščine, (in sicer tudi nasproti srbohrvaščini), z druge za slovensko univerzitetno ustanovo pri ljubljanski medicinski fakulteti, ki bi pač tudi morala udejanjati obveze, izhajajoče iz dejstva, da se nahaja na področju slovenskega jezika. Če »izdajavci«, kakor bi rekel Prešeren, ostanejo pri svojem sklepu in »izračunu« o neupoštevanju slovenščine pri tem atlasu, seveda ne bi smeli računati na nikakršno gmotno podporo iz okolja, ki ga imenujemo slovensko. Če ne sprejmejo niti predloga prevajalcev, da bi se srbohrvaškim in pač tudi latinskim izrazom dodale še slovenske vzporednice (morda v seznamu poimenovanj cele knjige), pa dejansko pomembno zmanjšujejo vrednost svojega bodočega priročnika, saj ga v veliki meri odtegujejo, kakor pravi akademik Krašovec, študentu in zdravstvenemu kadru različnih ravni, pa seveda tudi še drugačnemu (slovenskemu) uporabniku. Mislimo, da nam teh stvari ne morejo reševati kar »trgovci z novci«, kakor bi gotovo tudi tokrat rekel še en veliki gojitelj slovenske besede — Oton Župančič. In dalje v smislu neke druge Župančičeve pesmi: Ali prizadeti slovenski zdravstveniki z univerze in slovenski založnik res »ne vedo svojega dolga« in »nimajo nič naših besed«? Tako pomemben učbenik zdravstvene stroke res mora iziti tudi v slovenščini — oziroma pri nas predvsem v tej —, vse drugo so prazne besede posebnega okusa. In tega okusa nikakor ne moremo in ne želimo imeti v svojih ustih. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega7. Nova knjiga Berte Golobove Slikanica Sporočanje je namenjena otrokom, Berta Golobova jo je napisala z namenom, da bi otroke rešila strahu pred izražanjem Pri Mladinski knjigi v Ljubljani je nedavno izšla nova knjiga Berte Golobove iz Kranja, ki jo poznamo po njenem prisrčnem pisanju za otroke. Tudi tokrat je knjigo namenila nadobudni mladeži. Slikanico je naslovila Sporočanje. Naslov, ki je bolj zapleten kot je zapletena vsebina knjižice, ki jo bodo otroci brez predaha prebrali, saj je pisanje, prijetno, preprosto. Avtorica pripoveduje o povedih, slogu, tiskarskem škratu. Slikanico lahko brez zadrege označimo kot izobraževalno, saj otrokom vbuja voljo za tvorjenje besedil. Avtoričin namen je namreč bil, da bi se ob tem zabavnem in spodbudnem branju otrok rešil strahu pred izražanjem. Veselo zgovorne so v knjižici tudi ilustracije Marjana Mančka. Udin boršt — spominski park J*1edni prihaja v razpravo osnutek predloga Zavoda za spomeniško varstvo ^nj, da bi Udin boršt razglasili za spominski park — V Udin borštu je locira-'f 33 dogodkov iz narodnoosvobodilne borbe, vrsta pa je umetnostnih etnologi m arheoloških spomenikov ter več naravnih znamenitosti — Odlok o var-J* spominskega parka Udin boršt bo dovoljeval normalno gospodarjenje v goz-Ji kot doslej, ne bo pa dovoljeval novogradenj in večjih komunalnih posegov v */stor Uzd Udin boršt, prvotno imenovan Voj-% boršt, pokriva najvišjo teraso nad 'igoTržiške Bistrice na zahod in Parovni-;<«.Kokrico na vzhodu. Na severu sega ''/iln»h partizanskih spominskih obeležij vrsta umetnostnih spomenikov, kot so l|j|flM baročne kapelice, predvsem pa ba-viziran renesančni dvorec, Dupljanski ali vodov grad z ohranjenimi arheološkimi ■■■".}uh od !B. do 18. stoletja, s čudovitimi Skarni, potem dragoceni etnološki spomeni, K7t je na primer Štularjev kmečki dvo- * v Dupljah, kajžarska hišica v Dupljah, *-r*okwke najdbe, kot so poznoantične in >#dnje srednjeveške utrdbe na Štuclju nad flijtf) in podobno. Udin boršt ima tudi vrsto 'travnih znamenitosti, kot so drevesa rde- čega bora, velike kraške jame z izviri, s kapniki. Take so kraška jama Velika Lebinica, Zijalka in Arneševa luknja v Sp. Dupljah, Arhovo ali Dacarjevo brezno, Hišarjevo' brezno, Dupulnik in podobno. Malokdo morda ve, da imamo Gorenjci v Udin borštu še pravi pragozd, ki služi za proučevanje. Tod tudi v bodoče ne bo segala nobena rekreacijska steza. In tu gnezdijo tudi redke ptice, kot je povodni kos in vodomec. Tu je seveda najti tudi vso divjad, ki je značilna za Gorenjsko. Če bo Udin boršt priznan za spominski park — razprave bodo to pokazale še do konca letošnjega leta — bo zanj veljal poseben varstveni režim, po katerem se ob primernem kmetijskem in gozdarskem izkoriščanju ohranja gozdna in kmetijska krajina. Eno najpomembnejših spominskih obeležij Udin boršta je centralno grobišče borcev 2. bataljona Kokrškega odreda, ki so padli tu 13. in 14. septembra 1942 Del spominskega parka bo tudi ta lesena, s slamo krita kajžarska hiša stegnjenega tipa v Spodnjih Dupljah Na Zavodu za spomeniško varstvo v Kranju so poudarili, da se s spominskim parkom nič ne spremeni za kmete, ki. so lastniki zemljišč v Udin borštu. Normalno bodo lahko spravljali iz gozda les, kot jim bodo to določali gozdarji, tako kot doslej obdelovali zemljišča v notranjosti gozda, celo nadomestne gradnje bodo zanje dovoljene. Ne bodo pa dovoljene zidave počitniških hišic. In vrsta drugega ne bo dovoljeno. Tako ne bo dovoljeno vnašati v gozd neavtohtone gozdne rastlinske vrste, neavtohtono divjad, vrste rib, ki sicer ne žive v vodah Udin boršta, uničevati gnezdišča ter prostore, kjer se živali zadržujejo in razmnožujejo, izpuščati onesnažene vode, odpirati in izkoriščati glino-kope, komunalno in drugače posegati v prostor, kar bi nasprotovalo ohranitvu naravnih znamenitosti, kulturnih, zgodovinskih in drugih vrednosti. Ne bo dovoljeno postavljati ograje, ki niso avtohtono pogojene, sežiga-ti odpadke in druge materiale na prostem, uporabljati gozdne ceste za javni promet, šo-toriti, parkirati avtomobile zunaj za to določenih mest, kuriti ogenj, odmetavati odpadke in podobno. V podzemskih jamah bo prepovedano odstranjevati kapnike, izvajati razna zemeljska dela, odlagati tekoče ali trde odpadke v jame, obiskovati jame in brezna, ki niso urejena za turistični ogled. Posebni varnostni režimi bodo veljali seveda tudi za etnološke in druge spomenike, ki jih bo treba tudi v okviru spominskega parka varovati in jim zagotavljati njihovo neokrnjenost in izvirnost. Vsaka nepravilnost, vsako nespoštovanje odloka bo kaznovano po zakonu o naravni in kulturni dediščini oziroma na osnovi občinskega odloka. Seveda pa bodo na vse nepravilnosti opozarjale ob robu gozda opozorilne table, na katerih bodo tudi zemljevidi z označenimi spominskimi obeležji. Kar ne bo posebej prepovedano, bo dovoljeno. Glavni namen, da postane Udin boršt spominskipark pa je, da ga približamo ljudem z vsemi njegovimi znamenitostmi in posebnostmi, da ohranimo to gozdno površino od Golnika do Kranja, v katerem naj bi nekoč zaživel tudi nekakšen rekreacijski center za delovnega človeka. Vrsta bo še problemov, posebno zaradi smetiščne jame v Tenetišah, ki zaenkrat ostane v sklopu spominskega parka, zaradi nekaterih komunalnih del, ki se še obetajo na tem prostoru, upamo pa, da se bomo na razpravah tako v Kranju kot v Tržiču dobro pogovorili in storili vse, da Udin boršt postane spominski park in da ga bomo neokrnjenega ohranili zanamcem. D. Dolenc s DVPPLACH \Dvjilyc Vojvodski gradič v Dupljah je opisoval že Valvasor GLAS 6. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 16. OKTOBRA Dr. Aleksandra Kornhauser: Ustvarjalnost je pravica in dolžnost vsakega človeka Četrtkovi slovesni podelitvi nagrad Inovator leta v Kranju je prisostvovala tudi dr. Aleksandra Kornhauser, članica predsedstva in dolgoletna predsednica Raziskovalne skupnosti Slovenije. Navdušena je bila nad resnostjo, s katero se Občinska raziskovalna skupnost Kranj spoprijema z raziskovalnim delom v Kranju, kako skuša na razne načine stimulirati in zainteresirati ljudi, da bi pri svojem delu uvajali novosti, izboljšave za lažje, cenejše delo, za boljši, cenejši proizvod. • V svojem nagovoru inovatorjem in vsem, ki se v Kranju ukvarjajo z raziskovalnem delom, je dr. Alksandra Kornhauser poudarila, da bi se morali ozreti preko meja Jugoslavije, in pogledati kakšni so problemi in obeti za nas vse. Trenutno svet pestijo nasprotja, ki so pogojena z neverjetnim razvojem na eni strani in zaostalostjo na drugi strani, zaskrbljujoč je tudi velik porast prebivalstva v nerazvitem svetu. V naslednjih 20 letih bo pritisk prebivalstva naraščal. Potrebe bodo ogromne, surovine pa so omejene. Nekatere bodo izčrpane že v prihodnjih 50 letih: nafta, srebro . . . Da nam naši vnuki ne bodo očitali, moramo skrbno gospodariti, varčevati z energijo, vodnimi viri. • Vsak izum, ki bo doprinesel k varčevanju energije, bo pomagal ohraniti naravo, preživeti. Zgledujmo se pri tistih, ki imajo majhne možnosti, pa so dosegli fantastične dosežke. Poglejmo Japonsko. Majhna, prenaseljena, a silno delavna dežala, ki je znanje zapisala, z veliko začetnico, vse svoje ljudi mobilzirala za ustvarjalno dejavnost. Tudi Slovenija ima dobre, pridne ljudi, manjka pa ji glavno orožje — znanje. Iz istih surovin, isto količino energije lahko naredimo več, bolje, z manj odpadka. Ustvarjalnost je pravica in dolž- Prireditve ob krajevnem prazniku Cerklje — Ob prazniku krajevnih skupnosti Cerklje, Brnik, Poženik, Zalog in Šenturška gora je bilo v vaseh pod Krvavcem več športnih prireditev. V rokometu so bili najboljši igralci Dupelj pred Krvavcem in Letališčem. V nogometu je nepričakovano zmagala druga ekipa Krvavca pred Velesovim in prvo domačo ekipo. V košarki je prehodni pokal osvojila ekipa Komende, Naklo je bilo drugo in Krvavec tretji. V kegljanju je slavila ekipa krajevne skupnosti Brnik pred kegljači Zaloga in Cer-kelj. V kegljaškem tekmovanju za Oblakov memorial je prvo mesto osvojila ekipa Save iz Kranja pred ke-gljaškim klubom Simon Jenko s Po-dreče ter tretjo ekipo Krvavca iz Cerkelj. V partizanskem mnogoboju je nastopilo 30 krajanov iz vasi pod Krvavcem. Med mladinci je zmagal Igor Perne pred Tomažem Pernetom in Janezom Petričem, med mlajšimi mladinci Peter Slatnar pred Sandi-jem Pernetom in Markom Korošcem, med člani Jože Kepic pred Borisom Šornom in Petrom Sodnikom, med starejšimi člani Avgust Perne, med mladinkami Mira Petrič pred Darjo Mlakar in Barbaro Prosen, med članicami pa Pavla Šorn pred Fani Ciperle in Nado Novak. Krajevna organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin Cerklje je priredila na strelišču v Poženiku tekmovanje v streljanju s polavtomatsko vojaško puško. Udeležilo se ga je 150 tekmovalcev in tekmovalk. Med moškimi je zmagal Janez Vrtnik pred Vidom Grilcem in Andrejem Knetom, med ženskami pa Minka Korbar pred Lojzko Korbar in Mileno Blaž. Ekipno so bili pri moških najboljši strelci druge brniške ekipe pred prvo ekipo ter tekmovalci Pože-nika, med ženskami pa ekipa Pože-nika pred prvo in drugo ekipo Brnika. J. Kuhar ^nost vsakega človeka. Privzgajati bi jo morali že v otroškem vrtcu. • Za otroke je značilno neskončno »zakajev«. Zakaj jim zvedavost pozneje ubijamo? Zakaj ustvarjalnost ne gojimo v delovni organizaciji, na univerzi? Delavec pri stroju bi se moral vprašati, zakaj ravno te kretnje pri delu? Inženir, zakaj ravno ti postopki in ne drugačni. Vsak dan bi se morali spraševati: zakaj tako. Volja, da ustvarimo kaj boljšega, je prvi pogoj za drugače, bolje. Drugi pogoj pa je znanje. Iskati ga moramo pri tistih, ki ga že imajo. Prehitro smo z vsem zadovoljni. • Razviti svet že četrtino svojih diplomatov s fakultet pošilja v podiplomski študij, mi pa manj kot 1 odstotek! Kranj usmerja mlade, jim daje volje. Ta proces je treba pospeševati. Vsakdo, ki zna in zmore, bi se moral razvijati, grabiti po znanju. To bogastvo, lahko širimo, vse ostalo je omejeno. Razviti Zahod ima 70 odstotkov prihodka, v tehnologiji, kjer je glavni delež znanje, le 30 odstotkov v investicijah, opremi in tržišču. Mi smo daleč zadaj, vendar nekatere delovne organizacije se dobro zavedajo, da brez večjega poudarka razvoja ne bo šlo. Zaradi tega je nujno, da za Savo in njena prizadevanja izve vsa Slovenija, Jugoslavija. Vsa Jugoslavija potrebuje vzore. S takimi delovnimi organizacijami bomo prebrodli najhujše težave. • Priznanja za podiplomski študij so izrednega pomena. Prav ti nagrajenci bodo širili duha znanja naprej. Zaključila je z željo, da bi te nagrade in priznanja postala tradicija, da bi v prihodnjih letih za Dan inovatorjev število nagrajencev še naraslo, da bi pritegnili k razmišljanju vse, ki jim je pridobitev znanja dolžnost in potreba. D. D. POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zoreč (102. zapis) Pot iz Gorenje Žetine na Kal — razvodje in razpotje med Poljansko in Selško dolino — ni naporna, niti dolgočasna. Lepo speljana vozna pot, tudi za motorna vozila dobra, vodi ves čas po prav zanimivem svetu, kjer se kamenine — apnenec, dolomit, skrilavec — kar vrste in ob vse-kih kažejo zgodovino zemlje kot odprta knjiga, razumljivo predvsem rudninoslovcu (mineralogu). Plasti dolomita, ki leže strmo poševno, v nekaterih usekih ob poti na Kal, pripovedujejo o strahovitih zemeljskih silah, ki so pred milijoni let, oblikovale to pogorje. Tekmi za svetovni pokal 11. in 12. decembra Kranjska gora — V našem najbolj znanem zimskošportnem središču v Kranjski gori se vneto pripravljajo na novo smučarsko sezono, v kateri bo osrednji športni dogodek tekmovanje za svetovni pokal v slalomu in veleslalomu 11. in 12. decembra letos. Na podkorenski progi, kjer je bilo lani decembra prvič v zgodovini svetovnega pokala tekmovanje na umetnem snegu, hitijo z urejanjem vodnih priključkov za snežne topove in še z nekaterimi drugimi deli. Do decembra naj bi ob progi postavili tudi novi vlečnici, ki bi olajšali tekmovalcem prevoz do štartnega mesta, bili pa bi tudi velika pridobitev za kranjskogorski turizem. Prireditelji tekmovanj za Pokal Vitranc so si zadnja leta pridobili veliko izkušenj, dobili so ugled v svetu in tudi zaupanje najodgovornejših mož v mednarodni smučarski organizaciji. Vsakokrat so dokazali, da so kos najzahtevnejšim nalogam. Z letošnjima tekmama za svetovni pokal bodo skušali to samo še potrditi. . B J. Rabic Razstava sadja v Radovljici Vabilo obiskovalcem in proizvajalcem, da sodelujejo na njej s pridelki in izdelki iz sadjarske preteklosti Radovljica — Sadjarsko društvo Slovenije in Poslovna skupnost za sadje pripravljata v Graščini v Radovljici od 26. do 30. oktobra Razstavo sadja. To bo ena od področnih razstav Sadjarskega društva Slovenije. Radovljica ni bila izbrana naključno, saj letos mineva 80 let od prve gorenjske razstave sadja v Radovljici. Pripravilo jo je takratno kranjsko sadjarsko društvo, ki je potem uspešno predstavljalo tudi Avstrijo na mednarodni razstavi sadja v Dusel-dorfu. Razstava bo ob sodelovanju sadjarskih ustanov in sadjarjev iz vse Slovenije imela poleg poslovnega tudi poučen značaj. Na njej bodo razstavljene sorte veljavnega sadnega izbora in mnoge druge starejše sorte različnih sadnih vrst. Razstavljeni bodo tudi stari in novi stroji in orodje ter sredstva za oskrbovanje, varstvo nasadov ter spravilo sadja. Delovanje nekaterih novejših strojev bo prikazano v sadovnjaku Resje pri Podvinu. Pri ureditvi razstave bo sodeloval Tehnični muzej Slovenije. V sodelovanju s kmetijsko pospeševalno službo, aktivom kmečkih zena in predelovalno industrijo pa bodo prikazane tudi različne možnosti uporabe svežega in predelanega sadja. Razstavljena in naprodaj pa bo tudi strokovna literatura. Organizatorji vabijo obiskovalce in proizvajalce, da s svojimi pridelki in izdelki, z zanimivimi sortami ter nekdanjimi orodji in pripomočki (noži, škarje, škropilnice. ..) pope-stre to razstavo. Ta material bodo zbirali v Kmetijskem zavodu v Mariboru, Kmetijskem inštitutu v Ljubljani in v sadovnjaku Resje pri Podvinu do 23. oktobra letos. Pokrovitelji razstave, ki bo od 26. do 30. oktobra v Graščini v Radovljici vsak dan od 9. do 19. ure, so KZK Gorenjske in občinski skupščini Radovljica ter Jesenice. * A. Zalar PRAVNIK SVETUJE ZASTARANJE TERJATVE B. N. iz Kranja Zanima vas v kakšnem času zastara terjatev plačila elektrike in vode, ter tudi, ali opomin za plačilo zastaranje pretrga? Odgovor: Terjatev za dobavljeno električno energijo in vodo, kakor tudi za plin, toplotno energijo, dimnikarske storitve in vzdrževanje snega zastarajo v enem letu. Opomin, ne usten ali pismen, ne pretrga zastaranja. Predvsem se zastaranje pretrga s pripo-znavo dolga ter vložitvijo tožbe za ugotovitev, zavarovanje ali izterjavo dolga. IZPLAČILO DEDIČEV L. N. iz Radovljice Pišete nam, da bo prišlo do dedovanja »zaščitene« kmetije, pa vas skrbi, če boste kmetijo podedovali vi, kako bo z izplačilom dedičev. Kmetija namreč ni dobro opremljena z mehanizacijo, imate pa tudi svojo veliko družino. Odgovor: Sodišče bo upoštevalo vaše gospodarske in socialne razmere pri odločanju, v kakšnem času boste dolžni izplačati dedne deleže ostalim dedičem. Ta rok je praviloma pet let, na vašo zahteva pa bo sodišče lahko določilo tudi daljši rok, vendar največ deset let, upoštevajoč navedene razmere. PRIPOR IN ODŠKODNINA L. M. iz Ljubljane Ker ste bili v kazenskem postopku oproščeni obtožbe, bili pa ste dalj časa priprti, vas zanima, ali imate pravico zahtevati odškodnino? Odgovor: Ker ste bili oproščeni obtožbe imate vsekakor pravico zahtevati odškosnino. Pri določanju višine odškodnine se ocenijo psihične bolečine in druge neugodnosti, ki jih je odškodovanec pretrpel zaradi neutemeljeno vzete prostosti, razliko do polnega osebnega dohodka, stroški za obiske in drugi upravičeni stroški. Cerkev na Gori (985 m) nad Malen-skim vrhom. (Foto: M. Masterl) KAL ALI ČRNI KAL? Spotoma velja premisliti tudi o imenu imenitnega prehoda med Blegošem in Koprivnikom. Za izvor imena Kal ne bo težav — plitva kotanja s stoječo vodo, izvir pod močvirnatim pobočjem, šibek izvir vode v gozdu, ki se zbira v kotanjah in ne odteka kot potok — zmoti le dvoje: tu imamo opravka z ledin-skim imenom; ob Obali, nad Koprom pa imamo veliko, lepo in znano vas ob cesti, Črni kal (čez 250 prebivalcev, v višini 270 m nad morjem). Ker pa tudi našemu podblego-škemu gorskemu prevalu pravijo prav tako — Črni kal Nm 1103 m — si pomagajmo tako, da bomo prehodu med Poljansko in Selško dolino rekli kar na kratko in le — Kal. Črnikalcem ob morju pa kar pustimo sloves njihovega vina, ki so ga morali tudi loški tlačani tovoritis jim škofom. Črnikalsko vinoje^ neki tako imenitno, da ga je tudi$ ri Valvasor močno hvaiil. Iz zgodovine je znano, da so 1581 poslali kranjski deželni stim pet tovorov črnikalca wurttenb* škemu vojvodi kot priznanje za ^ speševanje slovenskega protestih skega tiska. — Poleg črnikalca prave žametne črnine — uspeti vinogradih okrog Črnega kala. v | vetju pod prepadnimi stenam, | škega .roba, tudi druge, nič manj ^ veče in dobre trte: muškat, rajte malvazija, kraljevina, kaber^ merlot in refošk. Znano je hovo namizno grozdje — Seveda godi črnikalskim vinopi dom zavetna lega pred burjo in \\ plota, ki prihaja z morja. POT NA KAL Hiteti na izletih ne kaže.S*^ česar ne vidimo, ne spo» mo. Le duhovno slepi UmS planinci, popotniki hite. Zal, ta.-v večini . . . Bolj velja iti po poteh v narav.: dečimi očmi in odprtini srcema* re rastlinstva, živalstva, kam«i Posebno te so znamenite nanaa^ ti proti Kalu. Saj tu naletimo na toliko doka* da je to hribovje zraslo iz nwr& globin. Tu so v kamenine odtisnjen drobne školjčne lupinice. Naiw.\i je v peščenem rožnatem sknlav* na desni strani ceste. — Tudi ve, mitu, kije močno drobljiv m M no pripraven za posipanje M| skih cest, utegnemo najti drobil okamnin, apnenčevih alg m iu?A praživali. Plastnat temno siv dolomit jt i razkrit prav ob dodelavi in širitve ste na Kal v letu 1974. Čim vik \ nas vodi pot, tem bolj skrilavapc^ ja kamenina na tleh in ob strast Prav v tej mehkejši površinski^ v tej višini pa je tudi pogoj za na% nek prevala med Blegošem in ^ privnikom. Tako celo narava N pomaga ljudem, da laže prehajaj doline v dolino ... In že — sredi teh premišljevat i gotovo niso odveč — stopim na.^ Kal — temen z gozdom pora.«-*^ čnat preval — morda odtod ^ Kal? Še preden pa se znajdem catem križišču številnih poti ins^ ri, me pritegne partizanski poiri postavljen prav na višini Kali 1103 metre nad morjem. V naravne skale vpeta plošča \ vklesan rdeče obarvan napis: Na tem mestu se je zadržeudii lija 1942 Druga grupa partizani odredov na svojem slavnem pok« na Štajersko. — O.O.ZB. Nfl Kranj _ Podkoren se pripravlja na smučarsko zimo V Podkorenu z veliko težavo zaradi slabega vremena priprtviji jo veleslalomsko in slalomsko smučišče za letošnji tekmi svtf^ nega pokala — Prejšnja FIS proga je bila za treninge neprimerv na Podkoren — Jeseniška občina se je že lani z vsem pogumom lotila urejevanja smučišč v Podkorenu in na njih pripravila tudi tekmo za svetovni pokal. Umetni sneg, ki je tokrat prvič na naših smučiščih, je še kako dobrodošel, obenem pa odlična smučišča dajejo garancijo za pridobitev tekem svetovnega pokala. Pridobiti tekmo v svetovnem alpskem pokalu ni tako lahko kot bi si predstavljali, zato so v Podkorenu tudi letos želeli kar najbolje pripraviti letošnjo tekmo za alpski pokal, ki bo 11. in 12. decembra. Naložba v podkorenska smučišča ni majhna, saj že zdaj znaša okoli 60 milijonov dinarjev. Do tekme 19. svetovnega pokala bodo ob velikih naporih kranjskogorskih žični-čarjev in organizatorjev, ki prizadevno delajo v Pokalu Vitranc pripravili takšno progo, ki se bo prvič pri nas tako po komunalni in drugi urejenosti lahko merila z najboljšimi tujimi smučišči. Že lani, ob uvodni tekmi svetovnega pokala ni bilo organizatorjem kaj očitati, vendar želijo še več in usposobiti smučišče tako, da bo zadovoljilo še tako zahtevne svetovne ase. Letos bo novost predvsem v t« da bodo postavili dve novi vfcbk dolžinama 380 metrov in 745 ms poštar že dolgo sodeluje z nami. »Že pred štirimi leti sem bit n* izletu in bilo mi je tako všeč v sem se letos zopet odločil, da pre; vim lepo soboto 7 naročniki Gttta Izlet je lep, na.ibolj pa mi je «M dobra glasba in seveda ples« V. Primoiič Neustrašni reševalci-letalci Pred desetimi leti smo v Sloveniji začeli z organiziranim šolanjem članov G RS za letalsko reševanje — Na letošnjem tečaju usposabljanje za reševanje iz stene in z žičnice — Potrebovali bi za gorsko reševanje zgrajen helikopter Pred vzletom helikopterja mora reševalno moštvo preveriti poznavanje po-itopfca za pritrditev marinerja na električni vitel. Foto: F. Perdan Vrata - Zadnja desetletja je ne-iluten razvoj znanosti in tehnike prodrl tudi na področje reševanja ponesrečencev v gorah. Gorska reše-služba pri Planinski zvezi Složnije je začela uvajati nekatere ne naprave, ki učinkovito nadomeščajo človeka ali vsaj zmanjšujejo njegove telesne napore. Velika pridobitev je' reševanje s pomočjo ■etikopterja. To hkrati dokazuje, da » gorski reševalci aktivni soustvarjala napredka, katerega vodilo je tar najhitrejša in učinkovitejša po-ponesrečenemu. Reševanje s pomočjo letal je naša GRS teoretično spremljala ves čas od začetka sodelovanja v mednarodni organizaciji I KAR, ki je že na »tanovnem zboru 1955. leta razpra- Ijala o u .tanovitvi podkomisije za letalsko reševanje. Z oživitvijo nje Kga dela desetletje pozneje so se tudi pri nas povečala prizadevanja »napredek na tem področju. Ko je MG5. leta pri reševanju ponesrečen-d severno steno Skrlatice prvič . Slovenijo priletel na pomoč avstrijski helikopter, so naši gorski reševalci od blizu spoznali prednosti he- '^jpterskega reševanja pred klasi- ^ Vsestransko uporabnost heli- ' "*rja so ugotovili tudi drugi; tako * republiški sekretariat za notranje «>deveSRS kupil 1967. leta prvi helikopter in ga med drugim namenil za •*fevanje v gorah. Prva reševalna akcija s pomočjo kukopterja je bila marca 1968, leta, ko je plaz zasul skupino turnih smučarjev pod severno steno Mojstrovke. Mesec dni pozneje so pri Gorski reševalni službi ustanovili podkomisijo za letalsko reševanje, njen vodja pa je postal Kranjčan Emil Her-lec. Po sodelovanju naših reševalcev na helikopterskem simpoziju 1970. leta v Švici in vajah s helikopterji dve leti pozneje v Franciji ter nakupu novega helikopterja 1972. leta se je letalsko reševanje v Sloveniji močno razmahnilo. Zato je bilo nujno usposabljanje gorskih reševalcev — letalcev. Prvo organizirano šolanje zanje so pripravili 1974. leta v Lescah, kjer je sodelovalo 28 reševalcev, od tega dvanajst miličnikov, in šest zdravnikov. Doslej so izvedli okrog petnajst tečajev, udeležilo pa se jih je blizu štiristo reševalcev. Danes je v slovenskih postajah GRS približno 65 usposobljenih reševalcev — letalcev. Poleg tega je pripravljenih za te naloge okrog 20 delavcev letalske enote milice, v kateri uporabljajo za gorsko reševanje manjši in večji helikopter. Vaja »Triglav 1984« Vrvež na melišču ob Aljaževem domu v Vratih je napovedal, da se bo v sobotnem dopoldnevu tod nekaj dogajalo. Množica gorskih reševalcev je v popolni opremi, prišlo jih jc 48 iz 14 postaj GRS v Sloveniji, pa ropot helikopterskega motorja sta izdajala namen njihovega srečanja. Ravnnnjt* a horizontalno mrežo za transport »ranjenca« terja dobro izurje-flost rešcvalcev-letalcev. Foto: F. Perdan Nesoliden obrtnik Obrtnik je osumljen, da je denar za gradbeni material iri zidavo hiš po sklenjenih pogodbah porabil v druge namene, lastnike pa ^odoval za precejšnje denarje ta način oškodoval za več kot 333.000 din. Š. K. je denar potreboval, da bi dokupil material in dokončal pogodbena dela za ljubljanskega naročnika. Leta mu je na roke izplačal 1,18 milijona din za delo in gradbeni material za hišo, dograjeno do prve faze. Š. K. je med drugim obljubljal, da bo pripeljal na ljubljansko parcelo gradbeni les, za kar mu je naročnik izročil 400.000 din, vendar je dobil le za 200.000 din lesa. Skratka, Š. K. so osumilu, da je ljubljanskega graditelja oškodoval k*ar za lep kup denarja, svojih obveznosti pa ni izpolnil tudi za jeseniškega naročnika. Ugotovljeno je bilo tudi, da so bila gradbena dela opravljena nestrokovno, tako 'da bodo lastniki imeli dodatne stroške s popravili. Obrtnika so osumili kaznivega dejanja goljufije in ga ovadili javnemu tožilstvu. Jesenice — Najbrž si naročnika, s eterima je Š. K., obrtnik gradbene 'roke, sklenil pogodbo o zidavi hiše, • >ta misUla, da utegneta izgubiti *A denarja. Ko je julija letos neki travnik podpisal pogodbo v vrednoto 717.650 din, da bi mu Š. K. pozidal niio do druge- plošče oziroma do .trene, je verjel, da bo obrtnik delo v t^tu opravil. Vnaprej mu je izročil v gotovini 258.000 din in naročilnice za gradbeni material. Š. K. je kupil 4500 kosov opeke, vendar je na gradbeno parcelo jeseniškega zdravnika pripeljal le 1600 opek, ostalo pa na neko drugo parcelo v Ljubljani, kjer prav tako prevzel gradbena dela. Kup 1 je tudi ,30 zavitkov izotekta, vendar jih je na jeseniško gradbišče pripeljal le 9, ostale pa na ljubljansko T - J* bil račun napisan za jeseniškega graditelja. Le-tega je na Večina tečajnikov se je med vajo prvič spuščala iz helikopterja po jekle-nici na določeno mesto v steni. Foto: F. Perdan Letos se je zgodilo v naših gorah že 48 nesreč, največ v Julijskih in Kamniških Alpah ter Karavankah. V njih so 4 ljudje izgubili življenje, 20 pa so jih rešili. Med ponesrečenimi je bila približno polovica alpinistov, drugi pa so bili planinci. V 19 reševanjih so sodelovali tudi delavci letalske enote milice z Brnika s helikopterjem, ki je za te naloge letel 40 ur. Od vodij smo zvedeli, da gre za letos nji republiški tečaj reševalcev — letalcev, ki ga je pripravila podkomisija za letalsko reševanje pri komisiji GRS Planinske zveze Slovenije na osnovi^ letnega načrta dejavnosti članstva. Sobotni del usposabljanja so namenili reševanju iz stene, na nedeljskem pa je na sporedu reševanje z žičnice. Tečaj so poimenovali »Triglav 1984«, saj naj bi kar dve vaji od treh izvedli v Severni triglavski steni. Potem ko je v trebuh transportnega helikopterja AB 212 poskakala skupina reševalcev — ob njih je bil poleg helikopterske posadke tudi instruktor GRS, se je velika jeklena ptica naglo vzpela v nebo proti očaku Triglava. V očeh opazovalcev iz doline je postajala vse manjša, dokler ni, velika kot čebela, zastala v zraku nad skalnim robom v Nemškem turncu, imenovanim Grad, sredi severne stene. Ni še minilo dvajset minut in že se je v svoji prvotni podobi spustila na helikoptersko pri-stajališče pri domu. Prvo reševalsko moštvo je zamenjalo drugo, slika pa se je znova in znova ponavljala. Gledano od zgoraj, je bila podoba seveda drugačna. Tečajniki so se morali spustiti iz lebdečega helikopterja po nekaj metrski vrvi na skalni rob v steni in se od tod vkrcati z domnevnim ponesrečencem v reševalnem čolnu nazaj v letalo. Kljub pomoči dveh inštruktorjev, ki sta na Gradu spremljala njihovo delo, postopek ni bil niti najmanj lahek. Toda neustrašni reševalci — letalci so ga opravili brez opazne negotovosti in zapletov. Šele vse gostejša megla, ki je najhujši helikopterjev sovražnik, jih je iz stene Triglava pregnala v Granči-šče nad Mojstrano. Tod so se reševalci urili v spuščanju iz helikopterja s pomočjo električnega vitla in dvigovanju z ranjencem na jekleni-ci. Med nedeljsko vajo na Voglu so se tečajniki najprej seznanili s konstrukcijo in načinom delovanja žičnic ter možnimi napakami pri tem Spoznali so tudi predpisane postopke pri težjih okvarah žičnice in načine reševanja potnikov. Zatem so praktično preizkusili, kako bi ob okvari žičnice reševali ljudi iz gondol s pomočjo helikopterja. Vaja je potrdila veliko požrtvovalnost in neumornost vseh, ki si prizadevajo za napredek letalskega reše vanja pri nas. Žal pa dosegamo veliko boljše rezultate pri usposabljanju ljudi kakor pri opremljenosti kot osnovi vsega razvoja. V Sloveniji namreč še vedno nimamo za gorsko reševanje zgrajenega helikopterja; takšna naprava, so med drugim naglasili izkušeni udeleženci tečaja, bi pomenila korak naprej v delu pilotov in reševalcev, zmanjšala pa bi tudi stroške letenja. S. Saje Za večjo prometno varnost Pametna vožnja Najbrž ni nobenega dvoma, da je defenzivna vožnja veliko varnejša od vožnje, ki ji pravimo ofenzivna. Temeljne značilnosti defenzivne vožnje so: • voznik je pozoren na vedenje drugih udeležencev v prometu • na svoje namere (sprememba smeri, zaviranje, ustavljanja) opozarja pravočasno in nedvoumno • ne ovira prometa • skrbi za primerno varnostno razdaljo Med lastnosti voznika, ki se je odločil, da bo v prometu upošteval vedno le pravila defenzivne vožnje, sodi tudi skrb, da njegovo vozilo drugi udeleženci vedno pravočasno opazijo. Med pravilu defenzivne vožnje prav gotovo sodi tudi takšno prehitevanje, v katerem ni tveganja. Boljše je zmanjševati hitrost, kot pa povečevati tveganje s preveliko hitrostjo v gostem prometu ali v predelih, kjer so pogosti prehodi čez cesto. Dobra stran defenzivne vožnje je tudi strpnost do napak drugih udeležencev v prometu — s tem lahko mnogokrat preprečimo tudi nezgodo. Vsako vsiljivo opozarjanje na napake drugih v prometu je dokaj neokusno in sprto s kulturo obnašanja v prometu. Najbrž je dosti varnejše za vse, če se vozniku, ki jezavozil v »škarje« skušamo umakniti, kot pa se omejimo le na pobliskavanje z lučmi. Mrak Preprodaja avtomobilov Samo lani naj bi M. D. iz Kranja preprodal šest avtomobilov, leto prej in letos pa še dodatnih dvanajst — Z razliko ter utajo prometnega davka je reševal družinski proračun din. Zato je ob prodaji M. D. plačal le 8800 din davka namesto 17.200 din. Vendar pri prodaji ni vedno toliko zaslužil kot pri omenjenem avtomobilu. Maja lani je kupil hov golf die-sel za 650.000 din in ga kmalu nato prodal za 700.000 din. Prihraniti pa je hotel pri prometnem davku, tako da sta s kupcem navedla za skoraj nov avto vrednost 450.000 din. Plačevanju prometnega davka se je M. D. hotel izogniti tako, da letos junija ob nakupu golfa ni bila narejena kupoprodajna pogodba za skoraj dve leti star avtomobil, pač pa ga je takoj prodal naprej, s posredništvom zaslužil 40.000 din ter se obenem izognil od letos veljavnemu, dokaj višjemu prometnemu davku v višini 15 odstotkov. Pri preprodaji avtomobilov v teh nekaj letih si je M. D. pridobil za nekaj več kot 800.000 din premoženjske koristi. Za takšen način trgovanja se je odločil zaradi izredno skromne invalidske pokojnine, ki ni večja od 7000 din. Kranj — Delavci UNZ Kranj so ovadili temeljnemu tožilstvu M. D., invalidskega upokojenca, zaradi suma kaznivega dejanja nedovoljene trgovine. Samo v zadnjih treh letih naj bi M. D. kupil in nato prodal najmanj 18 osebnih avtomobilov. Postopek je bil preprost. Ko je kupil avtomobil, ga je registriral na svoje ime in čez nekaj časa prodal, včasih kar po enem mesecu. Julija leta 1981 je na primer M. D. kupil štiri leta star opel aseona za 100.000 din, januarja naslednje leto pa ga je prodal za 260.000 din. Vendar s kupcem v kupoprodajno pogodbo nista vnesla tolikšnega zneska zaradi prometnega davka, pač pa sta vpisala 120.000 din. Tako je prišlo do zatajitve davščin v višini 101.000 din. Najpogosteje je avtomobile prodajal in kupoval na sejmu v Ljubljani, nekajkrat pa preko časopisnih oglasov. Lani je na sejmu kupil golfa za 220.000 din, še v istem mesecu ga je prodal za 430.000 din, vendar sta s kupcem vpisala v pogodbo le 220.000 NESREČE NEPAZLJIVO NA PREDNOSTNO CESTO Zminec — V petek, 12. oktobra, se je ponesrečil 12-letni Uroš Stanovnik z Zminca. Na kolesu z motorjem se je peljal skozi vas in v križišču s prednostno cesto izsilil prednost av-tomobilistu Francu Ošabnu iz Ljubljane. V trčenju je otrok utrpel hujše telesne poškodbe. V OVINKU S CESTE Virlog — Med Škofjo Loko in Crn-grobom sta se v soboto, 13. oktobra, ponesrečila 32-letni Franc Dolenc, voznik, in sopotnica Ema Pevc, stara 44 let. oba j Podlubnika. Njun avto je namreč v ovinku pri Virlogu zaneslo s ceste na travnik, kjer je trčil v drevo. PREHITRO V KRIŽIŠČE Drulovka — Voznik neregistriranega motornega kolesa Vincenc Konjar, star 46 let, je v četrtek, 11. oktobra, na Drulovki zavijal na Zasavsko, prednostno cesto. Kljub prometnemu znaku »Stop« je z nezmanjšano hitrostjo zapeljal v križišče in trčil v osebni avto, ki ga je iz smeri Labor pripeljal 37-letni Ivan Zevnik iz Mavčič. Trčenje je bilo tako silovito, da je Konjar na kraju nesreče umrl. ZAPELJAL NA NASPROTNI PAS Bohinjska Bistrica — 20-letni Zdravko Stare z Jereke se je v nedeljo, 14. oktobra, z neregistriranim motornim kolesom peljal od Jereke proti Koprivniku. V levem nepreglednem ovinku je nenadoma zapeljal na nasprotni vozni pas, tik pred osebni avto Ljubljančana Tomaža Kunsta. V trčenju je bil Stare huje ranjen. PODRL PEŠCA Lesce — Neprimerna hitrost je botrovala nesreči, ki se je v nedeljo, 14. oktobra, pripetila v Lescah. Voznik osebnega avtomobila Karlo Ja-vorič, star 42 let, je dohitel pešca Stjepana Šterleka, starega 41 let iz Ljubljane, ki je ob sebi potiskal kolo. Javorič je zavrl, a se je kljub temu zaletel v pešca. Hudo ranjenega so Šterleka odpeljali v jeseniško bolnišnico. ZBIL MOTORISTA IN POBEGNIL Podljubelj — V nedeljo, 14. oktobra, je voznik osebnega avtomobila avstrijske registracij;', kasneje ugotovljeni Slavko Brkič, star 26 let, doma iz Teslica, zdaj pa na začasnem delu v Avstriji, na poti od Ljubelja proti Tržiču dohitel motorista in ga zbil. Hudo ranjenega Janeza Meglica s Pristave, starega 41 let, je Brkič brezvestno pustil lc/ati na cesti in zbežal. Že po dveh urah so storilca izsledili. rj g Zapora uranske ceste Od 15. do 20. oktobra bo med 7.45 in 16.45 za ves promet zaprta cesta na odseku Po!Jane—Gorenja vas, ker bodo asfaltirali uran-sko cesto. Obvoz bo prek Ljubljane, Logatca, Rovt in Žirov. Avtobusni promet bo potekal normalno s prestopanji. GORENJSKA NOĆNA KRONIKA PREKO OGRAJE PO JABOLKA Ko so pred nedavnim nabiralci kostanja v okolici sadovnjaka v Resjah opazili, da so za ograjo v sadovnjaku na drevju še lepa jabolka, so ročno preskočili ograjo in hoteli ozimnici iz kostanjev dodati še nekaj jabolk. Ko je eden od zaposlenih delavcev v sadovnjaku to opazil, je seveda nabiralce skušal pregnati, v direndaju pa je padla tudi klofuta — vendar pa ne po vsiljivcih v sadovnjaku, pač pa po zaposlenemu delavcu. NOČNI RAZGRAJAČ Kdo ve, kaj je oni dan proslavljal V. V. z Jesenic, verjetno pa je hotel, da za njegovo praznovanje zvedo tudi stanovalci blokov na Plavžu. Ko je pijan kolovratu po blokih in razgrajal, ni med ljudmi naletel niti na trohico razumevanja. Stanovalci, ki so bili že pri nočnem počitku, so brž poklicali miličnike, ki so razgrajača pospremili v prostore za iz-treznitev, kjer je lahko sam proslavljal do jutra. L. M. L, A S 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 16. OKTOBRA t Zamejski športniki Kotalkanje je fantovski šport! Samo Kokorovec, evropski mladinski prvak Športno društvo POLET z Opčin nad Trstom je staro šestnajst let. Združuje štiristo do petsto pretežno mladih športrukov, ki svoj športni talent razvijajo v štirih osnovnih panogah: kotalkanju, košarki, balinanju in šahu. Kot se rad z vso skromnostjo pohvali predsednik ŠD Andrej Križnic, dosegajo člani društva razmeroma zadovoljive uspehe v regionalni šahovski ligi, prav tako tudi v promocijski košarkarski ligi. najuspešnejša panoga društva v zadnjem času pa je brez dvoma kotalkanje. Slednje neizpodbitno dokazuje tudi nedavni uspeh mladega Samota Kokorovca, ki je konec avgusta na evropskem kotal-karskem prvenstvu v Finale Emilii pri Modeni v močni konkurenci osvojil kar tri naslove. Bil je najboljši v obveznih likih, v prostih likih in seveda tudi v skupnem seštevku. Skupaj to pomeni tri zlata odličja v evropskem merilu, kar je brez dvoma izjemen uspeh. Samo je dijak 1. letnika šole za geometre v Trstu. Kotalkanje da je fantovski šport, pravi, kajti »fantje imajo več moči za izvajanje težjih elementov in figur.« Za ta šport so ga navdušili prijatelji, ki so pri Poletu že kotalkah. »Kar vpisali so me na tečaj, čeprav me sprva ni preveč zanimalo,« se spominja. »Priznati moram, da v začetku nisem nič kaj rad hodil na treninge. Pozneje pa me je potegnilo. Po dveh letih treninga sem postal pokrajinski prvak (leta 1977) in potem ni bilo več poti nazaj.« Istega leta je zasedel tudi peto mesto na italijanskem državnem prvenstvu. Treningi so postali del njegovega vsakdana: »Trenirati sem začel vsak dan in sicer najmanj po dve uri, pred tek- movanji pa tudi po šest ali sedem ur dnevno« Kotalkarske tekmovalne discipline podobno kot pri drsanju sestavlja program obveznih likov in prosti program. Zanimivo pri tem je morda dejstvo, da Samo ne drsa. kot bi morda to pričakovali, saj tek movalna kotalkarska sezona traja le od aprila do konca septembra: »Drsanje me nikoli ni posebno privlačilo,« pravi, »in v Italiji tudi ni pravih drsališč za umetnostno drsanje. Pozimi raje smučam.« Pot Sama Kokorovca do evropskega mladinskega naslova seveda ni bila niti malo lahka. Najprej je bilo treba osvojiti naslov najboljšega za območje mesta Trsta, nato naslov najboljšega na območju pokrajine. Sledilo je državno prvenstvo, temu pa evropsko. Samo se je slednjega prvenstva udeležil že lansko leto, ko je zasedel tretje mesto. Tekmuje že šesto leto, kotalka pa skupaj osem let: »Kotalkanje se je danes razvilo do tiste točke, ko praktično ni več mogoče kaj dosti napredovati,« razmišlja, »razen morda pri piruetah ali skokih. To pa sta tudi moji najljubši prvini.« Samota in še nekaj njegovih tovarišev iz društva, ki tudi tekmujejo, trenira Peter Brleč iz Domžal, za katerega Samo pravi, da je eden najboljših trenerjev kotalkanja v Evropi. Sam je seveda svojih uspehov vesel, prav tako tudi starši in prijatelji, sošolci. Najvažneje pri vsem pa je, da zaradi njegove športne dejavnosti ne trpi šola. Seveda pa je za doseganje dobrih rezultatov potrebna tudi dobra oprema: »Opremo financira vsak tekmovalec sam. Približno 50 tisoč dinarjev staneta dva para kotalk na škor-njih, ki jih vsak potrebuje,« pravi Samo. »Najboljši škornji so avstrijski (VVIFA), kotalke nemške (HU-DORA), kolesca pa ameriška (WAL-DEC ali WEBER). En par kotalk potrebujemo za obvezne like, drugega za prosto kotalkanje ... »Rad imam kotalkanje,« znova poudarja. »Prosti program je zame prava .ludnica', obvezni liki pa so pravi dolgčas in jih nimam preveč rad.« Letošnje sezone je praktično konec, a osvojeni naslov evropskega prvaka Samota brez dvoma obvezuje. Ker svetovnega prvenstva za mladince ni, pomeni ta naslov še toliko več. Samo se tega dobro zaveda in ne skrbi ga, da osvojenega naslova na naslednjem evropskem prvenstvu ne bi zmogel ubraniti. Boris Bogataj Prejeli smo: Žalostna jesenska razmišljanja Prejeli smo O maratonu, pretiravanju in razvrščanju v tekmovalne skupine Ko sem se pred dvajsetimi leti mudil v Švici, sem pogosto naletel na oznako LLL — Langlaufer lebt langer (Dolgo-progaši živijo dlje). Razprave o koristnosti oziroma škodljivosti teka na dolge proge, ki so se pojavile pri nas po bohinjskem triatlonu »jeklenih«, so pokazale, da še veliko zaostajamo za dr-favami z bogato športno tradicijo. GORENJCI V LIGAŠKIH Kranj ima pač to smolo, da ima preveč (!) dobrih športnikov in je vsem praktično nemogoče omogočiti normalno delo. Prednjačijo plavalci, nad denarno sušo pa rožijo skorajda vsi. Le malo športov ima lako dolgo tradicijo kot nogomet in obenem dokaj dobre pogoje za delo. Vendar skorajda ni športa, katerega ugled bi postal tako majav kot prav v nogometu. Kranjska obči«.a je samo pomanjšana slika Gorenjske ali Slovenije. Imamo tri kakovostvu moštva — Savo v občinski ligi, Naklo v območni in Triglav v slovenski iigi. Prav Triglav je re-zultatsko najslabši. Lani je bil slovenski pokalni prvak!? Ni še niinilo veliko časa od gostovanja Partizana iz Beograda v Kranju! Naklo v območni ligi sodi bolj na dno kot v sredino lestvice, v moštvu Save pa igrajo odlični igralci, ki bi lahko nastopali v slovenski ligi. Trije najboljši kranjski nogometaši so odšli drugam: Bojan Taneski v Maribor, Andrej Jerina k Slovanu in Filip Murnik k bivšemu drugoligašu. Iz vseh treh moštev, iz množice igralcev, trenerjev (dva višja nogometna trenerja v občinskem ligašu!?) bi lahko sestavili moštvo za sam vrh slovenske lige! Toda dokler bodo vsi zbežali za svoj plot in pogrevali stare spore, iz tega ne bo nič. Pri Triglavu ostajajo iz leta v leto iste razmere, isti ljudje, is:a klubska politika. V to se mora vdati tudi izredno marljivi trener Hasan Ibrašimo-Vić. Za zadnje tekme komaj še skrpa moštvo. Vsi poskusi medsebojnega sodelovanja so se izjalovili, kranjski nogomet se še naprej deli na »levi« in »desni« breg, na te in one »klubaše«. TEKMOVANJIH NOGOMET - Z golom Eržena v triintrideseti minuti so Triglavani na stadionu Stanka Mlakarja v osmem kolu slovenske nogometne lige osvojili pomembni točki v igri z gosti iz Brežic. V preostalih srečanjih je Slovan zmagal v Mariboru s Kovinarjem, Rudar iz Trbovelj je prinesel zmago iz Izole, Vozila pa so do dobra napolnili mrežo gostov iz Titovega Velenja. Koper je v Murski Soboti ugnal domačo Muro, Železničar doma Kladivarja, Šmartno pa Ilirijo. Izidi: Triglav : Brežice 1.0 (1:0), Vozila : Rudar (TV) 6:0 (3.0), Kovinar : Slovan 0:2 (0:1) Izola : Rudar (Trbovlje) 0:2 (0:2), Železničar : Kladivar 2.0 (2:0), Šmartno : Ilirija 3:1 (0:0), Mura : Koper 1:2 (1:2). V naslednjem kolu kranjski Triglav gostuje v Ljubljani, kjer se bo pomeril z Ilirijo. ROKOMET - V moški republiški članski rokometni ligi je Jelovica iz Škofje Loke tesno izgubila na gosto^ vanju v Šoštanju. Igralke Branika pa so bile na domačem igrišču boljše od rokometašič Alplesa iz Železnikov. Izida: Šoštanj : Jelovica 27:26 (14:13), Branik : Alples 24:19 (120). Para prihodnjega kola: Jelovica : Usnjar, Alples : Paloma. ODBOJKA — V novo tekmovalno sezono so startali tudi odbojkarji in odbojkarice. Moštvo Bled, ki nastopa v drugi zvezni ligi, se je z zmago vrnilo iz Mostarja. V ženski republiški je Triglav doma izgubil z Rogozo, mlada vrsta Palome Branika pa je bila doma boljša od ekipe Bleda. Izidi: Student : Bled 2:3, ženske: Triglav : Rogoza 0:3, Paloma Branik (ml.) : Bled 3:1. Pari prihodnjega kola: Bled : Fuži nar, ženske : Bled : Fužinar, Paloma Branik (ml.) : Triglav. HOKEJ NA LEDU - V novo prvenstvo sezone so startali tudi hokejisti v prvi zvezni hokejski ligi. Jeseničani so na domačem ledu tesno premagali goste iz Vojvodine, v Zagrebu pa je bila Kranjska gora boljše moštvo od Medveščaka. Olimpija je v Celju ugnala domačo Cinkarno, Crvena zvezda pa je dobila mestni derbi. Izidi: Jesenice : Vojvodina 4:2 (0:0, 1:2, 3:0), Medveščak : Kranjska gora 4:9 (3:4, 0:4, 1:1), Cinkarna Celje : Olimpija 1:4 (1:2, 0:1, 0:1), Partizan : Crvena zvezda 2:8 (2:0, 3:1, 3:1). Para prihodnjega kola: Kranjska gora : Cinkarna Celje, Crvena zvezda : Jesenice. -dh V Sloveniji imamo med številnimi tekaškimi prireditvami le tn letne ter dva zimska maratona ter poskusni tek s smučmi na 60 kilometrov v okviru trnovskega maratona. V sosednji Hrvatski imajo supermarutonov več kot pn nas, zlasti je poznan njihov tek na 100 kilometrov. Zdravilišče Radenska priredi vsako leto tri maratone — v Radencih, Bovcu in Kranju, hkrati pa tudi teka na 21 in 10 kilometrov. Prav zavoljo možnosti teka na krajših progah upada število tekačev za preskušajo na 42 kilometrov. Menim, da bi morali prireditelji dati poudarek maratonu (teku na 42 kilometrov); na 10. in 21. kilometru pa naj bi bili le izločitveni točki, na katerih ne bi merili časa. S tem bi povečali udeležbo tekmovalcev in rekreativcev na maratonu. Dokaz za to sta tek treh dežel, od Kranjske gore do Sovč, ter tek ob žici okupirane Ljubljane. Ne bi bilo napak, če bi zdravilišče Radenska po vzorusosedovHrvatovrazmišljalo tudi o prirejanju supermaratonov. Letošnjo zimo bo na sporedu jubilejni, 10. trnovski maraton. Rekreativci in borci IX. korpusa NOV in POJ pričakujemo, da bo Turistično društvo Idrija priredilo tudi smučarski supermara-ton na 80 kilometrov. Letošnji tek na. 60 kilometrov je pokazal, da ni razloga za omahovanje. Velja pa omeniti, daje bila na tem teku časovna omejitev na 38. kilometru prestroga. Na tej »zapori« je namreč ostalo okrog sto rekreativcev, ki bi lahko brez nevarnosti za zdravje pretekli še ostalih dvajset kilometrov. Maratoni in supermaratoni so za zdravje bolj koristni kot, denimo, teki na progah, dolgih do pet kilometrov; tu .so napori kratkotrajni, vendar -.sne obremenitve veliko večje ratonih so tekači prisiljeni enbkc no porazdeliti svoje moči. \ "\ Kako in kdaj trenirati, kuko K niti, jc opisano v knjigi Polno supermaratonca dr. Srečka Berjt. Za vsakega rekreativca kot tuth tekmovalca-tekača je nujno, i: knjigo prouči in se drži njenih n«^, tkov. Teki na, dolge proge niso mkak^Jt pretiravanje, temveč notranja poanj tev in prenovitev. So koristni ke-:\f de do temeljite prek, vavitve cdonitj telesa. Človeški organizem ima tam] sobnost, da z utrujenostjo prepreči J varno pretiravanje. Vsak tekat u \ po končanem muiuiuiiu aii sup-Treh src, vsi osiaajkl ne. Neumestno je, da v isti skupim četa 35- in 60-letnik. Udeleženci s&u do 35 oziroma 40 let, bi morcli tro^ enotni skupini, starejši pa bi stimul razdeliti v skupine z razmikom p«t*\' deset let. Iz izkušenj namreč vem,^ so športniki med 30. in 40. letom $** sti najbolj vzdržljivi. To dokazujte i vsezadnje tudi zmaga 35-letnegt JNM tugalskega tekača na olimpijskemu] ratonu v Los Angelesu. Udeležba kategoriziranih tekm**| cev na množičnih rekreativnih ditvah je zaželena in potrebna, vnm\ ! bi morali zanje določiti časovne «\ I mative, ki bi jih potem upoštevat t*^ pri izbiri za nastop no mednamt^ , tekmovanjih. Neumestno je primtn^ tekmovalce z rekreativci. Na tuii čnih prireditvah jih poveličuj«]* i kujejo v zvezde; vsi pa dobro vem«,) liko veljajo v mednarodni kt Stane Konstaa* Kranjske odboj karice v prvi slovenski ligi Začela se je borba za obstanek Kranj — Odbojkarice kranjskega Triglava so se z zmago v drugi slovenski ligj uvrstile v prvo ligo, v kateri tekmujejo letos še igralke Rogoze, mladinke Palome Branika (Maribor), lanske prvakinje z BJeda, lani osmouvr-ščena ekipa v drugi zvezni ligi — Vič (Ljubljana), Tabor (Ljubljana), Mežica, druga ekipa ravenskega Fužinarja, ki je bila v minuli sezoni prvak vzhodne skupine druge slovenske lige, Ljubno ter odbojkarice Kočevja. Za prvo mesto se bodo bržčas potegovali Vič, Bled in Paloma Branik. Ogorčen pa bo tudi boj za obstanek med kranjskim Triglavom, Rogozo, drugo Fužinarjevo ekipo ter Mežico. »Za novo tekmovalno sezono smo se začeli pripravljati sredi avgusta v športnem parku Stanka Mlakarja v Kranju, zatem smo imeli pet dni kondi-cijske vadbe na Krvavcu, po povratku pa smo nadaljevali s štirimi treningi na teden v telovadnici osnovne šole Franceta Prešerna. V tem času smo odigrali tudi 18 prijateljskih tekem z ekipami, s katerimi smo lani igrali v ligi, ter z našimi letošnjimi nasprotnicami,« pravi trener ženskih ekip Marko Zibert. »Ekipa od spomladi do danes ni Pri Triglavu se še vedno obnašajo po starem, v Savi delajo dobro le za svoj klub, v Naklem so iz dobre generacije domačih igralcev pognale (pre)velike ambicije. Zato pa igralci v slovenski iigi nimajo pravih pogojev, zato se jc moštvo pokalnih prvakov razsulo! Besede ne bodo odločile ničesar. Zato fe edina rešitev, da preživeli odnosi in okosteneli načini dela izginejo iz tega športa obenem z ljudmi, ki so zavora razvoju. Zaradi takega pisanja so me kljub dokazom (kontrola SDK) nekateri nogometni in drugi že skušali pred sodiščem diskreditirati, toda trma — gorenjska — je močnejša. Kot nogometni instruktor, pripravnik za nogometnega sodnika, nogometni navdušenec in končno kot občan Kranja se počutim prizadetega, ker šport nazaduje kljub dobremu delu v klubih, ki skrbijo za najmlajše nogometaše! Trdno sem prepričan, da Gorenjska kot industrijska regija mora imeti nogometnega drugo-ligaša, čeprav mnogi skušajo Slovence poistovetiti s smučanjem, individualnimi športi. Toda pot do uspehov je težka: vodi od trdega dela z mladimi do poštenega in odprtega dela klubskih uprav in predvsem do — gledalca, nogometnega navdušenca. Mnogi se bodo smejali, toda nogomet kot šport ima prihodnost na Gorenjskem že zaradi tega, ker je to delavski šport. Dokler pa bodo »mali Napoleoni«, »sive eminence« in podobni vedrili in oblačili in dokler bosta kraljevali zavist in užaljenost od fantov na igrišču ne moremo zahtevati čudežev. Skoda! MIRAN SUBIC ODLIČNA UDELEŽBA NA KRANJSKEM OBČINSKEM KROSU - Atletski klub Triglav iz Kranja je bil pretekli teden organizator letošnjega občinskega krosa. Ta kros je bil hkrati izbiren za sestavo občinske reprezentance, ki bo v soboto v Litiji nastopila na republiškem krosu Dela. Udeležba je presegla pričakovanja, saj je na krosu teklo nad štiristo udeležencev. Med njimi je bilo več kot sto tekmovalcev iz šolskega centra Iskre in vsi so se dobro odrezali, kljub temu, da nimajo lastne telovadnice, in, kot kaže, je ne bo tudi v novi, ki se gradi na Zlatem polju. Zmagovalci: mL pionirji (1972): Eržen (F. Prešeren) 3:34; ml. pionirji (1971): D. Pajk (F. Prešeren) 3:23; st. pionirji (1970): D. Ožegovič (F. Prešeren) 3:17; st. pionirji (1969): Kolman (ŠC Iskra) 3:08; ml. mladinci (1967—68): Rus (ŠC Iskra) 6:45; st. mladinci (1965—66): U. Oblak (AK Triglav) 11:14; člani (1945—64): P. Močnik 18:10; veterani A: Štros (ŠD Kokriča) 18:52; veterani B: Miro Rant 21:31; ml. pionirke (1972): B. Hafner (L. Seljak) 3:50; ml. pionirke (1971): U. Kavčič (F. Prešeren) 3:56; st. pionirke (1970): 1. Peternelj (J. B. Tito) 3:42; st. pionirke (1969): N. Seliškar (SŠEDU) 4:00; vseekipni vrstni red pionirskih kategorij: 1. OS F. Prešeren 125, 2. OS S. Jenko 116,3. OŠ L Seljak 83; ml. mladinke (1968): I. Hufnar (SŠEDU) 3:50; st. mladinke (1966-67): Bertoncelj (SK Triglav) 8:29; članice (1950-65): Nežka Žagar 18:10; veteranke (1949 in starejše): Erzetič 8:36; vseekipno v mladinskih kategorijah: 1. ŠC Iskra 45, 2. SŠEDU 45, 3. SK Triglav 25. (-dh) — Foto: F. Perdan doživela bistvenih sprememb. Odusl nja se je poslovila le Mateja Mar^l Že v spomladanskem delu prve— ' pa smo se okrepili s petimi mla mi.« »Jeseni nas čaka težje delo kot ^\ j mladi,« meni trener. »V prvem d^l igramo doma z Rogozo (tekma-j« j soboto — op. p.). Bledom, Vičem " co in Ljubnim, v gosteh pa z kom, Taborjem, Fužinarjem in L jem. Spomladi večkrat gostujemo,! dar igramo doma z ekipami, za menimo, da se bodo tako kot mi i za obstanek v ligi.« Trener Marko Žibert bo imel v Id nji tekmovalni sezoni na voljo oH igralk. Tatjano Bavdek, Matejo šek, Savo Rant, Slavico Vojičič, Sn«^ Sodin, Ireno Rezar, Janjo MajhNH Marjeto Dvornik, Sanjo Žibert in J» 1 Robas. Druga ženska ekipa, za katero i pionirke in mlajše mladinke, bi«L, letos nastopati v zahodni skupini <_ ge slovenske lige, vendar se ziradM narnih težav ni udeležila niti kv cij. Tekmovanje bi jim zelo saj bi si pridobile dragocene i:___ Namesto v slovenski bodo igrale v t bo zasedeni medobčinski (gorenjs gi. Ob vsem tem v klubu niso pa tudi na podmladek. Njihove nekdaj igralke načrtno delajo z mladimi* bojkaricami, učenkami petega in še*1 ga razreda osnovnih šol Brat«1 " enotnost, Simon Jenko, France ren in Stane Žagar. Moška ekipa kranjskega Tr.i letos tekmovala tako kot lani v slovenski ligi skupaj s Saloniti:' hinjem, Železarjem z Jesenic, i nom iz Krope, Mokronogom. Pi jem II iz Novega mesta. Kam: Bledom II in Kočevjem. Prec stvom trenerja Mira Ambrožiea s« h potegovala za uvrstitev v srec stvice. Ekipo je zapustil eden r. ših igralcev Zmago Hafner, ki je »1W v JLA; s služenja vojaščine pasejo pred mesecem dni Vrnila ŠesterC; mladincev. »V klubu se zdaj bolj kot s stroka nim delom ubadamo z denarnimi teJ* vami,« pravi Marko Žibert. »Od tek* nokulturne skupnosti dobimo meseci) okrog 13 tisoč dinarjev ali precej nuj kot nogometaši in rokometaši, ki M stopajo v enako kakovostnem tek.iv vanju. Kako malo denarja je to, naj >\v nazorim s podatkom, da samo za orrt nizacijo dveh tekem slovenske lige .* rabimo domala 10 tisočakov. Kje »potem -še žoge, ostala oprema, draga štovanja po vsej Sloveniji, upc*abo*i za telovadnice ...? Za nemoteno ktat sko dejavnost, za treninge in tekmo** nja, bi potrebovali letos 450 tisočaka* Kako se bomo s skopo odmer sredstvi pretolkli skozi ligaška vanj a, ne vemo. Za pomoč prosimo delovnih organizacijah, toda tudi t* . sedanjih gospodarskih razmerah u v najbolj radodarne,« ugotavlja M»:V Žibert. , z.ap uu \ TOREK, 16. OKTOBRA 1984 NA 17. SEJMU STANOVANJSKE OPREME 11. STRAN O LAS 17.sejem stanovanjske opreme kranj,12.-19.10.'84 Tako vsestranskega in celovitega prikaza glede opremljanja in ogrevanja stanovanj na tej jesenski sejemski prireditvi v Kranju nedvomno še ni bilo. Prirediteljem in razstavljavcem je uspelo prikazati številne novosti proizvajalcev pohištva in notranje opreme stanovanj. Centralni zavod za napredek gospodinjstva pa je na razstavi Ekonomično ogrevanje, ki jo vsak dan spremljajo strokovna predavanja, zbral vse slovenske proizvajalce naprav za ogrevanje in izolacijskih materialov. Prireditev na osem tisoč kvadratnih metrih, kjer je moč dobiti tudi različno potrošno blago, si torej zares velja ogledati. Sejem bo odprt do petka 19. oktobra. 20-ODSTOTNI POPUST ZA POHIŠTVO DEA — Za sestavljivi program z imenom Dea delovne organizacije Radin iz Ravne gore je Lesnina Pohl-ttvo Kranj na letošnjem sejmu dobila zlato medaljo. Tudi ta program Je namen/en ureditvi spalnic, dnevnih in otroških sob, kabinetov In drugih prostorov Posebno privlačnost pa mu daje tudi odločitev proizvajalca, ki se je v sejemskih dneh odločil za 20-odstotni uvajalni popust. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Tudi na letošnjem sejmu stanovanjske opreme si lahko ogledate širok Izbor kopalniških zaves KOPLAST (Jožica In Janez Cengle iz Kamne gorice). Zavese so v različnih barvnih odtenkih, izdelajo pa jih tudi po merah za vašo kopalnico. kovinotehna Na razstavnem paviljonu KOVINOTEHNE iz Celja je na letošnjem sejmu stanovanjske opreme razstavljeno zares veliko število peči, radiatorjev ter sončnih kolektorjev. Razstavljajo in prodajajo pa tudi novost na našem tržišču — magnetni preklopnik, ki nam pri ogrevanju omogoča 10% prihranek pri gorivu. r tih alples Alplesov DOM — Na kranjskih sejemskih prireditvah že tretje leto redno sodeluje Sozd Združenega gozdnega in lesnega gospodarstva GLG Bled. Letos je GLG dal na sejmu še poseben poudarek novemu proizvodnemu programu Alplesa iz Železnikov. V tej delovni organizaciji je strokovnjakom uspelo razviti pohištvo, s katerim je moč v celoti opremiti in urediti vse stanovanjske prostore v hiši oziroma v stanovanju. Proizvodni program DOM je izdelan v šestih do osmih višinah in različnih globinah. — A. Ž. — Foto: F. Perdan i r Trajnožarni toplovodni kotel — Avtomontaža Ljubljana je na sejmu , dobila zlato medaljo za trajnožarni toplovodni kotel za centralno ogrevanje. Ta kotel so v Avtomontaži razvili predvsem zaradi neka-kovostnih in nizkokalo-ričnih vrst premogov (in lesa) pri nas. Pri tem pa so dosegli izredno visok izkoristek kurjenja (75-odstotni). Kotel namreč deluje na podlagi tako imenovanega predgrevanja sekundarnega zraka. Razen tega pa Avtomontaža predstavlja tudi novo kaminsko peč. Zasnovana je na podlagi trajnožarnega izgorevanja pri ročni nastavitvi toplotne moči. LOKATERM peči — kamine po skandinavskem zgledu izdelujejo Inštalacije Škofja Loka, na sejmu pa jih v svojem paviljonu prodaja ASTRA BLAGOVNICA KRANJ; tudi na potrošniški kredit in z brezplačno dostavo. Lokaterm peči so bile nagrajene z zlato sejemsko medaljo. Poleg PLAMAFLEX cevi za toplotno izoliranje cevovodov centralne kurjave smo v Astrinem paviljonu opazili tudi novost: zvočno absorbcijske plošče Plamafon, za izboljšanje akustičnosti prostora in njegovo zvočno izolacijo. Seveda pa to še ni vse, kar nudijo v paviljonu ASTRE. Izkoristite priložnost ugodnega nakupa RECAL plošč za učinkovitejše centralno ogrevanje, PURPEN spreja za suho montažo oken in vrat. Opozarjamo pa vas tudi na izredno ugodne cene steklenih izdelkov priznane steklarne Hrpelje. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ CiLAS 12. STRAN OGLASI, OBVESTILA TOREK. 16. OKTOBRA TEKSTILINDUS MJOM TEKSTILNA INDUSTRIJA TEKSTILINDUS KRANJ rabi za delo na parni turbini in visokotlačnem kotlu z avtomatsko regulacijo v toplarni obrata II DELAVCE s poklicno šolo kovinske ali elektro smeri. Kandidati morajo imeti tudi uspešno opravljen izpit za strojnika parne turbine oz. izpit za upravljanje visokotlačnih kotlov z avtomatsko regulacijo. Kandidati brez zgoraj navedenega izpita pa so lahko sprejeti kot pripravniki. Vsa pojasnila dobite v kadrovskem sektorju delovne organizacije. DOM DU. JANKA BENEDIKA RADOVLJICA Komisija za delovna razmerja razpisuje ■ prosta dela In naloge VODENJE RAČUNOVODSTVA (ni reelekcija) Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati tudi naslednje pogoje: — višja šola ekonomske smeri in tri leta delovnih izkušenj — organizacijske in vodstvene sposobnosti. Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov doma. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh. GOZDNO GOSPODARSTVO BLED, n. sol. o. TOZD gozdno avtoprevozništvo in delavnice Sp. Gorje, n. sub. o. Delavski svet temeljne organizacije razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -VODJA TEMEIJNE ORGANIZACIJE Poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo visoko strokovno izobrazbo tehnične smeri, — da imajo najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — da s svojim delom izpričujejo svojo opredeljenost za socializem, ustvarjalno razvijajo socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose ter da v svojem delovnem in življenjskem okolju uživajo ugled in zaupanje, — da predložijo koncept svojega dela za mandatno obdobje. Za sestavo koncepta svojega del« kandidati lahko dobijo želene podatke v temeljni organizaciji in v delovni skupnosti skupnih služb GG Bled. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Gozdno gospodarstvo Bled, TOZD gozdno avtoprevozništvo in delavnice, Sp. Gorje 1, 64247 Zg. Gorje. Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili najkasneje v 30 dneh po izbiri. Kovinotehna • Kovinotehna • Kovin UPORABA MAGNETNEGA PREKLOPNIKA NAM OMOGOČA DO 10 % PRIHRANEK GORIVA Montaža in delovanje magnetnega preklopnika pri pečeh na trda goriva: 1. Pri hladni peči namestimo vijak v uho vratic tako, da je glavica (krak A) obrnjen proti peči; 2. Verižico skrajšamo za cca 2 cm 'in nanjo privežemo obroček, 3. Vijak naj bo pritrjen tako, da se obroček, če ga nataknemo na krak B takoj sname; 4. Obroček nataknemo na krak A in montaža je gotova, Zakurimo peč. 5. Ko ne mislimo v peč nič več nalagati, pretaknemo obroček na krak B. Peč se bo pričela ohlajati in vratica za podpih se bodo odpirala Preden bodo vratica do konca odprta, se bo obroček snel in vratica se bodo zaprla; 6. Podpiha ni in peč se bo POČASI OHLAJALA: PRIHRANEK 3% do 10% GORIVA. Pat. št 24 B 13/00. RAZSTAVLJA IN PRODAJA Na sejmu bo razstavljeno tudi TERMIČNO VAROVALO za peči. kurjenimi s trdimi gorivi Obiščite nas na 17. sejmu stanovanjske opreme v Kranju, od 12. do 19 10 1984. SjGUKL Umro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Kadrovski sektor objavlja proste delovne naloge A. v tozdu BLAGOVNI PROMET, sektor skladiščenja 1. oblikovanje sistema kontrole količin blaga 2. usklajevanje in organiziranje nalog za področje pretoka blaga Pogoj: — visoka izobrazba tehnične, organizacijske ali ekonomske smeri, zaželene so delovne izkušnje B. v tozdu BLAGOVNI PROMET, sektor pribrave prodaje 3. tajniška opravila Pogoj: — zaključena upravno-administrativna šola, zaželene so delovne izkušnje — dobro znanje strojepisja in stenografije — pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika C. v DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SEKTORJEV, sektor za organiziranje proizvodnje 4. vodenje skupine za planiranje Pogoj: — diplomiran inženir organizacije dela ali diplomiran inženir kemijske tehnologije, zaželene so delovne izkušnje Ostali pogoji: — primerne zdravstvene in psihološke sposobnosti Pisne prijave z dokazili oddajte v 8 dneh po objavi na naslov: Sava Kranj, Kadrovski sektor, Škofjeloška 6, Kranj O sklepu komisije za delovna razmerja boste obveščeni v 30 dneh po preteku roka razglasa. ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n. sol. o. Delavski svet TOZD Tovarna števcev Kranj razpisuje imenovanje INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD TOVARNA ŠTEVCEV Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — visokošolska ali višješolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri, . — 5-letne delovne izkušnje, od tega 3 leta v dejavnosti temeljne organizacije, — poznavanje trendov razvoja in proizvodnje ter strateških usmeritev temeljne organizacije, — znanje tujega jezika, — pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj. Mandat za imenovanje IPO traja 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo s priporočenim pismom do 31. oktobra 1984 na naslov: Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj, z oznako »razpis za IPO TOZD Števci«. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 60 dneh po končanem roku za zbiranje prijav. RJI ET D It I ti Etf Trgovina in storitve, n. sol. o. H?! IVI L- nf\Un Kranj, Koroška 1 TOZD Prodaja na debelo, n.sub.o. Kranj, Kolodvorska 4 na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Prodaja na debelo objavlja javni razpis prostih del in nalog POMOČNIKA DIREKTORJA TOZD PRODAJA NA DEBELO Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — višja strokovna izobrazba ekonomske, organizacijske ali tehnične smeri ali srednja strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali tehnične smeri in 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah, — moralno-politične vrline. Kandidati naj pošljejo svoje prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« v 8 dneh po objavi na naslov: Merkur, trgovina in storitve, n. sol. o., Kranj, Kadrovsko-socialna služba, Koroška LKandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejetju odločitve. Kovinotehna • Kovinotehna« Kovin Iskra — Industrija za električna orodja Kranj, p.o. Kranj, Savska loka 4 Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke delovne organizacije vabi k sodelovanju DELAVCA ZA OPRAVLJANJE PROSTIH DEL V PREVZEMNI SLUŽBI sektorja nabave in planiranja Od kandidatov pričakujemo, da poleg splošnih izpolnjujejo še naslednje posebne pogoje: — končana 3-letna poklicna šola trgovske, elektro ali kovinarske smeri, — dve leti ustreznih delovnih izkušenj, — odslužen vojaški rok. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi v časopisu na naslov: Iskra — Industrija za električna orodja Kranj, Splošno-kadrovsko področje, Savska loka 4, 64000 KRANJ cA TOVARNA KLOBUKOV »ŠEŠIR« p. o., ŠKOFJA LOKA Komisija za delovna razmeji j a objavlja prosta dela in t* loge ČISTILKE v obratu na Spodnjem tr?u za nedoločen čas s polna delovnim časom Pogoji: končana osnovna km Pismene prijave z dokaze pošljite na naslov: Tovan* klobukov »Šešir« p. o., Škof. ja Loka, Kidričeva 57, v li dneh po objavi. DOM PETRA UZARJA p. o. TRŽIČ Komisija za medsebojna .v lovna razmerja razglaša pr> sta dela in naloge IZVAJANJE FIZIOTERAPIJE Pogoji: — dokončana višja šola | zdravstvene iklMI smer fizioterapija, — opravljen strokovni izpit, — in eno leto delovnih izb šenj Delo se združuje za nedofc čen čas s polnim delovna časom. Pismene prijave nj; kandidati pošljejo na nash Dom Petra Uzarja, Komisiji za medsebojna delovna ra* mer j a, Tržič. Pismenim prošnjam naj pr,. lože tudi dokazila o izp\v-njevanju razpisnih pogoju Rok prijave ja 15 dni po objavi razpisa. 1 Mercator MERCATOR ROŽNIK n. sub. o. TOZD Preskrba n. sub. o. TRŽIČ Popravek razpisa za opra vijanje del in nalog: 1. VEČ PRODAJALCEV MEŠANO-ŽIVILSKE STROKE za bodoči poslovni cente: Planina Kranj (prodajal« tudi za poslovalnico št. 1 r.a cesti JLA 6, v Kranju). Vse ostalo pa tako, kot v objavi v Glasu 'št.: 79 z dot 12.10. 1984. KEGLJAŠKI KLUB TRIGLAV KRANJ Sejmišče 3 takoj zaposli SNAŽILKO - NK delavko za določen čas s skrajšanim delovnim časom 4 ure dnr-vno. Delo je v jutranjih urah. PV izkusno delo 1 mesec. Kandidatke naj pošljejo pn jave na naslov Kegljašk: klub Triglav Kranj, Sejmišče 3 ali pa naj se zglasijo na naslovu. Ljubečna Celje klinker keramične - ploščice telefon: 063 33 42' IK, 16. OKTOBRA 1984 OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN O LAS RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju 64224 GORENJA VAS - Todraž 1 delavec 1 delavec 2 delavca 1 delavec 1 delavec 2 delavca 1 delavec 2 delavca 1 delavec 5 delavcev 2 delavca 1 delavec 4 delavce 1 delavec 1 delavec 1 delavec več delavcev več delavčev več delavcev Komisija za delovna razmerja objavlja oz. ponovno objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom: 1. NADZORNIK JAMSKIH DELOVlSC 2. REFERENT ZA VARSTVO PRI DELU za zunanje obrate 3. TEHNOLOG I 4 VODJA PRIPRAVE PROIZVODNE JAME 5. MAZAČ 6. KV KUHAR 7. PU KUHAR 8. FIGURANT 9. GEOLOG — OPERATER 10. KLJUČAVNIČAR 11. AVTO M E H AN IK 12. HIDRAVLIK 13. ELEKTRIKAR 14. NADZORNIK STROJNEGA VZDRŽEVANJA za predelovalni obrat in drobilnico 15 TEHNOLOG V PRIPRAVI DEIA STROJNEGA IN ELEKTRO VZDRŽEVANJA 16. TEHNIČNI RISAR 17. RUDAR — VOZNIK 18. RAZNA RUDARSKA DELA -KV RUDARJI 19. RAZNA RUDARSKA DELA -z obvezno prekvalifikacijo v KV rudarja POGOJI: pod 1: — rudarski tehnik — strokovni izpit — 2 leti delovnih izkušenj — poskusno delo 2 meseca — jamsko in izmensko delo pod 2: — varnostni inženir — strokovni izpit — 2 leti delovnih izkušenj — poskusno delo 2 meseca pod 3: — dipl. ing. rudarstva — 3 leta delovnih izkušenj — zaželeno znanje tujega jezika in osnov AOP — poskusno delo 2 meseca — občasno jamsko in izmensko delo pod 4: — dipl. ing. rudarstva —' 4 leta delovnih izkušenj — poskusno delo 2 meseca pod 5: — KV mehanik — 6 mesecev delovnih izkušenj — poskusno delo 1 mesec — jamsko in izmensko delo — starost nad 21 let pod 6: — KV kuhar — 3 mesece delovnih izkušenj — poskusno delo 1 mesec — vozniški izpit B kategorije pod 7; _ priučen kuhar _ 3 mesece delovnih izkušenj — vozniški izpit B kat. — poskusno delo 1 mesec _ zaželen moški zaradi prevoza in delitev malic v jami pod 8: — delavec brez poklica — delovne izkušnje 3 mesece HOTEL GRAD PODVIN p. p. Podvin — Radovljica razpisuje v skladu s samoupravnimi akti podjetja dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Poleg z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima višjo šolsko izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega 2 leti kot individualni poslovodni organ, - da ima srednješolsko izobrazbo in najmanj 10 let delovnih izkušenj od tega 5 let kot individualni poslovodni organ, - aktivno znanje dveh svetovnih jezikov, - daje moralno-politično neoporečen, - zaželeno dovoljenje za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov. Razpisana dela in naloge so za mandatno dobo 4 let. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev, naj kandidati pošljejo v 8 dneh p6 objavi razpisa Komisiji za imenovanje individualnega poslovodnega organa, Hotel Grad Podvin, Radovljica, p. p. 4. 0 izidu bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. P MM MARMOR HOTAVLJE Delovna organizacija na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 7. 8. 1984 razpisuje prosta dela in naloge VODENJE GOSPODARSKO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima visoko izobrazbo ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah ali — da ima višješolsko izobrazbo zgoraj navedene smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, — da je gospodarsko razgledan, — da izpolnjuje pogoje določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka, — da izpolnjuje splošne in posebne pogoje določene z zakonom za ta dola. Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi tega razpisa na naslov: Marmor Hotavlje, Industrija naravnega kamna, Gorenja vas, Komisija za delovna razmerja. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v roku 30 dni po izbiri. pod 9: - pod 10: -pod 11: -pod 12: — pod 13: - pod 14: — pod 15: — pod 16: — pod 17: - poskusno delo 1 mesec starost nad 21 let jamsko in izmensko delo KV delavec 1 leto delovnih izkušenj vozniški izpit B kategorije poskusno delo 1 mesec starost nad 21 let jamsko in izmensko delo KV ključavničar, kovač ali varilec delovne izkušnje 6 mesecev poskusno delo 1 mesec jamsko in izmensko delo starost nad 21 let KV avtomehanik delovne izkušnje 6 mesecev poskusno delo 1 mesec jamsko in izmensko delo starost nad 21 let KV delavec elektro ali strojne smeri 6 mesecev delovnih izkušenj poskusno delo 1 mesec jamsko in izmensko delo starost nad 21 let KV elektrikar 6 mesecev delovnih izkušenj poskusno delo 1 mesec jamsko in izmensko delo starost nad 21 let strojni tehnik strokovni izpit 2 leti delovnih izkušenj poskusno delo 2 meseca strojni ali elektro tehnik 1 leto delovnih izkušenj poskusno delo 1 mesec šola za tehnične risarje 6 mesecev delovnih izkušenj poskusno delo 1 mesec KV rudar ali KV voznik vozniški izpit C ali D kategorije 6 mesecev delovnih izkušenj poskusno delo 1 mesec jamsko in izmensko delo starost nad 21 let pod 18: KV rudar (3-letna poklicna šola — rudarska) — 3 mesece delovnih izkušenj — poskusno delo 1 mesec — jamsko in izmensko delo — starost nad 21 let pod 19: — KV delavec, lahko tudi delavec s končanimi osmimi razredi osnovne šole —- poskusno delo 1 mesec — jamsko in izmensko delo — starost najmanj 21 let in ne več kot 35 let — obvezna prekvalifikacija v KV rudarja Delovno razmerje se sklene za vsa dela za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za vsa dela se zahteva uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi na gornji naslov. Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje bomo vabili na razgovor in ogled delovnih pogojev. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku 30 dni po objavi. BOLNICA JESENICE Odbor za delovna razmerja objavlja na podlagi 9. člena Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge - VK STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA za določen čas ali - VK VODOVODNEGA INSTAIATERJA za določen čas Pogoji: — poklicna šola in izpit za VK delavca, — 1 leto priučevanja - SREDNJEGA LABORATORIJSKEGA TEHNIKA za določen čas Pogoji: srednja šola za laboratorijskega tehnika, — 1 leto priučevanja, strokovni izpit Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: TOZD Bolnica Jesenice, Maršala Tita 112, Jesenice. KOVINAR JESENICE Komisija za delovna razmerja TOZD Nizke gradnje v sestavi Komunalnega podjetja KOVINAR JESENICE razpisuje prosta dela in naloge za mandatno obdobje štirih let 1. VODENJE TEHNIČNE PRIPRAVE DELA za TOZD Nizke gradnje — 1 delavec 2. OPERATIVNO VODENJE GRADBENIH DEL v TOZD Nizke gradnje — 2 delavca Pogoji pod 1. in 2: — višja šola gradbene smeri in 1 leto delovnih izkušenj v stroki ali — srednja šola gradbene smeri in dve leti delovnih izkušenj v stroki Kandidati naj pošljejo pismene prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev V 15 dneh po objavi na naslov: Komunalno podjetje KOVINAR JESENICE, TOZD Nizke gradnje, komisija za delovna razmerja, Jesenice, Spodnji Plavž 6. PLANIKA P1ANIKA KRANJ TOZD Blagovni promet Po sklepu DS objavljamo licitacijo naslednjih avtomobilov: — Zastava 1500 TK (kombi), leto izdelave 1978, izklicna cena 35.000,00 din — Zastava 101, leto izdelave 1978, izklicna cena 70.000,00 din — Zastava 101 C, leto izdelave 1980, izklicna cena 120.000,00 din. Licitacija bo v sredo, 22. 10. 1984, ob 11. uri v Planiki Kranj. Vozila si lahko ogledate 1 uro pred začetkom licitacije. Interesenti morajo položiti 10 % varščine. Prometni davek plača kupec. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE Kranj, JLA 2 oglaša prosta dela in naloge za TOZD KMETIJSTVO KRANJ -Obrat Cerklje ŽIVINOREJCA za molžo krav Posebni pogoj: 1 leto delovnih izkušenj ŽIVINOREJCA ali TRAKTORISTA za traktorska dela v hlevu Posebni pogoj: vozniško dovoljenje F kategorije, 6 mesecev delovnih izkušenj za TOZD Tovarna olja 01 JARICA BRITOF VEČ DELAVCEV BREZ POKLICA za določen čas (6 mesecev) za polnjenje olja v steklenice. Prijave sprejema Splošno kadrovski sektor. KIT KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. Osnovna šola MATIJA VALJAVEC PREDDVOR Komisija za delovna razmerja razpisuje in oglaša naslednja dela in naloge: 1. UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA s polovičnim delovnim časom za določen čas (predmetni učitelj ali profesor slovenskega jezika) 2. POMOŽNEGA DELAVCA V KUHINJI ŠOLE in VRTCA PREDDVOR za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: končana osemletka, poskusno delo 2 meseca. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi. Nastop dela takoj. ELAN Tovarna športnega orodja TOZD Plastika Begunje IŠČEMO KOOPERANTE za izdelavo telovadnega orodja in delov čolnov iz ojačanega poliestra. Nudimo kalupe in material. Ogled izdelkov oziroma form in informacije so mogoče 22. in 23. oktobra 1984. L A 8 14. STRAN. OBVESTILA, OGLASI r OPREMA STANOVANJ IN JAVNIH OBJEKTOV - oprema p. o. Kvalitetno delo v dogovorjenih rokih Pred dvema letoma so delavci Dom opreme iz Železnikov dobesedno s svojim denarjem in delom zgradili novo tovarno in si tako ustvarili boljše pogoje za delo. Sedaj pa se s kvalitetnim delom uveljavljajo na tržišču. To se pozna tudi pri izkupičku. Za letos so planirali 44 milijonov dinarjev celotnega prihodka, sedaj pa že vedo, da bodo iztržili okoli 60 milijonov dinarjev, kar za 20 članski kolektiv ni malo. Več jim bo ostalo tudi dohodka, zato popravljajo osebne dohodke in računajo, da bo povprečje ob koncu leta nekje pri 25.000 dinarjih. Kvalificirani mizarji zaslužijo okoli 30.000 dinarjev, za kar menijo, da je še zmeraj premalo, glede na zahtevnost dela in na njihovo pridnost. Vsekakor pa se jim velika vlaganja v preteklih letih v tovarno instroje, že izplačajo. Že naslov delovne organizacije — Oprema stanovanj in javnih objektov — da vedeti s čim se ukvarjajo. Opremljajo hotele, banke, poslovne stavbe in druge javne prostore, in to od načrta do končne opreme. Tako so letos opremili Golfovo depandanso Savico na Bledu, V sodelovanju s kooperanti so Dom-oprema v Železnikih opremili depandanso Savica pri Golf hotelu. Opremili so tudi apartmaje v Savici. in sicer v sodelovanju z Zavodom za urbanizem z Bleda, pravkar opremljajo* sodelovanju z Meblom iz Nove Goric« hotel v Karlobagu, Grand hotel v Skop^ in hotel Bristol v Skopju. Delajo tudi pr opremi stavbe RTV v Skopju, v domuitv validne mladine na Igu, Domu ostarelih župnikov v Ljubljani in drugih stavbah Pri opremi RTV Skopje so prvič vgrad svoj nov izdelek — akustična vrata, t zadržijo hrup 45 decibelov. Vendar pri Dom — opremi nt opremljajo le javnih objektov. Sprejn* jo tudi naročila posameznikov. Take lahko pri njih naročite celotno opreme nove hiše. Izdelali bodo načrt in predla-gali, kako jo opremite. Lahko pa opremo ene sobe, stopnišča, izdelave lesenih stropov In podobne notranje opreme. Kar je še posebej pohvalno -njihovi izdelki so izredno kvalitetniju vedno se držijo dogovorjenih rokov, s tem si tudi ustvarjajo ugled na trgu. Slovenijales trgovina s svojim razstavnim prodajnim prostorom in centralnim skladiščem v Vižmarjih razstavlja in prodaja na 17. sejmu stanovanjske opreme v Kranju od 12. do 19. oktobra 1984 pohištvo priznanih proizvajalcev: spalnice, dnevne sobe, kuhinje, predsobe, kopalnice in drugo kosovno pohištvo. SLOVENIJALES ORHIDEJA Posebno pa priporočamo kuhinjo NATURAL # PETUNIJA JESEN • PETUNIJA BELA '» SPALNICA ZORA Cenjenim kupcem pa priporočamo tudi obisk naše prodajalne In centralnega skladišča v Vižmarjih, kjer vam bomo ponudili poleg pohištva tudi gradbeni material za gradnjo in adaptacijo vašega doma. Dobrodošli na gorenjskem sejmu v Kranju in naši prodajalni v Vižmarjih. Slovenijales Vižmarje, telefon: 51-771 ali 51-566 Talne obloge zavese tapete blago s popustom ostanki od izvoza brezplačna dostava in robi jen je — nekaj ugodnega in lepega za vsak žep in vsak dom. V Astri lahko kupite lepo in poceni. Juteks Veta Sintelon TK Gnjilane, Eksperimentalna tkalnica. (HsTRflj Blagovnica Kranj GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA Delovna skupnost skupnih služb 1. Zadružni svet razpisuje prosta dela in naloge SEKRETARJA Kandidati naj poleg splošnih izpolnjujejo še naslednje pogoje: — visoka izobrazba pravne smeri — sposobnost vodenja in organiziranja dela — delovne izkušnje so zaželene Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Mandatna doba traja 4 leta. 2. Zbor delavcev DS SS objavlja prosta dela in naloge POSPEŠEVALCA ZA PRIDELOVANJE KROMPIRJA Kandidati naj poleg splošnih izpolnjujejo še naslednje pogoje: — da imajo višjo ali visoko izobrazbo agronomske smeri — tri oz. eno leto delovne prakse — smisel za delo z ljudmi in organizacijo ter natančnost pri delu Delovno razmerje se bo sklenilo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v roku 8 dni od objave na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga, Jezerska c. 41, Kranj. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po opravljeni izbiri. DELFIN Kranj vas vabi na ribje specialitete J3 Ljubečna Celje 0GI-MASA ZA POPRAVILO IN ZIDAVO PEČI Telefon: 063 33-421, 31-865 LESNINA TOZD TAPETNIŠTVO RADOVLJICA Gorenjska cesta 41 Delavski svet v skladu s 133. členom statuta TOZD Tapetr. štvo Radovljica razpisuje javno dražbo za prodajo nasltv njih osnovnih sredstev: izklicna cena 150.000 d,- 1. Tovorno vozilo IMV 2200 D, leto proizvodnje 1977, 2. Tovorno vozilo IMV 1600, leto proizvodnje 1974, z motorjem leto proizvodnje 1982, 3. Rezervni motor za vozilo IMV, tip 1600, leto proizvodnje 1974, 4. Gume za vozilo Lada 165 — 13, nove ra-dial - SSSR, 10 kom, izklicna cena za kom 5. Šivalni stroj K 251/4 singer, 6. Entlarica Mauser K 23.03, 150.000 dir. 5.000 dir. 2.000 dir. 14.000 dir. 4.000 dir 6.000 dir, 7. Podšivalni stroj — slepi šiv Šubert, Javna dražba bb izvedena dne, 26. oktobra 1984, ob 11. uri. Ogled je možen uro pred izvedbo javne dražbe v temeljni organizaciji. (V novna sredstva se prodajajo v stanju, kakršnem so, po principu vi deno — kupljeno. Varščino v višini 10 odstotkov od izklicne ceneje potrebno plačati na blagajni temeljne organizacije. Kupec je do! žan plačati pristojni prometni davek. Pravico sodelovanja na lici taerji imajo fizične in pravne osebe. TOREK, 16. OKTOBRA 1984 MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OSMRTNICE 15. STRAN G LAS MALI OGLASI tel.:27-960_ PRODAM_ Prodam GLASBENI CENTER beny-tooe M 6120 LG stereo, z zvočniki. Martin Čebašek, Podreča 7, Mavčiče 12702 Prodam ročno izdelan, večbarvni ZIMSKI PULOVER, št. 42. Telefon 52-452 od 16. do 20. ure 12919 Prodam nov zapakiran ŠTEDILNIK Kjppersbusch Dolenc, Hafnarjeva pot 17, Kranj — Stražišče 12978 NEMŠKO OVČARKO, čistokrvno, staro dve leti, brez rodovnika, zelo dobro ćuvajko, ugodno prodam. Zevnik, Zg Bitnje 70 12979 Prodam rabljen ZIDAK, nov modu-iarec, nerabljene PUNTE, BANKINE, LATE za'kozolec, krajnike, brune in rabljen bobrovec, vse za polovično ceno. Telefon 25-551 12980 Prodam CIRKULAR za žaganje drv, z motorjem 4 kVV. Marjan Lotrič, Preglje 143, Kranj 12981 Prodam novo POMIVALNO KORITO, enojno z desnim odcejalnikom. Kepic, Dvorje 32, Cerklje 12982 Prodam 2000-litrski SOD za namaka-r.;e Žirovnica 57 12983 Prodam dve PONY KOLESI. Teneti-ie 12, Golnik 12984 Prodam novo, 200-kilogramsko TEH-T'.'ICO, 55 m trožilnega KABLA s prr-cljućki, MOPED, dvobrzinc, dobro hranjen. Ogled vsak dan na Delavski I 34, Kranj 12985 Prodam trajnožarečo PEČ, skoraj novo, cena 8.000 din. Albina Jančar, cesta 15, Kranj 12986 no prodam od 12 do 15 prm me-DRV. Nikola Bulic, Čepulje 6, hI - Kranj 12987 Prodam barvni TELEVIZOR grand '-/-• nz — telefunken, ekran 66 cm. Ogled popoldan. Mubi, Ul. XXXI. divizije 52, Kranj 12988 Prodam ne.škropljena JABOLKA na drevjuj, za mošt. Stanko Likar, Miaka Kranju 12989 Prodam suhe BUTARE, JABOLKA > tamnico, 70 kg belega CEMENTA, 12kg »fugirne mase« in 5 belih PRTJ-ZEM 25x25. Janez Zupane, Retljeva 12990 Prodam ŠIVALNI STROJ veritas. Vdesovska 30, Šenčur 12991 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNI TURO. Telefon v oglasnem oddelku. 12992 Prodam enoosni TRAKTOR tomo viakovič, 15 KM. Prezrenje 6, tel. 12993 Ugodno prodam POTAPLJAŠKO 0BLKKO, velikost št. 5, PUŠKO mares ■•■»»ten ter GLOBINOMER, vse sko-^novo Vesna, Juleta Gabrovška 19, «12994 Vodarn JABOLKA in HRUŠKE za jamico. Ropret, Partizanska 14, Šen-dar 12995 Prodam dobro KRAVO s teletom ali brez, po izbiri. Sp. Brnik 52, Cerklje na rwenjskem, tel. 42-301 popoldan 12996 Prodam GAJBICE, pobjon, češnjeve DESKE 2 cm, borove DESKE 2 cm, KRAVO za v skrinjo in KRAVO, brejo 4«ttece. Kontno 39, Bled 12997 Prodam športni OTROŠKI VOZI-■i.K Telefon 28-236 12998 Prodam .zvočno KAMERO 8 mm ba-««, zvočni KINOPROJEKTOR bauer, »onitor za montažo filmov. Telefon JMN 12999 Prodam OJAČEVALEC marsehal, M W, za 7 SM. Dovžan, Jaka Platiša 5, 13000 MAČEHE, dobite vsak dan. Žitnik, Moše 1, Smlednik 13001 KIOSK, lesen, gostinski, razstavljen, ugodno prodam. Telefon 064/75-236 13002 Prodam komplet GARAŽNA VRATA- Stara Loka 78 (trojček), Škofja Loka, tel. 61-218 13003 Poceni prodam otroško POSTELJICO z jogijem. Vreš, Šorlijeva 33, Kranj 13004 Prodam PRIKOLICO za osebni avto in KAMERO 2x82 KVARC. Hudobiv-nik, Čirče 31 A, Kranj KRAVE po izbiri, prodam. Julka Ko želj, Moste 54, Komenda 13005 Prodam mlade PAPIGE škobčevke. Potočnik, Tomšičeva 7/IIL. Kranj 13006 BULDOŽER TG (71), dobro ohranjen, ugodno" prodam. Telefon 064/61-857 popoldan 13007 Prodam KRAVO s teletom ali brez in FIAT 126-P, dobro ohranjen. Habjan, Dražgoše 15, Železniki 13008 Prodam barvni TELEVIZOR Ei in vrtni STOL. Telefon 25-919 po 17. uri 13009 Prodam 1 ha silažne KORUZE. Pipa-nova 40, Šenčur 13010 Prodam 10 tednov staro teličko od krave bohinjke, dobre mlekarice. Pre-doslje 21, Kranj 13011 Prodam železokovan NAGROBNIK »vera, upanje, ljubezen«. Naslov v oglasnem oddelku. 13040 Prodam 5 kW termoakumulacijsko PEČ, rabljeno eno sezono. Cankar, Frankovo naselje 52, Škofja Loka 13041 Električne OGLE EKO tiger P 106, dvomanualne, prodam. Telefon 28-163 13042 Prodam GLASBENI CENTER SABA compakt z zvočniki Telefon 26-544 popoldan 13043 Prodam 18 mesecev staro NEMŠKO OVČARKO. Telefon 57-029 13045 Prodam novo peč za centralno ogrevanje feroterm T-32. Bobnar Franc, Gor. vas 11, Reteče 13012 Ugodno prodam NAGROBNE SVETILKE (železne in bakrene). Predoslje št. 81 13047 KUPIM Kupim že rabljeno VITRINO ali REGAL. Telefon 60-476 130H VOZILA Prodam dobro ohranjeno zastavo 101 komfort, letnik 1980, reg. do maja 85. Krožna ulica 4, Kranj 13013 Prodam VOLKSWAGEN 1300, letnik 1971. Jelene, Golica 2, Selca 12765 Prodam ZASTAVO 750, registrirano do septembra 1985. Ogled popoldan v soboto in nedeljo. Benedik, Dražgoše 41, Železniki 12775 SIMCO 1307 GLS, letnik 1977, prodam ali zamenjam za manjši avto z doplačilom. Telefon 22-958 popoldan 12777 Prodam staro ZASTAVO 101, za 30.000 din, tudi po delih. Telefon 26-301 12786 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, dobro ohranjeno. Miro Marčun, Ljubno 96, Podnart 12836 Poceni prodam ZASTAVO 101, 1972 letnik, prevoženih 70.000 km. Kostič, Podlubnik 161, Škofja Loka 13012 Prodam opel KADETT 1,6 diesel, marec 1984. Gasilska 24a Šenčur. 13044 Prodam dele za ZASTAVO 750 in NSU 1200 in termoakumulacijsko PEČ 2,5 kW. Jože Kuštrin, Mestni trg 33, Škofja Loka 13013 Ugodno prodam ZASTAVO 750. Ivan Alič, Javorje 54, Poljane 13014 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1978, za 60.000 din. Telefon 21-104 13015 RENAULT 8, zelo poceni prodam. Šenk, Hotemaže 50 13016 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, registrirano do februarja 1985. Telefon 74-663 13017 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Telefon 27-498 popoldan 13018 r DELAVSKA UNIVERZA „TOMO BREJC" KRANJ Organizira v mesecu novembru TEČAJ RAČUNALNIŠKEGA OPISMENO-VANJA in sicer: 1. OSNOVNI TEČAJ UPORABE HIŠNIH RAČUNALNIKOV (predvsem Spektrum). Tečaj bo trajal 30 ur in je namenjen lastnikom ali bodočim lastnikom hišnih računalnikov in zajema osnovno seznanitev in rokovanje z računalnikom: de>monstracija sposobnosti hišnih računalnikov, načini programiranja in spoznavanje enostavnih BASIC ukazov (P^RINT, FOR zanke IF pogojni stavki, enostavne datoteke z DATA stavki, enostavna grafika). Za vključitev v tečaj ni potrebno predhodno znanje iz matematike, kakor tudi znanje angleškega jezika, še manj kakšno znanje o računalnikih. 2. TEČAJ BASIC RAČUNALNIŠKEGA JEZIKA Tečaj bo trajal približno 50 ur in je namenjen lastnikom hišnih računalnikov. Namen tečaja je obvladati BASIC kot jezik, s katerim bo lahko vsak sam izdelal programe za svojo uporabo (enostavni učni programi matematike, fizike, zemljepisa, programi za razne izračune v podjetju, konstrukcije, diagrami, tabele, pregledi ali celo enostavno vodenje hišnega poslovanja izdatkov in prejemkov, kontrola stanj na tekočih računih, itd.) Predavanja na tečajih bomo organizirali v popoldanskem času. V primeru večjega interesa pa bomo predavanja organizirali tudi v dopoldanskem ča-tu. Predhodne prijave kandidatov sprejemamo do 25. oktobra 1984 na naslov Delavska univerza Tomo Brejc Kranj, Staneta Žagarja 1. MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočam! Prodam MOPED T 12 za 1 SM, trifazni ELEKTROMOTOR 3,5 kW, 2800 obratov, cena 5.000 din, PRIKOLICO za T 12, cena 300 din in nov drog za TV anteno. Kranj, Mandaljčeva 10, tel. 23-935 13019 Prodam ŠKODO za dele. Cegelnica 25, Naklo 13020 PEUGEOT 204 karavan, letnik 1967, primeren za dele, poceni prodam. Telefon 28-427 13021 Prodam karamboliran MZ 125 ecm; za Z-101 desni blatnik, leva zadnja vrata in zadnjo havbo. Slavko Šolar, Dolenja vas 62, Selca nad Škofjo Loko 13022 APN-6, dodatno opremljen, malo vožen, prodam za 5 SM. Telefon 25-258 13023 Ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do oktobra 1985. Soklič. Slap 29, Tržič 13024 WAVXHAL VIVA 1200 de lux, karamboliran, prodam. Lahko tudi po delih. Telefon 76-424 13025 Prodam PRINZA 1200 C, za 10.000 din. Podbrezje 99 13026 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Franc Gros, Ribno 36, Bled 13027 Prodam R-12 karavan in R-12 limuzi na, v zelo dobrem stanju. Cerklje 125 13028 Prodam MOTOR husqvarna 250 cross in popolnoma nov SURF blitz. Ogled popoldan. Drago Zupančič, Sp. Gorje 85/A 13029 Prodam ZASTAVO 750, registrirano do septembra 1985, z rezervnimi deli; motor, menjalnfk, desna vrata, 4 gume, vse skupaj za 5,5 SM. Ogled vsak dan od 16. do 19. ure. Dovžan, Jaka Platiša 5. Kranj 13030 Prodam karambolirano IADO 1200 L, zelo ohranjeno, pozimi ni vožena, prevoženih 64.000 km, za popravilo. Rezervni deli zagotovljeni. Hafnerjevo naselje 18, Škofja Loka, tel. 60-585 13031 Nujno prodam FIAT mirafiori 1400 SL special, 5 prestav, letnik 1984. Telefon 011/485-911 13032 Zamenjam CITROEN GS super 1.3. letnik 1980 za GOLFA. Telefon 74-251 v petek in soboto popoldan 13033 GOLFA JGL bordo barve, starega dve in pol leta prodam. Telefon 061/446-222 popoldan, 064/23-947 dopoldan. 13046 RO LET A RSTVO NOGRA- ŠEK vam nudi izdelavo in montažo vseh vrst rolet in žaluzij. Na zalogi imamo ža-luzije 25 mm, 35 mm in 50 mm v vseh izvedbah in različnih barvah. Roletarstvo Nograšek, Milje 13, Šenčur, telefon 061-50-720. STANOVANJA Prodam STANOVANJE v zasebni HIŠI, s posebnim vhodom, v Čirčah pri Kranju. Informacije v ponedeljek in sredo popoldan po tel. 22-857 13034 POSESTI Oddam PROSTOR za mirno obrt, približno 30 m'. Naslov v oglasnem oddelku. 13035 ZAPOSLITVE Sprejmem STRUGARJA ali strojnega KLJUČAVNIČARJA za delo na stružnih avtomatih. Predoslje 60/A 12879 Iščem sposobno, samostojno, simpatično NATAKARICO iz Radovljice ali okolice. Informacije v »ČEBELICI« na Linhartovem trgu v Radovljici 12880 Takoj zaposlim dva SLIKOPLE-SKARJA. OD po dogovoru. Dušan Bizant, Britof 9, Kranj 13036 Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. OD po dogovoru. Telefon 23-143 13037 OSTALO Preklicujemo obtožbo, ki smo jo izrekli Jožici in Jani ŠTALC, Smoleva 6, Železniki in se ji opravičujemo. Marta KREK. Milan in Marta KAVČIČ. Smoleva 9, Železniki 13039 *d- DVAKRAT TEDENSKO PRI VAS — GORENJSKI POLTEDNIK G LAS OBVESTILA LEPE SADIKE CIPRES za ograje (v kontejnerjih) ter SREBRNE SMREKE IN PANĆIČKE dobite pn Kancilija, Cesta Kokrškega odreda 12/A, takoj /a šttfvilko 12 v bližini Vodovodnega stolpa 12323 VODOVODNO INSTALACIJO na novi hiši vam hitro in kvalitetno naredi obrtnik. Telefon 28-427 13088 ZAHVALA Ob tragični izgubi našega nepozabnega . VINKA KONJARJA iz Drulovke 18a se iskrenozahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za pomoč v težkih trenutkih, vsem, ki ste nam izkazali sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo delovnim organizacijam: Sava Kranj, Kroj Škofja Loka, Zvezdi in Ikosu ter vrtcu iz Oreh-ka. Hvala duhovniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. VSI NJEGOVI ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz TOZD Gumeno-tehnični izdelki, DE prevleka valjev VINKO KONJAR roj. 1938 Od njega smo se poslovili v soboto, 13. oktobra, ob 15. uri izpred mrliške vežice v Bitnjah, kjer je ležal do dneva pogreba. Sindikalna organizacija SAVA Kranj Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju MIRKO KLEMENC roj. 1928 Od njega smo se poslovili v soboto, dne 13. 10. 1984 ob 16. uri izpred hiše žalosti, Duplje 16, na pokopališče v Duplje. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ ZAHVAIA Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta .., FRANCA m KEPICA se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, podarjeno cvetje in pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, dobrim sosedom, gasilcem, posebno tov. Zormanu za poslovilne besede ob odprtem grobu, gospodu župniku in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI • Brnik, Vodice, Tacen, Šenčur, 9. oktobra 1984 V SPOMIN RUDIJU PELKU 16 oktobra je dve leti žalosti, odkar je nehalo biti tvoje dobro srce. In tako tiho si odšel dragi naš RUDI Težko je spoznanje, da te ni in te nikoli več ne bo med nami. Odšel si tja, kjer ni trpljenja, ne gorja, le večni mir. Vedno še slišimo tvoj korak, v našem domu je praznina, v naših srcih je ostala velika bolečina, ki ne bo nikdar minila, dokler še nas ne bo črna zemlja krila. Vsem, ki obiskujete njegov grob in prižigate svečke, iskrena hvala! NEUTOLAŽLJIVA: mama in ata, brat Janez, sestri Mira in Jožica ter vsi vnuki, ki so te imeli tako radi Umrl je naš setdelavec MLADEN TRIŠIĆ delavec na stružnih avtomatih za obdelavo odlitkov Pogreb bo danes, 16. oktobra 1984, ob 15. uri na pokopališču v Kranju SODELAVCI DO ISKRA -INDUSTRIJA ZA ELEKTRIČNA ORODJA KRANJ GLASOVA ANKETA »Požgana domačija« Gozdarji in kmetje na Koroškem Koristen izlet za križko šolo Križe — V soboto, 6. oktobra, so s slovesnostjo v osnovni šoli v Križah številni krajani Pristave, Križ, Se-benj in Seničnega zaključili praznovanje svojih krajevnih praznikov, ob katerih se vsako leto spomnijo požiga Gozda in ustanovitve Kokrškega odreda. Letos ob 40-letnici, so več kot štirinajst dni potekale v vseh teh vaseh pod Kriško goro razne prireditve in športna tekmovanja, v soboto pa so v Križah, kjer je bjla med vojno orožniška postaja, odkrili spominsko ploščo. V noči od 31. julija na 1. avgust 1941 so namreč borci prve Tržiške čete napadli to orožniško postajo, kar je pomenilo prvo oboroženo akcijo in zametek oboroženega odpora'v tržiški občini. Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine občine Tržič Janez Piškur. V kulturnem programu sb v posebni glasbeni točki nastopili učenci iz Seničnega, ki jih je za slovesnost pripravila Milica Debeljak iz Seničnega. Najzaslužnejšim krajanom so bila podeljena priznanja OF in pohvale. Borci Kokrškega odreda so podarili še nekaj spominskih prtov partizanskim družinam teh štirih krajevnih skupnosti. Tu so bili razglašeni tudi izidi športnih tekmovanj in podeljena priznanja. Ob koncu je predsednik odbora skupnosti Kokrškega odreda Miloš Rutar-Ružo vsem prisotnim predstavil sliko Ljuba Ravnikarja »Požgana domačija«, ki jo je ob 40-letnici požiga Gozda in obnovitve Kokrškega odreda družina Ravnikar iz Kranja podarila osnovni šoli Križe. Ljubo Ravnikar je namreč to olje naslikal leta 1952, ko je bil Gozd še ves v ruševinah, zato predstavlja neprecenljiv dokument o najtežjih dneh naše zgodovine. Ostane naj med mladimi, spominja naj in opominja ... D. Dolenc Gozdarji in kmetje, člani samoupravnih organov Gozdnega gospodarstva Bled, so pod vodstvom Majde Loncnar dva dni spoznavali kmetijstvo po slovenskem in avstrijskem Koroškem. vsem s silažo, največ koruzno. Živine ne more pasti, tako kot tudi ostali A PADOM r£ BILA ¥ TE i Bled — Prvi dan so se mudili na jugoslovanski strani. V Radomljah so si ogledali lesni obrat, kjer 550 zaposlenih predeluje večinoma blejski les v stole za izvoz. Dobro delajo in tudi dobro zaslužijo —-povprečno 28 tisočakov na mesec. Ob državni meji, v vasi Štanjel, so se seznanili s kmečkim turizmom in z značilnostmi hribovskega kmetijstva. Obiskali so kmeta, ki redi 20 goved in prav toliko prašičev. Zaradi strmine mora skoraj tretjino travnikov pokositi ročno. Ima tudi precej sadja, ki ga predela v mošt in žganje. Tako kot večina v vasi se ukvarja s kmečkim turizmom. Največ ima gostov s Hrvatske, nekaj celo z Danske. Poleg lepo urejenih sob ima tudi prostor, v katerem lahko postreže skupini enega avtobusa. Celodnevna oskrba s prenočiščem velja 800 dinarjev. Od kmetijske dejavnosti plača letno 80 tisoč dinarjev davka. V Avstriji so se najprej ustavili v Pliberku, v tamkajšnji kmetijski zadrugi, kjer kmet lahko dobi prav vse, kar potrebuje pri delu. V vasi Blato so obiskali kmeta, zavednega Slovenca, ki ima 23 hektarov zemlje (osem jih poseje s pšenico) in se ukvarja z živinorejo. Redi do 50 goved in okrog 20 plemenskih svinj. Je kooperant zadruga in njej proda tudi vse pujske, ki pa ne smejo biti lažji od 21 kilogramov. Plemenske svinje nemške pasme in merjasca belgijske pasme mora zaradi predpisov kupiti. Od ene svinje zredi na leto povprečno po 22 pujskov. Zemljo gnoji enkrat letno z gnojevko ter dodatno še z jugoslovanskimi NPK gnojili. Za liter mleka dobi 4,5 šilinga, za količine nad pogodbeno obveznostjo pa precej manj. Krmi pred- POSTA. HIŠI SE JE A 'JtŽI&EM OBMOČJU kmetje v Blatu ne, ker skozi vas vodi cesta. Če bi žival povzročila nezgodo, bi morali kmetje sami poravnati vse izdatke, ki bi nastali pri tem. Ima tudi sadovnjak. Žganjekuho mora prijaviti. Za domače potrebe lahko skuha na leto 30 litrov in poleg tega še po šest litrov na odraslo osebo. Za žganje, ki ga namerava prodati, mora za liter plačati 25 šilingov davka. Liter stane od 60 do 70 šilingov. Kršenja predpisov je zelo malo, ker so za »grešnike« predvidene visoke kazni. Na kmetiji delajo trije: mož, žena in sin. Za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje plačajo letno 50 tisoč šilingov (50 starih milijonov dinarjev). Povsod so izletniki lahko videli, da je zemlja skrbno obdelana. C. Rozman Pogrešanega Angleža niso našli Poldrugi mesec je minil, odkar je iz bohinjskega hotela Zlatorog, kjer je letoval že dvajset let, izginil 61-le-tni Anglež nemškega porekla Wolf-gang Blevberg. Lovci, gorski reševalci in potapljači Zaščitne enote milice so ga že nekajkrat iskali, vendar brez uspeha, zato je Republiški sekretariat za notranje zadeve v soboto pripravil obsežno akcijo. Pogrešanega je iskalo 250 ljudi, večinoma miličnikov in gorskih reševalcev, ki so s psi dodobra preiskali Bohinj vse do Komne in Vogla. Kmalu po izginotju je namreč pogrešanega blizu lovske koče na Milju (med Komno in Voglom) menda videl neki občan, zato so miličniki temeljito prečesali teren, vendar o pogrešanem ni bilo sledu. Akcije, ki je bila hkrati vaja organov za notranje zadeve, se je udeležila tudi angleška konzulica iz Zagreba. Čeprav pogrešanega tokrat niso našli, upanja še niso izgubili. Prihodnja iskanja bodo z bohinjskega preusmerili še na druga območja. Ali pa bodo pogrešanega po naključju odkrili šele čez leta! OO tili «0V T *.OfcTOB£& ifftt Spominska plošča na hiši številka 11 v Krizah bo odslej spominjala mimoidoče, da je bila tu prva oborožena akcija prve Tržiške čete in da se je tu začel oboroženi upor Tržičanov — Foto: D. Dolenc Darilo za škofjeloške smučarje Smučarski oddelki srednje družboslovno-jezikovne usmeritve so dobili elektronske merilne naprave — V novi sezoni več pomembnih smučarskih tekmovanj na Starem vrhu — Neusklajeni urniki treningov in pouka v smučarskih oddelkih Školja Loka — V petek zvečer je bila v škofjeloškem hotelu Transturist skromna slovesnost. Smučarskemu oddelku srednje družboslovno-jezikovne usmeritve so izročili elektronske merilne naprave, ki jih bodo učenci šole in drugi škofjeloški smučarji uporabljali pri smučarskih tekmovanjih. Merilne naprave so pomagali kupiti Alpetour iz Škofje Loke ter slovenski mešani firmi Intertrade iz Celovca in Indoms iz Trsta. Naprave so tako kvalitetne, da jih bodo lahko uporabljali pri najzahtevnejših vrhunskih tekmovanjih. Teh bo v Škofji Loki v prihajajoči smučarski sezoni kar nekaj. Omeniti velja zlasti 10. jubilejno FIS tekmovanje pionirjev v alpskem smučanju, ki bo 17. in 18. februarja prihodnje leto. Dva dni pred tem bo na Starem vrhu del državnega prvenstva za moške in ženske. Računajo tudi, da bo v nedeljo po zaključku tekmovanja v športni dvorani na Podnu velika kulturno-zabavna prireditev z razglasitvijo rezultatov državnega prvenstva. Ravnateljica družboslovno-jezikovne srednje šole v Škofji Loki Vladka Janova se je zahvalila za lepo darilo in spregovorila tudi o nekaterih problemih organizacije pouka v smučarskih oddelkih. V štirih letnikih je sedaj v smučarskem oddelku 80 učencev. Vendar pouk ne more teči po dogovorjenih urnikih, ker se jih vodstva smučarskih reprezentanc ne držijo, oziroma treningov ne usklajujejo in o njih tudi ne obveščajo šole. Tako so prizadevanja učiteljskega kolektiva, da bi tudi učencem — smučarjem omogočili primerno izobrazbo, okrnjena, saj le težko organizirajo pouk. Dejala je, da se vodje reprezentanc mačehovsko obnašajo do šole in na račun skoraj nečloveških ambicij po rezultatih ovirajo šolanje učencev. Skoraj neverjetno je bilo slišati, da se na šoli ni niti enkrat oglasil direktor alpskih reprezentanc Tone Vo-grinec, čeprav je na škofjeloški šoli večina A in B reprezentance. Tudi Lojze Gorjanc je bil na šoli le, ko je maturiral Ulaga. Smučarska gimnazija je bila organizirana prav zato, da bi smučarjem omogočila priti do poklica, ki ga bodo opravljali, ko bodo nehali smučati. Zato je nujno potrebno, da se za uresničevanje njenega programa ne prizadevajo le učitelji, temveč tudi tisti, ki vodijo smučanje. Letos pa zaradi premaknjenih in neusklajenih treningov ni bilo na redne izpite, niti na dodatne, nobenega člana A in B reprezentance obeh vodilnih smučarskih disciplin. ✓ Janez Šter je obljubil, da bo s problemom seznanil smučarsko zvezo Slovenije in predlagal, da se čimprej sestane vodstvo smučarske šole s predstavniki zveze in reprezentanc. L. Bogataj Prednosti letalskega reševanja v gorah Mojstrana — Podkomisija za letalsko reševanje pri komisiji za Gorsko reševalno službo Planinske zveze Slovenije je pripravila konec minulega tedna dvodnevni tečaj za člane slovenskih postaj GRS, ki se ukvarjajo z letalskim reševanjem. V soboto se je v Vratih zbralo okrog 50 reševalcev — letalcev. Urili so se v postopkih za reševanje iz stene s pomočjo helikopterja v Severni triglavski steni in Grančišču nad Mojstrano. Drugi dan tečaja so imeli na Voglu vajo v helikopterskem reševanju potnikov z gondolske žičnice. Tri udeležence tečaja smo popra-šali, kaj menijo o takšnem usposabljanju, koliko jim pomaga pri izpolnjevanju nalog v resničnih razmerah in katere so nasploh prednosti letalskega reševanja. Tole so povedali: njem premagamo začetni strah in se navajamo na delo v ropotu inve-tru, ki ju povzroča helikopter. Ker vsak reševalec najbolje pozna svojo okolico, je prav, da se a helikoptersko reševanje usposabljajo tudi reševalci iz predelov Slovenije, kjer takšne potrebe niso velike, vendar so možne. Čeprav helikoptersko reševanje ni, poceni, p* je dragoceno že zaradi, uspešnega reševanja človeških življenj. Mars-kdaj bi ranjenec prej podlegel poškodbam, kot bi ga lahko peš prinesli z gora. Razen tega helikopter znosi namesto reševalcev veliko opreme; reševanje je lažje, v njem pa se oprema, ki je ni nikoli dovolj na razpolago, tudi manj uniči« Franci Zupane iz kranjske postaje GRS: »V naših vrstah so zbrani najboljši fantje, ki imajo dovolj izkušenj v gorskem reševanju. Ker se pevsod po Sloveniji ne uporablja helikopter enako pogosto pri reševanju v gorah, je prav, da se reše-valci-letalci iz vseh postaj GRS udeležujejo takšnega izobraževanja in urjenja. Potrebne so namreč večletne priprave, da postane reševalec-letalec sposoben za resnično reševanje. Na republiških tečajih inštruktorji seznanjamo udeležence z najtežjimi postopki. Poznati jih morajo do podrobnosti, saj je najmanjša napaka v reševanju lahko usodna. Usposabljanje daje reševalcem poleg znanja gotovost o lastnih sposobnostih, zaradi česar lahko med akcijo ravnajo umirjeno in premišljeno. ' Včasih je reševanje v steni trajalo tudi po več dni, s pomočjo helikopterja pa je lahko zelo hitro opravljeno. To je pomembno zlasti zaradi čim prejšnje zdravniške oskrbe ponesrečenca.« Kristjan Langus iz moj stranske postaje GRS: »Od prvega tečaja pred desetimi leti se udeležujem usposabljanja za reševalce-letalce. Izpit za to dolžnost sem opravil po štirih letih urjenja poleg 6 drugih članov GRS. Znanje je nujno za pravilno delo. Na tečajih se spoznavamo z novostmi v reševalski opremi in letalski tehniki; le-teh je vedno nekaj, zato so vaje zanimive. Razen tega z urje- Miloš Kokotovič iz letalske enote milice: »Za pilota je pomembno, da se najprej seznani z elementi gor skega reševanja, preden dobi naV go v njem. Nujno je uskladiti tudi način reševanja med posadko helikopterja in reševalci, za kar je med drugim potreben osebni stik. Vse*' i I je najlažje pridobiti na skupnih v& j ah. Letos se že tretjič ^udeležuješ takšnega tečaja, sicer! pa imamo vsak mesec vaje za ra^no reševa j I nje. Pogosto sodelujem »tudi pri te- ' I sevanju ponesrečenih vj gorah, ka: | je ena najtežjih mojih pbklicnih nalog. Pri letenju v gorah, kijzajema vse običajne elemente pilotaže, nam reševalci lahko veliko pomagajo. Zate pa je potrebno poznavanje zmožnosti helikopterja in sposobnosti posadke. Med vajami se seveda iiogi-bijemo tveganju; kadar gre zares, je treba vztrajati in poizkusiti vse u rešitev ponesrečenca.« Besedilo: S. Saje Slike: F. Perdan ........ ' J r Zanesljiv znanilec jeseni — Prijetno dišeč in lepo zapečen kostanj je v Kranju že nekaj dni naprodaj. Tudi letos ga peče in prodaja stari znanec Kranjčanov in seveda tudi zanesljivi znanilec jesenskega mraza. — A. Ž. — Foto: F. Perdan ----_J Program Triglavskega narodnega parka Radovljica — Radovljiški izvršni svet je pretekli teden ponovno obravnaval tekoči srednjeročni program razvoja Triglavskega narodnega parka. Daljše razprave ni bil deležen, saj v radovljiški občini za razliko od jeseniške in tolminske veliko pripomb niso imeli. Obravnavo na občinski skupščini je že doživel, družbenopolitični zbor je odločanje odložil, ker ni bila dovolj jasna njegova vloga. Sedaj je bolj razčiščena, saj je dokument, ki bo veljal do leta 1985, le usmerjevalen, ni obvezujoč pri finanačnih stvareh in ni strožji od zakona o Triglavskem narodnem parku. Izvršni svet je ugotovil, da je popravljeni osnutek programa razvoja Triglavskega narodnega parka do leta 1985 realnejši, bolj usklajen, in ga je zato sprejel. Začetek gradnje trgovine na Kokrici Montažni Marlesov objekt naj bi bil do konca leta že pod streho Kokrica — Ob križišču ceste z Golnika in Kokrice je delovna organizacija Živila Kranj sredi minulega tedna začela graditi novo samopostrežno trgovino. Z gradnjo vsekakor zelo potrebne trgovine n to območje bi začeli že prej, če jim ne bi nagajalo slabo vreme. Vendar vseeno načrtujejo, da bodo do konca leta objekt postavili pod streho Samopostrežna trgovina na Kokrici, ki bo ena največjih Žiulinih trgovin, bo zgrajena po Marlesovem projektu za montažno gradnjo. Celotna gradnja z opremo LTH in Alprem Kamnik bo veljala okrog 50 milijonov dinarjev. Vsa zemeljska dela vključno z izgradnjo temeljev je prevzelo Splošno gradbeno podjetje Gradbinec iz Kranja. Trgovina bo imela prek 400 kvadratnih metrov prodajnega prostora in okrog 200 metrov skladiščnega. Na parkirišču bo prostora za 40 avtomobilov. Trgovina bo založena z vsem prehrambenim blagom, mesom, sadjem in zelenjavo ter nekaterimi drobnimi gospodinjskimi potrebščinami, a. ž. Sredi minulega tedna so delavci SGP Gradbinec na Kokrici pri Kranju začeli graditi Živilino samopostrežno trgovino. To bo Marlesov montažni objekt.