Aktualno Ptuj • Slovenci spet postajamo narod hlapcev
O stran 3
Ji ¡Í 1
Po naših občinah Ptuj • So bila tako visoka vlaganja upravičena?
O stran 4
Po naših občinah Jeruzalem •
Vlagati bo treba v izobraževanje
O stran 7
Ptuj, torek, 23. marca 2010
® letnik LXIII* št. 23 ^ odgovorni urednik: _ JožeŠmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993
V
Štajerski
<3\
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet •
Streljanje s slepimi naboji
O Stran 11
Kolesarstvo •
Vrečer si je pokoril elito in se poklonil ekipi
O Stran 13
Grajena • Šestdeset let kulturnega društva In obnovljen dom
Ko sta kultura in razvoj kraja eno
Kulturno društvo je 20. marca praznovalo šestdeset let nadvse bogatega delovanja. Praznični dan je bil toliko lepši, ker je skupaj za njim praznoval ves kraj, namenu so predali tudi obnovljen Dom krajanov, ki bo do letošnjega polletja dobil še novo fasado.
Dom, ki so ga pričeli graditi leta 1948 kot zadružni dom, so v celoti dogradili šele leta 1975 s sredstvi samoprispevka takratne KS Grajena in z dodatnim prostovoljnim delom krajanov. Ko je pričelo KD delovati oziroma njegova dramska sekcija, dvorana še ni bila dokončana, predstave so potekale kar na improviziranem lesenem odru. Dom krajanov Grajena je središče druženja krajanov. V soboto so se v obnovljeni dvorani predstavili vsi, ki v četrtni skupnosti skrbijo za kulturno ustvarjanje. Na prazničen dan so se s priznanji zahvalili vsem, ki že desetletja skrbijo za kulturni utrip kraja in širšega okolja. Za njihovo dejavnost, s katero pletejo nacionalno kulturno mrežo, so se jim zahvalili tudi v MO Ptuj, OI JSKD (na fotografiji Silva Fartek in Branko Petek) ter v ZKD Ptuj.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Podvinci • Zbor krajanov naselja Podvinci
Strelstvo •
P£j Odločno proti širitvi Gajk
O Stran 13 Pod vabilo za zbor krajanov naselja Podvinci, ki je bil 19. marca v dvorani PGD Podvinci, se je podpisal predsednik ČS Rogoznica Janko Čeh.
Ptuj • O usodi ptujskega hostia
Mladinski hotel mora ostati
Na njem so govorili o predvideni nadgradnji projekta CERO Gajke oziroma o njegovi širitvi, ki ji od vsega začetki najbolj odločno nasprotujejo prav krajani Podvincev. Na to temo so se sicer že srečali s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom, ki je tudi sklical zbor krajanov v Podvincih kot edini pristojni za sklic zbora
LL1 1 MJJ_ LLjJ-J
krajanov. Na zbor, ki ga je tokrat sklicala četrtna skupnost s podporo iniciativnega odbora, so ga tudi povabili, a ga ni bilo (prišel bo, ko bo on sklical zbor glede na pristojnosti, ki jih ima). Povabili so tudi medije, ki jih na zboru prav tako ni bilo, razen Štajerskega tednika.
Kot so sami ugotovili, na
zboru ni bilo dovolj krajanov, saj potrebujejo podpise najmanj 200 krajanov, da bodo imeli moč nasproti MO Ptuj oziroma mestnemu svetu, ki je projekt širitve podprl z 22 od 29 možnimi glasovi na seji, ki je bila 1. marca letos. S peticijo proti širitvi odlagališča bodo seznanili tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Če bo treba, se bodo poslužili tudi državljanske nepokorščine, ker se za pločnik in cesto, ki jim tako in tako pripadata, ne mislijo prodati. S 50 traktorji na cesti se bo njihov glas še kako moral slišati, le skupaj morajo držati, ker bodo samo tako lahko uspeli. Petkov zbor je izrekel polno podporo iniciativnemu odboru in vodstvu četrtne skupnosti, da nadaljujeta začrtane aktivnosti.
O Stran 5
V prostorih mladinskih prenočišč na Ptuju so se 16. marca srečali predstavniki MO Ptuj (župan dr. Štefan Čelan, vodja oddelka za negospodarske javne službe Ivan Vidovič s sodelavko Majo Erjavec ter direktor CID Ptuj Aleksander Kraner) in Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) direktor Matjaž Zajelšnik, njegova pomočnica Olga Rahne ter Darja Frim, vodja Štrka, da bi se pogovorili o mladinskih prenočiščih oziroma usodi hostla, ker ta že od leta 2008 ni več v mednarodni mreži mladinskih prenočišč, kar se negativno odraža v občutno manjšem obisku tujih gostov oziroma popotnikov.
Do izstopa iz mreže je prišlo brez vednosti MO Ptuj, ki je hostel v letu 2003 predala v upravljanje ČSOD. Predstavniki MO Ptuj so ob tej priložnosti vztrajali pri spoštovanju po-
godbe, objekt je bil leta 2003 predan v upravljanje kot hostel in kot mladinsko prenočišče za ČSOD, z denarjem pa je pri njegovi izgradnji pomagala tudi država. V 70-odstotkih je bil zgrajen kot hostel, tudi oprema je bila v okviru natečaja kupljena za hostel. Z najemnino v višini 700 evrov mesečno pa naj bi upravljavec poračunal vlaganja, ki pa po poračunih MO Ptuj v zadnjih treh letih niso bila takšna, kot bi morala biti, njihov izračun kaže dolg v višini 8315 evrov.
O Stran 9
Foto: CG
Foto: CG
Slovenija • S konference na Brdu pri Kranju:
Za krepitev regionalnega sodelovanja na Zahodnem Balkanu
Na konferenci o Zahodnem Balkanu na Brdu pri Kranju so se voditelji držav v regiji v soboto v skupni deklaraciji zavzeli za krepitev regionalnega sodelovanja. Tokratnemu sestanku bodo v okviru procesa Brdo sledili še drugi na različnih ravneh, ki bodo, kot je poudaril slovenski premier Borut Pahor, odprti tudi za tiste, ki jih tokrat ni bilo.
Pahor je v izjavi po srečanju poudaril, da so za isto mizo sedeli voditelji držav, med katerimi se nekatere niti ne priznavajo med seboj, ki pa so ugotovili, da »vsi potrebujemo vse«.
Ključni problem v regiji je po Pahorjevih besedah prav dejstvo, da se države ne priznavajo med seboj, vendar zaradi tega procesa sodelovanja ne bi smeli pustiti ob strani. »Izkoristimo ga kot neformalen način dialoga, ki bo pripomogel k temu, da se bodo temeljni problemi rešili,« je dejal.
Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor, ki sta gostila srečanje, sta v izjavah poudarila pomen zaupanja med voditelji v regiji. »Zaupanje v politiki ni vse, a nič v politiki ni dovolj, če ni zaupanja,« je dejal. »Nič ni novega, da se voditelji Zahodnega Balkana ne strinja-
Uvodnik
jo med seboj, želimo pa si, da bi si zaupali,« je dodal.
Cilj konference je bil okrepiti regionalno sodelovanje, ki naj bi državam Zahodnega Balkana pomagalo pri približevanju EU. Pahor je spomnil, da tudi EU nima enakih stališč do Zahodnega Balkana, saj nekatere članice denimo ne priznavajo Kosova. Po njegovi oceni EU podcenjuje priložnosti, ki jih ta prostor daje, zato namerava kolege v povezavi opozoriti, da je Zahodni Balkan »v prelomnem trenutku, ko ima ogromno problemov, a tudi priložnosti«.
»Na nas je, da se odločimo, ali gremo po poti priložnosti ali poti problemov. Ne bi bilo prvič, če bi Evropa spregledala, da smo na taki prelomni točki in bi se bala problemov, se umaknila, priložnost pa bi splavala po vodi,« je dejal.
Ptujska vročica s smradom
Prišla je že težko pričakovana pomlad, potem ko letošnja zima ni skoparila s snegom. Ko je že kazalo, da se bo poslovila, je prišla z novo snežno pošiljko. Zdaj lahko samo upamo, da še ne skriva kakšnega presenečenja. V majhni podalpski deželici pa kljub prvemu pomladnemu cvetju in v pričakovanju otoplitve ni pričakovati pretirano prijaznih dni. Iz omar še vedno padajo okostnjaki, afer še ni konec, nasprotno - vedno večjih je, poštenost je postala iskana vrednota kot tudi nekatere druge. Našim politikom še vedno močno podr-sava na domačem in tujem diplomatskem parketu. Zdi se, kot da se država ne sooča z velikimi gospodarskimi, finančnimi in socialnimi problemi: vse drugo je pomembneje kot pa reševanje gospodarskih težav in socialnih stisk. Število brezposelnih se še povečuje, prav nič ne kaže, da bo že kmalu boljše. Čiščenje v strankarskih vrstah in medsebojni napadi, obtoževanja in iskanja krivcev za kršenje ustave, zakonodaje, ljudem, ki živijo na robu obupa, ki vsak dan premišljujejo, kaj bodo dali v lonec, in ki svojim otrokom ne morejo pomagati, da bi lahko živeli bolje, prav nič ne pomaga. Stanje v državni politiki se odraža tudi že na lokalni politiki, kjer pa med nizkimi udarci prevladujejo anonimke in grožnje. V okoljih, kjer nimajo urejene osnovne cestne oziroma komunalne infrastrukture, pa je eno od orožij ljudi, ki se počutijo izigrane, državljanska nepokorščina. VMO Ptuj se zadeve zaostrujejo zaradi projekta nadgradnje CERO Gajke, ki naj bi se s predvidenimi širitvami občutno povečale. Ljudje nič več ne verjamejo vrhunskim projektom, ki obljubljajo vrhunsko tehnologijo in nič smradu. Že ob prvem projektu je bilo tako, smrdi pa še vedno, ne glede na presoje vplivov na okolje in zagotovila, da tega ne bo več, ker se smrad nič ne ozira na katastrske meje. Podvinška iniciativa je v petek še enkrat zažugala Mestni hiši in njenim projektom, tokrat še močneje kot doslej, saj zahtevajo preklic sklepa mestnega sveta o projektu nadgradnje CERO Gajke. Ali se bodo letošnje ptujske lokalne volitve odločile na smradu, je v tem trenutku še težko reči. Dejstvo je, daje odpadke potrebno nekam odložiti, vprašanje pa je seveda, po kakšni ceni.
Majda Goznik
Predstavnik BiH ni poslušal govora kosovskega premiera
Kosorjeva je izpostavila, da so s srečanjem »zgradili nov most«, ki bo prispevek k jasni in dejanski podpori evroatlant-ske poti JV Evrope. Pozdravila je tudi veliko udeležbo. »Vsi so bili dobrodošli, prepričana pa sem, da jih bo prihodnjič več,« je dejala premierka, ki pri voditeljih v regiji pogreša »ščepec več poguma in prevzemanja odgovornosti«.
Pri tem je tako kot Pahor pozdravila prihod premiera BiH Nikole Špirica, ki se je srečanja udeležil, čeprav je bil, kot je dejal Pahor, pod pritiskom, da se konference ne udeleži, ker BiH ne priznava Kosova. Kot se je izvedelo, je sicer Špiric - tako kot je napovedal - med nastopom kosovskega premiera Ha-shima Thacija na plenarnem zasedanju dvorano zapustil.
Tako Pahor kot Kosorjeva sta spomnila, da sta do zamisli za konferenco prišla na neformalnem januarskem srečanju v Kranjski Gori. Kot je dejal Pahor, sta takrat ocenila, da je Zahodni Balkan v prelomnem
trenutku in da bi bilo dobro, da bi se sešli voditelji držav regije in se pogovarjali o stvareh skupnega pomena, tudi »glede reševanj nakopičenih vprašanj, ki so brez primere drugje v Evropi«.
Kosorjeva pa vidi pomembno simboliko v tem, da sta konferenco organizirali vladi držav, ki sta pokazali, kako se lahko rešujejo problemi, potem ko sta začeli »s težke pozicije nerešenih problemov« in se dogovorili za arbitražni sporazum. Z organizacijo konference pa sta to ponudili kot možen model tudi drugim državam v regiji, je dodala.
Srečanja na Brdu so se udeležili predsedniki vlad vseh držav Zahodnega Balkana, razen Srbije. Srbski predsednik Boris Tadic je udeležbo odpovedal, ker je bilo na konferenco vabljeno tudi Kosovo. Konference se je udeležil tudi evropski komisar za širitev Štefan Fule, zaradi odsotnosti Tadica pa ni bilo predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya.
Udeleženci so sprejeli skupno deklaracijo, v kateri so potrdili odločenost, da se bodo v okviru procesa Brdo redno sestajali, se medsebojno podpirali in izmenjavali izkušnje, pridobljene med procesi vklju-
Brez Tadica, Van Rompuya in Moratinosa
Dan pred konferenco o Zahodnem Balkanu na Brdu pri Kranju je že bilo gotovo, da se je ne bodo udeležili niti srbski predsednik Boris Tadic niti predsednik EU Herman Van Rompuy niti španski zunanji minister Miguel Angel Moratinos, čigar država predseduje Svetu EU.
V tiskovni službi Van Rompuyja so potem, ko so potrdili, da Van Rom-puyja na Brdo ne bo, objavili njegovo sporočilo za javnost, v katerem je »pozdravil vse pobude, ki spodbujajo regionalno sodelovanje na Zahodnem Balkanu, vključno z jutrišnjo konferenco na Brdu«. To sodelovanje je po Van Rompuyjevih besedah izjemnega pomena za celotno Evropo. »V tem kontekstu nameravam regijo obiskati, čim prej bo to mogoče,« je še zapisal predsednik EU. Viri pri EU so pred tem pojasnili, da je prihod Van Rompuyja na Brdo odvisen od organizacije konference - od tega, ali bosta na njej sodelovala Srbija in Kosovo, oziroma od tega, ali bo njegova udeležba »koristna«. Povedali so še, da udeležba Van Rompuyja ni bila nikoli uradno potrjena, da ni bila vključena v predsednikovo agendo srečanj ravno zato, ker je obstajal prej omenjeni »dvom«.
Nato pa je prišla še uradna potrditev iz Beograda, da na Brdu ne bo niti srbskega predsednika Borisa Tadica. Tadic je namreč še zadnje dni, tudi po sredinem srečanju s premierom Pahorjem v Beogradu, vztrajal, da ga ne bo, če Kosovo na srečanju ne bo zastopano v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN 1244, torej kot Unmik-Kosovo. V sporočilu za javnost so še dodali, da se žal organizatorji s tem niso strinjali in da je bila zato »onemogočena navzočnost srbskega predsednika na srečanju na Brdu pri Kranju«. Dodali so, da je Srbija od samega začetka igrala konstruktivno vlogo v pogovorih o obliki organizacije konference in ni želela blokirati udeležbe predstavnikov Kosova. Zato je dala že v začetku jasno vedeti, kakšno je njeno stališče, da bi to služilo za orientacijo organizatorjem.
čevanja v EU. Potrdili so zavezanost vključitvi v EU, povezavo pa pozvali, naj bo širitev ena njenih prednostnih nalog. Poudarili so še zavezanost spodbujanju dobrososedskih odnosov
s sodelovanjem v projektih skupnega interesa in s prizadevanji za reševanje odprtih dvostranskih vprašanj v evropskem duhu.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Nekatera Krkina zdravila dražja za 100 odstotkov
Agencija za zdravila in njena komisija za zdravila sta farmacevtski družbi Krka za nekatera zdravila odobrili od 50- do več kot 100-odstotno zvišanje cen glede na cene, ki so veljale pred letom dni. Minister za zdravje Borut Miklavčič je od agencije že zahteval pojasnila.
Na agenciji so odločitev za odobritev takih podražitev utemeljili z dejstvom, da je Krka v vlogi za zvišanje cen izrazila namero za odhod določenih zdravil s trga, in da jim običajne cene ne omogočajo preskrbe trga. V Krki pa trdijo, da v vlogi agenciji nikakor niso povezovali zvišanja cen z umikom zdravil s trga, temveč da pri dosedanjih cenah ne bi mogli zagotavljati stalne prisotnosti izdelkov na trgu.
Kot pišejo Finance, ima Krka na slovenskem trgu 33 zdravil, za katera velja t.i. izredno višja dovoljena cena, ki jo odobri agencija za zdravila. Med temi zdravili se je
cena 11 zvišala, treh pa znižala. Večini od 11 zdravil se je cena zvišala v razponu od 14 do 107 odstotkov. Tako se je na primer po podatkih Financ cena generičnega zdravila nalgesin forte, za katerega so bili v letu 2009 izdani recepti v višini skoraj 1,27 milijona evrov, zvišala za 107 odstotkov, cena generika naklofen duo, za katerega so bili v letu 2009 izdani recepti v višini slabih dveh milijonov evrov, pa za 55 odstotkov.
Kot so sporočili z ministrstva za zdravje, je minister Borut Mi-klavčič nad odločitvijo agencije o odobritvi zvišanja cen zaskrbljen in nezadovoljen. Od pristojnih na agenciji za zdravila je tudi zahteval pojasnilo. Poudarili so, da minister ne daje soglasja na izredno dovoljeno zvišanje cen zdravil, saj to ni v njegovih pristojnostih.
Na Agenciji za zdravila poudarjajo, da so ministra Boruta Miklavčiča z uradnimi podatki o cenah zdravil pisno obvestili že 12. februarja letos, na to obvestilo pa doslej niso prejeli nobenega odgovora. Tako so se odzvali na poročanje medijev, da so v agen-
ciji za nekatera generična zdravila proizvajalca Krka odobrili izredno visoko povišanje cen. (sta)
Sestanek Pahorja z Zalarjem in Brezigarjevo brez dokončne odločitve
Sestanek med premierom Borutom Pahorjem, pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem in generalno državno tožilko Barbaro Brezigar se je končal brez dokončne odločitve glede usode Brezigarjeve. Kljub temu je Zalar sestanek v izjavi za medije označil kot koristnega. Po njegovem bo omogočil sprejeti dokončno odločitev, ki bo znana v prihodnjih dneh.
Dokončno odločitev bosta, kot je dejal Zalar, v prihodnjih dneh sprejela skupaj z premierom Pahorjem, kakšna bo, pa ni želel napovedati. Po sestanku imajo sicer po njegovih besedah več informacij, kot so jih imeli pred sestankom. Barbara Brezigar je v izjavi izrazila zadovoljstvo, da je
lahko predsednika vlade natančno informirala o dogajanju in njenih pristojnosti. Kot je povedala, ji je bilo zagotovljeno, da se bodo pogovori nadaljevali. Ob tem pa sama računa, da se bodo nastale težave rešile v korist »državnoto-žilskega položaja«. Minister Zalar je sicer izjavo za medije podal tudi v imenu premiera Pahorja, vprašanja novinarjev pa niso bila dovoljena.
Premier Pahor je sestanek sklical potem, ko sta stranki Zares in LDS zahtevali, da vlada v državni zbor poda predlog za razrešitev generalne državne tožilke Brezi-garjeve. Strankama se zdi sporno neposredno komuniciranje Brezi-garjeve s policistom specializiranega oddelka tožilstva, ki preiskuje zadevo bulmastifi, med katerim je Brezigarjeva od policista med drugim tudi zahtevala, naj jo redno obvešča o preiskavi.
Razrešitvi Brezigarjeve sicer nasprotujejo v SDS, saj so prepričani, da bi takšno ravnanje pomenilo uvedbo policijske države. Razrešitvi nasprotujejo tudi v SNS. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Prenovljena borčevska organizacija opozarja
Slovenci spet postajamo narod hlapcev
Nekdanja borčevska organizacija je postala del zgodovine, saj so jo popolnoma spremenili in prenovili. V pomlajenem Združenju borcev za vrednote NOB opozarjajo, da niso politična stranka, ampak predvsem društvo, odprto za vse, ki spoštujejo slovenstvo in narodnoosvobodilni boj.
Foto: M. Ozmec
Dr. Mitja Mrgole (stoji): »V zadnjem letu smo borčevsko organizacijo uspešno preoblikovali in miselno spremenili.«
Da je razlika med nekdanjo Zvezo borcev in sedanjim Združenjem borcev za ohranjanje vrednot NOB zelo velika, je ugotovil že dosedanji predsednik dr. Mitja Mrgole, saj je ob oceni aktivnosti v minulem obdobju poudaril: »Zlasti v zadnjem letu smo uspešno preoblikovali in miselno spremenili borčevsko organizacijo, saj so se iz povojno zaprte Zveze borcev s spremembo imena v Združenje borcev za vrednote NOB, predvsem pa tudi z vsebinskimi spremembami, preoblikovali v organizacijo, ki je odprta vsem državljanom, ki spoštujejo vrednote NOB,« je menil Mrgole.
Žal so bili, tudi zaradi naravnih zakonov, v zadnjih letih priča hitrega upadanja članov, del krivde za to pa je Mrgole pripisal tudi spremembi političnega sistema v državi. Sicer pa je kritično ugotavljal, da časi tej organizaciji v zadnjih dveh desetletjih niso najbolj naklonjeni. In tudi zato so se lotili že omenjenih sprememb. Tako so s sprejemom novega statuta in z notranjo reorganizacijo, ki še ni povsem zaključena, nekaj teh težav, predvsem pa upadanje članstva, vendarle uspeli prebroditi, združenje pa so celo precej pomladili.
»V zadnjem času se nam je pridružilo 161 zagovornikov NOB, tako da danes združujejo že 389 članov. Pri pomlajevanju pa je bila najuspešnejša organizacija v Gorišnici, ki je članstvo kar potrojila, za kar gre posebna zahvala vodstvu in predsedniku Toplaku,« je menil Mrgole.
Sicer pa je ugotovil, da organizacije združenja borcev za vrednote NOB ponekod vendarle uživajo podporo. Tako je v mestni občini Ptuj ter občinah Gorišnica, Hajdina, Videm, Markovci, Žetale in Juršinci, zato se je zahvalil vsem županom in vodstvom omenjenih občin.
Sicer v združenju borcev za ohranjanje vrednot NOB dobro sodelujejo tudi z drugimi društvi na širšem območju, saj so decembra 2008 podpisali
sporazum o ustanovitvi Pokrajinskega sveta Zveze borcev za vrednote NOB za Podravje, ki ima sedež v Mariboru. Zgledno pa je tudi njihovo sodelovanje z društvom izgnancev in vojnih invalidov, saj si z njimi delijo tudi društvene prostore. Večletno in uspešno je tudi sodelovanje z društvom brigadirjev ter policijsko veteransko organizacijo Sever, pa z organizacijo veteranov vojne za Slovenijo ter najmlajšim Društvom generala Maistra Ptuj.
Gre za društvo, ne za politično stranko!
Ob oceni aktivnosti v minulem obdobju pa je o raznih namigovanjih in zlonamernih podtikanjih dr. Mitja Mrgole poudaril, da so po organizacijski obliki, namenu in programu predvsem društvo in ne politična stranka. A že po naravi jim ni vseeno, kaj se dogaja okrog njih, zlasti kar se tiče svobode človeka in težav, ki jih prinašajo Sloveniji recesija ter nakopičeni gospodarski problemi. Javno je opozoril tudi na odnos do NOB v sosednji Italiji in na avstrijskem Koroškem, kar je za borce in zavedne Slovence še posebej boleče, zato so toliko pozornejši do nekaterih posameznikov, ki bi radi po svoje spreminjali zgodovino, vlogo NOB ter odnos do vsega tega.
»Tukaj zbrani smo v večini doživeli medvojni in povojni čas in dobro vemo, za kaj je šlo in kaj se je dogajalo, zato nam tega ne more nihče po svoje razlagati,« je bil oster Mrgole, ki je zato vse »tovarišice in tovariše« pozval, da še naprej širijo vrednote, na katerih je zrasla in se razvija borčevska organizacija.
Na drugačen, predvsem pa bolj prijazen odnos do borcev in NOB je pozval tudi predsedujoči zboru Stane Lepej, ki je župane vseh občin, kjer tega še ne počno, javno pozval, da poskrbijo za vzdrževanje in urejenost vseh spominskih obeležij NOB, ki jih je na širšem ptuj-
Foto: M. Ozmec
Milan Čuček: »Slovenci spet postajamo narod hlapcev ... -delavcev, skladiščnikov in natakarjev.«
skem območju 126. Vse sočla-ne pa je odkrito vprašal, ali je še smiselno, da tradicionalne proslave ob dnevu spomina na dogodke iz NOB še naprej pripravljajo ob spomeniku padlim borcem Lackove čete v Mostju, saj bi bilo za mnoge bolj priročno, če bi se zbirali kje bliže Ptuja, morda tudi v samem mestu. To bi bilo lažje dostopno za vse, še posebej pa za starejše in nekoliko oddaljene člane.
NOB je za vse Slovence nekaj svetega
Precej oster je bil tudi Jože Križančič, ki je s tresočim glasom in s težavo povedal, kako krivično in kako težko je prenašati vse to, kar se jim danes dogaja: »Za vse, ki smo doživeli NOB, je bilo to nekaj svetega, domovinskega in predvsem slovenskega; žal pa danes to ne pomeni skoraj nič, nekateri se iz tega celo norčujejo, mladi pa sploh ne vedo nič o tem. Zato si moramo vsi skupaj prizadevati, da se ugled povrne. Mladi morajo vedeti o tem, morajo vedeti, kaj se je dogajalo in za kaj smo se borili, zato naj se zgodovina o obdobju narodnoosvobodilnega boja spet vrne v šole, kamor sodi. Izredno boleče pa je tudi vse to, kar počnejo danes z našim premoženjem, saj denar osvaja svet, tujci pa Slovenijo.«
Temu je pritrdil tudi Franc Toplak iz Markovcev, ki je ob tem opozoril, da imajo v Mar-kovcih spominsko ploščo, na kateri so zapisana imena 23 padlih domačinov, mladih ljudi iz Markovcev in okoliških vasi.
»Vsa povojna leta je bila ob tej plošči spominska slovesnost ob dnevu mrtvih, po letu 1990 pa je občina in žal tudi večina občanov na to enostavno pozabila. Kako so mogli pozabiti na svoje nekdanje sovaščane, ki so padli za domovino? Žal nas je le še nekaj posameznikov, ki se jih še vedno spominjamo in jim prižigamo sveče ter polagamo cvetje v spomin.
Poglejte, v vseh povojnih letih smo živeli vsi skupaj in složno, nihče ni s prstom kazal na domobrance ali belogardiste, po letu 1990 pa se je vse strahotno spremenilo. Ne vem, zakaj je bilo treba odpirati stare rane in zakaj se je pojavilo sovraštvo do borcev, ki so se borili za ta, slovenski narod, mnogi so za to padli. Danes pa se namenoma ustvarja drugačno vzdušje, borci so na udaru, slovenski narod je razdvojen, spet gremo proti tistemu nevarnemu vrhu in nihče se ne zaveda, da lahko vsa ta nesoglasja, vsakodnevni prepiri in žalitve pripeljejo do nove vojne. Narod je razdeljen in opredeljen, v levo in desno in mnogi se bojimo, da bi se zgodovina ponovila, čeprav tega nihče ne želi!«
Podobne, opozarjajoče in kritične misli so prevevale kmeta Ferdinanda Potrča, ki je s solzami v očeh in s tresočim glasom čisto po domače povedal, da je »to, kar se dogaja, boleče, žaljivo in nevzdržno. Človeka hudo boli, da po naših šolah ni več zgodovine NOB. Kdo si je dovolil preprečiti našim otrokom in vnukom, da bi izvedeli vso resnico o tem, kar se je dogajalo in za kaj smo se borili? Storiti moramo vse, da se ta krivica popravi, kajti zgodovine tega, kar je bilo, ne more nihče izbrisati!«
Nekdanji sistem je bil prijaznejši do ljudi
Ugotovitvi, da je potrebno vrednote NOB ohranjati in sporočati zanamcem, je pritrdil tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, ob tem pa se je z nostalgijo spomnil naše polpretekle zgodovine, nekdanje domovine in prejšnje družbene ureditve: »O tem imam v spominu veliko lepega in zelo
malo slabega, kajti sistem, ki ste ga zgradili vi, je bil do ljudi mnogo prijaznejši. Danes pa je drugače, kruti kapitalizem je ena sama tekma; če ti uspe teči vštric, si poleg, sicer pa ti gre v glavnem slabo.«
Med drugim pa je ugotovil, da nekdanji sistem samoupravnega socializma le ni bil tako slab, kot menijo nekateri, saj je imel v sebi tudi mnogo dobrega. »Poglejte, v 20 letih samostojne Slovenije nismo uspeli ustvariti niti sence tega, kar ste zgradili vi na osnovi tako imenovanih 'gnilih' vrednot. Žal je večino velikih in uspešnih firm, ki so nastale v prejšnjem sistemu, na veliki preizkušnji, mnogih žal ni več, mnoge pa so še v boju za preživetje. To je pač demokracija. Vrhunec demokratične družbe pa je, da imam kot župan na mizi že 35 raznih ovadb, v katerih mi razni ljudje očitajo, da naj bi storil kakšno kaznivo dejanje. Tudi zato si srčno želim, da o vaših vrednotah seznanjate mlade ljudi. Morajo vedeti, kaj in kako nam je bilo, moramo jim odpreti oči, da si lahko o vsem ustvarijo svojo mnenje,« je menil Čelan. Da je bila ekonomija pogosto zelo usodna za številne generacije, pa je menil tudi Boris Fras, predsednik Društva vojnih invalidov Ptuj, ki je imelo včasih svojo stavbo in premoženje, pa je prav zaradi takih sprememb izgubilo precejšen del vsega, kar so imeli.
»Mi smo dobra vest Slovenije!«
Da je do vrednot NOB in do borcev, ki ohranjajo to tradicijo potreben večji posluh občin in predvsem tudi države, je menil tudi Milan Čuček, ki so ga po razrešitvi dosedanjega vodstva izvolili za novega predsednika združenja. Poudaril je, da mo-
rajo biti borci za vrednote NOB dobra vest Slovenije in opozarjati na to, kar se je dogajalo med vojno ter vplivati, da se zgodovina ne bi spet ponovila. Moteče je tudi, da je v Nemčiji še vedno v veljavi Hitlerjev zakon iz leta 1942, po katerem je dobilo nemško državljanstvo tudi okoli 300 ljudi iz širšega območja Ptuja in okolice.
Ob tem je spomnil, da je šlo v NOB tudi za socialno revolucijo, saj je prišlo do spremembe družbene ureditve in do velikega povojnega razcveta: »Več desetletij se nam je vsem lepo godilo, vsi smo lepo živeli in bili smo enotni. Po osamosvojitvi pa gre vse drugače, na slabše. Slovenci spet postajamo narod hlapcev, saj smo vse bolj narod delavcev, skladiščnikov in natakarjev. Tuj kapital, ki osvaja Slovenijo, se boji intelektualcev, zato se jih otepa. Zelo žalostno pa je tudi, da danes mladim, ki v glavnem študirajo, ne moremo zagotoviti dela,« je menil Čuček. Ošvrknil pa je tudi nedopustna prizadevanja posameznikov, ki želijo vplivati na zgodovinska dejstva, češ da zgodovine ne morejo spreminjati »neprevidni posebneži, ki verjetno bolj namenoma kot nehote razdvajajo slovenski narod in mu delajo slabo, kajti Slovenija je žal spet na dveh bregovih, ki se iz dneva v dan še večata«. To je po njegovih besedah nevarna igra, ki jim je vsiljena, zato se bodo po svojih močeh trudili, da bodo tudi v bodoče ostali zvesti svojim načelom in slovenskemu narodu. V ta namen so se med drugim dogovorili, da se bodo člani združenja borcev za ohranjanje vrednot NOB Slovenije množično udeležili osrednje državne slovesnosti ob 65. obletnici konca druge svetovne vojne, ki bo 8. maja v Ljubljani.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Ferdinand Potrč: »To, kar se nam dogaja, je boleče, žaljivo in nevzdržno!«
Ptuj • Volilni občni zbor Društva upokojencev Ptuj
So tako visoka vlaganja upravičena?
Volilni občni zbor DU Ptuj je potekal 15. marca v Narodnem domu na Ptuju. Med gosti je bil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan kot predstavnik lastnika.
Foto: Črtomir Goznik
Med udeleženci je bil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki pa še ni mogel povedati, kdaj bo pričela delati posebna komisija za ocenitev vlaganj v ureditev Potrčeve 34.
Vroča tema zbora so bila previsoka vlaganja v ureditev Potrčeve 34, kjer je DU Ptuj najemnik in je v teh prostorih uredilo dnevni center. Društvo upokojencev Ptuj je v treh letih in pol, kolikor ga je vodil Vojo Veličkovic, naredilo veliko v vsebinskem in kvalitativnem pogledu. Lotilo se je številnih odmevnih projektov, zasnovalo vsebine dnevnega centra na Potrčevi 34, kot prostor med-generacijskega druženja, in še veliko drugih projektov za izboljšanje kvalitete življenja v tretjem življenjskem obdobju, ki pa na drugi strani ni bilo podprto s primernim obsegom finančnih sredstev glede na tako široko zastavljene aktivnosti, nekateri dona-torji so snedli obljube, z dokumenti, ki jih zahtevajo finančni predpisi, in ustreznimi sklepi upravnega odbora, so med drugim povedali na občnem zboru.
Društvo izkazuje visoko izgubo, pri tem pa ne gre za nobeno krajo, kot so bile nekatere gostilniške govorice. Predvsem pa so se člani društva tudi na občnem zboru spraševali o upravičenosti tako visokih vlaganj v preureditev Potrčeve 34, ki je sicer v celoti obnovljena od temeljev do stropa, a so sredstva presežena kar za 65 odstotkov. Vlaganja tudi v petletnem najemu, kolikor je mogoč po zakonodaji, ne bodo poračunana z najemnino, ki znaša 329,29 evra mesečno, četudi je v pogodbi klavzula o možnosti podaljšanja najema po preteku petih let. V DU Ptuj si najbolj želijo, da bi lahko postali lastniki te zgradbe oziroma da bi z najemnino poračunali vsa vlaganja, čim prej pa naj bi posebna strokovna komisija pregledala stavbo in podala poročilo o upravičenosti tako visokih vlaganj, da se na nek način legalizirajo. Od treh ponudb za izvedbo del v višini 43, 48 in 35 tisoč evrov je bil izbran ponudnik z najnižjo ponudbo, na koncu pa je bil izstavljen račun za več kot 58,785 tisoč evrov.
O izbiri ni odločal upravni ali gradbeni odbor, tudi aneks za dodatna dela ni bil sprejet na nobenem organu društva, k delu pa še ni pristopila komisija, so povedali na občnem zboru. NO društva upokojencev se je s temi vlaganji precej ukvarjal, ugotovil pa je tudi pomanjkljivosti pri blagajniškem poslovanju, ker se dokumentacija ni vodila skladno s predpisi. Tudi dvigalo še ne deluje, čeprav je bilo zanj že izvedeno plačilo v višini nekaj nad 20 tisoč evrov. Za opremo dnevnega centra so pridobili 30 tisoč evrov, vprašanje pa je, če jim bo FIHO plačilo za dvigalo priznal kot za vlaganja v opremo. NO je ugotovil, da je vodstvo precej soliralo, delalo brez ustrezne dokumentacije oziroma je določene stvari prehitevalo, nekatera sredstva pa so bila tudi nenamensko porabljena. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je pohvalil delo DU Ptuj, ker je eno tistih društev v MO Ptuj, ki je zelo aktivno. Želi si, da bi takšno ostalo tudi v bodoče. Na sestanku v Mestni hiši so že iskali rešitve v okviru zakonodaje. MO Ptuj se bo pri reševanju nastale problematike maksimalno angažirala, a le v okviru zakonodaje. Dejstvo je, da nobenega prostora ni mogoče dajati v najem po veljavni zakonodaji za več kot pet let, možno pa je podaljšanje najemna po preteku tega obdobja. Zakonodaja pa tudi določa, kaj se sme in česa se ne sme priznati, zato je potrebno ločiti med investicijskim in tekočim vzdrževanjem. Ena od možnosti za rešitev
tega problema je tudi v okviru projekta EPK glede na čudovite ustvarjalce znotraj DU Ptuj, da se s sklepom lokalne skupnosti opredeli namembnost nekaterih prostorov, ki delujejo v javnem interesu, za katere pa ni potrebno več plačevati najemnine. Silva Gorjup je kot predsedujoča volilnega občnega zbora DU Ptuj povedala, da je bil upravni odbor premalo vpet v aktivnosti pri prenovi Potrčeve 34. Predsednik gradbenega odbora Boris Krajnc je samokritično priznal, da tudi gradbeni odbor ni odigral svoje vloge, kot bi jo moral. Dragica Verbega je po temeljitem pregledu poslovanja povedala, so se napake začele že pri starem vodstvu DU Ptuj, še preden je vajeti prevzel sedaj že bivši predsednik, hiša v Aškerčevi se je prodala, vendar cilja, kaj bodo s kupnino naredili, niso imeli. Krivde za nastalo stanje ne mečejo osebno na Voja Velickovica, okrcali pa so sistem vodenja in dela. Ker pa si vsi želijo, da bi zadeve spravili na čisto, tudi dosedanji predsednik, ki ga je nadomestila Slavica Šarc, je določil šestmesečni rok, v katerem mora prejšnji predsednik Vojo Veličkovic odprte probleme, skladno z zapisanimi UO, rešiti v korist društva in članov. Novi upravni odbor za preteklo problematiko ne sprejema odgovornosti.
Glede na vse, kar je bilo slišati na volilnem občnem zboru DU Ptuj, ki je bil 15. marca v Narodnem domu na Ptuju, smo odgovore na nekaj vprašanj poiskali tudi pri mag. Janku Šircu, vodji oddelka za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo MO Ptuj. Vprašali smo, kako to, da MO Ptuj ni prekinila vlaganj v ureditev Potrčeve 34, če ni bilo dovoljenja za to, kot to izhaja iz pogodbe, in zakaj še ni pričela dela komisija za ocenitev vlaganj v ureditev, s katerimi naj bi tudi poračunali najemnino, čeprav naj bi bil sklep o tem sprejet že oktobra lani. »Pogodbena partnerja najemne pogodbe sta ČS Center in Društvo upokojencev Ptuj. V pogodbi je zapisano, da si
mora najemnik pred vsakim investicijskim vlaganjem pridobiti soglasje najemodajalca, posredno to pomeni lastnika, MO Ptuj. Četrtna skupnost Center je 4. junija 2009 izdala soglasja za obnovitvena in preureditvena dela v poslovnih prostorih na Potrčevi 34 in v njih zapisala tudi ustrezne pogoje, predvsem pa spoštovanje Zakona o graditvi objek-
tov in dostave dokazil o predmetnih vlaganjih. DU Ptuj je v vlogi investitorja poskrbelo tudi za gradbeni nadzor, ki bo skrbel za gradnjo, skladno z veljavno zakonodajo. Gradbeno dovoljenje za dvigalo še ni pridobljeno, zato še tudi nismo izvedli dokončnega obračuna vlaganj, ki bi se pora-čunaval z najemnino. Predlog sklepa o imenovanju komisije
za ugotovitev nujnih obnovitvenih del na Potrčevi 34 je bil sprejet na 23. seji sveta ČS Center. V Mestno hišo smo ga sprejeli 3. marca letos, sklep o imenovanju komisije je že v podpisu pri županu. Komisijo bo predsednik sklical še do konca marca,« je na naša vprašanja odgovoril mag. Janko Širec.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ureditev Potrčeve 34, o kateri se sedaj krešejo mnenja znotraj DU Ptuj, med DU Ptuj in MO Ptuj oziroma ČS Center, naj bi presegla vse razumne meje.

v KOMBINIRANI DEPOZIT NA KRATKE IN DOLGE PROGE.
Novi kombinirani depozit UniCredit Bank je kratkoročna in dolgoročna naložba v vrhunski formi. Polovico depozita vežete za dobo 12 mesecev po izjemno privlačni 5-odstotni fiksni letni obrestni meri, polovica pa bo za obdobje petih let obrestovana po variabilni obrestni meri, vezani na gibanje borznega indeksa evropskih delnic DJ Euro Stoxx 50. Ob izteku petletnega depozita vam zagotavljamo 100-odstotno izplačilo drugega dela glavnice in možnost doseganja atraktivnih donosov. Minimalni znesek skupne naložbe je 1.000 EUR. Pohitite, vpis traja od 15. marca do 6. maja 2010, z možnostjo predčasnega zaključka. www.unicreditbank.si/kombinirani-depozit
Kombinirani depozit je produkt UniCredit Banka Slovenija d.d., ki je edina odgovorna za le-tega, njegovo trženje in uspešnost. UEFA in njene povezane družbe, članska združenja in sponzorji (razen UniCredit in UniCredit Banka Slovenija d.d.) niso vključene v obravnave in odobravanje produkta, ne dajejo priporočil in ne promovirajo produkta ter ne prevzemajo nobene odgovornosti, povezane z njim.
UniCredit Bank
Podvinci • Zbor krajanov naselja Podvinci
Odločno proti širitvi Gajk, tudi z državljansko nepokorščino
Pod vabilo za zbor krajanov naselja Podvinci, ki je bil 19. marca v dvorani PGD Podvinci, se je podpisal predsednik ČS Rogoznica Janko Čeh.
v y
Na njem so govorili o predvideni nadgradnji projekta CERO Gajke oziroma o njegovi širitvi, ki ji od vsega začetki najbolj odločno nasprotujejo prav krajani Podvincev. Na to temo so se sicer že srečali s ptujskim županom dr. Štefanom Če-lanom, ki je tudi sklical zbor krajanov v Podvin-cih kot edini pristojni za sklic zbora krajanov. Na zbor, ki ga je tokrat sklicala četrtna skupnost s podporo iniciativnega odbora, so ga tudi povabili, a ga ni bilo (prišel bo, ko bo on sklical zbor glede na pristojnosti, ki jih ima). Povabili so tudi medije, ki jih na zboru prav tako ni bilo, razen Štajerskega tednika.
Kot so sami ugotovili, na zboru ni bilo dovolj krajanov, saj potrebujejo podpise najmanj 200 krajanov, da bodo imeli moč nasproti MO Ptuj oziroma mestnemu svetu, ki je projekt širitve podprl z 22 od 29 možnimi glasovi na seji, ki je bila 1. marca letos. S peticijo proti širitvi odlagališča bodo seznanili tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Če bo treba, se bodo poslu-žili tudi državljanske nepokorščine, ker se za pločnik in cesto, ki jim tako in tako pripadata, ne mislijo prodati. S 50 traktorji na cesti se bo njihov glas še kako moral slišati, le skupaj morajo držati, ker bodo samo tako lahko
Em
umu nmriiiic am?
m dm""1111-'
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik ČS Rogoznica Janko Čeh (prvi z leve) je 19. marca sklical »zbor krajanov naselja Podvinci«, na fotografiji z Marjanom Kolaričem in Janko Petrovičem, ki je krajanom predstavil projekt nadgradnje CERO Gajke.
uspeli. Petkov zbor je izrekel polno podporo iniciativnemu odboru in vodstvu četr-tne skupnosti, da nadaljujeta začrtane aktivnosti. Sklep o tem, da so odločno proti širitvi Gajk, bodo poslali županu MO Ptuj dr. Štefanu Čelanu, mestnemu svetu in Ministrstvu za okolje in prostor ter na koncu tudi v Bruselj, če ne bo šlo drugače. V roku enega tedna bodo sestavili peticijo, v kateri bodo z argumenti podprli svoje nasprotovanje širitvi Gajk, na njihovi strani naj bi bila tudi zakonodaja, zatem pa bodo pristopili k podpisovanju peticije, prve podpise zanjo so sicer zbrali že na petkovem zboru. S peticijo bodo šli med vse krajane ČS Rogoznica, so še sklenili.
Podvinčane najbolj skrbi predvidena širitev odlagalnih polj, ki v prvi fazi pred-
videva nadgradnjo obstoječe deponije za 190 tisoč m3 oziroma nadgradnjo do skupne višine 16 metrov, v drugi fazi pa postavitev podobne deponije velikosti 190 tisoč m3, ki jo bo prav tako mogoče nadgraditi do skupne višine 16 metrov, je med drugim povedal Janko Petrovič, ko je predstavljal projekt nadgradnje CERO Gajke, ki si ga lahko krajani podrobneje ogledajo tudi na spletni strani MO Ptuj. V kratkem pa naj bi ga vsi krajani dobili po pošti, kot je na razširjeni seji ČS Rogoznica, ki je bila 11. marca v Mestni hiši na Ptuju, tudi obljubil ptujski župan dr. Štefan Čelan. Petkov zbor v Podvincih je bil tudi neke vrste odgovor na to sejo, ker s takratno razpravo oziroma obrazložitvijo predvidene investicije v Gajke niso bili
Zbiranje podpisov za peticijo
Foto: Črtomir Goznik
zadovoljni. Zagotovila o tem, da Gajke tudi po tej investiciji ne bodo več negativno vplivale na njihovo kvaliteto življenja, namreč niso dobili. Tudi leta 2002 so jih zavajali s tem, da Gajke ne bodo imele negativnega vpliva na okolje, ker je to tako kakovosten projekt, da do tega ne more priti. Ko so bili sredi dogovarjanja, da bodo tudi oni nekaj iztržili na račun tega projekta, se je zamenjala oblast, zato niso več člen verige, da bi se z njimi kdo pogovarjal o tem, je bil na zboru jasen Marjan Kolarič. Takrat je bil tudi že sestavljen program vlaganj za vsako leto posebej na račun investicije v Gajke. Voli-
Ptuj • Pogovori o brezplačnem prenosu vrtca in delavnic
Lastništvo le vprašanje časa
V petek, 19. marca, so se na Ptuju nadaljevali pogovori o brezplačnem prenosu vrtca Narcisa in delavnic Šolskega centra v Raičevi 12 na Ptuju z Ministrstva za šolstvo in šport na MO Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Načelno soglasje za ta prenos je Ministrstvo za šolstvo dalo že sredi lanskega leta. Zdaj je potrebna le še konkretizacija, finančna ocena premoženja, ki se prenaša, ki se bo v bistvu poračunal z vložkom oziroma lastništvom MO Ptuj v Gimnaziji Ptuj in komunalnim prispevkom, ki ga Šolskemu centru ne bo potrebno plačati pri nadzidavi delavnic ob Volkmerjevi cesti. O tem so se pogovarjali ptujski župan dr. Štefan Čelan, direktor Šolskega centra Ptuj Branko Kumer, vodja dodelka za negospodarske javne službe MO Ptuj Ivan Vidovič, ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž,
vodja službe za investicije Mitja Maruško in mag. Vinko Logaj, generalni direktor Di-rektorata za srednje in višje šolstvo ter izobaževanje odraslih na Ministrstvu za šolstvo in šport. Skozi vrtec Narcisa jih je popeljala vodja Gordana Jovic. Na lokaciji Raičeva 12 naj bi tako pridobili prostor še za štiri vrteške oddelke, prav tako pa tudi potrebno zemljišče za zunanje igrišče ter možnost, da se območje Raičeve poveže z vrtcem Marjetica v neposredni bližini. Tako naj bi v bodoče na tem območju delovalo kar 23 oddelkov predšolske vzgoje.
MG
tve so se zgodile, vsi projekti za Podvince so padli. Če bi bil novi župan iz Podvincev, pa bi verjetno že kaj dobili.
Negativni vplivi se ne končajo na katastrski meji
»Nekateri kraji, predvsem naselje Podvinci, se že od samega začetka obratovanja deponije soočajo z zelo negativnimi vplivi deponije na okolje. Najbolj problematičen je smrad, ki ga ob južnih oziroma jugovzhodnih vetrovih prinaša v Podvince. Kljub dvema močnima zboroma v letih 2005 in 2008, kjer so krajani Podvincev javno izrazili nezadovoljstvo z obstoječim stanjem in sprejeli sklep o tem, da se prepoveduje sleherno širjenje obstoječe deponije, se občinska uprava na čelu z županom dr. Štefanom Čelanom požvižga na krajane Podvincev in njihove zahteve. Predvideno povečanje deponijskih polj odlagališča Gajke bo imelo zelo velike posledice na bližnjo okolico. Ker pa so Podvinci oddaljeni samo okrog tisoč metrov od odlagališča, smo prepričani, da so negativni vplivi na ljudi in okolico tako veliki, da župan ne more zaobiti občanov Podvincev in njihove problematike. Negativni vpliv tako velikega odlagališča se ne konča na katastrski meji, temveč posega globoko v naše naselje. Splošno vodilo je, da država pristopi k pridobivanju ko-hezijskih sredstev iz Bruslja, ko je dosežen konsenz z lokalno skupnostjo, na naši strani tega konsenza ni, zato tudi ne nameravamo pristati na kakršne koli ukrepe brez
našega soglasja. Območje, kjer leži deponija CERO Gajke, je z odlokom iz leta 2007 definirano kot vodovarstve-no območje 3. reda, za katero velja, da je prepovedano sleherno odlaganje in skladiščenje odpadkov,« so med drugim zapisali v ČS Rogoz-nica v dopisu, v katerem so vabili Podvinčane na petkov sestanek oziroma zbor, kot so sestanek poimenovali.
Pri sestavljanju peticije računajo tudi na pomoč stroke iz svojega okolja, predvsem pa se bodo poglobili v prvotno presojo vplivov deponije na okolje iz leta 2002, ki je sicer niso videli, videli pa tudi niso nove presoje vplivov na okolje iz leta 2009. Podvin-čani vprašujejo tudi, kako to, da še ni urejeno odpli-njevanje, ki je bilo še ne tako dolgo obljubljeno, bale še po osmih letih niso pokrite. Če zdajšnji župan s svojo ekipo ni bil sposoben izpeljati dosedanjega projekta, potem tudi ne bo sposoben izpeljati nadgradnje projekta, so prepričani. Gajke naj se čim prej zaprejo in odlagališče uredi na prvotno planirani lokaciji, na območju Vurberka. Odločeni so, da bodo naredili vse, da se Gajke ne bodo širile, čeprav jim oporekajo, da niso stranka v postopku, so pa prvi sosed, oddaljen okrog tisoč metrov od odlagališča, ki še kako občuti vse negativne vplive z odlagališča, ker se smrad ne ustavlja na katastrski meji. Podvinčani so v petek tudi zahtevali, da mestni svet na drugi marčevski seji, ki bo 29. marca, odstopi od projekta nadgradnje Gajke. Zaradi tega, opozarjajo Pod-vinčani, bo v dneh do seje še zelo vroče.
MG
Pošta Slovenije • Kljub krizi poslujejo uspešno
Aleš Hauc na čelu tudi v naslednjem mandatu
Nadzorni svet Pošte Slovenije je podelil novi petletni mandat generalnemu direktorju Pošte Slovenije Alešu Haucu, za namestnika generalnega direktorja pa je ponovno imenoval mag. Igorja Mariniča.
Kot je povedal predsednik nadzornega sveta Pošte Slovenije Drago Bahun, so se člani nadzornega sveta na podlagi razvojne vizije in programa dela ter upoštevajoč dosedanje dobro vodenje in uspešne poslovne rezultate Pošte Slovenije, ki kljub krizi posluje stabilno in dobičkonosno, soglasno odločili, da je najprimernejši kandidat za generalnega direktorja Aleš Hauc, za njegovega namestnika pa mag. Igor Marinič. Zato so oba imenovali tudi za prihodnje petletno mandatno obdobje. Vsi člani poslovodstva uživajo zaupanje nadzornega sveta, v nadzornem svetu pa so prepričani, da bodo v skladu s sodobnimi načeli korpo-rativnega upravljanja tudi v prihodnje skupaj uspešno kreirali prihodnost Pošte Slovenije.
»Ponovno imenovanje na mesto generalnega direktorja razumem kot posebno priznanje za moje sodelavce in zame. Vodenje Pošte Slovenije je tako čast kot tudi poseben izziv, zato bom to zaupanje, seveda skupaj z obema članoma poslovodstva, upravičil. Pred nami je popolno odprtje trga poštnih storitev, hkrati pa bomo tudi v prihodnje krepili naš položaj na področjih, kjer smo že najboljši, in osvajali nove trge ter še intenzivneje vlagali v razvoj novih storitev. Pošta Slovenije je solidna družba
z odličnimi sodelavci ter posluje stabilno in uspešno in je kljub gospodarski krizi leto 2009 po nerevidiranih podatkih zaključila z več kot 18 milijoni evrov čistega dobička, zato ne dvomim, da bomo uspešni tudi naslednjih pet let,« je po potrditvi novega mandata dejal generalni direktor Pošte Slovenije Aleš Hauc.
Njegov namestnik Igor Marinič pa je ob ponovnem imenovanju dejal: »Pošta Slovenije je odlična družba in eno največjih podjetij v državni lasti, ki zadovoljuje tako poslovna kot tudi širša
družbena pričakovanja okolja, v katerem deluje. Že v preteklosti smo dokazali, da lahko odlično usposobljeni zaposleni, skupaj z mene-džerskim zborom in poslovodstvom, ob pravi usmeritvi in motiviranosti ustvarimo zelo dobre rezultate. Vesel in ponosen sem, da bom kot namestnik generalnega direktorja še naprej del tega odličnega tima.«
Pošta Slovenije je po nerevidiranih podatkih v letu 2009 dosegla pozitivni poslovni izid 23 milijonov evrov, kar je posledica intenzivnih prizadevanj za ohranitev in širitev tržnega deleža in posledica nadzora nad stroški poslovanja. Čisti dobiček v letu 2009 je po nerevidiranih podatkih dosegel 18,8 milijona evrov in je kljub kriznemu obdobju enak, kot je bil v letu 2008.
V Pošti Slovenije so lani opravili 1,127 milijarde storitev, kar je sicer za 7 % manj v primerjavi z letom 2008, a 3 % nad načrtovanim obsegom za leto 2009.
Tudi v letošnjem letu Pošta Slovenije deluje v obdobju gospodarske negotovosti, vendar kljub temu ostaja zavezana strateškim razvojnim usmeritvam. V prihodnjih mesecih bodo tako še stopnjevali intenzivnost priprav na popolno odprtje trga poštnih storitev, ki bo nastopilo v začetku prihodnjega leta, hkrati pa družba nadaljuje razvoj novih storitev z višjo
dodano vrednostjo. Pošta Slovenije je že aktivno stopila na trg jutranje dostave časopisov in prevzela distribucijo dnevnika Žurnal24, v prihodnjem petletnem obdobju pa bo dodatne prihodke ustvarjala tudi z razvojem poslovnih paketov in logistike zdravil ter živil, direktne pošte, trženjem informacijskih storitev in razvojem dodatnih storitev na poštnih okencih, še zlasti v luči razvoja ponudbe celovitih finančnih rešitev, medtem ko bo v luči ekološke in družbene odgovornosti nadaljevala racionalizacijo poštnega logističnega omrežja in posodobitev ekološko sprejemljivega voznega parka.
V skladu s strateškim razvojnim programom in programom dela poslovodstva bo tudi v novem mandatnem obdobju iskala priložnosti za doseganjem sinergijskih učinkov in širitve poslovanja na domačem in tujih trgih in krepila koncept ponudnika celovitih logističnih rešitev. Za investicije je v tem letu namenjenih približno 18 milijonov evrov, od tega je največ sredstev namenjenih za transportna sredstva in informatiko. Poslovni načrt za letošnje leto predvideva 231,3 milijona evrov prihodkov in poslovni izid iz poslovanja v višini 17,2 milijona evrov ter čisti dobiček po obdavčitvi v višini 13,6 milijona evrov.
M. Ozmec
Specializirana bančna okenca
Pošta Slovenije in Poštna banka Slovenije sta v minulih dneh na štirih poštah v Sloveniji, in sicer v Slovenskih Konjicah, Šentjurju, Grosupljem in Radovljici, odprli specializirana bančna okenca, na katerih lahko občani opravljajo zahtevnejše brezgotovinske storitve, kot so krediti, varčevanja, svetovanje.
Specializirana bančna okenca strankam nudijo celovite informacije o bančnih storitvah, možnost drugačnega načina opravljanja bančnih storitev z reševanjem njihovih zahtev na enem mestu, večjo mero zasebnosti in celovito obravnavo s posebej izobraženimi zaposlenimi za namen svetovanja in izvajanja bančnih storitev. Na specializiranih bančnih okencih lahko opravite več storitev: odprtje računov, vezavo depozitov, sklepanje varčevanj, odobravanje mini kreditov ter nudenje informacij in sprejem dokumentacije za hitre, potrošniške in stanovanjske kredite. Specializirana bančna okenca so novost in pomenijo višji nivo izvajanja bančnih storitev. V Pošti Slovenije in Poštni banki Slovenije si želijo, da bi bila pri strankah uspešno sprejeta.
Od tod in tam
Ptuj • Očistimo Slovenijo v enem dnevu
irim-r» j b \ h
Foto: Črtomir Goznik
17. april, ko naj bi na območju Slovenije in tudi v MO Ptuj potekala največja akcija čiščenja okolja v njeni zgodovini, Očistimo Slovenijo v enem dnevu, je vse bliže. Doslej se je za sodelovanje prijavilo že blizu 40 tisoč prostovoljcev, evidentiranih pa je tudi že veliko črnih odlagališč. Eno najbolj nasmetenih območij na Ptuju je okolica Šolskega centra, območje Volk-merjeve čez cesto Šolskega centra in območje ob potoku Grajena ter tudi nekdanje staro mestno pokopališče. Vsak dan dijaki v zelene ograje in dvorišča zasebnih hiš v neposredni bližini centra odložijo na tisoče cigaretnih ogorkov, cigaretnih škatlic, embalaže brezalkoholnih in alkoholnih pijač, ostankov hrane in podobno. Nekateri pa jih uporabljajo tudi kot javni WC. Odgovornim pa je vseeno, sicer bi ukrepali, tudi ograje, ki so sijih bili stanovalci v zadnjem času prisiljeni dodatno postaviti, niso ovira. Zdaj jih nekateri »prosijo« z napisi, kot kaže fotografija, naj več ne onesnažujejo okolja, a je to kot strel v prazno. Stanovalci tega območja že razmišljajo o tem, da bi račune za čiščenje okolja poslali kar na MO Ptuj, ker so prepričani, da bi odgovorni za okolje, skupaj z vodstvom Šolskega centra, morali že zdavnaj ukrepati - če ne z besedo, pa s kaznimi.
Ptuj • Telovadnica do sredine septembra
Foto: Črtomir Goznik
Gradbišče pri OŠ Ljudski vrt so odprli oktobra
lani. V sklopu izgradnje nove telovadnice in jedilnice s kuhinjo so v stari šolski zgradbi že obnovili sanitarije, vgradili dvigalo za gibalno ovirane, povečala se je tudi šolska avla, ki bo imela tudi kotičke za klepet in druženje učenk in učencev. Prenovili so tudi že učilnico za tehniko in tehnologijo, kjer so povečali še strojnico. V učilnice v mansardi šolskega poslopja pa so namestili klimatske naprave. Na zunanjem delu gradbišča je osrednji objekt športna dvorana, ki bo imela 700 sedišč in bo primerna tudi za mednarodne tekme v rokometu, kar je velikega pomena za Ptuj. V jedilnici ob novi kuhinji bo 320 sedežev. Ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič pravi, da želijo jedilnico organizirati kot samopostrežni bife, v katerem bi učenci imeli stalno na voljo sadje in zelenjavo. Na zaključek investicije že težko čakajo, 3,8 milijonov vredna investicija, brez stroškov arheoloških izkopavanj, naj bi bila dokončana do sredine septembra letos, če jim vreme ne bo nagajalo tako kot letošnjo zimo. Prispevek države pri tej investiciji znaša milijon evrov. Učenci OŠ pa se tudi že zelo veselijo notranjega dvorišča, ki bo nastalo med obstoječo šolsko stavbo in prizidkom. To naj bi bilo urejeno po njihovih predlogih, maketo o njegovi ureditvi so že predstavili.
Hajdina • Bogata kulturna dejavnost
V občini Hajdina so v letošnjem proračunu za delovanje kulturnih društev namenili nekaj nad 16 tisoč evrov oziroma 17.500 evrov, vključno s stroški delovanja Zveze kulturnih društev in sofinanciranjem izobraževanja. Celotni program kulture občine Hajdina pa je v letu 2010 ovrednoten na dobrih 24 tisoč evrov, blizu pet tisoč evrov bodo namenili za kulturne prireditve, različne projekte, proslave in podobno, ki jih bodo delili po razpisu. Sredstva posameznim kulturnim društvom so razdelili na podlagi meril za izračun dotacij za dejavnost kulturnih društev za redno delovanje, v katera so na novo napisali, da se novoustanovljenim sekcijam v prvem letu delovanje ne subvencionira. Za redno delovanje bodo letos iz proračuna Občine Hajdina sredstva prejeli KD Staneta Petroviča Hajdina (3746 evrov), KD Skorba (3246 evrov), KD Draženci (1914 evrov), KD Valentina Žumra Hajdoše (2747 evrov), MedPZ župnije sv. Martina Hajdina (932 evrov), MePZ Društva žena in deklet Gerečja vas (932 evrov), MePZ PGD Hajdoše (932 evrov) in FD sv. Martina občine Haj-dina (1581 evrov).
Jeruzalem • Delovno srečanje na periferiji
Vlagati bo treba v izobraževanje
Na Jeruzalemu je Ustanova dr. Antona Trstenjaka organizirala delovno srečanje s svojim dvakratnim štipendistom, ministrom, zadolženim za lokalno samoupravo in regionalno politiko, dr. Henrikom Gjerkešem.
Srečanja so se v velikem številu udeležili župani, štipendisti ustanove in drugi nosilci razvoja v Prlekiji. Na srečanju je beseda tekla o problematiki razvoja in koriščenja sredstev za projekte s področja Slovenskih Goric, Haloz in Prlekije ter o pomoči ustanove pri realizaciji razvojnih programov.
Uvod v srečanje je naredil prof dr. Ludvik Toplak, ki je povedal, da je ključno vprašanje, kako s projekti, ki presegajo občinske meje, zagotoviti malo skladnejši razvoj regij. Predsednik fundacije mag. Milan Lovrenčič je kratko povzel zgodovino fundacije, ki sta jo po zamisli akademika Trste-njaka pred 21 leti registrirala skupaj s prof. dr. Toplakom in je v tem času zbrala nekaj več kot 400.000 evrov sredstev. Doslej je bilo podeljenih 230 štipendij in donacij. »Žal pa nimamo tistega izplena, kot si ga je predstavljal dr. Trstenjak, namreč da si bo mlada generacija nabrala znanje in ga prinesla v svoj rojstni kraj. Nimamo tudi pravega kontakta z občinami, saj nas ne sprejemate za svoje, ker ob ustanavljanju fundacije občine niso mogle biti soustanovitelji in so bili to takratni predsedniki skupščin občin Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož, Ptuj in Lenart. Šele sedaj se je ta zakonodaja spremenila in na zadnjem srečanju ustanoviteljev smo sklenili, da bomo v soustanoviteljstvo povabili vse občine na območju Sloven-
skih Goric, Haloz in Prlekije,« je povedal mag. Lovrenčič in nadaljeval, da si želijo boljše sodelovanje tudi s štipendisti. Samokritično je mag. Lovren-čič pomislil, da utegne biti del slabega sodelovanja tudi v tem, da ustanovo že 20 let vodijo isti ljudje, zato menda komaj čaka, da bo minister Gjerkeš razrešen in bo lahko prevzel mesto predsednika ustanove. Njegova izjava je seveda vsem izvabila kar nekaj smeha na ustnice, sicer pa je ministra Gjerkeša pohvalil kot primer dobre investicije, druge štipendiste pa pozval, da razmislijo, ali so naredili za domači kraj, kar so obljubili ob prejemu štipendije.
Novi zakon mora biti bolj dinamičen
Minister Gjerkeš je povedal, da se služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj medtem intenzivno pripravlja na spremembo zakona o skladnem regionalnem razvoju. »Če se nehamo pogovarjati o pokrajinah, smo se sprijaznili s centralizacijo in to je nesprejemljivo zame in za to vlado ter za državljane. Sedanji zakon o skladnem regionalnem razvoju ni optimalen, ker ni preprečil, da bi se razlike med regijami ne povečevale. Slabše razvita območja so bila v krizi bolj prizadeta, srečala so se z večjo nezaposlenostjo,
Foto: Viki Ivanuša
Delovno srečanje z ministrom dr. Gjerkešem je organizirala Ustanova dr. Antona Trstenjaka.
Foto: Viki Ivanuša
Številni župani, štipendisti in drugi prisotni so prisluhnili ministru dr. Gjerkešu in razpravi.
z večjim padcem bruto dohodka. Potrebe so izredne tudi v drugih delih Slovenije, ne le v Pomurju, kjer so predvsem socialni razlogi pripeljali do interventnega zakona. Zame kot ministra je nesprejemljivo, da imamo interventno regionalno politiko. Interventni zakoni pomenijo čakanje, da določeno območje toliko pade pod povprečje, da država začuti potrebo, da tja intervenira,« je bil kritičen Gjerkeš.
Po ministrovem mnenju je kazalce treba spremljati dinamično in sproti ukrepati ter sanirati dogajanja na različnih področjih gospodarstva, sociale. Pri tem je opozoril, da se ne smemo omejevati le na razlike
med regijami, ampak skrbeti tudi za skladen razvoj znotraj regij. Glede novega zakona je povedal, da pri kohezijskih sredstvih namerava vztrajati na kvotah, na to pa nadgraditi dinamičen del, ki bo imel nove instrumente regionalne politike. Prvi bodo indikatorji, bolje rečeno matrika indikatorjev, ki bo vsebovala različne parametre: BDP, brezposelnost, geografske parametre. Druga skupina pa bodo ukrepi. Končno bodo veljavo dobila območna razvojna partnerstva, ki jih je treba obravnavati kot živo stvar. Območja namreč ne bodo predefinirana, ampak se bodo oblikovala in gradila samoiniciativno, glede na resnične potrebe in interese. Izbira razvojnega menedžmenta pa bo potekala na trgu.
»Razvojne odločitve območja ali regije omejiti zgolj na župane je premalo. To opažamo v zadnjih letih, zato bomo
predlagali, da se v ta proces vključita gospodarstvo in civilna družba. V tej točki lahko da svoj delež tudi ustanova. Za tiste, ki so deležni podpore ustanove dr. Trstenjaka, je treba ustvariti okolje, v katero se bodo po študiju lahko vrnili. Lokalne skupnosti ustvarjajo okolja za razvoj podjetništva že predolgo, ker podjetnikov ni in ni. Morda je treba stopiti korak naprej, da se gospodarstvo preseli na to območje,« je razmišljal minister Gjerkeš.
Prof. dr. Toplak je opozoril na potrebo razvijanja aplikativne univerze, visokošolskih centrov, saj so tudi v izobraževalni srenji prisotni centralistični pogledi. »Brez izobraževanja so nam vsi asfalti odveč. Če na podeželju ne bo mladih ljudi, ki bodo tukaj ustvarjali družine, bodo na podeželju le še hiralnice,« je pribil Ludvik Toplak.
Viki Ivanuša
Ptuj • Skupščina Policijskega veteranskega združenja Sever
Za novega predsednika izvolili Darka Šorlija
V Ptuju so se v petek, 19. marca, na programsko-volilni skupščini sestali člani policijskega veteranskega društva Sever - Maribor in za novega predsednika izvolili Darka Šorlija.
Skupščine, ki je bila v prostorih restavracije Gastro v Ptuju, so se udeležili predstavniki iz vseh odborov. Dosedanji predsednik društva Marjan Vrbnjak se je ob oceni dela v minulem letu zahvalil vsem, ki so prispevali k boljšemu delovanju društva, še posebej pa direktorju Policijske uprave Maribor Danijelu Lorbku za pomoč, ki jo je uprava zagotavljala društvu.
Sicer pa so opravljeno delo v obdobju zadnjih štirih let ugodno ocenili, za kar so se zahvalili dosedanjemu vodstvu, nato pa izvolili novo. Za predsednika društva je bil za štiriletno mandatno obdobje izvoljen Darko Šorli, za podpredsednika pa Marjan Vrb-njak in Alojz Gostenčnik, tajniške posle bo še naprej
opravljal Stanislav Bezjak, za finančne zadeve bo tudi v bodoče odgovorna Olga Dvoršak. Za predsednike posameznih komisij so izvolili Bojana Streharja, Marjana Korenjaka in Zvonka Vršiča.
Novi predsednik društva Darko Šorli je ob zahvali za zaupanje poudaril, da je njegov cilj predvsem dobro delovanje društva, ena od pomembnejših nalog pa je zagotovo reorganizacija društva, saj želijo doseči še boljše delovanje. Posebno pozornost bodo posvetili vsem, ki so bili ranjeni v vojni za Slovenijo, pa tudi svojcem padlih. Najpomembnejši nalogi v tem in prihodnjem letu pa sta zagotovo praznovanje 20. obletnice Manevrske strukture narodne zaščite in praznovanje 20. obletnice osvo-
boditve Slovenije. Ob vsem tem pa se bodo zavzemali za sodelovanje z drugimi veteranskimi organizacijami ter Policijsko upravo Maribor. Posebej so se zahvalili dosedanjemu predsedniku Mar-
janu Vrbnjaku za delo, ki ga je opravil v času predsedovanja.
V nadaljevanju petkove skupščine pa so se najbolj zaslužnim in aktivnim oddolžili s priznanji in plaketo
društva. Bronasti znak združenja Sever sta prejela Stanislav Kocutar in Marjan Skok, plaketo Združenja Sever pa je podpredsednik združenja Sever Borut Likar izročil Policijski upravi Maribor, oziro-
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Darko Šorli, novi predsednik Policijskega veteranskega društva Sever - Maribor.
Podpredsednik združenja Borut Likar (desno) je plaketo policijskega veteranskega združenja Sever izročil Danijelu Lorbku, direktorju PU Maribor.
ma njenemu direktorju Danijelu Lorbku.
Pisno zahvalo policijskega veteranskega društva Sever - Maribor sta prejela Lojze Zamuda in Janez Novak, bronasti znak društva je prejel Stanislav Bezjak, dobitniki srebrnega znaka so Janez Roj-ko, Dušan Purger, Zvonko Vršič in Darko Šorli, zlati znak društva Sever pa je prejel Marjan Vrbnjak. Omenjena društvena priznanja sta dobitnikom izročila Darko Šorli in Marjan Vrbnjak. Sicer pa so se po končanem uradnem delu skupščine vsi skupaj zadržali še na srečanju, na katerem so obujali številne spomine na vse pomembne in manj pomembne dogodke v zgodovini združenja.
-OM
Bruselj • Komisija s tretjo tožbo proti Sloveniji
Nespoštovanje okoljske zakonodaje
Evropska komisija je proti Sloveniji sprožila postopek na Sodišču EU zaradi nespoštovanja okoljske zakonodaje v povezavi s kakovostjo zraka glede koncentracije nevarnih grobih delcev v zraku, imenovanih PM10. To je že tretja tožba proti Sloveniji na področju okolja, druga v dobrem mesecu dni.
V začetku februarja je namreč Evropska komisija na Sodišču EU vložila tožbo proti Sloveniji zaradi nespoštovanja evropske zakonodaje, ki ureja izdajanje novih ali obnovljenih dovoljenj za industrijske obrate. Po tožbi zaradi okoljske odgovornosti pa je bila Slovenija marca lani tudi prvič obsojena kršenja pravnega reda EU, in sicer ker direktive o okoljski odgovornosti ni v predpisanem roku ustrezno prenesla v svojo nacionalno zakonodajo.
Tokrat pa se je Evropska komisija odločila, da bo Slovenijo tožila na Sodišču EU, ker ne izpolnjuje evropskih standardov glede nevarnih delcev v zraku, imenovanih PM10, ki nastajajo predvsem zaradi industrije, prometa in ogrevanja v gospodinjstvih ter lahko povzročijo astmo, težave s srcem in ožiljem, pljučnega raka in prezgodnjo smrt. Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je ob tem v pisni izjavi za javnost opozoril, da onesnaževanje zraka škoduje našemu zdravju in da morajo države članice čim prej začeti spoštovati standarde EU za kakovost zraka.
Slovenija je novembra lani prejela drugi in končni opomin, t. i. obrazloženo mnenje, ki je druga faza postopka za ugotavljanje kršitev pravnega reda EU, vendar mejne vrednosti za PM10 še vedno presega.
Če Sodišče razsodi proti državi članici, mora ta sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe sodišča. Če država članica še vedno ne ukrepa, se znova začne postopek za ugotavljanje kršitev, tokrat le z enim pisnim opominom. Vnovični postopek lahko pripelje do denarnih kazni za zadevno državo članico. Minister Erjavec je lani novembra opozoril na visoke denarne kazni, ki čakajo Slovenijo, če ne bo sprejela ustreznih ukrepov. Omenil je možnost dnevne kazni po 50.000 evrov ali več ali pa enkratne kazni, ki »lahko seže tudi v več milijonov evrov«. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Ljubljana - Časopisna družba Dnevnik je danes v Ljubljani podelila nagrade najboljšim zaposlovalcem minulega leta zlata nit 2009. V kategoriji malih podjetij je nagrado prejelo podjetje Vivo Catering, v kategoriji srednje velikih podjetij družba Nil, v kategoriji velikih podjetij pa Simobil. Podelitev nagrad je del medijsko-razi-skovalnega projekta Zlata nit, s katerim želi Dnevnik vplivati na bolj dinamičen razvoj delovnih mest ter prispevati k večji konkurenčnosti gospodarstva. Poudarek današnje slavnostne razglasitve zmagovalcev je bil na ugotovitvi, da se številna slovenska podjetja kljub krizi zavedajo velikega pomena svojih zaposlenih.
Doha - Udeleženci Konvencije ZN o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Cites), ki poteka v Katarju, so danes zavrnili predlog o prepovedi trgovine z modroplavutim tunom. Omenjena vrsta ribe je nepogrešljiv del su-šija, zaradi česar prepovedi ni podprla Japonska, pridružilo pa se ji je več držav v razvoju. Predlog o prepovedi mednarodne trgovine z modroplavutim tunom je 175 udeleženkam danes predstavil Monako. Kot so ob tem poudarili monaški predstavniki, bi bila prepoved nujno potrebna predvsem zaradi dejstva, da se je populacija omenjene ribje vrste v zadnjih 40 letih v zahodnem Atlantiku in Sredozemlju zmanjšala skoraj za 80 odstotkov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zagreb - Hrvaška vlada je na današnji seji sprožila postopek za podpis pogodbe z vlado BiH o izgradnji 660 metrov dolgega mosta čez Savo med Slavonskim Brodom in Županjo v okvirju koridorja 5c, ki bo z avtocesto povezal Budimpešto, Osijek, Sarajevo, Mo-star in pristanišče Ploče. Vrednost mosta je približno 41,5 milijona evrov. Kot so povedali na današnji seji v Zagrebu, bodo do oktobra dobili gradbeno dovoljenje ter potem objavili javni razpis za izgradnjo mosta, ki ga bosta v enakih polovičnih deležih plačali Hrvaška in BiH. Most naj bi izgradili najpozneje do konca leta 2012.
Frankfurt - Nemški industrijski koncern Siemens bo v okviru prestrukturiranja enote za informacijske storitve ukinil 4200 delovnih mest, so potrdili v družbi. Od tega bo okoli 2000 mest ukinjenih v Nemčiji. Odpuščanje naj bi izvedli do leta 2011. Trenutno je v Siemensovi enoti za informacijske storitve SIS po vsem svetu zaposlenih 35.000 ljudi, od tega približno 9700 v Nemčiji. Pri izbiranju delavcev, ki bodo morali oditi, bo koncern sicer najprej izčrpal vse možnosti prostovoljnih odhodov, hkrati pa so v podjetju že začeli posvetovanja s predstavniki zaposlenih, poročajo tuje tiskovne agencije. Siemens bo v prihodnjih dveh letih v omenjeno enoto vložil več kot 500 milijonov evrov, s čimer želi izboljšati njeno delovanjeter učinkovitost.
Ženeva - Švica je februarja ustvarila okoli 891 milijonov evrov (1,29 milijarde frankov) presežka, kar je 83,6 odstotka več kot februarja lani. K temu je najbolj pripomoglo okrepljeno povpraševanje po švicarskih izdelkih, predvsem urah, v Aziji in Severni Ameriki. Uvoz se je medtem zmanjšal. Največjo rast izvoza so zabeležili v Azijo in Severno Ameriko, medtem ko je izvoz v države EU stagniral, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Izvoz se je na letni ravni okrepil za 3,3 odstotka na 14,9 milijarde frankov, največje zvišanje pa so zabeležili pri izvozu ur in kovin. Izvoz ur se je februarja okrepil za 14,2 odstotka, kovin za 12,3 odstotka in kemičnih izdelkov za 6,5 odstotka. V tujino so februarja v primerjavi s februarjem 2009 prodali 45,9 odstotka več ur cenovnega razreda med 500 in 3000 frankov, izvoz ur, ki stanejo manj kot 500 frankov, se je okrepil za 31,6 odstotka, medtem ko so pri urah, dražjih od 3000 frankov, zabeležili 3,9-odstotno rast.
Peking - Največji mobilni operater na svetu po številu naročnikov, kitajski China Mobile, je lani ustvaril okoli 16,9 milijona dolarjev (115,2 milijarde juanov) čistega dobička. To je 2,3 odstotka več kot leta 2008. V družbi so ob tem poudarili, da se soočajo z vse ostrejšo konkurenco. Prihodki od prodaje so se v letu 2009 zvišali za 9,8 odstotka na 66,2 milijarde dolarjev (452,1 milijarde juanov), medtem ko se je število naročnikov okrepilo za 14,2 odstotka na 522 milijonov, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Rast dobička se je lani krepko zaustavila, saj je v prejšnjih letih China Mobile beležil dvomestno stopnjo rasti dobička. Razlog za to je okrepljena konkurenca. (sta)
New York •
Rezultati raziskave ZN
Vsak osmi Zemljan živi v revnem
barakarskem naselju
Foto: flickr.com
Vsak osmi Zemljan živi v revnih barakarskih naseljih. Po podatkih Združenih narodov se je število v revnih četrtih, slumih, živečih ljudi v zadnjih desetih letih povzpelo iz 777 milijonov na 830 milijonov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
227 milijonom ljudem so se stanovanjske življenjske razmere v zadnjih desetih letih izboljšale, istočasno pa so nastala nova revna naselja, navaja danes objavljeno poročilo programa ZN Habitat. Po besedah vodje programa Anne Tibaijuke pa se to ne dogaja povsod po svetu. Po njenih besedah je napredek viden v modernih, gospodarsko rastočih državah, medtem ko imajo revnejše države še vedno težave. Tibaijukejeva je obenem poudarila, da se bo število ljudi, ki živijo v za človeka nedosto-janstvenih okoliščinah vsako leto povišalo za šest milijonov, če vlade ne bodo ukrepale. Tako bi bilo po njenih besedah leta 2010 na svetu že okoli 900 milijonov ljudi, ki bi živeli v revnih barakarskih naseljih.
Dve tretjini revnega prebivalstva živi v podsaharski Afriki,
ostale krizne regije pa so južna in vzhodna Azija, Južna Amerika in Karibsko otočje. Po podatkih poročila živi 3,5 milijarde ljudi ali polovica svetovnega prebivalstva v mestih ali predmestjih. Ta urbanizacija koristi predvsem političnim oblastem in bogatim, ki usmerjajo prihodnost mest, milijone ljudi pa puščajo v revščini. Posledice takšnega razvoja lahko vodijo v socialno nestabilnost in visoke gospodarske in socialne stroške za prihodnje generacije, še piše v poročilu, (sta)
Krakov «Na
Poljskem obsodili odgovorne za krajo napisa Delo osvobaja
Kazni od 18 do 30 mesecev
Foto:chalk.rich mond.edu
Poljsko sodišče je obsodilo tri odgovorne za decembrsko krajo napisa Delo osvobaja (»Arbeit macht frei«), ki označuje vhod v nekdanje koncentracijsko taborišče Auschwitz. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, bodo tatovi za zapahi presedeli od 18 do 30 mesecev, poleg tega pa bodo morali plačati tudi nekaj manj kot 2600 evrov kazni.
Obsojeni so krivdo za tatvino priznali sami, zaradi česar je dokončno sodbo izreklo kar okrožno sodišče v Krakovu. Šlo naj bi za tri Poljake, ki jih je sodišče identificiralo kot Radoslawa M., Lukasza M. in Pawla S., po-
drobnejših podatkov pa zaradi varstva osebnih podatkov niso želeli razkriti. Kovinski napis, dolg pet metrov, je bil obešen nad vhodom v taborišče, ki je zdaj preurejeno v muzej, ukraden pa je bil sredi decembra lani. Muzej Auschwitz je nato za informacije, ki bi pomagale najti napis, obljubil 30.000 evrov nagrade, medtem ko so nad vhod taborišča, ki ga letno obišče prek milijon ljudi, namestili kopijo napisa. Poljska policija je napis nato našla tri dni pozneje, razrezan pa je bil na tri dele. Možje v modrem so istočasno aretirali pet osumljencev, starih od 20 do 39 let. Dva so nato izpustili, tri pa je sodišče spoznalo za krive. (sta)
Moskva • Lavrov in Clintonova:
Napredek pri pogajanjih o nasledniku Starta
Foto: times.si
Ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton in njen ruski kolega Sergej La-vrov sta v Moskvi povedala, da so ZDA in Rusija prišle do sklepne faze pogajanj glede sporazuma o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve, nasledniku sporazuma Start, poročajo tuje tiskovne agencije.
Po besedah ameriške državne sekretarke sta Moskva in Washington dosegla »velik napredek« v pogajanjih o nasledniku sporazuma Start, ki mu je veljavnost potekla decembra lani. »Smo na koncu ravnine in upamo, da bodo pogajalci kmalu razglasili zaključek dela,« je medtem poudaril Lavrov in dodal, da so to besede predstavnikov obeh držav v Ženevi, kjer potekajo pogajanja.
Sprejem naslednice pogodbe Start bi bil za obe strani pomembna potrditev ponovnega zagona odnosov, ki so bili dolgo časa napeti, predvsem zaradi ruske invazije na Gruzijo in načrtov prejšnje administracije Georgea Busha za postavitev delov protiraketnega ščita na Poljskem in Češkem.
Lavrov je sicer pred pogovori s Clintonovo poudaril, »da ZDA niso več sovražnik, še vedno pa tudi ne prijatelj«. Njegov odnos s Clintonovo je po njegovih besedah »konstruktiven in usmerjen k rešitvam«, odnos med ameriškim predsednikom Barackom Obamo in njegovim ruskim kolegom Dimitrijem Medvedje-vom pa je dvajset let po koncu hladne vojne odnos »zaupanja«. Kot enega od problemov v meddržavnih odnosih je La-vrov omenil tudi sporni iranski jedrski program. Clintonova se je prav glede slednjega odzvala na današnjo napoved ruskega premiera Vladimirja Putina, ki je dejal, da bo jedrska elektrarna v iranskem mestu Bušer, ki jo gradi Rusija, začela delovati poleti. Po besedah Clintonove je to preuranjeno, saj mora Iran najprej dokazati, da cilj njihovega jedrskega programa ni razvoj jedrskega orožja. (sta)
Zagreb • Sodišče v Strasbourgu:
Kazen Hrvaški zaradi
diskriminacije Romov
Foto: romskenovice.si
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je sporočilo, da bo morala Hrvaška zaradi kršenja pravic 15 romskih učencev, ki so morali obiskovati pouk v posebnih razredih za Rome, vsakemu od oškodovanih učencev plačati 4500 evrov in še dodatnih 10.000 evrov za stroške postopka.
Hrvaška je po mnenju sodnikov kršila evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govorijo o prepovedi diskriminacije in pravici do izobraževanja. Poleg tega je po mnenju sodišča Hrvaška kršila tudi pravico Romov do poštenega sojenja, ker je hrvaško ustavno sodišče odločalo o njihovi pritožbi predolgo, kar šest let. Učenci, gre za 15 Romov iz medimurskih krajev Orehovica, Podturn in Trnovec, so prvo tožbo na Hrvaškem vložili leta 2002. Svoje osnovne šole so tožili zaradi rasne diskriminacije in kršenja pravice do izobraževanja. Učenci, ki so hodili k pouku v posebne razrede za Rome (pa tudi v »mešane« razrede), so trdili, da so jih segregirali zgolj zato, ker so Romi, ter da je šolski program, ki je bil namenjen le njim, vseboval za tretjino manj vsebin, kot jih predpisuje nacionalni kurikulum.
Sodišče v Čakovcu je tožbo leta 2002 zavrnilo, enako je leta 2007 storilo še hrvaško ustavno sodišče. Kot je pojasnilo, je večina romskih učencev hodila v posebne razrede zato, ker niso dovolj dobro znali hrvaškega jezika. Na sodišče v Strasbo-urgu so se pritožili leta 2003. Leta 2008 je sodišče tožbo zavrnilo, po vnovični pritožbi pa sklenilo, da posebni razredi za male Rome v osnovnih šolah niso upravičeni ter da hrvaške oblasti niso dovolj poskrbele za njihove posebne potrebe. Sodišče v Strasbourgu je sicer ugotovilo, da so hrvaške oblasti naredile določen napredek pri zagotavljanju izobraževanja romskih otrok. (sta)
EU • Eurostat ugotavlja:
Stroški dela v zadnjem četrtletju v EU narasli, v Sloveniji navzdol
Stroški dela na uro so se v zadnjem lanskem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem leta 2008 v območju evra zvišali za 2,2 odstotka, v EU pa za 2,4 odstotka, je danes sporočil evropski statistični urad Eurostat. V Sloveniji so se stroški dela v tem obdobju znižali za 3,6 odstotka.
Eurostat je objavil tudi popravljene podatke za tretje lansko četrtletje, ko so se stroški dela na letni ravni v območju evra zvišali za tri odstotke, v sedem-indvajseterici pa za 2,9 odstotka. Stroški dela so se v zadnjem lanskem četrtletju v primerjavi s tretjim v območju evra zvišali za tri odstotke, v celotni uniji pa za 2,9 odstotka. Stroške dela sestavljajo plače in drugi stroški. V območju evra so plače v zadnjem lanskem trimesečju na letni ravni narasle za dva odstotka, drugi stroški pa za 2,7 odstotka. V tretjem lanskem četrtletju je bila ta rast 2,8- oz. 3,5-odstotna.
V celotni uniji so plače v zadnjem četrtletju na letni ravni narasle za 2,2 odstotka, drugi stroški pa za tri odstotke, potem ko so v četrtletju pred tem narasli za 2,8 oz. 3,5 odstotka. V Sloveniji so se plače v zadnjem četrtletju znižale za 2,5 odstotka, drugi stroški pa za deset odstotkov. V četrtletju pred tem so plače narasle za 4,1 odstotka, drugi stroški pa so upadli za 6,2
odstotka.
V	območju evra so stroški dela v industriji na letni ravni narasli za 1,4 odstotka, v gradbeništvu za 3,7 odstotka, v sektorju storitev pa za 2,4 odstotka. V sedemindvajseterici je bila rast stroškov v industriji 1,9-odstotna, v gradbeništvu 3,1-odstotna, v sektorju storitev pa 2,5-odstotna.
V	Sloveniji so stroški dela najbolj upadli v sektorju storitev (-5,3 odstotka), sledilo je gradbeništvo (-4,7 odstotka), medtem ko je bil v industriji padec 1,1-odstoten.
Med državami članicami EU, za katere je Eurostat imel podatke, so stroški dela na letni ravni najbolj upadli v Litvi (-10,8 odstotka), Estoniji (-5,8 odstotka), Latviji (-5,6 odstotka) in v Sloveniji (-3,6 odstotka), medtem ko so se najbolj zvišali v Bolgariji (+11,3 odstotka), Avstriji (+6,5 odstotka), na Poljskem (+5,7 odstotka), Češkem (+5,4 odstotka) in v Romuniji (+5,2 odstotka). (sta)
Ptuj • O usodi ptujskega hostla se še pogovarjajo
Mladinski hotel mora ostati
V prostorih mladinskih prenočišč na Ptuju so se 16. marca srečali predstavniki MO Ptuj (župan dr. Štefan Čelan, vodja oddelka za negospodarske javne službe Ivan Vidovič s sodelavko Majo Erjavec ter direktor CID Ptuj Aleksander Kraner) in Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) direktor Matjaž Zajelšnik, njegova pomočnica Olga Rahne ter Darja Frim, vodja Štrka, da bi se pogovorili o mladinskih prenočiščih oziroma usodi hostla, ker ta že od leta 2008 ni več v mednarodni mreži mladinskih prenočišč, kar se negativno odraža v občutno manjšem obisku tujih gostov oziroma popotnikov.
Do izstopa iz mreže je prišlo brez vednosti MO Ptuj, ki je hostel v letu 2003 predala v upravljanje ČSOD. Predstavniki MO Ptuj so ob tej priložnosti vztrajali pri spoštovanju pogodbe, objekt je bil leta 2003 predan v upravljanje kot hostel in kot mladinsko prenočišče za ČSOD, z denarjem pa je pri njegovi izgradnji pomagala tudi država. V 70-odstotkih je bil zgrajen kot hostel, tudi oprema je bila v okviru natečaja kupljena za hostel. Z najemnino v višini 700 evrov mesečno pa naj bi upravljavec poračunal vlaganja, ki pa po poračunih MO Ptuj v zadnjih treh letih niso bila takšna, kot bi morala biti, njihov izračun kaže dolg v višini 8315 evrov. Da se v zvezi s hostlom na Ptuju nekaj dogaja, je med prvimi opozoril poslanec Dejan Levanič, ki je ministru za šolstvo in šport dr. Igorju Lukšiču tudi postavil pisno vprašanje v zvezi z dogajanji v ptujskih mladinskih prenočiščih oziroma ravnanjem Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, ki ga je leta 1992 ustanovila vlada Republike Slovenije, da bi vzpostavil center, ki bo opravljal javno službo na področju vzgoje in izobraževanja. CŠOD danes vključuje 23 domov, nekateri med njimi se ob javni službi ukvarjajo tudi s tržno dejavnostjo - področjem mladinskega turizma. Iz strateških dokumentov razvoja mladinskega turizma je tudi razvidno, da je Ptuj omenjen kot mesto, ki ima sodoben mladinski hotel, ki je neposredno povezan tudi z mladinskim informacijskim centrom. Poslanec ugotavlja, da ravnanja CŠOD pomenijo odmik od zapisane percepcije mladinskega turizma na Ptuju, kar tudi ogroža nadaljnji razvoj le-tega na tem območju. Mladinska prenočišča so trenutno odprta
le še štiri ure na dan, v nedeljo pa zaprta. Takšen delovni čas onemogoča sprejem posameznikov in skupin, ki potrebujejo namestitev ob koncu tedna. »Glede na turistični potencial mesta in veliko zanimanje turistov v minulih obdobjih se zdi takšna odločitev povsem nerazumljiva. Pomenljivo pri tem je, da naj bi se direktor pri sprejemanju odločitev skliceval na statut, ki ga vlada sploh naj še ne bi obravnavala. Ne nazadnje, v javnosti se vse pogosteje pojavljajo očitki o nepravilnostih v zvezi z zaposlenimi v mladinskih prenočiščih,« še opozarja Levanič, ki se tudi sprašuje, ali je Ministrstvo za šolstvo in šport, ki opravlja nadzor nad zakonitostjo dela ČŠOD in daje soglasje k sistematizaciji delovnih mest, seznanjeno s problematiko zaposlenih v MP Kurent. Poslanca tudi zanimajo izsledki poročil o finančnem poslovanju prenočišč v zadnjih nekaj letih.
Vsaka stran z drugimi podatki
Ivan Vidovič, vodja oddelka za negospodarske javne službe MO Ptuj, je po torkovem sestanku povedal, da se bodo morali o nastali proble-
matiki še pogovarjati. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je zdajšnje vodstvo, pogodbo o upravljanju je MO Ptuj leta 2003 podpisala s takratnim direktorjem Jelkom Grosom, spomnil na to, da je bil objekt grajen kot mladinskih hotel, in na določila pogodbe, da ta odigrava vlogo hostla in mladinskih prenočišč. Interes MO Ptuj je, da takšen status ostaja tudi v bodoče, kar pomeni, da mladinska prenočišča CŠOD na eni strani polni s svojimi skupinami, na drugi strani pa tudi z gosti oziroma popotniki, ki v tem okolju iščejo cenejšo namestitev. Prenočišče z zajtrkom v MP Kurent stane 21,5 evra. To naj bi si želelo tudi zdajšnje vodstvo CŠOD z Matjažem Zajelšnikom na čelu, ki pa se je enostransko odločilo, da iz mreže Youth Hostlov izstopi zaradi previsoke članarine. Podatki, ki jih ima v zvezi s tem MO Ptuj, pa se močno razlikujejo. Popotniška zveza Slovenije, predsednika Igorja Jurišiča na tem sestanku ni bilo, ker je bil v tujini, pa navaja, da naj bi se po nočitvi plačevalo pol evra, pol evra pa naj bi znašala turistična taksa. En evro od 21,5 evra, koliko znaša nočitev z zajtrkom, predstavlja
zanemarljiv znesek. V zvezi s članarino bodo zadeve še razčiščevali s predsednikom Po-potniške zveze Slovenije, ko se ta vrne iz tujine, kot tudi medsebojna poračunavanja najemnine z vlaganji, kjer je MO Ptuj ugotovila, da je bilo v letih 2007, 2008 in 2009 vlaganj manj, kot je znašala najemnina.
V	CŠOD odgovarjajo, da pa so zato več vlagali v letih 2003 in 2004. Te podatke sedaj zbirajo. Ko jih bodo imeli, bodo pogovore nadaljevali. MO Ptuj je pripravljena sodelovati tudi pri polnjenju mladinskega prenočišča, skladno s programi, ki jih ima. Tudi letos so želeli skupine, ki so sodelovale na kurentovanju, namestiti v mladinskih prenočiščih, a so jim odgovorili, da praznih ležišč, skupaj jih imajo 56, nimajo. V CŠOD želijo imeti te potrebe javljene naprej, MO Ptuj naj bi jih že v začetku leta seznanila s svojimi predvidenimi potrebami. Potrebno pa bo preveriti tudi podatke o številu obiskovalcev hostla, ki nedvomno kaže na rast v obdobju, ko je bil ta še v mreži IYHF (International Youth Hostel Federation).
V	MO Ptuj so prepričani, da bi se to število še povečalo ob primerni promociji, ki bi vključevala tudi podatke o tem, kaj vse je mogoče na Ptuju doživeti. A občutek je, da to ni najbolj v interesu CŠOD, ker zmogljivosti mladinskih prenočišč raje polnijo s svojimi skupinami, Ptuj je zanje dobra destinacija že zaradi Term, kamor hodijo na plavalne tečaje skupine šolarjev iz cele Slovenije. V Štrku v Spuhlji pa bivajo predvsem skupine oziroma šole v naravi. Kot pravi Ivan Vidovič, so izračuni tudi pokazali, da bi lahko CŠOD vse materialne stroške pokril že ob 30-odstotni zasedbi hostla.
MG
Cirkovce • Območna revija folklornih skupin
Pod lipo so spet plesali
Tudi letos so bili gostitelji območne revije folklornih plesnih skupin, ki poteka pod naslovom Pod lipo, Cirkovčani, organizator pa JS KD Ptuj v sodelovanju z OŠ Cirkovce in ZKD Ptuj. Privabili so množico nastopajočih, ki so se predstavili v dveh dneh, po šest skupin v petek in soboto.
Letošnje leto, kar se udeležbe tiče, ni bilo kaj posebnega, saj so nastopili večinoma stari znanci cirkovške revije. V petek so Pod lipo dogajanje pričeli z nastopom Folklorne skupine PD Ruda Severja Gorišnica, plesala pa je tudi starejša folklorna skupina (FS)
FD Lancova vas, FS Destrnik, FS Rožmarin Dolena, FS Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj in kot šesti folkloristi KD Cirkulane.
Tudi v soboto je bilo v cir-kovški dvorani pestro in zanimivo dogajanje, čeprav je bil obisk nekoliko slabši kot v petek. Prva je nastopila FS Sožitje
Ptuj, sledil je nastop domačinov FS Vinka Koržeta, Veterani PD Cirkovce, ki nastopajo pod vodstvom Nežike Drevenšek, plesali pa so še člani FS KD Rogoznica, FS KPD Stoperce, mlajša folklorna skupina FD Lancova vas in kot zadnji na letošnji reviji folkloristi društva
Vinka Koržeta Cirkovce, ki jih vodi Liljana Brglez.
Zanimivo prireditev, ki jo je povezovala Mateja Kuharič iz JS KD Ptuj, si je ogledala tudi strokovna spremljevalka Klav-dija Žabot, ki bo imela glavno besedo, svojo oceno o nastopajočih pa bo podala v naslednjih dneh.
Svoje zadovoljstvo pa so že na reviji izrazili tudi obiskovalci, ki so spremljali dogajanje. Veliko dela in truda množice, ki ustvarja tovrstne prireditve, so nagradili z aplavzom, ki je najbrž najpomembnejše poplačilo za pomembno vlogo, ki jo imajo pri ohranjanju folklorne kulturne dediščine.
Dženana Bečirovič
Pa brez zamere
Slovenska kraljica
Manifestacija tipičnega Slovenca
Opredeliti tipičnega Slovenca najbrž ni lahko delo. Slovenci smo namreč zelo kompleksen narod - kot celota in kot posamezniki. Stari dobri Sigmund Freud bi si najbrž obliznil vse prste, če bi mu kdo rekel, da mora v svoji ma-niri psihoanalitično analizirati narod, ki živi na drugi strani Alp. Prav tako je težko opredeliti "Slovenstvo", če to kot skupen pojem, zaobjem tistih osnovnih značilnosti tega naroda, sploh obstaja.
Sicer na prvi (kar skoraj zmeraj pomeni tudi površen) pogled lahko navržemo take stvari, kot so kranjske klobase, narodne noše, faušarija in podobno, a to se ob poglobljenem razmisleku kaže kot napačna ali vsaj nezadostna opredelitev. V precejšnjo dilemo zapademo tudi ob nalogi izbrati tiste manifestacije, kjer se slovenstvo (pa karkoli naj to že bo) najbolje in najjasneje manifestira. Izbrati kot nosilca slovenske mentalitete in karakterja recimo kakšno narodno romanje v Brezje? Vaško veselico? Plezanje na Triglav? Naloga niti najmanj ni lahka.
A vseeno se zdi, da ena prireditev štrli malce ven iz skupine teh, ki se potegujejo za status tiste, na katero lahko ob vprašanju tujca, kaj pravzaprav smo Slovenci, pokažemo s prstom. Ce je romanje na Brezje zadovoljiv odgovor za tiste, ki transcendenco iščejo v nebesnih višavah krščanstva, vaška veselica za tiste, ki jo iščejo na dnu kozarca, vzpon na Triglav pa za tiste, ki presežno iščejo spet na višavah (resda ne nebesnih, a vseeno tam nekje gor v tisti sferi) vršacev, v Sloveniji obstaja ena prireditev, ki dejansko združuje lastnosti vseh omenjenih treh manifestacij. Ta prireditev, ki bi lahko predstavljala pokazatelj arhetipskega Slovenca, se je odvila pred kratkim. Natančneje, minuli vikend. In ta prireditev je seveda Planica. Natančneje, smučarski poleti v Planici, dolini pod Poncami.
Pomislite. Ce romanju na Brezje manjka "veseliški element" (ali pa morda niti ne toliko, glede na to, da je tudi tam gor veliko "štantov" s kramo, kije nikakor ne bi mogli označiti za spiritualne pripomočke), veselici nek presežek višjega smotra, plazenje na Troglavje pa zahteva kar nekaj fizične pripravljenosti in napora, ima Planica vse. Najprej seveda ima spektakel. Največja letalnica na svetu že s samo pojavo vzbuja občutek tistega, kar je Kant poimenoval "sublimno" (torej neke vrste presežno). K temu dodajte še vrhunske atlete, ki uresničujejo prastare sanje človeka o tem, da bi letel, da bi bil svoboden kot ptica, ter množico, ki -kotponavadi- doda še tisti uniformiran občutek pripadnosti in enotnosti, tako da dobite občutek presežnega, religioznega izkustva, ki je skoraj popoln. Kar se tiče plazenja na Triglav, je Planica s svojo velikostjo ter statusom nacionalnega simbola, ki se prav lahko primerja s Triglavom, več kot odličen nadomestek za tega očaka; hkrati pa je precej bolj dostopna, saj za to, da svoje telo transportirate v Planico, niti približno ni potrebno toliko energije in napora, kot za vzpon na Triglav. Torej je veliko bolj "user friendly" - "uporabniku prijazna", kot bi rekli v modernem informacijsko-potro-šniškem jeziku. Kar se pa tretjega elementa, pogoja vaške veselice tiče, pa najbrž ni treba posebej poudarjati in navajati razlogov ter dokazov, da Planica več kot izpolnjuje ta pogoj. Kdor je že bil tam ali videl prispevke po televiziji, mu je kristalno jasno, v kakšnem agregatnem stanju je prevladujoči planiški romar. To se da zelo jasno videti tudi na popularnih avtocestnih postajališčih, kjer v popoldnevu in večeru po končanih prireditvah mrgoli opotekajočih se osebkov, ki mrzlično iščejo ali najbližji šank ali najbližje stranišče.
Planica torej povsem izpolnjuje vse kriterije za manifestacijo, ki ponazarja tipičnega Slovenca. Ali je pa to tip, kot si ga želimo, je pa seveda povsem drugo vprašanje.
Gregor Alič
Foto: DB
Folklorna skupina Vinka Koržeta Veterani PD Cirkovce
Podlehnik • Dramska sekcija z novo predstavo
Zakonci stavkajo
Dramska sekcija podlehniškega Kulturnega društva je sredi marca domačo publiko navdušila s premierno predstavo komedije Zakonci štrajkajo.
Utrinek s premiere veseloigre Zakonci štrajkajo, ki so jo v nedeljo v polni krajevni dvorani občinstva odigrali člani dramske sekcije KD Podlehnik.
Foto: DK
»Pravzaprav je bila prva uprizoritev te veseloigre namenjena učencem naše Osnovne šole, potem je sledila predpremiera v petek zvečer, ki je bila namenjena materam in ženam ob njihovem prazniku, v nedeljo popoldne, 14. marca, pa je bila na sporedu še prava premiera za vse obiskovalce. Teh je bilo zelo veliko, saj so do zadnjega kotička napolnili našo krajev-
no dvorano, prav toliko in še več pa je bilo slišati smeha, saj se je naša ekipa igralcev zelo potrudila,« je povedala režiserka Danica Kurež, ki si je režisersko delo delila še z Milico Jeza.
V tokratni zasedbi veseloigre Zakonci štrajkajo igrajo: Peter Feguš, Bernarda Trafela, Matjaž Feguš, Doroteja Lozin-šek, Janez Arnuš, Anka Gajšek, Stanko Sakelšek, Alojz Grabro-
vec, Manica Drevenšek in Jožica Lozinšek.
»Gre za pravo veseloigro v treh dejanjih, ki se dogaja na podeželju sredi prejšnjega stoletja in na humoren način govori o zakonskih težavah in zdrahah. Prav je tudi, da povemo, da so za bogato sceno, glasbo in druge pripomočke v glavnem poskrbeli kar sami, z nekaj pomoči zunanjih sodelavcev, ki se jim za vse res
zahvaljujemo, prav tako pa tudi našemu županu Maučiču in podžupanu Banu, ki imata veliko posluha za naše delo. Res pa je tudi, da člane dramske sekcije povezujeta prijateljstvo in velika ljubezen do kulturnega ustvarjanja, z veseljem si vzamejo čas za vaje in dokler bo tako, se ni bati, da bi ta dejavnost v našem kraju izumrla,« je še povedala Ku-reževa ter ob tem poudarila, da so zelo veseli in ponosni tudi na svojo zvesto publiko, ki z veseljem obiskuje njihove predstave: »Obljubljamo, da bomo tudi v naslednji sezoni na oder postavili novo dramsko delo!«
Sicer pa ima ljubiteljska gledališka dejavnost v Pod-lehniku dolgo tradicijo. Že v času delovanja Prosvetnega društva je dramska skupina, ki jo je dolga leta vodila Mara Jeza, uprizorila več dramskih del, nato je v osemdesetih letih delo sekcije za nekaj časa zamrlo ter ponovno vzklilo pred osmimi leti. Tako je bila leta 2003 odigrana Linhartova veseloigra Županova Micka, nato pa je vsako leto sledila po ena predstava podlehniških gledaliških zaljubljencev. Rdeča nit uprizoritev so komedije oz. veseloigre, ki jih obiskovalci, sploh v kriznih časih, najraje in najlepše sprejmejo.
Člani sekcije pa so aktivni tudi na drugih prireditvah, saj redno pripravljajo literarne večere, posebej odmevna je bila lanska proslava v Lahovi zidanici ob Trubarjevem letu, brez njih pa tudi ne steče nobena proslava ali prireditev v Podlehniku.
SM
Dornava • Donacija Zavodu dr. Marijana Borštnarja
Fitnes naprave za uporabnike
V dornavskem Zavodu dr. Marijana Borštnarja so od prejšnjega tedna bogatejši za nekaj fitnes naprav, ki jih je uporabnikom zavoda podaril direktor športnega centra Fit 2000 iz Ptuja, Romano Petek.
Tako imajo v zavodu poslej tudi t. i. fit klub z začetnimi štirimi fitnes napravami, po besedah Petka pa jih bodo v prihodnjih dneh pripeljali še nekaj. »Za takšno gesto smo se odločili, ker želimo pomaga-
ti tudi uporabnikom zavoda, ki sami ne morejo priti v naš fitnes studio na Ptuju. Ideja se je pravzaprav porodila v pogovoru z direktorjem Mi-lenkom Rosičem, ki je naš reden član studia, in ker imamo
v studiu nekaj naprav, ki smo jih zamenjali z novimi, smo te, malo rabljene in popolnoma brezhibne naprave, podarili zavodu, kjer bodo koristile uporabnikom. Za uporabnike zavoda smo že pripeljali t. i.
kardio naprave, gre za tekače, kolesa in steperje, v teh dneh pa bomo namestili še nekaj dodatnih,« je o donaciji povedal Romano Petek.
Ob stanovalcih zavoda, ki so fitnes naprave z radovednostjo in velikimi nasmeški takoj preizkusili, je bil donacije, ki bo obogatila športno oz. telesno razgibavanje uporabnikov, zelo vesel tudi direktor Milen-ko Rosic: »Ta pridobitev je za nas zelo pomembna z več vidikov; prvič zaradi novih oblik oz. možnosti razgibavanja ter aktivnosti, ki jih naprave omogočajo. Nadalje pa je dejstvo, da vsaka telesna aktivnost pripomore k boljšemu razvoju človeka, hkrati pa predstavlja še dodatno obliko druženja naših uporabnikov, kar je zelo velikega pomena. Povem lahko, da je že takoj na začetku naprave preizkusilo kar 12 naših uporabnikov, ki so s tem postali člani našega fit kluba v zavodu.«
Direktor Rosic je skupaj s sodelavci tudi prepričan, da bodo fitnes naprave odlično izkoriščene.
Foto: SM
Direktor Zavoda dr. Marijana Borštnarja Milenko Rosic in direktor športnega centra Fit 2000 Romano Petek sta bila vesela navdušenja prvih uporabnikov zavoda, ki so podarjene naprave takoj preizkusili.
Na knjižni polici
y PRIPOVEDNIK

Matjaž Kmecl
Josip Jurčič: pripovednik in dramatik
Ljubljana. Zavod RS za šolstvo, 2009
Že Jurčičev sodobnik (s) in prijatelj Fran Leveč je šiH poskrbel za enajst zvezkov zbranih spisov, za njim je Jurčičeve zbrane spise v desetih zvezkih uredil Ivan Grafenauer. Ivan Prijatelj je Jurčičeve zbrane spise pripeljal le MATIAŽ KAAECL	__do V. zvezka. Mirko Ru-
pel je v okviru Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev izdajo opremil s podrobnimi komentarji. Vmes so izhajali številni ponatisi Jurčičevih pripovednih del, izšli sta tudi dve zaokroženi monografiji; Kocijanova ob stoletnici Jurčičeve smrti 1981 in Barbaričeva v seriji Znameniti Slovenci.
Matjaž Kmecl je v svoji monografiji zasledoval nadčasov-no gledanje literarnega zgodovinarja in je poudaril Jurčiča kot utemeljitelja slovenske moderne proze in kot pisca prvih slovenskih tragedij. Prav tako je utemeljil napačno stereotipno prepričanje, da je bil Jurčič popolnoma odvisen od Levstika in njegov poslušen, priden učenec. Jurčičev vstop v slovensko literaturo je bil hiter, bleščeč, predvsem pa izredno odmeven. Po ljudski pripovedki o beli kači in Spominih na deda je doživel velikanski uspeh Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja je izšla 1864 pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu v visoki nakladi 2500 izvodov. Honorar 100 goldinarjev je bil po vrednosti za tri nižjeuradniške mesečne prejemke, kar je bil za dvajsetletnega gimnazijca precejšen znesek. 50 goldinarjev je poslal staršem, kupil pa si je uro in surko, nekakšno narodno oblačilo v znamenje narodne zavesti. Nagrajena povest je zelo odmevala v domačih krajih, stiški župnik Hinek je v pridigah živo pripovedoval, kako so Turki v velikem travniku napadali in morili, ljudje so poslušali odprtih ust. Nerodnega gimnazijca, zraslega v največji muljavski revščini, so sprejeli v družbo duhovnih gospodov. Jurčič je imel pri pisanju v mislih slovenskega bralca, mohorjana, ki je cenil čutno konkretnost, humor in dobro zapleteno zgodbo, kajti Jurčič je bil dovzeten za veselo ljudsko zvijačnost. Sošolci so se ga spominjali kot blagega, preprostega, kmečkega dijaka, ki se ni kaj veliko učil, raje je bil bolj doma in je veliko bral. Ni kvantal, plesal, ni bil dober govornik, ni bil pevec. Domen velja za eno najboljših Jurčičevih pripovedi, z njim se začenja slovenska meščanska pripovedna proza. Pripovedni postopek so bili analitski posegi v preteklost dogodkov, znani iz detektivskih in podobnih romanov. Mnoge nastopajoče je odslikal iz žive realnosti. Najbolj nadarjeni fantje so se v tistem času vpisovali na bogoslovje ali na Dunaj na filologijo, mnogi so presedlali na pravo, sodniki, odvetniki in notarji so omogočali hitro obogatitev. Po maturi je odšel na pot dunajskega študenta klasične filolo-gije, reven kot cerkvena miš, vendar izjemno intelektualno radoveden. Kot dunajski študent se je znašel v Stritarjevem krogu, oba, trinajst let starejši Levstik in osem let starejši Stritar, sta tekmovala za naklonjenost vrhunsko nadarjenega mladega pisatelja. Temeljna slovenska težava je bila, da do Jurčiča nismo imeli gosposke in meščanske elite. Deseti brat je prvi slovenski izvirni roman in je to oznako ohranil vse do danes. Še danes je zanimivo vprašanje, koliko je v romanu avtobiografičnosti. Poleti 1864 je bil Jurčič povabljen na Kravjak (v romanu Slemenice) za domačega učitelja. Ottovi so bili trdi Nemci, razgledani in z bogato knjižnico. Jurčič je visokorasli, belolasi in gospodovalni Johani na sprehodih pripovedoval vse mogoče. Vanjo se je brezupno zaljubil, na kar kažejo tudi njegovi zapisi. Ob telesni in starostni razliki pa je bila najpomembnejša stanovska, kar je priznala tudi Johana ob njunih zadnjih stikih. Odmev na prvi slovenski roman je bil skromen, precej se je nanj spravil Levstik in ga hotel prekvalificirati v novelo. V celoti je Jurčič napisal osem pripovedi, ki jih je označil za roman. Sočasno z Desetim bratom je pisal tudi Hči mestnega sodnika, nekateri literarni zgodovinarji menijo da je Sosedov sin Jurčičevo najboljše delo. Lakota je bila vedno hujša, zato je 1868 pristal kot sodelavec v Slovenskem narodu v Mariboru. V tistih letih si je nameraval urediti družinsko življenje z učiteljiščnico Maričko Schwentner, vendar se je zveza kmalu razdrla.
Jurčič je umrl v torek, 3. maja 1881, zvečer. Ivan Tavčar je objavil v Slovenskem narodu žalni uvodnik in ob njem podrobno poročilo. Z njegovo in kmalu še Bleiweisovo smrtjo so se začeli veliki slovenski pogrebi. Pogrebni sprevod je obšel vse mesto, na oknih so morale goreti sveče. Že 17. avgusta naslednjega leta so na Muljavi postavili spominsko ploščo z veselično slavnostjo pred sedemtisočglavo množico. Anton Slodnjak je Jurčiča primerjal s Prešernom: »Kar je bil Prešeren za slovensko liriko, je bil Jurčič za pripovedno prozo.«
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Točka Ptujčankam, maščevanje Cimosa
Stran 12
Nogomet
Bingo zadel za mirnejše nadaljevanje
Stran 12
Kolesarstvo
Pokoril si je elito, poklonil se ekipi
Stran 13
Strelstvo
Ptujčani z zmago začinili zaključek lige
Strani 13
Atletika
Četvorka članov AK Ptuj vadi na Portugalskem
Stran 15
Nogomet
Bistrica na vrhu, Stojnci in Ormož pod njim
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Še en poraz Rudarja
V Velenju so se že po treh krogih spomladanskega dela prvenstva odločili za zamenjavo na trenerski klopi. Po dveh porazih in eni zmagi je Marjana Pušnika zamenjal Franc Oblak. Ta v svojem debiju na klopi knapov ni imel lahkega dela, saj je gostoval pri najuspešnejši ekipi spomladanskega dela, Gorici, in doživel poraz kljub prvemu zadetku Roka Kronavetra v dresu Rudarja. Goričani so posledično dosegli že četrto zaporedno zmago in so že na 4. mestu lestvice. V tem delu so uspešnejši celo od vodilnega dvojca, Kopra in Maribora. Ta sta ohranila isto medsebojno razdaljo, kot sta jo imela na začetku drugega dela - pet točk. Za vijoličaste je bil znova uspešen Mezga, ki je dosegel edini zadetek na tekmi proti Interbocku, Koprčani pa so ugnali tretjeuvrščene Lendavčane.
Dravaši so sicer zaostanek za Interblockom in Domžalami zmanjšali za eno točko, a niso uspeli v polni meri izkoristiti porazov teh dveh ekip. Časa je za Ptujčane vse manj, čeprav se lahko s serijo dobrih rezultatov stvari hitro menjajo. Ptujčani poleg zares dobrega vratarja Finka potrebujejo še več razpoloženih igralcev, ki bi bili sposobni odločiti tekmo. Ermin Rakovič je bil tokrat še najbližje temu, a je zapravil dve odlični priložnosti, česar si v svojih boljših časih ni pogosto privoščil. Izmed vezistov dobre igre prikazuje Doris Kelenc, ki se trudi v obeh fazah igre, v napadu in v obrambi. Pri tem nima prave pomoči soigralcev, saj je razdalja med obrambno in napadalno vrsto pogosto prevelika. Kako izboljšati te stvari, bodo do sobotne tekme z Domžalami glavni problemi trenerja Djurovskega.
JM
1. SNL - rezultati 27. kroga:
Luka Koper - Nafta 2:0 (1:0); strelca: Ra-
dujko 50., Vršič 90.
Interblock - Maribor 0:1 (0:1); strelec: Mezga 16.
CM Celje - Domžale 1:0 (1:0); strelec: Mo-
čič 7.
HiT Gorica - Rudar 2:1 (1:1); strelci: Breče-vic 28., Galešič 66.; Kronaveter 15./11-m
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. LUKA KOPER	2B	iS	8	S	4Q:24	SS
2. MARIBOR	2B	iS	S	8	47:S4	48
3. NAFTA	2B	ii	S	iQ	S8:S9	S8
4. HIT GORICA	2B	iQ	B	iQ	4S:4Q	SB
5. CM CELJE	2B	iQ	B	iQ	S9:42	SB
6. RUDAR VELENJE	2B	ii	2	iS	SS:S9	SS
7. OLIMPIJA -2	2B	iQ	B	iQ	SS:2S	S4
8. DOMŽALE	2B	8	B	i2	S4:44	SQ
9. INTERBLOCK	2B	8	S	iS	29:SS	29
10. LABOD DRAVA	2B	S	7	i4	2S:4i	22
Pari 28. kroga: 27. 3.: ob 15.00: Labod Drava - Domžale, Nafta - Rudar, Interblock - Olimpija; ob 18.00: HiT Gorica - Maribor; 28. 3, ob 17.00: CM Celje - Luka Koper.
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 27. krog
Streljanje s slepimi naboji
Labod Drava -Olimpija 0:0
LABOD DRAVA: Fink, Ba-lažic, Filipovič, Roškar (od 74. Medved), Ogu John, Stepa no-vič (od 73. Zajc), Kelenc, Rakovič, Pavlovič, Ekpoki, Zilič. Trener: Milko Djurovski
OLIMPIJA: Botonjič, Kaš-nik, Salkič, Stojanovič (od 76. Prašnikar), Dugolin, Škerjanc, Cvijanovič, Pokorn, Purovič, Ibraimi, De Abreu. Trener: Robert Pevnik
RUMENI KARTONI: Kelenc (6), Roškar (67); Stojanovič (41), Dugolin (68), Cvijanovič (71), Pokorn (74) RDEČI KARTON: Ogu (78)
Sobotno tekmo med Dravo in Olimpijo si je prišlo na Mestni stadion kljub neposrednemu prenosu na Sportklubu ogledat približno 500 gledalcev. Tekma je bila zagotovo pomembnejša za domačine, saj je njihov zaostanek za najbližjim tekmecem - Interblockom - že osem točk. Trener Milko Djurovski ni mogel računati na pordečelega Lundra, nekaj dodatnih sprememb pa je naredil sam: v igro je od začetka poslal 17-letnega Roškarja in Stepano-viča. Gostujoči trener Pevnik, ki se mu po slabih rezultatih na začetku spomladanskega dela že pošteno trese stolček, pa ni mogel računati na da Silvo in Roja, na klopi pa je pustil mladega vratarja Oblaka.
V prvih 20 minutah nismo videli privlačne igre, zaradi vetra je bila precej otežena igra po zraku. V naslednjih minutah so Ptujčani izvedli nekaj obetavnih akcij in posledično predložkov s strani, vendar do spremembe rezultata ni prišlo. Na drugi strani so v 29. minuti gostje izvedli prvo obetavno akcijo, vendar je strel Stojanoviča Fink ubranil. V zadnjih petih minutah prvega polčasa se je igra znova nekoliko razživela: najprej je nevarno streljal Pokorn, nato pa iz prostega strela še Pavlo-vič - strel slednjega je Botonjič izbil preko gola. Prav ob koncu je Kelenc poskusil iz razdalje, vendar je ostalo pri rezultatu 0:0. Obe ekipi sta v 1. polčasu
Foto: Črtomir Goznik
Doris Kelenc (Labod Drava) je bil najaktivnejši v svoji ekipi; ob njem Andrej Dugolin in Davor Škrja-nec (oba Olimpija).
igrali slabše od pričakovanega, zato gledalci niso mogli biti zadovoljni. Domačini so znova prikazali premalo gibanja brez žoge, zato so si težko ustvarjali priložnosti. Še najaktivnejši je bil Doris Kelenc, ki se je zelo trudil, vendar je bil pri tem početju preveč osamljen.
Ob polčasu trenerja nista opravila menjav, zato pa so domačini pričeli precej bolj agresivno. Plod tega je bila odlična priložnost Ermina Rakoviča v 48. minuti, ko je že preigral vratarja Botonjiča, nato pa streljal mimo gola. Že minuto kasneje so zapretili tudi gostje, strel Kašnika pa je Fink fantastično ubranil. Tekma je bila tudi v nadaljevanju živahnejša kot v prvem delu, domačini pa so znova zapretili v 69. minuti, ko je bil po podaji Ekpokija znova v priložnosti Rakovič, a je tokrat streljal preko gola. V 71. minuti je Pavlovič izvajal prosti strel iz roba kazenskega prostora, vendar je tokrat streljal preslabo. Pravo neumnost je v 78. minuti naredil Ogu John, ko je v povsem nenevarnem položaju z roko zaustavil Ibraimija, sodnik Šart pa mu je pokazal neposredni rdeči karton. Zanimivo: kljub igralcu manj so dravaši v zadnjih minutah pritisnili proti
Milko Djurovski, trener Laboda Drave: "Začeli smo z zelo napadalno usmerjeno ekipo, a je pomembnost srečanja za nekatere igralce predstavljala prevelik pritisk. V prejšnjih treh tekmah smo dosegli šest zadetkov, tokrat nobenega. Na koncu smo lahko še srečni, da Ljubljančani niso zadeli v zadnji minuti."
Robert Pevnik, trener Olimpije: "V tekmo smo šli odločeni, da zmagamo. Dobro smo stali na igrišču in si priigrali tudi več priložnosti od domačinov. Neučinkovitost je trenutno največji problem naše igre."
vratom Botonjiča, a brez učinka ... Na drugi strani bi lahko bili Ljubljančani v sodnikovem podaljšku dosegli zadetek, a se je Fink še enkrat izkazal.
Neodločen rezultat v tej tek-
Kolesarstvo
mi ni zadovoljil nobene strani, Ptujčani pa znova niso znali izkoristiti priložnosti za zmago. Slaba Olimpija je bila več kot primerna za to.
Jože Mohorič
Pokoril si je elito, poklonil se ekipi
Tradicija odličnih ptujskih nastopov na »istrski pomladi« se nadaljuje. Po treh perutninskih zmagah in lanski Ptujčana v ljubljanskem moštvu je peta spet pripadla ptujskemu klubu. Od četrtka do nedelje je bil najboljši Robert Vrečer (na fotografiji). 30-letni Celjan je zmagal v skupnem seštevku
in dveh etapah, po enkrat je bil peti in šesti. Ob koncu je bil 18 sekund hitrejši od Blaža Furdija (Sava) ter 24 sekund od Hrvata Radoslava Rogina (Loborika). Preostali perutninarji so garali za uspeh klubskega kolega in so dirko zaključili v spodnjem delu razpredelnice.
Več na strani 13.
Rokomet • 1. A SRL (ž, m) - od 1. do 6. mesta
Maščevanje Cimosa, točka Ptujčankam
1. A SRL (ž): Celeia Žalec -Mercator Tenzor Ptuj 33:33 (20:19)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Križanec, Mateša 11, Korotaj 1, Ciora 3, Močnik, Strmšek 6, Bolcar 1, Erha-tič, Brumen, Sivka 3, Belec, Majcen, Prapotnik 7, Levstik. Trener: Nikola Bistrovič.
Ptujske rokometašice so na gostovanju v Žalcu, proti četr-touvrščeni ekipi v 1. A slovenski ženski rokometni ligi za uvrstitev od prvega do šestega mesta osvojile prvo točko. Pot do nje pa je bila zelo težka, kar trnova. Domačinke so pričele silovito in so si do polovice prvega polčasa priigrale prednost sedmih zadetkov (13:6). Ptujčanke so se nato vendarle zbrale in visoka prednost domačink je pričela kopneti. Pet minut pred koncem polčasa je znašala samo še tri (17:14), ob odhodu na odmor pa samo še en zadetek.
Takoj na začetku drugega polčasa so rokometašice Cele-ie Žalec znova naredile delni izid 4:0 ter v 45. minuti pove-dle 27:21. Izgledalo je, da bodo prišle do gladke zmage, vendar se gostje s tem niso strinjale. Strnile so svoje vrste, zaigrale zelo dobro in v 58. minuti prišle na samo zadetek zaostanka. Bile so blizu izenačenja, kar jim je v razburljivi končnici uspelo brez dveh igralk v polju! 30 sekund pred koncem tekme je namreč izenačujoči zadetek dosegla Nastja Prapotnik, do-
Foto: Črtomir Goznik
Nastja Prapotnik (Mercator Tenzor Ptuj) je za točko zadela 30 sekund pred koncem tekme.
1. A SRL (ž)	-		
od 1. do 6. mesta			
REZULTATI 3. KROGA: Celeia Ža-			
lec - Mercator Tenzor Ptuj 33:33 (20			
:19), Olimpija -	Krka 46:30 (25:14).		
Srečanje Zagorje GEN -		Krim Merca-	
tor bo odigrano danes (torek).			
1. KRIM MERCATOR	2 2	0 0	48
2. OLIMPIJA	3 3	0 0	45
3. ZAGORJE GEN-I	2 2	0 0	40
4. CELEIA ŽALEC	3 0	1 1	32
5. KRKA	3 0	0 3	24
6. MT PTUJ	3 0	1 2	24
mačinke pa niso uspele realizirati zadnjega napada.
Danilo Klajnšek
1. A SRL (ž): Cimos - Jeruzalem 42:27 (19:13)
CIMOS: Podpečan, Jeraj; Skoko
1,	Dobelšek 7, Praznik 1, Brumen 13, Elezovic 3, T. Poklar, Špiler 1, N. Poklar 1, Mlakar 8, Konečnik 3, La-luska, Rapotec 2, Gorenac 2, Jovičič. Trener: Fredi Radojkovič
JERUZALEM: Belec, Vujovic; Kor-par 2, Krabonja 3, Melnjak 1, Rajšp
2,	Bogadi 1, Bezjak 1, B. Čudič 3 (3), Ivanuša, Sok, Hebar, Žuran 4, Hud 9, Planinc 1. Trener: Saša Prapotnik
SEDEMMETROVKE: Cimos 1 (1), Jeruzalem 5 (3).
IZKLJUČITVE: Cimos 4; Jeruzalem 6 minut.
IGRALEC TEKME: Matjaž Brumen (Cimos Koper).
Po pokalnem porazu za tretje mesto v Mariboru so Koprčani hitro dobili priložnost za maščevanje Ormožanom. To je bilo uspešno, saj so Ormožane ugnali s kar petnajstimi zadetki prednosti, 42:27. Glede na predstavo varovancev trenerja Fredija Radojkoviča bi tokrat zagotovo brez večjih težav pa-
Nogomet • 2. slovenska liga
dla tudi kakšna ekipa iz samega slovenskega vrha. Z igro proti Jeruzalemu so Primorci navdušili okrog 400 gledalcev, ki so se zbrali na Bonifiki. Prvo ime tekme pa je bil Matjaž Brumen, ki se je zaustavil pri kar 13 doseženih zadetkih. Največ vprašanj na koprski tribuni je letelo prav na Brumna, ki na zadnji reprezentančni akciji (EP v Avstriji) ni dobil prave priložnosti, čeprav je vsaj za celjskega Gajiča »mojster desnega krila«. Začetne minute niso dajale vtisa, da bodo Ormožani doživeli visok poraz, saj so gostje povedli s 4:2. Ves preostali del tekme so bili za razred boljši gostitelji, ki so preko hitrih protinapadov kaznovali prav vsako napako rokometašev Jeruzalema. Napak in predvsem prehitrih zaključkov napadov je bilo v vrstah Jeruzalema preveč in že na odmor je Cimos odšel z lepo prednostjo, 19:13.
Tudi v drugem delu so Ormožani nadaljevali v slogu prvega in napake so se kar vrstile. Vratar Vujovic, ki je dobil priložnost v 2. polčasu, pa je lahko le nemo pobiral žoge iz svoje mreže po lahkih zadetkih hitrih Koprčanov. Igra
Bingo zadel za mirnejše nadaljevanje
slednjih je bila atraktivna, dobro obrambo pa so domačini kronali s številnimi uspešnimi protinapadi. Najvišja prednost Cimosa je že znašala tudi 18 zadetkov, od borbenih Ormo-žanov, ki so v 1. krogu lanskega septembra pošteno namučili Cimos na Bonifiki, je ostala le bleda senca. Pri Jeruzalemu je največ pokazal mladi Hud z devetimi zadetki, ki je nakazal, da bi lahko bil v prihodnosti velika okrepitev Ormožanov in presenečenje elitne slovenske rokometne lige. Poraza v taboru Jeruzalema niso vzeli tragično in že v sredo, 24. marca, ob 19. uri na Hardek prihaja Gorenje.
Uroš Krstič
1. A SRL (m) -od 1. do 6. mesta
REZULTATI 2. KROGA: Cimos Koper - Jeruzalem Ormož 42:27, Slovan - Celje Pivovarna Laško 27:28. Srečanje Gorenje - Trimo Trebnje bo odigrano 21. aprila.
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 21	18 3 0 39
2.	CIMOS KOPER 21	16 14	33
3.	GORENJE 20	15	2 3	32
4.	TRIMO TREBNJE 20	10 2 8 22
5.	SLOVAN 21	10 2 9	22
6.	JERUZALEM ORMOŽ21 7	4 10 18
Aluminij - Triglav Gorenjska 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Bingo (7)
ALUMINIJ: Lipovac, Topolovec, Bingo, Krajcer, Bajlec, Milec, Rotman, Medved, Režonja (od 77. Toplak), Po-kleka (od 56. Mehič), Kmetec (od 66. Vračko). Trener: Bojan Flis.
TRIGLAV GORENJSKA: Gracer, Potokar, Brajič, Stjepanovič, Najde-nov, Novak (od 66. Mitrakovič), Mišič (od 61. Dolžan), Burgar, Zolič, Zavrl, Jelar (od 46. Robnik). Trener: Stane Bevc.
RUMENI KARTONI: Rotman (40), Milec (44), Burgar (52), Potokar (56), Bingo (74), Medved (81), Mitrakovič (84), Zolič (89).
V prvem krogu spomladanskega dela prvenstva v 2. SNL so nogometaši Aluminija gostili ekipo Triglava iz Kranja. Za oboje je bilo srečanje zelo pomembno: domačini so želeli osvojiti tri točke, s katerimi bi si okrepili samozavest in se premaknili za kakšno mesto
navzgor, medtem ko so Krajn-čani želeli z zmago ohraniti
priključek z vodečim Primor-jem iz Ajdovščine. Igralce je
ROKOMET, 1. liga, 2. krog Liga za prvaka Na Hardek prihajajo državni prvaki
Po pričakovanem porazu v Kopru je pred rokometaši Jeruzalema v 2. krogu Lige za prvaka nova težka preizkušnja. V sredo, 24. marca, ob 19. uri na Hardek namreč prihajajo aktualni državni prvaki - rokometaši Gorenja. Ose že konec tedna pričakujejo nastop v osmini finala evropske Lige prvakov proti slovitemu španskemu Ciudad Realu. V taboru Vinarjev upajo, da bodo misli Velenjčanov usmerjene v nastop proti španskemu gigantu in bodo tu iskali svojo priložnost za morebitno presenečenje. V zadnjem času ekipa Gorenja blesti in je na zadnjih devetih tekmah zabeležila sedem zmag, en remi (z Bosno v Sarajevu) in en poraz (z Vesz-premom na gostovanju). Prav zanimivo bo videti, kakšen odpor lahko nudijo Ormožani četi, v kateri v tem prvenstvu blesti Ormožan Marko Bezjak. Ljubitelji rokometa z našega konca bodo poleg domačih ljubljencev imeli možnost na delu videti Ivana Čupica, Matevža Skoka, Ivana Gajica, Miha Žvižeja, Momirja Rnica in bivše Ormožane Aljoša Štefaniča ter Roka Golčarja. Dovolj razlogov za obisk Hardeka in za uživanje ob rokometu vrhunskih rokometašev.
uk
Rokomet • 1. B SRL (m)
Vincek s 7 m zapravil priložnost za zmago
Istrabenz Plini Izola - Moškanjci Gorišni-ca 30:30 (14:14)
MOŠKLANJCI - GORIŠNICA: Petek, Mesarec 1, Zorli, Bedič 8, Balas 4, Lozinšek, Golob, Cvetko, Lukaček, Vincek 5, Korez 5, Prejac, Dimec 1, T. Valenko, Bračič, M. Valenko. Trener: Ivan Hrupič.
Borba za obstanek v 1. B-ligi bi lahko bila po srečanju v Izoli že končana za rokometaše ekipe Moškanjci-Gorišnica, seveda če bi izgubili. Tega so se v klubu vsi zavedali, zato je bilo srečanje zelo borbeno. V prvem polčasu si nobena ekipa ni uspela priigrati večje prednosti, še najvišjo so imeli domačini pri rezultati 10:8, vendar so jih gostje do polčasa že ujeli.
Tudi začetek drugega dela je bil podoben igri iz prvega polčasa. V 44. minuti so gostje po-vedli 18:20 in tako je bilo vse do sedem minut pred koncem srečanja. Takrat so Izolčani uspeli izenačiti na 28:28, gostje pa so znova odgovorili z novim vodstvom. Vztrajni Izolčani so jih uspešno lovili, zadnji napad na tekmi pa je pripadel Go-rišničanom. Ti so imeli tri se-
1. B SRL (m)			
REZULTATI 17. KROGA: Istrabenz			
plini Izola - Moškanjci Gorišnica 30			
:30, Celje Pivovarna Laško B			- Grča
Kočevje 30:25, Sviš Pekarne Grosup-			
lje - Alples Železniki 29:27, Šmartno			
99 - Krka 27:33, Sevnica		- Ajdovšči-	
na 24:28, Grosuplje	- Radeče MIK		
Celje 25:20.			
1. KRKA 17	17	0	0 34
2. ŠMARTNO 99 17	14	0	3 28
3. SVIŠ GROSUPLJE 17	10	1	6 21
4. CELJE P. LAŠKO B 17	9	1	7 19
5. AJDOVŠČINA 17	7	4	6 18
6. SEVNICA 17	8	1	8 17
7. GROSUPLJE 17	6	4	7 16
8. GRČA KOČEVJE 17	6	2	9 14
9. ALPLES ŽELEZNIKI 17	5	2	10 12
10. RADEČE CELJE 17	3	3	11 9
11. ISTRABENZ IZOLA 17	3	3	11 9
12. MOŠKANJCI - G. 17	3	1	13 7
kunde pred koncem srečanja veliko priložnost za zmago, saj sta sodnika dosodila sedemme-trovko v njihovo korist, ki pa je Vincek žal ni izkoristil ...
Tako sta se Izola in Gorišnica z eno točko približala Rade-čanom, ki so tokrat izgubili. Rokometaši Moškanjcev-Goriš-nice tako lahko še naprej upajo na srečen scenarij - obstanek v ligi.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Klemen Bingo (Aluminij, desno) je z golom v začetni fazi tekme poskrbel za zmagoslavje Kidričanov.
pričakal neugoden veter, v katerem so imeli majhno pomoč domači.
Nogometaši Aluminija so odlično odprli srečanje, saj je v 6. minuti s strelom iz leve strani zapretil mladi repre-zentant Martin Milec, vendar je bil gostujoči vratar v tem dvoboju uspešnejši in je žogo izbil v kot. Z desne strani je kot izvajal Gregor Režonja, sicer nova okrepitev Kidriča-nov, ki je poslal močno žogo proti prvi vratnici, kjer je bil najspretnejši izkušeni Klemen Bingo in je žogo poslal za hrbet gostujočega vratarja - 1:0. Terenska pobuda je bila tudi po tem zadetku na strani domačih, ki se jim je v 16. minuti ponudila druga prava priložnost. Agilni Milec je prodrl sam v kazenski prostor gostov, nekoliko iz desne strani, se sam znašel pred vratarjem Triglava, ki pa je bil v njunem medsebojnem dvoboju še
drugič uspešnejši. Gostje so v prvem polčasu imeli samo eno priložnost, in sicer v 42. minuti, ko je Burgarjev strel iz bližine vratar Aluminija ubranil.
V drugem polčasu je bilo glede na rezultat in pomoč vetra pričakovati podjetnejšo igro gostov, a je najprej gol vratarja gostov Gracarja v 52. minuti ogrozil Milec, vendar
2. SNL: Muri osmica
Nadaljevanje prvenstva v 2. SNL je postreglo z derbijem v Ajdovščini, kjer sta se pomerila domače Primorje in Mura 05 iz Murske Sobote. Po številnih spremembah pri Muri in Pri-morju je bilo pričakovati zanesljivo zmago domačinov, vendar nihče ni pričakoval tako izdatne, kot so jo na koncu dosegli - 8:0. Ajdovcem odgovarja tudi rezultat v Kidričevem, tako da imajo pred Triglavom sedaj štiri točke prednosti. Pomembno točko so v Šentjurju osvojili nogometaši iz Krškega, ki so še vedno čvrsto pribiti na samem dnu prvenstvene razpredelnice. Nepričakovan poraz je doma doživela močno okrep-
je njegov strel zletel preko vrat. Burgar je štiri minute kasneje zapravil še svojo drugo priložnost na tekmi. V zadnjih petnajstih minutah so Kranjčani močno pritisnili proti golu Lipovca, vendar si razen nekaj strelov iz daljave pravih priložnosti niso ustvarili in nove tri točke so zasluženo ostale doma.
Danilo Klajnšek
ljena ekipa Šenčurja proti Beli krajini, Dravinja iz Slovenskih Konjic pa je bila prepričljiva v Ivančni Gorici. REZULTATI 15. KROGA: Aluminij
-	Triglav Gorenjska 1:0 (1:0), MU Šentjur - Krško 1:1 (1:0), Primorje
-	Mura 05 8:0 (4:0), Garmin Šenčur
-	Bela Krajina 0:1 (0:0), Livar - Dra-vinja Kostroj 0:3 (0:1).
1.	PRIMORJE	15	10	4	1	35:5	34
2.	TRIGLAV GOR.	15	9	3	3	18:12	30
3.	MURA 05	15	6	5	4	25:23	23
4.	BELA KRAJINA	15	7	2	6	15:22	23
5.	DRAVINJA KOS.	15	6	4	5	17:13	22
6.	ALUMINIJ	15	6	3	6	27:17	21
7.	MU ŠENTJUR	15	4	4	7	20:25	16
8.	GAR. ŠENČUR	15	3	6	6	11:18	15
9.	LIVAR	15	3	4	8	10:24	13
10.	KRŠKO 15 1 5 9 8:27 8
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo • »Istrsko prolječe«, 2.2 UCI
Nadaljevanje s strani 11.
Vrečer je dobro pripravljenost pokazal že na uvodnem četrtkovem prologu. Čeprav si je želel, da bi bil zaostanek za najboljšimi čim manjši, je na koncu presenetil sebe in konkurenco ter posegel po prvem mestu in rumeni majici. Razgibana in za kilometer daljša trasa od klasične v Pazinu mu je bila tokrat pisana na kožo. »Vsako leto je bilo na progi le precej ovinkov, tokrat je trasa vključevala tudi vzpone in spuste. Morda si drugi kolesarji na spustih niso upali povsem spustiti' kolesa, meni gre to dobro od rok in sem odpeljal brez napake,« je povedal Vre-čer. Razlike med tekmovalci so bile majhne, med 166 od 168 tekmovalcev iz 29 klubov na startu, manj kot minuta.
Ptujčani so bili že v prvi etapi pred težko nalogo branjenja vodilnega položaja. Na razgibani trasi od Poreča do Labina je uspelo pobegniti petim kolesarjem, ki pa niso zadržali prednosti do cilja. Še zadnji je bil kilometer pred ciljem ujet Vladimir Kerkez (Sava). Etapne zmage in rumene majice pa so se kljub temu veselili Gorenjci, saj je njegov klubski kolega Blaž Furdi zmagal v zahtevnem sprintu na najvišjo točko Labina. Vrečer je zaradi bonifika-cijskih sekund zaostajal, a le za
štiri sekunde. »Opravili smo veliko dela, da smo ujeli vse ubežnike. Nadzorovati dirko nam ne odgovarja, zato smo veseli, da smo to težko delo prepustili drugim, sami pa smo še vedno v igri za prvo mesto,« je dejal Vrečer.
Razlike med najboljšimi so bile še vedno majhne, glede na to, da jih je čakala še kraljevska
etapa s trikilometrskim ciljnim vzponom na Motovun, ki je lani ustoličil Mitjo Mahoriča za kralja dirke. Mahorič je v tem trenutku za Furdijem zaostajal 24 sekund, bližje mu je bil njegov sotekmovalec Matej Gnezda (7 sekund). V deseterici je bilo tudi pet vedno nepredvidljivih tujcev, najboljši med njimi je bil z istim zaostankom kot Vrečer
Nizozemec, Wilco Kelderman. A »celjski Ptujčan« je v treh dneh udaril še drugič. Takoj po pričetku ciljnega vzpona je silovito napadel, tempu pa ni zmogel slediti nihče drug. Do vrha si je prikolesaril več kot dvajset sekund prednosti pred konkurenti, osvojil je etapno zmago in prvič v karieri tudi skupno, saj so bile razlike tako velike, da
zadnji dan ni bilo pričakovati večjih sprememb. »V bistvu sem napadel takoj, ko sem videl, da je tempo glavnine nekoliko upadel. Vse moči sem zbral in usmeril v vožnjo in vesel sem, da mi je uspelo. Tega res nisem pričakoval. Moram pohvaliti ekipo, ki je izvrstno funkcionirala, brez njih mi zagotovo ne bi uspelo, zato ji poklanjam to zmago. Ta dan smo imeli v begu Bajta, tako da nam ni bilo potrebno veliko delati, drugače pa so klubski kolegi opravili 90 odstotkov vsega dela. Jaz sem dirkal le šest kilometrov,« je skromno izjavil Vrečer.
Zadnji dan pričakovano ni
prišlo do sprememb v skupnem seštevku. Se je pa etapa od Pazina do Zelene lagune odvijala po nenavadnem scenariju. Le pet kilometrov po startu je pobegnilo osem kolesarjev, med katerimi so bili praktično vsi najboljši. Do cilja so v ospredju ostali le še štirje, ki so ohranili pol minute prednosti pred glavnino. Zmagal je Hrvat Rogina, ki se je v skupnem seštevku prebil na tretje mesto, drugi je bil Furdi, tretji Tratnik, z dvignjenimi rokami pa je kot dnevno četrti in skupni zmagovalec ciljno črto prečkal Robert Vrečer.
Uroš Gramc
Pokoril si je elito, poklonil se ekipi
XD PORE AD PAZIM AD LAB IM A GRACIS;
T* r> I/Anil
fARSKE Zl
TA R-VAB TZ LABir
Foto: Marjan Kelner
Robert Vrečer (Perutnina Ptuj, v sredini) se je v Istri veselil lepe zmage; ob njem na zmagovalnem odru Blaž Furdi in Radoslav Rogina.
Istarsko prolječe, 18.-21. marec, UCI 2.2
Četrtek, prolog: Mandalenčiči-Marcani, 2,7 km
1. Robert Vrečer (Slo) Perutnina Ptuj 3.51.51. 2. Wilco Kelderman (Niz) Rabobank Continental +0.00.03, 3. Andre Schulze (Nem) PSK Whirlpool-Author +0.02.31, 8. Matej Gnezda (Slo) Adria Mobil +0.08.77, 10. Jure Zrimšek (Slo) Sava +0.11.77 .
Petek, 1. etapa: Poreč-Labin, 131 km
1. Blaž Furdi (Slo) Sava 3.03.45, 2. Radoslav Rogina (Hrv) Loborika +0.03, 3. Matej Gnezda (Slo) Adria Mobil +0.06, 5. Robert Vrečer (Slo)
Perutnina Ptuj, 6. Jan Tratnik (Slo) Zheroquadro-Radenska, 9. Andi Bajc (Slo) Zheroquadro-Radenska, vsi isti čas ...
Sobota, 2. etapa: Vrsar-Moto-vun, 157 km
1. Robert Vrečer (Slo) Perutnina Ptuj 3.46.26, 2. Radoslav Rogina
(Hrv) Loborika +0.21, 3. Rodrigues Argueles (Rus) Itera-Katusha, 4. Blaž Furdi (Slo) Sava, oba isti čas, 8. Jan Tratnik (Slo) Zheroquadro-Radenska +0.29 .
Nedelja, 3. etapa: Pazin-Zelena Laguna, 141 km
1 Radoslav Rogina (Hrv) Loborika 2:58:57, 2. Blaž Furdi (Slo) Sava, 3. Jan Tratnik (Slo) Zheroquadro-Raden-ska, 4. Robert Vrečer (Slo) Perutnina Ptuj, vsi isti čas, 9. Matej Stare (Slo) Sava +0.29 ...
1.	Robert Vrečer (Slo) Perutnina Ptuj 9:52:55
2.	Blaž Furdi (Slo) Sava +0.18
3.	Radoslav Rogina (Hrv) Loborika +0.24
4.	Jan Tratnik (Slo) Zheroquadro-Radenska +0.54, 7. Matej Gnezda (Slo) Adria Mobil +1.23, 71. Matej Marin +6.08, 86. Marcel Ternovšek +9.56, 94. Dejan Bajt +14.13, 130. Matias Kumar, vsi Perutnina Ptuj +29.41
Strelstvo • 5. turnir Pokala SZS-Ptuj	.
Ptujčani s prvo ekipno zmago začinili zaključek ligaške sezone
Foto: Simeon Gčnc
Ptujska ekipa Petlje je s fantastično domačo zmago na zadnjem turnirju, z najvišjim rezultatom sezone, 1. A DL, v skupnem seštevku osvojila končno 3. mesto. Za ekipo so celotno sezono nastopali posamična prvakinja Majda Raušl, četrtouvrščeni v skupnem seštevku Matija Potočnik in Zlatko Kostanjevec (16.), z njimi ponosni predsednik SK Ptuj Franc Simonič.
V soboto je bil SK Ptuj v športni dvorani Center na Ptuju organizator zaključnega, petega turnirja državnih članskih lig v 1. A in 1. B DL v streljanju z zračno puško in pištolo za Pokal SZS. Sama organizacija tekmovanja, ki so jo zaznamovali zelo visoki rezultati, pa se je za domačine končala sanjsko! Ne samo, da so organizacijsko dobro podkovani Ptujčani rutinsko pripravili tekmovanje, ki je bilo nagrajeno z rekordno udeležbo več kot 450 strelcev v obeh tekmovalnih dnevih, temveč so v najmočnejši 1. A DL s pištolo dosegli tudi bleščečo zmago z novim klubskim rekordom 1135 krogov!
Med posamezniki sta se na veselje vseh domačih navijačev v finale najboljše osmerice uvrstila dva tekmovalca, Majda Raušl je s 382 krogi postavila drugi najboljši rezultat kvalifikacij, Matija Potočnik pa se je z letošnjim najvišjim rezultatom 379 v finale uvrstil kot peti. Izjemno predstavo v predtekmovanju je pokazal strelec Dušana Poženela Peter Tkalec, ki je s 390 krogi v kvalifikacijah postavil mejo in rekord, za katerega nisem povsem prepričan, da ga bodo strelci na pištoli še uspeli kdaj preseči. V prvem paru četr-finala izločitvenih bojev se je Tkalec srečal z Blažem Kun-
škom (374) iz Sevnice, Majda Raušl se je pomerila z drugim strelcem iz Sevnice Klemnom Juvanom(375), tretji par sta tvorila Peter Jenko (382) in Srečko Vidmar (378), veliko pa je obetal tudi zadnji par četrtfinala, v katerem sta se pomerila Juršinčan Simon Simonič (381) in Ptujčan Matija Potočnik (379). Z odličnim streljanjem v finalu je nadaljeval Tkalec in rutinirano zmagal s 4:1, zelo dramatično pa je bilo v drugem paru, kjer je šele po dodatnem šestem strelu dvoboj v svojo korist odločil Klemen Juvan in s 4:3 izločil prvo »violino« letošnje 1. A-lige, Ptujčanko Majdo Raušl.
Presenetil je tudi slabše postavljen Brežičan Srečko Vidmar in zmagal s 3:2, v svojem tretjem finalu letošnje sezone pa je pravo vrednost pokazal drugi Ptujčan v finalu Matija Potočnik, ki je lanskoletnega posamičnega prvaka izločil že po treh strelih, poraz pa je Si-monič mlajši omilil s končnim izidom 3:2. V polfinalu sta si nasproti stopila Peter Tkalec in Matija Potočnik, v drugem paru Vidmar in Juvan. V soboto je Tkalec imel svoj dan in takrat ga ni bilo strelca, ki bi ga lahko ogrozil. To je izkusil tudi Potočnik in s petimi devetica-mi izgubil s 5:1. V drugem paru polfinala je zmagal Juvan s 4:1. Še bolj suvereno se je končne zmage v finalu veselil Tkalec, ki je kar s 5:0 izločil Juvana. V boju za tretje mesto pa sta se pomerila poraženca v polfina-lu Potočnik in Vidmar. Slednji je povedel z 2:0 in možnosti za zmago domačina so se zdele le še minimalne. Vendar je Potočniku z bučno podporo občinstva uspelo preobrniti izid
1. A-liga pištola
Ekipni rezultati:
1.	SK PETLJA PTUJ
2.	SD DP REČICA
3.	SK BREŽICE
4.	SD MAR. SEVNICA
5.	SD JURŠINCI
6.	SD KOPAČEVINA
7.	SD GROSUPLJE
8.	SD MROŽ VELENJE
9.	SD VREMŠČICA
10.	SD OLIMPIJA
11.	SD KIDRIČEVO
v svojo korist in je na koncu zmagal s 3:2 in osvojil končno tretje mesto.
V skupnem seštevku posameznikov je prepričljiva prvakinja s 111 točkami 1. A DL s pištolo postala Ptujčanka Majda Raušl, ki je dosegla kar tri posamične zmage in prehitela Petra Tkalca (104) na drugem in lanskoletnega prvaka Simona Simoniča ml. (83) na tretjem mestu. Odlično je ligaški del sezone zaključil tudi Matija Potočnik, ki se je s 76 točkami prebil na visoko 4. mesto, med najboljšo deseterico pa sta se uvrstila tudi Juršinčana Ludvik Pšajd in Mirko Mo-leh, oba 66 točk. Tretji Ptuj-
čan Zlatko Kostanjevec je s 54 točkami osvojil 16. mesto, edine 4 turnirske točke za ki-dričevske strelce pa je uspelo doseči njihovemu najmlajšemu strelcu Urošu Mohorku.
V skupnem ekipnem seštevku so letošnji prvaki postali strelci iz Rečice s 63 točkami, za njimi so se, po lanskoletni skupni zmagi, uvrstili strelci iz Juršincev z 58 točkami, visoko tretje mesto pa je s 55 točkami pripadlo prvi ptujski ekipi Petlja. Pred začetkom sezone je iz lige izstopila ekipa ŠSK Coal Petišovci, v drugoligaško konkurenco pa so kot 11. padli strelci iz Kidričevega.
Simeon Gonc
Rezultati posameznikov:
1. Peter Tkalec, SD DP Rečica,	390	104 (2.) točk
2. Klemen Juvan, SD M. Sevnica,	375	75 (6.)
3. Matija Potočnik, SK Petlja Ptuj,	379	76 (4.)
5. Majda Raušl, SK Petlja Ptuj,	382	116 (1.)
6. Simon Simonič ml., SD Juršinci,	381	83 (3.)
9. Zlatko Kostanjevec, SK Petlja Ptuj,	374	54 (16.)
14. Ludvik Pšajd ml., SD Juršinci,	372	66 (9.)
27. Mirko Moleh, SD Juršinci,	359	66 (10.)
29. Matevž Mohorko, SD Kidričevo,	356	0
30. Jurček Lamot, SD Kidričevo,	355	0
32. Uroš Mohorko, SD Kidričevo,	350	4 (27.)
krogi točke
1135	55
1133	63
1121	31
1118	47
1112	58
1111	30
1107	40
1089	29
1088	21
1084	19
1061	12
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, 1. SŽNL
Bistrica na vrhu, Stojnci in Ormož pod njim
3. SNL - vzhod
Nogometaši v 3. ligi so komaj čakali na nadaljevanje prvenstva, ki zaradi majhnih razlik pri vrhu obeta zanimiv boj za naslov najboljšega. Nogometaši vodečega Simerja šampiona so gostovali v Zrečah, kjer so osvojili samo točko. To sta izkoristili ekipi Dravograda in Čarde in se izenačili z njimi. Med bližjimi zasledovalci vodilnega moštva so tudi nogometaši iz Stojncev, ki so z učinkovito igro v drugem polčasu zmagali v Sladkem Vrhu. Paloma tako še naprej ostaja na zadnjem mestu, z zelo majhnimi možnostmi na obstanek, kljub temu da so se kar precej okrepili (edini zadetek zanje je dosegel Gregor Žabota, ki se je vrnil na nogometne zelenice, da bi pomagal svojemu klubu).
Sicer pa na drugih srečanjih ni bilo presenečenj. Dolgo časa so se mučili nogometaši Kovinarja iz Štor, a so v drugem polčasu le zlomili odpor nogometašev iz Rogatca, ki so vodili vse do 59. minute. V pomursko-pre-kmurskem obračunu v Veržeju ni bilo zmagovalca, napadalci obeh moštev so še na zimskem spanju. Očitno pa je, da Čarda ni muha enodnevnica in lahko resno računa na zelo visoko uvrstitev v letošnji sezoni. Tokrat so brez večjih težav ugnali Pesničane. Gladko zmago so slavili tudi nogometaši iz Dravograda, ki so odpravili vedno neugodne Odrance.
REZULTATI 16. KROGA: Paloma - Stojnci 1:3 (0:0), Kovinar Štore -Mons Claudius 2:1 (0:1), Tehnostroj Veržej - Tromejnik G Kalamar 0:0, Koroška Dravograd - Odranci 3:0 (2:0), Malečnik - Šmartno 3:1 (2:1), Zreče - Simer šampion 1:1 (1:1), Čarda - Tehnotim Pesnica 4:0 (2:0).
1. SIMER ŠAMP.	15	8	5	2	31:11	29
2. K. DRAVOGRAD 15		8	5	2	33:15	29
3.ČARDA	15	9	2	4	33:14	29
4. MALEČNIK	15	8	3	4	35:26	27
5. STOJNCI	15	8	3	4	29:20	27
6. ZREČE	15	7	6	2	22:18	27
7. ŠMARTNO	15	7	4	4	34:25	25
8. KOVINAR ŠTORE 15		5	3	7	23:25	18
9. TEH. PESNICA	15	5	3	7	18:25	18
10. TEH. VERŽEJ	15	5	2	8	28:28	17
11. ODRANCI	15	4	4	7	27:30	16
12. TROMEJNIK	15	4	4	7	17:32	16
13. MONS CLAUD. 15		2	1 12		16:58	7
14. PALOMA	15	1	3	11	16:42	6
Tenis
2. zimska liga
Rezultati 9. kroga: OPEL HVALEC
-	TK ŠTRAF 0:3 (Hvalec - Cajnkar 1:9, Žnidarič - Žitnik 6:9, Žnida-rič/Škofič - Žitnik/Hazimali 3:9); TK GORIŠNICA - TK SKORBA 1:2 (Škofič - Hazimali 9:2, A. Korošec
-	Šlamberger 4:9, Šebela/Korošec
-	Ogrinc/Dobnik 6:9); ENIGMA - TK SKORBA GAD 1:2 (Šebela - Janžeko-vič 9:7, Krivec - B. Korošec 6:9, Hva-lec/Krivec - Cajnkar/Korošec 1:9).
1.	TK GORIŠNICA	25	249
2.	TK SKORBA	23	244
3.	ENIGMA	14	173
4.	TK ŠTRAF	12	158
5.	TK SKORBA GAD	11	198
6.	OPEL HVALEC	5	113
Minimalna zmaga TK Skorba proti TK Gorišnica ni bila dovolj za zmagovalca druge lige - to je zasluženo postala ekipa TK Gorišnica. Ostale ekipe so zasedle mesta, ki odražajo dejansko moč njihovih igralcev.
1. liga: v soboto zaključek letošnjega prvenstva
V soboto, 27. 3., se bo z zadnjim kolom v prvi ligi končalo letošnje prvenstvo s podelitvijo pokalov in zaključkom ob 13. uri.
Pari 10. kroga (27. 3.): ob 8.00: Hiša Kager - Trgovine Jager, TC Goja
-	TK Šumari; ob 11.30: Kovinarstvo Špurej - Hortikultura.
JM
BUKOVCI - PARTIZAN FRAM 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Debevec (37), 0:2 Stražišar (90)
BUKOVCI: Golc, M. Meznarič, Mulej (od 57. T. Meznarič), Vajda (od 78. Poštrak), Herga, Kozel, Habrun, Bratec, Antolič, Rajh, Belšak. Trener: Rudi Habjanič.
CARRERA OPTYL -PODVINCI 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Novak (41), 2:0 Habjanič (73)
CARRERA OPTYL: Kocen, Kolarič (od 79 R. Mlinarič), Štiberc, Piberč-nik, Kozar, Mlinarič, Habjanič, Zor-man, Novak, Zadravec (od 84. Koš-nik), L. Mlinarič (od 66. Druzovič). Trener: Aleš Jurčec.
PODVINCI: Vesenjak, Šebela, D. Brumen, Kuserbanj (od 76. Mori), Bezjak, Lah, Marinič (od 84. A. Toplak), Novak (od 62. K. Brumen), R. Petrovič, Benko, M. Toplak ( od 62. Požegar). Trener: Damjan Bezjak.
Foto: Črtomir Goznik
1. SZNL
Sašo Habjanič (Carrera Optyl Ormož) se je s svojo ekipo veselil prve zmage v spomladanskem delu prvenstva.
PALOMA - STOJNCI 1:3
(0:0)
STRELCI: 0:1 Meznarič (47), 0:2 Pernek (72), 0:3 Korez (77), 1:3 Ža-bota (82)
STOJNCI: Simonič, Železnik, Ko-kot, Muršič (od 64. Fridauer), Mezna-rič (od 62. Lah), Milošič, Zagoršek, Klinger (od 46. Pernek), Korez, Čeh, Golob. Trener: Robert Težački.
Štajerska liga
V prvem spomladanskem krogu v Štajerski ligi ni bilo rezultatov, ki bi vplivali na kakšne spremembe na lestvici, ob tem pa dve tekmi nista bili odigrani. Vodeči dvojec, AHA EMMI Bistrica in Carrera Optyl Ormož, ni ravno briljiral, vendar so oboji slavili zmagi na domačem igrišču. Bistri-čani so premagali goste iz Slovenj Gradca, Ormožani pa v derbiju kroga Podvinčane. Tako je med vodilnima moštvoma ostala razlika treh točk. Priključek z vrhom so s porazom v Rogaški Slatini izgubili nogometaši iz Gerečje vasi, ki so vse tri zadetke prejeli v razmiku sedmih minut. Še enkrat so sklonjenih glav zapuščali igrišče nogometaši Bukovcev, od katerih so bili boljši nogometaši iz Frama.
REZULTATI 16. KROGA: Bukovci - Partizan Fram 0:2 (0:1), Carrera
Optyl - Podvinci 2:0 (1:0), Boč Polj-čane - Pohorje 0:0, GIC Gradnje Rogaška - LKW Jack Gerečja vas 3:0 (0:0), AHA EMMI Bistrica - Koroške gradnje 1:0 (0:0). Srečanji Peca - Trgovine Jager in KIV Vransko - Šoštanj sta prestavljeni na kasnejši termin.
1. A. E. BISTRICA	15 10		3	2	40:19	33
2. CARERRA OPTYL15		9	3	3	28:15	30
3. TRGOV. JAGER	14	7	3	4	22:13	24
4. GEREČJA VAS	15	7	3	5	35:27	24
5. PODVINCI	15	7	3	5	32:28	24
6. BOČ POLJČANE	15	7	2	6	15:15	23
7. PECA	14	6	4	4	31:22	22
8. GIC ROGAŠKA	15	7	1	7	20:17	22
9. KOROŠKE GR.	15	6	3	6	19:19	21
10. POHORJE	15	5	5	5	25:27	20
11. PARTIZ. FRAM	15	5	1	9	19:40	16
12. ŠOŠTANJ	14	3	4	7	21:25	13
13. BUKOVCI	15	1	6	8	18:29	9
14. KIV VRANSKO	14	2	1	11	18:47	7
GIC GRADNJE ROGAŠKA -LKW JACK GEREČJA VAS 3:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Tadina (55), 2:0 Mrkša (60), 3:0 Tadina (62)
LKW JACK GEREČJA VAS: Zupa-nič, Petek, Lončarič (od 63. Draško-vič), Medved, Šešo, Sagadin (Miha Lešnik), Miha Lešnik, Krajnc (od 59. M. Hertiš), Gerečnik, Emeršič, D. Hertiš. Trener: Franc Žitnik.
V drugem spomladanskem krogu 1. slovenske ženske nogometne lige so nogometašice iz Dornave gostile večkratne državne prvakinje iz Novega mesta. Gostje so bile popolne favoritinje za zmago, vendar so se morale zanjo kar precej potruditi. REZULTATI 9. KROGA: Dornava
-	Krka 1:4 (1:2), Jevnica - Rudar Škale 1:2 (0:0), Pomurje Beltinci
-	Maribor 7:1 (0:1), HV TOUR Slovenj Gradec - Velesovo Kamen Jerič 4:2 (3:0).
1.	KRKA 9 8 0 1 56:5 24
2.	POMURJE -BEL. 9 7 1 1 49:13 22
3.	SLOV. GRADEC 9 6 1 2 29:13 19
4.	RUDAR - ŠKALE 9 5 0 4 24:14 15
5.	JEVNICA 9 5 0 4 27:18 15
6.	MARIBOR 9 3 0 6 21:29 9
7.	VELESOVO 9 1 0 8 6:65 3
8.	DORNAVA 9 0 0 9 8:63 0
DORNAVA - KRKA 1:4
(1:2)
STRELKE: 1:0 Ivana Kutija (8. avtogol), 1:1 Sanja Malinič (24), 1:2 Andreja Nikl (29), 1:3 Sanja Malinič (48), 1:4 Sanja Malinič ( 85)
ŽNK DORNAVA: Laura Maksi-movič, Gabrijela Milec, Maja Skaza (Sanja Lah), Laura Krajnc, Patricija Golob (Nuša Golob), Saša Ljubec, Daša Grdina (Anja Križan), Romana Behrami, Katja Nežmah, Saša Fras (Nina Vindiš), Nuša Horvat. Trener: Mitja Serdinšek.
Danilo Klajnšek
Fotozapis • SP v poletih - Planica 2010
Kegljanje
Od točke so jih delili štirje podrti keglji
Tekmovanje v kegljaških ligah se polagoma bliža koncu, saj so minuli vikend odigrali predzadnji krog. Slednji pa ni bil preveč srečen za ptujski ekipi, saj so dekleta v Celju osvojila samo točko, moški pa so bili v Radencih na videz gladko poraženi, vendar so bili zelo blizu točke.
Dekleta so v Celju osvojila točko, vendar so imela med posameznicami veliko smole, saj sta Melita Krušič in Nevenka Kolar svoja dvoboja izgubili samo za dva keglja. V skupnem seštevku so bile Ptujčanke boljše, kar jim je na koncu prineslo zasluženo točko.
Fantje so v Radencih iskali pomembne točke v borbi za obstanek, žal pa se jim ni izšlo po željah. Bili so zelo blizu točke, toda za to so jim zmanjkali štirje podrti keglji v skupnem seštevku.
2. SKL - vzhod (ž)
REZULTATI 13. KROGA: Lanteks III - Drava Deta Center 4:4, Šoštanj II - Litija 1:7, Rudar - Komcel 6:2, Fužinar - Nafta 6:2.
LANTEKS III - DRAVA DETA CENTER PTUJ 4:4 (3077 - 3099)
KK DRAVA DETACENTER: Fridl 533, Krušič 510, Plajnšek 491, Ko-lar 531, Kramberger 539, Bombek 495
3. SKL - vzhod (m)
REZULTATI 17. KROGA: Radenska II - Drava Deta Center 6:2, Lokomotiva DIXI - Prepolje 6:2, Rudar II - Žalec Petrol 6:2, Lokomotiva - Gašper Korotan II 5:3, Ruše - Nafta 6:2.
1. RUŠE	17	12	2	3	26
2. PIRAMIDA	17	11	2	4	24
3. PREPOLJE	17	9	0	8	18
4. ŽALEC PETROL	17	8	2	7	18
5. RADENSKA II	17	8	1	8	17
6. LOKOMOTIVA DIXI	17	8	1	8	17
7. NAFTA	17	8	0	9	16
8. GAŠPER KOROTAN 17		6	0	11	12
9. DRAVA DETA CEN.	17	6	0	11	12
10. RUDAR II	17	5	0	12	10
1. FUŽINAR	13	10	1	2	21
2. LANTEKS III	13	9	2	2	20
3. LITIJA	13	9	1	3	19
4. DRAVA DETA CEN.	13	8	1	4	17
5. RUDAR - 2	13	6	1	6	11
6. NAFTA	13	5	0	8	10
7. KOMCEL	13	2	0	11	4
8. ŠOŠTANJ II	13	0	0	13	0
RADENSKA II - DRAVA DETA CENTER 6:2 (3133 - 3130)
KK DRAVA DETA CENTER: Arnuš 502, Čuš 492, Žnidarič 505, Premzl 508, Čeh 512, Kozoderc 516
Danilo Klajnšek
Rokomet • 2. SRL (m)
Prva točka Drave v končnici
Velika Nedelja -Mitol Sežana 25:20 (14:15)
VELIKA NEDELJA: Kovačec (3 obrambe), Meško, Majcen 1, Venta, Hanželič 1, Horvat 3, Veselko 1, Kne-ževič, Škripec 5, Preac (5 obramb), Ivančič 6, Tušak 1, Klemenčič (5 obramb), Kumer 1, Špindler 5, Kvar
1.	Trener: Samo Trofenik
Po težkem in uspešnem gostovanju na Igu proti Mokercu so vsi ljubitelji rokometa pri Veliki Nedelji pričakovali novo zmago v svoji dvorani. Ekipa iz Sežane se je ponovno pokazala kot zelo neugoden nasprotnik in domačini so morali vložiti veliko truda, da so lahko vpisali dve novi točki. Večji del prvega polčasa so vodili gostje za največ dva zadetka, saj so domačini odigrali slabše, kot smo od njih navajeni. Pri gostih je največ pokazal vratar Uroš Čuk, saj je obranil veliko strelov domačih napadalcev. Veliko pomoč so gostje imeli tudi v okviru vrat, saj so ga domačini samo v prvem polčasu zadeli
2.	SRL (1. - 8. mesta)
REZULTATI 4. KROGA: Velika Nedelja - Mitol Sežana 25:20, Dol TKI Hrastnik - Mokerc Ig 26:30, Cerklje - Dobova 25:24, Škofljica - Brežice 32:25.
1. VELIKA NEDELJA	4	4	0	0	19
2. ŠKOFLJICA	4	3	1	0	16
3. MOKERC IG	4	3	0	1	12
4. CERKLJE	4	3	0	1	10
5. MITOL SEŽANA	4	1	0	3	7
6. DOL TKI HRASTNIK	4	1	0	3	7
7. DOBOVA	4	0	0	4	5
8. BREŽICE	4	0	1	3	4
2. SRL (9. - 14. mesta)
REZULTATI 4. KROGA: Aleš Praznik - Drava 28:28, Pomurje - Jadran Hrpelje 2009 25:21.
1.	ARCONT RADGONA 2 2 0 0 12
2.	RADOVLJICA 2 2 0 0 10
3.	ALEŠ PRAZNIK 3 1 1 1 7
4.	DRAVA	3 0 1 2 5
5.	POMURJE 3 1 1 1 3
6.	JADRAN HRPELJE 3 0 12 3
sedemkrat.
Tudi v drugem polčasu je bil rezultat izenačen do 38. minute, nato pa je najboljši posameznik tekme, vratar gostov Čuk, dobil nepotrebno dvominutno kazen, vendar se ni mogel sprijazniti z odločitvijo sodnikov in je protestiral tako dolgo, da sta ga sodnika poslala na tribune. Igralci Velike Nedelje so to seveda izkoristili in v 48. minuti povedli 22:18. Do konca tekme so domačini odigrali rutinirano in kljub mnogim zapravljenim priložnostim v napadu vseeno vknjižili nove točke. Na tej tekmi so domačini povsem odpovedali v napadu, saj so zastreljali toliko čistih priložnosti kot že dolgo ne. Povsem drug obraz so pokazali v obrambi in odigrali zelo dobro v prvem polčasu in odlično v drugem delu, saj so v 30 minutah prejeli samo 5 zadetkov. Nova zmaga pa kljub nekoliko slabši igri pomeni nadaljevanje zmagovalnega niza.
Aleš Praznik -Drava 28:28 (12:15)
DRAVA: Dogša, Bratuša, Leon Požar, Čeh 1, Tomič, Bedrač, Jani Požar 2, Fridrih 9, Sabo 6, Pučko 4, Mesa-rič, Ferk 4, Veličkovič, Vidovič. Trener Mitja Žuran.
Rokometaši ptujske Drave so v četrtek gostovali v Ljubljani pri ekipi Aleša Praznika. Ekipa je bila pred tekmo odločena, da v zadnjih srečanjih tega tekmovanja pokaže vse, kar je v tem trenutku sposobna. Tudi na igrišču je bilo tako, saj so tekmo pričeli dobro in v sredini prvega polčasa povedli s tremi zadetki prednosti, to razliko pa so ohranili do odhoda na odmor.
Tudi drugi del srečanja je bil zelo vzpodbuden za Ptujčane, saj so vodili vse do 50. minute z dvema zadetkoma razlike. Domačini so takrat izenačili in tako se je v izenačenem ritmu tekma odvijala do konca. V zadnji minuti so gostje imeli tudi priložnost za zmago, vendar zadnjega napada niso uspeli realizirati. Sicer pa je to po treh odigranih srečanjih prva točka za mlado ptujsko ekipo.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Judo • 23. mednarodno prvenstvo za Pokal Ptuja
OB ABRAHAMU PRVENSTVO EVROPSKIH UPOV
Judo klub Drava Iz Ptuja organizira mednarodno prvenstvo za Pokal Ptuja 2010 v judu. Ob letošnji petdesetletnici Izjemno bogatega delovanja kluba bo to že 23. zaporedno tekmovanje. Kot novost na tekmovanju so pred dvema letoma uvedli tudi starostno kategorijo cicibanov in cicibank. Dvodnevno tekmovanje, ki šteje za Slovenski pokal med kadeti, kadetinjami ter mladinci in mladinkami bo v športni dvorani Center na Ptuju v soboto, 27., in nedeljo, 28. marca.
Z odlično organizacijo in udeležbo kakovostnih tekmovalcev in tekmovalk v preteklih letih je organizatorju uspelo to prvenstvo uvrstiti tudi v koledar mednarodnih tekmovanj za starostno kategorijo kadetov in mladincev, na katerem se bodo slovenski tekmovalci in tekmovalke borili za pomembne točke za osvojitev norme za evropsko in svetovno prvenstvo. Na tekmovanju, ki šteje za Slovenski pokal, so svojo udeležbo že najavili tekmovalci iz sedmih držav (Madžarske, Avstrije, Hrvaške, Italije, Češke, Srbije in Slovenije).
Borbe bodo potekale na štirih borilnih površinah in se pričnejo s predtekmovanjem mlajših kategorij v soboto ob 10. uri. Finalne borbe v kadetski konkurenci so predvidene ob 15. uri. V nedeljo bodo nastopili mladinci in mladinke v predtekmovanju ob 10. uri, finalne borbe bodo ob 13. uri.
Uradno odprtje tekmovanja bo v soboto ob 13. uri. Med govorniki na odprtju bo tudi doslej najuspešnejši tekmovalec kluba Filip Leščak, olimpijec, legenda slovenskega juda, trikratni udeleženec olimpijskih iger, pri čemer je osvojil eno najboljših slovenskih uvrstitev, peto mesto. Kolajne in uvrstitve med prvih osem je osvajal na največjih svetovnih tekmovanjih.
Domači tekmovalci bodo nastopili skoraj v polni zasedbi. V kategoriji mladink žal ne bo nastopila Urška Urek, državna prvakinja in osvajalka bronastih medalj z evropskih pokalov v lanskem letu, ki bo isti vikend nastopila na tekmi Evropskega pokala na Portugalskem. Zato bo še večje pričakovanje pri mladincih, kjer sta največja aduta Drave Nejc Kučan, letos tretji na članskem državnem prvenstvu, in Tilen Vidovič, letos peti na članskem državnem prvenstvu. V kadetski konkurenci lahko veliko naredita Larisa Čerček in Tjaša Brumen. Med tistimi domačini, ki bodo tekmovali, bomo še posebej pozorni na Damjana Ljubca, Jureta Božička, Matjaža Škergeta, Matica Horvata in Blaža Pekliča. Kar nekaj pa je obetajočih v mlajših selekcijah kluba, ki bodo gotovo ponovno prispevali svoj del k želeni čim boljši ekipni uvrstitvi, kjer ptujska Drava brani lansko drugo mesto.
»Trudimo se, da bo letošnji Pokal Ptuja med najmočnejšimi mednarodnimi turnirji v starostni kategoriji kadetov in mladincev tako v Sloveniji kot tudi v srednjeevropskem prostoru. Pričakujemo udeležbo preko 300 tekmovalcev in tekmovalk. Nastopali bodo tudi vsi slovenski kandidati za nastop na kadetskem evropskem in svetovnem prvenstvu. Žal se mladinska tekma pokriva z Evropskim pokalom na Portugalskem in bo udeležba slovenskih tekmovalcev nekoliko okrnjena. Vseeno pa tudi pri mladincih tekma velja za kriterijsko za Slovenski pokal in uvrščanje v A mladinsko reprezentanco, pri čemer pričakujemo več tujih tekmovalcev.
Potrudili se bomo, da se bomo dokazali kot odlični organizatorji in promotorji Ptuja v slovenskem in evropskem prostoru. Imamo tudi močno ekipo z odličnimi posamezniki in posameznicami, od katerih pričakujem več kolajn in dobro ekipno uvrstitev med najboljših pet na prvenstvu. Tudi letos bomo po dvodnevnem tekmovanju še gostitelji mednarodnih judo priprav, ki bodo odlična priložnost za nabiranje dragocenih izkušenj tudi za domače tekmovalce,« je napovedal prof. Vlado Čuš, predsednik organizacijskega odbora in eden od tvorcev uspehov slovenske judo reprezentance v zadnjem desetletju.
Vabljeni!
Sebi Kolednik
Odbojka m S. DOL (ž)
Ptujčanke pripravljene dočakale Mislinjo
AS Zava Feluka Ptuj - ŽOK Mislinja 3:0 (18, 18, 19)
Ptujske odbojkarice so v 4. krogu končnice državnega prvenstva še tretjič zmagale. Varovanke trenerja Danila Maučnika so prepričljivo ugnale gostje iz Mislinje, ki so bile po zmagi nad Slovenj Gradcem in dobljeni točki proti vodilni Murski Soboti v prejšnjih krogih tokrat daleč od uspeha.
V drugem obračunu kroga so Pre-
kmurke prav tako brez izgubljenega niza ugnale Korošice. Čeprav so se na eni strani Ptujčanke z novimi tremi točkami oddaljile od zasledovalk, je na drugi strani za njih vodilno moštvo dva kroga pred koncem tudi že skoraj nedosegljivo. Le če bodo v soboto v domači dvorani gladko premagale ekipo Murske Sobote, si bodo ohranile matematične možnosti za direktno napredovanje v drugo ligo.
VRSTNI RED: DŠR Murska Sobota 14, AS Zava Feluka 9, Kostmann Slovenj Gradec 4, Mislinja 3.
UG
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske odbojkarice so brez težav ugnale tekmice s Koroške.
Atletika • Priprave na Portugalskem
Kolaričeva zavzeto vadi
Atletska sezona je sestavljena iz dolgega pripravljalnega obdobja, ki se začne praviloma sredi oktobra, januarja in februarja se nadaljuje s tekmovanji v dvoranah, nato sledi ponovno pripravljalno obdobje, poletna tekmovalna sezona pa se začne konec aprila in traja do začetka septembra. Ptujski atleti večino zimskega treninga opravijo v dvorani pod tribunami mestnega stadiona na Ptuju, ki je dolga okoli sedemdeset metrov, široka pa nekaj manj kot pet metrov. Zaradi oblike in nizkih stropov jo atleti imenujejo hodnik. V njem trenirajo skoraj pol leta (skoraj vsaki dan), zato je razumljivo, da si ob koncu dvoranskega pripravljalnega obdobja želijo zamenjati lokacijo. Ker pa vremenske razmere marca, kar smo lahko letos tudi občutili, še niso zrele za trening na prostem, so se nekateri člani Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj ponovno odločili, da se na priprave odpravijo v toplejše kraje, natančneje v Monte Gordo na Portugalskem. Tam že tretji teden trenira skupina štirih ptujskih atletov na čelu z Nino Kolarič, spremlja pa jih trener Gorazd Rajher.
»Pobegnili smo iz mrzle ter prehlajene Slovenije in se ustalili na stari bazi zadnjih nekaj let. V pripravljalni bazi, kjer se je kalil najdaljši skok Nine Ko-larič pred olimpijskimi igrami v Pekingu,« je razložil Rajher razloge za odhod na Portu-
Nina Kolarič, Rok Grdina, Lucija Hameršak in Nastja Klanjšek s trenerjem Gorazdom Rajherjem sredi tritedenskih priprav na Portugalskem
galsko. Kako trenira najboljša ptujska športnica, ki jo že eno leto pesti poškodba gležnja? »Po uspeli zimski in neuspeli poletni sezoni 2009 smo bili v letošnji zimski sezoni prisiljeni ukreniti nekaj drugega. Nina je usmerila vse sile v rehabilitacijo poškodb in upam, da uspešno. Trenutno stanje je načrtovano, premišljen pa je vsak naslednji korak, ki ga delamo zelo previdno. Trenutno je Nina zelo dobro pripravljena na določenih področjih vadbenega procesa in to nas
pelje v doseganje začrtanega dela tudi na področju skakalnega dela,« je Rajher sporočil dobre novice iz Portugalske.
Preostali del skupine tvorita metalca Lucija Hameršak in Rok Grdina ter mlada skakalka Nastja Klanjšek. »Pogoji so dobri in možnosti za njihov razvoj so velike, tukaj imajo možnost spremljati delo vrhunskih tekmovalcev in se tako premakniti po lestvici uspešnosti dalje. Lucija ima za zgled odličnega metalca diska iz Poljske, ki je na lanskem svetovnem prven-
stvu osvojil srebrno kolajno. Rok si je ogledal delo mnogih metalcev kopja z osebnim rekordom nad 70 metrov, Nastja pa ima zgled v Nini Kolarič in s pridom izkorišča skupen trening.« Konec naslednjega mesca se Rajher in Kolaričeva ponovno vračata na priprave na Portugalsko, kjer se bosta posvetila bolj tehničnemu delu treninga in pripravi na poletno sezono z vrhuncem na avgustovskem evropskem prvenstvu v Barceloni.
Uroš Esih
Najuspešnejši športniki občine Hajdina za leto 2009
Sport - vedno pomembnejša dobrina
V sredo, 18. marca, je Športna zveza Hajdina v Domu krajanov Skorba organizirala tradicionalno prireditev Najuspešnejši športniki občine Hajdina za leto 2009. Prireditev je v šaljivem tonu povezoval Uroš Krajnc, udeležili pa so se je številni gostje, med drugimi tudi hajdinski župan Radoslav Simonič. Ta je v uvodnem nagovoru poudaril, da Občina Hajdina po svojih močeh podpira šport v občini - lani je v ta namen razdelila približno 75 tisoč evrov. Predsednik ŠZ Hajdina Sandi Mer-telj je preteklo leto ocenil za uspešno na vseh nivojih tekmovanj, obenem pa je šport označil za vedno pomembnejšo dobrino v sedanjem stresnem načinu življenja.
Na prireditvi so priznanja prejeli učenci v kategorijah šolski šport, zaslužni športni delavci, najboljše ekipe, posamezniki in ekipe z vidnimi uvrstitvami ter posamezniki z najboljšimi uvrstitvami. V slednji so si s svojimi dosežki lepe pokale prislužili tekmovalec v kikboksu Tilen Abraham ter mlada atleta Maja Bedrač in Boštjan Nahber-ger.
Posebno priznanje za življenjsko delo na področju športa v občini Hajdina je prejel Janko Streher, ki se kljub dopolnjenim 80 letom še vedno rad udeležuje športnih prireditev.
S svojimi nastopi so prireditev popestrili člani plesne šole Power dancers OŠ Haj-
Foto: Črtomir Goznik
Maja Bedrač in Boštjan Nahberger v družbi predsednika SZ Hajdina Sandija Mertlja in župana Radoslava Simoniča
člana Štajerskih frajtonarjev Janko Purg in Urban Lenart.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Prejemniki priznanj za zaslužne športne delavce (manjka Ivan Raščan)
dina, mladi člani karate kluba WKSA Hajdina s trenerjem Ljubom Javorškom na čelu in
Seznam nagrajencev:
SOLSKI ŠPORT: Lara Tement, Tamara Beranič, Aneli Cebek - vse atletika, Taja Glažar - tenis, Nika Šlamberger, Blaž Peklič, Uroš Barič, Žan Emeršič, Žiga Vidovič, Niko Rakuš, Alen Gojkošek, Luka Šlamberger, Jure Drevenšek, OŠ Hajdina skupno - vsi judo, OŠ Hajdina letniki 1998 - mali nogomet;
ZASLUŽNI ŠPORTNI DELAVCI: Milan Bezjak - PD Hajdina, Sašo Koprivnik - Twirling klub Hajdina, Branko Krajnc - ŠD Skorba, Ivan Raščan - ŠD Slovenja vas, Anton Sagadin - ŠD Gerečja vas, Andrej Tumpej - ŠD Nova Hajdina in Branko Vek - ŠD Hajdina;
PRIZNANJE ZA ŽIVLJENSKO DELO: Janko Streher - ŠD Hajdina;
NAJBOLJŠE EKIPE: U-12, mlajši dečki: NK Gerečja vas, U-16, kadeti: NK Gerečja vas, U-18, mladinci: NK Slovenja vas, člani: NK Gerečja vas, veterani: NK Hajdina, mali nogomet: NK Hajdoše, tenis: TK Skorba;
POSAMEZNIKI IN EKIPE Z VIDNIMI REZULTATI: Maja Hauzer, Sara Kol-manič, Tina Haložan, Kaja Amon, Karin Petrijan, Sanja Kolarič, Katja Drevenšek, ekipa Junior (Petrijan, Kolmanič, Hauzer, Ornik, Amon), Maja Trlep, ekipa Senior (Trlep, Haložan, Kolarič, Drevenšek, Kmetec) - vse twirling, Srečko Glodež - tenis;
POSAMEZNIKI Z NAJBOLJŠIMI REZULTATI: Tilen Abraham - kickboks, Maja Bedrač in Boštjan Nahberger - atletika.
Ptuj • S skupščine Kinološkega društva
Na doseženo ponosni, želimo še več!
V petek, 26. februarja, je bila na Ptuju redna skupščina Kinološkega društva. Predsednik društva Marjan Zupanič je predstavil delo in začrtano vizijo delovanja društva. »Na doseženo smo ponosni, toda želimo še več!« je bil moto njegovega poročila.
Poudaril je, da je poglavitna naloga društva uspešen razvoj in širjenje osnovne društvene dejavnosti: strokovno usposabljanje, skrb za dobre medsebojne odnose, skrbno vzdrževanje delovnih prostorov in inventarja, zelo pomembna je tudi skrb za pozitivno finančno poslovanje. Sledila so poročila predsednikov posameznih komisij in finančno poročilo (zaključni račun). Razprava in sprejeti sklepi pa so pokazali, da je bilo delo uspešno.
Kinološko društvo Ptuj se še posebej odlikuje na področju šolanja novih (starih) vodnikov in njihovih ljubljenčkov. Ni potrebno biti strokovnjak za ugotovitev, da se pes obnaša in dela tisto, kar ga njegov skrbnik nauči. Zato je KD Ptuj še posebej ponosen na številke: v letu 2009 je društvo uspešno šolalo 160 novih (starih) vodnikov. Tudi v letu 2010 je vpis v pomladansko šolanje velikanski, vpisalo se je že preko 80 tečajnikov. Novost v društvu je vrtec, ki ga obiskujejo psički, stari od dva meseca naprej in je brezplačen. Deluje tudi mala šola, začetni in nadaljevalni tečaj
Marjan Zupanič: »Na doseženo smo ponosni, toda želimo še več!«
Foto: arhiv KD Ptuj
ter tečaj za agility. Šolanje vodijo strokovno usposobljeni inštruktorji, ki svoje delo opravljajo volontersko, društvo pa rado poskrbi za njihovo strokovno inovativno usposabljanje.
Posebno poglavje v klubu pišejo tekmovalci, ki so tudi v državnem merilu dosegali odmevne rezultate. Prva med vsemi je sledarska ekipa, ki je postala državni prvak. Posa-
mezniki so dosegali uspehe po vseh programih in v vseh disciplinah. V društvu imajo tudi državnega prvaka po programu IPO-I in državnega prvaka po programu B discipline A, odlikovali pa so se tudi na področju agilityja.
Naj poročilo končamo z besedami predsednika: »Težka pot graditve stabilnega, vplivnega in dobro organiziranega kinološkega društva še ni
zaključena. Kot predsednik sem si v preteklih letih prizadeval ustvariti pogoje za nemoteno in produktivno delo društva. Vzporedno se je društvo lotilo vrste projektov, ki so postavili dobre temelje za bodoče delo, s seboj pa prinašajo tudi nove obveznosti. Bodimo ponosni na svoje dosežke, a se nikar ne zaustavimo na naši čudoviti poti!«
Milica Mohr
Prejeli smo
Likvidnost - največji problem slovenskih avtoprevoznikov (2.)
V vašem časniku je bil 19. februarja na 28. strani objavljen članek Likvidnost - največji problem slovenskih avtoprevoznikov. Ker so v njem napisane nekatere navedbe, ki niso točne in zato napačno informirajo bralce, vas prosim, da v skladu z določbami zakona o medijih objavite moj odgovor.
Avtoprevozništvo je vedno privlačno področje za novinarsko pisanje, saj že nekako samoumevno zagotavlja »udarno« informacijo, ki bo odmevala v javnosti. Za to, da dobi informacija želeno dramatičnost, se niti ni treba preveč truditi, saj je danes v tej deželi že tako ali drugače vse narobe, za avtoprevozništvo pa itak velja, da je bilo prvo, ki ga je zadel krizni val z vso silovitostjo. Vse to ponuja tudi članek Nelikvidnost - največji problem slovenskega avtoprevozništva, objavljen v vašem časopisu 19. februarja. Nastal je kot zapis vašega novinarja v pogovoru s Slavkom Šego, predsednikom sekcije za promet pri ptujski območni obr-tno-podjetniški zbornici, sicer pa je tudi poslanec skupščine sekcije za promet na državni ravni.
Slavko Šega je poznan kot pro-nicljiv, kritičen sogovornik, so pa v omenjenem članku - najbrž v prizadevanju prikazati vso kritičnost razmer v avtoprevozništvu -izrečene nekatere trditve, ki niso točne in se ne ujemajo z realnimi dejstvi. Zlasti ni točna trditev, da do danes še ni nič konkretnega narejeno na podlagi sporazuma,
ki so ga lani podpisali ministrstvo za promet in tri avtoprevozniške zbornice. Takšna trditev ne le, da ni korektna do ministrstva, ki je s sporazumom prevzelo kup zavez - korektna ni tudi do zbornice, kateri pripada sam Slavko Šega in je eden od njenih zelo aktivnih članov. Namreč bralec iz takšne formulacije kaj lahko potegne sklep, da je tudi zbornica oziroma njena sekcija delala slabo in da je bila neučinkovita pri »pritiskanju« na ministrstvo. V tem kontekstu kolega Slavko Šega nehote nekoliko pljune tudi v lastno skledo. Seveda je vprašljiva že formulacija, da slovenski prevozniki ugotavljajo takšno stanje pri uresničevanju omenjenega sporazuma. Takšne ugotovitve, ki bi jo dal vseobči zbor slovenskih prevoznikov, formalno namreč nimamo. Domnevam pa, da si je takšno formulacijo zamislil novinar pod vtisom Šegovih besed.
Ker bi torej ostajanje pri trditvi, da od sklenitve sporazuma naprej ni bilo nič konkretno narejenega za reševanje avtopre-vozniških problemov, pomenilo dezinformacijo, naj na tem mestu opozorim na nekaj najpo-
membnejših pridobitev, ki jih je prinesel sporazum.
1.	Zagotovljena je možnost obračunavanja cestnine glede na emisijski razred vozila pri plačevanju cestnine z elektronskimi mediji družbe Dars in elektronskimi tablicami ABC;
2.	Začasno (do konca minulega leta) je bila uvedena dnevna in nočna tarifa za vožnjo po cestninskih cestah;
3.	V postopku sprejemanja so spremembe in dopolnitve zakona o prevozih v cestnem prometu;
4.	Ministrstvo je proučilo možnost nadaljnjega subvencioniranja nakupov vozil ekološkega standarda euro5 (in višjih). Zaenkrat je odgovor negativen zaradi spoštovanja obstoječih evropskih pravil, vendar bodo subvencije v prihodnje zagotovo še aktualne. Ministrstvo bo namreč pripravilo novo shemo za subvencioniranje;
5.	Zahteve glede 30-dnevnega plačilnega roka v avtoprevozni-štvu bodo dobile svoje mesto v zakonu o prevoznih pogodbah. Zdaj je predvsem pomembno, da se glede zakonskih formulacij
poenotijo vse prevozniške zbornice;
6.	Glede možnosti prenosa registrskih tablic v primeru spremembe statusne oblike pravnega subjekta je ministrstvo odgovorilo nikalno;
7.	Ministrstvo je poskrbelo za postavitev dopolnilnih tabel, ki bodo na avtocestah prepovedovale prehitevanje le tovornim vozilom, katerih največja dovoljena masa presega 7500 kg;
8.	Samoizločanje vozil v zimskih razmerah zaenkrat velja le na avtocestah in hitrih cestah. Ukinitev samoizločanja na glavnih in regionalnih cestah na podlagi stališča Direkcije za ceste še ni tehnično-kadrovsko izvedljiva, vendar pa bo ministrstvo nadaljevalo aktivnosti za odpravo samoi-zločanja tudi na omrežju glavnih in regionalnih cest.
V ostalem članek verodostojno odslikava razmere v slovenskem avtoprevozništvu. Morda je nekoliko subjektivna le ocena o tem, da slovenski prevozniki slabo poznajo Uredbo EG št. 561/2006.
Andrej Klobasa, predsednik sekcije za promet pri OZS
Od tod in tam
Dornava • Kulturni večer o družini
Foto: SM
V dornavski občinski stavbi je bil minuli teden še eden od rednih kulturnih večerov, ki jih prirejajo že precej časa. Tokrat je bil posvečen tematiki družine, oblikovali pa so ga učenci domače osnovne šole pod vodstvom mentorice Karmen Ciglar, ki je ob tej priložnosti pripravila tudi razstavo risbic vrteških malčkov. Zbranemu občinstvu so se v četrtek zvečer s pesmimi, recitali in glasbo predstavile: Jana Petek s pesmijo Življenje, Tajda in Tinkara Špes s pesmicama Kako nastane mama in Dedek, pa Nina Krajnc s pesmijo Zaspani očka, Katja Šoštarič s pesmijo Babica, Jana Meško s pesmijo Kako delimo tete in Ana Lajh s pesmijo Starši. Prijeten in zabaven program sta z mislimi o družini in življenju povezovali Ingrid Vrabl in Jana Petek.
SM
Ptuj • Še o projektu Mestnega kina
Foto: Črtomir Goznik
Mestna občina Ptuj v drugem javnem razpisu za sofinanciranje operacij javne kulturne infrastrukture avgusta lani ni uspela z vlogo za projekt Mestnega kina Ptuj v višini dobrih 406 tisoč evrov kot hiše ustvarjalnosti mladih. Zato se je pritožila in Ministrstvo za kulturo je ugotovilo, da je bila vloga neupravičeno zavržena in bo vlogo MO Ptuj za ta projekt vrnilo v postopek. Strokovna komisija bo ptujski projekt še enkrat obravnavala, ga ocenila, nato pa bo o njenem predlogu odločila ministrica Majda Sirca.
MG
Slovenija • Začenja se sezona festivalov
Foto: M. Ozmec
Ljubitelji domače in zabavne glasbe bodo tudi v letošnjem letu zagotovo prišli na svoj račun. Kot
so sporočili iz Agencije Geržina Videoton, bo prvi med letošnjimi festival Slovenska polka in valček, ki bo v petek, 9. aprila. Festival narečnih viž Škofja Loka 2010 bo v petek, 11. junija, Festival Vurberk 2010 bo v soboto, 19. junija, pred tem pa bo v nedeljo, 9. maja, izbor v Nanosu. Festival v Števerjanu 2010 bo od 2. do 4. julija, festival Graška gora poje in igra v nedeljo, 15. avgusta, že 41. festival v Ptuju pa bo 20. avgusta. Pred tem bo za udeležbo na ptujskem festivalu predizbor v nedeljo, 30. maja, v Preddvoru pri Kranju. Festival narečnih popevk Maribor bo v nedeljo, 12. septembra, finale za festival Viža meseca bo na Bledu 4. decembra, načrtujejo pa že tudi festival Grand prix slovenske narodno-zabavne glasbe 2010, ki je napovedan za soboto, 29. januarja 2011.
-OM
Okoli sveta (34) • Piše: Filip Kovačič
Tahiti in nenavadnosti Polinezije
Iz Rarotonge smo se ponovno, kot že tolikokrat na mojih Tihomorskih poletih, odpravili okrog polnoči. Ne poznam razloga, zakaj je toliko poletov v teh neobičajnih polnočnih ali zgodnjih jutranjih urah. Zadnjih nekaj dni je bilo na Rarotongi precej deževno. Nič kaj rajsko ni bilo. Pogrešal sem koralni otoček Aitutaki in njegovo slikovito laguno.
Glavno mesto Tahitija, Papeete, nas je ob pristanku Boeinga 767 družbe Air New Zealand, pričakalo z močnim nalivom. Ker na letališču nismo imeli mo-
sta z nadstreškom, na letalu vsem potnikom podelijo plastične pelerine za enkratno uporabo.
Zavem se, da je že zadnji petek v marcu. Še nekaj dni me loči od odhoda nazaj v hladno podnebje. Vreme se je na Tahitiju že zjutraj izboljšalo, imel sem srečo. Spet je bilo vroče, okoli 35 stopinj Celzija. Še ko se je spustil mrak, je bilo zelo zelo toplo, tako kot je lahko samo v tropskih krajih. Prav prijetno je bilo sedeti na balkonu hotela, ki je lociran na hribčku nad letališčem, ter ob tropskem vetriču srkati lokalno pivo in opazovati živahen letal-
Foto: Filip Kovačič
Aitutaki, raj na Zemlji.
ski promet pod menoj ...
Čisto na kratko nekaj besed o Francoski Polineziji, kamor spada tudi Tahiti. Locirana je nekje v sredini Južnega oceana in pokriva območje štirih in pol kvadratnih kilometrov morja. Na ozemlju vseh otokov, 4200 kvadratnih kilometrov, živi 254.000 ljudi, od tega je evropskega porekla 11 % prebivalcev. Francoska Polinezija je sestavljena iz petih skupin otokov. Vsi otoki so zelo podobni Cookovim otokom, saj so tudi podobnega nastanka; vulkanskega oziroma koralnega ali obojno. Tahiti je glavni in največji otok Francoske Polinezije s 170.000 prebivalci. Velika večina ljudi živi v glavnem mestu Papeete.
Nadaljevanje prihodnjič
Na valovih časa
Bančni kotič€k
Iz domačega gnezda na svoje
Lasten dom je želja skoraj vsakega izmed nas. Živeti na svojem, skrbeti za svoj dom ali si ustvariti družino so najpogostejši razlogi za takšno odločitev. Običajno pa brez bančnega posojila ne gre, zato vam bomo v današnjem bančnem kotičku podrobneje predstavili lastnosti stanovanjskega posojila, na kaj je potrebno paziti, kaj dobro vprašati in druge koristne informacije.
Stanovanjski kredit je namenski kredit, ki ga lahko koristimo za nakup stanovanja ali hiše, za gradnjo nove hiše, prenovo starega stanovanja ali hiše, plačilo prispevkov pri gradnji, nakup zemljišč ter za druge namene, s katerimi rešujemo stanovanjska vprašanja.
Obrestna mera je spremenljiva in sestavljena iz referenčne obrestne mere in fiksnega pri-bitka. Pomeni, da se bo obrok kredita spreminjal v skladu z rastjo ali padcem spremenljivega dela obrestne mere. Običajno se spreminja dvakrat letno (kadar govorimo o šestmesečni obrestni meri euribor ali libor), možne so pa seveda tudi druge opcije (mesečno, trimesečno, redko pa le enkrat letno). Pri najetju obrestne mere libor pa se lahko obrok spreminja tudi zaradi valutnih nihanj (glede
na evro). Euribor je referenčna obrestna mera Evropske denarne unije, medtem ko je libor referenčna obrestna mera, ki jo velike mednarodne banke v Londonu vzajemno obračunavajo za naložbe in jo uporabljajo pri različnih kreditnih poslih. Libor je običajno vezan na valuto švicarski frank (CHF).
Stanovanjski kredit se najpogosteje zavaruje s hipoteko na nepremičnini, ki jo bomo kupili. Pomeni, da če ne bomo do banke poravnali svojih obveznosti, ima le-ta pravico, da nepremičnino zaseže in jo proda ter z izkupičkom poravna kredit. Vpis hipoteke je potrebno tudi vpisati v zemljiško knjigo, kar pa običajno opravijo notarji. Druga oblika zavarovanja je plačilo premije pri zavarovalnici (v tem primeru nepremičnina ostane brez bremen). Pogosto se tudi zgodi, da
banka zahteva kljub navedenim zavarovanjem še poroka (torej nekoga, ki bo plačeval kredit, če ga sami ne bomo). Prav tako je potrebno nepremičnino zavarovati in zavarovalno polico t. i. vinkulirati v korist banke (pomeni, da če stanovanje uniči naravna nesreča, se banka poplača iz navedene police).
Pri najetju stanovanjskega kredita je potrebno vedeti, da banka le redko odobri kredit v višini dejanske vrednosti stanovanja ali hiše (običajno znesek odobritve znaša med 60 in 80 % vrednosti nepremičnine). Tudi samo koriščenje je običajno namensko (torej znesek banka nakaže prodajalcu), seveda pa je možno tudi delno ali celotno gotovinsko koriščenje.
Pri najetju stanovanjskega posojila je potrebno plačati stroške odobritve (pri katerih lahko dosežete tudi znižanje),
vpis hipoteke v zemljiško knjigo in zavarovalno premijo (če je kredit zavarovan pri zavarovalnici). Odvisno od samega kredita pa lahko nastanejo tudi drugi stroški. Kredit lahko odplačujete sami, skupaj s partnerjem ali pa kar cela družina.
Na kratko še omenimo Nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo, v kateri je varčevalo precej Slovencev. Vlada je že leta 1999 sprejela zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, s katerim naj bi poskušala, kot je zapisano v nacionalnem stanovanjskem programu iz leta 2000, spodbuditi dolgoročno varčevanje v državi in sčasoma zagotoviti tudi zadosten obseg sredstev za ugodna dolgoročna stanovanjska posojila. Ob navedenem varčevanju se lahko najame ugodnejši kredit, država pa je (odvisno od razpisa) prispevala tudi svoj delež k znesku privarčevanih sredstev.
V današnjem Bančnem kotičku smo povzeli poglavitne lastnosti stanovanjskega kredita. Ponudbo je smotrno preveriti pri več bankah, saj so razlike v pogojih lahko precejšnje. Predvsem pa vam želimo ugodno rešitev stanovanjske problematike, do prihodnjič pa vas lepo pozdravljamo.
Mitja Farič
Torek, 23. marec
Danes goduje Jože.
Danes je dan meteorologov in dan artilerijskih enot Slovenske vojske.
1391 je umrl bosanski kralj Tvrdko I. Kotromanic. Pod njegovo vladavino je dosegla bosanska fevdalna država največji razcvet.
1849 je feldmaršal Radetzky pri Novari odločilno premagal sardinskega kralja Karla Alberta, ki je v noči na 23. marec abdiciral v korist sina Viktorja Emanuela II.
1900 se je rodil ameriški posihoanalitik nemškega rodu Erich Fromm. 1904 se je rodila ameriška filmska igralka Joan Crawford.
1912 se je rodil ameriški fizik nemškega rodu Wehrner von Braun. 1918 je začel nemški top Debela Berta obstreljevati Pariz z razdalje 120 km. 1918 je 1. svetovna ponudila priložnost, da je Litva razglasila neodvisno republiko. Njenemu vzgledu sta sledili 9. aprila tudi Latvija in 23. maja Gruzija. Sreda, 24. marec Danes goduje Gabrijel. Danes je svetovni dan tuberkuloze. 809 je umrl peti abasidski kalif Harun Al Rašid. Njegov dvor in prestolnica sta prizorišče zgodb iz Tisoč in ene noči. 1603 je po 45 letih vladanja umrla angleška kraljica Elizabeta I. 1822 se je rodil francoski pripovednik in pesnik Henri Murger. Njegovo delo, zasnovano na njegovem življenju, je bila osnova za Puccinijevo opero La Boheme.
1869 je bil po več kot pol stoletja po izdaji Karadžicevega Srbskega riječnika v Srbiji uradno sprejet njegov pravopis in s tem načelo: Piši kot govoriš. 1874 se je rodil ameriški iluzionist Harry Houdini, znan predvsem po senzacionalnih pobegih, potem ko se je dal zvezati in zapreti na različne načine. 1944 so Nemci ustrelili v Ardeatinskih jamah blizu Rima kot talce 335 Italijanov.
1976 je bila v nekrvavem državnem udaru odstavljena argentinska predsednica Isabela Peron. Četrtek, 25. marec Danes je materinski dan. 1786 se je rodil italijanski optik in astronom Giovanni Battista Amici, graditelj prvih zrcalnih teleskopov in natančnih mikroskopov.
1821 je izbruhnil v Grčiji velik upor proti Turčiji. Trajal je vse do leta 1829 in je pripeljal do neodvisnosti Grčije. 1867 se je rodil italijanski dirigent Arturo Toscanini.
1881 se je rodil madžarski skladatelj,
VDAHNITE ŽIVLJENJE
V SVOJ DOM
muzikolog in pianist Bela Bartok.
1913	je dobila tržiška tovarna čevljev ime Peter Kozina & (in) Co., leta 1928 pa po ustanovitelju Petru Kozini ime, pod katerim se je proslavila - Peko. 1941 sta predsednik vlade kraljevine Jugoslavije Dragiša Cvetkovic in zunanji minister Aleksander Cincar Markovic podpisala pristop Jugoslavije k trojnemu paktu.
Petek, 26. marec
Danes goduje Maksima.
1713 sta sklenili Španija in Anglija pogodbo, s katero je bila priznana Angliji, kot edini evropski sili, pravica do trgovine s sužnji v južnoameriških kolonijah Španije.
1840 se je rodil arheolog amater George Smith, človek, ki je rešil pred pozabo Gilgameša.
1868 se je rodil v Kairu Ahmed Fuad Paša, prvi kralj Egipta po tistem, ko je britanska vlada leta 1922 enostransko razglasila neodvisnost Egipta, nad katerim je ohranila velik vpliv. 1902 je umrl Cecil John Rhodes, ki je leta 1895 ustanovil državo, ki je dobila ime po njem - Rodezija.
1914	se je rodil ameriški dramatik in pisatelj Tennessee Williams.
1934 so uvedli v Britaniji obvezne šoferske izpite.
1940 je umrl grški atlet Spiridon Luis, tekač, ki je na prvem olimpijskem maratonu na olimpijskih igrah v Atenah leta 1896 osvojil zlato kolajno in postal narodni junak. Sobota, 27. marec Danes goduje Rupert. Danes je mednarodni dan gledališča. 1676 se je rodil transilvanski vojvoda Ferenc Rakoczi II., ki je v začetku osemnajstega stoletja vodil vstajo Madžarov proti habsburški nadoblasti. 1713 si je z mirovno pogodbo, ki so jo sklenili v Utrechtu, Velika Britanija zagotovila oblast nad Gibraltarjem. 1779 se je rodil francoski pesnik in pripovednik Alfred de Vigny. 1803 se je rodil nemški gledališki igralec Friedrich Beckmann. 1863 se je rodil Frederick Henry Royce, eden od ustanoviteljev znamenite tovarne avtomobilov in motorjev Rolls Royce. Nedelja, 28. marec Danes goduje Janez. Danes je cvetna nedelja. Ker je danes zadnja nedelja v marcu, prehajamo na srednjeevropski čas in pomikamo uro za 1 uro naprej. 1566je Jan Parisot de la Vallette položil temeljni kamen za novo utrjeno mesto na Malti, ki so ga po njem poimenovali Valetta.
1749 se je rodil markiz Pierre Simon Laplace, francoski matematik, astronom in utemeljitelj nebesne mehanike. 1800 sta se združila irski in britanski parlament in tako je postala Irska del Velike Britanije. Irci so sicer potomci Keltov.
1868 se je rodil veliki ruski pisatelj Maksim Gorki.
1890 se je rodil Paul Whiteman, ameriški jazzovski glasbenik in dirigent, ki je izoblikoval simfonični jazz.
1938	so z dekretom judovskim skupnostim v Nemčiji odvzeli legalni status.
1939	se je končala španska državljanska vojna. Po štirih letih krvave državljanske vojne so čete generala Franca vkorakale v Madrid.
1963 so zaprli slovito ameriško kaznilnico Alcatraz. Ponedeljek, 29. marec Danes goduje Ciril.
1899 se je rodil v Gruziji sovjetski politik Lavrenti Pavlovič Berija, dolgoletni direktor tajne policije, ki je imel pomembno vlogo v Stalinovih čistkah. 1902 se je rodil francoski pisatelj Marcel Ayme.
1936 so nemške volitve prinesle enak rezultat, kot so jih prinašale kasnejše volitve v socialistični Jugoslaviji: nacisti so dobili 99 odstotkov glasov. 1947je na Madagaskarju izbruhnil upor proti francoski kolonialni upravi. Upor je trajal vse do leta 1958, ko je postal Madagaskar republika.
1967 je Francija izdelala svojo prvo jedrsko podmornico.
1779 se je rodil slovenski botanik Franc Hladnik.
1848 so Novice objavile članek Matija Majarja Kaj Slovenci terjamo.
AvtoD£OM
Renaultov roadster bodo izdelovali v Revozu
Renaultov dvosedežni kabriolet oziroma manj kot štiri metre dolg roadster je narejen na osnovi novomeškega twinga. Tako kot slednji bo tudi wind prihajal s proizvodnih trakov novomeškega Revoza, kjer je tudi potekal celotni razvoj. Spada med kupe-kabriolete, saj ima trdo, dvodelno kovinsko streho proizvajalca Webasto, ki se po zaslugi inovativnega sistema zlaganja odpre in zapre v skromnih dvanajstih sekundah. Wind je namenjen mladim voznikom, ki ne potrebujejo več kot dva sedeža, zraven pomične strehe pa jim je na voljo enako velik prtljažnik kot pri cliu.
Renaultov atraktivni avtomobilček kljub majhnim proizvodnim količinam, ki bodo dosegale nekje deset odstotkov proizvodnje twinga in clia storie, slovenskim dobaviteljem do leta 2015 prinaša za 80 milijonov evrov poslov, zanimivo pa je, da so nekateri dobavitelji sodelovanje zaradi premajhnih količin zavrnili!
Revoz bo tako prvič izdeloval tri modele hkrati, kar je velik uspeh edinega slovenskega avtomobilskega proizvajalca. Wind seveda ni avto, ki bi lahko drastično dvigoval prodajne številke, a tudi za nišne avtomobile se najdejo kupci. Po ocenah ministrstva za gospodarstvo je od uspešnosti Revoza odvisnih 30.000 ljudi pri nas in ko so številni proizvajalci zaradi recesije ukinjali delovna mesta, so v Novem mestu
našli novo priložnost in zaposlili delavce. »Samo tisti, ki imajo vizijo in so pogumni, se bodo prebili na globalnem trgu« je po predstavitvi novega Revozovega aduta povedal premier Borut Pahor. Dodal je še, da bo vlada še naprej finančno podpirala podobne projekte v državi.
Za naložbo v posebno opremo, orodja in inženiring za potrebe proizvodnje ro-adsterja, ki je vredna 47,8 milijona evrov, je država prispevala 14,3 milijona evrov. Na ta način je 50 ljudi dobilo zaposlitev, skupaj pa bo na projektu sodelovalo preko 300 zaposlenih. Po besedah vodilnih mož Revoza so morali spremeniti še tehnologije ter organizacijo proizvodnega procesa, kar
bo prispevalo k večji učinkovitosti tovarne in k izboljšanju delovnih pogojev. Prvič v zgodovini Slovenije je novomeška tovarna izdelala tudi prototipe vozila, ki oblikovno spredaj spominja na ferrari california, česar bodo še posebej veseli ljubitelji bistveno dražjih športnih kabrioletov.
Kljub novemu projektu je generalni direktor Revoza Aleš Bratož bolj skeptičen glede prodaje v letošnjem tekočem letu, ki naj ne bi dosegla lanske rekordne prodaje 212.000 avtomobilov. Po njegovih besedah se bo zmanjšala prodaja twinga in clia prejšnje generacije, zaradi odprave vladnih subvencij pri nakupu avtomobila v državah zahodne Evrope pa lahko pride celo do nasprotnega učinka, torej zmanjšanja povpraševanja po kompaktnih avtomobilih in vnovičnem povečanju povpraševanja po večjih avtomobilih.
Renault wind bo kot kompaktno ter urbano vozilo konec pomladi vendarle zapeljal na naše ceste, v tovarni celo pravijo, da ne glede na položaj strehe vselej ponuja za 270 litrov prtljažnega prostora. Streha je vpeta v zadnjem robu in se spredaj nad vetrobranskim steklom dvigne ter v dvanajstih sekundah pospravi pod pokrov nad prtljažnikom. Ob tem je treba dodati, da se pri snovanju elektrohidravlične premične strešne konstrukcije francoski strokovnjaki niso odločili za že poznano tehniko, ki jo uporabljajo recimo Peugeotovi modeli z oznako CC, ampak za podobne tehnološke rešitve kot jih ponuja Ferrari pri modelu superamerica. Renault wind je zato neke vrste kupe-roadster oziroma cenovno ugoden dvosed, ki v dolžino meri 3,83 metra.
Da gre za samosvoj izdelek dokazuje tudi notranjost, saj je armaturna plošča v primerjavi s tisto iz twinga spremenjena in tudi razkošnejša, digitalne merilnike na sredini pa so zamenjali klasični, ki so postavljeni pred voznika.
Kupci bodo lahko izbirali med dvema motorjema: med štirivaljnim s prostornino 1,6 litra, ki bo proizvedel 135 KM ali manjšim 1,2-litrskim s 103 KM.
Pri Renaultu pravijo, da je v Evropi za tak nišni izdelek možno najti tudi 120.000 kupcev, s tem, da je tekmecev že sedaj veliko: peugeot 207 CC, opel tigra TT ter tudi fiat 500 kabriolet. »Veter« bodo izdelovali na isti proizvodni liniji kot twinga in clia II, po zaenkrat neuradnih podatkih pa bo prodaja stekla konec pomladi. Pri nas naj bi wind stal okoli 15.000 evrov, kar je bistveno manj kot zahtevajo za še zadnjo karoserijsko različico, ki je manjkala v družini megane; to je coupe-cabriolet.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
V specialistični kirurški ambulanti (3.)
2.	Izklesanje zaostalih zobnih korenin
Zaostalo korenino v čeljustni kosti le redko lahko odstranimo nekirurško. Korenina lahko ostane bodisi zaradi karioznega uničenja zobne krone bodisi zaradi poškodbe (udarca) in zloma zobne krone. Pogost vzrok je zlom korenine med poskusom puljenja zoba. Z nekaj redkimi izjemami, kjer je dovoljeno pustiti zalomljeno korenino v kosti brez večjega tveganja, je načeloma treba vsako zaostalo korenino iz čeljustne kosti odstraniti, saj predstavlja mrtvo tkivo, ki lahko deluje kot izvor žariščne okužbe.
3.	Izklesanja neizraslih zob
Neizrasel je vsak zob, ki bi glede na pacientovo starost že moral izrasti, pa je zaradi različnih vzrokov zastal v čeljustni kosti. Največkrat so neizrasli tretji kočniki (mo-drostni zobje), zgornji stalni podočniki, spodnji drugi lič-niki in zgornji srednji sekalci
(največkrat zaradi ovire, npr. nadštevilčnega zoba). 45 % današnje populacije ima delno ali popolnoma neizrasle spodnje modrostne zobe, več kot 50 % izraslih modrostnih zob se postavi v zobnem loku v napačnem položaju. V poznih najstniških letih in v začetku dvajsetih let velikokrat opazimo nastanek tesnega stanja (t.im. terciarno tesno stanje), zlasti pri spodnjih sekalcih, ko se prej poravnani zobje začnejo pomikati iz zobnega loka. Ker izraščanje modrostnih zob pogosto časovno sovpada s pojavom terciarnega tesnega stanja, so včasih mislili, da so modrostni zobje vzrok zanj. Znanstveno podprto je spoznanje, da se terciarno tesno stanje pojavi tudi pri ljudeh, ki zasnov za modrostne zobe nimajo ali so jim modrostne zobe že odstranili. Priporočila za odstranjevanje spodnjih mo-drostnih zob in zmanjšanje njihovega pritiska na spredaj ležeče zobe v smislu manjša-
nja ali preprečevanja tesnega stanja spodnjih sekalcev torej ne držijo več. Modrostne zobe pa odstranjujemo zaradi mnogih drugih razlogov, najpogosteje zaradi ponavljajočega, zelo bolečega vnetja mehkih tkiv okoli krone izraščajoče-ga modrostnega zoba (pe-rikoronitis), otežene ustne higiene in kariesa na drugem kočniku, nedostopnega ka-riesa na modrostnem zobu in možnega razvoja foliku-larne ciste okoli krone mo-drostnega zoba. Modrostne zobe praviloma odstranjuje oralni kirurg z operativnim posegom, zlasti delno izrasle, neizrasle in napačno ležeče (poševno, horizontalno). Potrebna je kirurška spretnost, izkušnje in poznavanje anatomije, saj v neposredni bližini
Foto: arhiv
Odstranjen modrostni zob skupaj s foliklovo ovojnico.

I
Foto: Črtomir Goznik
Jože Vogelnik, dr. dent. med., spec. oral. krg.
spodnjih modrostnih zob tečejo pomembne živčne in žilne strukture, zlasti moteča je medoperativna poškodba jezičnega (lingvalnega) živca, ki oživčuje sluznico jezika in ustnega dna, čemur se z obzirno kirurško tehniko lahko povsem izognemo. Najugodnejši čas za odstranjevanje neizraslih modrostnih zob je pozna najstniška doba (16-18 let), po tridesetem letu jih odstranjujemo le, če povzročajo težave in/ali škodujejo okol-nim zobem in tkivom.
Jože Vogelnik, dr. dent. med., spec. oral. krg. Zdravstveni dom Ptuj Nadaljevanje prihodnjič
Moje cvetje
Končno pomlad
Zdaj pa gre zares, koledarska in meteorološka pomlad je tu. Kot kaže, se bo teh človeških odločitev držala tudi narava. Prepričana sem, da je bil že vikend, čeprav je bilo zelo vetrovno, zelo živahen tudi na vrtovih. Pred nami je cvetni teden, ki ga boste mnogi izkoristili ravno za delo na vrtu.
Kaj počnemo zunaj
Na prostem se lotimo predvsem travne zelenice. Verjetno je veter dovolj osušil zemljo, da se lahko lotimo prezračevanja zelenice. To storimo najprej. Zaradi dokaj vlažnega lanskega poletja se je verjetno pri tem nabralo veliko maha, ki ga nato pograbljamo. Posebej v težkih zemljah je zelo priporočljivo, da potem dodamo in v tla zadelamo specialne kremenčeve peske, ki bodo poskrbeli za to, da bo zemlja čim dalj časa dovolj rahla okoli korenin. Zdaj tudi prvič gnojimo zelenico. To naredimo po prezračevanju, saj bo zdaj gnojilo najlepše prodrlo v zemljo. Zdaj uporabimo specialna gnojila za zemljo. Za setev zelenice pa je še nekoliko prezgodaj. Zemlja ima ta vikend komaj dobri 2 °C, kar je še prehladno.
lil
Foto: Miša Pušenjak
Če ste na dopustu, potem seveda uredimo tudi okrasne gredice. Porežemo suho listje trajnic, okrasnih trav, tla okoli rastlin okopljemo in zrahljamo. Po večini okrasnih gredic ni potrebno gnojiti, pognojimo pa žive meje in rododendrone. Mogoče vendarle ni povsem odveč, da vas opomnim, da za rododendrone uporabimo specialna gnojila zanje, ki imajo kislo reakcijo, kot jo te rastline zahtevajo. Priporočam tudi, da okoli rastlin nasujemo svež, kisel substrat, kakor tudi okoli ameriških borovnic. Kupimo ga lahko v trgovinah ali pa gremo v iglaste gozdove in ga naberemo tam. Ampak to početje je lahko nevarno, saj si lahko z zemljo iz gozdov prinesemo tudi kakšen trajen, nadležen plevel.
Na toplem
Seveda pa je delo tudi na toplem, da bo poletje na vrtu pisano in cvetoče. Kdor še ni, naj na prosto zdaj res prestavi nekatere posodovke, citruse, lovor, rožmarin in seveda na prvem mestu gorenjske nageljčke. Prostore, v katerih pa so ostale rastline in seveda tudi potaknjenci balkonskih rastlin, pa vsak dan vsaj za uro ali dve odprite in temeljito prezračite. Skrajni čas je tudi, da pokrajšate potaknjence vseh balkonskih rastlin, če jih še niste. Preglejte tudi kleti in tam shranjene čebulnice, dalije, kane, gladiole, begoni-je in morda še kaj. Dalije in begonije je dobro zdaj posaditi v lonce in jih na toplem nakaliti. Temperature seveda naj ne bodo previsoke, idealno bi bilo nekje okoli 18 oC. Vsekakor pa moramo odstraniti vse posušene, gnile delce gomoljev dalij, saj se bo gnitje zdaj zaradi višjih temperatur hitro širilo po skladišču.
Seveda pa moramo počasi narediti tudi načrte za nove poletne zasaditve balkonov in okrasnih gredic.
Naj vam predstavim še nekaj novosti iz lanskega leta, ki bodo lahko zanimiv dodatek tudi domačim potaknjencem. Na prvem mestu je prav gotovo bujen, viseč bel gro-belnik. Prav presenetil je nekatere, kako bujno in trdovratno cveti. Grobelnik poznamo kot pokrovno enoletnico, ki poleti rada preneha cveteti in jo moramo takrat kar pošteno porezati. Ta balkonska lepotica pa je vzgojena iz potaknjencev in njeno cvetenje poleti ne preneha. Seveda pa potrebuje sonce ali vsaj veliko svetlobe.
Že nekaj let je med nami tudi lepi, nežni mleček, ki nam popestri korita kakor pajčolanka oz. »šlajer« polepša poletne šopke. Do sedaj smo poznali samo takega z zelenimi listi. Letos pa boste pri nekaterih vrtnarjih lahko našli tudi takega z rdečkastimi, temnejšimi listi, bujno cvetočega in kompaktnejšega. Cvet zato zgleda nekako rožnat.
Obe lepotici bosta tudi lep dodatek k bršljankam ali pokončnim pelargonijam.
Mnogi se sprašujete, katera barva bo letos v modi. Kot vse kaže, bo to mešanica temnordečih listov in belih cvetov. Tako lahko k beli barvi zgoraj omenjenih cvetic dodate rdeče liste krompirja, okrasnih kopriv, ki so vedno bolj modne in pisane. Še vedno pa so skoraj modna zapoved okrasne trave, lahko pa jih zamenjamo z avstralsko kijevko (Cordylino). Slednjo obvezno prezimljamo kot posodov-ko. Naslednjič pa še kaj več o sajenju v korita, saj nas večina zunaj, na prostem, ne bo delala.
Miša Pušenjak
S svetovne Mm scene
Pokojni kralj popa Michael Jackson tudi po smrti ruši rekorde. Dediči njegove zapuščine so pred dnevi podpisali pogodbo z založbo Sony Music, ki je vredna rekordnih 250 milijonov dolarjev. Omenjeni znesek je največji v zgodovini svetovne glasbe. Pogodba je sklenjena za deset let, v tem času pa naj bi izšlo 10 novih glasbenih izdelkov, med njimi pa mora biti vsaj en album s popolnoma novim, še neobjavljenim materialom. Prvi album nameravajo izdati letos novembra.
Sony bo s to pogodbo pridobil tudi nekatere dodatne pravice, povezane z Jacksonovim imenom, kot so video igrica, DVD-kompilacija in ponovno izdajo albuma Off the Wall iz leta 1979. V pogodbi je zajet tudi že objavljen dvojni album This Is It, na katerem so skladbe iz istoimenskega filma. Sony je Jacksonova izdajateljska hiša že polnih 30 let, sedaj so to partnerstvo podaljšali še za nadaljnjih 10 let. Po smrti Michaela Jacksona junija lani se je pričakovano drastično povečala proda-
Foto: internet
Sharleen Spiteri
GHOSTBUSTERS
-T HI V ] D C O GAMI-
Postani del legendarne ekipe lovcev na duhove, Ghostbusters! Prevzami vlogo tistega, ki duhove pošilja nazaj vonstranstvo na izredno zanimive in inovativne načine! Igra zvesto sledi popularni filmski uspešnici in v njej boš srečal svoje najljubše like iz nje! Naj se lov na duhove začne! (Published by GLU)
Pošlji: TD BUST na 3030
Veselo karnevalsko vzdušje prihaja na tvoj mobilnik v vsem svojem sijaju. Igraj 14 fantastičnih mini iger, podiraj kozarce, streljaj v tarče, potopi se v različne tematske svetove, kot je na primer Divji zahod in še mnogo več. To je igra, ki te bo zabavala mnogo časa! Published by: Gameloft
Pošlji: TD PARK na 3G3G
			
		I	
		r^^^ y *	
		L / JT^itf 1 L ... m r	
	|8		
Foto: internet			
To je to
Michael Jackson
ja njegovih albumov, saj so samo v nekaj mesecih prodali več kot 31 milijonov albumov. Sony Pictures je prav tako pro-duciralfUm This is It, kije bil eden izmed najbolj gledanih filmov v letu 2009 in je navrgel dodatnih 252 milijonov
dolarjev zaslužka, ® ® ®
Pevka Sharleen Spiteri je potrdila, da zasedba Texas pripravlja material za novi studijski album. Škotska pop skupina je s svetovnih glasbenih odrov odsotna že od leta 2006. V tem času je njihova vokalistka Spiteri izdala dva samostojna albuma. Prvega pod imenom Melody je izdala leta 2008, njen drugi album The Movie Songbook pa je izšel pred dnevi. Skupina Texas ima za sabo zelo uspešno kariero, v kateri je izdala sedem studijskih albumov. Kar trinajstim njihovim skladbam pa je uspel preboj med deset najboljših na britanski glasbeni lestvici, vključno z največjimi uspešnicami, kot so skladbe Say What You Want, Black
Eyed Boy in In Demand. ®®®
Pevka Lady GaGa postavlja nove rekorde na internetu. Njen najnovejši videospot za skladbo Telephone, na kateri gostuje Beyonce, si je samo v 12 urah ogledalo več kot 500.000 ljudi. Devetminutni videospot, ki je narejen v senzacionalnem filmskem stilu, je tematsko nadaljevanje videospota za skladbo Paparazzi. Skladba Telephone je najnovejši singel Lady GaGa z albuma The Fame Monster in očitno še ena njena skladba v nizu, ki bo brez težav osvajala svetovne glasbene lestvice.
®®®
Novi album Soldier of Love britanske soul skupine Sade je že polne štiri tedne na vrhu skupne lestvice najbolje prodajanih albumov v državah EU. Na drugo mesto skupne evropske glasbene lestvice se je prebila Lady GaGa z albumom The Fame Monster. Johnny Cash je posthumno na tretjem mestu panevrop-ske top lestvice z albumom American VI: Ain't No Grave, petim albumom v produkciji Ricka Rubina. Prvih pet na omenjeni lestvici zaključujeta na četrtem mestu Black Eyed Peas z albumom The E.N.D. (The Energy Never Dies) in na petem Alicia Keys z albumom
The Element of Freedom.
®®®
Znameniti muzej rock glasbe Rock and Roll Hall of Fame je dobil nove člane. Med letošnjimi vpisanimi najdemo legendarno švedsko skupino ABBA, britansko progresivno rock zasedbo Genesis, reggae pevca Jimmyja Cliffa in punk rockerje The Stooges. Svečanosti v Clevelandu so se med drugimi udeležili tudi Billy Joe Armstron, Faith Hill, Wyclef Jean in Bruce Springsteen. Eden izmed pogojev za vpis v to prestižno glasbeno institucijo je, da mora preteči vsaj 25 let od izdaje prvega glasbenega dela.
®®®
Ameriška pop zvezdnica Kelis bo 17. maja izdala novi album, ki bo nosil ime Flesh Tone. To bo njen prvi album po albumu Kelis Was Here iz leta 2006 in hkrati tudi prvi album za založbo Music Group, na čelu katere je hvaljeni
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	BREAK YOUR HEART - TAIO CRUZ FEATURING LUDACRIS
2.	NEED YOU NOW - LADY ANTEBELLUM
3.	BEDROCK - YOUNG MONEY FEATURING LLOYD
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	PASS OUT - TINIE TEMPAH
2.	RUDE BOY - RIHANNA
3.	BABY - JUSTIN BIEBER FT. LUDACRIS
NEMČIJA
1.	ALORS ON DANSE - STROMAE
2.	GEBOREN UM ZU LEBEN - UNHEILIG
3.	I LIKE - KERI HILSON
Javni promet
Vlačič pravi, da je vlak prevozno sredstvo prihodnosti ... Kolikor vem, je v civiliziranih državah vlak sredstvo sedanjosti. Prav tako so vlaki, avtobusi in javni promet nasploh zelo popularno sredstvo prevažanja po Evropi, Japonski in na primer Ameriki. Le mi se ga nekako izogibamo ... Pa poglejmo, zakaj .
Sam namreč javni prevoz uporabljam vsakodnevno, saj je to zaenkrat edini način, kako priti v šolo. Glede moje navdušenosti bom iskren ... Nisem navdušen in zato me sploh ne čudi, da se ljudje javnega prevoza tako množično izogibajo. Prvi faktor, ki je zame zelo moteč, je ČAS. Dan ima 24 ur, od tega jih v povprečju sedem prespim, šest preživim v šoli in kaj veliko jih več ne ostane. Sploh, če še dodam tri ure, ki jih dnevno zapravim na vlaku. Čas je dragocen in ljudje niso pripravljeni kar tako razmetavati z njim. Javni prevoz je namreč (pre)počasen, in sicer prav tako kot vse ostalo, kar je javno, pa naj si bo to zdravstvo, sodstvo ali kaj drugega. Vlak do Maribora namreč potrebuje skoraj celo uro! To je v primerjavi z avtocesto, po kateri se pelješ le 15 minut, ogromno. Že ta razlog vsakega normalnega človeka odvrne. Drugi faktor je cena. Za pot do Maribora je potrebno odšteti neverjetnih 3,60 evrov. Še en faktor, ki ljudi odvrača. Pri tem je potrebno vedeti, da je to cena za enosmerno vozovnico.
Naslednja zelo moteča zadeva na vlakih je kurjava. Kurijo ne le pozimi, tudi spomladi nam je toplo. In ta kurjava ni kar tako, je nekaj resnično posebnega. Prav res, ne uporablja nobenega termostata. Opciji sta: mrzlo ali zelo vroče. Vlaki prav tako ropotajo, to pa je še posebej opazno, ko nas v roke vzame voznik, ki ima občutek, da je na dirkah. Kar pa je najbolj neprijetno, je sledeče . zamude! Vlak nikoli in nikdar ni točen. Ravno pred kratkim se je vlak, s katerim sem se peljal, na poti pokvaril in spet smo imeli zamudo. Kar 40 minut! Pa to še ni vse ... Kar me je najbolj zmotilo, je bilo to, da v tem času nihče ni prišel med potnike in povedal, kaj se dogaja in kako dolgo bomo čakali, bili smo pač prepuščeni sami sebi. Tudi stroškov v takšnem primeru ne dobiš povrnjenih, saj, kot so mi povedali, bi moral vlak imeti zamude najmanj dve uri. To je neumno . Niti sanja se mi ne, kateri butelj bi dve uri čakal na vlak, ko pa se v tem času lahko prepelješ skozi celotno širno Slovenijo.
Pa saj z avtobusi je podobno, le da nimajo takšnih zamud. So pa prav tako kar glasni in DRAGI! Vendar to ni toliko pomembno. Pomembno je, da javni prevoz obstaja in da ga ljudje uporablj amo, saj bomo s tem rešili planet. Se kar bolje počutim; tri ure na dan rešujem planet. Sicer pa tudi vlak ima eno dobro lastnost . pripelje te na cilj. To pa je tudi očitno edino, kar šteje. Kako te pripelje, je namreč druga zgodba.
Matic Hriberšek
producent in član zasedbe Black Eyed Peas, will.i.am. 10. maja bo uradno predstavljen tudi prvi singel novega albuma, ki nosi naslov Acapella. Na albumu Flesh Tone pevka sodeluje s številnimi znanimi glasbeniki in producenti, kot so David Guetta, Boyz Noise,
DJ Ammo in Benny Benassi.
®®®
Britanska elektro dance zasedba Faithless, ki jo tvorijo Rollo, Maxi Jazz in Sister Bliss, bo v maju izdala novi studijski album, ki bo nosil ime The Dance. Za prvi singel so izbrali skladbo z naslovom Not Going Home. The Dance bo že njihov šesti studijski album in bo naslednik albuma To All New Arrivals iz leta 2006.
Janko Bezjak
Lestvica
NA
AURA DIO
1.	I WILL LOVE YOU MONDAY ■
2.	SOLDIER OF LOVE - SADE
3.	IF WE EVER MET AGAIN - TIMBALAND . PERY
4.	FIREFLIES - OWL CITY
5.	GLOBAL STARS HELPING HAITI - EBERYBODY HURTS
6.	W. A. T. WORLD 25 FOR HAITI - ARTIST FOR HAITI
7.	MONDAY MORNING - MELANIE FION
8.	GIPSY - SHAKIRA
9.	RUDE BOY - RIHANNA
10.	MORNING SUN - ROBBIE WILLIAR
11.	TIK TOK - KE$HA
vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8» 98,2» 1043 bo Janko Bezjak
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Kaj bomo danes jedli
Zelenjavni' zavitek
TOREK
Svinjski paprikaš, makaroni SREDA
Krompirjeva musaka, motovileč ČETRTEK
Fižolova juha s smetano, orehove
palačinke
PETEK
Ocvrti lignji, tatarska omaka SOBOTA
Govedina s porom* NEDELJA
Brokolijeva kremna juha, ocvrt piščanec, radič s krompirjem PONEDELJEK
Zelenjavni zavitek**, solata
*Govedina s porom
Sestavine: 600 g govejega fileja, 1 por, košček ingverja, 2 žlici riževega vina (kitajsko), 5 žlic sojine omake (eno za marinado, ostalo po okusu), 1 žlička sladkorja, 4 žlice sezamovih semen, 2 žlici olja, malo popra in soli po okusu, malo juhe.
Meso narežemo na trakove. Por očistimo (odstranimo koreninice in uvele dele), narežemo ga na kolobarje in umijemo.
Ingver olupimo in naribamo. Meso zmešamo s porom, ingverjem, riževim vinom, žlico sojine omake in sladkorjem ter krajši čas mariniramo. V manjši ponvi med mešanjem pražimo sezamova semena. V voku segrejemo olje. Mesno mešanico pražimo v več porcijah. Ko smo prepražili, damo v skledo in zmešamo s sezamom in juho. Jed lahko tudi pokapamo s sezamovim oljem. Zraven se prileže riž, pire krompir ali svaljki. Zelo okusna jed je tudi s sveže narezano kumaro.
**Zelenjavni zavitek
Sestavine: 2 lista vlečenega testa, 250 g zamrznjene mešane zelenjave, 1 lonček kisle smetane, 1 jajce, 200 g sira, mešanica začimb za pico, sol.
Zmešamo kislo smetano in jajce. Sir naribamo. Dva lista vlečenega testa položimo enega na drugega. Nanju naložimo zmrznjeno mešano zelenjavo. Prelijemo z mešanico kisle smetane in jajca (prihranimo nekaj žlic). Posujemo z naribanim sirom. Solimo in posujemo z mešanico začimb za pico. Zavitek zvijemo ter premažemo z nekaj žlicami mešanice kisle smetane in jajca. Pečemo v pečici pri 180 stopinjah 30 minut. (Zelo okusen je tudi hladen. Lahko ga dopolnimo z ocvrto čebulo, gobicami ...)
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
B
■k-k-k
Nemci: Domišljavost umaže vse vrline."
-k-k-k
Bolgari: "Od preveč napihovanja še meh poči."
•k-k-k
Puštujci: "Goli se ne boji vode."
-k-k-k
Nizozemci: "Dva nagca ne moreta drug drugega obleči."
-k-k-k
Srbi: "Pogosti gostje so ob poljube."
-k-k-k
Španci: "Lahko je ustreči povabljenemu gostu."
-k-k-k
Francozi: "Pameten človek ne pove vsega, kar misli, toda misli, kar pove."
-k-k-k
Italijani: "Petelin trikrat zamahne s krili, preden zapoje."
-k-k-k
Abhazijci: "Najprej poglej, kdo te posluša, šele potem govori."
-k-k-k
Romuni: "Ne govori tam, kjer ni ušes."
-k-k-k
Angleži: "Lažje je luknje najti, kot jih zašiti."
Smeh ni greh
"Ne, Aleš, jaz bom s teboj spala šele po poroki!"
"Prav. Potem me pa pokliči, ko se boš poročila!"
"Mama, Janko me je za konec tedna povabil k sebi domov!"
"Da boš spoznala njegove starše?"
"Ne, oni odhajajo za konec tedna na morje."
"Natakar, kaj mi priporočate pojesti?" "Kaviar!" "Kaj pa je to?" "To so ribja jajca!" "Potem mi pa prinesite štiri mehko kuhana!"
Sonja je obiskala učiteljico v bolnišnici. Sošolci so želeli izvedeti, kako je z učiteljico.
"Nobenega upanja ni več!" pojasni Sonja. "Pojutrišnjem bo že v šoli!"
Blondinka kliče na železniško postajo in vpraša, kako dolgo vozi vlak iz Ljubljane do Dunaja.
"Trenutek ...," reče uslužbenec na informacijah.
"Najlepša hvala!" se zahvali blondinka.
Mladenka je s svojimi starši odpotovala z ladjo na krožno potovanje. Med potovanjem je pisala dnevnik:
1.	dan: Za nami trdna tla, pred nami samo morje.
2.	dan: Pravi dolgčas. Zvečer me je prvi oficir prosil za ples.
3.	dan: Prvi oficir mi je zagrozil, da bo potopil ladjo, če ne bom spala z njim.
4.	dan: Potniki in posadka so rešeni!
"Na pomoč! Črnogorec me je posilil!"
"Kako pa veste, da je bil Črnogorec?"
"Vse sem morala storiti sama!"
"Sosed, kaj niste slišali, da sem sinoči s palico tolkel na zid med najinima stanovanjema?" očita Tone sosedu.
"Sem slišal, pa nič zato, saj je bilo tudi pri nas hrupno!"
"Zakaj je praktično imeti blondinko za sovoznico, kadar se voziš po centru mesta?"
"Ker lahko parkiraš na prostoru za invalide."
Možakar je prišel k psihiatru in zaprosil za pomoč: "Moj tast postaja senilen. Cel dan sedi v banji in se igra z gumijastim krokodilčkom."
"Pa mu pustite to zadovoljstvo!" je svetoval psihiater.
"To pa ne! Krokodilček je moj!"
"Ali tebi žena čisti obleko?" "Ja, ampak samo žepe."
"Dali ste strup v kavo in jo ponudili možu, da jo je spil. Kaj vas niti za hip ni zapekla vest?" vpraša sodnik obdol-ženko.
"Me je. Ko me je prosil še za eno skodelico."
Ugankarski slovarček: AKER = ameriški zgodovinar (Raymond, 1920-2003); AKROLEIN = aldehid glicerina; BETTI = italijanski pesnik (Ugo, 1892-1953); BRAHE = danski astronom (Tycho, 1546-16019; KERRIGAN = ameriška modna kreatorka (Daryl, 1964-); RANIA = mesto v severnem Iraku; SIRET = levi pritok Donave v Romuniji; WLADAR = madžarski plavalec (Sandor, 1963-).
■eu||S9A 'JepeiM 'ueJij 'wse|e 'ejs HLU 'euej 'AajweiJ 'eijejg 'jjiuv 'e|spv 'pai§aid 'eqjoj '|oq 'i|eiuejQ 'eu>j '}js 'egeA0>je|>j 'ne 'JJ 'e^eip 'eseje} 'eugej 'uegujey 'eiungoyve 'Luuejqod '}euo|/\| '>jjezo 'erney 'isu>j
ISUAPJOpOA :3)|UeZjJ)| 3) A3)jS3{|
íPoíHulajtz naí na iuihountm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se...
... da je s prihodom pomladi zavel nov veter in nam poleg prijetnega vonja po spomladanskem cvetju pod nos pripi-hal tudi nekaj manj prijetnih vonjav. Da ne bo zamere, nihče ne misli na Gajke, kafilerijo ali na čistilno napravo, saj naj bi bili vsi ti objekti zgrajeni najso-dobneje, ekološko neoporečno in celo okolju prijazno.
. da trditev vladajoče koalicije, da pri pomembnih imenovanjih ne gleda na strankarsko pripadnost ampak na strokovnost in uspešnost posameznika resnična, Dokaz za to je ponovno imenovanje dosedanjega prvega moža pošte Slovenije, ki je baje bliže opoziciji.
... da je vesoljna Slovenija po zaslugi prestižnih Viiktor-jev in našega Tadeja končno izvedela tudi za to kje je Kicar, pa tudi, da je v najstarejšem slovenskem mestu parkiranje najcenejše.
... da znameniti dornavski dvorec ponoči ni ni več osvetljen, tudi zaradi tega, da ne bi nihče videl številnih problemov
in težav v katerih je.
... da je med veselimi Jožeki baje tudi nekaj jeznih Jožetov; da se razume, ne po tuji krivdi.
. da baje vsakoletni svečani podpisi aneksov za opravljanje javne gasilske službe niso tako poceni; da ne govorimo o gasilskih zvezah, saj ponekod funkcionarje že plačujejo, navadni člani pa morajo še naprej izkazovati svojo humanitarnost in delati zastonj.
... da se spet približuje datum, ko prvoligaši pridobivajo licen-
ce za naslednje leto. In tako se skoraj zagotovo približuje tudi spor med Dravo in medobčinsko nogometno zvezo Ptuj.
Vidi se...
... da se avtomati širijo kot gobe po dežju, tudi na ne slutena področja. Konec lanskega leta nas je na ptujski tržnici prijetno presenetil „,mleko-mat", med novosti pa zagotovo sodi ekološki „svečemat", ki so ga med prvimi postavili na pokopališču v Kidričevem.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja	
sreča za majhne in	wJi fH www.DikaDolonica.com
Foto: Eva Kamenšek
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je znova zanimivo fotografijo poslala Eva Kamenšek, nastala pa je v letošnjih pustnih dnevih v Ptuju, kjer so folkloristi zaplesali v snegu na Mestnem trgu.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
			2	1	7			
2	1		4		9		7	3
	8						1	
7	2		3		4		6	5
4								7
5	3		1		6		2	4
	9						3	
3	5		9		8		4	1
			5	4	3			
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€	000
Bik	VV	©©©	€€	0
Dvojčka	V	©©	€	000
Rai	VVV	©	€	00
Lev	VV	©©©	€€	0
Devica	VVV	©©	€	000
Tehtnica	V	©	€€€	0
Škorpijon	VVV	©©	€	000
Strelec	VV	©©©	€€	000
Kozorog	VVV	©©	€	0
Vodnar	VV	©©©	€€€	0
Rièi	VVV	©©	€€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 23. marca do 29. marca: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 29. marca, pošljite na naslov: Ra-dio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca, ki mu nagrado tokrat podarja prodajalna Pikapolonica (nagrado dvigne v prodajalni Pikapolonica na Ptuju z dopisom, ki ga dobi po pošti).
Nagrajenka iz prejšnje številke je: Danijela Arnuš, Podvinci 43 a, 2250 PTUJ.
Anekdote slavnih
Irski književnik Bernard Shaw, ki je bil suhec, se je ob vsaki priložnosti zbadal z debelim pisateljem Gilbertom Chestertonom. Chesterton je rekel Shawu: "Ko vas človek pogleda, misli, da vlada v tej deželi lakota."
Shaw je zasikal nazaj: "Če človek pogleda vas, misli, da ste tega krivi vi."
***
Ko je Aleksander Dumas oče umiral, je poklical k sebi prav tako slavnega sina Aleksandra in mu rekel: "Sinko, zapuščam ti vse svoje premoženje. Pravijo, da sem bil velik zapravljivec, vendar ni tako. V Pariz sem prišel s 40
franki. Dobro poglej v mojo listnico, pa jih boš našel."
***
Neki opat je francoskega filozofa Voltaira najprej neupravičeno grobo napadel, kasneje pa se mu je opravičil: "Kaj hočete, tudi jaz moram živeti!"
Voltaire mu je odgovoril: "Res ne vidim za to nobene potrebe."
***
Ko so povabili francoskega pisatelja Andreja Gida, da je poslušal dolg ep, ki ga je spesnil urednik velikega časnika, je pisatelj med branjem večkrat zadremal. Ko so ga že četrtič zbudili, je jezno vzkliknil: "Dragi avtor, nekaj morate narediti: ali me nehajte uspavati ali pa nehajte buditi."
***
Nekoč je sedela francoska igralka Sarah Bernhardt pred vajo s svojo skupino v gledališki loži. Vstopil je nek maršal, junak krimske vojne, kije slovel po svojem junaštvu. Sarah mu je pojasnila počitek skupine: "Smo pred veliko bitko in strah nas je."
"Strah?" seje začudil maršal.
Sarah je poklicala slugo in rekla: "Vidim, da maršal ne razume. Prosim, prinesite mu slovar. "
Ormož • Revija lutkovnih skupin
Ostržkov dan 2010
Spomladi kulturniki pokažejo, kar so pripravili v preteklih mesecih. Nedavno so mladi lutkarji na območni reviji sošolcem in otrokom iz vrtca zaigrali sedem prikupnih lutkovnih predstav, ki si jih je ogledal tudi strokovni spremljevalec revije Slavko Rakuša Slavinec.
Foto: Viki Ivanuša
Med planjavami zvezd je bila gotovo precej posebna predstava med sicer zelo kvalitetnimi in lepimi predstavami.
Lutkarstvo je na Ormoškem med mladimi dobro razvito, očitno pa je najbolj priljubljeno na OŠ Ormož, kjer se imajo učenci možnost s to dejavnostjo ukvarjati kar v treh skupinah. Zelo zanimiva in poetična je bila predstava Med planjavami zvezd Starejše skupine OŠ Ormož, v kateri so se lutkarji igrali s svetlobo, sencami in barvo. Skupino vodita mag. Mateja Meško in Aleksander Šterman. Mlajša lutkovna skupina deluje pod vodstvom Ksenje Šoštarič, za nastop pa so pripravili Živalski klepet - Od kozlička do volička. Srednja lutkovna skupina deluje pod vodstvom Ljube Fišer, ki je z lutkarstvom okužila že veliko otrok. Tokrat so zaigrali predstavo Mario & Daria. Tudi v Središču ob Dravi se učenci radi ukvarjajo z lutkarstvom. Na reviji so se predstavili z dvema skupinama, ki ju obe vodi mentorica Sonja Kosi. Mlajša lutkovna skupina OŠ Središče ob Dravi je zaigrala Mačka in
miši, Otroška lutkovna skupina OŠ Središče ob Dravi pa je zaigrala igrico Žabec je žalosten. Na reviji je svojo predstavo Zvezdica zaspanka odigrala tudi Lutkovna skupina OŠ Stanka Vraza. Mlade lutkarje pa je na nastop pripravila mentorica Mojca Visenjak. Lutkovna skupina OŠ Sv. Tomaž deluje pod vodstvom Branke Horvat, ki je z mladimi lutkarji za revijo pripravila predstavo Sapramiška.
Predstave so bile dobro pripravljene in mali gledalci so lahko zares uživali, kar so tudi jasno pokazali z vzdihi občudovanja in bučnim aplavzom. Številne skupine so namreč svoj nastop popestrile še s petjem ali igranjem na različne instrumente. Videli smo lahko različne tipe lutk, ki pa jim je bilo skupno to, da so bile zelo lepo izdelane. Veliko pozornosti so skupine namenile tudi sami sceni.
Revijo je organiziral JSKD, izpostava Ormož.
Viki Ivanuša
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
SPORED ODDAJ
TOREK 23.3.
8.00 Revija otroških pevskih zborov 2.del 9.20 Srečanje ljudskih pevcev 18.00 SIP lestvica 19.00 Iz domače skrinje - Destrnlk 20.00 Materinski dan OŠ Destmlk 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SREDA 24.3.
8.00 Delo SPV CP na Hajdinl 9.00 Srečanje ljudskih pevcev 18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Hajdlna 20.00 Hajdina - Športnik leta 21.10 ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
ČETRTEK 25.3.
8.00 Kronika Občine Domava 9.20 ŠKL
18.00 Glasbena oddaja
19.00 Iz domače skrinje - Dornava
20.00 Dornava - Praznovanja materinskega dne
21.10 ljubezenski kalkulator
23.00 Video strani
PETEK 26.3.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 Lenart - Ob materinskem dnevu 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Iz domače skrinje - Gorišnica 21.45 ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
novem trgovskem centru
otvoritev _ OBJ P J —j
26. marca ob ID. u"|
M
Vse za gradnjo, dom in vrt!
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d... Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
www.radio-tednik.si
Prireditvenik
STORITVE
KLEPARSTVO-KROVSTVO sanacija starih streh, izdelava novih streh, pokrivamo s hosekro, tondachom, bramacom, cre-atonoom ... ter montaža vseh žlebov, obrob ..., Velux strešnih oken. Igor Trčko, s. p., Straž-gonjca 29 a, 2331 Pragersko, 041 857 165, igor.trcko@ gmail.com.
Ob 10-letnici podjetja vam v marcu priznamo 10 % popust na kritine in naše storitve. Za vse informacije lahko pokličete na GSM 041 375 838. KROVSTVO, KLEPARSTVO in TESARSTVO Janez Lah, s. p., Mezgovci 70 c, 2252 Dornava.
KMETIJSTVO
DREVESNICA HOLC, Zagorci 61 (pri Gasilskem domu Grabšinski breg), vam nudi sadno drevje različnih sort in vrst za spomladansko sajenje. Tel. 02 758 08 91, 041 391 893.
PRODAM kiper prikolico Tehno-stroj, 4,5 tone, zelo dobro ohranjeno. Telefon 031 656 718.
PRODAM vrtavkaste brane, 2,5 metra, tip Maši, eno sezono rabljene. Telefon 041 646 087.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic, Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer. Tel. 02 / 582 1401.
PRODAM vinogradniško kalano kostanjevo kolje, več dolžin, dostava tudi na dom. Tel. 051 366 557.
NESNICE, mlade, v začetni nesno-sti, opravljena vsa cepljenja, ugodno prodajamo, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM kravo simentalko. Tel. 031 401 629.
PRODAM kravo, brejo, simentalko, staro pet let, in teličko simentalko, težko okrog 140 kg. Tel. 031 840 282.
PRODAM metrska bukova drva, možnost dostave. Tel. 041 840 158.
PRODAM belo vino (z analizo) so-vinjon, belo mešano ter rdeče, modra frankinja ter barbera. Tel. 02 761 68 11.
MOTORNA VOZILA
PRODAM opla astro 1,6, letnik 1992, rdeče barve, 5 vrat, malo vožen, reg. do junija. Tel. 040 937 928.
DELO
IMATE veselje do dela z ljudmi, ste komunikativni, vztrajni, zanesljivi? Postanite honorarni zastopnik in se pridružite skupini sodelavcev za pridobivanje novih naročnikov na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci! Pisne prijave v 8 dneh. DIALOG, K mitreju 2, 2251 Ptuj.
NEPREMIČNINE
KUPIM gradbeno parcelo, cca. 1000 m2, na Ptuju oz. v neposredni bližini ali starejšo hišo za nadomestno gradnjo. Tel. 041 559 205.
NA IDEALNI LEGI, v lepem delu Ptuja, prodamo stanovanjsko takoj vseljivo hišo. Tel. 031 424 952.
PRODAM dvoetažno, 2,5-sobno stanovanje, 70 m2, na Volkmerjevi 29, cena 84.000 €. Tel. 041 949 329.
NA PTUJU V KVEDROVI ulici prodam trisobno stanovanje, 75 m2, Cena 85.000 evrov. Telefon 040 188 336 ali 041 967 949.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine listavcev (topol, breza, bukev, hrast ... ) ter vse iglavce. Uredimo tudi posek in spravilo lesa ali odkupimo gozd v celoti. Nudimo tudi žagan les, ostrešja, obloge ter stavbno pohištvo. ZAGA Ptuj, tel. 041 403 713.
Torek, 23. marec
19.00 Ormož, viteška dvorana gradu, predavanje o drugačnem pogledu na
življenje v gospodinjstvu - Direktorica gospodinjstva Ptuj, CID, nadaljevalni tečaj italijanščine, literarna delavnica, novinarska skupina
Sreda, 24. marec
10.00 do 13.00 Ormož, center Holermuos, opis dogodka JAZ+TI sva MIDVA, akcija je namenjena ljudi opomniti na pomembno vrednoto, solidarnost ... 10.00 Ptuj, Mestni vinograd, rez trte v Mestnem vinogradu 19.00 Ptuj, grand hotel Primus, monokomedija Prava baba 19.30 Ptuj, Galerija Tenzor v Mestnem gledališču, odprtje razstave Poezija v sliki
slikarja Boruta Beusa 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Borut Beus, odprtje razstave
Četrtek, 25. marec
16.30 Slovenska Bistrica, knjižnica, pravljica Jaz in moja mami 18.00 Ptuj, Miheličeva galerija, likovna razstava arhitektke, prevajalke in slikarke Helene Bauman
19.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, leposlovna dvorana, literarni večer in svečan
začetek bralne značke za odrasle 2010, ob svetovnem dnevu poezije Ptuj, CID, tečaj portugalščine in srečanje s portugalsko kulturo Mala Nedelja, Bioterme, Materinski dan, vsem mamicam v spremstvu otrok podarjajo prosti vstop v bazene termalnega parka
Petek, 26. marec
18.00 18.00
19.00
19.00
19.00 20.00
Ptujska Gora, Dom krajanov, skupščina Gasilske zveze Majšperk Slovenska Bistrica, ljudska univerza, zvočna kopel z gongi - sproščanje in meditacija z Mio Frangež
Majšperk, dvorana Albin Promotion TVI, proslava ob materinskem dnevu, KUD Majšperk
Ptuj, Krempljeva 1 (bivša policija), brezplačna delavnica Pot srca, Kako in zakaj živeti duhovno življenje v 21. stoletju Ivanjkovci, telovadnica OŠ, dobrodelni koncert Maribor, SNG, balet, Watching others - gledati druge, VelDvo, za abonma Opera in balet premiera in izven
Življenje celo si garal, za dom in bližnje vse si dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
V SPOMIN
Včeraj, 22. marca, je minilo pet let, odkar nas je zapustil naš dragi sin, brat, mož, oče, tast in dedek
Stanislav Plajnšek
IZ ZABOVCEV 6 B
Hvala vsem, ki se ga spominjate ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Njegovi najdražji
www.radio-tednik.si
Mestno gledališče Ptuj, Slovenski trg 13, Ptuj kot najemodajalec objavlja javni razpis za oddajo ponudbe za podnajem:
moP
MESTNO
GLEDALIŠČE
PTUJ
Gledališke kavarne -
poslovnega prostora v izmeri 109,6 m2 v objektu Mestnega gledališča Ptuj (vhod iz Murkove ulice).
Poslovni prostor se oddaja v podnajem izključno za opravljanje gostinske dejavnosti, ki mora biti prilagojena dejavnosti najemodajalca. Poslovni prostor se oddaja v podnajem z obstoječo opremo za določen čas - največ 5 let z možnostjo podaljšanja pogodbe. Pričetek podnaje-ma je predviden s 1.5.2010.
Izhodiščna višina najemnine je 1461,50 EUR mesečno. V višino najemnine niso všteti obratovalni stroški, ki se plačujejo na podlagi izdanega računa najemodajalca. Zainteresirani ponudniki morajo ponudbi priložiti potrdilo o vplačani varščini v višini 10 odstotkov ponujene najemnine na TRR 01296 - 6030356948. Uspelemu ponudniku se bo varščina štela v znesek avansa. Neuspelim ponudnikom bo varščina vrnjena v roku 8 dni po dokončni odločitvi o izbiri najemnika.
Ponudniki morajo vlogi priložiti dokazilo iz vpisnika samostojnih podjetnikov posameznikov ali izpisek iz sodnega registra in dokazilo o poravnanih finančnih obveznostih in dokazilo, da ni blokiran nobeden od računov. Nobeno od potrdil ne sem biti starejše od 30 dni od dneva oddaje ponudbe.
Najugodnejši ponudnik mora ob sklenitvi pogodbe plačati avans najemnine v višini 2923 EUR, ki se mu bo mesečno poračunavala. Po izčr-panem avansu najemnine je najemnik dolžan dogovorjeno najemnino plačevati mesečno do 15. v mesecu za tekoči mesec.
Vsi zainteresirani morajo podati ponudbo z trajanjem veljavnosti 30 dni od dneva oddaje oziroma do sklenitve pogodbe.
Najemodajalec ni dolžan skleniti pogodbe z najugodnejšim ponudnikom. Direktor Mestnega gledališča Ptuj lahko postopek izbire podnajemnika kadarkoli prekine.
O izbiri najugodnejšega podnajemnika bo odločil direktor Mestnega gledališča Ptuj najkasneje v roku 15 dni od dneva poteka roka za oddajo ponudbe. Zoper odločitev o izbiri ni pritožbe.
Zavezujoče ponudbe zainteresirani ponudniki z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajo najkasneje do 10. 4. 2010 do 12. ure na naslov Mestno gledališče Ptuj, Slovenski trg 13, 2250 Ptuj z označbo: »NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA GLEDALIŠKO KAVARNO«. Odpiranje pravočasno prispelih in pravilno označenih vlog bo 13.4.2009 ob 13. uri v prostorih Mestnega gledališča Ptuj.
Nepravilno označene in prepozne ponudbe bodo vrnjene pošiljatelju. Nepopolne vloge mora ponudnik po poprejšnjem obvestilu najemodajalca dopolniti v roku 3 dni od poziva. V nasprotnem primeru bo najemodajalec takšno ponudbo dokončno zavrgel.
Informacije daje direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič, tel.: 749 32 50 ali peter.srpcic@mgp.si preko spletne pošte.
Mestno gledališče Ptuj Direktor Peter Srpčič
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
K POSKOČNIH
1.	NOVI SPOMINI- Pravi JACK
2.	Ans. SAŠE AVSENIKA - Vsi zapojmo
3.	Ans. NAVDIH - Polka rolka frajer
4.	Ans. VIHARNIK-Jubilejna polka
5.	Ans. PREPIH-Gorici
6.	Ans. POVRATNIKI - Dajmo jim košček sonca
7.	A JE TO-Veselica z A JE TO
ŠOPEK POSKOČNIH
1.	EtA- Kakor magnet
2.	NATALIJA VERBOTEN - Ti edini
3.	BRENDI- Čriček poje
4.	NATALIJA K0LŠEK- Sreča
5.	DOMEN KUMER - Marička Štajerka
6.	R0G0ŠKISLAVČKI - So rožce cvetele
7.	NATAŠA & SAŠA-Najina pot
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEOA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
iPoifuiajtz nas. na iuztounzm ijitztul
RADIOPTUJ
«ta, dfiietu^
www.radio-ptuj.si
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, a v naših srcih za vedno boš ostala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tašče, prababice ter botre
Marije Šterbak
IZ LOVRENCA NA DR. POLJU 18
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem od blizu in daleč, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, darove za župnijsko cerkev ter nam izrazili ustna in pisna sožalja.
Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, ge. Hedviki za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir. Zahvala velja ge. Dragici, ge. Štefki, ge. Katici za izkazano pomoč.
Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali in se je boste vedno spominjali.
Njeni najdražji
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
SPOMIN
21. marca mineva eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi
Slavko-Stanko Žuran
IZ ČEHOVE ULICE 3 NA PTUJU
Hvala vsem, ki mu prižigate svečke in se z lepo mislijo spomnite nanj.
Vsi njegovi
Dan, ko od nas si vzela slovo, pred sedmimi leti je bilo. Vse bolj ko leta hitijo, svečke v spomin ti še vedno gorijo.
SPOMIN
Minilo je sedem let, kar nas je v najlepših letih zapustila
Marija Kokol
IZ JANEŽOVCEV
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, na grob polagate rože in prižigate sveče.
Vspominu te ohranjamo mož Franc s sinovi in njihovimi
družinami
Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpal sem svoje moči, zaprl sem trudne oči.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgotrajni bolezni v 74. letu zapustil naš dragi mož, oče in brat
Janez Tomažič
IZ MEŽANOVE 21, PTUJ
Od njega se bomo poslovili v četrtek, 25. marca 2010, ob 16. uri na pokopališču v Vidmu pri Ptuju. Žara bo pripeljana v vežico v sredo, 24. marca, ob 17. uri.
Žalujoči: žena Ana, sin David, Danica in Sonja z družinama ter brat Alojz z družino
Grajena • 60-letnica kulturnega društva v prenovljenem Domu krajanov
Dom, ki gradi nacionalno kulturno mrežo
V soboto, 20. marca, so v Grajeni praznovali dvakrat, v prenovljenem Domu krajanov je domače kulturno društvo, ki nadaljuje tradicijo najširše kulturne ustvarjalnosti, praznovalo 60. jubilej. KD Grajena sodi med najaktivnejša kulturna društva v MO Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Prejemniki Gallusovih značk
Na osrednji slovesnosti, ki so jo povezali z dokončanjem prenove doma, so v sliki, besedi in pesmi spomnili na vse prelomnice v delovanju kulturnega društva, ki deluje z dramsko sekcijo, moškim pevskim zborom, ljudskimi pevci in skupino korantov, medtem ko mešani in ženski pevski zbor ne delujeta več, in na zgodovino Doma krajanov Grajena, v katerem so pred več kot 35 leti uredili tudi ambulanto, toda zdravnika v Grajeno ni bilo nikoli.
Grajenčani so izredno ponosni na bogato dejavnost svojega kulturnega društva, sedaj pa se ponašajo tudi s prenovljenim domom krajanov, ki bo do polletja letos dobil tudi še fasado. V obnovo dvorane v domu je bilo v zadnjem letu vloženih 94 tisoč evrov, dela je izvajalo gradbeno podjetje Project Ing. Praznični program so oblikovale posamezne sekcije, pridružila pa se jim je tudi skupina Stari prijatelji iz Kicarja, ki so jo k sodelovanju povabili pri predstavi Spomenik pri Hrastovcu, ki si jo je ogledalo več kot 5000 ljudi. To je številka, ki je pogosto ne dosežejo niti profesionalni gledališčniki. Pod vodstvom režiserke Tatjane Vaupotič, ki je režijo prevzela v roke leta 1996, doslej je režirala osem predstav, so grajenski igralci še posebej opozorili nase, ko so pričeli igrati na prostem, v prekrasnem ambientu vurber-
škega gradu, kamor svoje zveste gledalce ponovno vabijo konec maja in v začetku junija na ogled predstave Pod svobodnim soncem. Dramska sekcija se je predstavila s kratkim dialogom med gospo ministrico in njenim zetom iz predstave Gospa ministrica, v katerem sta nastopila Justina Vujno-vič in Vlado Bezjak, z zaključnim monologom Kantorja v predstavi Kralj na Betajnovi z Bogomirjem Vaupotičem in z odlomkom iz zadnje predstave Pod svobodnim soncem.
V soboto so se s priznanjem zahvalili vsem, ki so na kakršen koli način pomagali pri urejanju Doma krajanov, številni kulturni ustvarjalci pa so si pripeli Gallusova, Linhartova in posebna društvena priznanja. To je bila tudi priložnost, da so se predstavile vse sekcije Kulturnega društva Grajena, ki je svoje delo začelo decembra leta 1949 kot Umetniško izobraževalno društvo Grajena. V Grajeni živi veliko kulturnih navdušencev, ki so si že od nekdaj prizadevali za najširše kulturno udejstvovanje, za slovensko besedo, govorico, pesem in glasbo. V svojo kulturno dejavnost pa so v letu 2009 dodali še etnografski pridih, ko so ustanovili sekcijo koran-tov, katere idejni vodja in predsednik je Milan Klemenc. Kulturno društvo Grajena je svojo dejavnost pričelo z dramsko sekcijo, ki je tudi najstarejša sekcija. Že leta 1949 je igralska
skupina pod vodstvom učitelja Avgusta Špendla in režiserja Janeza Špraha na oder postavila dramo Kralj na Betajnovi za okrajno tekmovanje v Mariboru. V šestdesetih letih delovanja je dramska sekcija uprizorila že 35 premiernih predstav z več sto igralci. 60-letno tradicijo ima v Grajeni tudi zborovsko petje. Po letu 1950, ko je bil ustanovljen mešani pevski zbor, so v Grajeni delovali še trije pevski zbori, od katerih je danes aktiven le še moški pevski zbor. Po ustnih virih pa sega prvi skupinski pevski nastop Grajenčanov že v leto 1945, ko so amaterski grajen-ski pevci in pevci iz okolice zapeli grajensko himno Antona Jakoliča. Med letoma 1989 in 1996 je v Grajeni deloval tudi ženski pevski zbor. 35 let delovanja pa je praznoval že Moški pevski zbor Grajena, ki je danes še edini delujoči grajen-ski pevski zbor. Največ zaslug pri njegovem ustanavljanju je imel Štefan Jurančič, ki je bil tudi njegov prvi predsednik, danes mu predseduje Srečko Erjavec. Zborovodja je Rudolf Mohorko, v zadnjem času pa ga pogosto vodi Tomaž Mohor-ko. V 35 letih je zbor nastopil več kot 300-krat. Ljudski pevci, ki jih vodi Albin Kramberger, so leta 2000 začeli nastopati v okviru DU Grajena, od leta 2006 delujejo kot sekcija KD Grajena. Negujejo ljudsko in ponarodelo pesem, od leta 2003 se ponašajo tudi kot or-
ganizatorji območnih srečanj pevcev ljudskih pesmi, viž in ljudskih godcev, tradicionalne prireditve v sklopu krajevnega praznika Grajena. Ob 10-letni-ci delovanja, ki jo praznujejo letos, bodo pripravili jubilejni koncert in izdali kaseto.
Podelili Gallusove in Linhartove značke ter posebna društvena priznanja
Na sobotni slovesnosti ob 60-letnici delovanja KD Grajena so podelili tudi številna priznanja. Začeli so z Gallusovimi značkami, ki jih Javni sklad RS podeljuje za večletno delovanje v pevskih zborih pevkam in pevcem. Bronaste Gallsuove značke za več kot pet let delovanja so prejeli Rudi Mohorko, mlajši, Tomaž Mohorko, Franci Vrbančič in Daniel Mihelič. Zlato Gallsuovo značko za več kot 20 let delovanja v pevskem zboru pa sta prejela Dušan Zorec in Srečko Erjavec. Predsednica sveta Območne izpostave JSKD Ptuj Silva Fartek je na sobotni slovesnosti podelila tudi Linhartove značke. Bronasto Linhartovo značko so prejeli Marija Kolarič, Robert Polanec in Adela Vaupotič. Bronasto in srebrno priznanje za več kot 20-letno delovanje so prejeli Vlado Bezjak, Dušan Kramberger, Simona Lacko, Branko Polanec in Justina Vujnovič. Bronasto, srebrno in zlato Linhartovo značko za več kot 30-letno delovanje v
dramski skupini pa so prejeli Marjan Gajzer, Janez Kokol, Tatjana Kokol, Marjan Pšajd, Milena Pšajd, Franci Vaupotič in Tatjana Vaupotič. Častno Linhartovo značko za skoraj 60 let dela v gledališču je prejel Bogomir Vaupotič.
Ob jubileju, 60-letnici delovanja KD Grajena in ureditvi Doma krajanov so na sobotni praznični prireditvi govorili ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je ob čestitkah ob jubileju tudi obljubil, da bo Dom krajanov do polletja dobil tudi novo fasado, predsednik KD Grajena Branko Petek, predsednik ČS Grajena Andrej Rebernišek, ki je zelo ponosen na dejavnost KD Grajena, saj je takih društev s tako dejavnostjo malo, in tudi na prenovljen Dom krajanov, predsednica svete OI JSKD Ptuj Silva Fartek in predsednica ZKD Ptuj Nataša Petrovič. Gostje so predsedniku KD Grajena izročili tudi spominska darila.
Praznično druženje je trajalo še pozno v noč.
MG
Osebna kronika
Rojstva: Metka Šijanec, Kram-bergerjeva pot 4, Ptuj - deček Jan; Manja Fabjan, Dornava 90 a - deček Jan; Katarina Horvat, Majšperk 17 a, Ptujska Gora -deklica; Manuela Slana, Biš 57 c, Trnovska vas - deček Nik; Elica Žnidarič, Nova vas pri Markovcih 29 - deček Miha; Mateja Lazar, Zavrč 8 a - deček Miha; Darja Bogovič, Majšperk 52 - deklica Nikita; Branka Klemenčič, Bišeč-ki Vrh 62, Trnovska vas - deček Sergej; Tina Perger, CMD 10, Ptuj
-	deček Nik; Mojca Vojsk, Kicar 45 b, Ptuj - deček Nik; Simona Zaranšek, Dežno pri Podlehniku 5 d, Podlehnik - deklica Ajda; Neli Brenkovič, Pavlovci 2, Ormož
-	deček lan; Marinka Plavčak, Dvor 41, Šmarje pri Jelšah - deklica Maja.
Umrli so: Marija Holc, rojena Bezjak, Orešje 209, Ptuj, rojena
1921	- umrla 8. marca 2010; Veronika Hojnik, rojena Herga, Brezovci 10, rojena 1925 - umrla 8. marca 2010; Alojzij Murko, Ulica Jožefe Lackove 5, Ptuj, rojen 1938 - umrl 9. marca 2010; Štefanija Božnik, rojena Kopriv-nik, Socka 26, rojena 1928 -umrla 8. marca 2010; Antonija Drevenšek, rojena Lozinšek, Gradišča 40, rojena 1932 - umrla
9.	marca 2010; Marija Šterbak, rojena Rogina, Lovrenc na Dr. polju 18, rojena 1930 - umrla
10.	marca 2010; Marija Maroh, rojena Žvarc, Njiverce, Cesta v Njiverce 7, rojena 1936 - umrla 13. marca 2010; Stanislav Horvat, Sagadinova ul. 4, Ptuj, rojen 1953 - umrl 11. marca 2010; Franc Narat, Trnovec 21, rojen 1929 - umrl 11. marca 2010; Emil Učakar, Na Postajo 29, Ptuj, rojen 1943 - umrl 9. marca 2010; Ivan Mlakar, Gorenjski Vrh 52, rojen 1926 - umrl 12. marca 2010; Alojzija Holc, rojena Habjanič, Senčak 9, rojena 1922
-	umrla 4. marca 2010; Ana Kozel, rojena Zupanič, Mlinska c. 4, Ptuj, rojena 1932 - umrla 12. marca 2010; Frančiška Matja-šič, rojena Šoštarič, Juršinci 68, rojena 1919 - umrla 14. marca 2010; Marija Rohitelj, rojena Ze-mljič, Draženci 88 b, rojena 1951
-	umrla 14. marca 2010; Angela Kovačec, rojena Kociper, Lešniški Vrh 1, rojena 1924 - umrla 18. marca 2010; Gizela Mlakar, rojena Krajnc, Sedlašek 9, rojena
1922	- umrla 10. marca 2010. Poroke - Ptuj: Srečko Kerle, Tovarniška c. 13, Kidričevo, in Janja Gaube, Kopališka ul. 19, Kidričevo. Vladimir Emeršič in Tadeja Ozvaldič, Dravci 2. Stanislav Petek, Bresnlca 33, In Marta Bezjak, Štrafelova ul. 14, Ptuj.
Danes bo sprva oblačno, ponekod bo občasno še rahlo deževalo. Čez dan bo večinoma suho, a bo ostalo pretežno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 8, ob morju do 10, najvišje dnevne od 9 do 14, na Primorskem do 16 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo deloma sončno z občasnopove-čano oblačnostjo.
Posebna priznanja za zasluge pri razvoju in delovanju kulturnega društva Grajena so prejeli Franc Horvat, Štefan Jurančič, Janez Kokol, Franc Paternost, Otmar Toplak, Bogomir Vaupotič, Franci Vaupotič in Janko Veršič. Prejeli so jih člani društva, ki njegovo podobo oblikujejo že več kot 30 let. S priznanji pa se je KD Grajena zahvalilo tudi nekaterim sponzorjem in donatorjem.
Dom krajanov Grajena so začeli leta 1948 graditi kot zadružni dom. Že 62 let je Dom krajanov grajena osrednji prostor kulturnega, družabnega in društvenega dogajanja Grajene in okolice. Njegova dvorana s 350 sedeži je trenutno največja dvorana v MO Ptuj. Najnujnejša vzdrževalna dela v dvorani so se začela v letu 2006, v letu 2007 pa se je MO Ptuj odločila za rekonstrukcijo doma v dveh fazah. Lani seje MO Ptuj uspešno prijavila na razpise Evropske unije in Ministrstva za kulturo. 20. marec 2010 je bil za Grajenčane dvojni praznik, dan, ko so namenu predali prenovljeno kulturno dvorano oziroma tudi svečano odprli prenovljeni dom krajanov in obenem praznovali 60-letnico KD Grajena. Grajenski dom je danes eden izmed tretjine urejenih domov v Sloveniji, v kateri poteka nadvse živahna dejavnost, ki počasi, vendar vztrajno gradi nacionalno kulturno mrežo.
Foto: Črtomir Goznik
Prejemniki Linhartovih značk
Foto: Črtomir Goznik
Prejemniki posebnih priznanj Kulturnega društva Grajena za več kot 30-letno delo v društvu
Napoved vremena za Slovenijo