ft. 193 Mtita mu ratnu Ors fimitiMttittti V Trstu« ¥ torak W. avgusta 1925. Posamezna številka 20 cent« Letnik L v /4 izvzemCi pondeijek, vsak dan »jutraj. I^Aništvo: ulica sv. Frančiška Ifcsiftfcaga it 20, L nadstropje. Dopisi saj M po# ^ o uredništvu. N"* nlriraaa ffema — ne sprejemajo. rokopUt m m v \ =»• — Odgovc jMrtco Vovk. Lastnik tiskana Edinost. TUk tiskarne Edinost y *:ažaa za aMsec L 7.—, 3 mssace L I9-S0. pol L 32 ~ m **** ' !Za ioo.ematvo maaačno 5 lir ve«. — T«lefoo[l£*dniitva ta uprav« It. 11-57. :nost Posamezne Številke ▼ Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi s« računajo * širok osti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cest, osmrtnice, zahval?, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije s« pošiljalo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica it. FranČiika Asiikega Ste v. 20. I. nad. — Telefon uredništva hi uprave 11-37, T Bo ne bo Mlati Pod tem naslovom prinaša sušaski «Novi ttaU naslednja izvajanja, ki zanimajo Se posebno z oztrotn na dejatvo.da so btliL politiki, v katerih imenu piše, doslej v strogi opoziciji proti Pašiču in njegovemu re- Pripovedovanje o izdajstvu St. Radića je _ tako začenja — nezmisetno. To mora videti danes tudi malo dete. Kajti: kaj sta v resnici svojim izvozom. Temu se pridružuje še nemška tekma in pa zmanjšana kupo valna moč širokih ljudskih slojev. Končno pravi dopisnik, da je danes v Avstriji splošno zmagalo prepričanje, da Avstriji ne preostaja drugega, nego da se pridruži Nemčiji. Strah, da bi nemška industrija nadvlado-vala avstrijsko, je minil, odkar so postale očite dejanske razmere v Stinnesovem gospodarstvu. Za združitev je tudi delavstvo ki upa od tega boljših delovnih razmer. Danes je 80 odstotkov avstrijskega prebivalstva za priključitev k Nemčiji. V članku pod naslovom «Ura Hrvatske« piSe Ltijo Vojnovič med drugim: «Vstop Raaićeve stranke, ki predstavlja pol milijona hrvatskih volilcev, v vlado; bratski obiem Radića, tega čudnega impulzivnega slovanskega produkta, z Beograjci, proti katerim se je leta boriL s toliko gorečnostjo; ta sprava, ki jo je Veliki stari srbski državnik znal uprizoriti s toliko virtuoznostjo, je izzvala čutstvo pomirjen a in varnosti v vseh evropskih ministrstvih za vna-n;e stvari. To ireba ugotoviti. To opravičuje popolnoma dogovor, ki sta ga sklenila Pašić in Pavle Radič, ta pooblaščenec svojega strica». Dalje piše Vojnovič, da je v tem zgodovinskem trenutku Hrvatska poklicana, da igra | Ker so važne točke na dnevnem redu js navzočnost vseh članov imenovanega odseka obvezna. — Podnačelnica. Iz tržaškega žMenla Grozen zločin no Montebeila Težak najden na cisti z zdrobljeno gtavo. — Morilec njegov sorodnik. Preteklo soboto ponoči se je odigraL na Moti. tebellu zločin, k: je po svoji krutosti brez-dvomno eden izmed največjih, kar se jih je v zadnjih letih dogodilo v našem ni^stu. Mlad mož je bil najbrž v divjem pretepu, na grozen način ubit. L?asi je strašni dogodek še zavit v tajnost, je verjetno, da gre za posledico ne- 30- prvo vlogo Še le sedaj začen a Hrvatska s srečnih družinskih razmer in mogoče tudi svojo politično vzgojo kot gospodarica svoje j vrastvo med sorodnik!, usode združena z ukupnostjo države. Srbija s Mož z zmečkano glavo. svojim mečem, z intenzivnim razvojem svojega «,aza», ki se odraža v njenih pesmih, v njenih običajih, v njenem jeziku, zajetem iz neposred- V nedeljo zjutraj, ko se ie že danilo, je neki težak, ki se je vračal iz, mesta domov k Sv. M. Magdal eni, našel v bližini konjskega dirkališča nih virov plemena, z njenimi boji stoletij z mo- i na MontebeUu, kakih 20korakov od gostilne gočnimi tekmeci za golo življenje in obstanek: i «A1 Ippodromo* na cesti moža, ki je Sežal v je delovala in ustvarjala. Kričeča krivica bi, luži krvi in ni kazai nikakega znamenja ži bila, ako bi od nje pričakovali vse. V prvi vrsti ; ljenja več; oblič-e mu je bilo zatrhlo in delo-stopa sedaj na pozorišče zapadni element, ki ma pokrito z debelo plastjo že deloma strjena ga predstavlja Hrvatska. Seveda bi dajali krvi, na gornjeir delu glave pa so mu zijale prednost Hrvatski Strossmajerja, Račkega.Ma- ; strašne rane, iz katerih so štrleli drobci razbite žuraniča, Ožegoviča, Kukuljeviča, teh produk- lobanje in kupčki možganske tvarine, pome-tov po disciplini zapada kanalizirane siovan- šana s krvjo Ko je težak obvladal grozo, ki ske duše. Toda nič se ne da več izpcemeniti ga je bila prevzela spričo strašnega prizora, na razmerah, ki so nastale. Demokracija je vse se je po kratkem premišljanju napotil na orož- poplavila. Mase iščejo svoje mesto na solncu Imajo take voditelje, kakršne morejo imeti. Vsako obžalovanje bi bilo neumestno. Močna po svojih tisočletnih tradicijah prihaja Hrvatska v Beograd, da se pridruži delu za bratstvo in narodno konstrukcijo. Njena ura je to. Naj dokaže pred bodočimi rodovi, da ni zamudila niti enega dne te naloge, ki ji jo je naložila zgodovinska usoda. Faiistovsk! glas o Husu Rimski lis#«Impero» od 1, avgusta je obja- niško postajo v ulici Pasquale Revoltella. — Medpotoma je srečal na cesti, ki je bila radi rane ure še zelo samotna, nekega šoferja, ki je vozil s svojim avtomobilom v mesto. Obvestil ga ie o dogodku ter mu priporočil, naj se požuri na rešilno postajo, češ, da je neznanec mogoče še živ. Kmalu potem je dospel skoro istočasno z orožniki, na lice mesta zdravnik rešilne postaje, ki je pa na prvi pogled spoznal, da je neznanec že mrtev; smrt je bila nastopila pred dobrima par urama in je morala biti skoro ..... . „ r*. hipna, kajti rane na glavi so bile smrtne, — vd članek z naslovom «Hus» To ,e stvarna | Blizu mrtveca ic |ežal debe! koničast kamen, polemika proti uvodmku senator^ Rufuciia v katerega se ie držala strjena kri, oomešana z Cornere della Sera od 23. jult^a toda glavni, ,asmi. nekollko vstran 5G i8Ža!c 7iomijene njegov namen je polemika proti itahjanskamu | Iice Orožnikom pač ni bilo težko ugotoviti, liberalizmu. Pri tem pa «Impero» fako r.zko J da • biI neraanec umor}eI1. To je potrdila tudi A A<«t A 1—Ir « i I * tM HllPmiA M a . « . . * 1 označuje Husov kult in Husovo osebnost. Rečeni list piše: «Duh Husov nima pravice, da živi iz narodnih razlogov, istotako, kakor nima v Italiji pravice, da nadalje živi duh liberalni. Danes v Češki ni zanimanja za sporna teološka vpra- i šanja. Pod teološkim sporom se skriva seveda sodna komisija, ki je par ur pozneje dospela na lice mesta. Medtem so orožniki spoznali v umorjencu 38-letnega težaka Josipa Russich, stanujočega v ulici Pier Paolo Verger'o št, 33, Kako se «e odigral krvavi dogodek. Soc|na komisija je dognala, da je bil Russich nekaj drugega, da bi se namreč širilo med ver- j Uf°.riei1 v noči. :s<*oie na nedelio, in sicer niki, kar hierarhija izključuje samo po sebi,!"tra, Nesrečni ,e pogostoma kar pomeni zanikanje hierarhije in uveljavlja- j v l°ftt!n? -AH Ippodromo.. m iudi ti- nje enakosti v verski družbi. Iz tega razloga , ®to °oc 'e b/ naiorz tam, dasi gostilničar »am-so vsi verski reformatorji simpatičnejši libera- ka< .da ?l bd Po °dhodu ^ goitilns se je očividno srečal z nekim neznancem, • katerim se je iz neznanih vzrokov spri. Prišlo je do srditega pretepa, tekom katerega je nasprotnik podrl Russicha na tla in ga tedaj ponovno udaril v velikim kamnom po glavi. VI-1 lice, ki so jih našli na pozoritču krvavega dogodka, so bile — kakor se je poznefe dognalo Russicheva last; očividno se je nesrečnik skušal braniti z njimi in jih je pri tem zlomil, Kr~ morali sovražiti Husa. kakor Italijani j v?vo d'am,0' .ki *e ie o&grala v nočni tišini na ' ulic:, sta baje videli dve ženski, stanujoči v bližin; imenovane gostilne; čuli sla vprtie ia videli dva moža, ki sta se ruvala, a menili sla, da gre za navaden pretep med pijanci. Pri nadal njih poizvedbah je polici,a dognala, da je bil Russich zelo nasilen človek in strastno udan aikoholu. V pijanosti je večkrat surovo ravnal s svojo ženo, vdovo Vikto-riio Turcovich, ro eno Ivanov. Njegovo postopanje z ženo- je b'!o večkrat povod prepirom med njim in sorodniki žene. Svojčas je njegova šizem nas je popolnoma ozdravil. Tako Dre-" Jašča Ana Ivanov celo vložila proti njemu tož- neha to naiduše£e tudi med Čehi. Potem bo- !ef končno odtegnila, baie iz bo;a*n., j j i • ' i - • j "ji* da b; se zet ne maščeval. do, ne da bi n^iraL svo*o narodnost, v deh v 4 Janu Husu to, kar je v resnici, namreč sovraž- Pos*adn;i prepir z ženo. ka človeškega pokoljenja . - V soboto popoldne se ie šla Rtisstcheva ieaa Ta članek italijanskega fašistovskega lista 1 kopat s svojim; tremi otroci. Ko se je nekolrko prinaša list »Narodni Osvobczeni», organ če-j pozno zvečer vrnila domov, ;e zvedela, da je Skih legijonarjev, a za sedaj brez komen- j bil mož doma in da se je zelo jezil, da nje lcem, toda fašizem je njihov največji sovražnik. Treba je vprašanje verske reformacije ločiti od narodnega vprašanja. To kolikor je morda tudi Hus doprinesel k ustvaritvi češke narod-■nosti, vendar ne more biti to predmet prazno-vernega narodnega spoštovanja. To pa zato, ker ime Husovo, četudi je spojeno s postankom naroda, ni dalo narodu ničesar drugega, nego bolezen, od katere se mora narod sam zdraviti, i Čehi bi mrzijo Giordana Bruna ali Savonaroio Čehi seveda sedaj ne delajo tega. Praga, Ženeva n Pariz so tri središča demokratske pošasti na evropski celini. Že leta 1889 je pokvarjena praška dijaška omladina poročala v Pariz, da obožava demokratsko Francijo. Sinovi Husa tudi sedaj Še živro v tej svoii zabloci. Češki narod e po pridobljeni svobodi v nevarnem stanju demokratskega navdušenja. Moremo biti napram n emu uvidevni, ker smo tudi mi v Italiji bili v sličnem stanju po ujedinj-enju Italije. Fa- Vesti Iz Jugoslavije — Not jugoslovanski konzul v Trst«. G. Franjo Cvijetiša. biv$i tajnik v jugosl. ministrstvu zunanjih del, je imenovan za generalnega konzula v Trstu. G. Cvijetiša je znan strokovnjak v gospodarskih pro blemih. _ | Na Popovo polje blizu Moctarja n odšla skupina Geografov, predstavnikov Geografskega wsti-tuta v Beogradu, da izvrši znanstvena raziskovanja. Ekspedicijo vodi asistent beograjske univerze g. Lazić. Sodelujejo tudi ruski geografi Botenko Aleksander, Vki-dorski in N. Korčokov. tar>a. _ — Vojna odškodnina jugosl. državljanom. Na podlagi poročila iz merodajnega vira obveščam s tem vse prizadete vojne oškodovance, jugdsl. podanike, da je reševanje o pravici voine odškodnine še vedno v teku. Vabim zaradi tega ponovno vse prizadete, da se zglase radi obširnejših pojasnil in ustanovitve društvi vojnih oškodovancev v svrho skupnega nastopa čimprej ob nedeljah in pondeljkih v dopoldanskih urah na mojem stanovanju v Gorici, Corso V. E. III št. 65. Tisti, ki se ne bi mogel javiti osebno, naj izvoli prijaviti pismeno svoj natančen naslov, rojstne in domovinske podatke, ter vrsto škode in visokost o predvojnih cenah. Ivsa Koudeika, okr. tajnik v pok. — Popi i iljseso« V nedeljskem članku pači neljub tiskovni pogrešek smisel oaega stavka v sredi predzadnjega odstavka, kjer Člankar povdarja kako je dr. Wilfanu odvratno hlastanje po popularnosti. Iz zveze z vsemi drugimi izvajanji je razvidno, da se mora oni stavek pravilno glasiti tako-le: «Taka odkritost je lastna le izrazitim političnim osebnostim...., ki ejo postati «popularni* na Ikodo svojega naroda {in ne: ki hočsjo itd.). DruitVM« VMftl — M. D. «Zarja* — Rojaa Danes točno ob 20. uri sestanek dramatičnega odseka. ni bilo; odšel je zopet, menda v gostilno. Okoli 23. ure. ko je bila žena z otroci že v postelji, se je Russich vrnil vinjen domov; komaj je prestopil domači prag, je pričel razgrajati ia naposled je skočil proti ženi, oborožen, z vilicami. Zabodel jo je v spodnji del hrbta, vendar pa mu je žena ušla z otroci vred. Zatekla ss je k svoji materi, ki stanuje v isti hiši. Mati je poklicala 25-letnega sina Antona, ki je bil v gostilni, in ga obvestila o dogodku. Mladen ć je takoj še iskat Russicha in baje je pred odhodom zagrozil, da mu bo to pot pošteno posvetil. Russich je medtem že odšel z doma; vzel je s seboj vilice, ki so jih pozneje naS!i Kri njem. Kaj se je potem zgodilo ni znano. a podlagi navedenih ugotovitev je bil Anton Ivanov pozneje aretiran in pridržan v zaporu, ker je* močno osumljen, da je umoril svaka. Mladenič pa trdi, da je nedolžen pri tem zločinu. Aretirana je btla tucU Russicheva žena. Policija nadaljuje preiskavo in je upaaje, da tajnost, ki zakriva grozni zločin, kmalu pojasni. — Neverno ranjene v obramb! svojega IJfe blBIMi 391etni Karel Petelin in 32lstni Karel Cociancig, oba težaka, stanujoča pri Sv. Ma«; riji Magdaleni zgornji it. 102, sta se že dety* časa iz neznanih vzrokov grdo glodala, Pre^ teklo soboto zvečer sta se stara sovražnika — pač nesrečno naključje je tako naneslo — srečala v neki gostilni pri Sv. Mariji Magdalen-. Ker sta bila oba v rožcah, sta se kmalu s porekla. Prepir se je nadaljeval na ulici prei gostilno In se razvil v divfi pretep. Ko sta ss najhujše lasala, je nenadoma prihitela Petelinova ljubimka, 36-letna Ivanka Furlan, ki je, 'EDINOST* V Trstu, dne 18. avgusta 1925 hoteč braniti svojega lfuSčka skočila med pretepača, Toda ravno v istem trenotku je Co-ciancig zavihtel nož in sunek, namenjen Petelinu, zadel n^o; nesrečna ženska se je zgrudila na tla težko ranjena dočim se je Cociancig ovidevši posledice svoje pomote, spustU v beg. Furlanova je bila prepeljana z nekim javnim avtomobilom v mestno bolni&nico, kjer je zdravnik ugotovil, da je zelo nevarno ranjeoa^ imela je pet centimetrov fciroko in zelo globoko, v pljuča segajočo rano pod levo lopatico, Ranjenko so sprejeli v karurgični oddelek, kjer .deljska tekma, je razumJirvo, da je v nedeljo hitelo v Gradiško vse, ki se količkaj zanima v Gorici za nogometni Sport. Pa tudi iz drugih krajev in posebno Je iz Trsta se ie zbralo na lepem gradiščanske« igrišču veliko število Športnih radovednežev. Ob 16-30 je bilo dano znamenje za pričetek. Precej dolgo se je razvijala igra neodločno, čeprav je bila vidna premoč Goričanov nad puljakim moštvom. Sele proti sredini prve polovice se je posrečilo Goričanom zabiti prvi goal v puljska vrata, katera je skrbno in spret- Kor»č in sicer nas zapušča le s težkim srcem, UČENKA, ki je dovršila z dobrim uspehom 3 r\f*1 e t I Tđn An IfLA 1« V«la/1 Wly» «rCf«»K nI/ rvleJl««« I M .XX___1- - H - t _ _ . _ * _ _ t * * ' bo morala ležati približno mesec dni, ako ne no čuval izborni vratar poljskega moštva. V nastopijo kake komplikacije, k> utegnejo dovesti do usodnih posledic. ; Cociancig, ki je bil pozneje aretiran, je izjavil, da se je le hotel ubraniti pred Petelinom, ki je bil oborožen z nekim topim predmetom; ranil je Furlanovo Čisto po nesreči. Mož je bil pridržan v zaporu. — Klavnica na cesti Včeraj v zgodnjih jutranjih urah se je pripetila v Sv. Križu nenavadna nesreča. Dirkalni avto, k; ga je vodil dr. Roc-chetta, je na cesti v sredi vasi zavozil z veliko brzino v skupino konj, ki jih je neki konjski mešetar vodil na Reko, 6 konj je pri tem počepalo na tla; eden je crknil na mestu, trie in tudi nešportne prilike, kmalu potem druga dva pa sta bila več ali ; Gorizia* v drugo divizijo-manj hudo ranjena. Tudi avto se je tako pokvaril, da so ga morali zavleči v Trst. Od oseb pa ni bila nobena poškodovana. — Dva poskušena samomora. V stanovanju družine Grioni, stanujoči v ulici Monfort, kjer je služila, je predsinoćnjim iz neznanih vzrokov skušala napraviti konec svojemu življenju 31-letna Ida Osval-dini; izpila je precejšnjo količino karbolne kisline. Domači so poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje, ki je nesrečni drugi polovici so si kmalu v začetku igre Gori-čani utrdili svojo zmago z drugim goalom, ki se je izkazal za jako potrebnega, kajti kmalu na to so tudi «Grionci» zapičili žogo v vrata Goričanov, Po tem uspehu se je puljsko moštvo ojunačilo in igra se je razvijala zdaj na goriškem zdaj na puljskem polju ter je ostala neodločna do konca. Igra sama po sebi ni odgovarjala njeni pomembnosti, zaka; igralo se le slabo na obeh straneh. Zvečer je vladalo v Gorici pravcato slavnostno razpoloženje; saj so se uresničile že dve leti trajajoče želje in sanje goriške športne da b; prišla «Pro — Komen. V soboto 15. t. m. okolu 20,-21, /Ure, se je nebo naenkrat pokrilo s črnimi težkimi oblaki. Težko je bilo pri srcu kmetu, kaj« ti s strahom so poslušali silno šumenje severnega vetra. Grozila je nevitha s točo. kar tudi sedaj ni prizaneslo. Toča je padala v glavnem bolj proti Svetem, Nekje uničeno deloma do 30-50% grozdja. Silen veter, skoro mal «ša?un» je ostavil posledice, katerih učinek, opazuiejo 1 udje in ugibajo kak bi morali zidati na Krasu koliko tisoč lir je škode itd. Pritisk vetra . prisiljen edino le vsled zdravstvenih okolščin stopiti v prezgodnji pokoj. Viharne politične prilike zadnjih dveh let, ki so pretresale Kobarid, so omajale tudi vrlemu g, dekanu zdravje. A krnski dogodki, politične volitve komi-sarjenje Cavalottija, ki je pač ostal pri nas v slabem spominu, so neprestano dajali netiva na ogenj nesporazuml^enja mod obema tu živečima narodoma. Nemal del tega sovraštva je bil naperjen tudi proti odhajajočemu g, dekanu, hi je moral prestati marsikatero težko, dolgo noč v tesnem pričakovanju, da bode jutro prineslo miru in pokoja. Še posebno se je priljubil odhajajoči g. dekan Kobaridcem s tem, da ni poskušal, kot žal drugje marsikateri njegov sobrai, strankarskih predvojnih strasti med nami. Tako smo živeli med sebo< združeni v pravi edinosti, ker so pač bili in so pretežki časi za razdvojenost v domačem taboru. Tudi novemu g. dekanu so izrazili njegovi! | prijatelji Kobaridci trdno zaupanje, da bode j J znal ohraniti dosedanje prisrčne odnošaje med * pastirjem in čredo ter da ne bode pustil, da bi med nami pognale kali razdvojenosti. — Občinske volitve. Glasovi o občinskih volitvah so potihnili in komisar, ki je bil tako brižen v sklicevanju odlične/sih KobarLdcev, da bi ti po njegovem ukazu sprejeli in priporočali pri ljudeh dva tuja kandidata, sedaj noče nčesar več vedeti o volitvah. Mi pa Kobaridci brez razlike stanov zahtevamo prav odločno, da se volitve čimprej razpišejo, ker ni prav nikakega vzroka za dosedanjo izvanredno občinsko upravo. Ako ne bo komisar, od katerega poročila zavisi razpis volitev, primerno obvesti- -tekturo v naši vsesplošni enoglasni želji in zahtevi po volitvah, polom oosebneča odposlanstva s razred meščanske šole, z znanjem strojepisja slovenščine in italijanščine, želi - vstopiti v službo kot začetnica. Ponudbe na upravni-stvo pod «Marljiva» 1150 PRODAJALKO, stare Šo, spretno, sprejme manufakturna trgovina na deželi. Prednost imajo one s znanjem italijanščine. Ponudbe pod «Prodajalka» na upravništvo. 1140 KMETIJSKO društvo v Vipavi ima v zalogi izvrstna vina po primerni ceni. 1144 MIROD1LNICA MARIO FERLIN Sv. Marija Hsgdalena zgornja 2 BHrio. el. 774 Mrežnici trta £«t?m 18 (Stgsi Tu iifaai M na prodaj? na debelo in drobno. 63 Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement, satira, žveplo, modra galica itd. — Postrežba na dom. Bogata iz bera slikarskih vzorcev (itampov) - Velika izbera ceoilnih potrebščin - Zaloga mazila .MIRBONA" za tevlje DVA dvokolesna cordia 17. vozička prodam. Via Con-1153 fiSiiiita Rllllf j Trst, Via ScaSinata 2 J PODRUŽNICA J i Via As-cata lO j j z velilB Mers BMm io Kan j □□ □ □□ □ Giusto Pacor - Trst Via Cecilia de Rittmejsr 20 Manufakturno blago in drebnarile Bombaževlne — Perilo izdelano in na meter — Pletenine — Nogavice — Drob- Najnižje cene. □ □O (580) Cene nizke. narije. Postrežba toina. □ □□ JZJ l i mmi od M. avgust« do 8. *$25. Za nakup vstopnice, ki stane Dilb 59.— ki daje kupcu pravico do znižanega jugosiovenskega konzularnega vizuma za Din. 20.— kakor tudi 3€°/, bomo i popust na italijanskih in 50* „ popust na jugo-slovenskih železnicah obrnite i _________________ r_______ __ f___________ je bil namreč tako silen, da ]e posul par let j po Lom posebnega odposlaiistva s spomenico, | siovensKin zeiezmcan oornete se do komisarja ženski izpral želodec t^r io dal nato pre-!-8tar° >aJfo prostorno lopo g. Žigona pod ka- podpisano od vseh volilcev, pojasnili videm-peljati v mestno bolnišnico. Njeno stanje je j Jero " * delalo z mlatOmcami ob času mlaj skemu prefektu pravo dejansko statve, katere. r ' ' tve. 5 iz opeke zi-dan h stebrov, drzecih streho \ ga najbrže podajajo drugi neobemarn v popol- lope, leži deloma celih, deloma razsutih po ! noma napačni lufci. nevarno. — V hipni blaznosti si je čmar Josip Černe, stanujoč v št, 40. predvčerajšnjim zjutraj skušal prerezati v svojem stanovanju vrat; z ostrim nožem si je zadal zelo široko, a k sreči ne nevarno rano, ki je pa močno krvavela. Bil je prepeljan v mestno bolnišnico. 39-letm kr- j t]gjj' Streha lop ki je bila krita z eternitom ulici Conti pa počiva delo is u tudi na mlatiln'ci, kateri je morala prizadeli par močnih udarcev, kajti polomljene so nakladalne deske mlatilnice, raztrgan in pokvarjen je «paternoster» za nakladanje slame. Ni še mogoče dognati v kaki sejma za Italijo Jgs. Ce&ovizra v Trstu tfišla ju ^tičiniire 651 Iz tržaške pokrajine — Gospodinjski tečaj v zavodu šolskih sester v Tomajo. Z oktobrom mesecem tega leta ee bo otvoril v zavodu v Tomaju nov šestmesečni gospodinjski tečaj, kjer se bo nudila dekletom prilika, pridobiti si za umno gospodinjstvo potrebnega znania. Masečnina za hrano, stanovanje in pouk znaša 150 L. Rok za vlaga- NB. Z* one obitkovak«, ki stanujejo izven TnU, bo poskrbe omenjeni komisar uradnim potom jngonovenski koozuiarai vi zum. V ta namen naj ve mu dostavi potni list skupno z me Sitom Din. 50— Amtopaico, Din. JO.— za koinuiaroi v na m ' ' ' ---^ (557) Letovišoarji v Kobarida, Polno poletje . odeva z zelenim pLaičem vso našo okolico. — in L 5.- »a pcf« » režije »trpin. SvetlozeJem valovi bližnje Soče ter za razva-' jenerše mlačno-tople vode Nadiže vabijo k prijetnemu osvežujočemu okrepčilu. Toda vkljub temu poseti Kobarid v primeri z obema b!iž- Upamo, da bo v par dneh že toliko urejena da bo šla mlatev neovirano dalje svojo pot. Letos je pač smola z mlatilnicami po Krasu. — Idrija. Pretekli teden je zopet divjala v našem okraju silna nevihta. Po zelo vročih dneh, se je preteklo sredo 12. t. m. prej po-popolnoma jasno nebo okrog poldne nenadoma pooblačilo, vsul se je močan dež pomešan z redko a debelo točo, ki je pa kmaiu ponehala ________ter ni napravila veliko škode, pač pa je bilo nje prošenj traja do 15. septembra t. 1. Ker se najbrž hujše proti Postojni in Logatcu, od kaje pa že priglasilo precej prosilk, naj ostale ---!-----ui_i-; —:—J3K m-j ——- pohite z vlaganjem prošenj Pod 16. letom se meri je pokvarjena mlatilnica v notranjosti, njima trgoma Tolminom in Bovcem le premalo goienke sprejemajo le tedaj, če so dovolj razvite in je sicer še prostor. — Vodstvo zavoda, tere smeri so se oblaki pripodili. Med močnim deževjem, ki je trajalo celo popoldne, vso noč in ki j,e prenehalo šele proti večeru naslednjega dne je neprestano treskalo in grmelo. Najhujše je bilo o polnoči. Na Gorah nad Idri-(— CTt'je Strela udarila v hlev posestnice Frančiške £ Seljak, po domače pri Lužarju. Hlev, v kate- — Zaključek predstav na videmskem gradu, rem se je nahajalo 20 glav živine; je bilo v hipu S Ponch elli-ievo «Giocondor, ki se je uprizar- v plamenu ter je popolnoma zgorel. Živino so :ala M l i l ~ je bi gled .1 _ ^______________, .. , umetniškega užitka to gledišče ni nudilo in tudi pranovlien in obokan z beionom, kar je stalo ne more nuditi, ker drugače sicer naravnost} visoke svote. Posetnica je bila zavarovana, idealni prostor ne razpolaga z erumi lastnost- za 10.000 lir, škoda pa je gotovo štirpcrat več-mi. katere mora imeti tudf gledališče na odpr- ja. Ko je drugi da^ n>en mož podpiral vsled tem in sicer dobro akustiko. Te drugače »i- i v stvene pomanjkljivosti pa begato nadomestuje letoviščarjev. Razni so vzroki tega izostajanj, toda priznati »i moramo, da smo temu nekoliko krivi tudi mir Kobaridci sami, ki si v teh težkih gospodarskih prilikah ne znamo iskati novih virov. Stanovanjske prilike, posebno one za tuke, so potrebne korenitega izboljšanja. Pa tudi več reklame bi moral: napraviti našim naravnim krasotam. Sploh bi morali v naše poslovanje uliti več novih ini-ciiativ. Otresti se moramo vsega pod?dovanega udobnega konservatizma in udariti kot naši sosedje Bovčani nova poalovna pota. Dva Kobaridca. LISTNICA UREDNIŠTVA. — Gospo«} A R- Gorica. Vaše ekspresno pismo iz Kobarida je došlo Sele v soboto pred-poldne. Borsna por ožila. h, 17. avgusta. Italija 18.537 5; London Paru 38.975; New-York 5 15T/„ ; Beograd iau OGLASI PO NAJNIŽJIH cenah v Julijski Krajini pohi- g r and^ozno stg 1 ed i šča {6000 s ed e že v) Inogrom- i pobilo, tako da so ga odnesli nezavestnega v •... ^ ^ S' Lamro 10'- no število sodelujočih (1000), kakor tudi lesk i hišo kjer se je sicer kmalu zavedel, a boven- j REZBARJA sprejme za dobo 2 mesecev mizar in blesk sceneriie, razsvetljave in kostumov dar dali časa nesposoben za delo. Ta dogorele i Mlakar v Divači. 1152 J M ---- opernega zbora. Zato prihajajo " ----™Hlr-f.lc« — » Ko , elike vročine nekoliko vpogniene traverza, se je zrušilo nanj nekaj ometa ter ga precej ter številnost opernega zbora. Zato do največjega učinka nastopi mase. — To velja tudi za Ponch^olli-jevo «Giocon-do», ki je dosegla v videnask: uprizoritvi svoj višek v tretjem dejanju pri baletu «Le danze delle ore s, ki je naravnost očaral občinstvo. Kakor že lani, tako je tudi letos nagajalo odboru skrajno slabo vreme, saj je dež motil skorai vsako predstavo. Zato je zelo verjetno, da se bo letošnja sezona končala z znatnim def.citom za odbor, k: vzdržuje videmsko gledališče na odprtem. Upajmo, da letošnji even-tuelni finančni neuspeh ne bo oplaši! odbora, ampak da bo tudi v prihodnjem letu priredil gledališče na odprtem, ki je postalo že neke vrsta tradicija za videmsko mesto in celo furlansko pokrajino. — A. S. «Pro Gorizia* v drug? diviziji. «Pro Gorizia* — «Grion (Pola) 2:1 (1 : 0). V nedeljo se je vršila v Gradiški nogometna tekma med moštvom goriškega nogometnega kluba «Pro Gorizia» in med moštvom nogometnega kluba Grion» iz Pulja. Za to tekmo e vladalo velikansko zanimanje ne samo v goriških športnih krogih ampak v športnem svetu cele Julijske Benečije. Saj je imeia nedel ska tekma prinesti odločitev, da li preide «Pro Gorizia* iz tretje v drugo divizijo severoitaliianske nogometne zveze, kar Hi se zgod io v sluča?u zmage gor'škega moštva pri nedeljski tekmi. V slučaju peraza bi moralo goriško moštvo vojevati še enkrat odločilni boj s svoiim največjim so-vražn kom, s tržaško -Edero* za prehod v drt^-go d;v:zijo. V slučaju neodločnega izida nedeljske tekme pa bi se moralo gori&ko moštvo še enkrat boriti s svoiim nedeljskim tekmecem •Grionuro>. Tako se je namreč glasila ra*sodt>a zvezinega sveta \ dolgotrajnem in ostrem sporu med =Pro Cdmz;o» in tržaško -Edero», ki je pkoa: cele štiri mesece razburjal športne Jtrcgc julijske Benečije. Radi odločilne važnosti, ki jo je še povečal že itak velikansko nesrečo. Dolžnost sosedov je, da priskočijo prizadeti družini na pomoč, dokler je še čas ker zima je skoro pred vrati. Ce bi bil veter in ne bi tako močno deževalo, bi bila v nevarnosti vsa vas, ki je pred 43 leti že enkrat popolnoma zgorela. Predno je treščilo v omenjeni hlev, je treščilo v strelovod na šoli in tudi Še na neki drugi hiši v bližini. Ker stoja vas ravno na vr, hu visokega hriba, je seveda precej izpostavljena streli. Koristno bi bilo da bi si vsi posestniki poslopij na tako izpostavljenih krajih nabavili dobre strelovode. Poprava občinskih poti in cest, ki so bde ob znani povodnji v mesecu juniju razrušene, le počasi napreduje. Ce bo tako počasi slo to delo bo preje zima in potem bo razpadlo še to, kar je sedaj ostalo. Tudi bo promet na ta-k h poteh po zimi naravnost onemogočen. Dobro bi bilo da bi merodajni činitelji pokazali malo več smisla v takih slučajih. _ Kobarid. Naš trg \e sprejel v petek svojega težko pričakovanega g. dekana Josipa Pav-lna Nevihte sedanih dni in nepričakovano nenaden dohod novega g. dekana niso dopustili, da bi zamogli pripraviti v zunanji okrasitvi tak sprejem, kakoršnega si ga je zamislilo naše veselo pričakovanje. Sprejeli smo novega g. dekana pod preprostim a okusno okrašenim slavolokom, okoli katerega se je zbralo kobariško občinstvo, ki je sla vijenca prav prisrčno pozdravljalo. Mlada gospodična ga e pozdravila v zbranih besedah in mu podarila šopek belih cveti c Sledile so na to pozdravne besede gosp. Gruntar-ja v imenu moških in nato je odhajaioči gosp. dekan Koršič seznanil prisotne Kobandce z novim g. dekanom. Po s cvetjem posuti cesti se je napotil nato sprevod v cerkev, kjer je zadonela zahvalna pesem. Po parletnem povojnem prebivanu v nafc imela ne- i sredi pa nas zapušča naš dosedanji dekan g. PAR KONJ je bilo ukradenih v petek, ' ponoči, v Landolu pri Postojni. ob 2. urt ponoči, v juanaoiu pn x Eden črn z belo liso na glavi, drugi ruja v, z lisasto glavo. Kdor bi mogel dati kake podatke Ivanu Zuitak-u, mlekarju v Landolu, p, Hrašče pri Postojni, dobi L 1000.— nagrade 1154 LEPO POSESTVO, obstoječe i* moderne, eno-nadstropne hi$e s kuhinjo, petimi sobami, raznimi kletmi, obzidanim velikim dvoriščem, velikim gospodarskim poslopjem ob državni cesti, sposobno za vsako obrt, približno 8 km od mesta, 22 njdv zemljišča, prvovrstne njive, travniki, dvorišče, njiva vinograda, se takoj proda. Pojasnila pri gosp. Francu Čube}, Gorica, tržaška cesta 21. Dober svet kateremu morate slediti, ako ste ljubitelji prihranka, je sledeči: Potrudite se takof do čevljarnice Rila Babilonia Via Beccherle št. 4 kjer lahko nakupite dobre visoke ali nizke frevlje moške od L 35.— dO L 45.— n » m 35. n - n n 30.- pravočasno, aoi Ženske „ „ otroške „. „ Preskrbtte AUTOMOB1LNA PROGA Trsf-Lok«v-Dlyata-Senože£e Lastfiik R Bnmelll A C, Trst, Via U. Foscoio Garage Vedle, Telefon št, 606 VOZNI RED: dna lir vaji POSTAJE i _ 17.30 i } Trst, (P. Obcsdsn) 3.80 18.— Bazovica 6 — 18.15 Lokev 7.50 18 30 Divača 9.80 19.— r Senožeče fafsfa Ceaa Lir 8.45 9.80 8 15 6.— 8.— 3.80 7.45 2.30 7.15 — Cena minimalna za vožnjo L 2. Listki za t|a in nazaj : Trs-Sanfete m ahnfsa L 17.— Tni-Bi.-aca is s&ata> L 14.— 539 LASTNIK. ARo mi QM7 mozolškl \l frdnice efiils bule tvori plačuje ALOJZIJ P0KI, rnm GsrlMId! ž prvo nadst?oj>|e Pazite na naslov! (63) Pazite na naslovi! i in vsi v to vrsto . -joči kožni izbiiihr, ki sltrivafo lepoto obraza in škodijo mehkobi kože in ki se porajajo posebno v vročili mesecih vsled močnega sokica, s« zdravijo uspešno z antileKdično vodo <'Pertinax», ki ye gotovo sredstvo, rabljivo z negveč^o lahkoto in ki je na proniaj v vseh lekarnah. 66 ZOB0Z£AVI3BK D® L MERNOL &j>eci|alist za zobse In ustne bolezni sprejema v Gsifrl na Trmlkn Si 5, H. od 9-12 in od 3 -5 (67) Bri!|ant€9 felsmrm, drag platin, zlato, inozemski denar, zobovje kupujemo za zunanje tvrdke in plačujemo po najvišjih cenah. — Kupujemo tudi zastavne listke Portici di Chlozza it 1, tretje nadsir. Brezplačne cenitve v uradu in na domu. Uradne ure od 9 do 13 in od 14.30 do 18; v sobotah od 9 do 15. 473 predno kaj nakupite, obiščite Veliko skladišče pohištva 4*» tvrdko ALESSANDRO LEVI MINZI VI« Rcttorl It. t — Via Malcanton it- 7-13 Spalne eobe* obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. TRST Via Carducci št 29 Telefon 42-53 luksozno in navadno Specijaliteta masivnih sob iz bukovja lesa, po zmernih cenah. P O D L ISTEK V. J, KRIŽANOVSKA: (128) Moč preteklosti Roman v treh delih. Iz ruSCine prevedel Ivan Vonfc. H. toda roka gospoda Ali nam je še daleč potovati? - vprašal T* besede so izzvale v baronu in Diomidn Petro- Vsakikrat ko se je konj ustavil in se zdrznil, je viču takšnonavdušenje, da se je mag iz srca nasmejal barona prevzel strah, ki se mu je te^c> up,ndI |ub baron Ti si gotovo misliš, da in niv nastrpna Tomilinova vprašanja mu e obljubU, tvojemu nespornemu pogumu, a v duši se je čudil — ^mozcP^'sin f°}Jačai0 tako dolgo noto- L^ voičeU vzameta tudi njega s seboj. Nekaj ravnodušnosti in miru gospoda Žeralda m njegovih se zaradi teh »val»"dJS tigrov in kać in , ' tednov po S r^ovoru je gospod žerald opomnil spremljevalcev. Ko pa je na velikem kanmu ob cesti vati, se »javljati ^P^^ "lrcb da te jc učen^, naj ^ plavita na prSej dolgo potovanje, zagledal ogro^ega t»gat m^joča0i z repom m ob- zitt po nepnstopnih pote? . ; ^ ^ , ^^ Njih priprave so naslednjega dne so se je v spremstvu podala na pot. Potovali so Nekoč, o priliki nekega razgovora, je beseda v Benaresu, potem nanesla na starodavno indijsko civilizacijo in na tajnef postajala pot vedno težavnejša: . - - _ .. ki se skrivajo v podzemlju pagod, zlasti v starodavnih so se vile ob prepadih, na dnu katerih so šumeli po- m izginil v džungli. Aovitki tfozd so hramih, ki so jih v gorah izsekali nepoznani narodi toki. Toda razgledi so bili tako divni. da sta baron m Po dvodnevnem potovanju skozi devi^.gozo^^ — Ah, — ~ ....... "" "" pretresljivih tajn Kakšni starodavni kraljestvu, kamor lih^fviTam?1^ j^pri sta vil" z obžalovanj em domaiinoi. Popotniki so sedaj hodili pod «*ehoze- hramu in svetišče staW|uoova« kakie£"^£obi "i^enikna mestu katastrofe, M Gospod Žerald se je nasmehnil. lenega deviškega gozda. Neredko so v sena gortega potniki so se p^a^to^^™ preproge, polo. je stala življenje mnogih tisočev ljudi. — Kdo ve, da ne boš tudi ti med izvoljenci, in da drevja hkratu zagorele zelenkaste očim kača se )c Mro ^J^ffl baUje. S^Uoba je spla- — Torej nam boš pokazal razva Ime : ^ .u opa-predno se razstanem s svojim učencem, mu ne po- grozeče vzpela, pa se je hitro sknla v travo, ah pa je fch nanje MaMnemp ^ ^ ^ krikm odletele; nega mesta, učenik? AK je mogoče t,a prodi eti? — kažem kotiček tega nevidnega sveta. Id bi ga tako rad na veii obvisela kopra tikajoč potnikom pn samem J^^K^toludi kosila. je vzkliknil Pavel Bcrisovič. videl? ga tako srčno tleh nekdanjega mesta, ki se je pogreznilo pred p' t-ali še več leti zaradi zemeljskega potresa, kjer je stalo mesto, se je pogreznil v veliko flobočino tako naglo in brez najmanjših sunkov, da je el mesta ostal cel; bližnje gore so se zruSile, tod« pri padanju so se skale tako čudovito zamešale, da je druga drugo pridržala in napravil se je pravi ohok, pogrnil mrtvo mesto. V teku stoletij sc je na nagromadila zemlja in na njej ie zraste! de-domačini, ki so ohranili temen spomin na so sezidali pagodo, ki naj bi bila ne-