Leto LOTI, «t. 68 PottBiM ptafana T gutovtaL - Pto	bar
Prek - cena L 1
UredolitT«
oprava, Ljubljana, ■pltarjev* i telefon «001 -<004 sl-e«Sna naročnina it Ur. ia u» monitvo <1 Vi Ur - Celi ra« Ljub-■jau» 10 65U ta naročnin« la 10.H9« ca luierate. - Uključao MMlopitvo -'sa* ti 'altJ« in inoiamitvai DPI & A Milina (tnkopliov ■» >■•«•■«.
SLOVENEC
MArtfcC IV44
21
TOREK
Ernaute Sowjetangriffe erfolglos
Verstarkung des feindlichen Drucks zwischen Bug u. Dnjestr Hohe Verluste der BoIschewisten - Erfolglose Feindangriffe bei Aprilia und Cassino - Terrorangriffe auf Siiddeutschland
Hull bombardiert
DNB. Aus dem Fuhrerhauptquartier, 20. Marz. Das Oberkommando der Wehr-inacht gibt bekannt:
Am Briickenkopf N i k o 1 a < e w, Im Raum Wosnessensk und nordost-lich Perwomaisk blieben erneute feindliche Angriffe eriolglos. Eine Kampl-■ ruppe unter Fiihrung des Hauplmanns Kalberlak hat sich bei diesen Kampien besonders ausgezeichnet.
Zwischen dem mittleren Ukrainischen Bug und den Dnjestr rerstarkte sich der Ieindliche Druck. Die Stadt Winniza wurde naeh Zerstorung aller kriegsvvichti-gen Anlagen belehlsgemass geriumt. Ost-lich Proskurow wurden Teile mehi e-rer sovvjeliscber Schiitzendivisionen durch entsehlossene Vorstosse unserer Panzerverhande zerschlagen. Hierbei hat sich die Panzeraufklaruiigsabteilung 16 unter Fuhrung des Hauptmanns Schiller besonders bevvahrt. Auch zvvischea Proskurow und Tarnopol vvurden den Bolschevvisten durch eriolgreiche Ge-Icnangrilie hohe Verluste zugeiiigt. Im Raum Krzemieniez und bei Ko-w e I stehen unsere Truppen weiter ia schwerem Abvvchrkampl.
Im Gebiet der Pripjetstimpfe und am Sudufer des Pripjet seheiterten zahlreiche Vorstosse der Sowjets. Sudtist-'ich W i t e b s k kam es zu schweren orl-'ichen Kampien um eine Hohenstellung, die mehrlach den Besitzer wechselte.
Im Nordabschnitt der Ostlront grilf der Feind nur an der Narwairont an. Er wurde naeh Abschuss von zehn 'anzern abgewiesen.
Im Landekopi von Nettuno fuhrte
der Gegner siidwestlich Aprilia meh-rere von starker Artillerie unterstiitzte, aber erfolglose Angriiie.
Die Verteidiger von Cassino schlu-gen gestern erneut alle feindlichen Angriffe, die wahrend des ganzen Tages mit starker Artillerieunterstutzung gciiihrt wurden, ab.
In den Abendstnnden des 19. M"rz be-schiidigte ein Verband deutscher Tor-pedollutfzeuge beim Angriif aui ein leind-liches Geleit vor der noTdalrikani-s c h e n Kiiste 5 beladene Frachter mit iiber 30.000 BRT.
Schvvachere nordamerikanisehe Bcm-berverbande ilogen am gestrigen Tage bei unsichtigem Wetter von Suden naeh Siidostdeutschland ein a. vvorlen an mehreren Stellen Spreng- und Brandbomben. Die Schaden und Verluste sind gering. 25 feindliche Flugzeuge, darunter 24 viermotorige Bomber, wurden vernichtet.
In der letzten Nacht warfen einige britische Storilugzeuge Bomben in West-deutschland und im Raum von Berlin.
Deutsche Kampigeschwader griilen den brtisehen Halen Hali mit zahl-reichen Spreng- end Brandbomben an. In den Zielraumen entstanden ausge-dehnte Braude and schwere Zersto-rungen.
Durch SeestreitkrMte, Bordllak ron Handelsschiifen und Marineflak vvurden in der Zeit vom 11. bis 20. M3rz 41 Ieindliche Flugzeuge abgeschossen.
Fiihrer o finskem vprašanju
Sovjeti imajo namen uničiti vse evropske narode, ki niso rusko-boljševiški - Angloameriška jamstva so zgolj utvara
Stockholm, 19. marca. Zaradi nekega v inozemstvu razširjenega poročila o domnevnem Fiibrerjevem koraku pri švedskem kralju glede finskega vprašanja je berlinski dopisnik »Stockholms Tidninge-na« zaprosi] . za neposredno Fiihrerjevo stališče o tem poročilu. Fiihrer je dal švedskemu dopisniku na njegova vprašanja naslednje odgovore.
Vprašanje: »Inozemske vesti so trdile, da je Fiihrer izvršil pri švedskem kralju Gustavu korake zaradi posredovanja švedskega kralja pri Finski. Ali so te vesti resnične?«
Odgovor: »Vesti so napačne! Ne vem, čemu naj bi storil ta korak. Ni mi znano ali je švedski kralj Gustav ▼ tem smislu sploh kaj vplival na Finsko, predvsem pa ne vem, kdaj naj bi prišlo do tega koraka. Ako pa se je to zgodilo, gre samo ob sebi umevno za popolnoma švedsko zadevo«.
Vprašanje: »Ali smem ▼ tej zvezi vprašati kako na podlagi mirovnih pogojev sploh presojate položaj?«
Odgovor: »Na mirovne pogoje, ki so iih objavili Sovjeti gledam tako, kot so dejanjsko mišljeni. Njihov cilj je samo ob sebi umevno spraviti Finsko v tak položaj, v katerem bi bil nadaljnji odpor nemogoč, da bi se nato s finskim narodom 'godilo to, kar je Molotov nekoč že v Berlinu zahteval. Praktično je popolnoma vseeno, s kakimi frazami in s kakimi pretvezami objavljajo Sovjeti te svoie zahteve. Pri vsem tem gre le za to, da bi dali žrtvi vrv za vrat ter da bi jo nato v danem trenutku lahko obesili. Da je Sovjetska Rusija prisiljena k temu koraku, le dokazujejo, kako skeptično sama presoja svoie vojaške možnosti. Nihče na <a more dvomiti v končni namen bolita, namreč uničenje vseh evropskih
narodov, ki niso rusko-boljševiški in ▼ tem primeru pred vsem v uničenje Fincev. Da bi dosegli ta cilj so, kot naši nasprotniki sami priznavajo, pričeli z živčno vojno proti Finski.«
VpraSanie: »Cesto se je pojavilo vprašanje angleške in ameriške garancije za Finsko. Kaj menite o takih jamstvih za Finsko?«
Odgovor: »Vprašanie angleških in ameriških garancij za Finsko ima lahko le ta pomen, da bi Fincem olajšali uklo-nitev, ▼ praksi je vsaka angleška ali ameriška garancija utopija. Niti Anglija, niti Združene države ne bi bile sposobne, da bi zmagoviti Sovjetski Rusiji določile tudi najmanjše predpise o končnoveljav-nih ukrepih, tudi ako bi to hotele. Dejanjsko pa tako Anglija kot Amerika ni-maia nikake resne volje, da bi izvajali tak vpliv. V obeh deželah vladajo iste sile, čeprav imajo meščansko masko, ki izvajajo tudi v Sovjetski Rusiii popolno oblast. Glede ameriških garancij je Nemčija že po koncu svetovne vojne doživela z njimi svoia izkustva. Svečano zagotovljenih 14 Wi!sonovih točk so, čim je Nemčija položila orožje, pozabili. V praksi se je v poedinih primerih zgodilo vedno obratno, kot pa so prej svečano nemškemu narodu. Kako vrednost imajo britanska jamstva, to pa je najsijajnejše dokazal poljski primer. Sicer pa se nahaiata Anglija in Amerika sami pred težkimi notranjimi krizami ter ne nastaja vprašanje, ali bosta lahko oni dve predpisovali boljševizmu svojo volio, temveč kako dolgo jim bo sploh še uspelo, da bosta preprečili boljševiško revolucijo v lastnih državah. Kot doslej še vedno v življenju narodov, je edini porok za obstoj kakega naroda njegova lastna moč«.
Goljufija z Atlantsko listino
Stockholm, 20. marca. Atlanska listina, ki sta jo Roosevelt in Churchil z ogromno agitacijo proglasila kot izraz in obet tega stoletja ter jo vrgla narodom zemlje za vabo, že davno ne predstavlja drugega kot največjo prevaro v svetovni zgodovini. Angleški zunanji minister Eden je to že priznal in ]x>lagoma dela isto časopisje v Angliji in Ameriki. Poudariti moramo, da je sedaj tudi »Times« priobčil uvodnik v katerem je, čeprav prikrito, ker občuti neprijetnost priznanja, izjavil, da je bila Atlantska listina le vaba in krpa papirja. »Times« namreč ugotavlja, da »niso imeli nikdar namena, določiti z. Atlantsko listino političnih temeljev.
Britanski časopis nato pravi, da ni bila Atlantska listina nikdar dokument po-' gojev za bodoči mir. Vendar ne more prikriti velikanske podlosti tega velikega slepilnega manevra in zato pripominja: »Popolno zanikanje načel o pravici samodločitve narodov, ki je postavljeno v Atlantski listini, ]>i bilo i brezdvoina ukrep, čigar neprijetne po-j slcdice bi bile neizbežne. Hinavsko pa pripominja list, »da bi bilo vztrajanje na načelih samoodločbe v škodo zahtev načrtne politike vojaške varnosti in gospodarske organizacije še usodnejše«.
Tako skušajo prevaranim in malim narodom prikriti največjo Rooscvclto-' vo in Churchillovo izdajstvo.
Italijanski mornarji n\ služijo Sovjetom
Milan, 18. marca. Degaullovska poročevalska služba iz Alžira javlja, da je Ireba kaj kmalu pričakovati predajo italijanske mornarice sovjetski mornariški komisiji. Italijanskim vojnim ladjam bodo noveljevali boljševiški pomorski častniki. Najmanj 30% posadke bodo tvorili sovjetski mornarji. Vsled tega bodo italijanske nornarje prestavili na edinice boljševiške rnomorske fronte. Iz tega vira smo izve-cli, da ie admiral de Courten izdal •dnevno povelje« italijanski mornarici, v aterem pravi, da bo izvršena odločitev koristila domovini in da pričakuje, da sb bodo italijanski vojaki »tudi pod tujo slavo« junaško borili. Ob objavi tega nečastnega dnevnega povelja jc prišlo »do
manjših spopadov«, ki pa so bili »hitro zadušeni«. Kazni so bile vsled »položaja«, ki jc bil morda nekoliko tuj za navadne mornarje« zelo mile.
»Spopadi«, ki so očividno predstavljali močan protest proti podtikanju, da bodo italijanski mornarji radi služili pod sovjetsko zastavo, na vsak način dokazujejo, da imajo »navadni mornarji« brez dvoma višji pojem o vojaški časti, kot pa njihov I izdajalski general.
Viehy. Državni poglavar maršal Petaln je danes dopoldne odpotoval v Clermont-Ferrand, kjer s n bo poklonil žrtvam angloameriškega terorističnega napadu.
Novi sovjetski napadi ostali brez uspeha
Ojačenje sovražnikovega pritiska med Bugom in Dnjestroia Visoke boljševiške izgube - Brezuspešni sovražni napadi pri Apriliji in Cassinu - Strahovalni napadi na južno Nemčijo Bombardiranje Hulla
FiihrerjeT glavni stan, 20. nvaTca. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Ponovni sovražni napadi na Niko-I a j e v s k o mostišče, na področju V o -z d c s e n s k a in severnovzhodno od Prvomajska so ostali brez uspeha. Pri teh bojih sc jo posebno odlikovala bojna skupina pod poveljstvom stotnika Kalberlaka.
Med srednjim ukrajinskim B u g o m in Dnjestr o m se je sovražni pritisk oja-čil. Po uuičenju vseh vojaško važnih naprav so naše čet na povelje izpraznilo mesto Vinica. Vzhodno od P r o s k u-r n v a so naši oklepniški oddelki i odločnimi sunki razbili dole več sovjetskih strelskih divizij. Pri tem so jo posebno ohnesel 16. oklepniški izvidniški oddelek pod vodstvom stotnika Sehillerja. Tudi mod Proskurovim in Tarnopo-I o m smo zadali boljševikom t uspešnimi protinapadi visoke izgube. Na področju pri Kremencu iu pri K ovij u bijejo naše čete še nadalje težke obrambne I >oje.
Na ozemlja Pripjetskih močvirij in na južni obali Pri p je t a so se izjalovili številni sovjetski sunki. Jugovzhodno od V i t e b s k a je prišlo do teikih krajevnih bojev za neko višinsko postojanko, ki je večkrat menjala posestnika.
Na severnem odseka vzhodnega ltoji-šra je uapadcl sovražnik le na fronti pri
N a r v i. Po nničerju 10 oklepnikov smo ga zavrnili.
Na n e 11 u n s k e m mostišču je izvedel nasprotnik jugozapadno od A p r i -I i j e več, z močnim topništvom podprtih, a brezuspešnih napadov.
V	večernih urah 19. marca jo oddelek nemških torpednih letal, ki je napadel pred severnoafriško obalo sovrai-no ladijsko spremljavo, poškodoval pet natovorjenih tovornih pomikov s preko 30.000 tonami.
Hlahši severnoameriški bombniški oddelki so včeraj podnevi pri vremenu, ki jc oviralo vidljivost, s juga prileteli v južno Nemčijo ter vrgli na več mestih razdiralne in zažigalne bombo, škode in izgube so majhne. 25 sovražnikovih letal, med njimi 2-1 štirimutoruih bombnikov, smo uničili.
V	pretekli noči jo nekaj britanskih motilnih letal vrglo bombo na s a p a d -no N e m č ijo in na berlinsko področje.
Nemške bojne jate s« t razdiralnim! in zaiigalnimi bombami napadle britansko luko Hull. Na cilju so nastali obsežni požari in težka razdejanja.
Pomorske edinice, protiletalsko topništvo na trgovskih ladjah in protiletalsko topništvo mornarice so od II. do 20. marca sestrelili 41 sovražnih letal.
K bojem v južni Italiji
Berlin, 20. marca DNB. Dočim so se jugovzhodno od Aprilijo izjalovili napadi sovražnih napadalnih in izvidni-ških skupin, so se nemški napadalni nastopi na neltunskem mostišču 18. marca uspešno končali. Z njimi bo Nemci uničili več odpornih gneze' ter privedli ujetnike. S podporo ladijskega topništva je sovražnik ojačil svoj topniški ogenj.
Središče bojev na jnžnoitalijanskem bojiSču predstavlja nitka za Cassino, ki je tudi včeraj divjala z nezmanjšano silovitostjo zlasti v bližini kolodvo-
ra. Ncmš'ki padalci in srrenadirji, ki so jih uspešno podpirali letalci, so odbili vse z veliko uporabo materiala izvedene sovražnikove napade, čeprav je sovražnik stalno dovažal ojačanja. Pri tem so ponovno zavzeli izgubljene grajske ruševine v severozalioc nem delu me6ta.
Na ostalih odsekih južnoitalijanske-ga bojišča je potekel c.'an brez posebnih dogodkov. Pri Castelfortu jc imel sovražnik pri izvidniških sunkih izgube, ob jadranski obali pa so pri Villa Grandi Nemci odbili sovražno izvidni-ško skupino.
Izdajalsko delovanje Savojcev
Benetke. Obsežna razkritja o izdajalskem delovanju članov bivše kraljevske hiše prinaša v Neaplju izhajajoči Časopis »II Risorgimento«. List žigosa predvsem »breznarodno razpoloženje« prestolonaslednika Umberta, ki je v zadnjem času postal »trgovski potnik«. Z raznimi potovanji je poskušal navezati privatne diplomatske odnose med savojsko hišo in posameznimi zavezniki. Ker v sedanjem času nima nobena država ua zemlji interesa, da bi bila v prijateljskih odnošajih » kraljevsko hišo, ki ima popolnoma razrva-ne temelje, mora Umberto pri svojih pogajanjih nekaj nuditi. Časopis nadaljuje, da vemo, da se je Umberto pogajal z De Gaullora. Francozi, ki danes na cassin-skem boiišču in pri Nettunu prispevajo najtežie krvne žrtve, tega ne delajo, da bi Italijo rešili, temveč da bi si zagoto-
vili del plena. De Gaulle bi bil za savojsko hišo lahko dovzeten le v primeru, ako bi mu nudila mnogo več, kot mu že itak obljubujejo Angloamerikanci in Moskva. Ker poznamo De Gaullovc zahteve Italije, moramo s strahom in grozo gledati na njegove razgovore ■ prestolonaslednikom. Časopis piše popolnoma odkrito, da Savojcem ne gre za Italijo, temveč le za dinastijo. V tej zvezi jc zlasti zanimivo Umbertovo potovanje k boliševiškemu tolovajskemu poglavarju Titu Umbertovi razgovori s Titom so se vršili v vsej tajnosti. To dejstvo mnogo pove. Ako bi bila to poštena pogajanja, ne bi bile tajnosti prav nič potrebne. »II Risorgimento« svari ob koncu pred savojsko politiko, ki sc prav nič ne ozira na dobrobit države in ki se meni le za dinastične koristi.
Ponesrečen napad na severno Italijo
Berlin, DNB. 18. marca dopoldne so oddelki štirimotornik ameriških bombnikov v močni lovski zaščiti v dveh valovili preleteli nad gornjo Italijo. Z e pred obalo so trčili ob energično lovsko obrambo. Mosserschmitti in italijanski lovci so trdovratno zasledovali v veliki višini leteče bombnike ter so vkljub močni lovski zaščiti, ki je bila razporejena v raznih višinah, neprestano napadali. Ze nekaj minut po spopadu se je zrušilo nekaj severnoameriških lovcev. Po razbitju letalske obrambe so nemški lovci napudli strnjeno leteče ameriške bombnike. Uspelo jim je, da so posamezne bombnike izločili iz skupino ter jih sestrelili. Ostala letala pa so prisilili, da so brezciljno odvrgla svoje bombe.
Zopet strahovalni napad na Rim
Rim, 19. marca. V soboto je bil Rim znova žrtev težkega angloameriškega straliovalnega napada. Sovražni letalci i so si tokrat izbrali za cilj predvsem I tesno naseljeno stanovanjsko četrt I »Quartiere Italia«. Z zažigalnimi bom- : bami so obsuli v tem predelu ležeče obširno področje univerzitetnih poliklinik. Podrla so se številna poslopja. Število žrtev je precejšnje. Tudi škoda je velika.
Ponovna osvojitev Burme je sen
Sanghaj, 19. marca. V pregledu vo- ' jaških dogodkov na bojiščih v Burmi je izjavil japonski govornik na tiskovni konferenci, da so zavezniške sanje o ponovni osvojitvi Burme pred pričetkom deževne dobe in o izgraditvi oporišč na kitajskih tleh zaradi kasnejšega napada na Japonsko niso uresničile. Na južnem odseku se je ol> reki Kaladan razvila za tamkaj obko-
ljeno 81. zapadno afriško divizijo »Arakanska tragedija«. Na osrednjem odseku so Japonci vrgli nazaj sovražnikovo glavno silo kakih 10.000 mož, ki je nameravala ponovno osvojiti Mandalav. Na severnem odseku napadajo čete treh čungkinških divizij, ki prodirajo v smeri proti dolini tluk-vang zaman proti trdnim japonskim gorskim postojankam.
Izdajalci so usmrtili izdajalca Pucheuja
Zonva, 20. marca. Bivši vichyjski notranji minister Pierre Pucheu je bil v ponedeljek zjutraj ustreljen, poroča Reuter iz Alžira.
S tem se zaključuje usoda izdajalca, ki so ga sedaj izdajalci umorili jx> nalogu Moskve.
Pierre Pucheu
Pariz, 20. marca. Pierre Pucheu, ki jo bil danes ustreljen, se je rodil leta 1S09. Po končanih študijah je bil najpreje učitelj. Okrog leta 1020. je prišel v industrijo, kjer je polagoma postal eden vodilnih industrijcev. Sredi februarja 1041. je admiral Darlam poklical Pucheuja za državnega tajnika za industrijo v Vichy. V istem svojstvu je nato Pucheu avgusta 1941. prestopil v notranje ministrstvo, ki ga jo naio v novembru prevzel kot minister. Z izkoriščanjem svojega položaja je Pucheu skupno z D ar lanom pripravljal izdajstvo maršala Petaina. Svoje premoženje in premoženje prijateljev je spravil v Severno Afriko ter je v trenutku, ko so 6e Angloamerikanci tamkaj izkrcali, izginil preko špansko meje. V Alžiru pa ga niso tako sprejeli, kot je pričakoval. Po Darlanovi smrti ga je dal general Giraud zapreti ter ga je poslal v pregnanstvo v južni Alžir. Novega nasprotnika jo dobil Pucheu v novo dovoljeni komunistični stranki, ki ga je za-sJedovaJa kot bivše&a zastopnika reakcionarne skupine francoskih podjetnikov in notranjega ministra vichvjske vlado. S tKKlporo generala de Ganila so izposlo-vali komunisti, da je prišel prod sodišče, ki ga je obsodilo ua smrt.
K včerajšnjim letalskim bojem
Berlin, 20. marca. Pri napadih severnoameriških terorističnih bombnikov na južnonemško ozemlje so Amc-rikanci 19. marcu po dosedanjih poročilih izgubili 20 štirimotornih bombnikov in še ne točno ugotovljeno število lovcev. Bombniške formacije, ki so letele v močni lovski zaščiti so nemške lovske in rušilne jate zasledovale vse preko italijanskega področja tja do Štajerske, loko se jim je oosrečilo, da so ameriškim bombniškim oc'delkom preprečila strnjeno napade. Letala so morala zasilno odvreči svoje bombe, ki so pndle na nenaseljene kraje.
London in Washington sta užaljena
Ženeva, 20. marca. Sovjetsko prizun-nie Badoglieve vlade smatrajo v Angliji in v Združenih državah za dejanje, ki nikakor ni v skladu z vojno zvezo in s koalicijskimi pogodbami zaveznikov. Zunanji minister Fden je bil celo prisiljen izjaviti v spodnji /.lxir-nici, da upa, da bodo Sovjeti v bodoče tako postopali z Anglijo, kot to ona dela z Moskvo.
Po poročilu »Associated Preska« i/, Washingtona je »samovoljno« priznanje Badoglieve vlade v tamkajšnjih krogih povzročilo živahno razpravljanje o vprašanju, ali Sovjeti pri svojih odločitvah v evropskih političnih vprašanjih namenoma uočejo konzultirati Velike Britanije in Združenih držav. Vladne uradniko v Wasliingtonii jo posebno razjezilo dejstvo, da se Sovjetska zveza sploh ni ozirala nu posvetovalni odbor treh sil, ki so pa v Londonu ustanovili ]>o moskovski konferenci in katerega naloga je prav obravnavanje takih vprašanj.
Spletke v zavezniškem taboru
Stockholm, 19. marca. Pod nailovom »Programu nasprotujoč korak« poroča »Deutsche Allgeineine Zeitung« o raznih spletkah v zvezi z dejstvom, da so Sovjeti navezali diplomatske stike z Bado-glievo vlado, ne da bi o tem predhodno obvestili Anglijo in Združene državo. V zvezi s tem piše »Deutsche Allgemeino Zeitung« med drugim: »Seveda pa je v Londonu tudi krog specialistov za vzhodno in južno Evropo, ki so prepričani, da so razvozljali skrivnost, zakaj je Stalin v tem primeru zopet skočil čez plot. Pri tem namigujejo na pravkar prt Churchillu in Fdent! pričeta pogajanja med bivjim kral ;em Petrom II. ter pooblaščencem tolovajskega vodje Josipa Broza. Stalin je bil mnenjn, da bi moral biti ta kompromisni poskus storjen v Moskvi in nc v Londonu in da pripada pobuda za to sovjetskim posredovalcem in ne angleškim. Sovjeti so skušali že v Kairu pregovoriti Petra za potovanje v Moskvo, 6eveda s pripombo, da bi jim bil dobrodošel on, ne pa predsednik njegove begunsko vlade Purič. Stalina ie očitno razjezilo, ker sta Churchill in Eden v Loidonu skupno s Petrom sprejela Puriča ter druge člane njegove vlade. Ni izključeno, da se je hotel Stalin maščevati za ta dozdevni vdor v njegovo južnovzhodno evropsko interesno sfero z vzpostavitviio diplomatskih odnošajev z Badogliem. Anglija in Ameriko, ki sta doslej občevali z Badogliem le s pomočjo medzavezniške komisije, sta sedaj pred mučnim vprašanjem, ali naj hitro sledita Stalinovemu eglodu, ali da ostaneta pri starem.«
Broz-Tito bi se rad obogatil
Istambul 20. marca. Carigrajski časopis »Tanin« javlja, da bi se tolovajski po-g.avar Tito rad polastil zlata bivše jugoslovanske države, ki se nahaja v Turčiji.
London o poljskem vprašanju
Stockholm, 18. marca. Stockholmski časopis »Dagens Nyhctcr« poroča iz Londona, da v tamkajšnjih diplomatskih krogih smatrajo, da jc rešitev poljskega vprašanja sedaj popolnoma nemogoča. Poročilo o svečanem kosilu, ki ga jc priredil Stalin vrhovnemu poveljniku poljskih čet v Sovjetski zvezi, je uničilo vsa upanja na rešitev poljsko-sovjetskega spora. Sedaj nc pričakujejo več, da bi Moskva vodila šc kaka pogajanja s poljskim iz-seljcniškim oborom v Londonu. Tudi naknadne ozemeljske zahteve sovjetske Ukrajine so pripomogle k temu, da so v Londonu pokopali vse nade.
Churchill se noče razkriti
Stockholm, 18. marca. DNB. V odgovor na predlog 70 poslancev, ki so zahtevali debato o Atlantski listini, je Churchill ta predlog zvezal z vprašanjem zaupnice, da jc na ta način preprečil razpravo o veliki prevari, ki jc postali očitna z izdajstvom vseh važnih točk Atlantsko listine. »Daily Herald« se bavi s tem v današnjem uvodniku in pravi: »Mnenja smo, da se Spodnja zbornica vara, ako noče razpravljati o tako resnem vprašanju.«
Stockholm, 18. marca, »Zadnja Chur-chiliova izjava je očitna in podla odpoved Atlantske listine. Churchill ie opustil načela, ki jih je svoječasno določil z Rooie-vcltom ter jih jc nadomestil s praznimi, zastarelimi in nevarnimi formulacijami politiko moči in sile. Tu ne gre za nič manjšega, kot za izdajo.
To trditev je postavil angleški časopis »Socialist Commentary«. Nam ni treba k njej prav ničesar dodati.
Sofijo, 20. moren. Povabil« N*h««i
Pw5e arabskemu svetu, naj se udele/i priprav za kongres arabske zveze ko-montira kairski radio s pri|M>nibo, da je. židovstvo največja nevarno*! /a **<• Arabce.
Eno leto mirnega življenja na Dobrovi
Dobrova, 19. marca.
V toplih spomladanskih dneh, ki jih (mamo pri nas že precej časa, nam je v posebno zadoščenje to, da jih moremo uživati v popolnem miru brez vseh strahot, ki jih prinašajo komunisti, kamor pridejo. Pri nas smo pred njimi varni. 2e eno leto živimo v miru, obdelujemo svoja polja in prenašamo težavo časa veliko laže, kot jih prenašajo nesrečni ljudje na Dolenjskem in Notranjskem, ki so jim komunisti požgali domove, jih okradli do golega, mnogo pomorili in številne prisilili, da so zbežali z doma in si rešili vsaj golo življenje.
Ravno danes, na dan svetega Jožefa,
je poteklo leto dni, od hude »ofenzive«, ki so jo komunisti naredili na nai kraj. Napadali so dolgo in srdito, naredili so tudi nekaj škode, toda naši fantje iz Vaške atraže so se pogumno borili in so odbili vse napade. Komunisti so imeli hude izgube in so sc morali slednjič brez uspeha umakniti. Od takrat imamo v glavnem mir Tudi 8. september smo srečno prestali brez kakšnih večjih nezgod.
Za mir in varnost, ki ju uživamo, se imamo zahvaliti našim zavednim fantom, ki so prej v Vaški straži in sedaj kot domobranci budno na straži za naše domove iu naše življenje
Hud poraz komunistov na Trški gori
Novo mesto, dno 18. marca 1941
Komunisti okrog Novega mesta so zopet doživeli hud poraz, ki ga nikakor ne morejo zabrisati, čeprav se na vse najine trudijo. Dosodaj je ugotovljeno, da
je padlo nad 100 komunistov, tudi več komandantov, približno toliko pa je bilo ranjenio. Vsi poklapani so se »tovariši« odmaknili bolj v »sredino« raja, da bodo lažje premišljevali o svojem porazu na Trški gori in njeni okolici.
Zadnje slovo od padlih borcev
Novo mesto, dne 14. marca 1944.
Pri hudih bojih okrog Trško gore, kjer so imeli komunisti strahovite izgube, je izgubilo svoje mlado življenjo tudi 8 domobrancev Jožef Albin iz llarinje vasi pri št. Petru in Žugič Franc iz Sv. Križa pri Kostanjevici sta bila pokopana prvi v St. Petru pri Novem mestu, drugi pa pri Sv. Križu pri Kostanjovici.
Na ločenskem pokopališču pa čakajo Vstajenja: vodnik Kolenc Anton iz Glo-bodola pri Mirni peči, Zagorc Franc iz Ždinjo vasi pri St. Petru. Koželj Anton iz Zafare pri Žužemberku. Rugelj Alojzij iz Dešečo vasi pri Žužemberku, Hočevar Franc in Žagar Miha iz Podturna pri Trebelnem.
Pogreb imenovanih žrtev je bil v ponedeljek dne t3. marca popoldne ob 4. Žo pred napovedano uro pogreba so se zgrinjale množice proti ločenskem pokopališču, da prisostvujejo pogrebnim obredom. Lahko rečemo, da toliko udeležencev ni bilo še na nobenem pogrebu v Novem mestu. Pogrebno obredo je opravil vojni kurat g. Frelih oh asistenci 6 duhovnikov. Pevski zbor pod vodstvom g. Petka jo občuteno odpel »Vigred se povrne« in »O Doberdob«.
Od umrlih borcev so se poslovili: g. poročnik Stanko Kociper, nadporočnik g. feu.šleršič in g. župnik Petrič.
Nemo so množico stalo ob odprtih grobovih naših junakov, solzo so polzele jk> licih; relo mož, poln življenjskih preizkušenj je moral priznati: >Ko sem lani
pokopal sina, nisem jokal, danes sem jokal kot otroki«
Padli borci, znanilci boljše bodočnosti, mir Vašim dušam!
Novo mesto
V St. Jerneju sta umrla Kalin Joie, splošno imenovan Kalinov ata, in njegova žena Neža. Umrla sta v presledku enega dne, pokopana pa sta bila oba skupaj v ejt grob. V življenju sta bila skupaj, naj tudi v grobu skupaj počivata!
Na Lešnici pa je vzela slovo od ta solzne doline žena posestnika Riflja. Bolehala jo že dalj časa za jetiko.
Mohorjeve knjige za župnijo Mirna peč so prišle. Dobe se pri podružnici »Slovenca« v Novem meetu. Tam se sprejema udnina tudi za tekoče leta Udnina znaša 30 lir.
Hvalevredna gesta. Ob smrti blago-pokojne gospe JaJiše Teretijo iz Novega mesta je namesto venca na grob pokojne daroval domobranec A vsec Ferdo podružnici Škofijske dobrodelno pisarne v Novem mestu 150 lir. družina Ciglerjeva iz Novega mesta pa je darovala v tati namen za Zimsko pomoč 100 lir. Bog plačaj I
Kri 15.000 nedolžnih Slovencev nas kliče, da se Slovenci strnemo v eno in da to sv?jo voljo izpričamo s podpisom na protikomnnistični spomenici!
Degaullovske laži
Sofija, 20. marca. Po poročilu kairskega časopisa »Al Mokattan« je degaullov-ska agencija AFI razširila v inozemstvu, ♦lasti v Združenih državah potvorjeno "vest, ki pravi, da je prišlo do nesporazumov med kristjani in mohamedanci v Libanonu. Zaradi lega degaullovskcga manevra je libanonska vlado priporočila domačim časopisom, naj bojkotirajo vesti agcncije AFI.
Vezav je začel bruhati
Stockholm 20. marca. Po Reuterjevem poročilu iz Neaplja je v noči na nedeljo pričel delovati Vezuv. Njegov izbruh je precej resen ter močnejši kot vse erup-ciie od leta 1906 dalje. Strokovnjaki menijo, da zaenkrat še ni mogoče napovedati, ali bo delovanje povzročilo večjo škodo. Doslej še niso izvršili nikakih evakuacij, vendar postaja položaj resen.
Vse japonske sile so se strnile
Tokio 20. marca. Kunio Obata je postal generalni tajnik Sangso Hokokaja in istočasno generalni tajnik Taiseja Joku-sankaja. V Tokiu poudarjajo, da to imenovanje dokazuje, da se je vse nacionalno stremljenje Taiseja Tokusankaja osredotočilo v želji, da doseže čim večjo delavnost japonskega naroda. Ker je mi-mistrski predsednik Tojo istočasno predsednik obeh organizacij, se je sedaj združila še eksekutiva v istih rokah.
V soboto so dobili vladni sklepi o čim uspešnejši uporabi delovne sile in čim večjem delu, ki je cilj japonske domovinske Ironte svoje dokončne podrobne določbe.
Za pravice hrvatskega naroda
Zagreb, 20. marca. Hrvaški minister za ljudsko izobrazbo dr. Makanec je imel na tamkajšnji univerzi govor, na katerem je dejal med drugim naslec-nje: »Temelji plutokratske politike so brezobzirni egoizem, neprestano izkoriščanje, kult zlatega teleta in popolno pomanjkanje vsakega občutka morale in časti. Dočim trobijo skoraj do onemoglosti v svet, da se bore za svobodo malih narodov, ne priznavajo n. pr._ hrvaškemu narodu niti njegove najsvetejše pravice, namreč pravice na lastno državo. Njihovi letalski gang-sterji i. .ijajo brez vsakega smisla hrvaške žene, starce in otroke ter uničujejo hrvaška mesta.
Ko je ožigosal verolomnost Britancev, jc minister prešel na boljševizem, o katerem je dejal, da predstavlja najbolj tiranski sistem vladanja, kar jih je sploh bilo v zgodovini. Boljše-vizacija Evrooe bi pomenila za vse evropske narode najsramotnejše in naj-grozovitejše suženjstvo. Rešitev Hrvaške in Evrope je možna le v zmagi nac' boljševizmom.
Istambul. Turški poslanik v Berlinu Saffet Arikan je v petek prišel iz Berlina v Istambul.
Sofija, 18* marca. Notranji minister Kristov je po zaključku svojega potovanja po Dobrudži izjavil zastopnikom tiska, da je Dobrudža najtrdnejša trdnjava bolgar-stva ter da bo to tudi ostala. Poudaril je, da o kaki spremembi bolgarske zunan;e politike sploh ne more biti govora. Bolgarija bo ostala zvesta dani besedi.
Slabo razpoloženje v USA
Ženeva, 18. marca. »Daily Mail« javlja v tvojem poročilu lz Združenih ameriških držav, da obstojajo veliki dvomi, ali je zveza med Ameriko in Anglijo dejanjsko resno mišljena in ali teheranski sklepi res kaj pomenijo. Zadnje čase so pričeli dvomiti v Atlantsko listino, ker so bili mali narodi popolnoma očitno izročeni Sovjetom.
»Daily Mailov« dopisnik poroča, da je razpoloženje v Združenih državah vse prej kot zadovoljivo Število samomorov se množi. Najbrže predstavlja policijsko opravičilo, ki pripisuje to naraščanje samomorov težavam vsled 15 marca zapadlega dohodninskega davka, precej slab dovtip.
Bratislava, 18. marca. Na Slovaškem so prvič aretirali razširjevalce govoric ter objavili njihova imena v listih.
Istanbul, 18. marca. V Ankari je bila pod predsedstvom predsednika turške republike Inoenueja dveurna seja ministrskega sveta.
M w A.
SP0RT
ZSK Hermes v namiznem tenisa
V soboto od 15 prično tekmovanje moštev za prvenstvo moštev. Prijava do 14.30 v Dvorani Delavske Zbornice, Miklošičeva cesta 20 a. Tekmovanje gospodov kategorijo A., B., naraščaja, gospodov v dvoje prične v nedeljo ob 8. Prijave do 8. Tekmovanje dam se prične ob 10; prijave do 9.B0 vodji turnirja. Vsak udeleženec turnirja bo prejel neglede na to, aH doseže kak uspeh ali ne, iepo spominsko darilo jubilanta. Opozarjamo ljubitelje namiznega tenisa, da so udeleže tekmovanja, kajti turnir nudi tudi slabšim igralcem možnost uveljavljenja v B kategoriji, v kateri morejo nastopiti le igralci, ki doslej še niso dosegli nobenih Uspehov. Lepe nagrade in možnost igranja z Izvrstnimi >01ympia« žogicami sta pa poleg vsega šo posebno privlačna. — Prosimo vso udeležence, da so pravočasno prijavijo, da ne bo nepotrebnega za-kašnjenja tekmovanja. — Vodstvo turnirja.
Nemški laliko-atleti v letu 1944. Nemški lahkoatleti bodo nastopili dne 12. in 13. avgusta na nemškem lahko-atletskem prvenstvu. Spored nemških najvažnejših lahko-atletskih nastopov je sledeč:
23. aprila tek čez drn in strn; 14. maja: otvoritev tekem na tekališčih; 28. in 29. maja klubska prvenstva; 4., li. in 18, junija cestne štafete; 25. junija okrožna prvenstva; 9. julija športne slavnosti, ljudski nastopi in dnevi mnogobojev; 13. in 16. julija in 22. in 23. Julija prven. siva večjih okrožij in pokrajin; 30. julija; prvo kolo nemškega drž. prvenstva; 12. in 13. avgusta nemško poedinsko in StafCno prvenstvo; 27. avgusta 2. kolo nemškega drž. prvenstva; 10. sept dan dolgoprogašev in pešcev; 17. sept. 3. glavno kolo nemškega drž. prvenstva; 24. sept. odločilna tekmovanja za nemško dre. prvenstvo.
V nemškem dri prvenstvu so uvedena sledeča poenostavljenja: iz sporeda 5» črtali tek na 110 m zapreke; met kopja in skok v višino. Sprinterji ne bodo tekmovali kakor lani na 200 m. temveč na 100 m. Za štafeto 4X100 m se bodo tofke štele dvojno.
VojaTki športni nastopi t Franciji. Belgiji in Ilolnndiji. V drugi polovici marca se bodo vršili v Belgiji, Nizozemski in severni Franciji veliki vojaški športni nastopi v nogometu, lahki atletiki in v boksu. Za zmagovalce sta darovala maršal Rommel in minister dr. Goebbels krasna darila.
Boksarski troboj r Bukarešti. V Bukarešti se jo končal boksarski troboj med Romuni, Hrvati in Slovaki. Zmagali so domači predstavniki s 20 točkami, drugi so bili Hrvati s 15 točkami, zadnji Slovaki s 13 točkami.
Lidntar postal časnikar. Najboljši evropski tekač v teku 110 m z zaprekami Sved Lidman je postal časnikar in urednik pri nekem listu v Stockholmu.
Gradjanski — Austria. Hrvatski državni prvak Gradjanski in dunajska Austria sta se dogovorila za prijateljsko srečanje me?eea aprila v Zagrebu.
Norveška prvaka v smuku sta postala brat in sestra VlksmSn. Brat je pojavi! na 2300 ni dolgi težki progi nov državni rekord.
Iz gospodarstva
Izdelovanje pisalnih strojev na Madžarskem. Zaradi težav pri nabavi šivalnih in pisalnih strojev je Madžarska sklenila postaviti si lastno tovarno za izdelovanje pisalnih in šivalnih strojev. Delniška glavnica družbe, ki ima namen izvesti gradnjo, znaša zaenkrat 150.000 pengii.
Proizvodnja celuloze na Portugalskem. Na Portugalskem nameravajo zgraditi veliko tovarno celuloze, ki bi izdelovala celuloeo na principih sulfatnih izkustev in ki bi dobivala surovine iz portugalskih gozdov iglastega drevja. Izvedba te naloge je bila poverjena družbi »Compania Portuguesa de Celulose« Družbin začetni kapital znaša 166,000.000 eskudov. Poleg te tovarne celuloze je v načrtu gradnja novih tovarniških objektov za izdelavo finega papirja in kartona; v teh novib objektih bo obdelana nova celuloza.
Ameriiki vojni izdatki. Vojni izdatki Združenih držav znašajo, kakor javlja britanska poročevalska služba v februarju okroglo 7,8 milijard dolarjev.
Plačilna pogodba med Nemčijo in Albanijo. Berlin, 17. marca Z odlokom nem-uafajn a( ejjsiuiui cja^sicpodso? plačilni promet Nemčije in Albanije na podlagi nemško-albanskih dogovorov, ki so bili podpisani v Tirani dne 27. decembra 1943. Ta pogodba je stopila sicer takoj v veljavo ter se je že do danes izvajala. Plačila med Nemčijo in Albanijo, ki so bila doslej izvršena preko ncmžko-italijaneke preračunske pogodbe, se bodo izvrševala odslej direktno e obračunom med nemško obračunsko blagajno in albansko narodno banko, »Banko Kom-betare e Shqipnis« v Tirani. Nemški dolžniki bodo vplačali svoje dolgove pri nemški obračunski banki. Izplačila v Albaniji kakor tudi Nemčiji bodo sledila po razpoložljivih sredstvih na kontu obračunske banke druge države. Plačilni promet 6e razteza v principu na plačila v blagovnem prometu — vključno z vsemi stranskimi stroški — kakor tudi na plačila za izvršene služnosti, istotako na plačila v prometu kapitala. Lahko pa bo po tej poti izvršiti tudi obveznosti iz časa pred sklenitvijo tega dogovora, v kolikor izvedba le-teh ustreza določbam zasebnih pogodb v nemško-italijanskem plačilnem obračunskem prometu.
Brezposelnost v Švici. Koncem februarja je bilo pri delovnih uradih v Švici prijavljenih skoraj 17.000 brezposelnih nameščencev in delavcev (pred enim mesecem je znašalo število brezposelnih 13.203 in pred enim letom 9600). Prirastek brezposelnih je iskati v omejitvi dela na zgradbah in neugodnih vremenskih razmerah.
Gospodarska blokada Irske. Irska mora računati e gospodarsko blokado, sporoča dnevnik »Washington Star«. Angleški poročevalski urad pa javlja istočasno, da bo britanska vlada ukrenila v prihod-oiih dneh proti Irski nadaljnje, izdatne ukrepe, ki bodo služili za izolacijo Irske.
V Nemčiji morajo šoferji pomagati pri razkladanju. Generalni pooblaščenec za delo fe odredil, da morajo moški vozniki motornih vozil brez ozira na vsebino delovne pogodbe pomagati po nalogu podjetnika ali njegovega zastopnika pri nakladanju in razkladanju. To ne velja v primeru, če bi bila okrnjene obveznosti za delo. Kdaj je to primer, odloča podjetnik po svojem preudarku.
Proizvodnja sladkorja v Srbiji in na Hrvatskem. Leta 1939-1940 je znašala srbska proizvodnja sladkorja 119.000 ton — mišljena je bivša Jugoslavija, — leta 1*540 in 1941 pa je znašala proizvodnja 106 000 ton. V letu 1941-1912 je znašala srbska proizvodnja 29.332 ton, hrvatska pa 19.000 ton, v naslednjem leta 1942-1943 pa je znašala srbska proizvodnja sladkorja samo še 14.030 ton, hrvatska pa 9003 ton.
Ženeva. Angleški tednik »Weekly Rewiew« piše, da so tekle vse solze in ves pot v štirih in pol letih te vojne zaman, ako namerava Anglija sedaj v sporu med Sovjeti in Poljsko žrtvovati svojo čast. Se hujše pa bo dejstvo, da bo Anglija osramočena pred vsemi narodi, ki jih ie zapeljala, da so zaupali vanjo. Angleški sinovi, ki so dali svoje življenje za obrambo domovine, pa so bili »težko prevarani«.
Bratislava. Uradno favPajo: 17. marca so skupine sovražnih letal preletele slovaško ozemlje ter vrgle neVaj razdiralnih in zr.-Mgilnih bomb na o':olico Bratislave. Vs!ed slabe vidHvosti so zgrešile svoje cilje ter ni n.istala niti osebna niti stvarna škoda.
iz Trata
1'rhovnl komisar o položaju. V Trstu je bilo veliko nemško zborovanje, na katerem je imel vrhovni komisar za operacijsko ozemlje »Jadransko Primorje« g. dr. Rainer velik govor, v katerem ie podal sliko vojaškega in političnega položaja, kakor jo prikazuje novo leto. Na podlagi pestrih dogodkov v letu 1943 j« nariial veliko črto, ki ii je sledilo nemško vojaško vodstvo, da se je pripravilo za bližajoče se odločitve. V pričetku svo-jega govora 6e je dr. Rainer dotaknil Churchillovega načrta, ki si je hotel pridobiti časa, dokler se zapadne velesile nijo oborožile. Temu nasproti je nemško vodstvo, ki si je z bliskovitimi zmagami priborilo velika ozemlja, ustvarilo evropsko trdnjavo in preprečilo, da bi bil Churchill I. 1943 z zmago zaključil vojno Dogodki v Italiji so izpričali, kako jo Fiihrer kljub Badoglievemu izdajstvu s svojo čudovito hladnokrvnostjo odvrnil Nemčiji pretečo nevarnost, razbil naklepe zaveznikov In povzročil Churchillovo »bolezen«; po porazu angleških načrtov v Italiji se angleški ministrski predsednik ni upal nastopiti v parlamentu. Ta poraz je zvenel tudi iz zadnjega Churchillovega govora, v katerem je izjavil, da L 1944 še ne bo prineslo konca vojne. V angleškem liudstvu vre, v zavezniškem taboru sumljivo poka, vendar teh dogodkov ne smemo precenjevati Smo v !elj nai-večiih odločitev. Mi zaupamo v naše divizije, ki so veliko bolj udarne kot naši nasprotniki. Tudi odpor proti terorizmu anglo-ameriških letalcev dokazuie, da so naši lovci in bombniki boljši od sovražnih. Mrtvo točko smo prekoračili. Ako sc nam posreči zadati v tem letu sovražniku na zapadu odločilni sunek — in o tem smo prepričani — potem smo ustvarili temelj za končno zmago. — Po orisu splošnega položaja je prešel vrhovni komisar dr. Rainer ob zaključku svojega 0ovw~ra na razmere v operacijskem ozemlju »Jadransko Primorje«. Izvajal je: Naloga nemške zasedbe na tem oz?mlju je v prvi vrsti unostaviti in vzdrževati red in nvr na vseh področiih. V tel nalogi ni vključen noben povojni cilj. Somo te trenutne naloge določajo naše zadržanje v tem prostoru. Poleg tega slrenvmo tudi za tem, da bi zravnali napetosti nacionalnega in socialnega značaja, ki obstoje na tem ozemliu že od nekdaj. Naše strem-lienie gre tudi za tem. da pomagamo prebivalstvu, v prvi vrsti delavskemu in kmečkemu stanu, brez ozira na narodnost in vero. Tukaj je potrebno popraviti mnogo zamujenega. Potrudili se bomo z dejanji in ne z besedami in nro-grami nuditi pomoč vsem, ki so pošteni in ki imajo voljo za sodelovanje. V tem porfledu sem izdal že več posebnih odredb, tako je izdavil vrhovni komisar, in jih bom še z vrsto nadalinjih ukrepov izpopolnil. Naš boj velja izkliučno boljševizmu, je naperjen oroti tolpam in njihovim pomagačem. Mi se ne bomo borili nroti prebivalstvu v splošnem in se ne bomo pustili k temu prisilili'Wdi s poostritvijo delovanja tolovajev. Pobijali pa bomo nasprotno s skra;no ostrostjo boljševizem in niegove zaplcčriVe. Ta naloga zahteva od nas, da se brigamo za vse življenjske zadeve prebivalstva.. V njetfovc notranje zadeve se pri tem ne bomo vmešali. Zaključil je dr. Rainer svo-ia zanimiva izvajanja s toplim pozdravem Fiihrerju. »Naša vera v zmago ne temelji samo v naši gospodarski in voja?ki moči, temveč v prvi vrsti v veri na Ffihrerja. Njegova oseba je za nas moč, sila in svetal zgledlc
•
Eden nstreljen, drugi pa ranjen. V
soboto ob pol desetih zvečer je b'l zcVavnik Rdečega križa dr. Okorn klican na postajo javne varnosti na Dalmatinskem trgu, kjer je bila potrebna njegova pomoč. Ko je prišel tja z rešilnim avtom, je moral nuditi prvo pomoč 31 letnemu Francu Merseku, ki se je trenutno nahajal v Trstu in je dobil strel v ledja. Ko so ga naložili v rešilni voz, so se odpeljali. Na poti pa so reševalci našli pred novim zakloniščem v ulici Fabio Severo truplo. 28 letni šofer pri tvrdki Kolomlx>, Marij Benko, je dobil strel v glavo in jc umrl. Merseka so odpeljali v bolnišnico, Benka pa v mrtvašnico.
Dve umetniški razstavi. V soboto je bila odprta v Tržaški galeri ji slikarska razstava Antrela Bromba. V Umetniški galeriji na Korsu po razstavlja svoja dela slikar Josip Sorano.
Umrli so: Artur Persicalli, Frane Felice, Alojzij Lemessi, Ivan Grusovin. Berta Benedetti, Terezija Skerjanc. Alojzij Negroponte, Olga Mancula.
Szraelove mreže
nad svetom +4444
Y7
Glede vzgoje dodamo k temu delovanje kinematografov. Judovski filmi so privlneevuli nase posebno mladino iu otroke. Ravno v oni dobi, ko sc čut nravnosti porodi in oblikuje, ko se v duši razvijajo načela poštenosti in pravice, v dobi, ko se zbudi čut dolžnosti in ko v človekovem življenju vstajajo ideali in ga vsega prevzamejo, v tej dobi deluje nanj kino s svojo silo in s svojim neubranljivim vplivom. V tej dobi je r.'obivala mladina v naših kinematografih pouk o vlomih, tatvinah, pobijanju policajev in pustolovskega življenja po gozdovih. To je bila načrtno zamišljena visoka šola za komunizem, kot smo to že omenili. Cenzuro nad filmi je imelo isto prosvetno ministrstvo, ki je na drugi strani s svojo zakonodajo, z nastavljanjem gotovih profesorjev ter uvujanju obilice knjig in učnih tvarin pomagulo mešati in razkrajati našo mladino.
Posegli bomo nazaj v leto 1S97, ko so Judje v Bazlu postavili ali reagirali svoje smernice za razkroj in osvojitev sveta. V tem letu piše dr. Krek: :Zmedenosti v pojmih je toliko, da se zdi, kot bi je sploh ne bilo mogoče raz.moto.ti. Glavni vzrok tej zmede-
nosti je napačna vzgoja. Gluvni čini-telji te vzgoje so naše šole in časopisi. Oba ta dva učitelja sta vredna svojih zmedenih učencev.
šola vzgaja samo v ulomkih. Gimnazijcu, vseuS.liščniku, pripravniku se drobi mnogo c'robtin, a kaj, ko jih nima kam spraviti. Nobenega reda, nobene zveze mu ne podaja šola med posameznimi vedami. Uči ga najrazno-vrstnejših stvari, a poglavitno stvar — življenje in njegov namen — ostav-Ija na strani- Kakor je osebnost enotna, tako je tudi nie življenje enotno. In zato bi moralo biti tudi vse umsko in hotno delovanje enotno. A zato jc treba stalnih načel, trdnih nazorov o svetu, njega naravi, njega početku in koncu, o človeku, o njegovem izvoru in namenu. In teh zadnja ?ola ne daje, pač pa jih jemlje. Nedokazane izmiš-ljave trgajo mladeniču iz uma in srca najvišje metafizične resnice, ki jih po svoji naravi spoznava človeški um in nadnaravno potrjene v veri gleda kot temelje svojega in svetovnega bivanja. Namesto resnice mu zanr^a dvom v mlado c'u?o, nsmesto stalnih načel — slepiva umska gugala.«
Omenili smo že besede sionskih pro-
IMA ca 90% VSEGA
fouvrf/m;.....]
KAPITALISTE!;
tokolov, da so Juc'je ogoljufali in omn- , mili mladino s tem, da so jo vzgajali po krivih načelih in teorijah. V poglavju XII 3 se omenja: »Knjige in časopisje sta dve najbolj važni v/.goini sredstvi. Zato bo naša vlada (juclov-stvo) pridobila iastništvo večine časopisja in mesečnikov. Judovski založni-
ki so bili radodarni s knjigami in z meserniki, ki 60 razkrajali predvsem mladino.
V sionskih protokolih je predvideno tudi pove! . vanje političnih zločincev |x>c.' XIX 4. »Dozdevno junaštvo takih prevratnežev (političnih zločincev) smo poveličevali v časopisnih člankih
in javnih govorih, kakor tudi posredno v spretno sestavljenih učnih knjigah zgodovine, češ da so se ti junaki žrtvovali za splošno blaginjo. Na ta način nam je uspelo pridobiti liberalizmu mnogo privržencev in ns tisoče go-jev se je uvrstilo med našo čredo ovuc, dano nam na življenje in smrt.«
Med vojnimi leti postavljene stavbe
Sedanja vojna leta nam kljub budi vojni vihri v etavbnem pogledu pokažejo povsem drugo, dokaj zadovoljivo sliko, kakor jo bila ona v letih prve svetovne vojne. Gradbeni urad sestavlja vsako leto v mnogem pogledu nazorno, za gospodarstvenika in socialnega politika poučno in zanimivo splošno in podrobno stavbno statistiko, kako je Ljubljana zidala stanovanjsko hišo in preurejevala druge zgradbe v stanovanjsko prostore. V sedanjih vojnih letih gradbena akcija nikakor ne počiva, dasi mora premagovati velike težave zaradi nabave gradbenega materiala. Nasprotno pa je bila v letih prve svetovne vojne stavbna sezona popolnoma mrtva. Poseben grafikon, ki ga je izdelal gradbeni urad, nam tudi predo-Čuje, kako 60 na gradbena dela vplivale razne politične prilike, tako zunanje kakor tudi notranje. Zelo živahna je Bila stavbna sezona v lelu 1930., relativno pa najživahnejša leta 1928., ko je bila prav nizka leta 1931. ob znani spremembi takratnega režima.
Naj tudi primerjamo in navedemo razne podatke o stavbnem gibanju v zadnjih treh letih, to je za leta 1941, 1942 in 1043. Lahko ugotovimo, da eo je lani
stavbna sezona precej opomogla nasproti letu 1942., ko je zelo padla.
Lansko leto je bilo na področju mesta LJubljane, kakor smo žo kratko omenili, sezidanih 32 stanovanjskih hiš. Izvršenih 37 stanovanjskih adaptacij ter 55 gospodarskih novih stavb in gospodarskih adaptacij Pridobljeno jo bilo s temi deli 98 stanovanj, tako da je Ljubljana imela konec leta 1942. vsega 22.1KX> stanovanj. Cenilna vrednost V6eh navedenih del znaša po statistiki gradbenega urada 14,334.030 lir Kakšna je bila gradbena delavnost leta 1942.? To leto jo bilo sezidanih le 19 novih stanovanjskih hiš. pridobljenih je bilo s tem 76 novih stanovanj. Cenilna vrednost vseh izvršenih zgradb pa Jo znašala 7.802.100 lir. Leta 1911. sla bili sezidani 102 novi stanovanjski hiši. Investirano pa je bilo v razna stavbna dela to leto 25,809.950 lir, v zadnjih treh letih torej skupaj 48fi06.080 iir
Od 1. januarja 1919 do 31. decembra lota 1943. je bilo v 25 letih sezidanih 2146 stanovanjskih hiš. V vsa stavbna dela pa je bilo v teh letih Investirano poleg gori navedenih milijonov v lirah še 810.120.108 din, od teh je mestna občina ljubljanska sama investirala za raz- • stanovanjske hiše 89,344.600 din.
Zgodovinski paberki
20.	snšcai
L 1811. se je rodil Napoleonu lin, nadel mu je naslov »rimski kralj«. Kljub težko pričakovanemu nasledniku ni dobil zakon, sklenjen iz politično-dinastičnih razlogov, prave notranje vsebine. Habs-buržanka Marija Luiza, hčerka cesarja Franca I. je stala možu ob strani le dotlej, dokler je stal na oblasti. Ko pa se je njegova oblast zrušila, je ostal Napoleon sam. Med tem ko je veliki vojskovodja in državnik sameval na samotnem otoku Sv. Helena, se je njegova žena zabavala v sončni Italiji, sinko pa je ločen od obeh hiral pri svojem dedu —
1. 1815. se je Napoleon, potem ko je ušel z otoka Elbe in se izkrcal v Can-nesu ter so se mu proti njemu poslane francoske čete pridružile, zopet nastanil v Tuilerijah, odkoder jc v vsei naglici zbežal Ludovik XVIII.
L 1890. je cesar Viljem II. odpustil »že-lenzega kanclerja« Ottona Bismarck, ki je nad 30 let vodil usodo nemškega naroda. Mladi cesar ni hotel deliti oblast z vsemogočnim kanclerjem. Bismark je kot vojvoda Lanenburški 1898 leta umrl. Bis-marekov odstop pomeni zaključek velikega poglavja ne samo nemške, ampak ludi evropske zgodovine. Potlej se je tesneje in tesneje povezovala usoda celotne zemeljske oble s svetovno politiko. Evropa jc prenehala biti ono urejajoče središče, ki jc po svojih mislih in svoji meri kovala usodo sveta. Poslednji veliki državnik 19. stoletja je zapustil svetovno pozornico in se umaknil v zatišje. Nemčija in Evropa pa sta izgubili svojega veščega krmarja. Nova nemška vlada je razklala celo zunanje politični sistem, na katerem je Bismarck vztrajal kljub vsem nevarnostim. Se nekaj dni po njegovem odhodu je vlada kljub carjcvi pripravljenosti oprostila padaljšanje prijateljske pogodbe z Rusijo. S tem je propadla vsa zgradba Bismarckovega evropskega ravnotežja. Naslednikom se je zdela genijal-na igra starega državnika prezamotana in pretežka; toda kaj novega boljšega niso znali ustvariti. Vodstvo nemške politike je prešlo v nevešče roke, ona sama in z njo vsa Evropa pa je zažarela v sabljah svetovne vojne, katere drugi del prav sedaj preživljamo.
21.	snšcai
L 1215. je vzel papež Inocenc UL ▼ svoje posebno varstvo cisterijanski samostan v Stični na Dolenjskem. Opatija Stična je bila ustanovljena leta 1136, ustanovili so jo višnjegorski plemiči: Henrik, Ditrich in Mainhalm. Akvilejski patriarh Peregrin je posestva, ki so jih v ta namen darovali, še pomnožil z drugimi dohodki in slovesno priznal novo opatijo. Redovniki so prišli iz Rupe pri Gradcu. Stiški samostan je bil za Kranjsko velike važnosti tako v cerkvenem, kakor v gospodarskem oziru Ko dežela še ni imela škofije, je bila Stična cerkveno središče, tembolj, ker ji je bilo tekom let utelešenih mnogo župnij. Najprej je samostan dobil obsežno šentur-sko župnijo z 72 podružnicami, potem Žužemberk, Dobrniče, Belo cerkev in še mnogo drugih. O gospodarskem delu poročajo stare listine, ko pripovedujejo, da so stiški menihi iztrebili gozde pri Laščah in tamkaj ustanovili pristavo, slično tudi ob Krki »na bajnkotu« pri Novem mestu, kjer so zasadili vinograde. Cesar Jožef II. je samostan zatrl, toda dobrih sto let kasneje 1896. se je zopet obnovil.
1, 1685. se ie rodil v Bisenachu skladatelj Joh. Sebastian Bach, eden izmed največjih glasbenikov vseh časov in aajmogočnejši stvariteljski duh nemškega protestantizma. Bolj kot po obliki svojih skladb, svoje glasbe, spada Bach v barok po toplini svoje vernosti in blagozvoč-nosti tonov. Osnovo Bachovih cerkvenih
skladb tvori protestantski koral, ki se izraža najjasnejše v solo spevih, v 200 cerkvenih pesmih, Matejevem in Janezovem pasijonu, v velikem Magnificatu, v oratoriju za Božič in Vnebohod. Za draž-danski katoliški dvor napisana H-mol-maša združuje ta subkjetivni izraz s katoliško dogmo, poosebljeno v gregorijan-skem koralu. Za življenje posebno slav-ljcn kot virtuoz na orgijah jc padel pod vplivom glasbenega okusa 18. stoletja v pozabo, do nove veljave se je povzpelo njegovo delo šele v drugi polovici preteklega stoletja.
Se je las da se naroi te na krjige Sloven leve knjižnice.
Znova vam nudimo priliko, da si za mal denar omislile lepo dru£insko knjižnico, ki bo vam in vašim otrokom v razvedrilo. Lahko dobile še vse knjige, ki so doslej izšle. Take prilike so redke in v vašo škodo bo, če jo tokra1 zamufite. — Še danes se naroči e na Slovenčevo knjižnico!
Vsaka slovenska hiša naj ima za družinsko knjižnico knjige Slovenčeve knjižnicel
Za današnji dan
Koledar
Torek, ti. snfea: Benedikt, opat ln ustanovitelj rcdai Serapljon, tkof; Fllomon, mučenec.
Sreda, n. suica: Lea, vdova; Katar. Genovsko, vdova; Katar. Švedska, vdova.
Dramsko gledališče »Razbiti vri«. Red B. Ob 18.
Operno gledališče »Notoplr«. Izven. Ob IS.
Kino Matica »Zadeva dr, Crlppen«, ob 13, 17 la 19.
Kino Union »Ne govori ml o ljubezni«, ob 18 la 19.15.
Kino Sloga
»No« brez slovesa«, ob 15, 17 ln 19.
Lekarniška služba
mr, Leustek, Resljeva eesta 1; mr. Ba-hovee. Kongresni trg 13. In mr. Komotar, Vič, Triašfea cesta 48.
Dramsko gledališče
Torek, II. marca: ob 18: »Razbiti vrč«. —
Red B.
Sreda, 2!. marca, ob 18: »Matura«. Red A.
Klelstova klasična veseloigra »Itazbltl vrč« v prevodu dramaturga g. J. Modra. Osobo: Valtor, »odn! avotnik — VI. Skrbiu-Sek, Adam, vaški sodnik — Cesar, ptsnr — Počok, Marta — P. Juvanova, Eva, ujeua hči — V, Juvanova, Vid, kmet — Korošec, Ruprcht, njegov slu — Nakcret, Brlgita — Kraljeva, služabnik — Verdouik, Liza, dekla
—	Pugljeva, Meta, dekla — Verdoaikova, birlč — Pfeifer. Režiser prof. Sest, soono-graf A. Gorlovičova, kostumi J. Vilfanovo.
Operno gledališče
Torek, 11. marca, ob 18: »Netopir«. Izven.
Ceno od 36 Ur navzdol. Sreda, 22. marca, ob 18: »Gorenjski starček«.
Rod Sreda.
Foerster »Gorenjski slavfek«, opera. — Osebe: Majdo — Zamejlč-Kovlčova, Minka
—	Vidolijeva, Franjo — LipuSček, Chan-soaetto — Janko, Ninon — Kržetova, Francozinji — Baukartova ln Snnoiaova, Štrukelj — Betotto, Rajdelj — llanoveo, Lovro
—	Dulničar, krčmar — Gregorln. sel — Pio-nockl. Dirigont S. Hubud, režiser E, F rotili, sconojjraf inž. Franc, koreograf T. Golovin.
J. Strauss »Netopir«, opereta v .1 dejanjih. Osebe: Gabriol Eiscnstoln — M. 8an-cla, Rozallnda — Mlejnikova, Frank — Janko, prino Orlovski — Drenovec, Alfred
—	B. Sanclo, dr. Falko — Frclih, dr. Bllnd
—	Jelolkar, Adelo — Ribičeva, Žaba — Zupan, Melanlja — KoSirJevo, Ida — Jnpljova. Režijo iu scena E. Frellb, dirigent 8. IIu-bad, koreograf P. Golovin.
Vsakdama Liubliana no kromstovih zamfcki'
Vezovanje častnega meščana mojstra Jožeta Plečnika
Od nekdaj glavno mesto dežele z največjo slovesnostjo praznuje deželnega pa-trona sv. Jožefa ter v njegovo van-tvo izroča nešteto svojih sinov in hčera. Zato je bil navzlic težkim časom tudi letošnji praznik sv. Jožefa posebno žiivahen in veder, saj menda v vsej Ljubljani ni družine, ki bi ne vezovala kakega možata ali Jožice na čim ve6elejši način. Za tradicije mesta in za lepo staro navade vneti generalni tajnik je tudi ob tej priložnosti 6kušal izkazati čast častnemu meščanu mojstru Jožetu Plečniku. Nooilec županskih dolžnosti g. Fr Jančigaj se je na praznik dopoldne z drugimi predstavniki pripeljal na godovnikov dom za trnovsko cerkvijo ter mu v imenu mesta Ljubljane izrekel tople čestitke za god. Z željo, da bi častnega meščana današnji krvavi časi ne motili pri ustvarjanju, je ginj^n^mu godovniku izročil s cvetjem ovita, današnjim ča«om primerna darila.
Po ljubeznivo izkazani zahvali ln gostoljubnosti se je predstavništvo mesta Ljubljane poslovilo od častnega meščana 7. zavestjo, da je v 6kromni meri izpolnilo samo ukaz tradicije, kako naj mesto Ljubljana izkazuje čast svojiira za mesto in narod najbolj zaslužnim rojakom.
Prometne in druge nesreče
Na Jožefovo nedeljo zvečer je pri Leonišču neznan avto podrl in hudo poškodoval na Poljanskem nasipu št. 40 stanujočega 35-letnega Janeza Pečnika. Pečniku je bila zlomljena desna roka in noga. — Avto je na cesti pred dnevi podrl 33-letnega skladiščnika Jakoba Klav-sa, stanujočega na Rudniku. Poškodoval mu je levo nogo. — Pri mestnem pogrebnem zavodu zaposleni dolavec Tomaž Heinrihar je v petek bil zaposlen pri skladanju desk. Padel je in se hudo poškodoval po glavi. — Majdo Lenassijevo, 6-letno uradnikovo hčerko, je popadel hud pes in jo ugriznil v desno nogo. — Posestnikova hčerka, 3-letna Ivanka Gla-vanova, se je močno opekla po životu z vrelo vodo. — Dva krojaška vajenca sta
Heiale bere že staro in m ado!
Splošna sodba je, da so MEJAŠI sijajna knjiga, kl prlk< zuje življenje Indijancev. Friedrich von Gagern je s tem delom podal divjo - skrajno napeto — tragično zgodovino Novega sveta v dobi, ko so Eviopejci ?ačell tja prodirali. Resnična zgo ovina, ki je v tej knjigi prikazana daleč prekaša Kari May-eve indija-naricel — Številne in sijajne slike pa dajejo knjl i še posebno vrednost. MEJAŠI ne smejo manjkati na nobeni
knjižni olici! Posegale po MEJAŠIH! Sporočamo, da se še vedno lahko naročite na edino slovensko poljudno znanstveno zbitko knjig »SVET". — Zh naročn;ke so knjige znatno cenejše kakor pa v nadr bnl prodaji! Naročite se na Svet še danes 1
so sprla. Pa je eden e škarjami sunil v desno lice pod očesom drugega, 17-let-nega Alojzija Zrimška, da je moral iskali zdravniško pomoč v splošni bolnišnici.
Velik lov za celotno serijo znamk
Kronist je že v nedeljo kratko očrtal lov za lahkim in hitrim dobičkom, kako so ljudje čakali pred poštnimi uradi, da vjamejo in dobe veliko znamkovno serijo. Vrstili so se povsod komični, a tudi obžalovanja vredni prizori. Nekateri ljudje, ki so bolj petični, so si najeli pri Slonu kar sobe, da so lahko čakali trenotka, ko eo mogli svobodno iti pred glavno pošlo na prežo. Drugi so se skrivali na vseh možnih kotih in na periferiji so bili skednji začasna skrivališča vsem lovcem za znamkami. Ko jo glavna pošta v soboto ob 10. morala prekiniti za dve uri poslovanje, so jo »čakalcic odku-rili v najbližja zaklonišča, da so potem mogli spet zasesti svoja mesta pred pošto ali jia si priboriti celo boljšo pozicijo. Med nekaterimi nestrpneži pa je prišlo celo do dejanskih obračunavanj. Bilo je nekaj lažjih in tudi težjih poškodb. Oni, ki so dobili veliko serijo, pa so bili nato oblegani od raznih kupcev, ki so jim ponujali čedne kupnine. Nekateri so serije takoj »pretopili« v tisočake.
Butare so že na trgu
V soboto pred praznikom sv. Jožefa so se na trgu pojavile prve, lepo izdelane butaricc, namenjene za cvetno nedeljo. Neka ženska jih je prodajala na vogalu Zmajskega mostu. Tudi drugod so začeli lc butarice prodajati. Vsak dan bo postajal trg bolj živahen in bo vedno več butar naprodaj, kolikor bolj se bomo bližali cvetni nedelji, ki bo letos 2. aprila.
Lepo pomladansko vreme
Pri kmetskih vremenarjih zelo čislani 40 mučeniki so že dober teden držali svojo na njih god dano besedo o lepem vremenu. Imeli smo vse dni zjutraj rahel in zmeren mraz, čez dan pa prav sončno, tako da se je priroda že kaj hitro oživela in jc začelo polagoma zeleneti. Ob prav južni straneh in v zavetjih so začele marelice že brsteti in so že tudi pognale male cvetove. V petek je bila sv. Jedert. Prinesla je zjutraj lahno, nizko meglico na Barju, potem pa lepo sonce. Ponoči se je sicer močno pooblačilo, toda kmalu se je nebo proti jutru spet razjasnilo. O sv. Jedcrti pravijo ljudje: »Jedrt, sončno, zjutraj v lahno meglo odeta, nam letino dobro obeta.« V petek zjutraj je mraz zelo od-jenjal.
Premetena mlada sleparka
Mlada šivilja se jc lani oktobra pojavila v nekem domu pri sestrah usmiljenkah ter jim začela praviti o veliki bedi in stiski njihove prednice, živeče nekje na Dolenjskem. Pravila jim je tudi, da lahko ponese prednici zavoj testenin in drugin stvari. Dobre sestre so ji naprnvile paket, v katerem je bilo več škatclj sardin, 20 jajc in Sadje. Mlado šivilja pa je Zuvoj sama porabila. Letos sredi januarja
Iz »Službenega lista«
Narodba o laplembi in addaji pnevmatik.
Čl. 1. Pnovniatike za moloma vozila (plašči iu zračnice) se no glede na njih lastnika zaplenjajo: a) ako rabijo motornim vozilom, za katera ni izdano pro-motno dovolilo, b) ako <so odvečna rezerva ali c) ako so vobče nerabne.
Čl. 2. Pnevmatika iz čl. 1 se mora oddati uradu za civilno motorizacijo v roku in na način, kot ju ta določi.
Za prevzelo pnevmatiko se plača odškodnina, ki jo dokončno določi v prvem odstavku imenovani urad.
Čl. 3. Neupoštevanje določb Členov 1. in 2. to naredbe kaznujejo redna sodišča s kaznijo strogega zapora do 5 let in z denarno kaznijo do lir 300.000. — Denarno kazni 6e stekajo v sklad do-narnih kazni, izrečenih po sodnih ohla-stvih. Pogojne kazni so ne izrekajo. Postopek je pospešen.
Čl. 4. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinsko uprave. Naredba o prijavi podatkov o motornih vozilih, pregledu in prepovedi odsvojitve pnevmatik za motorna vozila z dne 31. inajo 1941, St. 33, Službeni list št. 340,44 iz leta 1941, so s tem no spreminja.
Zaplemba imovino upornikov.
Zaplenjena je vsa premična in nepremična imovina upornikov:
1.	Daneva Simona, železniškega uradnika, stanujočega v Ljubljani, Vodovodna cesta št. 22, in
2.	dr. TominŠka Teodorja, bivSega tajnika Vrhovnega sodišča, stanujočega v Ljubljani. Černetova ulica št. 28.
»USODA«
KINO KODELJEVO
Meritvene znako obnavlja mestna občina
ljubljanska zaenkrat v bežigrajskem lil sto. tokriikom okraju. Pri tem v poslopja in ograjo vzldavajo aluminijasto znako trikotne obliko z vsekanlml Atcvllkaml. Ti znaki omogočajo, dn so pri merjenju Inhko najdejo na cesti zakopano morsko točke. Zadnje čoso so nadzorni organi mesta opazili, da nekdo to znako odstranjuje ter s tem dela Škodo Javni imovini. To Jo pravi vandallzem, saj ta pridobi s 5 dkg aluminija samo neknj lir, mestni oblini pa napravi nn stotine Ur Škodo. Zato mestna občina opominja vso zbiralne starih kovin, naj smatrajo to znako za občini ukradeno blngo, javnost pa naproSamo, naj storilca, ki bi ga pri tem poslu zasačila, takoj naznani mestni občini ali po najbližjemu stražniku, do bo oblast laliko poskrbela za priinorr.o plačilo takega vandalizma.
V počastitev materinskega dne
prirede otroci stolne kongregacije 25. in 26. marca ob 5 pop. v frančišk. dvorani
»Snegulčico«
pravljico v 7 slikah. — Sodelujejo: sestro Finkove in malčki otroškega vrtca pod vodstvom gdč. SI. Vencajzove. Vabljeni! Vstopnice v predprodaji v trgovini Sfili-goj, 25. in 20. od 10—12 in od 3—5 v blagajni frančiškanske dvorano.
Pridelovanje paradižnika
Velike važnosti za prehrano jo pravilno pridelovanje paradižnika, ki si ga vrtnarji goje za svežo porabo največ sami. Zato sc je treba letos s posebno skrbjo izogniti napakam, ki so šo v navadi pri tukajšnjih pridelovalcih paradižnika.
Vzgajači sadik nudijo in prinašajo na trg paradižnikove sadiko večinoma prezgodaj. Tedaj so sadike najdražje, saditev pa je najmanj uspešna. Paradižnik, sajen na piano že v aprilu, če6to ozebe ali pa v rasti tako oslabi, da mu pozneje povzroče glivične bolezni zelo občutno škodo pri pridelku. Zato so v skladu z izkušnjami v Ljubljanski pokrajini odreja, da nihče ne sme prinašati na trg paradižnikovih sadik prod 1. majem.
Priporoča pa se vsem vzgajačem sadik, da pripravijo letos čim več paradižnikovih sadik, odgojenih v lončkih 2e prej p Utiramo iu zdravo rastoče sadike je treba poeamez presaditi v lončke, kjer se morajo dobro razkoreniniti, tako da 60 pri presajanju koreninska gruda no osipa. Le tako sadike iz lončkov se 6inejo prodajati primerno draže. Za letos je določena kot maksimalna cena paradižnikovim sadikam, ki so le pikiirane, ne pa v lončkih gojene, sicer pa zdravo in utrjen*?, po 0.75 L za vsako rastlino Pravilno vzgojenim in dovolj prekoreninjenim sadikam, ki so bilo vzgojene v lončkih ln niso pre-tegnjene, ampaik zastavne, zdrave In močne, je pa določena cena 2 L za vsako rastlina Strogo se bo pazilo na to, da bodo naprodaj le zdrave in zanesljive sadike.
pa si je izbrala drugo žrtev, neko mater, katere hčerka je bila začasno v zaporih in o kateri je šivilja pravila, da bo kmalu odpeljana v internacijo. Brezvestna sleparka jo znala dobro mater tako premotiti, d« ji je izročila velik kovčeg rnzncea ženskega perila, obutve in razna jedila v skupni vrednosti 4000 lir. Pozneje so sleparki prišli na sled in jo zaprli. Državni tožilec je to mlado šiviljo obtožil zločin-stva obrtne prevare, češ da si je znala v smislu § 337 k. z. ustvariti s prevarami stalen vir dohodkov. Zato je sleparka prišla pred senat treh sodnikov, katerim je nriznula obe prevari, zgovarjajoč se, na jc bila v hudi stiski in brez posla. Senat jo je obsodil le zaradi prestopka navadne prevare po § 334 k. z. na 4 mesece in 15 dni strogega zapora ter na 100 lir denarne kazni. Šivilja jc kazen sprejela.
Psov in drugih živali ni dovoljeno jemati s seboj ne v javna, ne v zasebna zaklonišča.
Dnevne novice
Ker s* včerajšnji nedeljski popotdauhkl predstavi v Operi ta Drami saratM alarmu nlkt« mogli v ril ti. bo uprizorila Opera
»Princesko« na praznik, v soboto, >5, t. m . ob ll.Jt. Drama pa »Cvetje y Jeseni« v ne.
drljo, 26. t. m., ob 15. — Vstopnice ostanejo v veljovt, na željo po vrne blagajna tudi vslopnlnu In to v predprodaji v Operi.
Dekleta In žene begunke Is Dolenjske lil Notranjske bomo imele duhovno obnovo v Slomškovem domu, Poljanska S, po slode-čom sporedui v sredo, 23., četrtek, J3., v petok, 34. marca, ob 16.45 sv, rožni venec, oh 17 govor (dr. lUnžoltč). ob 17.45 litonijo in blagoslov, v soboto, 35. mana, oh K sv. mala s skupnim sv. obhajilom. Pridite vso ln povabit« So svojo snanksl
Duhovne vn.le sa akademske Izobrairnke bodo pri urSulinknh od J.—5. aprila. Zučo-tek na cvetno nedeljo ob 9.30, sklep na Veliko sredo zjutraj. Vsak dan boala dva ffo. vora, zjutraj oh 7 in ob 17. Posebej lo opozarjamo in vabimo gospodične, kl ao ab-solviralo univerzo v zadnjih letih.
Sadjarska In vrtnarska podruinlea Most« sporoča članstvu, do naj javijo do srede, 31. t. m., gg. krajevnim blagajnikom (Lo-vrtč, Velikonja, GaSperSič) potrebo semenskega krompirja.
V počastitev spomina pokojne g. Marije OjstrIS ata darovala g. Morija in Anton Mladič 10« lir za siromnSn« učenk« f. dokliAko moAčnnske Sol« v Ljubljani. Najtoplejšo zahvalo!
Škofijska dobrodelna pisarno. Miklošičeva cesta 7-1., kupuj« rabljene, dobro olira. n'one čevlje. Ponudbo sprejema vsak delavnik od 9-12.
Ali ste že podpisali vsenarodno protikomunistično spomenico?
Ob 25 letnici smrti Ivana Cankarja so ho naAo Dromo oddolžilo spominu velikega pisatelja, ki jo dol noVi dramatiki vrsto odrskih del, v katerih jo zajeto vso lepoto in pomembnost slovenskega jeziku, obenem po orisano du«a ln čud naSegn človeko v Široki amplitu.il od najsuhtlluajllh liričnih in dramatičnih čustvenih vzponov pn do komlko in farne, s uprizoritvijo njegov« lirične Igro hrepenonjo »Lepa Vido«.
»Motvoz in platno« d. d. v tirosnp-liem. Ima občni zhor v soboto, 1. aprila 1944 ob 11. dopoldne. Na dnevnem redu jo tudi sklepanje o predlogu upravnega svela o prevedbi likvidacije družbe in volitev likvidatorjev in nadzorstva.
Učit« se strojepisja! Praktično znanje, potrebno vsakomnr sedaj In v bodoč«. — Novi eno-," dvo- In trlmosečnl strojepisni to-čnjl pričenjajo 31. in 33. mnrca. — Modemu strojepsnleo, desetprstno metodo. — Učnina zmorno. — Pouk dopoldne, popoldne ali zvečor po želji obiskovalcev. Vplsovsnjo dnovno. Informacije, prospekti: Trgovsko učlllšč« »Chrlstofov učn| zavod«, Domobranska IS.
Ravnateljstvo IV. moSko realn« gimnazij« v LJubljani ohvoAča učence tega zavoda, ki so rndi Izrednih razmer zamudili Šolsko leto, ds bodo mogli delati nskd«dno izpite v mesecu aprilu. Izpiti so bodo pričeli 12. aprilo. K Izpitom so morejo javili tudi tisti privatlstl, ki so «e ž« enkrat prijavili, pa zaradi Izrednih razmer niso mogli k izpitu. Isto vel a tudi za učence, kl so so prijavili žo prej k sprejemnemu Izpitu. ProSnjo za pripustitev k izpitom so bodo sprejemalo do 5. aprila. OpromlJo nnj sn z zadnjim Šolskim spričevalom ln dokazilom ovir, nastalih zaradi izrednih rnzmcr. Pri-vatisti morajo priložili poleg zgoraj ozlače. nih dokumentov tudi rojstni list, davčno potrdilo in nravstveno spričevalo.
V počastitev spomina g. Schleimerjn Josipa, upravitelja oddelka zo zdrav. laSčito mater iu otrok hlg. zavoda v p., so darovali uslužbenci Higienskega zavoda 1033 Ur za revno otroke Dečjcga ia materinskega do. mo v Ljubljani.
Pokažite s nodpisom na proti-komunistični spomenici, da obsojate komunizem!
Za ljubljansko pokrajino Je llorzl dela nujno potrebno 3t Šoferjev. Kolikor tli Izu-čenlh nn razpolngo, ro bodo novinci izAolali v posebnom Šoferskem tečaju ter nnto zaposlili v Ljubljanski pokrajini. Samo brezposelni reflektanti naj so takoj prijavijo Borzi delat
Na Jutrlin'1 produkciji Solo Glasbeno Matice, ki bo ob 18 v mali filharmonični dvorani, hodo nastopili naslodnjl gojenci klavirskega oddelka prof. Silvo IlrnSovčove, kntoro navajamo po vrstnem rodu, kakor bodo naslopall: Korenini Janoz, 8orSiS VI-dojko, Matlčlč Polonco, Hrihor TuSn, Zo-rco Milena, Mnhnlč Vnndn; četveroro*no pa bosta Igrali po eno Tomčevo skladbo lfrlbnr TuSu In Zorce Milena, drugo pa Pavlin Lea in Korun Tatjana. Notončni »porod so dobi v knjigarni Glasbene Matice. Ponovno pa opozarjamo, dn so no sporedu to produkcijo Izključno lo dola domačih ovtorjov. K obisku produkcijo vabimo starte, mladino in sploh vso, kl »o zanimajo za domačo klavirsko literaturo, ki Je v zadnjih letih kaj lepo obogatelo.
Kiparski tečaji Kiparji začetniki, pripravite sel 8 1. mnjom bom odprl trimesečni točnj figuralnega modeliranja, predvsem zo one, kl so namornvnjo kiparstvu posvetiti ln kl so že doslej s svojimi deli pokazali svojo nadarjenost. Na tem točaju so bo obravnaval problem okroglo plastiko ler problem reliefov treh atopenj. Vpisovanje bo od 30 do (11. t. m, pri akad. kiparju Pr. OorSetu na Gosposvetskl cesti 13, kjer bo dobil vsak tudi pravilnik. Pri vpisovanju bodo pripravniki prodložilt svoja dosodnnjn dela.
Poizvedovanja
Zgubila sem kožnhovlnnst otročji ovrat nlk od Starega trga preko Kongresnega trga do Aleksandrovo ceste. PoStenego najditelja prosim, naj ga odda proti nagradi v upravi »Slovonca«. — Som begunka.
Zgubil sem denarnico z večjo vsoto denarja. Dotlčno osohn, kl Jo je naSla, Jo dobro poznano, bila J« opazovano. Zato jo miproSom. da jo odda v upruvl »Siovcnca«, drugače bo imela poBlcdico,
Nt krvavi
pmi niti slovenski narod
12. 3. 1537. je padel v njihove roko Klis, najmočnejša trdnjava južno od Ve-lebita. Naraščajoča nevarnost je končno lo spravila k pameti hrvaške velikaše, ki so se doslej delili v Ferdinandovo in Zapoljevo stranko. Kot smo slišali, se je slednja celo zvezala s Turki, da bi mogla streti nasprotnike. Sedaj pa so se Hrvatje lo zavedli, kaj jih čaka, če bodo šo naprej ljubkovali z islamom. Turk' so namreč v začetku res pustili v osvojenih deželah vse pri starem, a v nekaj ielih so preiSnje oblastnike odpravili in jih nadomestili s pašami in sandžaki, V Krlievcih 15 aprila 1537. sta se torej obe hrvaški stranki med seboj pomirili iu sklenili zbrati v obrambo hrvaške kraljevine 800 konjenikov in 200 pešcev. Za poveljnika so določili Ludovika Pe-krija. Vendar nai ta v vsem ravna sporazumno z Ivanom Kacijanarjem, vrhovnim poveljnikom Ferdinandovih čet. Slavonski sabor je sklenil 17. maja postaviti 1690 mož za obrambo meje. Majhno so bilo lo sile za nekdaj mogočno kra-
ljestvo, a tedaj je bila večina njegovega ozemlja pod Turki.
Kacijanar — smel vojak, a premalo premišljen poveljnik
Da bi izbil Turkom voselje vpadati v Slavonijo jo sklenil Kacijanar vdreti v njihovo ozemlie in osvojiti mesto Osijek in vzhodno Slavonijo, ki je bila že v turški oblasti. V Koprivnici se je zbrala velika vojska, ki je štela 2-1.000 mož med njimi 8000 konjenikov. Tja je pripeljal svoje čete tudi srbski despot iz Srema, Bannta in Bačke Pavle Bakič. Čehe je vodil grof Albert S'ik, Stajerco deželni glavar Ivan Ungner, Tirolce in italijanske mušketirje grof Ludovik Lo-dron. 10. septembra so prišle čete do Vi-rovilice Oskrba je bila 6labo urejena in dovoz je oviralo še jesensko deževje, tako da je začelo zmanjkovati hrane. Izbruhnile so razne bolezni, ki so pobralo več tisoč vojakov. Od 13,—20. septembra je vojska taborila pri Valpo-vu in se pripravljala za obleganje Osi-jeka Če bi prišlo to mesto, ležeče ob
prehodni cesti iz Belgrada na Ogrsko v
oblast kristjaniov bi bilo s "tem ustavljeno tudi napredovanje Turkov v Slavonijo.
Smederevski paša Mehmcd beg je med tem v Osijeku okrepil posadko s 5000 vojaki in uredil obrambo tako, da Kacijanar niti misliti ni mogel na redno obleganje. Na odprtem polju se pa Turki niso hoteli spustiti v bitko. Ko je Kacijanar videl, da ne bo nobonega uspeha, so je začol v začetku oktobra vračati. Toda turški oddelki so ga prehiteli In mu prestregli najbolj ugodno pot proti Valpovu. Vojska je bila potisnjena proti jugovzhodu v močvirne predele ob reki Vtiki. Turki so Kacijanarjevo vojsko neprestano v manjših oddelkih napadali in ji ftkoro povsem odrezali možnost oskrbovanja z živežem ter drugimi potrebščinami. V teh bojih je padel tudi junaški Pavlo Bakič, poslednji srbski vojskovodja, ki jo imel naslov despota. Na čelu srbske konjenice, ki je služila kot zaščitnica vojske, je bil zadrževal napade janičarjev. (15<>2. so Turki osvojili Banat. S tem je bila tudi nova domovina Srbov, ki so se umaknili iz stare Srbijo na ogrsko ozemlje, da bi s tujo pomočjo osvobodili staro domovino turškega jarma, globoko v osmanskem cesarstvu. Srbi so nadaljevali boj z islamom le še kot graničarji v hrvatski in slavonski vojni krajini ter kot hajduki. Ko pa so združene sile Evrope v 18. stoletju potisnilo turške meje na Savo in Donavo,
Kaj je novega pri naš h soied h?
Z Gorenjskega
Nova voditeljica lenstva v Kamiku.
Za krajevno voditeljico ženstva jc bila postavljena Hermina Komle. Zenstvo bo sedaj v polnem obsegu zopet začelo z delom v Kamniku.
Večer t znamenju »tempa« je priredila organizacija »Veselje krepi« v Tržiču. Nova dvorana »Na skalci« je bila uabito polna, nastopil jc kabaret, sledilo je mnogo glasbenih točk. Posebno pozornost in smeh pa je vzbudila opica Bongo. Prijetno so se menjavale med vsemi temi točkami pevske in plesne točke.
V golniški občini so v februarju umrli: Vida Pušer iz Spodnjih Dupclj, Jožef Sve-gelj iz Gorič, Marija Svcgelj, rojena Re-ker iz Gorič, Anton Jclcr iz Spodnjih Dupclj, Rafael Grandovec iz Sv Križa. Antonija Lombar iz Pristave, Kristina Mali, roj. Zelnik iz Gorič, Helena Mali iz Spodnjih Vetrn, Marjana Tome, roj. Ahačič iz Ziganje vasi, Peter Teran iz Sv. Križa in Frančiška Grašič iz Spodnjih Tenetiš.
S Spodnje Stajerskena
Oberslurmbannfiihrer Sepp Eggcr iz Celju je junaško padel v boju z banditi. Sobotni sVolkischcr Beobachterc prinaša nf«e»winski članek poveljniku vzhodne M]v»fte standarte. Sepp Egger je junaško pa,dej v bojih z banditi, ki so vdrli čez w>Vik» iz tujine 11. februarja. Bil je ie zgodaj član SA, kjer se je udejstvoval že lela 1927 v Kapfenbergu Iz Feldkir-chona sc je umaknil pred aretacijo v Nemčijo, kjer je bil kasneje v Miinchenu dodeljen avstrijski legiji Po povrnitvi Avstrije k rajhu je bil od začetka vojske vod ja standarte v Št. Vidu ob Glini. Kot častnik se je v vojni nalo udeležil po hodov proti Franciji in Jugoslaviji. Nn vzhodnem bojišču je bil težko ranjen ter se je po ozdravljenju javil za službo na Spodnjem Štajerskem. V juliju 19-1-2 mu je bilo poverjeno poveljstvo na novo ustanovljene brambovske standarte Celje-vzbod. Koso vdrli tolovaji v Spodnjo Štajersko. je šel s svojimi brambovci nadnje in je junaško v boju padel. Pokopali 60 ga z vsemi slovesnostmi v St. Juriju ob južni železnici.
Junaške smrti je umrl 36 letni SA Sturmfuhrer inženir Alfred Bus-bach, ki je bil v zadnjem času vodja urada za ljudsko prosveto in ltacionalnopoli-tični referent pri okrožnem vodstvu v Brežicah, je padel v boju z banditi. Dokončal je pred časom gozdarsko visoko šolo v Zagrebu ler si je stekel posebnih zaslug v boju kočevskih Nemcev.
Vodja štajerske domovinske zveze odlikovau z železnim križcem prve stopnje. Vodja štajerske domovinske zveze in njen organizator Franc Steindl jo bil pri bojih s tujimi banditi na Spodnjem Štajerskem kot vodja brambovske skupine odlikovan z železnim križcem prve stop-
nje. Zetezni kriztc druge stopnje si je že pred štirimi leti pridobil kot goreki lovec na Norveškem.
Zmrznil je. V noči od 15. marca je zmrznil 32 letni Čevljar Franc Dolu ič iz občine Zavrč. Bil je na |«>li proti svojemu domu ter je hotel priti na postajališče Velika Nedelja. Ker se je pa preveč opil, jo obtičal na poti in untrl zaradi izčrpanosti in mraza.
Iz Hrvaške
Oddaja bakra za modro galico. —
Hrvatska tvornica Gimpeks bo tudi letos preskrbela hrvutskira vinogradnikom potrebne količine modre galice. Modro galico bo pa oddajala samo v zameno za predpisano količino bakra, medenine ali pa kake druge plemenite [ kovine. Da bi vinogradniki dobili pra- ! vočasno na razpolago modro galico, so j že sami pričeli zbirati baker. Tako so j dubrovniški vinogradniki zbrali bakra | za en vagon ler so gu potom Zadružne Matice poslali tvornici Gimpeks zaradi zamenjave za modro galico.
Predavanje o Slovaški. Ob peti obletnici ustanovitve slovaške države jc priredilo zagrebško Hrvatsko-slovaško društvo akademijo, na kateri je govoril o slovaški državi dr. Josip A ti -drič, glavni tajnik Družbe sv. Ilie-ronima.
Ustanovni občni zbor »Hrvatske celuloze«. Pod vodstvom hrvatskega ministra za gozdarstvo in rudarstvo ing. Josipa B a 1 e n a jo bil v Zagrebu ustanovni občni zbor novega hrvatskega državnega industrijskega podjetja >llrvatska celuloza, d. d. Nova hrvatska državna industrija bo obratovala z delniškim kapitalom 200 milijonov kun, ki ga je v celoti vplačalo ministrstvo za gozdove in rudnike. Za predsedniku upravnega odbora je bil postavljen ministerialni svetnik ing. M a r k i č.
Iz Srbije
Proslava spominskega dne padlim vojakom v Beogradu. Kakor ostale nemške posadke, je tudi nemško vojaško poveljstvo v Beogradu organiziralo proslavo dneva v spomin vsem padlim junakom v zadnji in sedanji svetovni vojni. Proslava lega dne je pričela žo v jutranjih urah s polaganjem vencev na nemškem vojaškem pokopališču na Banovem griču. Na grobove padlih nemških vojakov v zadnji svetovni vojni so položili venre zastopniki nemške, bolgarske, madžarske in hrvatsko vojske. Lepi so bili venci srbskega ministrskega predsednika generala Nediča, srbskega prostovoljskega zbora in beograjskega župana. Oslali del proslave je bil na Kalemegdanu, kjer je bil postavljen katafalk. Krsta jo bila pregrnjena z državno zastavo nemških oboroženih sil. Pred katafalkom je pa bila postavljena častna straža. Proslava spominskega vojaškega dne v Beogradu
tedaj je zatirana krščanska raja prevzela naso spet levji delež boja proti polmescu: za križ in svobodo.) Vsa izčrpana se je Kacijanarjeva vojska z velikimi težavami privlekla 9. oktobra do Gorjana, nedaleč od Djakova. Poveljniki so sklenili popustiti vozove in topove, ker jih po močvirnati zemlji ni bilo mogočo spraviti naprej in se prebiti s četami proti Valpovu, kjer so upali dobiti hrane. Odhod naj bi se izvršil ponoči. Hrvatje pod Ludovikom Pekrijem 90 se dvignili že pred dogovorjenim znamenjem, ki naj bi ga dal vrhovni poveljnik Kacijanar, kajti Turki 60 vedno bolj obkoljevali tabor. Tedaj so je tudi Kacijanarja in Ivana Ungnada polotil tolik strah, da sta z majhno četo udrla za Hrvati, glavno vojsko pa pustila samo brez poveljnikov. Tedaj so se Turki pripravili na napad. 2o pred začetkom boja ie pobegnil še Slik, poveljnik Čehov. Nad preostalo vojsko, ki so jo začeli Turki potiskati v močvirje. Je prevzel poveljstvo Lodron. Ko je bil težko ranjen in mu je Mehmcd beg zajam-čil življenje, se je podal. Toda vero-lomni paša ga je dal obglaviti, češ da bi tako podlegel ranam na poti v Carigrad. Turki so zaplenili ves tabor, med topovi pa »kacijanaricoc, katero so poslej več kot pol stoletja vodili proti kristjanom.
Poraz Kacijanarjeve vojske je 6ilno razburil vso krščansko javnost. Ferdinand nikakor ni mogel odpustiti po-
veljnikom, da so »kakor nezvesti pastirji sramotno zapustili svoje ovce in pobegnili«. Kacijanarju je odvzel poveljstvo m imenoval hrabrega Nikolo Jurišiča za kranjskega deželnega glavarja in vrhovnega poveljnika svojo vojske na Hrvaškem. Kacijanar je bil pozvan, da so pride v Krems opravičit. Tu Je izročil pismeno obrambo, v kateri Je razložil, da se ie moral izpred Osijoka umakniti, ker vojska ni bila dovolj oskrbljena s hrano, kar da ni imel on na skrbi, pri Gorjanu pa da so vsi poveljniki sklenili umik in da je le predčasni beg Hrvatov povzročil zmedo in poraz. Vendar opravičilo sodnikov ni zadovoljilo. Zaprli so ga v ječo na Dunaju, Kljub temu, da se Je skliceval na svojo zvesto službo in velike zasluge in čeprav 60 zanj posredovali ugledni prijatelji, se je začel Kacijanar bati najhujšega. Ušel je iz ječo in zbežal v Slavonijo na svoj utrjeni Suspdgrad. Odslej je kaki dve leti zbiral v Slavoniji in Hrvaški okoli sebe nezadovoljno hrvatsko gospodo in koval zaroto proti Ferdinandu, Vendar hujših posledic te spletke niso imele, kajti Ferdinand so je bil tedaj prav pod vtisom poraza svoje vojske pri Gorjanu, pomiril z Zapoljo v Velikem Varadinu (1538). Zapolja jo obdržal vzhodni del Ogrske, ki ga je imel doslej v oblasti, obenem pa obljubil, da po njegovi smrti dobi to ozemlje Ferdinand. Kacijanar pa si je pridobival na Hrvatskem vedno ve2 pristašev.
je dobila svoj poseben poudarek še v navzočnosti nemškega generalfeldmaršala von \Yeichsa, ki se jo pripeljal na Kale-megdan v spremstvu nemškega poveljujočega genrala v Srbiji generala Felber-ja in poveljnika beograjskega mesta ge-neralmajorja Vierowa. Med ostalimi od-ličnikj so bili ludi člani srbske vlade z min. predsednikom generalom Nedičem na čelu. Spominski nagovor jo imel poveljnik Beograda. Po končanem sporedu je bil mimohod nemške posadke v Beogradu.
Slovenski Rdeči križ poroča
RK je pokrenll akcijo za preskrbo onih Ljubljančanov, kl bi bili morebiti prizadeti po zračnih napadih. Gre za ono, ki bi ostali brez strehe in prosi dobrosrčne meSčane, da bi jih sprejeli v oskrbo vsaj začasno, dokler se zanje drugačo ne preskrbi. Raz-naSalci živilskih kar tobodo hkrati oddajali strankam primemo vpraSalne pole, katero naj Izpolnijo ln jih oddajo pri RK na Marijiaem trgu 3.
OddaJnISk. skupina »Jadransko primorje.
RADIO LJUBLJANA
Dnevni spored la SI. maree:
7 Poročila v nemščini — 7,10 Jutranji pozdrav; vmes: 7.30 Poročila v slovenščini
—	SI Poročila v nemščini — 9.10 Koračnica, napoved sporeda v nemščini in slovenščini, nato koračnica — IS Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini In slovenščini — 12.45 Vedro glasbo Izvaja radijski orkoster pod vodstvom dirigenta D. M. Sijnnca — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemščini ln sloveč-* Mini — 17.15 Pomladi vse so veseli — 18.45 Zdravniška ura, dr. Ivo Pire: Radio daje zdravstveni pouk in »dravniako pomoč — 19 Slovenska ljudska oddaja — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda 19.45 Glasbena medigra — 20 Poročila v nemščini
—	20.10 Dunnj pozdravlja Ljubljano — 21.15 Komorni koncert izvaja Ljubljanski go. dalni kvartet in Mila DornovSek, klavir — 22 Poročila v nemSčlni — 22.10 Rahlo na-pev doni.
Javna dražba
dne 22. marca 1944 ob 15 ▼ prostorih Javnih skladišč v Ljubljani, Ciril-Metodova ul.
Izklicno cena:
OPEL — mali tovorni avtomobil . . 30.000 L MOTORNA TKIKOLICA, nosiln. 600kg 22.000 L MOTORNO KOLO — 500 ccm .... 5.500 L MOTORNO KOLO - 150 ccm ... . 7.500 I MOTORNO KOLO — 125 ccm .... 7.500 L
Vsa vozila se lahko pol ure pred dražbo oglr dajo in preizkusijo. Kupnina sc ima položiti v roke dražbi pristnega mestnega izvršilnega organa takoj po zdražitvi enega ali drugega imenovanih predmetov. Poleg kupnine ima položiti zdražitelj tudi b*/® zdražene vsote iz nns'ova državnih in občinskih taks in poslovnega davka.
mi OGLAS
PEČAR. VAJENCA
ki ima vesele do pe-Čarske stroRe, sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod st. 2373.
VRTNARJA
za popoldanske ure -sprejmem. Domobranska cesta 7.
DELAVCE
ki so vajeni poljskih in vrtnih del, sprejmem takoj. Adamič -Sv. Petra c. 31.
KNJIGOVODJA. BILANCIST diplomirani ekonomist, z večletno prakso v industriji s poznavanjem bančne stroke in znanjem italijanščine, išče primerna službo. Ponudbe upravi Slovenca« pod »Zmožen« it. 2342.	(a
III6NO POMOČNICO
sprejmem takoj. Dobra brana in plača. -Adamič, Sv. Petra 31.
FRIZERKO
za Medvode - dobro moč, sprejmem proti dobri plači. Zglasiti sc pri: Pintar Ernest, Rimski trg 2.
SONČNO SOBO oddam takoj solidnemu gospodu. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2UA.	(•
PRAZNO SOBO
iščem proti nagradi 500 lir. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Kjer koli« št. 2374.
GOJZERCE it 43 prodam. 2ibertova 25-1.
~ STEKLENICE razne vrste, kupujemo Plačamo dobro. Na vašo željo jih prevzamemo na domu. . B C. ust in. Vodnikov trg it. 2.
GROZDNA Z! in želod kupujt < merce d.d., Vič, satska 5.	(k
STANOVANJE iščem za malo družino. Naslov v upravi »Slovenca«.
PISALNI STROJ dobro ohranjen - po možnosti boljše znam ke, kupim. Gerovac, Kolodvorska ul. 8. (k
KOMPOST
dam onemu, ki mi odstopi nekaj njive za obdelavo ali travnik za košnio. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2370.
VEč BICIKLJEV
damskih in moških — najboljše znamke, zelo ugodno naprodaj. — Sušteršič, mehanična delavnica, Tyrševa 13, Figovec, levo dvorišče.
STRUŽNICA več varilnih aparatov, kompresorjev, 2 mala stabilna bencinska motorja, vrtalnih strojev zelo ugodno naprodaj. Sušteršič, meh. delavnica, TvrSeva 13 (Figovec, levo dvorišče).
GOLAZEN Škodljivce: podgane, ščurke, stenice, molje, gjinjc, lesne črve — mravlje, ribice, koči-Čc, miši, voluharje -bramorje, uši, vrane Dokončujte. Hišno gobo uničujte! Strokovna pojasnila in navodila pri: Inž. Prezelj, Wolfova ulica 3.
TRICIKELJ
in moderno motorno kolo (zadnji modeh ugodno naprodaj. &u-šleršič, mehanična delavnica, Tyrševa c. 13 (Figovec, levo dvorišče.	(f
IZREDNO DOBRO
PLAČAMO za bieikelj gume, stare biciklje, motorna kolesa, stare avtomobile ter sume za motorna kolesa in avtomobile. Merkur, Puharjeva 6.
SPALNICA orehova imitacija, naprodaj. Zor Jože, mizarstvo, Aljaževa 14 • Ljubljana.	(1
KONCERTNI KLAVIR
in skobelno mizo kupimo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Koncertni klavir« št. 2345.	(k
VEČJA KOLIČINA
leša od parnega kolla je brezplačno na razpolago. Poizve se na: Ciril-Mctodovi c. 73.
ZLATA KNJIGA
dekleta in žene (broS.
► 30, vez. 40 lir) - jc godovno darilo trajne vrednosti. • Stopite v najbližjo knjigarnot
SMOLO in strešno lepenko I a prodam. Resne ponudbe na upr. »Slov.« pod »Takoj . 0« št. 2371.
V SOBOTO jc bil pozabljen v prvem jutranjem vlaku, ki vozi iz Zaloga v Ljubljuno, 1 zavitek perila. Poštenega najditelja prosim, da ga odda proti nagradi: Jože Soroszy, Zg. Za-dobrova 81, D. M. v Polju.
ČRN KLOBUK sera izgubila na poti od magistrata po Prešernovi ulici do policije , v četrtek zvečer od 21 do 22. Najditelja lepo prosim, da ga vrne proti nagradi v upravo »Slovenca«.
Če bi bila hiša ob letalskem napadu poškodovana ali porušena, če bi bile hudo ranjene ali pa mrtve osebe, jc to treba javiti stražnici varnostnega zbora dotičnega policijskega okoliša«
m KINO »MATICA« ™
Napela kriminalna drama, ki je bila pred
leti senzaciia svetovno javnosti
»Zadeva dr. Crippen«
Odlični igralci: Rudolf Fernaa, Getrude Meyen, Hene Deltgen.
Predstave ob delavnikih: 15. 17 ln 19
TEL KINO »SLOGA« vlt
Nov UFA-j^n filtn bogat« in globoke vsebine
po noveli W. Kimmich-a I najmarkanlnejiimi filmskimi umetniki
»Noč brez slovesa«
Trarična zgodba a asodepolnem srečanja, usodni ljube/ni in zanemarjenem zakona.
Anna Dammann. Kart Ludvik Dit-hl, lian, Sohnker
Predstave ob delavnikih 15. 17 In 19
V nedeljo ie matineja ob 10.30.
ItL KINO »UNION« "11
Mlada tdlkerica doživlja ' t pri nojem poskusn, da bi sc uveljavila v pestrem monakovskem umetniškem življenju, mnoga bridka rnzočuranja
»Ne govori mi o ljubezni«
V glavni vlogi: Ileidemarie !Iatheycr, Malhia, Wieman itd.
Predstave ob delavnikih oh 16 in 19.15
Zahvala
Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene gospe
Vere Koritzky
roj. Furlan
izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo vsem, ki so ji v težki bolezni lajšali trpljenje, jo spremili na poslednji poti, jo okrasili s cvetjem in počastili z ganljivim petjem, ler vsem, ki so nam na kakršen koli način izkazali svoje sočustvovanje. Maša zadušnica so bo darovala v četrtek dne 23. L m. ob 8 zj. v župni cerkvi sv. Nikolaja.
Ljubljana, 20. marca 1044.
Žalujoči rodbini: Korytzki iu dr. Furlanora
»Tu je lepo,1 jc dejal in se ozrl krog sebe, Loviza je opazila, da so se mu oči vselej, kadar je pogledal mater, čudno vzradostile. in ko je govoril z očetom, je pazil, da se jc spoštljivo vedel z njim. V obrazu očeta pa je videla Loviza, kadarkoli je zetu kaj spregovoril, tiho vprašanje; jRad bi vedel, kaj si prav za prav misliš o meni?« Ubogi oče.
»Prišla 6va, da vaju povabiva na izlet z avtom.« je povzela Loviza. Oče in mati sta se ozrla po raztrošeni mrvi in nato dejala, da pač ne moreta od dela. »Ali ste na Brusetu že poželi?« je Per vprašal Lovizo .»Ze zdavnaj. To se kar naglo izvrši, čc ima človek spretnega oskrbnika.« In Loviza pogleda svojega moža in pomežikne. »Seveda, če je človek stotnik, se delo kar tako zasufe,« se nasmehne Merle »Že če polkovnik dobro pazi nanj,« pokima Rud z najresnejšim obratom. Mlada dva se 6pogledata. Merle se je morala zasmejati, Per pa se je od-kailjal.
»Ali gresta bi pili kavo?« Merle j« vedela da jima nima kaj drugega dati »To naj p« Loviza presodi,« je dejal Rud. »Tako? Ali vse ona ukaže?« — »Zme-
80MAN NAPISAl JOHAN KO.IEK
raj.* — »Pa le takrat, če sva oba istih misli,« je dodala Loviza. »Sicer se pa zgodi to, kar on hoče.«
Zdaj je Rud predlagal, naj sc gresta tast in tašča pripravit za izlet z avtom, medtem pa bosta z Lovizo pograbila 6eno. »To je izvrstno misel, oče, slišiš?« Oba sta ugovarjala, a Rud je že odložil čepico, si elekel suknjič, prijel grablje v roke in začel delati. Loviza je odložila jopico in vzela očetove grabi j s. »Zdaj se pa nikar ne obotavljajta,« je dejala staršem.
Presneto, Rud ie dobro vedel, kako se grabljam strežel Brž je bila kopica tu in že jo je poveeal z vrvjo, da bi jo odnesel v hlev. »Še zmeraj sta tukaj?« ie rekla Loviza. »Ah nista slišala? To delo bo storjeno, kot bi mignil!« In dala je še klobuk proč in je hitela grabiti.
Čez nekaj ur nato sta spremljala v pražnje oblečena očeta in mater na sosednjo kmetijo, kjer je bil avto spravljen. Bilo je prekrasno vozilo, kot bi ga iz Škatlice vzel. Per ie moral, kot 3tar mehanik, iti okoli in okoli niega. ulegel se je na tla in pokukal od spoda, vanj. odkril je motor in skuSal dognati, kako vsa
ta zadeva poteka Nato 60 se počasi odpeljali navzdol na glavno cesto, kjer je postala vožnja hitrejša in so kmetije in drevesa naglo brzela mimo. Zelenkasta reka v dnu doline pobočja s hišami, njive in pokošeni travniki — vse je šlo tako hitro mimo n)ih. fZdaj sva postala pa res gosposka človeka,« je rekekl Per in držal za klobuk, da mu ga ne bi odneslo. »A kam se prav za prav peljemo? Saj vesta, da moram biti zvečer spet doma.«
Nato so se pripeljali do turističnega hotela, ki je bil na steni proti dolini ves v balkonih in oknih. Tu so imeli kosilo z vinom in celo s šampanjcem. »Ker vaju nisva imela na svatbi,« ie rekla Loviza in trčila s starši.
Sedeli so za majhno mizo pri oknu in v prostrani jedilnici je kar brnelo samih glasov in mnogih jezikov. Lahko si videl, kako \z bilo staršem tuje v tej okolici, brez dvoma je preteklo že mnogo časa, odkar sta bila zadnjikrat takole sedela. Hkrati je Loviza opazovala svojega moža. Kako mu neki je? Naravnost očarljiv je bil z materjo. Toda očeta ne bi bil smel vprašati, ali nima kake nove iznajdbe v glavi. Tedaj je bilo vsega konec. Ubogi Btotnik Rud. Čutil je, kako ga je s strani pogledovala! večkrat nezadovoljno ali s tihim odobravanjem, neravnost veselo od sreče. A zmeraj ga je merila in preteh-lavala
Per ie postal od vina ves rdeč v obraz Vnete oči za naočniki so ae začele svetiti. Jezik m mu ja razvezal. Začel je
pripovedovati o starih časih — zunaj in doma, o življenju v tropskih pokrajinah, kjer je Ijil svoj čas inženir.
»Saj res — vi ste gradili železnico za abesinskega cesarja?« je poln zanimanja vprašal Rud.
Per se je zagledal skozi okno ko v davne čase »No, saj — lahko, da sem tudi to storil!« Nato pa je odsekal pogovor in vprašal Ruda o tekočih vojaških razmerah na Norveškem.
»Ali ste v zadnjih dneh kaj slišali o Lovrencu?« je vprašala Loviza. Saj se ji še sanjalo ni. da je bilo to njuna bolečina. »Menda je nekje na zahodu postal pastor?«
Hm. Nastal je odmor in starši so gledali predse »Težko je razumeti tega fanta,« je zamrmral Per. — »Res je,« je Lovim dodala.	,
»A zdaj bom kmalu prišel na Bruset,« je n«nado<na povzel in napil mladima dneva. »Če me bosta še enkrat povabila, pa kar pazita, ker se prav lahko zgodi, da pridem in vzamem ženo s seboj. To ni kar nič prav, da imamo tako hčer in pol, pa niti ie vem ne, kako živi!«
»Dobrodošlil« je Rud vzkliknil navdušeno.
»Loviza je bila sklenila, da staršev ne bo več povabila, saj sta ii že tolikrat odklonila. Starši so imeli pač smisel le za Lovrenca in Lovrenca — ko doslej
Nato ni bilo skoraj' ničesar več, o čemer bi. 8. govorili — vsaj pri teh ne,
ki so tu sedeli. A preden so odšli, je Per zamišljeno dejal Lovizi: »Pa si navzlic vsemu le svoji materi podobna.« Io bilo je, kot bi preko vseh razlik videl le Merlino mladost pred seboj. »Ali res, oče? Pa ti, Jorgen,« se je okrenila k možu. »Komu, misliš, sem podobna?« Kar lačni so bili odgovora.
»O tem imam že svoje mnenje, pa ti ga bom jutri povedal.« — »No, lepo je, če imaš kaj na dobrem a — »Saj je to edino, kar imaš pri meni na dobrem.« — »Tako? Pa tista zaušnica, takrat ko si Lady skoraj uničil z ježo?« Rud je ostal miren ko prej, namignil jc natakarju in vprašal po računu. »Ali si mu dala zaušnico?' Merle je vprašala, saj ni vedela, ali je to resnica ali šala. »Veste, igrava se še ko dva otroka,« se je nasmehnil Rud. Loviza ga je pogledala, ko da bi se hotela pretepati z njim »Le čakaj,« se mu je zasmejala, »nekega dne se bo že še vse zresnilo!«
V lepem, jasnem poletnem večeru je drčal avto spet nizdol v dolino Mlada dva sta spremila starše prav do koče, a sta odklonila sleherno pogostitev, saj sta so kanila še isti večer odpeljati.
»Zbogom,« je dejala Loviza še enkrat spodaj ob pobočju in je pomahala staršem, ki so gledali za njima izpred koče.
Merle in Pet sta šla počasi noter. To ie b la sprememba v dolgi verigi enoličnih dnevov v t.i kotlini Merle pa se je oddahnila, češ, kako fa je razvedrilo!
Fiir »LiOdska tiskarna< — Za Ljudsko tiskarno; Jože lvr-imarič —. Her»U5jjeb«r, I?.'-JatolJt lož. Jože Sodja ScUrlttleltsr arcduiU: Janko Hafner