Št. 70 Maribor, četrtek 24.12.2020 ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XVI OBČINA BELTINCI 1156. Sklep o začasnem financiranju Občine Beltinci za leto 2021 Na podlagi 32. in 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 80. člena Statuta Občine Beltinci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/2019),ter 24. člena Odloka o proračunu Občine Beltinci za leto 2020 (Uradni list RS, št. 22/2019, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/2020 in 64/2020) je župan Občine Beltinci sprejel SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE BELTINCI ZA LETO 2021 1. člen V obdobju do začetka veljavnosti proračuna Občine Beltinci za leto 2021, oziroma najdlje do 31. 3. 2021, se financiranje funkcij občine ter njenih nalog in drugih s predpisi določenih namenov začasno nadaljuje na podlagi Odloka o proračunu Občine Beltinci za leto 2020. 2. člen Neposredni proračunski uporabniki lahko v obdobju začasnega financiranja prevzemajo in plačujejo obveznosti v breme svojega finančnega načrta do višine sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju preteklega leta. Skupni obseg odhodkov in drugih izdatkov realiziranega proračuna v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2020 je znašal 2,481.861,45 EUR in predstavlja obseg začasnega financiranja po tem sklepu. 3. člen V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni proračunski uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v preteklem letu. Seznam proračunskih postavk posameznega neposrednega proračunskega uporabnika je priloga tega sklepa. V obdobju začasnega financiranja neposredni uporabniki proračuna ne smejo povečevati števila zaposlenih glede na dan 31. december 2020. 4. člen Obveznosti plačane v obdobju začasnega financiranja se vključijo v proračun Občine Beltinci za leto 2021. 5. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2021. Številka: 410-3/2020-0101 Datum: 21. 12. 2020 Občina Beltinci Marko Virag, župan OBČINA BLOKE 1157. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Bloke Na podlagi 103. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 - odl. US in 46/15) in 15. člena Statuta Občine Bloke (Uradni list RS, št. 65/07, 54/10 in 9/12) je Občinski svet Občine Bloke na 10. redni seji dne 17. 12. 2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH JAVNIH CEST V OBČINI BLOKE 1. člen S tem odlokom se spremeni in dopolni Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Bloke, Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2441 objavljen v Uradnem listu RS, št. 92/09, v nadaljevanju: Odlok. 2. člen V 4. členu Odloka se spremeni kategorizacija lokalnih cest (LC) tako, da se v seznamu lokalnih cest (LC) med naselji v občini in med naselji v občini in naselji sosednjih občinah spremenijo naslednje lokalne ceste (LC). Zap . št. Cesta Odsek Začetek odseka Potek Konec odseka Dolžin a [m] Dolžina v sosednji občini [m] 4. 041100 041104 C 229010 Lovranovo – Velike Bloke – Nova vas C R1 212 7.103 5. 041110 041111 C 041100 Otonica – Podslivnica – Hribarjevo C 041100 2.223 3.473 Cerknica 7. 229010 229011 C 041100 Lovranovo – Ravnik – Hosnik C R3 748 5.538 9. 229040 229041 C R3 748 Kramplje – Volčje – Nemška vas C R3 748 2.831 10. 229050 229051 C R1 212 Studenec – Loški Potok C R3 746 3.631 6.631 Loški Potok 12. 229080 229081 C R1 212 Runarsko – Podklanec C R1 212 2.311 2.037 Sodražica 13. 230020 230021 C R1 212 Runarsko – Kotel – Strmca C R3 748 3.138 1.742 Sodražica Skupna dolžina lokalnih cest (LC) v Občini Bloke znaša 45.217 m (45,217 km). 3. člen V 5. členu Odloka se spremeni kategorizacija javnih poti (JP) tako, da se v seznamu javnih poti (JP) v naseljih Občine Bloke in med naselji dodajo naslednje javne poti (JP). Zap . št. Cesta Odsek Začetek odseka Potek Konec odseka Dolžin a [m] Dolžina v sosednji občini [m] 66. 729380 729389 C 041100 Velike Bloke – obvozna pot C 729380 608 67. 729390 729391 C 229010 Bočkovo Z HŠ 1 269 68. 729390 729392 C 729280 Nova vas – nad stanovanjskimi bloki Z N.H. 139 4. člen V 5. členu Odloka se spremeni kategorizacija javnih poti (JP) tako, da se v seznamu javnih poti (JP) v naseljih Občine Bloke in med naselji spremenijo naslednje javne poti (JP). Zap . št. Cesta Odsek Začetek odseka Potek Konec odseka Dolžin a [m] Dolžina v sosednji občini [m] 3. 729030 729031 C 229010 Ograda – Zales – po vasi Z HŠ 4 1.585 5. 729050 729051 C 041130 Štorovo Z HŠ 4 358 8. 729060 729063 C 041130 Polšeče C 041130 616 10. 729070 729072 C R1 212 Benete – po vasi Z HŠ 5 1.097 13. 729080 729081 C 229010 Lepi vrh Z HŠ 3 1.214 19. 729120 729121 C R3 748 Godičevo Z HŠ 1 736 Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2442 24. 729140 729144 C 229060 Fara – proti Šegi Z HŠ 6B 239 30. 729260 729261 C 041100 Sv. Trojica – do cerkve Z cerkev 173 31. 729260 729262 C 729260 Sv. Trojica – spodnji konec Z HŠ 6 356 32. 729260 729263 C 729260 Sv. Trojica – proti HŠ 2 Z HŠ 2 64 44. 729320 729321 C 229050 Javoršce – Male Ravne Z HŠ 32 589 50. 729350 729352 O 729281 Nova vas – mimo stanovanjskih blokov Z N.H. 327 59. 729380 729382 C 041100 Velike Bloke – proti smučišču Z HŠ 109 189 60. 729380 729383 C 041100 Velike Bloke – ind. cona I C 041060 937 62. 729380 729385 O 729382 Velike Bloke – proti Kolarev Z HŠ 2 90 65. 729380 729388 O 729383 Velike Bloke – ind. cona II O 729383 306 Skupna dolžina javnih poti (JP) v Občini Bloke znaša 34.215 m (34,215 km). 5. člen H kategorizaciji občinskih cest, določenih s tem odlokom, je bilo v skladu z določbo 18. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97, 113/09 in 109/10 - ZCes-1) pridobljeno soglasje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo št. 37162-3/2020- 349 (507) z dne 26. 10. 2020. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 007-0003/2020 Datum: 17. 12. 2020 Občina Bloke Jože Doles, župan 1158. Sklep o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Na podlagi 15. člen Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča – uradno prečiščeno besedilo (NUSZ – UPB1) (Uradno glasilo slovenskih občin št. 62/17) in 15. člena Statuta Občine Bloke uradno prečiščeno besedilo – UPB 1 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 62/17) je Občinski svet Občine Bloke na 10. redni seji dne 17. 12. 2020 sprejel SKLEP O DOLOČITVI VREDNOSTI TOČKE ZA ODMERO NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA I. S tem sklepom se določa vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Bloke, ki znaša 0,004 eur. II. Z dnem sprejema tega sklepa preneha veljati sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Bloke (Uradni list RS, št. 132/2003). III. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 2021 dalje. Številka: 422-0003/2020 Datum: 17. 12. 2020 Občina Bloke Jože Doles, župan 1159. Sklep o soglasju k ceni socialno-varstvenih storitev v Občini Bloke v letu 2021 Na podlagi Zakon o socialnih storitvah – ZSV-UPB2 (Uradni list RS, št. 3/07), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09 in 6/12) in 15. člena Statuta Občine Bloke uradno prečiščeno besedilo – UPB 1 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 62/17) je Občinski svet Občine Bloke na 10. redni seji dne 17. 12. 2020 sprejel SKLEP O SOGLASJU K CENI SOCIALNO-VARSTVENIH STORITEV V OBČINI BLOKE V LETU 2021 1. člen Občina Bloke daje soglasje k ceni vodenja in koordinacije storitve pomoči na domu, ki znaša 265,65 € mesečno, kar predstavlja 0,06 strokovnega delavca. Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2443 2. člen Občina Bloke daje soglasje k ceni pomoči na domu za neposredno oskrbo, ki znaša 22,22 EUR na efektivno uro. Cena storitve za neposrednega uporabnika se zniža za subvencijo iz sredstev občinskega proračuna, ki znaša 17,22 €/uro. Končna cena za uporabnika znaša 5,00 EUR/uro. 3. člen Občina Bloke daje soglasje k ceni storitve oskrbe s toplim obrokom, ki za neposrednega uporabnika znaša 40 % efektivne urne postavke oziroma 2,00 €/ kosilo. 4. člen Občina Bloke bo krila stroške dejansko opravljenih kilometrov socialne oskrbovalke in bo doplačala razliko od stroškov za prevozne storitve, ki so obračunani v ceni storitve (214,92 €/mesec). 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2021. 6. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep št. 122-0001/2020 z dne 30. 01. 2020. Številka: 122-0006/2020 Datum: 22. 12. 2020 Občina Bloke Jože Doles, župan 1160. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 247. člena Zakona o Urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17) in 15. člen Statuta Občine Bloke (uradno prečiščeno besedilo UPB1, Uradno glasilo slovenskih občin št. 62/17) je občinski svet Občine Bloke na 10. redni seji dne 17.12. 2020 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA I. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena se odvzame nepremičninam na:  parceli št. 396/79 k. o. 1671 Gradiško ID zaznambe 15789801  parceli št. 481/2 k. o. 1671 Gradiško ID zaznambe 19271814. II. Po ukinitvi statusa grajenega javnega dobra se pri nepremičninah parcelah št. 396/79 in 481/2 k. o. 1671 Gradiško v zemljiški knjigi izbriše zaznamba grajenega javnega dobra lokalnega pomena. III. Ta sklep se objavi V Uradnem glasilu Slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-0033/2020 Datum: 22. 12. 2020 Občina Bloke Jože Doles, župan OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM 1161. Odlok o spremembah Odloka o proračunu Občine Črna na Koroškem za leto 2020 – rebalans 2 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 17. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin št. 12/2017, .59/2017) je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na 13. redni seji, dne 17.12.2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE ČRNA NA KOROŠKEM ZA LETO 2020 – REBALANS 2 1. člen V Odloku o proračunu Občine Črna na Koroškem za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 7/2020) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 7.091.003 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.792.842 70 DAVČNI PRIHODKI 3.015.042 700 Davki na dohodek in dobiček 2.409.240 703 Davki na premoženje 418.252 704 Domači davki na blago in storitve 187.550 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 777.800 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 301.000 711 Takse in pristojbine 3.000 712 Globe in druge denarne kazni 3.300 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 340.500 714 Drugi nedavčni prihodki 130.000 Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2444 72 KAPITALSKI PRIHODKI 496.846 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 203.000 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 293.846 73 PREJETE DONACIJE 120.000 730 Prejete donacije iz domačih virov 120.000 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 2.681.315 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.414.925 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 1.266.390 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 7.022.497 40 TEKOČI ODHODKI 1.547.405 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 276.837 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 51.588 402 Izdatki za blago in storitve 1.174.799 403 Plačila domačih obresti 7.042 409 Rezerve 37.139 41 TEKOČI TRANSFERI 1.383.315 410 Subvencije 24.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 758.932 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 183.451 413 Drugi tekoči domači transferi 404.927 414 Tekoči transferi v tujino 12.005 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 4.002.010 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 4.002.010 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 89.767 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 33.000 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 56.767 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) 68.506 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 142.335 50 ZADOLŽEVANJE 142.335 500 Domače zadolževanje 142.335 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 245.841 55 ODPLAČILA DOLGA 245.841 550 Odplačila domačega dolga 245.841 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -35.000 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -103.506 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -68.506 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 35.000 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Črna na Koroškem. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. člen V Odloku o proračunu Občine Črna na Koroškem za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 7/2020) se 8. člen spremeni tako, da se glasi: 8. člen (proračunski skladi) V proračunu občine se zagotavljajo sredstva za Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2445 proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče. Proračunska rezerva se v letu 2020 oblikuje v višini 86.000,00 €. V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija. Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. O porabi sredstev proračunske rezerve odloča župan, o porabi pismeno poroča občinskemu svetu. 3. člen Vsa ostala določila Odloka o proračunu Občine Črna na Koroškem za leto 2020 ostanejo nespremenjena. 4. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0009/2019-21 Datum: 18.12.2020 Občina Črna na Koroškem mag. Romana Lesjak, županja 1162. Sklep o vrednosti točke za odmero davka na premoženje na Območju Občine Črna na Koroškem za leto 2021 Na podlagi 16. člena Zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 36/88, 8/89, Ur. list RS, št. 48/90, 8/91, 14/92 - ZOMZO, 7/93, 18/96 - ZDavP, 91/98 - ZDavP-C, 1/99 - ZNIDC, 117/06 - ZDVP, 117/06 - ZDDD, 24/08 - ZDDKIS in 101/13 - ZDavNepr) in 17. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (UGSO, št. 12/2017, 59/2017) je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na 13. redni seji dne 17.12.2020 sprejel SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA ODMERO DAVKA NA PREMOŽENJE NA OBMOČJU OBČINE ČRNA NA KOROŠKEM ZA LETO 2021 I. Vrednost točke za odmero davka na premoženje na območju občine Črna na Koroškem za leto 2021 znaša letno 3,5118 €. II. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 2021 naprej. Številka: 422-0005/2020 Datum: 18.12.2020 Občina Črna na Koroškem mag. Romana Lesjak, županja 1163. Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o določitvi cen programov vzgoje in varstva predšolskih otrok v vrtcu Črna na Koroškem in Žerjav za šolsko leto 2020/2021 Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 55/17), Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06, 79/08, 119/08, 102/09 in 62/10 – ZUPJS), 4. in 9. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05, 93/15 in 59/19), 35. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 9. ter 17. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št.: 12/2017, 59/2017 ) je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na 13. redni seji , dne, 17. 12. 2020 sprejel SKLEP O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH SKLEPA O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV VZGOJE IN VARSTVA PREDŠOLSKIH OTROK V VRTCU ČRNA NA KOROŠKEM IN ŽERJAV ZA ŠOLSKO LETO 2020/2021 1. člen S tem Sklepom se spreminja 1. člen Sklepa o določitvi cen programov vzgoje in varstva predšolskih otrok v vrtcu Črna na Koroškem in Žerjav za šolsko leto 2020/2021 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 37/2020) tako, da se v celoti nadomesti z besedilom: » 1. člen Cene programov, ki jih izvaja Vrtec Črna na Koroškem in Žerjav za obdobje od 1. 1. 2021 do 31. 8. 2021 znašajo mesečno na otroka: - I. starostno obdobje – celodnevni program 516,70 EUR - II. starostno obdobje – celodnevni program 430,74 EUR« 2. člen Ostala določila Sklepa o določitvi cen programov vzgoje in varstva predšolskih otrok v vrtcu Črna na Koroškem in Žerjav za šolsko leto 2020/2021 ostanejo nespremenjena. 3 .člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.1.2021 dalje. Številka: 602-0002/2020-2 Datum: 18.12.2020 Občina Črna na Koroškem mag. Romana Lesjak, županja Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2446 1164. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Črna na Koroškem za leto 2021 Na podlagi 5. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Črna na Koroškem (Ur. list RS, št. 135/2003, 27/2008, 90/2011, 53/2012; UGSO, št. 9/2013) in 17. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (UGSO, št. 12/2017, 59/2020) je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na svoji 13. redni seji, dne 17.12.2020 sprejel SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE ČRNA NA KOROŠKEM ZA LETO 2021 I. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Črna na Koroškem za leto 2021 znaša letno 0,005074 €. II. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 2021 naprej. Številka: 422-0004/2020 Datum: 18.12.2020 Občina Črna na Koroškem mag. Romana Lesjak, županja OBČINA DESTRNIK 1165. Odlok o proračunu Občine Destrnik za leto 2021 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 27/08, 76/08, 100/08 – Odl. US, 79/09, 14/10 – Odl. US, 51/10, 84/10 – Odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB4, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZfisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 16. člena Statuta Občine Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 65/2020) je Občinski svet Občine Destrnik na 12. redni seji, dne 17. 12. 2020 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE DESTRNIK ZA LETO 2021 I. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Destrnik za leto 2021 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). II. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 3.380.802 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.278.694 70 DAVČNI PRIHODKI 2.071.636 700 Davki na dohodek in dobiček 1.849.236 703 Davki na premoženje 176.300 704 Domači davki na blago in storitve 45.100 706 Drugi davki 1.000 71 NEDAVČNI PRIHODKI 207.058 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 33.310 711 Takse in pristojbine 3.500 712 Globe in druge denarne kazni 10.248 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavčni prihodki 160.000 72 KAPITALSKI PRIHODKI 620.854 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 384.154 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 236.700 73 PREJETE DONACIJE 300 730 Prejete donacije iz domačih virov 300 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 220.821 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 220.821 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE IN IZ DRUGIH DRŽAV 260.133 782 Prejeta sredstva iz proračuna EU iz strukturnih skladov 260.133 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 3.548.399 40 TEKOČI ODHODKI 1.017.414 Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2447 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 259.695 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 40.653 402 Izdatki za blago in storitve 668.566 403 Plačila domačih obresti 14.500 409 Rezerve 34.000 41 TEKOČI TRANSFERI 928.956 410 Subvencije 2.100 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 458.930 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 52.667 413 Drugi tekoči domači transferi 415.259 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.589.229 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.589.229 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 12.800 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 4.800 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 8.000 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) -167.597 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA 0 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 61.037 50 ZADOLŽEVANJE 61.037 500 Domače zadolževanje 61.037 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 140.446 55 ODPLAČILA DOLGA 140.446 550 Odplačila domačega dolga 140.446 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -247.006 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -79.409 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 167.597 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 247.006 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta priloga k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Destrnik. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. III. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – podkonta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 4. člen Odredbodajalec sredstev vseh delov proračuna za vse dejavnosti je župan. Župan lahko posebej pismeno pooblasti direktorja občinske uprave za odredbodajalca. Pooblastilo je lahko generalno ali za čas njegove odsotnosti. Za izvrševanje proračuna Občine Destrnik je odgovoren župan. 5. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:  prihodki od občanov, ki se namenijo za namene, za katere se pobirajo.  prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 1 87/01 in 71/93), ki se uporabijo za namen, določene v tem zakonu,  prejeta sredstva za sofinanciranje projektov, Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2448  okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. 6. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča župan na predlog neposrednega uporabnika – skrbnika proračunske postavke. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2021 in njegovi realizaciji. 7. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2022 50 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 20 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oz. lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 8. člen (spremljanje in spreminjane načrta razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekt financira iz namenskimi prejemki. Po preteku tega roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti projektov do 20% izhodiščne vrednosti odloča Župan in lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov. Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz prehodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna. 9. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi so: 1. proračun proračunske rezerve, oblikovan po ZJF. Proračunska rezerva se v letu 2021 oblikuje v višini 20.000 evrov. Na podlagi za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višini 10.000 evrov župan in o tem s pisnim poročilom obvesti občinski svet. IV. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja občine 10. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2021 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 500 eurov. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh eurov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. 11. člen Župan je pooblaščen,da odloča o kratkoročnem zadolževanju za financiranje javne porabe, vendar največ do višine 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. Župan potrjuje dokumente identifikacija investicijskega projekta (DIIP) in investicijske programa (IP), kateri so zajeti v proračunu Občine Destrnik – v načrtu razvojnih programov. 12. člen Med odhodki proračuna so predvidena tudi sredstva za promocijo občine. O razporeditvi promocijskih sredstev in reprezentanco odloča župan oziroma od župana pooblaščena oseba. V. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 13. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežek izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2021 zadolžiti pri MGRT (23. člen ZFO) in sicer za projekt Rekonstrukcija lokalnih cest in javnih poti v višini 61.037 eurov. Prehodne in končne določbe 14. člen (začasno financiranje v letu 2022) V obdobju začasnega financiranja Občine Destrnik v letu 2022, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2449 15. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-14/2020-12R-3/4 Datum: 17. 12. 2020 Občina Destrnik Franc Pukšič, župan 1166. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Destrnik Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 ZIUOOPE), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 28/06 - skl. US, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 38/14, 37/15, 56/15, 102/15, 30/16, 42/16, 61/17 - GZ, 68/17, 21/18 – ZNOrg in 84/18 - ZIURKOE), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11 – ORZGJS40), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US, 15/17 – odl. US, 27/17 – Zpro in 73/19 – odl. US), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15, 69/15 in 129/20) in 16. člena Statuta Občine Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 65/2020) je Občinski svet Občine Destrnik na 12. redni seji, dne 17. 12. 2020, sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O NAČINU OPRAVLJANJA OBVEZNIH OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI DESTRNIK 1. člen (1) V Odloku o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 6/2018 in 18/2019; v nadaljevanju: odlok) se četrta alineja prvega odstavka 17. člena odloka spremeni tako, da se glasi: »– redno prevzemanje ločenih frakcij (drobne odpadne embalaže iz stekla) po sistemu »od vrat do vrat«,«. (3) Tretji odstavek 24. člena odloka se spremeni tako, da se glasi: »(3) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ločenih frakcij (papir in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke; drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov; drobna odpadna embalaža iz kovine; drobno odpadno embalažo iz stekla) iz gospodinjstev skladno z razporedom in urnikom iz tehničnega pravilnika. Urnik prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov iz proizvodne in storitvene dejavnosti izvajalec javne službe zagotovi na podlagi dogovora oziroma pogodbe, skladno s tehničnim pravilnikom.«. 2. člen Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenski občin. Številka: 900-14/2020-12R-6/10 Datum: 17. 12. 2020 Občina Destrnik Franc Pukšič, župan 1167. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Tehničnega pravilnika o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Destrnik Na podlagi prvega odstavka 11. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 6/2018 in 18/2019) in 16. člena Statuta Občine Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 65/2020) je Občinski svet Občine Destrnik na svoji 12. redni seji, dne 17. 12. 2020, sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH TEHNIČNEGA PRAVILNIKA O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI DESTRNIK 1. člen (1) V Tehničnem pravilniku o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2018; v nadaljevanju: pravilnik) se tretja alineja drugega odstavka 5. člena pravilnika spremeni tako, da se glasi: »- zbiranje/prevzemanje ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06 in odpadne embalaže iz stekla s številko odpadka 15 01 07) pri povzročiteljih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov.«. (2) Četrta alineja drugega odstavka 5. člena pravilnika se črta. 2. člen (1) Prvi odstavek druge točke 9. člena pravilnika se spremeni tako, da se glasi: »Zbiranje ločeno zbranih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadne embalaže iz stekla s številko odpadka 15 01 07) na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, po sistemu »od vrat do vrat«, po letnem razporedu odvoza na prevzemnem mestu povzročitelja, je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov v občini.«. (2) Drugi odstavek druge točke 9. člena pravilnika se spremeni tako, da se glasi: »Izvajalec javne službe vsako prevzemno mesto opremi z zabojnikom za zbiranje odpadnega papirja in kartona ter odpadne embalaže iz stekla s številko odpadka 15 01 Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2450 07, katerega prostornina ne sme biti manjša od 120 litrov.«. (3) Četrta točka 9. člena pravilnika se črta. (4) Dosedanja peta, šesta, sedma, osma, deveta in deseta točka se ustrezno preštevilčijo. 3. člen (1) V prvi točki prvega odstavka 10. člena pravilnika se na koncu tabele doda nova vsebina, ki se glasi: »1. Gospodinjstva (individualna gospodinjstva, večstanovanjski objekti, vikendi, počitniške hiše) in drugi uporabniki Ločene frakcije (odpadna embalaža iz stekla s številko odpadka 15 01 07) – individualna gospodinjstva, večstanovanjske zgradbe 6 x letno «. (2) Druga točka 10. člena pravilnika se črta. (3) Tretja točka 10. člena pravilnika postane druga točka in se ustrezno preštevilči. 4. člen Peta točka drugega odstavka 11. člena pravilnika se spremeni tako, da se glasi: »5. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje odpadnega stekla s številko odpadka 15 01 07 »od vrat do vrat« LOČENE FRAKCIJE VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Individualno gospodinjstvo 120 l Večstanovanjska zgradba 120l, 240 l, 1100 l Drugi uporabniki 120l,240 l, 1100 l «. 5. člen (1) Peti stolpec tabele prvega odstavka 12. člena pravilnika se spremeni tako, da se glasi: »(1) Barve za označevanje posameznih skupin zabojnikov za sistem zbiranja »od vrat do vrat«, glede na ločeno frakcijo komunalnega odpadka, ki se zbira v njem, so sledeče: VRSTA ODPADKOV BARVA ZABOJNIKA ALI TIPSKE NAMENSKE VREČE Ločena frakcija (odpadna embalaža iz stekla s številko odpadka 15 01 07) – individualna gospodinjstva, večstanovanjski objekti, drugi uporabniki Telo zabojnika zelene barve, pokrov zelene ali bele barve (120 l, 240 l, 1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »steklo«. «. (2) Drugi odstavek 12. člena pravilnika se črta. (3) Tretji odstavek 12. člena pravilnika postane drugi odstavek in se ustrezno preštevilči. 6. člen (1) V prvi točki prvega odstavka 13. člena pravilnika se v tabeli pod rubriko »LOČENE FRAKCIJE«, doda na koncu v tabeli nova vsebina, ki se glasi: Individualna gospodinjstva za 120 l zbiranje ločeno zbranih frakcij: odpadne embalaže iz stekla s številko odpadka 15 01 07 «. (2) V drugi točki 13. člena pravilnika, se v tabeli pod rubriko »LOČENE FRAKCIJE«, doda nova tretja točka, ki se glasi: » 3. odpadna embalaža iz stekla s številko 15 01 07,«. 7. člen (1) Enajsti odstavek 23. člena pravilnika se črta. (2) Dosedanji dvanajsti odstavek 23. člena pravilnika postane enajsti odstavek in se ustrezno preštevilči. (3) Doda se novi dvanajsti odstavek, ki se glasi: »(12) Ne glede na odstavek (3) in (5) izvajalcu javne službe v zbiralnici ni treba zagotoviti zbiranja v zbiralnici ločenih frakcij, kadar zbira po sistemu »od vrat do vrat«.«. 8. člen (1) Druga alineja prvega odstavka 29. člena pravilnika se črta. (2) Tretji odstavek 29. člena pravilnika se črta. (3) Dosedanji četrti odstavek 29. člena pravilnika postane tretji odstavek. 9. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-14/2020-12R-7/11 Datum: 17. 12. 2020 Občina Destrnik Franc Pukšič, župan OBČINA DIVAČA 1168. Odlok o razglasitvi cerkve sv. Kancijana na Barki za kulturni spomenik lokalnega pomena Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg); v nadaljnjem besedilu: ZVKD-1) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2014, 24/2014, 9/2015, 55/2017, 4/2019) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine št. NG-0148-1/2020-O/O z dne 23.11.2020 je Občinski svet Občine Divača na 14. redni seji, dne 16.12.2020 sprejel ODLOK O RAZGLASITVI CERKVE SV. KANCIJANA NA BARKI ZA KULTURNI SPOMENIK LOKALNEGA POMENA 1. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Barka — Cerkev sv. Kancijana, EŠD 4094 (v nadaljnjem besedilu: spomenik). 2. člen (1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik so:  Cerkev s pokopališčem je locirana izven poselitvenega območja vasi Barka znotraj kulturne krajine in gozdom na severozahodu. Ohranjena je prostorska in vsebinska cezura med poselitvijo sakralnima objektoma. Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2451  Cerkev, ki je bila zgrajena v 17. stoletju in temeljito prezidana v 19. stoletju, kaže tipične elemente obeh obdobij: še v gotski tradiciji obokan prezbiterij, kvalitetne kamnoseške detajle in povsem poznobaročno notranjščino ladje.  Cerkev je bogato okrašena s tremi oltarji, kamnito prižnico in drugo cerkveno opremo, izdelano v baročni in poznobaročni maniri.  Kamnit pilastrski vhod iz leta 1685, ki vodi v cerkveno ogrado, je značilno delo kamnoseške delavnice Felicijanov iz Rodika. (2) Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine:  Stavba v celoti s tlorisnim in višinskim gabaritom, konstrukcijsko zasnovo in gradivom, strešno konstrukcijo, kritino, arhitekturnimi členi, fasadnimi detajli, stavnim pohištvom in poslikavami, vključno s prvotnimi ometi in morebitnim še neodkritimi poslikavami.  Notranjščina cerkve s štukaturami, prvotnimi ometi in morebitnim še neodkritimi poslikavami. Od opreme se varuje: 3 oltarji, prižnica, kamnit kropilnik, lestenec, klopi, spovednica.  Kamnit pilastrski vhod iz leta 1685, ki vodi v cerkveno ogrado.  Varujejo se arheološke plasti v cerkvi in ožji okolici. 3. člen (1) Spomenik obsega nepremičnino: parcela št.: 2477/3 in 2477/2 , obe parceli k.o. Barka (2) Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so določene na digitalnem katastrskem načrtu in vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. (3) Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Občina Divača (v nadaljevanju: občina) in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod). 4. člen (1) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:  celostno ohranjanje varovanih sestavin spomenika s tlorisnim in višinskim gabaritom, konstrukcijsko zasnovo in gradivom, strešno konstrukcijo, kritino, arhitekturnimi členi, fasadnimi detajli, stavnim pohištvom in poslikavami, vključno s prvotnimi ometi in morebitnim še neodkritimi poslikavami,  prepoved spreminjanja varovanih sestavin spomenika; v primeru okrnitve spomenika ali njegovega varovanega dela je treba zagotoviti povrnitev v prvotno stanje na stroške pov-zročitelja,  prepoved premeščanja spomenika ali njegovih delov, razen če je premestitev nujna zaradi fizične zaščite delov spomenika,  ohranjanje vedut na spomenik in iz spomenika na okolico,  zagotavljanje dostopa javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja spomenika, namembnosti in pravic lastnika,  označitev posameznega spomenika s predpisano oznako, ki ne krni likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika,  redno vzdrževanje spomenika in njegovih delov,  morebitno osvetljevanje mora biti racionalno ter okolju in spomeniku prijazno,  predhodno izdelavo konservatorskega načrta za večje posege v spomenik ali njegovo celovito prenovo,  ob posegih v tlake cerkve, pod obstoječe temelje ter ob posegih v zemljino v neposredni okolici cerkve se zagotovi predhodne arheološke raziskave. (2) Za notranjo opremo velja varstveni režim, ki določa:  ohranjanje notranje opreme v celoti, v njeni funkciji, izvirnosti in neokrnjenost (v barvi, legi, materialu, obliki, strukturi, velikosti),  dovoljeno je strokovno nadzorovano konserviranje – restavriranje izvirnih sestavin z rekonstrukcijo avtentične podobe opreme,  izjemoma so dovoljena začasna premeščanja za razstave in druge promocije, vendar le po muzealskih standardih in s soglasjem pristojnih strokovnih služb. (3) Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:  Znotraj vplivnega območja ni dovoljeno postavljati objektov začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo in podobno, ravno tako ni dovoljeno postavljati reklamnih panojev.  Znotraj vplivnega območja niso dovoljeni posegi, ki bi degradirali veduto na sakralni objekt.  Ohranja se nepozidanost vplivnega območja.  Ohranja se agrarna raba v čim večji možni meri.  Preprečuje se zaraščanje.  Na območju obstoječega gozda znotraj vplivnega območja je golosek prepovedan, odstraniti je možno samo poškodovana in bolna drevesa.  Dovoljena je širitev pokopališča in posegi, ki so v luči sakralne funkcije objekta. 5. člen (1) Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti. (2) Cerkev je odprta za sakralne potrebe. Vodeni in najavljeni obiski se prilagajajo urnikom in potrebam primarne namembnosti. Za vodene oglede lastnik lahko pobira vstopnino. Lastnik lahko v cerkvi izvaja posamezne kulturne prireditve, če so skladni z osnovno namembnostjo. 6. člen Spomenik mora biti označen v skladu s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 57/11) z oznako, ki ne krni likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika. 7. člen Za vse posege v spomenik in v njegovo vplivno območje, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda. 8. člen Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine. 9. člen Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v prvem odstavku 3. člena tega odloka. 10. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2452 Številka: 032-0010/2020-04 Datum: 16. 12. 2020 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja 1169. Sklep o začasnem financiranju Občine Divača v obdobju januar – marec 2021 Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – ZJF – UPB4, 14/13 – popravek uradnega prečiščenega besedila ZJF in spremembe) in 30. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/14, 24/14, 9/15, 55/17 in 4/19) je Županja Občine Divača sprejela SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE DIVAČA V OBDOBJU JANUAR – MAREC 2021 1. člen S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Divača (v nadaljevanju: občina) v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2021 (v nadaljevanju: obdobje začasnega financiranja). 2. člen Začasno financiranje temelji na proračunu občine Divača za leto 2020. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov je določen v skladu z Zakonom o javnih financah in Odlokom o rebalansu proračuna Občine Divača za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 57/19 in 31/20). 3. člen V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju proračuna za leto 2020, kar znaša 1.248.170,89 EUR. V obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki občine povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. členom ZJF oziroma Odlokom o rebalansu proračunu, če niso načrtovani v začasnem financiranju. 4. člen V obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje začasnega financiranja uporabljajo Zakon o javnih financah, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije in Odlok o rebalansu proračuna občine Divača za leto 2020. V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta. Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43., in 44. člena ZJF. 5. člen V obdobju začasnega financiranja se občina lahko zadolži do višine, ki je potrebna za odplačilo glavnic dolga v tekočem proračunskem letu. V obdobju začasnega financiranja se občina lahko likvidnostno zadolži. Po poteku začasnega financiranja, se v tem obdobju plačane obveznosti vključijo v proračunu občine za leto 2021. 6. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2021 dalje do uveljavitve proračuna Občine Divača za leto 2021 oziroma do 31.03.2021. Številka: 410-0073/2020-1 Datum: 22.12.2020 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja OBČINA GORIŠNICA 1170. Odlok o proračunu Občine Gorišnica za leto 2022 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20-ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE; v nadaljevanju ZLS), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18; v nadaljevanju ZJF) in 64. člena Statuta Občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/17 je Občinski svet Občine Gorišnica na 12. redni seji dne 17.12.2020 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE GORIŠNICA ZA LETO 2022 1. Splošna določba 1. člen S tem odlokom se za Občino Gorišnica za leto 2022 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji na ravni kontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v Evrih Skupina/Podskupina kontov proračun leta 2022 I. SKUPAJ PRIHODKI ( 70+71+72+73+74+78 ) 5.990.329 TEKOČI PRIHODKI ( 70+71 ) 4.034.167 70 DAVČNI PRIHODKI 3.291.092 700 Davki na dohodek in dobiček 2.545.307 Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2453 703 Davki na premoženje 705.907 704 Domači davki na blago in storitve 37.228 706 Drugi davki in prispevki 2.650 71 NEDAVČNI PRIHODKI 743.075 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 566.191 711 Takse na pristojbine 6.430 712 Globe in druge denarne kazni 12.377 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 26.276 714 Drugi nedavčni prihodki 131.801 72 KAPITALSKI PRIHODKI 25.504 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 25.504 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.930.658 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 124.622 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU 1.806.036 II. SKUPAJ ODHODKI ( 40+41+42+43 ) 5.990.329 40 TEKOČI ODHODKI 1.035.255 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 216.092 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 41.232 402 Izdatki za blago in storitve 777.931 41 TEKOČI TRANSFERI 1.539.602 410 Subvencije 72.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 759.588 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 171.238 413 Drugi tekoči domači transferi 536.776 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 3.397.023 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 3.397.023 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 18.449 432 Investicijski transferi 18.449 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( I. - II. ) 0 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk- podskupin kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavi na spletni strani Občine Gorišnica. 2. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke- konta. 4. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi na naslednji prihodki:  prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07-UPB, 9/11, 83/12 in 61/17-GZ), ki se uporablja za namen, določene v tem zakonu  prihodki od občanov, ki se namenijo za namene, za katere se pobirajo 5. člen O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika župan občine Gorišnica. Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. Med izvrševanjem proračuna se lahko s sklepom župana o prerazporeditvi odpre nov konto oziroma poveča obseg sredstev na kontu za izdatke ali se odpre nova proračunska postavka, če pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti prejemnika proračunskih sredstev ali način izvedbe projektov. Nov konto se odpre v okviru že odprte proračunske postavke ali pa se odpre nova proračunska postavka v okviru sredstev posameznega področja Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu septembru in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2022 in njegovi realizaciji. 6. člen Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte iz načrta razvojnih programov prične s postopkom prevzemanja obveznosti za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere ne sme presegati 50% pravic porabe v letu 2022. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega upnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefon, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2454 Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojih programov. 7. člen Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20%, mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen Proračunski skladi so: 1. račun proračunske rezerve, oblikovanje po ZFJ, Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 1.000 Evrov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 3. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države 9. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 1500 Evrov odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. 4. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 10. člen Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2022 lahko zadolži do višine 300.000 Evrov in sicer za zagotovitev lastnih sredstev pri projektih, ki bodo delno financirani iz sredstev EU. Občina Gorišnica v letu 2022 ne izda poroštev za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Gorišnica. 11. člen Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine (javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina) se v letu 2022 ne smejo zadolževati. Pravne osebe, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje, se v letu 2022 ne smejo zadolževati. 5. Prehodne in končne določbe 12. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Gorišnica v letu 2023, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o odločitvi začasnega financiranja. 13. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-009/2020 Datum: 17.12.2020 Občina Gorišnica Jože Kokot, župan 1171. Odlok o proračunu Občine Gorišnica za leto 2021 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20-ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE; v nadaljevanju ZLS), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18; v nadaljevanju ZJF) in 64. člena Statuta Občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/17 je Občinski svet Občine Gorišnica na 12. redni seji dne 17.12.2020 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE GORIŠNICA ZA LETO 2021 1. Splošna določba 1. člen S tem odlokom se za Občino Gorišnica za leto 2021 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji na ravni kontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v Evrih Skupina/Podskupina kontov proračun leta 2021 I. SKUPAJ PRIHODKI ( 70+71+72+73+74+78 ) 5.711.328 TEKOČI PRIHODKI ( 70+71 ) 4.025.863 70 DAVČNI PRIHODKI 3.296.882 700 Davki na dohodek in dobiček 2.551.101 703 Davki na premoženje 705.903 704 Domači davki na blago in storitve 37.228 Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2455 706 Drugi davki in prispevki 2.650 71 NEDAVČNI PRIHODKI 728.981 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 566.191 711 Takse na pristojbine 6.430 712 Globe in druge denarne kazni 12.377 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 31.276 714 Drugi nedavčni prihodki 112.707 72 KAPITALSKI PRIHODKI 374.257 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 74.286 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 299.971 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.311.208 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 96.173 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU 1.215.035 II. SKUPAJ ODHODKI ( 40+41+42+43 ) 5.711.328 40 TEKOČI ODHODKI 999.255 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 216.092 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 41.232 402 Izdatki za blago in storitve 741.931 41 TEKOČI TRANSFERI 1.541.602 410 Subvencije 72.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 759.588 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 171.238 413 Drugi tekoči domači transferi 538.776 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 3.133.822 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 3.133.822 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 36.649 432 Investicijski transferi 36.649 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( I. - II. ) 0 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk- podskupin kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavi na spletni strani Občine Gorišnica. 2. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke- konta. 4. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi na naslednji prihodki:  prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07-UPB, 9/11, 83/12 in 61/17-GZ), ki se uporablja za namen, določene v tem zakonu  prihodki od občanov, ki se namenijo za namene, za katere se pobirajo 5. člen O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika župan občine Gorišnica. Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. Med izvrševanjem proračuna se lahko s sklepom župana o prerazporeditvi odpre nov konto oziroma poveča obseg sredstev na kontu za izdatke ali se odpre nova proračunska postavka, če pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti prejemnika proračunskih sredstev ali način izvedbe projektov. Nov konto se odpre v okviru že odprte proračunske postavke ali pa se odpre nova proračunska postavka v okviru sredstev posameznega področja Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu septembru in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2021 in njegovi realizaciji. 6. člen Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte iz načrta razvojnih programov prične s postopkom prevzemanja obveznosti za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere ne sme presegati 50% pravic porabe v letu 2021. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega upnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefon, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2456 Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojih programov. 7. člen Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20%, mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen Proračunski skladi so: 1. račun proračunske rezerve, oblikovanje po ZFJ, Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 1.000 Evrov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 3. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države 9. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 1500 Evrov odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. 4. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 10. člen Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2021 lahko zadolži do višine 300.000 Evrov in sicer za zagotovitev lastnih sredstev pri projektih, ki bodo delno financirani iz sredstev EU. Občina Gorišnica v letu 2021 ne izda poroštev za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Gorišnica. 11. člen Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine (javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina) se v letu 2021 ne smejo zadolževati. Pravne osebe, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje, se v letu 2021 ne smejo zadolževati. 5. Prehodne in končne določbe 12. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Gorišnica v letu 2022, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o odločitvi začasnega financiranja. 13. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-08 Datum: 17.12.2020 Občina Gorišnica Jože Kokot, župan 1172. Sklep o višini stroškov omrežnine izvajanja obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih voda na območju Občine Gorišnica Na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju: Uredba, Ur.l. RS št. 87/12 in 109/12) in 14. člena Statuta Občine Gorišnica (Uradni list RS, št. 25/200 ) je Občinski svet Občine Gorišnica na svoji 12. redni seji, dne 17.12.2020 , sprejel naslednji SKLEP O VIŠINI STROŠKOV OMREŽNINE IZVAJANJA OBVEZNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNIH IN PADAVINSKIH VODA NA OBMOČJU OBČINE GORIŠNICA 1. člen Občinski svet Občine Gorišnica sprejme mesečne tarife za obračun omrežnine za uporabo javne infrastrukture, ki se uporablja za izvajanje obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode kot so navedene v tabelah v nadaljevanju in so bile določene skladno z Uredbo na podlagi vrednosti javne gospodarske infrastrukture v lasti občine Gorišnica ter subvencijo, za leto 2021, na določene mesečne tarife za obračun omrežnine v višini 30 % za gospodinjstva in uporabnike iz nepridobitnih dejavnosti, tako da ob upoštevanju subvencije, zaračunane mesečne tarife za obračun omrežnine uporabnikom znašajo toliko kot je navedeno v zadnjem stolpcu tabel v nadaljevanju. Omrežnina za odvajanje odplak Dimenzija vodomera Faktor omrežnine Omrežnina € (brez DDV) Omrežnina s subvencijo v € (brez DDV) DN ≤ 20 1,00 7,6336 5,34 20 < DN < 40 3,00 22,9007 16,03 40 ≤ DN < 50 10,00 76,3357 53,43 50 ≤ DN < 65 15,00 114,5035 80,15 65 ≤ DN < 80 30,00 229,0070 160,30 80 ≤ DN < 100 50,00 381,6783 267,17 100 ≤ DN < 150 100,00 763,3567 534,35 DN ≤ 150 200,00 1526,7134 1.068,70 Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2457 Omrežnina za čiščenje odplak Dimenzija vodomera Faktor omrežnine Omrežnina € (brez DDV) Omrežnina s subvencijo v € (brez DDV) DN ≤ 20 1,00 6,8496 4,79 20 < DN < 40 3,00 20,5487 14,38 40 ≤ DN < 50 10,00 68,4956 47,95 50 ≤ DN < 65 15,00 102,7434 71,92 65 ≤ DN < 80 30,00 205,4868 143,84 80 ≤ DN < 100 50,00 342,4779 239,73 100 ≤ DN < 150 100,00 684,9559 479,47 DN ≤ 150 200,00 1369,9117 958,94 Sredstva za subvencijo se zagotovijo v proračunu Občine Gorišnica 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-10/2020 Datum: 17.12.2020 Občina Gorišnica Jože Kokot, župan 1173. Ugotovitveni sklep o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na Območju Občine Gorišnica za leto 2021 Na podlagi 14. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Občini Gorišnica (UGSO, št. 57/17) je župan sprejel naslednji UGOTOVITVENI SKLEP O DOLOČITVI VREDNOSTI TOČKE ZA ODMERO NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE GORIŠNICA ZA LETO 2021 1. člen Vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) v Občini Gorišnica za leto 2021 znaša 0,0046 EUR. 2. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin (UGSO), uporabljati pa se začne s 1. 1. 2021. Številka: 007-7/2020 Datum: 3. 12. 2020 Občina Gorišnica Jože Kokot, župan OBČINA GORJE 1174. Odlok o proračunu Občine Gorje za leto 2021 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB4, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 15. člena Statuta Občine Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/17) je Občinski svet Občine Gorje na 12. redni seji, dne 23. 12. 2020 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE GORJE ZA LETO 2021 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Gorje za leto 2021 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni 3-mestnih kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina kontov/ Konto/Podkonto Proračun 2021 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 5.561.961 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.466.700 70 DAVČNI PRIHODKI 2.818.063 700 Davki na dohodek in dobiček 2.058.783 703 Davki na premoženje 254.280 704 Domači davki na blago in storitve 505.000 706 Drugi davki 0 Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2458 71 NEDAVČNI PRIHODKI 648.637 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 160.367 711 Takse in pristojbine 3.500 712 Globe in druge denarne kazni 53.750 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 500 714 Drugi nedavčni prihodki 430.520 72 KAPITALSKI PRIHODKI 211.664 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 211.664 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.883.597 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.294.642 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 588.955 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 6.513.511 40 TEKOČI ODHODKI 1.397.695 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 174.771 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 26.064 402 Izdatki za blago in storitve 1.174.665 403 Plačila domačih obresti 0 409 Rezerve 22.195 41 TEKOČI TRANSFERI 1.027.430 410 Subvencije 47.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 608.859 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 94.349 413 Drugi tekoči domači transferi 277.223 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 3.895.177 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 3.895.177 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 193.208 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso PU 71.399 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 121.809 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) -951.550 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov/ Konto/Podkonto Proračun 2021 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN 50 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 50 750 Prejeta vračila danih posojil 50 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE 0 KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah 0 javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE 50 KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov/ Konto/Podkonto Proračun 2021 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 0 55 ODPLAČILO DOLGA 0 550 Odplačilo domačega dolga 0 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -951.500 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 0 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) 951.550 Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2459 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. 2020 951.500 9009 Splošni sklad za drugo 951.500 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Gorje. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – podkonta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF in prvem odstavku 80. člena ZJF, tudi: a. prihodki iz naslova turistične takse, ki se namenijo za spodbujanje razvoja turizma, b. prihodki od požarne takse, ki se namenijo za investicije v zagotavljanje požarne varnosti, c. prejemki iz državnega proračuna in drugih virov za določene namene. Pravice porabe namenskih sredstev, ki niso bile porabljene v tekočem letu, se prenesejo v proračun prihodnjega leta za isti namen. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja. Župan je pooblaščen, da v skladu z Zakonom o javnih financah in tem odlokom prerazporeja pravice porabe v posebnem delu proračuna med posameznimi področji proračunske porabe. O prerazporeditvi pravic porabe med posameznimi področji proračunske porabe odloča župan, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega področja proračunske porabe ne sme presegati 20 % obsega področja proračunske porabe. V obseg prerazporeditev ne štejejo prerazporeditve, ki so potrebne zaradi pravilne opredelitve odhodka po programski klasifikaciji in prerazporeditve iz splošne proračunske rezervacije. Med izvrševanjem proračuna Občine Gorje se lahko odpre nov konto oziroma poveča obseg sredstev na kontu za izdatke, če pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti prejemnika proračunskih sredstev ali načina izvedbe projektov. Nov konto se odpre v okviru že odprte proračunske postavke in v okviru sredstev posameznega uporabnika. Proračunski uporabnik lahko samostojno razporeja proračunska sredstva znotraj svojega finančnega načrta med konti v okviru iste proračunske postavke. Posameznemu neposrednemu proračunskemu uporabniku lahko župan zmanjša pravico porabe največ do višine 10 % vseh proračunskih sredstev neposrednega proračunskega uporabnika in pravico porabe poveča enemu ali več neposrednim proračunskim uporabnikom. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2021 in njegovi realizaciji ter o prerazporejenih sredstvih. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih na podskupinah kontov znotraj podprogramov ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2022 60 % navedenih pravic porabe in 2. v prihodnjih letih 10 % navedenih pravic porabe. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen (spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Neposredni uporabnik mora do 31. januarja tekočega leta oziroma v 30 dneh po uveljavitvi rebalansa proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki. Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 40 % izhodiščne vrednosti odloča župan. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 40 % izhodiščne vrednosti projektov. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2460 tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Župan lahko na predlog neposrednega uporabnika spremeni Načrt razvojnih programov za projekte, ki so sofinancirani iz državnega proračuna oziroma evropskih sredstev, ne glede na določilo četrtega odstavka tega člena. Spremembe po tem odstavku se izvede v primeru potrebne uskladitve načrta razvojnega programa zaradi črpanja državnih oziroma evropskih sredstev. 8. člen (proračunski skladi) Proračunski sklad je: 1. proračunska rezerva, oblikovana po ZJF, 2. rezervni sklad po Stanovanjskem zakonu. Proračunska rezerva se v letu 2021 oblikuje v višini 5.000,00 €. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja 9. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2021 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 1.000,00 €. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška 2,00 €, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 10. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2021 ne bo zadolževala. Občina v letu 2021 ne bo izdajala poroštev. 11. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se lahko v letu 2021 zadolžijo do skupne višine 200.000,00 €. Soglasje k zadolžitvi izda občinski svet. Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv lahko v letu 2021 izdajo poroštva do skupne višine glavnic 100.000,00 €. 12. člen (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina v letu 2021 ne bo zadolževala. 6. Prehodne in končne določbe 13. člen (začasno financiranje v letu 2022) V obdobju začasnega financiranja Občine Gorje v letu 2022, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 14. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in se uporablja od 1. 1. 2021 dalje. Številka: 032-12/2020-8 Datum: 23. 12. 2020 Občina Gorje Peter Torkar, župan 1175. Letni stanovanjski program Občine Gorje za leto 2021 Na podlagi 156. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 - ZVKSES, 47/06 - ZEN, 45/08 - ZVEtL, 57/08, 90/09 - odl. US, 56/11 - odl. US, 87/11, 62/10 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A, 40/12 - ZUJF, 14/17 - odl. US, 27/17 in 59/19) in 15. člena Statuta Občine Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/17) je Občinski svet Občine Gorje na 12. redni seji dne 23. 12. 2020 kot sestavni del proračuna Občine Gorje za leto 2021 sprejel LETNI STANOVANJSKI PROGRAM OBČINE GORJE ZA LETO 2021 1 Splošni del V Občini Gorje smo si vsa leta prizadevali s pomočjo lastnih sredstev zagotoviti določeno število stanovanj. Stanovanjski sklada RS se finančno vedno več udeležuje pri gradnji neprofitnih stanovanj, vendar pa je v stanovanjski politiki tudi vloga lokalnih skupnosti zelo pomembna, saj brez njihove aktivne vloge realizacija Nacionalnega stanovanjskega programa ni možna. 1.1 Namen in cilji Stanovanjskega programa Občine Gorje za leto 2021 Stanovanjski sklad RS sofinancira javna najemna stanovanja in bivalne enote tako, da upravičenim prosilcem med katerimi so tudi lokalne skupnosti dodeli ugodno dolgoročno posojilo in investira skupaj z upravičenimi prosilci v nova javna najemna stanovanja in bivalne enote (t. i. soinvestitorstvo). 2 Izhodišča in utemeljitev stanovanjskega programa 2.1 Stanovanjski program Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (Uradni list RS, št. 92/2015) določa izhodišča, pogoje in ukrepe stanovanjske politike. Nacionalni program na stanovanjskem področju določa ukrepe, ki so v pristojnosti države, ter opredeljuje vlogo, Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2461 ki jo imajo pri njegovem izvajanju lokalne skupnosti, finančne in druge ustanove, saj si v Sloveniji večina državljanov, podobno kot v drugih državah, ne more zagotoviti primernega stanovanja sama in brez učinkovitih spodbud in pomoči s strani države in občin. Glavni cilj stanovanjske politike, utemeljene na uresničevanju stanovanjskega programa, ki jih bo mogoče postopoma doseči z usklajenimi ukrepi države, lokalnih skupnosti in drugih dejavnikov, so: 1. izboljšati dostopnost do vseh vrst stanovanj na različne načine, odvisne od finančnih možnosti in potreb prebivalstva, mobilnosti in drugih okoliščin, 2. olajšati in spodbujati različne načine pridobivanja in različne vrste lastništva stanovanj, 3. zagotavljati primerne pomoči pri uporabi stanovanj tistim, ki tega ne zmorejo sami, 4. izboljšati pogoje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči za graditev stanovanj in stanovanjskih hiš ter za upravljanje z njimi, 5. povečati obseg graditve stanovanj in stanovanjskih hiš, vključno s prenovo obstoječih, 6. spodbujati boljšo kakovost stanovanj in bivalnega okolja ter zagotavljati ustrezen stanovanjski standard, tudi glede primerne velikosti stanovanj, 7. uravnotežiti ponudbo in povpraševanje po stanovanjih, tako, da bo zagotovljeno zadostno število stanovanj, namenjenih za nakup oziroma pridobitev v najem, tam, kjer obstaja primanjkljaj oziroma povpraševanje po stanovanjih, 8. z izboljšanjem celotne stanovanjske oskrbe spodbujati demografski razvoj in omogočati ustanavljanje novih gospodinjstev, 9. z ustrezno stanovanjsko oskrbo prispevati k varstvu družine, starejših in invalidnih oseb in drugih ranljivih skupin prebivalstva, 10. spodbujati stanovanjsko tržišče in njegove koristne razvojne učinke. 2.2 Normativno pravna ureditev stanovanjskega področja Na podlagi Stanovanjskega zakona ima občina na stanovanjskem področju zlasti naslednje pristojnosti in naloge:  sprejema in uresničuje občinski stanovanjski program;  spodbuja različne oblike zagotavljanja lastnih in najemnih stanovanj;  zagotavlja sredstva za subvencioniranje najemnine in za izredno pomoč pri uporabi stanovanja;  zagotavlja pogoje za razvijanje različnih oblik gradnje in prenove z ustrezno zemljiško in normativno politiko;  sprejema usmeritve za projektiranje, gradnjo in prenovo stanovanj, ki izhajajo iz njenih lokalnih posebnosti, vključno z zunanjim videzom stanovanjskih stavb;  določa dovoljene dejavnosti, ki se lahko opravljajo v delu stanovanja. Občina zagotavlja pridobivanje najemnih in lastnih stanovanj zlasti:  s soinvestitorstvom s Stanovanjskim skladom RS, javnim skladom, v tem trenutku Stanovanjski sklad ne objavlja javnega razpisa za soinvestiranje izgradnje neprofitnih najemnih stanovanj, objavljen pa je Program sofinanciranja za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj v letih 2016 -2020. Za uresničevanje občinske stanovanjske politike sprejme občinski svet občinski stanovanjski program. 2.3 Občina Gorje – statusna oblika Občina Gorje posluje na stanovanjskem področju preko samostojnih proračunskih postavk. Občina ločeno vodi določene prejemke in izdatke ter uresničevanje posebnega pomena na področju stanovanjskih zadev. Zaradi zagotovitve financiranja občinskega stanovanjskega programa, vzpodbujanja stanovanjske gradnje, prenove, vzdrževanja stanovanj ter upravljanja in razpolaganja z nepremičninami in sredstvi se v okviru proračuna sredstva namenjajo za:  tekoče vzdrževanje stanovanjskih objektov,  stroške začasno nezasedenih stanovanj,  druge izdatke za tekoče vzdrževanje in zavarovanje,  najemnino stanovanj,  večja obnovitvena dela,  upravništvo stanovanj,  stanovanjski rezervni sklad. 3 Analiza dejanskega stanja 3.1 Stanovanjski fond Občine Gorje Občina Gorje je imela na dan 31. 10. 2020 naslednja najemniška stanovanja: Z. št. Stanovanje - naslov Številka stanovanja Velikost stanovanj a 1 Spodnje Gorje 23 Zgornje Gorje ID 2187-761-1, stanovanje št. 1 28,70 m2 2 Spodnje Gorje 105 Zgornje Gorje ID 2185-285-1, stanovanje št. 1 90,64 m2 3 Zgornje Gorje 7 Zgornje Gorje ID 2187-593-1, stanovanje 1 32,23 m2 4 Zgornje Gorje 43 Zgornje Gorje ID 2187-581-12, stanovanje št. 4 23,80 m2 5 Cesta Cirila Tavčarja 8 Jesenice ID 2175-279-8, stanovanje št. 8 56,67 m2 6 Zgornje Gorje 7 Zgornje Gorje ID 2187-593-3, stanovanje 3 50,59 m2 7 Zgornje Gorje 7 Zgornje Gorje ID 2187-593-4, stanovanje 4 48,80 m2 8 Zgornje Gorje 7 Zgornje Gorje ID 2187-593-6, stanovanje 6 56,02 m2 Občina Gorje ima sklenjeno pogodbo o izvajanju storitev gospodarjenja s stanovanji, ki so v lasti Občine Gorje s podjetjem DOMINVEST, Družba za storitve, projektiranje in poslovanje z nepremičninami d.o.o., Jesenice. Lastninsko pravna razmerja v večstanovanjskih hišah, upravljanje v večstanovanjskih hišah in najemna razmerja urejata Stvarnopravni zakonik in Stanovanjski zakon. Lastnik stanovanja mora izročiti stanovanje kot predmet najema po najemni pogodbi v stanju, ki najemniku stanovanja omogoča normalno uporabo stanovanja, skladno z veljavnimi normativi in standardi, vzdrževati stanovanje, skupne prostore, dele, objekte in naprave v stanovanjski hiši v stanju, ki zagotavlja Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2462 najemniku normalno uporabo stanovanja ter skupnih prostorov, delov in naprav stanovanjske hiše ves čas trajanja najema in odgovarjati za pravne in stvarne napake na oddanem stanovanju. Naročila za vzdrževanje skupnih prostorov, delov in naprav izvajajo v deležu za naša stanovanja upravniki. Stanovanjski zakon določa, da če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, morajo etažni lastniki določiti upravnika. Določitev upravnika se šteje za posel rednega upravljanja. Za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari je potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti. Upravnik ima naslednja pooblastila:  izvaja sklepe etažnih lastnikov,  skrbi za redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov,  poskrbi za porazdelitev in izterjavo obveznosti,  upravlja z rezervnim skladom in s skupnim denarjem,  zastopa etažne lastnike v poslih upravljanja in v imenu preostalih etažnih lastnikov vlaga izključitveno tožbo ter tožbo za plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo etažnega lastnika. Zagotovljena sredstva za stanovanjsko področje v proračunu občine za leto 2021 Občina namenja proračunska sredstva za naslednje namene: PP Vrsta porabe Višina sredstev 20180102 Tekoče vzdrževanje in upravljanje stanovanj 3.540,00 EUR 20180104 Oblikovanje rezervnega sklada 2.195,00 EUR 20180303 Subvencioniranje najemnin 19.000,00 EUR SKUPAJ 24.735,00 EUR Na proračunski postavki 20180102 Tekoče vzdrževanje in upravljanje stanovanj so sredstva zagotovljena za stroške gospodarjenja z občinskimi stanovanji, za upravljanje zgradb, kjer so občinska stanovanja, za stroške električne energije in komunalnih storitev za prazna občinska stanovanja, stroške tekočega vzdrževanja stanovanja in stroške zavarovanja. Upravljanje večstanovanjske stavbe po Stanovanjskem zakonu je sprejemanje in izvrševanje odločitev ter nastopanje v pravnem prometu in v postopkih pred pristojnimi organi, z namenom obratovanja, vzdrževanja in ohranjanja bistvenih lastnosti večstanovanjske stavbe. Na proračunski postavki 20180104 Oblikovanje rezervnega sklada so v skladu z 2. odstavkom 41. člena Stanovanjskega zakona zagotovljena sredstva za oblikovanje lastnega rezervnega sklada. Sredstva rezervnega sklada je mogoče uporabiti samo za poravnavo stroškov vzdrževanja in potrebnih izboljšav ter za odplačevanje v te namene najetih posojil. Občina bo v skladu z zakonom na proračunski postavki 20180303 Subvencioniranje najemnin zagotavljala sredstva za subvencioniranje najemnin občanom občine Gorje v občinskih stanovanjih oziroma tržnih stanovanjih. 4 Določitev neprofitnih najemnin Od 01. 01. 2005 dalje se uporablja Uredba o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/03, 142/04, 99/08, 62/10 – ZUPJS, 79/15 in 91/15), ki v skladu s Stanovanjskim zakonom določa način in postopek za izračun najvišjih dovoljenih neprofitnih najemnin, ki jih lahko lastniki neprofitnih stanovanj zaračunavajo najemnikom, postopnost pri njihovi uveljavitvi, merila glede vpliva lokacije ter merila in postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine. Izračun neprofitne najemnine po metodologiji temelji na stroškovni ravni. Neprofitna najemnina naj bi pokrivala stroške vzdrževanja, upravljanja, amortizacije in stroške financiranja. To naj bi omogočalo obnavljati obstoječi stanovanjski fond in omogočiti vsaj minimalne spodbude za gradnjo oziroma pridobivanje najemnih stanovanj. Osnova za izračun neprofitne najemnine je vrednost stanovanja, za katerega se zaračunava neprofitna najemnina. Vrednost stanovanja, kot osnova za določitev neprofitne najemnine, se določi na podlagi enačbe. Vrednost točke po navedeni uredbi je 2,63 €. 5 Zemljišča Zakon o lokalni samoupravi med nalogami občine, katerih cilj je zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev določa, da občina načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. Občina za zadovoljevanje potreb prebivalcev v skladu z 21. členom Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) med drugim:  upravlja občinsko premoženje,  načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči,  ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega sklada stanovanj. 6 Postopek oddaje neprofitnih stanovanj ter upravičenci do najema Na področju dodeljevanja neprofitnih stanovanj se uporablja Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09, 81/11 in 47/14). Pravilnik predpisuje tudi splošne in dodatne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja, gornjo mejo dohodka gospodinjstva, površinske normative za dodelitev neprofitnih stanovanj, kriterije in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev, neupravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja, kriterije za morebitno plačilo lastne udeležbe in vplačilo varščine ter možne zavezance zanju, postopek dodeljevanja neprofitnih stanovanj, zamenjave neprofitnih stanovanj, izjemne dodelitve neprofitnih stanovanj v najem in postopek spreminjanja višine najemnine po dodelitvi neprofitnega stanovanja. Občina lahko pri posameznem razpisu poleg točkovanja stanovanjskih in socialnih razmer, ki so določene s pravilnikom, določi dodatne pogoje, ki jih je mogoče doseči oziroma ki jih mora prosilec izpolnjevati, pri čemer lahko točke, ki jih je mogoče doseči z dodatnimi pogoji, presegajo skupno število točk po obrazcu za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer ter prednostnih kategorij prosilcev, ki je sestavni del pravilnika (v nadaljnjem besedilu: obrazec), kot seštevek Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2463 najvišjih vrednosti posameznih točk iz obrazca, za največ 25 %. Po Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem lahko občina uveljavlja plačilo lastne udeležbe in vplačilo varščine. Občina Gorje je zadnji Javni razpis za oblikovanje prednostne liste za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem objavila dne 28. 10. 2016. Za reševanje stanovanjskih vprašanj socialno najbolj ogroženih oseb, povezanih tudi z brezdomstvom, se je razvilo in uzakonilo reševanje z dodeljevanjem bivalnih enot za določen čas z možnostjo podaljšanja. Občina Gorje nima bivalnih enot. Na podlagi 29. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj je mogoča izjemna dodelitve neprofitnega stanovanja, po katerem lahko občina v primeru rušenja, prenove ter elementarne in druge nesreče prizadetemu v nesreči, če ne razpolaga z bivalnimi enotami, namenjenimi začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, dodeli neprofitno stanovanje v najem za določen čas, do odprave posledic nesreče, na podlagi odločitve župana. Prav tako se lahko na podlagi odločitve župana po poprejšnjem mnenju Centra za socialno delo dodeli neprofitno stanovanje za določen čas družini, kjer je začasna preselitev potrebna zaradi varstva interesov otrok. O odločitvi o izjemni dodelitvi neprofitnega stanovanja mora župan obvestiti občinski svet. 7 Najem neprofitnih stanovanj Zaostrene gospodarske razmere, ki vplivajo tako na možnost izvajanja investicijske dejavnosti Občine na stanovanjskem področju, kot tudi na sam ekonomski položaj državljanov Republike Slovenije in s tem tudi občanov Občine Gorje, se kažejo tudi v slabši plačilni sposobnosti ljudi in posledično vsakoletno višjemu deležu sredstev, ki jih je potrebno nameniti subvencioniranju najemnin. Občina Gorje je trenutno lastnik 8 stanovanj, od katerih dva nista oddana v najem, ostala so oddana v najem za nedoločen čas. Najemniki se redko odločajo za podajo odpovedi najemnih razmerij. 8 Zaključek V skladu z veljavno zakonodajo imajo občine poleg nalog pri zagotavljanju javnih storitev na področju izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva tudi pomembne naloge in pristojnosti na stanovanjskem področju. Občina na dan 31. 10. 2020 razpolaga z 8 stanovanjskimi enotami. Glede na vloge občanov tako za sklenitev najemnega razmerja, kot za zamenjavo stanovanj, bi potrebovali v občini predvsem dvo ali trosobna stanovanja. Na Občini se trudimo in našim najemnikom ter občanom v okviru možnosti nudimo kar najkvalitetnejše storitve. Številka: 032-12/2020-9 Datum: 23. 12. 2020 Občina Gorje Peter Torkar, župan 1176. Letni izvedbeni načrt financiranja kulture v Občini Gorje v letu 2021 Na podlagi 9. in 22. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – UPB, 65/07 – odl. US, 56/08, 4/10, 20/11, 100/11 – odl. US, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18 – ZNOrg in 49/20 – ZIUZEOP) in 15. člena Statuta Občine Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/17) je Občinski svet Občine Gorje na 12. redni seji, dne 23. 12. 2020 sprejel LETNI IZVEDBENI NAČRT FINANCIRANJA KULTURE V OBČINI GORJE V LETU 2021 Letni izvedbeni načrt financiranja kulture v Občini Gorje v letu 2021 je določen s sprejetjem Odloka o proračunu Občine Gorje za leto 2021. Občina z letnim izvedbenim načrtom financiranja na področju kulture določa programe, za katere se zagotavljajo sredstva v proračunu Občine. S sprejetjem letnega izvedbenega načrta financiranja kulture omogoča in soustvarja pogoje za razvoj kulturnih dejavnosti v občini, ki so v javnem interesu in se sofinancirajo iz javnih sredstev. Občina Gorje iz proračunskih sredstev uresničuje javni interes na področju kulture:  z zagotavljanjem sredstev za delovanje Knjižnice Gorje,  s sofinanciranjem glasbenih šol in javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti,  s spodbujanjem in zagotavljanjem sredstev za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev v občini,  z zagotavljanjem sredstev za sofinanciranje prireditev in dogodkov, ki se dogajajo v občini in so za občino pomembni,  z zagotavljanjem sredstev za ohranitev kulturne dediščine (sofinanciranje obnove zgodovinskih, kulturnih ali verskih objektov oz. spomenikov). 1. Institucionalna kultura Na področju institucionalne kulture deluje javni zavod, katerega soustanoviteljica je Občina Gorje, in sicer:  Knjižnica Antona Tomaža Linharta, v sklopu katere deluje Knjižnica Gorje. Soustanoviteljice Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica so tudi občine Radovljica, Bohinj in Bled. Občina Gorje sofinancira delovanje knjižnice.  Javni sklad ljubiteljske kulturne dejavnosti – izpostava Radovljica je ustanovilo Ministrstvo za kulturo kot pomoč ljubiteljski kulturi. Sedež sklada je v Radovljici, deluje pa na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti za občine Bled, Bohinj, Radovljica in Gorje. Občina Gorje sofinancira delovanja sklada samo v delu, ko le ta izvaja dejavnosti tudi za naša društva. Na področju glasbene vzgoje delujeta v občini dva zavoda, in sicer:  Glasbena šola Radovljica – učenci iz občine Gorje obiskujejo glasbeni pouk v prostorih osnovne šole v Gorjah in na Bledu ter na matični šoli v Radovljici, kjer so pri pouku skupaj z učenci iz blejske in radovljiške občine. V šolskem letu 2020/21 je v Glasbeno šolo Radovljica vpisanih 22 učencev iz naše občine.  DO RE MI, zasebni zavod je v šolskem letu 2020/21 vpisan v knjigo razvida glasbenih šol pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. V okviru svoje dejavnosti izvajajo programe za otroke iz različnih Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2464 občin, med drugim tudi za štiri otroke iz občine Gorje. 2. Ljubiteljska kultura Posebno mesto v občini ima ljubiteljska kulturna dejavnost, ki se odvija v naslednjih dveh društvih:  Kulturno društvo Gorje in  Združenje godbenikov Gorje. Za sofinanciranje ljubiteljske kulture bomo izvedli javni razpis, v katerem bomo zagotovili sredstva za sofinanciranje dejavnosti kulturnih društev ter za sofinanciranje nabave opreme za društva. 3. Letni izvedbeni načrt financiranja na področju kulture za leto 2021 Za izvedbo programov na področju kulture oziroma za programe, ki so v povezavi s kulturo so v proračunu Občine Gorje za leto 2021 planirana sredstva na naslednjih postavkah: 20070401 Sofinanciranje knjižnične dejavnosti 54.900 € V proračunu planiramo sredstva za izvajanje knjižnične dejavnosti v naši občini v višini 54.900,00 €. Soustanovitelji javnega zavoda Knjižnica A. T. Linharta Radovljica so občine Bled, Bohinj, Gorje in Radovljica, ki sofinancirajo dejavnost knjižničarstva tako, da vsaka občina financira plače zaposlenih in materialne stroške v svoji občini 100 %. Skupne zaposlene delavce v Knjižnici A. T. Linharta v Radovljici sofinanciramo vse štiri (4) občine v deležu glede na število prebivalcev kar pomeni: 53 % Občina Radovljica, 23,7 % Občina Bled, 15 % Občina Bohinj in 8,3 % Občina Gorje. Ocena stroškov Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica – potrebni stroški poslovanja knjižnične enote v občini Gorje izračunani glede na obstoječo organizacijo so materialni stroški v višini 15.500,00 € in stroški zaposlenih v višini 39.400,00 €. 20070403 Prireditve v okviru knjižnice 1.800 € Knjižnica Antona Tomaža Linharta bo tudi v letu 2021 pripravila program za otroke v kolikor bo organizacija prireditev zaradi situacije COVID mogoča. Program poteka od oktobra 2020 do maja 2021 in nato ponovno od oktobra 2021 dalje, vsak tretji torek v mesecu ob 17.00 uri, v Gorjanskem domu. Občina Gorje pokrije stroške predstav, dežurstvo prisotne delavke knjižnice, sok, vodo za nastopajoče ter materialne stroške, ki nastanejo v zvezi s prireditvijo. Za ta namen se zagotovijo sredstva v višini 1.800,00 EUR. 20070501 Nabava knjig, eksponatov, rekvizitov,... 6.400 € Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službi v 11. členu opredeljuje tudi obseg (zalogo) in prirast (nakup) gradiva. Pri planiranju potrebnih sredstev za zagotavljanje nabave knjig in drugega knjižničnega gradiva smo upoštevali predpisan normativ za nakup knjižničnega gradiva, ki je v višini 35 % nakupnega standarda glede na število prebivalcev, kar predstavlja za občino Gorje 6.400,00 EUR. Ta normativ je hkrati tudi osnova za prijavo knjižnice na razpis Ministrstva za kulturo za sofinanciranje nabave knjižničnega gradiva tudi s strani ministrstva. 20070701 Sredstva za obnovo in vzdrževanje knjižnic 500 € Planirana sredstva so zagotovljena za tekoče vzdrževanje knjižnice – posodabljanje informacijske in komunikacijske opreme. Ker je knjižnica nova, se ne predvideva posebnih tekočih vzdrževanj. 20040306 Glasbena šola 5.023 € Glasbena šola Radovljica izvaja pouk tudi za učence s stalnim bivališčem v občini Gorje, ki obiskujejo pouk klavirja, harmonike, klarineta, trobente, flavte in nauk o glasbi. V proračunu Občine Gorje so v višini 4.350,50 € zagotovljena sredstva za pokrivanje stroškov regresa za prevoz na delo in prehrano med delom za učitelje. Glasbeni center DO RE MI je vpisan v knjigo razvida glasbenih šol pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport in je s strani ministrstva delno tudi financiran. V okviru svoje redne dejavnosti izvaja programe za otroke iz različnih občin, med drugim tudi za otroke iz Občine Gorje. Občina bo za pokrivanje stroškov regresa za prevoz na delo in prehrano med delom za učitelje namenila 672,36 €. 20070301 Skupni programi v okviru sklada ljubiteljev kulturne dejavnosti 2.900 € Sredstva so namenjena za izvedbo skupnih programov, tekmovanj in srečanj na področju celotne ZKO Radovljice npr.: srečanje odraslih, malih, mladinskih in otroških pevskih zborov, srečanje odraslih in otroških folklornih skupin, gorenjsko srečanje gledaliških skupin, sodelovanje naših skupin na gorenjskih srečanjih, razni seminarji itd. 20070302 Dejavnost kulturnih društev 5.000 € Na tej proračunski postavki planiramo sredstva za izvajanje dejavnosti v kulturnih društvih v občini Gorje. Sredstva bodo razdeljena na podlagi javnega razpisa. 20070502 Nabava opreme za kulturna društva 8.000 € Na tej proračunski postavki planiramo sredstva za sofinanciranje nakupa opreme ljubiteljskim kulturnih društvom. Sredstva bodo razdeljena na podlagi javnega razpisa. 20070402 Prireditve v občini 15.900 € Planirana sredstva v višini 15.900,00 € na proračunski postavki "Prireditve v občini" bodo v letu 2021 porabljena predvidoma za financiranje prireditev, ki se dogajajo v občini in bodo v organizaciji ali soorganizaciji Občine v višini 9.900,00 € in za sofinanciranje društev pri izvedbi prireditev v občini (na podlagi javnega razpisa) v višini 6.000,00 €. 20070703 Upravljanje in vzdrževanje kulturnih domov 7.300 € Na tej proračunski postavki planiramo sredstva za materialne stroške, tekoče vzdrževanje in upravljanje Gorjanskega doma. 20070706 Vzdrževanje spomenikov in verskih objektov 4.000 € V planu za leto 2021 planiramo sredstva v višini 4.000,00 € za vzdrževanje spominskih plošč ter zgodovinskih in verskih objektov (spominska tabla na Mežakli, vzdrževanje ostankov stavb v Radovni). Številka: 032-12/2020-10 Datum: 23. 12. 2020 Občina Gorje Peter Torkar, župan Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2465 1177. Letni načrt porabe turistične takse v Občini Gorje v letu 2021 Na podlagi 6. člena Odloka o turistični in promocijski taksi v Občini Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/18) in 15. člena Statuta Občine Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/17) je Občinski svet Občine Gorje na 12. redni seji, dne 23. 12. 2020 sprejel LETNI NAČRT PORABE TURISTIČNE TAKSE V OBČINI GORJE V LETU 2021 Letni načrt porabe turistične takse v Občini Gorje v letu 2021 je določen s sprejetjem Odloka o proračunu Občine Gorje za leto 2021. Občina z letnim izvedbenim programom porabe turistične takse določa programe/investicije/vlaganja v opremo, infrastrukturo in storitve, ki so namenjena za promocijo in urejanje krajev občine Gorje. Z ustrezno namensko porabno turistične takse se zasleduje cilj izboljšanja pogojev in infrastrukture za turiste in lokalno prebivalstvo. Občina Gorje iz proračunskih sredstev uresničuje javni interes na področju turizma:  Postati turistično prepoznavna občina na nacionalni ravni.  Nadgradnja obstoječih in razvoj novih turističnih produktov (nove tematske poti, nova športna infrastruktura, novi dogodki…).  Priprava novih turističnih paketov in vsebin, primernih za zahtevne goste (oživitev že obstoječih poti, zagotovitev vodenih programov…).  Ohraniti vaško tradicijo in identiteto Gorij ter jo vključiti v turistično ponudbo.  Spodbujati lokalno prebivalstvo za aktivno vključitev v turizem.  Nadgradnja turistične ponudbe z vsebinami, ki ohranjajo kulturno dediščino.  Turizem razvijati trajnostno in spodbujati zeleni turizem.  Zagotoviti ustrezno promocijo in trženje turizma.  Povezovanje med tujino, sosednjimi občinami, društvi, podjetji, ki opravljajo s turizmom povezane dejavnosti in lokalnim prebivalstvom. 1. Letni načrt porabe turistične takse v Občini Gorje za leto 2021 Za izvedbo programov na področju turizma oziroma za programe, ki pripomorejo k urejanju krajev so v proračunu Občine Gorje za leto 2021 planirana sredstva na postavki: 20120303 Promocija in urejanje krajev občine Gorje 60.000 € Iz naslova turistične takse bodo sredstva v višini 60.000 EUR namenjena za:  skupni projekt »Julijske Alpe« - 8.000,00 €  skupni projekt »Gorenjsko kolesarsko omrežje« - 2.050,00 €  sofinanciranje regijske celostne prometne strategije za območje Julijskih Alp – 1.000,00 €  promocijsko in drugo tiskano in /ali elektronsko gradivo (letaki, katalogi, oglaševanje, predstavitve,…) – 1.500,00 €  sofinanciranje tradicionalnih prireditev (Jurjev semenj), sofinanciranje postavitve, obratovanja in vzdrževanja drsališča, sredstva za drugo blago in storitve (nakup košev, klopi, stojal za kolesa, ….) – 26.450,00 €  postavitev dehidracijskih WC kabin na dveh frekventnih lokacijah v občini – 21.000,00 € 20070707 Razvojno središče kulture in športa občine v TNP 15.000 € Iz naslova turistične takse bodo sredstva v višini 15.000 EUR namenjena za:  projektno in drugo dokumentacijo za razvojno središče kulture in športa občine v TNP. Sredstva v višini 55.000,00 € bodo porabljena iz prihodkov turistične takse v tekočem letu, sredstva v višini 20.000,00 € pa iz izvenbilančne evidence, kot naporabljen namenski prihodek preteklih let. Številka: 032-12/2020-12 Datum: 23. 12. 2020 Občina Gorje Peter Torkar, župan 1178. Letni program športa Občine Gorje za leto 2021 Na podlagi 13. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 – ZNOrg in 82/20) in 15. člena Statuta Občine Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/17) je Občinski svet Občine Gorje na svoji 12. redni seji dne 23. 12. 2020 sprejel LETNI PROGRAM ŠPORTA OBČINE GORJE ZA LETO 2021 1. Uvodna določila 1. člen (uporaba izrazov) V letnem programu uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 2. člen (vsebina letnega programa) S tem letnim programom se določa programe športa, ki se sofinancirajo iz javnih sredstev, obseg in vrsto dejavnosti, potrebnih za njegovo uresničevanje in obseg sredstev, ki se zagotovijo v proračunu Občine Gorje v letu 2021. 3. člen (pomen izrazov) V letnem programu uporabljeni izrazi imajo enak pomen kot izrazi uporabljeni v zakonu, ki ureja šport in nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji. 2. Programi športa, ki se financirajo iz sredstev proračuna 4. člen (programi športa) Iz javnih sredstev občine se sofinancirajo programi športa na področju:  Športni programi (6.1)  Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine (6.1.2) Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2466  Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (6.1.5)  Kakovostni šport (6.1.6)  Vrhunski šport (6.1.7)  Športna rekreacija (6.1.9)  Šport starejših (6.1.10)  Razvojne dejavnosti v športu (6.3)  Založništvo v športu (6.3.3)  Organiziranost v športu (6.4)  Sofinanciranje profesionalnega trenerskega kadra (6.4.2)  Športne prireditve in promocija športne dejavnosti v občini (6.5)  Prireditve občinskega pomena (6.5.1)  Prireditve nacionalnega pomena (6.5.2) 3. Obseg in vrsta dejavnosti, potrebnih za uresničevanje programa športa 5. člen (obseg in vrsta dejavnosti, potrebnih za uresničevanje programa športa) Letni program športa se uresničuje z naslednjim obsegom in vrsto dejavnosti: 1. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine (6.1.2): 1.1 Prostočasna športna vzgoja predšolskih otrok V občini se izvajajo programi Zlati sonček, Naučimo se plavati, Ciciban planinec in druge športne dejavnosti, ki jih organizirajo športna društva in drugi izvajalci. Iz javnih financ občine se financira propagandno gradivo, strokovni kader, 60 ur vadbe na skupino, v kateri je največ 20 otrok in objekt za vadbo. 1.2 Prostočasna športna vzgoja šolskih otrok  Prostočasna športna vzgoja šolskih otrok je dejavnost otrok, ki so prostovoljno vključeni v športne programe. Programe za otroke od 6. do 15. leta lahko izpeljujejo vsi izvajalci športne dejavnosti. V občini se izvajajo programi Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati, drugi 80-urni programi.  Iz javnih financ občine se financirajo propagandno gradivo, organizacija in izpeljava občinskih šolskih prvenstev, strokovni kader za izvedbo 20-urnih tečajev na skupino, v kateri je največ 12 otrok, in 80-urnih programov na skupino, v kateri je največ 20 otrok in objekt za vadbo. 1.3 Prostočasna športna vzgoja mladine  Programe za mladino od 16. do 19. leta lahko izpeljujejo vsi izvajalci športne dejavnosti.  Iz javnih financ občine se sofinancira strokovni kader, 80 ur vadbe na skupino, v kateri je največ 15 otrok in objekt za vadbo. 2. Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (6.1.5): 2.1 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport  V programe se lahko vključijo otroci, ki imajo interes, sposobnosti, ustrezne osebnostne značilnosti in visoko motivacijo, da bi lahko postali vrhunski športniki. Obseg in vsebina programov je prilagojena posebnostim posameznih skupin otrok in športne zvrsti. Programi so razdeljeni v stopnje: I. stopnja: 6 – 9 let, II. stopnja: 10 – 12 let in III. stopnja: 13 – 15 let. Ure vadbe in velikost skupine določajo Merila za izbor in vrednotenje programov letnega programa športa, ki so sestavni del Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Gorje.  Iz javnih financ občine se financira objekt za vadbo, strokovni kader, materialne stroške programa, meritve in spremljanje treniranosti, nezgodno zavarovanje. 2.2 Športna vzgoja mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport  Programi športne vzgoje zajemajo načrtno vzgojo mladih športnikov, ki so usmerjeni v doseganje vrhunskih rezultatov, primerljivih z dosežki vrstnikov v mednarodnem merilu. Program se nanaša na IV. stopnjo: 16 – 19 let. Ure vadbe in velikost skupine določajo Merila za izbor in vrednotenje programov letnega programa športa, ki so sestavni del Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Gorje.  Na ravni občine se iz javnih financ sofinancira objekt za vadbo in strokovni kader. 3. Kakovostni šport (6.1.6):  V kakovostni šport sodijo priprave in športna tekmovanja ekip in posameznikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacijskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekreacije ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa.  Iz javnih financ občine se sofinancirajo najemnina objektov, stroški strokovnega kadra in materialni stroški. Ure vadbe in velikost skupine določajo Merila za izbor in vrednotenje programov letnega programa športa, ki so sestavni del Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Gorje. Kot dodatni kriterij se upošteva tudi uspešnost oziroma dosežki športnikov. 4. Vrhunski šport (6.1.7):  Sofinancirajo se športniki, ki so kategorizirani po kriterijih OKS – ZŠZ in dosegajo vrhunske rezultate. 5. Športna rekreacija (6.1.9): Cilj športne rekreacije odraslih so ohranjati in izboljševati celostni zdravstveni status, humanizirati človekovo življenje, zmanjševati negativne posledice današnjega načina življenja in dela, preprečevati upadanje splošne vitalnosti človeka ter s temi motivi pritegniti čim večje število ljudi v redne oblike dejavnosti. Pri tem gre za aktivno, koristno in prijetno izpolnjevanje dnevnega, tedenskega in letnega prostega časa. Programi na ravni občine so 80-urni programi vadbe na skupino, ki šteje 15 vadečih, v različnih športnih panogah.  Na ravni občine se iz javnih financ sofinancira objekt za vadbo. 6. Šport starejših (6.1.10):  Programi na ravni občine so 60-urni programi vadbe na skupino, ki šteje 15 vadečih, v različnih športnih panogah. Za skupine nad 65 let se sofinancira strokovni kader in objekti za vadbo. 7. Založništvo v športu (6.3.3):  Upravičeni stroški pri programu založništvo v športu so stroški na podlagi pogodb in tiskanja edicije. 8. Sofinanciranje profesionalnega trenerskega kadra (6.4.2):  Sofinancira se profesionalne trenerje v društvih, ki dosegajo rezultate v kakovostnem športu po Merilih za izbor in vrednotenje programov letnega programa športa, ki so sestavni del Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Gorje. 9. Športne prireditve in promocija športne dejavnosti v občini (6.5):  Sofinancirajo se športne prireditve občinskega ali nacionalnega pomena po Merilih za izbor in vrednotenje programov letnega programa športa, ki so sestavni del Odloka o postopku in merilih za Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2467 sofinanciranje letnega programa športa v občini Gorje. Letni program športa se uresničuje z naslednjim obsegom razvojnih in strokovnih nalog v športu: 1. Spremljanje pripravljenosti športnikov in svetovanje treninga:  Ugotavljanje in spremljanje ravni pripravljenosti športnikov ter svetovanje pri pripravi treninga pomeni humanizacijo pri delu s športniki, pa tudi temelj uspešnosti v športu. Dejavnosti:  svetovanje pri vključevanju otrok v šport,  ugotavljanje zdravstvenega statusa športnikov in spremljanje njihovega razvoja,  ugotavljanje ravni treniranosti športnikov in spremljanje njihovega razvoja,  razvijanje sistema priprave športnikov in svetovanje pri pripravi treninga,  razvijanje tehnologije procesa treniranja in merilih postopkov,  pripravljanje strokovnih informacij in prenos tega znanja v prakso,  spremljanje in vrednotenje psihosomatičnega stanja udeležencev v športni rekreaciji.  Iz javnih financ občine se sofinancira izvedba navedenih storitev. 4. Merila za finančno ovrednotenje občinskega programa 6. člen (merila za finančno ovrednotenje občinskega programa) (1) Občina uresničuje javni interes v športu tako, da zagotavlja sredstva za realizacijo dela nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji, ki se nanaša na lokalne skupnosti in z zagotavljanjem sredstev za izvedbo lokalnega programa športa iz proračuna občine. (2) Izbor programov, določenih s tem letnim programom, se izpelje na podlagi javnega razpisa, ki ga objavi župan, na podlagi meril. Merila sprejme občinski svet z odlokom ob upoštevanju izhodišč za pripravo meril, določenih z nacionalnim programom športa v Republiki Sloveniji. 5. Obseg sredstev, ki se zagotovijo v proračunu 7. člen (obseg sredstev, ki se zagotovijo v proračunu) V proračunu občine za leto 2021 se zagotovijo sredstva v skupni višini 40.710,00 EUR, in sicer za sofinanciranje programov športa na področju: Proračunska postavka Naziv Višina sredstev 20040307 Sofinanciranje programov športa – osnovna šola 9.110,00 € 20080302 Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine (6.1.2) 5.000,00 € 20080303 Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (6.1.5) 7.000,00 € 20080306 Kakovostni šport (6.1.6) 2.500,00 € 20080307 Vrhunski šport (6.1.7) 1.000,00 € 20080309 Športna rekreacija (6.1.9) 6.000,00 € 20080310 Šport starejših (6.1.10) 1.300,00 € 20080503 Založništvo v športu (6.3.3) 2.000,00 € 20080602 Sofinanciranje profesionalnega trenerskega kadra (6.4.2) 4.800,00 € 20080700 Športne prireditve in promocija športne dejavnosti v občini (6.5.2) 2.000,00 € 6. Objava in začetek veljavnosti 8. člen (objava in začetek veljavnosti) Letni program se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati osmi (8) dan po objavi. Številka: 032-12/2020-11 Datum: 23. 12. 2020 Občina Gorje Peter Torkar, župan 1179. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobrega Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), na podlagi 247. člena v povezi z 245. členom Zakona o urejanju prostora (ZureP-2)(Uradni list RS, št. 61/2017) in 15. člena Statuta Občine Gorje (UGSO št. 13/17), je Občinski svet Občine Gorje, na 12. redni seji, dne 23. 12. 2020 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBREGA 1. Na nepremičninah s parc. št. 903/4, 903/6, 903/7, 903/8, vse k.o. 2644 Višelnica II, v lasti Občine Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje, matična številka: 2209721000, se izbriše zaznamba statusa javnega dobra. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 3. Po uveljavitvi tega sklepa občinska uprava Občine Gorje po uradni dolžnosti izda odločbo o ukinitvi statusa javnega dobra na nepremičninah s parc. št. 903/4, 903/6, 903/7, 903/8, vse k.o. 2644 Višelnica II. 4. Po pravnomočnosti se odločba vloži v elektronski zemljiški knjigi pri Okrajnem sodišču v Radovljici. Številka: 032-12/2020-13 Datum: 23. 12. 2020 Občina Gorje Peter Torkar, župan OBČINA GORNJI GRAD 1180. Ugotovitveni sklep o vrednosti točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2021 v Občini Gornji Grad Na podlagi 25. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/2016) in drugega odstavka Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2468 11. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št.: 57/2017, 37/2018), župan Občine Gornji Grad sprejme UGOTOVITVENI SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA NADOMESTILO ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V LETU 2021 V OBČINI GORNJI GRAD 1. člen Vrednost točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Gornji Grad se uskladi z indeksom cen življenjskih potrebščin za obdobje IX 20/IX 19 in za leto 2021 znaša 0,00215 €/m2 za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča. 2. člen Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in se uporablja za leto 2021. Datum: 22.12.2020 Številka: 422-15/2020 Občina Gornji Grad Anton Špeh, župan OBČINA HOČE-SLIVNICA 1181. Odlok o V. rebalansu proračuna Občine Hoče– Slivnica za leto 2020 Na podlagi 29. in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 11/18 – ZSPDSLS-1, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE)), 16. in Statuta občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/2018, 27/2020) in Odloka o proračunu Občine Hoče – Slivnica za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št . 16/2019, 29/2019, 43/2019, 51/2019, 5/2020, 27/2020 in 41/2020) je občinski svet Občine Hoče–Slivnica na 14. redni seji, dne 17. decembra 2020 sprejel ODLOK O V. REBALANS PRORAČUNA OBČINE HOČE– SLIVNICA ZA LETO 2020 1. člen Odloku o proračunu Občine Hoče-Slivnica se v 4. členu spremeni tako, da se glasi: »Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zako-na o javnih financah, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki iz naslova prispevkov in doplačil občanov za izvajanje programov investicijske-ga značaja, 2. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom , 3. prihodki od prodaje stavbnih zemljišč, 4. prihodki iz naslova sofinanciranja projektov, 5. okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, 6. koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, 7. pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest; 8. prihodki iz naslova turistične takse; 9. prihodki iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišč. Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek, ki zahteva namenski izdatek, ki v proračunu ni nakazan ali ni izkazan v zadostni višini, se za višino namenskih prejemkov poveča obseg izdatkov finančnega načrta in proračuna. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-5/2019 Datum: 17. 12. 2020 Občina Hoče–Slivnica dr. Marko Soršak, župan 1182. Letni načrt razpolaganja s finančnim premoženjem občine Hoče–Slivnica za leto 2020 Na podlagi 80. č člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13, 110/11 - ZDIU12, 46/13 - ZIPRS1314-A, 101/13, 101/13 - ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS1415-A, 14/15 - ZIPRS1415- D, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 80/16 - ZIPRS1718, 71/17 - ZIPRS1819, 13/18, 75/19 - ZIPRS2021, 36/20 - ZIUJP, 61/20 - ZDLGPE, 89/20) je občinski svet Občine Hoče – Slivnica, na svoji 14. redni seji dne 17. decembra 2020 sprejel LETNI NAČRT RAZPOLAGANJA S FINANČNIM PREMOŽENJEM OBČINE HOČE – SLIVNICA ZA LETO 2020 1. člen Letni načrt razpolaganja s finančnim premoženjem Občine Hoče - Slivnica za leto 2020 obsega: SEDANJE STANJE NAMENJENO ZA RAZPOLAGANJE Pravna oseba/matična številka Knjigovodska vrednost na dan 31.12.2019 Delež v %- na dan 31.12.2019 Število delnic/enot oz. nominalna vrednost poslovnega deleža Število delnic/enot oz. nominalna vrednost poslovnega deleža Delež v %- Delež v %- za prodajo FARMADENT d.o.o. 313.902,40 EUR 5,48 313.902,40 EUR 313.902,40 EUR 5,48 100 2. člen Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2469 Ta letni načrt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-5/2019 Datum: 17. 12. 2020 Občina Hoče–Slivnica dr. Marko Soršak, župan 1183. Sklep o začasnem financiranju Občine Hoče- Slivnica v obdobju januar - marec 2021 Na podlagi 32. in 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in Statuta občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/2018 in 27/2020) in Proračuna Občine Hoče Slivnica za leto 2020 je župan Obči-ne Hoče- Slivnica dne 15. decembra 2020 sprejel SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE HOČE- SLIVNICA V OBDOBJU JANUAR - MAREC 2021 1. Splošna določba 1. člen (vsebina sklepa) S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Hoče-Slivnica (v nadaljevanju:občina) v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje začasnega financiranja). 2. člen (podlaga za začasno financiranje) Začasno financiranje temelji na proračunu občine za leto 2020. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter od- hodkov in drugih izdatkov občine je določen v skladu z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZI-PRS1617 in 13/18) in Odlokom o proračunu Občine Hoče Slivnica za leto 2020. 2. Višina in struktura začasnega financiranja 3. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V obdobju začasnega financiranje se prihodki in drugi prejemki ter odhodki in izdatki splošnega dela proračuna določijo v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78 2.220.902,56 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.155.415,28 70 DAVČNI PRIHODKI 1.931.774,68 700 Davki na dohodek in dobiček 1.587.716,00 703 Davki na premoženje 220.458,06 704 Domači davki na blago in storitve 58.502,38 706 Drugi davki 65.098,24 71 NEDAVČNI PRIHODKI 223.640,60 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 52.755,86 711 Takse in pristojbine 4.072,24 712 Globe in druge denarne kazni 6.798,17 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 25.994,31 714 Drugi nedavčni prihodki 134.020,02 72 KAPITALSKI PRIHODKI 33.734,20 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 3.464,11 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 0 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 31.753,08 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 8.097,01 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač. iz sredstev proračuna EU 23.656,07 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 2.781.081,60 40 TEKOČI ODHODKI 566.342,79 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 153.057,36 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 25.750,24 402 Izdatki za blago in storitve 378.873,68 403 Plačila domačih obresti 8.661,51 409 Rezerve 0 41 TEKOČI TRANSFERI 963.748,86 410 Subvencije 62.935,84 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 598.132,09 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 36.340,43 413 Drugi tekoči domači transferi 266.340,50 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.241.799,69 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.241.799,69 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 9.190,26 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 0 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 9.190,26 Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2470 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) 560.179,04 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 106.186,26 55 ODPLAČILA DOLGA 106.186,26 550 Odplačila domačega dolga 106.186,26 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)  666.365,30 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 106.186,26 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 560.179,04 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 2.400.000,00 V obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki občine povečajo za namenske prejemke in iz- datke, ki so tako opredeljeni s 43. členom ZJF oziroma odlokom o proračunu, če niso načrtovani v začasnem financiranju. 4. člen (posebni del proračuna) Finančni načrti neposrednih uporabnikov se določijo do ravni proračunskih postavk-pod kontov, so priloga tega sklepa in se objavijo na spletni strani občine. 3. Izvrševanje začasnega financiranja 5. člen (uporaba predpisov) V obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje začasnega financiranja uporabljajo ZJF, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije in Odlok o proračunu preteklega leta (2020). 6. člen (prevzemanje in plačevanje obveznosti) V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih pro-računskih postavk kot v proračunu preteklega leta. Neposredni uporabniki lahko v obdobju začasnega financiranja prevzemajo in plačujejo obveznosti v breme svojega finančnega načrta samo v okviru pravic porabe iz svojega finančnega načrta, določenega v posebnem delu proračuna. Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41.,43. in 44. člena ZJF. 4. Končna določba 7. člen (uveljavitev sklepa) Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. janu-arja 2021 dalje. Številka: 410-8/2020 Datum: 15. 12. 2020 Občina Hoče–Slivnica dr. Marko Soršak, župan 1184. Sklep o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up- 2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U- I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 245. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in Statuta občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/2018, 27/2020) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 14. redni seji dne 17. 12. 2020 sprejel SKLEP O USKLADITVI ZEMLJIŠKOKNJIŽNEGA STANJA 1. člen S tem sklepom se pri zemljiščih Št. parcelna številka katastrska občina 1. 1476/1 Spodnje Hoče 2. 1476/2 Spodnje Hoče vpiše kot lastnica Občina Hoče-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče, matična številka: 1365568, z zaznambo statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 2. člen Na podlagi tega sklepa Občinska uprava Občine Hoče- Slivnica po uradni dolžnosti izda ugotovi-tveno odločbo na podlagi katere bo vpisana lastninska pravica v zemljiški knjigi na Občino Hoče-Slivnica z zaznambo statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2471 Številka: 03201-15/2020-011 Datum: 17. 12. 2020 Občina Hoče–Slivnica dr. Marko Soršak, župan OBČINA LOVRENC NA POHORJU 1185. Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Lovrenc na Pohorju Občina Lovrenc na Pohorju na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07- UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 14/15-ZUUJFO, 11/18- ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 3., 7. člena in tretjega odstavka 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11- ORZGJS40), druge točke prvega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06 Odl.US, 33/07- ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08, 108/09-ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17-GZ, 21/18-ZNOrg, 84/18-ZIURKOE in 158/20), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/11- UPB8, 21/13, 111/13, 74/14-odl. US, 92/14-odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US in 175/20 - ZIUOPDVE), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19), 5. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/2020) in 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/2017) je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na svoji 12. redni seji, dne 17.12.2020 sprejel ODLOK O NAČINU OPRAVLJANJA LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE V OBČINI LOVRENC NA POHORJU I. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom se ureja način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) na območju občine Lovrenc na Pohorju (v nadaljevanju: občina). (2) S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega: 1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, 2. vrsto in obseg storitev ter naloge izvajanja javne službe in njihovo prostorsko razporeditev, 3. pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, 4. pravice in obveznosti uporabnikov, 5. vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja, 6. vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa, 7. nadzor nad izvajanjem javne službe in 8. kazenske določbe. 2. člen (javna služba) (1) Naloge javne službe, ki so obvezne storitve, so: 1. odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo ter dodatna obdelava komunalne odpadne vode, 2. redno vzdrževanje javne kanalizacije, 3. prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah, v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenje, 4. prevzem in odvoz blata iz malih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih čistilnih naprav z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, na območju izven meja aglomeracije, na območje komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata, 5. obdelava blata, 6. pregledovanje malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, 7. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin, 8. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh, če za to padavinsko odpadno vodo ni mogoče zagotoviti ravnanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, 9. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z zasebnih utrjenih površin, ki niso večje od 100 m2 in pripadajo objektu, iz katerega se odvaja komunalna odpadna voda ali padavinska odpadna voda s streh, 10. obveščanje uporabnikov javne službe, 11. izdelava programa izvajanja javne službe, 12. vodenje evidence o izvajanju javne službe, 13. poročanje o izvajanju javne službe in 14. priključevanje novih uporabnikov javne službe. (2) Naloge javne službe, ki so posebne storitve, so:  odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine ali površine iz 9. točke prejšnjega odstavka tega člena,  odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo. 3. člen (uporabniki) (1) Uporabnik javne službe je lastnik objekta ali dela objekta in upravljavec javnih površin s katerih se odvaja padavinska odpadna voda v javno kanalizacijo. (2) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena lahko obveznosti uporabnika javne službe izvaja:  eden od lastnikov objekta, če gre za solastništvo in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor,  eden od lastnikov dela stavbe, če gre za večstanovanjsko stavbo brez upravnika in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor, in  upravnik stavbe v imenu in za račun uporabnika, če gre za večstanovanjsko stavbo z upravnikom. (3) Porazdelitev stroškov med lastnike objekta ali delov objekta se zagotavlja:  v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanjsko področje, če gre za večstanovanjsko stavbo z upravnikom, in Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2472  v skladu s pisnim dogovorom, če stavba nima upravnika. 4. člen (izrazi) (1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:  aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta;  populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je populacijski ekvivalent v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;  iztok je iztok v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;  izvajalec javne službe je pravna ali fizična oseba, ki jo na predpisani način izbere ali določi občina v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe;  javna kanalizacija je javna kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;  javno kanalizacijsko omrežje je kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije;  kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je namenjen odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v javno kanalizacijo in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijsko omrežje do zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje. Kanalizacijski priključek pripada objektu, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska odpadna voda ali mešanica odpadnih voda, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje;  komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;  komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;  mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;  nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;  obremenitev komunalne čistilne naprave je obremenitev, izračunana na podlagi največje povprečne tedenske obremenitve, ki se v enem letu dovede v čistilno napravo, pri čemer se ne upoštevajo neobičajne okoliščine, kot je na primer velika količina padavin, in se izraža v PE;  padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;  parameter onesnaženosti je parameter onesnaženosti odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;  posebna storitev je storitev, ki ni obvezna storitev javne službe, vendar jo izvajalec javne službe izvaja z uporabo javne infrastrukture, namenjene odvajanju in čiščenju komunalne oziroma padavinske odpadne vode, v okviru njenih prostih zmogljivosti in v soglasju z njenim lastnikom;  primarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s fizikalnim ali kemičnim postopkom, ki vključuje usedanje trdnih delcev, ali drugim postopkom, s katerim se biokemijska potreba po kisiku (v nadaljnjem besedilu: BPK5) v komunalni odpadni vodi pred iztokom v vode zmanjša za najmanj 20 % in količina neraztopljenih snovi za najmanj 50 %;  primerno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s katerimkoli postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da vode, v katere se odpadne vode odvajajo, dosegajo predpisane okoljske standarde kakovosti. Za primerno čiščenje se šteje čiščenje komunalne odpadne vode s postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti niso presežene;  prvi naliv padavinske odpadne vode je padavinska odpadna voda, ki se po daljšem sušnem obdobju na začetku močnejših padavin odvede v kanalizacijo. Za izračun količine prvega naliva padavinske odpadne vode se upošteva čas trajanja padavin 15 minut in intenzivnost padavin 15 l/s/ha utrjenih površin in streh, s katerih se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijsko omrežje;  sekundarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s postopkom, ki vključuje biološko čiščenje s sekundarnim usedanjem, ali z drugim postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti ali učinkov čiščenja niso presežene;  terciarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s katerimkoli postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja, dušika in fosforja tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti ali učinkov čiščenja niso presežene;  tipska mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je gradbeni proizvod v skladu s standardom SIST EN 12566-3 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, in je zanjo izdana izjava o lastnostih v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode (v nadaljnjem besedilu: izjava o lastnostih);  upravljavec javne kanalizacije je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode;  zmogljivost komunalne čistilne naprave je projektirana sposobnost čiščenja komunalne odpadne vode pri največji obremenitvi komunalne čistilne naprave in se izraža v PE. (2) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonu s področja varstva okolja, Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in v drugih podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi. 5. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2473 odlokom, se smiselno uporabljajo republiški predpisi s področja odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in predpisi s področja varstva okolja. II. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe 6. člen (oblika zagotavljanja javne službe) (1) Izvajanje javne službe se zagotavlja s podelitvijo koncesije oziroma neposredno v režijskem obratu. Koncesijo podeli občina z odločbo. (2) Predmet koncesije je lahko tudi izgradnja infrastrukture ali le posameznega dela infrastrukture, ki obsega čistilne naprave, javno kanalizacijo in druge objekte potrebne za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, če tako uredi občina z odlokom. (3) Gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode opravlja na podlagi podeljene koncesije za opravljanje te javne službe koncesionar. III. Vrsta in obseg izvajanja javne službe in njihova prostorska razporeditev 7. člen (območje zagotavljanja javne službe) Občina zagotavlja javno službo na območju celotne občine na podlagi tega odloka v skladu z uredbo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. 8. člen (obvezne storitve za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo) Kot obvezno storitve javne službe mora izvajalec javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo, zagotavljati:  odvajanje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v kanalizacijsko omrežje,  čiščenje komunalne odpadne vode iz prejšnje alineje,  odvajanje padavinske odpadne vode, za katero se zagotavlja odvajanje in čiščenje v okviru nalog javne službe, in  obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata. 9. člen (obvezne storitve za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo) (1) Kot obvezno storitve javne službe mora izvajalec javne služb za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, zagotavljati:  prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje ter dodatna obdelava v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic,  prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, v katere se odvaja komunalna odpadna voda iz stavb, ki se nahajajo izven meje aglomeracije. Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzem blata pri uporabniku javne službe v časovnih presledkih glede na zmogljivost posamezne male komunalne čistilne naprave, vendar najmanj enkrat na tri leta, ter njegovo obdelavo na komunalni ali skupni čistilni napravi, in  pregled malih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE. (2) Ne glede na prvo alinejo prvega odstavka tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici, izvajanje storitve praznjenja nepretočne greznice ter prevzema in odvoza komunalne odpadne vode s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le čiščenje te komunalne odpadne vode ter njena dodatna obdelava, v skladu z uredbo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic. Praznjenje nepretočne greznice in odvoz komunalne odpadne vode iz te nepretočne greznice ter njeno predajo izvajalcu javne službe na območju, kjer se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici, mora zgotoviti lastnik objekta, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino prevzete komunalne odpadne vode. (3) Ne glede na drugo alinejo prvega odstavka tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna voda čisti v mali komunalni čistilni napravi, z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE s katero je opremljen objekt na območju izven aglomeracije, izvajanje storitve prevzema in odvoza blata s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem blata in obdelavo blata. Prevzem in odvoz blata iz te male komunalne čistilne naprave ter njegovo predajo izvajalcu javne službe, ki izvaja storitev obdelave blata na območju, kjer se komunalna odpadna voda čisti v tej mali komunalni čistilni napravi, mora zagotoviti upravljavec te male komunalne čistilne naprave, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino prevzetega blata. (4) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena izvajalec javne službe ne opravlja obveznih storitev iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena za objekt kmetijskega gospodarstva, če:  gre za uporabo komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata za gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, razen če je z drugim predpisom določeno drugače,  lastnik tega objekta izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi storitve iz tretje alineje prvega odstavka tega člena oziroma v primeru uporabe komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice predloži pisno izjavo, da so izpolnjeni pogoji iz predpisa iz prejšnje alineje. V izjavi morajo biti navedeni tudi datumi in količine odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz male komunalne čistilne naprave ter datumi in količine njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko. (5) Izvajalec javne službe vsako malo komunalno čistilno napravo na svojem območju pregleda enkrat na tri leta, pri čemer prvi pregled izvede prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev, o pregledu izda poročilo skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. (6) Ne glede na prejšnji odstavek izvajalec javne službe ne pregleda male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, če mu lastnik ali upravljavec te male komunalne čistilne naprave v roku za izvedbo pregleda predloži rezultate meritev emisije snovi na iztoku iz te male komunalne čistilne naprave (analizne izvide), ki jih je izvedla oseba, vpisana v evidenco Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2474 izvajalcev obratovalnega monitoringa, za tiste parametre onesnaženosti, za katere so za to malo komunalno čistilno napravo predpisane mejne vrednosti. 10. člen (obdelava blata) (1) Izvajalec javne službe, ki je upravljavec komunalne čistilne naprave, opremljene za obdelavo blata, mora za blato, ki nastane pri čiščenju komunalne odpadne vode, zagotoviti obdelavo, s katero se doseže:  izpolnjevanje zahtev za uporabo kot gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, če se obdelano blato uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, ali  izpolnjevanje zahtev za postopke predelave ali odstranjevanje blata v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke. (2) Izvajalec javne službe mora za blato, prevzeto iz komunalne čistilne naprave, ki ni opremljena za obdelavo blata, prevzeto delno obdelano blato iz komunalne čistilne naprave (na primer po dehidraciji ali sušenju neobdelanega blata in podobno) in blato, prevzeto iz malih komunalnih čistilnih naprav, zagotoviti obdelavo v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata. (3) Če izvajalec javne službe ne upravlja komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata, mora zagotoviti obdelavo blata na območju druge komunalne čistilne naprave, ki je opremljena z zadostnimi zmogljivostmi za obdelavo blata. (4) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena lahko izvajalec javne službe v soglasju z občino zagotovi obdelavo blata v premični napravi za obdelavo blata, če se taka obdelava blata izvaja na območju komunalne čistilne naprave, kjer nastaja blato. (5) Za neobdelano blato, ki se ne uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, mora izvajalec javne službe zagotoviti ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke. (6) Če je izvajalec javne službe upravljavec komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata, mora kot povzročitelj odpadkov v načrt gospodarjenja z odpadki v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, vključiti tudi ravnanje z blatom iz drugega odstavka tega člena. 11. člen (načrt gospodarjenja z blatom) (1) Če je izvajalec javne službe upravljavec komunalne ali skupne čistilne naprave, mora kot povzročitelj odpadkov izdelati načrt gospodarjenja z blatom v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. V načrt gospodarjenja z blatom mora izvajalec javne službe vključiti tudi ravnanje z neobdelanim blatom, ki ga prevzema v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena tega odloka. (2) Načrt gospodarjenja z blatom iz prejšnjega odstavka tega člena mora biti izdelan v skladu z operativnim programom, ki ureja ravnanje z blatom iz komunalnih ali skupnih čistilnih naprav. 12. člen (program izvajanja javne službe) (1) Javna služba se mora izvajati v skladu s programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki ga pripravi izvajalec javne službe v skladu z določili uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, za obdobje štirih koledarskih let in ga pošlje občini v potrditev najkasneje do 31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove veljavnosti. Po potrditvi občine program potrdi odgovorna oseba izvajalca javne službe. (2) Program mora biti pripravljen na podlagi uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode in mora vsebovati naslednje vsebinske sklope: 1. Osnovni podatki, ki so podatki o:  javnem kanalizacijskem omrežju, skupaj s podatki o javnih kanalizacijskih sistemih,  predpisih in drugih pravnih aktih občin o določitvi izvajalca javne službe in izvajanju javne službe,  naseljih, kjer se izvaja javna služba, in  aglomeracijah, kjer se izvaja javna služba; 2. Podatki o infrastrukturi in osnovnih sredstvih, ki so podatki o:  javnem kanalizacijskem omrežju, skupaj s podatki o hidravlično samostojnih sistemih kanalizacijskega omrežja z enim iztokom, ki je lahko iztok v vode ali drug javni kanalizacijski sistem, v upravljanju posameznega izvajalca javne službe (v nadaljnjem besedilu: javni kanalizacijski sistem),  komunalnih čistilnih napravah,  cestnih motornih vozilih in opremi za prevzem in prevoz komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav,  številu delovnih mest, namenjenih izvajanju nalog, povezanih z izvajanjem javne službe, in  drugih osnovnih sredstvih, namenjenih izvajanju javne službe; 3. Opredelitev načina izvajanja javne službe, ki mora vsebovati:  način izvajanja javne službe v posameznih objektih in predvidene spremembe v času veljavnosti programa,  načrt vzdrževanja in čiščenja javne kanalizacije, ki mora vsebovati opis za to predvidenih tehnologij,  opis sistema za zaznavanje izrednih dogodkov in napak v delovanju javne kanalizacije (puščanje kanalizacijskega omrežja, okvare tehnoloških sklopov, prekinitve delovanja komunalnih čistilnih naprav, delovanje razbremenilnikov in podobno) in njihovo dokumentiranje,  opis sistema za odpravljanje napak v delovanju javne kanalizacije in dokumentiranje odpravljanja napak,  načrt ukrepov za zmanjševanje količin padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,  načrt izvajanja javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo,  načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v nepretočne greznice,  načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,  načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v male komunalne čistilne naprave,  način zagotavljanja obdelave blata,  način obveščanja uporabnikov javne službe in  načrt izvajanja posebnih storitev; 4. Pogoji in časovni načrt izvajanja posameznih obveznih storitev javne službe. (3) V primeru sprememb v času veljavnosti programa iz prvega odstavka tega člena izvajalec javne službe Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2475 program spremeni in ga pošlje občini v potrditev. Po potrditvi občine program potrdi odgovorna oseba izvajalca javne službe. (4) Občina program potrdi, če je skladen s predpisi in določili tega odloka. (5) Program iz prvega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe objaviti na svetovnem spletu ter uporabnikom javne službe omogočiti vpogled tudi v tiskani izvod na sedežu izvajalca javne službe. 13. člen (evidence) (1) Izvajalec javne službe vodi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe. Izvajalec javne službe mora občini zagotoviti vse podatke iz evidenc, če občina tako zahteva. (2) Izvajalec javne službe mora voditi evidenco o:  naseljih, kjer izvaja storitve javne službe,  opremljenosti z javno kanalizacijo ali na drug predpisan način na območju, kjer izvaja storitve javne službe,  objektih, za katere izvaja storitve javne službe, in načinu, vrsti in obsegu njenega izvajanja,  uporabnikih storitev javne službe,  javnih kanalizacijskih sistemih, s katerimi upravlja,  iztokih iz javnih kanalizacijskih sistemov,  dolžini javnega kanalizacijskega omrežja po kanalizacijskih sistemih,  odvajanju padavinske odpadne vode,  komunalnih čistilnih napravah in čistilnih napravah padavinske odpadne vode, ki so namenjene izvajanju javne službe,  kanalizacijskih priključkih,  nepretočnih greznicah, malih komunalnih čistilnih napravah z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih napravah na območju, kjer izvaja javno službo,  cestnih motornih vozilih ter opremi za prevzem in prevoz komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter drugih osnovnih sredstvih, namenjenih izvajanju javne službe,  delovnih mestih, na katerih se izvajajo naloge, povezane z izvajanjem javne službe,  napravah, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo v javno kanalizacijo,  bilanci količin in obremenitev odpadne vode v posameznem javnem kanalizacijskem sistemu,  prevzemu komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in blata iz komunalnih čistilnih naprav, ki niso opremljene za obdelavo blata,  poročilih o prvih meritvah odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih napravah, na katere se nanašajo ta poročila,  poročilih o pregledih malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,  količinah prevzetega, obdelanega in odstranjenega blata iz komunalnih čistilnih naprav ter načinu njegovega odstranjevanja,  količinah komunalne odpadne vode, ki se ponovno uporabi, čistilnih napravah, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, ki se ponovno uporabi, in namenu njene uporabe,  vzdrževanju in čiščenju javne kanalizacije ter  stroških in cenah obveznih storitev javne službe. (3) V evidenci o malih komunalnih čistilnih napravah z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE mora izvajalec javne službe voditi podatke o:  lastniku in upravljavcu male komunalne čistilne naprave,  zmogljivosti male komunalne čistilne naprave in načinu čiščenja komunalne odpadne vode v njej,  objektih, za katere se zagotavlja čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi,  lokaciji male komunalne čistilne naprave in lokaciji iztoka komunalne odpadne vode v vode,  načinu odvajanja odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave (iztok v vodotok, iztok s ponikanjem v tla),  ravnanju z blatom iz male komunalne čistilne naprave,  datumu začetka obratovanja male komunalne čistilne naprave,  rezultatih prvih meritev,  rezultatih pregledov male komunalne čistilne naprave in  datumu vpisa male komunalne čistilne naprave v evidenco. (4) Sestavni del evidence so tudi:  poročila o prvih meritvah za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,  poročila o pregledih malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,  evidenčni listi o oddaji obdelanega blata v odstranjevanje v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke, in  letna poročila o uporabi obdelanega blata v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu. (5) Izvajalec javne službe mora evidenco iz prvega odstavka tega člena hraniti najmanj pet (5) let. IV. Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe 14. člen (opremljenost z javno kanalizacijo) (1) Z javno kanalizacijo je opremljena aglomeracija, ki predstavlja območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta. (2) Aglomeracije se določijo in opremijo skladno z veljavnimi predpisi. 15. člen (opremljenost objektov na območjih izven meja aglomeracije) (1) Lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektu, zagotoviti:  odvajanje v javno kanalizacijo, če je območje izven meja aglomeracij opremljeno z javno kanalizacijo oziroma v javno kanalizacijo sosednje aglomeracije, če je dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100 m, gradnja je tehnično izvedljiva in pri tem ne nastanejo nesorazmerno visoki stroški glede na koristi za okolje,  čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti iz Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, če gre za malo komunalno čistilno napravo, ki ni tipska mala komunalna čistilna naprava, ali Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2476  čiščenje komunalne odpadne vode v tipski mali komunalni čistilni napravi, za katero je iz izjave o lastnostih razvidno, da učinek čiščenja dosega 80 % glede na parameter KPK. (2) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena lahko lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije zagotovi čiščenje odpadne vode na drug ustrezen način, v primeru, da gre za izjeme, kot je določeno z uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. 16. člen (prilagoditev obstoječih objektov) (1) Ne glede na določila prejšnjega člena tega odloka mora lastnik obstoječega objekta ali industrijske stavbe na območju naprave, prilagoditi objekte ter zagotoviti odvajanje in čiščenje v skladu z določili uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode. (2) Lastnik obstoječega objekta iz prejšnjega odstavka tega člena, ki ni priključen na javno kanalizacijo, mora o prilagoditvi načina odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode pisno obvestiti izvajalca javne službe o začetku, obratovanja male komunalne čistilne naprave najpozneje petnajst (15) dni po začetku njenega obratovanja, oziroma uporabe nepretočne greznice najpozneje trideset (30) dni pred predvidenim začetkom njene uporabe ali v petnajstih (15) dneh po prejemu poziva izvajalca javne službe, če je prejel njegov poziv. (3) Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, za katerega se zagotovi odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v malo čistilno napravo v skladu z določili uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, mora zagotoviti priklop na malo komunalno čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode iz tega objekta najpozneje šest (6) mesecev po njeni vgradnji. (4) Lastnik obstoječega objekta lahko do rokov določenih v uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu:  čisti v obstoječi mali komunalni čistilni napravi, če je za blato zagotovljena obdelava na območju čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata,  zbira v obstoječi nepretočni greznici, če je za to komunalno odpadno vodo zagotovljeno čiščenje v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic ali  čisti v obstoječi pretočni greznici, ki je skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, če je za blato zagotovljena obdelava na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE. 17. člen (obvezne storitve za obstoječe objekte) Ne glede na 9. člen tega odloka so obvezne storitve za obstoječe objekte do njihove prilagoditve zahtevam tega odloka tudi:  prevzem blata iz obstoječe pretočne greznice pri uporabniku javne službe, ki je lastnik ali upravljavec obstoječe pretočne greznice, najmanj enkrat na tri (3) leta, če je obstoječi objekt opremljen z obstoječo pretočno greznico,  obdelava blata iz prejšnje alineje tega člena na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata. 18. člen (priključitev novih uporabnikov javne službe na javno kanalizacijo) (1) Lastnik objekta na stavbnem zemljišču, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, in lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije, za katerega glede na veljavno zakonodajo obstaja obveznost priklopa na javno kanalizacijo, morata zagotoviti, da je objekt zaradi priključitve na javno kanalizacijo opremljen s kanalizacijskim priključkom. Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik objekta, ki mu kanalizacijski priključek pripada, in je v njegovi lasti in upravljanju. (2) Kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je namenjena odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v javno kanalizacijo, ki poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijsko omrežje do zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje. Kanalizacijski priključek pripada objektu, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska odpadna voda ali mešanica odpadnih voda, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje. (3) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik objekta, ki mu kanalizacijski priključek pripada, in je v njegovi lasti in upravljanju. (4) Priključitev na javno kanalizacijo mora biti omogočena za vsako stavbo, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, na območju aglomeracije, ki je opremljena z javno kanalizacijo. Šteje se, da je območje poselitve opremljeno z javno kanalizacijo, če je mesto priključitve na javno kanalizacijo od objekta oddaljeno manj kot 100 m, gradnja kanalizacijskega priključka pa je tehnično izvedljiva. (5) Izvajalec javne službe mora obvestiti bodočega uporabnika o pogojih odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode v javno kanalizacijo najkasneje v treh (3) mesecih po prevzemu kanalizacijskega voda v upravljanje. (6) Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, kjer je opremljenost z javno kanalizacijo predpisana, ali v aglomeraciji, kjer opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana, aglomeracija pa je opremljena z javno kanalizacijo, mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti priklop na javno kanalizacijsko omrežje najpozneje šest (6) mesecev po začetku obratovanja komunalne čistilne naprave, ki zaključuje to javno kanalizacijsko omrežje ali najpozneje šest (6) mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijsko omrežje, če je to javno kanalizacijsko omrežje priključeno na komunalno čistilno napravo. (7) Lastnik novega objekta, ki je na območju aglomeracije, določene v četrtem odstavku tega člena, se mora priključiti na kanalizacijsko omrežje v šestih (6) mesecih po izgradnji objekta oziroma pred vselitvijo v objekt oziroma pred začetkom uporabe objekta. 19. člen (izgradnja kanalizacijskega priključka) (1) Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je priključena na javno kanalizacijo. Če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene stavbe. (2) Kanalizacijski priključek ni objekt javne kanalizacije in pripada stavbi ali gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna in/ali padavinska odpadna voda. Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2477 (3) Stroški izgradnje in vzdrževanja kanalizacijskega priključka bremenijo uporabnika javne službe. (4) Izgradnjo kanalizacijskega priključka lahko uporabnik javne službe naroči pri izvajalcu javne službe, ki mu za izgradnjo lahko zaračuna dejanske stroške v skladu z veljavnim cenikom izvajalca javne službe. O izgradnji kanalizacijskega priključka skleneta uporabnik in izvajalec javne službe posebno pogodbo. (5) Izgradnjo kanalizacijskega priključka lahko izvede tudi katerikoli usposobljeni izvajalec gradbenih del ali uporabnik sam, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji, pod pogojem, da uporabnik pridobi predhodno pisno soglasje izvajalca javne službe. Če uporabnik ne poveri gradnje kanalizacijskega priključka izvajalcu javne službe, mora njegovo gradnjo nadzorovati pooblaščeni predstavnik izvajalca javne službe. Stroške nadzora zaračuna izvajalec javne službe uporabniku na podlagi veljavnega cenika javne službe. (6) Uporabnik je dolžan zgraditi kanalizacijski priključek v skladu z določbami tehničnega pravilnika. (7) Izvajalec javne službe izda na podlagi prijave uporabnika, po končani montaži in preizkusu vodotesnosti, uporabniku potrdilo, da je kanalizacijski priključek zgrajen v skladu z določbami tehničnega pravilnika v roku trideset (30) dni po prejemu prijave uporabnika. (8) Izvajalec javne službe zavrne izdajo potrdila iz prejšnjega odstavka tega člena z odločbo, če kanalizacijski priključek ni zgrajen v skladu z določbami tehničnega pravilnika in naloži uporabniku odpravo pomanjkljivosti. 20. člen (prijava gradnje kanalizacijskega priključka) (1) Uporabnik mora najmanj trideset (30) dni pred začetkom gradnje kanalizacijskega priključka prijaviti izvajalcu javne službe začetek gradnje kanalizacijskega priključka ter si na podlagi pisne vloge pridobiti tehnične smernice za gradnjo kanalizacijskega priključka na podlagi določb tehničnega pravilnika. Izvajalec mora tehnične smernice izdati v petnajstih (15-ih) dneh. (2) K pisni vlogi iz prvega odstavka tega člena mora uporabnik priložiti: 1. pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo, ali dokazilo, da je objekt zgrajen pred letom 1967, 2. potrjen izris iz katastrskega načrta za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo, 3. načrt za izvedbo kanalizacijskega priključka, grafični prikaz, iz katerega je razvidna lega, tlorisna velikost objekta (situacija) ter predvideni priključki na javno infrastrukturo, in 4. dokazilo o ustanovljeni služnosti na zemljišču, preko katerih naj bi potekal kanalizacijski priključek, v primeru, če investitor poveri gradnjo priključka na kanalizacijo izvajalcu javne službe. 21. člen (priključitev spojnega kanala kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo) (1) Neposredno priključitev spojnega kanala kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo izvede na stroške uporabnika izvajalec javne službe, na podlagi izdanega potrdila iz sedmega odstavka 19. člena tega odloka. (2) Priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo ni dovoljena, če:  je javna kanalizacija v takem stanju, da ne zagotavlja kvalitetnega odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih vod,  odpadne vode vsebujejo snovi, ki jih ni mogoče mehansko in biološko očistiti, oziroma so te odpadne vode po kvaliteti v nasprotju z veljavnimi predpisi,  izvajalec javne službe ni izdal potrdila iz sedmega odstavka 19. člena tega odloka. (3) Pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijo oziroma pred povečanjem obstoječe priključne moči mora bodoči uporabnik plačati pristojbino v skladu z merili, določenimi v tehničnem pravilniku in cenikom storitev. O plačilu pristojbine skleneta bodoči uporabnik in izvajalec javne službe posebno pogodbo. 22. člen (odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije) (1) Odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije je dovoljen na predlog lastnika objekta v primeru rušenja priključenega objekta. (2) Kanalizacijski priključek se odklopi na stroške lastnika objekta tako, da se zamaši na mestu priključitve na javno kanalizacijo. (3) Vlogo za odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije mora izvajalcu javne službe podati lastnik objekta, ki objekt ruši, v pisni obliki najkasneje trideset (30) dni pred predvidenim odklopom priključka. (4) O vlogi za odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije mora izvajalec javne službe odločiti z upravno odločbo. (5) Izvajalec javne službe ima pravico odklopiti priključek z javne kanalizacije, če uporabnik ne spoštuje določil republiških in področnih predpisov, tega odloka in tehničnega pravilnika, na podlagi odločbe pristojnega inšpektorja. Pred odklopom kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije mora dati izvajalec javne službe uporabniku primeren rok za odpravo pomanjkljivosti, ki pa ne sme biti krajši od trideset (30) dni in ne daljši od devetdeset (90) dni. 23. člen (prevzem in obdelava gošč iz premičnih suhih stranišč) (1) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti prevzem in obdelavo gošč iz premičnih suhih stranišč. (2) Stroške prevzema in obdelave gošč zaračuna izvajalec javne službe lastniku premičnega suhega stranišča oziroma uporabniku, ki preda goščo v obdelavo na podlagi cenika izvajalca javne službe. 24. člen (prekinitev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode) (1) Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika, po predhodnem obvestilu, če pa bi bilo nevarno odlašati, tudi brez obvestila in brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane ob tem, prekine odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo, kadar:  uporabnik odvaja v javno kanalizacijo odpadno vodo, ki presega predpisane mejne vrednosti snovi za odvajanje v javno kanalizacijo, če se s tem zaradi posrednega ali neposrednega odvajanja odpadnih vod v vode povzroča nevarnost za vodni vir ali oskrbo s pitno vodo ali kopalne vode,  uporabnik odvaja v javno kanalizacijo odpadno vodo v količinah, ki presegajo pogoje iz soglasja za priključitev na javno kanalizacijo, če je zaradi tega moten proces čiščenja odpadne vode v takšni meri, da obratovanje čistilne naprave ne poteka v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2478 in emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;  uporabnik onemogoča izvajalcu javne službe meritve količin in onesnaženosti odpadne vode,  če uporabnik ne izpolnjuje pogojev določenih s tem odlokom in tehničnim pravilnikom,  uporabnik odvaja padavinsko vodo v fekalno kanalizacijo na območjih, kjer obstaja ločen sistem odvajanja komunalnih in padavinskih voda,  uporabnik odvaja komunalno odpadno vodo v meteorno kanalizacijo,  če uporabnik ne poravna računov za izvajanje storitev javne službe tudi po prejemu opomina, vendar s tem ne sme biti prizadet drug uporabnik,  če uporabnik pisno zahteva odklop kanalizacijskega priključka zaradi rušenja objekta,  odpadne vode uporabnika ogrožajo zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije. (2) Uporabnik mora v primeru prekinitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode iz prvega odstavka tega člena prekiniti črpanje vode iz lastnih virov ali virov, pridobljenih na podlagi koncesije. (3) Odvajanje komunalne in padavinske vode iz prvega odstavka tega člena se prekine za čas, do odprave vzroka za prekinitev. (4) Stroške prekinitve odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode in stroške ponovne priključitve na javno kanalizacijo ter vse morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve mora pred ponovno priključitvijo na javno kanalizacijo poravnati uporabnik. Uporabnik je dolžan poravnati tudi stroške za škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je nastala škoda na teh objektih in napravah zaradi njegovega ravnanja. (5) Stroški prekinitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode in stroški ponovne priključitve na javno kanalizacijo se določijo s cenikom storitve izvajalca javne službe. Stroške za škodo iz prejšnjega odstavka tega člena ugotovi izvajalec javne službe. 25. člen (začasna prekinitev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode iz razlogov na strani izvajalca javne službe in višje sile) (1) Izvajalec javne službe ima pravico, da prekine odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda zaradi izvedbe planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije. (2) Izvajalec javne službe o prekinitvi iz prvega odstavka tega člena vsaj osem (8) dni pred prekinitvijo, preko sredstev javnega obveščanja in na krajevno običajen način obvesti uporabnike o prekinitvi. V primeru nepredvidljivih prekinitev, potrebnih za odpravo nepredvidljivih okvare na objektih in napravah javne kanalizacije, obveščanje ni obvezno. (3) V primeru višje sile, kot so potres, požar, poplave, vdori in izlitja škodljivih snovi v javno kanalizacijo, onesnaženja vodnih virov in podobno, ima izvajalec javne službe pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode. (4) Izvajalec javne službe mora v primerih iz prejšnjega odstavka tega člena postopati skladno s sprejetimi načrti za take primere. (5) Izvajalec javne službe mora uporabnike o prekinitvi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode zaradi razlogov iz tretjega odstavka tega člena obvestiti preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način. (6) V primeru prekinitve odvajanja ali čiščenja odpadne vode mora izvajalec javne službe izvesti vse potrebne ukrepe, da prepreči škodljive vplive na življenje ali zdravje ljudi in živali, okolje in lastnino. 26. člen (obveščanje uporabnikov javne službe) (1) Izvajalec javne službe obvešča uporabnike javne službe na spletni strani izvajalca, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja oziroma na drug krajevno običajen način o:  pogojih odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo, in  na kateri komunalni ali skupni čistilni napravi se čisti komunalna in padavinska odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo. (2) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so lastniki ali upravljavci nepretočnih, obstoječih greznic, malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav, ki niso objekt javne kanalizacije, v katere se odvaja komunalna odpadna voda iz nestanovanjskih stavb, pisno obveščati:  na kateri komunalni ali skupni čistilni napravi se čisti ali obdeluje komunalna odpadna voda in blato,  o rokih prevzema in drugih pogojih za prevzem komunalne odpadne vode ali blata pri uporabnikih storitev in  o rokih in času izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa oziroma izdelave ocene obratovanja za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in  o rokih in času izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave, ki niso objekti javne kanalizacije, v katere se odvaja komunalna odpadna voda iz nestanovanjskih stavb. (3) Izvajalec javne službe mora obveščanje iz prvega in drugega odstavka tega člena izvesti najpozneje v treh (3) mesecih po sprejemu programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ali najmanj osem (8) dni pred spremembo pogojev iz prvega odstavka tega člena. (4) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe iz drugega odstavka tega člena pisno obvestiti o datumu dejanskega opravljanja obveznih storitev javne službe najmanj petnajst (15) dni pred predvideno izvedbo storitve. (5) Uporabniki javne službe iz prejšnjega odstavka tega člena lahko zahtevajo spremembo datuma opravljanja obveznih storitev javne službe najmanj osem (8) dni pred predvideno izvedbo storitve. V tem primeru mora izvajalec javne službe obvezno storitev izvesti najpozneje v tridesetih (30-ih) dneh po prejemu te zahteve. V. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe in prepovedi 27. člen (pravice uporabnikov storitev javne službe) Uporabniki imajo pravico zlasti:  do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev izvajalca javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine,  do v koncesijski pogodbi zagotovljenih cen storitev,  uporabljati storitve gospodarske javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi,  do vpogleda v evidence oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanje. Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2479 28. člen (obveznosti uporabnikov storitev javne službe) (1) Uporabniki storitev javne službe imajo naslednje obveznosti:  zgraditi objekt in naprave interne kanalizacije skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca javne službe,  omogočiti izvajalcu javne službe pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa,  redno vzdrževati interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami, priključek, interne čistilne naprave in voditi dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave,  redno kontrolirati sestavo odpadne vode in rezultate na zahtevo posredovati izvajalcu javne službe,  pravočasno opozarjati na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji,  obveščati izvajalca javne službe o vseh spremembah pogojev za priključitev,  redno plačevati odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode na podlagi izdanih računov,  odvajati odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določenih s predpisi,  prijaviti izvajalcu javne službe vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode takoj, ko ugotovijo spremembo,  spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode,  uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, morajo najmanj štirikrat letno oziroma ob vseh spremembah, predložiti izvajalcu javne službe analizo odpadne vode, izdelano v skladu s predpisi,  če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca pisno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja,  pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in obračun stroškov,  dovoliti oziroma omogočiti izvajalcu javne službe dostop do obračunskega vodomera oziroma do merilnega mesta,  dovoliti opravljanje del na svoji lastnini, kadar gre za kontrolo kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije ali ugotavljanja količin in lastnosti odpadne vode,  upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode. (2) Uporabniki ne smejo prekiniti odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti. 29. člen (pogoji za odvajanje odpadne vode) (1) Uporabnik lahko v javno kanalizacijo odvaja samo odpadne vode, ki ustrezajo predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda. (2) Če za določeno vrsto odpadne vode niso sprejeti predpisi o mejnih vrednosti koncentracije snovi ali toplote, se uporabljajo predpisi, ki veljajo v Evropski uniji. (3) Če izvajalec javne službe ugotovi, da je uporabnik odvajal v javno kanalizacijo odpadno vodo v nasprotju s tem členom, obvesti o dogodku pristojno inšpekcijo, opravi preiskave in tehnološke meritve, ugotovi zmanjšanje učinkovitosti čiščenja ter druge posledice, skladno s postopkom, predvidenim za takšne primere. (4) V primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda oziroma če zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika nastanejo dodatni obratovalni stroški, je ta dolžan izvajalcu javne službe poravnati stroške za odpravo škode. 30. člen (obveznosti upravljavca male komunalne čistilne naprave) (1) Upravljavec male komunalne čistilne naprave mora izvajalcu javne službe omogočiti prevzem in odvoz blata. (2) Lastnik oziroma upravljavec male komunalne čistilne naprave mora v okviru prvih meritev v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo na iztoku iz te male komunalne čistilne naprave zagotoviti meritve za tiste parametre onesnaženosti, za katere so za to malo komunalno čistilno napravo predpisane mejne vrednosti. (3) Lastnik oziroma upravljavec male komunalne čistilne naprave mora izvajalcu javne službe omogočiti pregled te naprave, razen če mu predloži analizne izvide v skladu z določili uredbe. (4) Upravljavec male komunalne čistilne naprave mora hraniti:  izjavo o lastnostih male komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, če gre za tipsko malo komunalno čistilno napravo,  navodila dobavitelja za obratovanje in vzdrževanje naprave,  vodno soglasje v skladu s prepisi, ki urejajo vode, in pregledno situacijo, iz katere je razvidno mesto iztoka iz male komunalne čistilne naprave v vode, opredeljeno s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1 : 5.000, in ime vodotoka, če gre za odvajanje v vodotok,  poročilo o opravljenih prvih meritvah v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda,  dokumentacijo o opravljenih delih na mali komunalni čistilni napravi,  podatke o ravnanju z blatom, in sicer potrdil o prevzemu blata z navedbo datuma in količine prevzetega blata, oziroma kopijo izjave z navedbo datuma in količine uporabe blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, če gre za kmetijsko gospodarstvo, in  podatke o izrednih dogodkih, ki nastanejo med obratovanjem male komunalne čistilne naprave zaradi drugačne sestave odpadne vode, okvar ali drugih prekinitev obratovanja male komunalne čistilne naprave. (5) Upravljavec male komunalne čistilne naprave iz prejšnjega odstavka tega člena mora dokumente iz 1., 2., 3. in 4. alineje prejšnjega odstavka tega člena hraniti v celotnem obdobju njenega obratovanja, podatke iz 5., 6. in 7. alineje prejšnjega odstavka tega člena pa najmanj pet (5) let. (6) Upravljavec male komunalne čistilne naprave mora izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo najpozneje v petnajstih (15) dneh predložiti:  podatke za izvedbo pregleda in pripravo poročila o pregledu oziroma analizne izvide v skladu z uredbo ali  dokumentacijo in podatke iz tretjega odstavka 28. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2480 31. člen (obveznosti lastnika objekta) (1) Lastnik objekta, ki ni priključen na javno kanalizacijo, mora izvajalca javne službe pisno obvestiti o začetku:  obratovanja male komunalne čistilne naprave najpozneje petnajst (15) dni po začetku njenega obratovanja,  uporabe nepretočne greznice najpozneje trideset (30) dni pred predvidenim začetkom njene uporabe. (2) Iz obvestila iz prejšnjega odstavka tega člena morajo biti razvidni podatki o lastniku objekta ter izjava lastnika objekta o:  skladnosti male komunalne čistilne naprave z okoljevarstvenim dovoljenjem, če je v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo za obratovanje te male komunalne čistilne naprave treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje ali soglasje pristojnega soglasodajalca oziroma drugo dokazilo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov,  skladnosti nepretočne greznice s soglasjem pristojnega soglasodajalca oziroma drugim dokazilom v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. (3) Lastnik objekta, ki komunalno odpadno vodo zbira v greznici, mora izvajalcu javne službe omogočiti prevzem in odvoz komunalne odpadne vode iz greznice. (4) Lastnik objekta na kmetijskem gospodarstvu, ki komunalno odpadno vodo zbira v greznici in jo uporablja v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, mora kopijo izjave z navedbo datumov in količine odstranjene komunalne odpadne vode iz greznice ter datumov in količin njenega mešanja z gnojnico ali gnojevko hraniti najmanj pet (5) let. (5) Lastnik objekta iz prejšnjega odstavka mora izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo najpozneje v petnajstih (15) dneh predložiti izjavo iz prejšnjega odstavka. 32. člen (prepovedi) (1) Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti komunalno odpadno vodo, ki bi lahko:  povzročila požar ali nevarnost eksplozije,  povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje ljudi,  povzročale ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,  stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije,  povzročala, da v kanalih nastajajo škodljivi plini,  povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature,  zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi,  povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi,  vsebovala drugo snov, ki šteje za nevarno in škodljivo snov in katere koncentracija je nad s predpisi dovoljenimi mejnimi vrednostmi. (2) V primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan izvajalcu javne službe poravnati stroške za odpravo škode. 33. člen (obveznosti izvajalca del) (1) Izvajalci del, kateri izvajajo vzdrževalna in druga dela na cestah, ulicah in trgih ter s svojimi deli posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, si morajo predhodno pridobiti soglasje izvajalca javne službe. (2) Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje. (3) Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovod, elektro omrežje, toplovod, plinovod, telefonsko omrežje itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane kanalizacijsko omrežje in naprave nepoškodovane. VI. Viri financiranja javne službe in način njenega oblikovanja 34. člen (viri financiranja izvajanja javne službe) Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe:  iz plačil uporabnikov storitev javne službe,  iz proračuna občine,  iz dotacij, donacij in subvencij,  iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. 35. člen (viri financiranja infrastrukture) Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo iz:  plačil uporabnikov storitev javne službe,  komunalnega prispevka,  proračuna občine,  proračuna države,  vlaganj zasebnih partnerjev po modelu javno- zasebnega partnerstva, kot je določeno z odlokom občine,  dotacij, donacij in subvencij,  drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom občine. 36. člen (oblikovanje cen) (1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja oziroma vsakokratno veljavno zakonodajo (v nadaljevanju: Uredba MEDO). (2) Osnova za plačilo odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je količina porabljene vode iz javnega vodovoda oziroma drugih vodnih virov v skladu z Uredbo MEDO. (3) Cenik storitev in njegove spremembe in dopolnitve objavi izvajalec javne službe na svojih spletnih straneh. (4) V okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se ločeno oblikujejo in obračunavajo cene za storitve javne službe:  odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin,  odvajanje padavinske odpadne vode s streh,  storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami,  čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin in  čiščenje padavinske odpadne vode s streh. (5) Na računu se ločeno prikaže zaračunana cena posamezne storitve javne službe v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena. Za posamezno storitev iz prejšnjega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe izdelati ločen izkaz poslovnega izida. Zaračunana Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2481 cena posamezne storitve je sestavljena iz omrežnine, cene storitve in okoljske dajatve v skladu s predpisom, ki ureja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode. VII. Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe 37. člen (infrastruktura lokalnega pomena) (1) Javna kanalizacija je grajeno javno dobro lokalnega pomena, ki jo zagotavlja občina. (2) Javna kanalizacija je kanalizacija, skupaj s čistilno napravo, ki zaključuje to kanalizacijo, ki je kot javna infrastruktura lokalnega pomena namenjena izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. (3) Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe so: 1. Primarno omrežje in naprave:  kanalski vodi za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode za več naselij in med posameznimi sekundarnimi omrežji,  črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode na primarnem kanalizacijskem omrežju, peskolovi, lovilci maščob, olj in drugih lahkih tekočin, razbremenilniki, zadrževalni bazeni, nadzorni centri in drugi objekti na primarnem kanalizacijskem omrežju,  komunalne čistilne naprave; 2. Sekundarno omrežje in naprave:  kanalizacija mešanega in ločenega sistema za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem območju,  črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode na sekundarnem kanalizacijskem omrežju, peskolovi, lovilci maščob, olj in drugih lahkih tekočin, razbremenilniki, zadrževalni bazeni in drugi objekti na sekundarnem kanalizacijskem omrežju,  naprave za čiščenje odpadnih voda na posameznem območju. (4) Lastnik infrastrukture je občina ali zasebni partner, ki zagotavlja infrastrukturo po modelu javno zasebnega partnerstva. (5) Infrastruktura lokalnega pomena je javno dobro in izven pravnega prometa. Na njej ni mogoče dobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. (6) Vsi objekti in naprave javne kanalizacije morajo biti vedno dostopni izvajalcu javne službe. Na objekte in naprave javne kanalizacije ni dovoljeno, brez soglasja lastnika javne kanalizacije in izvajalca javne službe, postavljati kakršnihkoli objektov ali ovir. (7) Uporaba javne kanalizacije iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer je javna kanalizacija zgrajena. 38. člen (objekti in naprave v lasti uporabnika) (1) Lastnik objekta na stavbnem zemljišču, ki je opremljeno z javno kanalizacijo in lastnik objekta na območju izven aglomeracije mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektu, zagotoviti, da je objekt zaradi priključitve, v skladu z republiškim predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, opremljen s kanalizacijskim priključkom. (2) Objekti in naprave v lasti uporabnika predstavlja:  interna kanalizacija;  kanalizacijski priključek;  nepretočne greznice;  obstoječe greznice;  male komunalne čistilne naprave. (3) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje objektov in naprav iz prejšnjega odstavka tega člena zagotovi lastnik objekta, ki mu objekti in naprave iz prejšnjega odstavka tega člena pripadajo, in so v njegovi lasti in upravljanju. 39. člen (prenos novozgrajenih objektov in naprav v last občine) V primeru, da investitor izgradnje dela kanalizacijskega omrežja ni Občina Lovrenc na Pohorju, ga lahko lastnik preda občini pod naslednjimi pogoji: 1. da so na kanal ali objekt priključeni vsaj trije objekti, 2. da ga pogodbeno prenese v last Občine Lovrenc na Pohorju ter da predloži:  gradbeno dovoljenje,  projekt izvedenih del,  investicijsko dokumentacijo s podatki o vrednosti osnovnega sredstva,  dokumentacijo s podatki o vgrajenem materialu ter predvideni življenjski dobi naprav in objektov,  vsa soglasja in dovoljenja, ki so bila potrebna za izdajo uporabnega dovoljenja, vključno z uporabnim dovoljenjem,  zapisnik o opravljenem preizkusu vodotesnosti omrežja,  geodetski posnetek kanala in hišnih priključkov ter posnetek s kamero v skladu z zahtevami izvajalca javne službe,  garancijske izjave,  vso ostalo dokumentacijo s podatki, ki so potrebni za evidenco hišnih priključkov. 40. člen (prenos obstoječih objektov in naprav kanalizacije v last občine) (1) Obstoječa delujoča lokalna kanalizacijska omrežja s pripadajočimi objekti, ki imajo značaj javne kanalizacije in niso last Občine Lovrenc na Pohorju, se lahko prenesejo v občinsko last. (2) Predaja infrastrukture iz prvega odstavka tega člena v last občine se opravi na podlagi pregleda, pisnega strokovnega mnenja izvajalca javne službe in ocene vrednosti predanega omrežja. Mnenje izvajalca javne službe lahko nadomesti manjkajoče dokumente, predpisane v prejšnjem členu tega odloka, do pridobitve upravnega akta o legalizaciji. Postopek prevzema lahko po pooblastilu občine opravi izvajalec javne službe. (3) Prevzem se opravi s pogodbo, s katero se vpletene stranke zavežejo, da bodo v pogodbenem roku legalizirale predano kanalizacijsko omrežje in zagotovile sredstva za sanacijo. VIII. Javna pooblastila izvajalca javne službe 41. člen (javna pooblastila) (1) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja mnenja za priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja. (2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka. (3) Občina poveri izvajalcu javne službe vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav, ki se Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2482 uporabljajo za opravljanje dejavnosti javne službe. Vsa vprašanja, ki se nanašajo na vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav, se uredijo s posebno pogodbo, ki jo skleneta občina in izvajalec javne službe. (4) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava. (5) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe, so:  razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe;  investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe. (6) Občina lahko izvajalcu javne službe za izvajanje gospodarske javne službe podeli tudi druga javna pooblastila, določena s posebnimi zakoni, če so nujno vezana na izvajanje predmetne gospodarske javne službe. IX. Nadzor nad izvajanjem javne službe 42. člen (nadzorni organ) (1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ. (2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. (3) Pristojni organ občinske uprave ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. X. Predpisi, sprejeti na podlagi tega odloka 43. člen (tehnični pravilnik) (1) Izvajalec javne službe mora občinskemu svetu predložiti v sprejem tehnični pravilnik v roku šestih (6-ih) mesecev po sklenitvi koncesijske pogodbe v skladu z določili tega odloka in drugih veljavnih predpisov. (2) Tehnični pravilnik in njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v uradnem glasilu občine in začnejo veljati petnajsti (15) dan po objavi. 44. člen (cenik storitev) (1) Izvajalec javne službe mora sprejeti cenik storitev navedenih v tem odloku in ga predložiti v potrditev občinskemu svetu. (2) Cenik storitev in njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v (Uradnem glasilu slovenskih občin) in začne veljati petnajsti (15) dan po objavi. XI. Kazenske določbe 45. člen (prekrški) (1) Z globo 1.200 EUR se kaznujeta za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če:  se ne priključi na javno kanalizacijo (šesti in sedmi odstavek 18. člena tega odloka ter sedmi odstavek 37. člen tega odloka),  uporabnik zgradi kanalizacijski priključek brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe (peti odstavek 19. člena tega odloka),  ne pridobi predhodnega soglasja izvajalca javne službe pred izvedbo del s katerimi posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda (prvi odstavek 33. člen tega odloka),  pred gradnjo kanalizacijskega priključka ne prijavi gradnje izvajalcu javne službe (prvi odstavek 20. člena tega odloka),  priključi spojni kanal na javno kanalizacijo v nasprotju z določili 21. člena tega odloka,  ne odklopi kanalizacijskega priključka v skladu z določili tega odloka (22. člen tega odloka),  izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo ne predloži podatkov oziroma dokumentacije o mali komunalni čistilni napravi (30. člen tega odloka),  ravna v nasprotju z določili 32. člena tega odloka,  ne ravna v skladu z določili 33. člena tega odloka,  se ne priključi na javno kanalizacijo v skladu z določili prvega odstavka 46. člena tega odloka,  ne izvede kanalizacijskega priključka z opustitvijo greznice v roku šest (6) mesecev od prejema obvestila izvajalca javne službe (drugi odstavek 46. člena tega odloka). (2) Z globo 600 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. (3) Z globo 300 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba. XII. Prehodne in končne določbe 46. člen (roki za priključitev na območjih, kjer je kanalizacija že zgrajena) (1) Na območjih, kjer je javna kanalizacija ob uveljavitvi odloka že zgrajena, mora izvajalec javne službe v roku treh (3) mesecev od začetka veljavnosti tega odloka obvestiti vse nepriključene lastnike ali najemnike objektov oz. zemljišč, ki še niso priključeni na kanalizacijsko omrežje, o obvezi priključitve na javno kanalizacijo. Priključitev na javno kanalizacijo se mora, pod nadzorom izvajalca javne službe, opraviti v roku šestih (6) mesecev po prejetju obvestila. (2) Uporabniki, ki so v času uveljavitve odloka preko greznic priključeni na javno kanalizacijo, zaključeno s čistilno napravo, morajo v roku šestih (6) mesecev po prejemu obvestila izvajalca javne službe in ob upoštevanju njegovih navodil izvesti kanalizacijski priključek z opustitvijo greznice. 47. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0074-0007/2020 Datum: 17.12.2020 Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan 1186. Sklep o spremembi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Lovrenc na Pohorju Na podlagi 13. člena Odloka o nadomestilu za uporabo Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2483 stavbnega zemljišča (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/2018) in Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2019) ter Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/17) je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na svoji 12. redni seji, dne 17.12.2020, sprejel SKLEP O SPREMEMBI VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI LOVRENC NA POHORJU 1. (1) Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Lovrenc na Pohorju znaša 0,000323 € za m2 zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča za leto 2021. 2. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati z dnevom objave, uporabljati pa se začne od 1. 1. 2021 dalje. Datum: 17. 12. 2020 Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan OBČINA MARKOVCI 1187. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje EUP MA17, Markovci - širitev proizvodne cone Novi Jork vzhod Na podlagi 112. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 - ZUreP-2) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci na 7. dopisni seji, dne 21. decembra 2020 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE EUP MA17, MARKOVCI - ŠIRITEV PROIZVODNE CONE NOVI JORK VZHOD I. Uvodne določbe 1. člen (predmet odloka) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/17, 41/17 – obvezna razlaga, 5/19, 46/19) (v nadaljevanju: OPN), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje EUP MA17, Markovci - širitev proizvodne cone Novi Jork vzhod (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje UMARH d.o.o., Ul. 5. prekomorske 7, 2250 Ptuj, s številko projekta 19-OPPN-04, december 2020. 2. člen (sestavni del podrobnega načrta) (1) S tem odlokom se določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja. (2) Sestavljen je iz naslednjih delov: A) BESEDILO 1. Obrazložitev odloka 2. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 3. Konkretne smernice, mnenja k dopolnjenemu osnutku in mnenja predlogu občinskega podrobnega prostorskega načrta B) KARTOGRAFSKI DEL 1. Izsek iz kartografskega dela OPN M 1:2000 2. Pregledna karta M 1:2000 3. Parcelno stanje M 1:500 4. Ureditveno količbena situacija M 1:500 5. Situacija komunalne in energetske infrastrukture M 1:500 6. Situacija prometne ureditve M 1:500 7. Načrt parcelacije M 1:500 C) PRILOGE Priloge OPPN so:  Sklep o pričetku priprave OPPN  Strokovne podlage  Konkretne smernice  Mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov plana in CPVO odločba  Mnenja k dopolnjenemu osnutku OPPN  Mnenja k predlogu OPPN  Povzetek za javnost II. Opis meje območja 3. člen (območje podrobnega načrta) (1) Sklenjeno območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so priložene v prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije. (2) V sklenjenem območju OPPN iz prejšnjega odstavka se skladno z geodetskim načrtom nahajajo zemljišča s parcelnimi številkami 216/2, deli parcel št. 254, 224/2, 223/3, 221/3, 220/4, 220/7, 217, 216/1, vse k.o. 404 – Prvenci in parc. št. 827/4 ter del parc. št. 827/3, obe k.o. 416 – Nova vas pri Markovcih (3) Oznaka enote urejanja prostora: EUP z oznako MA17, Markovci - širitev proizvodne cone Novi Jork vzhod. Območje OPPN zajema celotno enoto urejanja prostora. (4) Po podatkih GURS je velikost sklenjenega območja OPPN 3,30 ha. (5) Ureditve, navedene v 3. členu tega odloka, obsegajo tudi okoliška zemljišča in dele zemljišč, na katerih se izvede potrebna cestna, komunalna in energetska infrastruktura. 4. člen (namenska raba območja) Osnovna in podrobna namenska raba območja EUP z oznako MA17 (Markovci - širitev proizvodne cone Novi Jork vzhod) je območje stavbnih zemljišč, podrobneje območje IG – Gospodarske cone. III. Funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto gradnje ter urbanistične omejitve 5. člen (prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom) (1) S tem OPPN se načrtujejo ureditve povezane z Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2484 ureditvijo gospodarske cone. (2) Predvidene so naslednje ureditve:  razdelitev območja na 10 funkcionalnih enot,  določitev območja gradnje s parkirnimi in manipulativnimi površinami na vsaki parceli,  ureditev zelenih in drugih površin,  ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra z ureditvijo dovoznih cest. 6. člen (pogoji za izrabo območja) V območju OPPN je opredeljena naslednja raba zemljišč:  zemljišča na območju prostorskih ureditev povezanih z gradnjo stavb s pripadajočimi objekti in funkcionalnim zemljiščem, namenska raba se opredeli za obrtno, skladiščno, prometno, trgovsko, poslovno in proizvodno dejavnost;  zemljišča na območju glavnih dostopnih cest in skupnega parkirišča, namenska raba se opredeli za prometno infrastrukturo;  zemljišča na območju gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, na katerih se po izvedenih posegih vzpostavi prejšnje stanje, upoštevajo pa se pogoji omejene rabe, ki veljajo glede na vrsto gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra. 7. člen (urbanistične omejitve) V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:  gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad (balkoni, nadstreški in podobno);  gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost;  maksimalna višina objektov (h) je oznaka, ki podaja najvišjo višino novogradenj;  namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro;  FZ – faktor zazidanosti je razmerje med pozidano površino in velikostjo območja in se določi za vsako posamezno parcelo. IV. Merila in pogoji za načrtovanje prostorske ureditve 8. člen (vrste posegov in dopustnih dejavnosti) (1) Do začetka izvajanja prostorskih ureditev oziroma posameznih etap, določenih v 31. členu tega odloka, je na območju OPPN iz 3. člena tega odloka dovoljena obstoječa raba zemljišč in izvajanje dopustnih posegov v skladu s 93. členom OPN. (2) Dejavnosti se v območju OPPN locirajo skladno s podrobnejšo namensko rabo –gospodarske cone (IG). (3) Namembnost objektov mora biti skladna s 6. členom tega odloka. V. Funkcionalna in oblikovna merila ter pogoji 9. člen (pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje) (1) Organizacijo stavb na območju gradbene parcele določajo: gradbena linija, območje pozidave s predpisanim faktorjem pozidanosti (FZ), odmiki od sosednjih zemljišč, maksimalno dovoljeno višino grajenih objektov. (2) Lega stavb je določena z gradbeno linijo in gradbeno mejo, dimenzija in umestitev objektov v prostor ter velikost in zmogljivost objektov – tlorisni in višinski gabariti območij pozidave na posamezni parceli so razvidni iz grafične priloge – list 4 – Ureditveno količbena situacija. (3) Dopustna izraba prostora na gradbeni parceli: FZ max = 0,8. (4) Stavbe morajo biti odmaknjene od parcelne meje min. 4,0 m. Stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 10 m, ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda, ki jo predstavlja rob ureditvenega območja predlaganega OPPN, vsaj 1 m. (5) Na eni parceli je lahko v območju pozidave umeščenih več stavb, ki se lahko med seboj stikajo. Kadar se stavbe med seboj stikajo, se stik oblikuje kot požarna stena. (6) Dopustno je združevanje funkcionalnih enot 1-11 in pozidava znotraj označenih gradbenih mej v primeru združevanja. Prednost pri medsebojnem združevanju v celoto imajo:  enote 1, 2, 3 in 4,  enote 5, in 7,  enote 9, 10 in 11. Združevanje preko predvidene ceste C je dopustno samo v primeru enotne skupne pozidave območja enot 1, 2, 3, 4, 5 in 7 ter izvedbe 2. faze OPPN. (7) Vse stavbe so lahko v celoti ali delno podkletene. Podzemni deli stavb ne smejo segati izven območja pozidave. (8) Maksimalni dopustni višinski gabarit osnovne stavbe (vrh venca ravne strehe, sleme strehe v naklonu, konica najbolj izstopajočega dela stavbe – antene, jaški, dimniki- prezračevanja, strelovodi, zasaditve, stebri, …) nad koto ureditve raščenega terena je 15,0 m. Višina je lahko tudi nižja, odvisna je od tehnoloških procesov posameznih investitorjev. Podkletitev osnovne stavbe je dopustna do 2 metrov nad najvišjo koto gladine podtalnice. (9) Strehe so ravne ali z blagim naklonom. (10) Fasada objekta je kontaktna, toplotno izolativna z izvedenim zaključnim ometom, delno zastekljena, lahko tudi izvedena kot prezračevana fasada. Prav tako je fasada objekta lahko izvedena iz montažnih fasadnih izolativnih panelov. Fasadne ploskve so lahko le enovite fasadne površine brez morfološko poudarjenih fasadnih odprtin. Barvni sistem stavbe naj bo enobarven, z najmanj 80% površine v enotnem koloritu. Označevalne table in oznake blagovnih znamk naj se organizirajo izključno na glavni fasadi, za ta namen se lahko glavna fasada poviša za 3,0 m. (11) Na lastni parceli je predvidena utrjena površina, namenjena ureditvi parkirnih mest. Parkirna mesta se lahko uredijo tudi v kletni ali pritlični etaži objekta. (12) Glavni vhodi, dovozi – načrtovani so s strani novih dovoznih cest, kar se skupaj z ureditvijo okolja natančneje določi v projektni dokumentaciji. (13) Višinska kota pritličja posamezne stavbe je določena v območju padca med 0% in 5% od glavnega vhoda v stavbo, dodatna toleranca je ± 0,50 m. Izjema so prostori, ki so namenjeni nakladalni rampi za kamione. 10. člen (nezahtevni in enostavni objekti ter vzdrževalna dela v javno korist) (1) Na območju OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z namensko rabo območja ter je mogoče opravljanje del, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela. Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2485 (2) Dovoljena je postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z namensko rabo in trenutno veljavnimi predpisi, ki urejajo razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje. (3) Nezahtevni in enostavni objekti so lahko od meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m, razen ograj in opornih zidov, ki so lahko odmaknjeni 0,5 m. Na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo. Pri umestitvi nezahtevnih in enostavnih objektov morajo biti zagotovljeni ustrezni ukrepi za preprečevanje prenosa požara na sosednje objekte in zagotovljeni ustrezni intervencijski dostopi. (4) Postavitev ograj in drugih objektov v križiščih ali ob cestah ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin. (5) Poleg rednih vzdrževalnih del in investicijskih vzdrževalnih del so dovoljene tudi:  rekonstrukcije objektov in naprav,  sprememba namembnosti. (6) Na območju OPPN se lahko izvajajo vsa vzdrževalna dela v javno korist skladno s predpisi, ki urejajo cestno infrastrukturo. VI. Oblikovanje odprtega prostora 11. člen (pogoji za zunanjo ureditev) (1) Parkirišča so načeloma ob cestnem robu parcele, lahko pa tudi vzdolžno ob parcelni meji oziroma manipulacijski dovozni poti. Uvozi-vhodi so določeni na karti št. 4 (Ureditveno količbena situacija) v grafičnem delu OPPN. Manipulativne, povozne in pohodne površine morajo biti utrjene, protiprašno urejene (asfalt, tlak). Makadam, gramozni ali drugi nasipi niso dovoljeni. Zelene površine so vse aktivirane površine sektorja v lasti investitorja, ki niso brezprašno urejene. Zelenice se parkovno uredi in redno vzdržuje. Dovoljena je zasaditev z avtohtonim drevjem in grmovnicami. Postavitev ograj ne sme ovirati pogleda v območje. Največja višina ograj je 2,20 m. Vrata vhodov in uvozov so drsna ali se odpira v investitorjevo območje. Urbana oprema (ograje, informacijski usmerjevalni panoji, stebri in svetila javne razsvetljave, koši za smeti, klopi ipd.) je enotno določena in obvezna za celotno cono. Zanjo mora biti izdelan poseben načrt, izvedba pa obvezna takoj ob zasedbi parcele. Ograje morajo biti lahke, montažne in za gasilce ne smejo predstavljati neprehodne ovire. (2) Na južnem in vzhodnem robu območja OPPN je predvidena zasaditev dreves za zmanjšanje krajinske izpostavljenosti območja OPPN napram odprtemu prostoru. VII. Merila in pogoji za gradnjo prometnega omrežja 12. člen (prometno urejanje) (1) Znotraj območja OPPN je predvidena izvedba notranjega prometnega omrežja z oznakami cest A, B in C. Prometno omrežje je razvidno iz karte št. 6 – Situacija prometne ureditve. (2) Za vse ceste je predviden naslednji cestni profil:  1,6 m pločnik,  2 x 3 m vozni pas. (3) Načrtovano cestno omrežje se bo priključevalo na lokalno cesto LC 328021 Markovci-Zagojiči. (4) Novo interno prometno omrežje s priključevanjem na lokalno cesto mora biti projektirano primerno za tovorna vozila s priklopnikom ali polpriklopnikom. Interno prometno omrežje naj se zasnuje kot območje umirjenega prometa, z ustreznimi površinami za pešce. (5) V primeru maksimalnega združevanja funkcionalnih enot (združitev enot 1, 2, 3, 4, 5 in 7) in načrtovanja 2. faze OPPN se lahko prometno omrežje izvede brez ceste C. (6) Vse predvidene ceste se bodo po izvedbi prenesle v javno dobro. (7) Kolesarska povezava KJ – Kolesarska pot Sobetinci – Markovci), ki poteka ob javni cesti LC 328021 Markovci – Zagojiči, je mešana površina za pešce in kolesarje, z zelenico ločena od javne ceste. Pri morebitnih posegih v lokalno cesto LC 338021, predvsem v smeri ob obravnavane cone proti občinskemu središču, je treba načrtovati ustrezno infrastrukturo za kolesarje, vključno s prometno signalizacijo. 13. člen (parkiranje) (1) Parkirne in odstavne površine na območju lastniških parcel so lahko v asfaltni izvedbi ali v tlaku vodonepropustne izvedbe. Parkirišča se predvidi ob mejah znotraj območij posameznega investitorja. (2) Parkirišča ob objektih naj se načrtujejo na način, da je najbližji prostor ob vhodu namenjen za neoviran dostop gibalno oviranim osebam in pešcem, šele nato parkiriščem, pri čemer so kolesarji obravnavani prednostno pred avtomobili. Parkirna mesta za kolesa naj se prioritetno načrtujejo v bližini vhodov v objekte, v vsakem primeru pa bližje vhodom v objekte, kot parkirna mesta za avtomobile. Parkirna mesta za kolesa naj se načrtujejo na tisti strani vhoda, iz katere prihaja največ kolesarjev. (3) Priporoča se, da se v sklopu parkirnih površin znotraj območja načrtuje polnilna mesta za električne avtomobile in električna kolesa. Priporočljiv delež tovrstnih parkirnih mest je 25 % za počasno polnjenje električnih avtomobilov in da je omogočena naknadna vgradnja polnilne infrastrukture brez gradbenih posegov. (4) Minimalno potrebno število parkirnih mest za posamezno parcelo se določi v skladu s tabelo: DEJAVNOSTI MINIMALNO ŠTEVILO PARKIRNIH MEST ZA MOTORNA VOZILA MINIMALNO ŠTEVILO PARKIRNIH MEST ZA KOLESA 1. PISARNIŠKI IN UPRAVNI PROSTORI UPRAVNI in PISARNIŠKI PROSTORI 1 PM / 100 m2 BTP za zaposlene, za delo s strankami dodatnih 50 % PM. 1 PM/100 m2 BTP za zaposlene 2. PRODAJNI PROSTORI TRGOVSKE STAVBE 1 PM/100 m2 BTP objekta za zaposlene in 2 PM za stranke 1 PM/100,00 m2 BTP objekta Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2486 3. GOSTILNE IN PRENOČIŠČA GOSTINSKE STAVBE 1 PM/100 m2 BTP za zaposlene in 3 PM za stranke. 1 PM/100,00 m2 BTP objekta 4. INDUSTRIJA, OBRT OBRTNI IN INDUSTRIJSKI OBRATI 1 PM/3 zaposlene 1 PM/3 zaposlene SKLADIŠČA, DEPOJI, TRGOVINA NA DEBELO, RAZSTAVNI IN PRODAJNI PROSTORI 1 PM/ 3 zaposlen3 in 1 PM na 100 m2 za stranke (za objekte s strankami). 1 PM/3 zaposlene DELAVNICE ZA SERVIS MOTORNIH VOZIL 1 PM na 3 zaposlen3 in 3 PM na popravljalno mesto 1 PM/3 zaposlene AVTOPRALNICE 3 PM / 1 pralni prostor 1 PM/3 zaposlene (5) Parkirna mesta je dopustno prekrivati nadstrešnicami pritlične etažnosti. Nadstrešnice se lahko gradijo kot enostavni, nezahtevni in manj zahtevni objekti. Najmanjši odmiki nadstrešnic od zemljišča, ki je namenjeno za cesto, je 0,5 m ob zagotavljanju ustrezne preglednosti pri priključevanju na javno cesto. (6) Pri umestitvi tovrstnih objektov morajo biti zagotovljeni ustrezni ukrepi za preprečevanje prenosa požara na sosednje objekte, ustrezni intervencijski dostopi in ustrezne manipulacijske površine ob objektih. VIII. Merila in pogoji za gradnjo komunalne infrastrukture 14. člen (skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajeno javno dobro) (1) Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvedeta skladno s smernicami in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del OPPN, ter skladno z geološko-hidrološkimi razmerami območja. (2) Trase vodov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih in grajenih struktur ter se med gradnjo ustrezno zaščitijo. (3) Pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem. (4) Gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra poteka usklajeno. (5) Pri umeščanju lokacij in dimenzioniranju zbiralnih mest za komunalne odpadke je potrebno upoštevati občinske predpise s področja gospodarjenja z odpadki. (6) Ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra je razvidna iz grafičnega dela OPPN - list št. 5 - Situacija komunalne in energetske infrastrukture. 15. člen (vodovod) (1) Ob območju OPPN poteka obstoječi distribucijski vodovod. (2) Oskrba novih objektov z vodo znotraj prostorskega načrta bo možna preko javnega vodovodnega omrežja. Vodovodni cevovod se izvede po principu krožne zanke. Potrebno je upoštevati minimalne odmike od obstoječih vodovodnih cevovodov. (3) Na vseh prečkanjih načrtovanih ureditev z vodovodom se zagotovi ustrezna zaščita vodovodne cevi tako, da ne pride do poškodbe cevovoda v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev. Priključitev na javno vodovodno omrežje se izvede v skladu s pogoji upravljalca vodovoda. (4) V sklopu predvidene gradnje se bo na vodovodnem cevovodu izvedli hidranti za zagotovitev požarne varnosti na zazidljivem območju. (5) V primeru močno povečane porabe vode na podlagi projektantskega izračuna, bo potrebno presek cevi za vodovodni priključek predvidenega območja obdelave ustrezno dimenzionirati. (6) Vsak objekt mora imeti nameščen zunanji termo vodomerni jašek, vodomer, vodni filter in reducirni ventil. (7) Potrebno je upoštevati minimalne odmike od obstoječih vodovodnih cevovodov. (8) Na vseh prečkanjih načrtovanih ureditev z vodovodom se zagotovi ustrezna zaščita vodovodne cevi tako, da ne pride do poškodbe cevovoda v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev. (9) Pri izdelavi tehnične dokumentacije je obvezno sodelovanje s komunalnim podjetjem z upoštevanjem katastra obstoječih vodovodnih objektov. 16. člen (fekalna kanalizacija) (1) Znotraj meje OPPN je predvidena izvedba javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje komunalnih odpadnih. (2) Za potrebe izvedbe objektov, predvidenih v OPPN, se izvede se ločen sistem kanalizacije za odvajanje odpadnih vod, ki mora biti vodotesen ob upoštevanju vseh potrebnih področnih predpisov. (3) Predvidena ustrezno dimenzionirana interna kanalizacija odpadnih vod se naveže na javno kanalizacijsko omrežje. (4) Hišni priključki se izvedejo izključno preko revizijskega jaška na zemljišču lastnika objekta na fekalni kanal. Revizijski jaški morajo biti vedno dostopni. (5) Gravitacijsko odvajanje komunalnih odpadnih vod iz predvidenega objekta je dopustno le iz delov, ki ležijo nad koto terena oziroma nad koto pokrova revizijskega jaška, v katerega se bo priključek izvedel. (6) Za priključitev objektov na javno kanalizacijsko omrežje je potrebno na osnovi višinskih izmer določiti traso, ki se bo gravitacijsko navezala na predvideno omrežje. (7) Tla v skladiščih oz. industrijskih stavbah morajo biti načrtovana brez talnih iztokov, v primeru izvedbe le teh, morajo biti odpadne vode speljane po vodotesnem sistemu preko lovilca olj in usedalnika v kanalizacijo za odpadne vode. Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2487 (8) V javno kanalizacijo je možno navezati le komunalne odpadne vode iz objektov. Industrijskih odpadnih vod ni dopustno priključevati na javno kanalizacijo. (9) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Ur. l. RS, št. 10/99, 40/04 in 41/04-ZVO-1). Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj. (10) Na vseh prečkanjih načrtovanih ureditev z obstoječo kanalizacijo se zagotovi ustrezna zaščita kanalizacijske cevi tako, da ne pride do poškodbe cevovoda v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev. (11) 17. člen (meteorna kanalizacija in odvodnjavanje) (1) Padavinske vode z obravnavanega območja je treba (ker ne obstaja možnost priključitve na javno meteorno kanalizacijo) prioritetno ponikati. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva podzemnih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podtalnice. Zmožnost ponikanja mora biti v projektni dokumentaciji računsko dokazana. Ureditev odvodnje mora biti načrtovana in izvedena tako, da se stanje ne poslabša in da ne bodo ogrožena sosednja zemljišča in objekti. (2) Odvajanje padavinskih vod s parkirišč in manipulativnih površin naj se uredi preko usedalnikov in lovilcev olj, ki naj bodo dimenzionirani ob upoštevanju upoštevanju velikosti prispevnih površin, intenzitete padavin in možne pričakovane količine naftnih derivatov. Predvidena mora biti vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST 858-2). (3) Projektna rešitev odvodnjavanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z veljavno Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in veljavno Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. (4) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z veljavno Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. (5) Odvajanje padavinskih voda z večjih ureditvenih območij je treba predvideti na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinske vode pred iztokom (zatravitev, travne plošče, bazeni, suhi zadrževalniki…). Zbrana voda se nato lahko uporablja za zalivanje ter kot sanitarna voda. (6) Padavinske vode iz obravnavanega območja je treba prioritetno ponikati, bodisi direktno preko strešnih peskolovov ali ustrezne ponikovalnice. V kolikor geološko poročilo pokaže, da ponikanje ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok oziroma površinski odvodnik, če tega ni, pa razpršeno po terenu, preko ustrezno velikega zadrževalnika deževnice. 18. člen (elektroenergetski vodi) (1) Za napajanje obravnavanega območja se izvede priključevanje na elektro omrežje v skladu z navodili upravljalca in idejno zasnovo napajanja št. 114/20-PT (Elektro Maribor d.d., julij 2020). Od zasnove napajanja so dopustna odstopanja v poteku tras nizkonapetostnih vodov glede na dejansko izkazane potrebe. (2) Predvidena je izgradnja nove transformatorske postaje TP20/0,4 kV, tip TPR-Cv, 1x1000 kVA, priključitev transformatorske postaje v srednjenapetostno omrežje (SN) 20 kV in nizkonapetostno omrežje (NN) 0,4 kV omrežje in izvedba nizkonapetostnega (NN) 0,4 kV razvoda do predvidenih objektov. (3) Med projektiranjem predvidenih objektov se mora investitor oziroma projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v situacijo komunalnih vodov. Podatke si mora pridobiti na Elektro Maribor. (4) Pred pričetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov ter naročiti zakoličbo kablov. (5) Električne inštalacije v novih objektih morajo izpolnjevati pogoje TN sistema. Objekti morajo imeti izvedeno temeljno ozemljilo ter glavno izenačenje potencialov. Priključno merilne omarice morajo biti nameščene tako, da bo omogočeno nemoteno odčitavanje števcev in morajo biti pod ključem sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. (6) Dokončno lokacijo trase elektroenergetskih vodov in kabelske kanalizacije je potrebno določiti na licu mesta v sodelovanju skupaj z Elektro Maribor. (7) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja energetskih vodov in objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi. (8) Za ureditev področja je predvidena izvedba javne razsvetljave. Lokacija razsvetljave je predvidena enostransko, na strani cest in poti v zelenicah vsaj 80 cm od roba asfaltiranega vozišča. Svetilke se bodo napajale iz tokokrogov v priključni merilno varovalni omarici. Iz priključne merilno varovalne omarice se preko ustrezne zaščite izvede izvod z kablom NAYY-J 4x16mm2, ki bo uvlečen v PVC zaščitno cev, ki bo povezovala kandelabre javne razsvetljave na področju obdelave. 19. člen (elektronske komunikacije) (1) Na območju OPPN je dovoljeno graditi skladno s tehnično smernico TSG-V-006:2018 objekte lokalnega dostopovnega komunikacijskega omrežja. (2) Ob izgradnji predvidenih novih cest A, B, C in D na območju OPPN se dogradi telekomunikacijska kabelska kanalizacija iz PVC cevi fi 110mm z KJ dimenzij vsaj 1,2x1,2x1,2. Od posameznih KJ pa se potem predvideva izgradnja kabelske kanalizacije do bodočih novih poslovnih stavb, kar je treba obdelati v PGD/PZI za to območje. (3) Obstoječe TK omrežje je glede na pozidavo potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve omrežja ter nadzora, krije investitor gradnje na območju OPPN. (4) Izvedba TK kabelske kanalizacije mora omogočiti TK operaterju možnost priključka vseh objektov v zazidavi. 20. člen (ogrevanje in prezračevanje) (1) Ogrevanje bo urejeno individualno in z upoštevanjem energetsko varčne gradnje. Vrste energentov, ki so dopustne, so obnovljivi viri energije in ostali viri energije v kombinaciji z obnovljivimi viri energije. Prezračevanje bo naravno in delno lahko tudi prisilno. (2) V primeru ogrevanja objekta s toplotno črpalko sistema voda – voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2488 zemeljske sonde, kar je treba izvesti vrtino, si bo moral investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote skladno z veljavnim Zakonom o vodah ter vodno soglasje. IX. Merila in pogoji za parcelacijo 21. člen (parcelacija) (1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom območja OPPN z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo, v grafičnem delu OPPN na listu št. 7 – Načrt parcelacije. Predlagane površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in površina novih zemljiških parcel se določi v upravnem postopku geodetske odmere. (2) Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniških mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo načrtovane ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje. X. Varovanje kulturne dediščine in varovanje narave 22. člen (ohranjanje kulturne dediščine) (1) Na obravnavanem območju OPPN se ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine. (2) Splošna določila glede varstva arheoloških ostalin: Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju zavezuje, da najdb zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. 23. člen (ohranjanje narave) (1) Območje OPPN se ne nahaja znotraj zavarovanih območij narave. (2) Izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni. Prav tako v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za objekte na tem območju pridobitev naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja nista potrebni. (3) Območje OPPN se nahaja ob varovalnem gozdu, zato je treba upoštevati naslednje pogoje z vidika varovanja gozda:  stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 10 m, ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda, ki jo predstavlja rob ureditvenega območja predlaganega OPPN, vsaj 1 m;  investitor oz. lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji, kot doslej. XI. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 24. člen (splošne zahteve) (1) Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev poplavnosti, visoke podtalnice, erozivnosti ter plazovitost terena. (2) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,125 g, ki ga je potrebno upoštevati pri projektiranju. (3) Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno vrednost ob upoštevanju nadzora nad:  tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije,  uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,  ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov  ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov. 25. člen (varstvo pred požarom) (1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju. (2) Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:  zmanjšanje možnosti nastanka požara,  zagotovitev učinkovitega in varnega reševanje ljudi, živali in premoženja ob požaru,  zmanjšanje škode ob požaru. (3) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnim hidrantnim omrežjem. (4) Za omejitev širjenja požara so zagotovljeni minimalni odmiki 4 m od sosednjih zemljišč. Eventualni dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) bodo opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik. (5) Pri umeščanju stavb je potrebno zagotoviti vse požarne ukrepe zaradi zagotovitve potrebnih odmikov od sosednjih zemljišč in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte. (6) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko javnega cestnega omrežja in površin za odstavo vozil. Elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom, komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Pri načrtovanju je potrebno zagotoviti vse potrebne ukrepe zaradi zagotovitve neoviranih in varnih dovozov, dostopov ter delovnih površin za intervencijska vozila. XII. Varovanje okolja 26. člen (varstvo tal) (1) Posegi v tla se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Pri gradnji se zagotovi gospodarno ravnanje s tlemi. Površine, ki so bile v času Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2489 gradnje razgaljene, se ponovno zatravijo oziroma zasadijo. (2) V projektni dokumentaciji se določi način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina. (3) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije prahu. S teh površin se prepreči odtekanje vode v vodne površine in na kmetijske obdelovalne površine. 27. člen (varstvo pred hrupom) Območje OPPN se nahaja v območju IV. stopnje varstva pred hrupom. Vse dejavnosti na območju se morajo načrtovati v skladu z mejnimi vrednostmi hrupa glede na stopnji varstva pred hrupom. Zagotovi se vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene.. Strojne naprave, ki so vir hrupa, je treba namestiti na tiste strani fasad proizvodnih oz. poslovnih objektov, kjer ni stanovanjskih objektov, na katere bi imelo obratovanje te naprav s stališča varovanja pred hrupom negativne vplive na okolje. 28. člen (varovanje kakovosti zunanjega zraka) (1) Območje OPPN se nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti. Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:  vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,  preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala,  čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste,  protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz. (2) Za ogrevanje in hlajenje objektov naj se v čim večji meri uporabljajo obnovljivi viri energije (sonce, voda, zrak) ali elektrika in plin, onesnažen zrak iz proizvodnih procesov pa je treba voditi na prosto skozi filtrne naprave. 29. člen (varovanje voda) (1) Območje se ne nahaja na vodovarstvenem območju. (2) Za zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in meteornih voda je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo to področje.  Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod.  Komunalne odpadne vode bodo priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi.  Odvajanje padavinskih voda z večjih območij se izvede na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,…). Viški padavinskih vod se odvajajo v javno meteorno kanalizacijo. Izkopi gradbenih jam predvidenih novih objektov morajo biti izvedeni nad srednjo gladino podzemne vode. Pri izvedbi posega ni dovoljeno poseči v podzemno vodo. (3) Odvajanje in čiščenje odpadnih voda s povoznih, intervencijskih in manipulativnih površin ter parkirišč bo urejeno preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj, ki morajo ustrezati standardu (SIST EN 858- 2). Vse te površine morajo biti utrjene, obrobljene z robniki, stiki morajo biti nepropustni. (4) Prostori in mesta med gradnjo in obratovanjem, kjer se bodo pretakale, skladiščile in uporabljale nevarne snov, njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov, morajo biti urejeni kot lovina skleda, brez odtokov, nepropustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njen nahajajo ter dovolj velika, da zajame vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi. V kolikor obstaja verjetnost onesnaženja požarnih voda z nevarnimi snovmi, mora biti zajem le-teh urejen na enak način. 30. člen (ravnanje z odpadki) (1) Med gradnjo se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Oddani odpadki se spremljajo na evidenčnih listih in vodijo v predpisanih evidencah. Nevarni odpadki se skladiščijo v zaprti posodi in izročijo pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov. (2) Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z določili občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki. 31. člen (svetlobno onesnaženje) (1) Razsvetljava proizvodnega objekta Povprečna električna moč svetilk razsvetljave proizvodnega objekta, vključno z razsvetljavo za varovanje, izračunana na vsoto zazidane površine stavb proizvodnega objekta in osvetljene nepokrite zazidane površine gradbenih inženirskih objektov, ki so namenjeni proizvodnemu procesu na območju proizvodnega objekta, ne sme presegati naslednjih mejnih vrednosti:  0,090 W/m² med izvajanjem proizvodnega procesa ter 30 minut pred začetkom in po koncu obratovalnega časa ter  0,015 W/m² zunaj časa za izvajanje proizvodnega procesa. Pri izračunu povprečne električne moči svetilk razsvetljave proizvodnega objekta je treba upoštevati tudi električno moč svetilk za osvetljevanje fasad in streh stavb, v katerih se izvaja proizvodnja. Ne glede na izračun povprečne električne moči svetilk iz prvega odstavka tega člena se lahko za razsvetljavo proizvodnega objekta uporabi ena ali več svetilk, katerih celotna električna moč ne presega 300 W. Če se izvajajo v proizvodnem objektu dela na prostem, se med izvajanjem proizvodnega procesa električna moč svetilk razsvetljave površin, na katerih se izvajajo dela na prostem, ne upošteva v izračunu povprečne električne moči svetilk razsvetljave proizvodnega objekta iz prvega odstavka tega člena. Upravljavec razsvetljave proizvodnega objekta, v katerem se izvajajo dela na prostem, mora zagotoviti, da povprečna osvetljenost površin delovnih mest na prostem ne presega standardne osvetljenosti delovnega mesta na prostem za več kot 10%. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko osvetljenost delovnih mest na prostem proizvodnega objekta presega standardne osvetljenosti delovnega Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2490 mesta na prostem za več kot 10%, če upravljavec proizvodnega objekta kot delodajalec v skladu s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, na podlagi ocene tveganja ugotovi, da je za izvajanje delovnega procesa na delovnih mestih potrebna višja raven osvetljenosti. (2) Razsvetljava poslovne stavbe Povprečna električna moč svetilk razsvetljave poslovne stavbe, vključno z razsvetljavo za varovanje, izračunana na vsoto zazidane površine stavb za izvajanje poslovne dejavnosti in osvetljene nepokrite zazidane površine gradbenih inženirskih objektov ob poslovni stavbi, ki so namenjeni prometu blaga in ljudi ali izvajanju poslovne dejavnosti, ne sme presegati naslednjih mejnih vrednosti:  0,075 W/m² v obratovalnem času za izvajanje dejavnosti ter 30 minut pred začetkom in po koncu obratovalnega časa ter  0,015 W/m² zunaj obratovalnega časa za izvajanje dejavnosti. Pri izračunu povprečne električne moči svetilk za razsvetljavo poslovne stavbe je treba upoštevati električno moč vseh svetilk za osvetljevanje nepokritih površin ob poslovni stavbi, fasade in strehe stavb. Ne glede na izračun iz prvega odstavka tega člena se lahko za razsvetljavo poslovne stavbe uporabi ena ali več svetilk, katerih celotna električna moč ne presega 180 W. Če se izvajajo ob poslovni stavbi dela na prostem, se v obratovalnem času za izvajanje dejavnosti električna moč svetilk razsvetljave površin, na katerih se izvajajo dela na prostem, ne upošteva v izračunu povprečne električne moči svetilk razsvetljave proizvodnega objekta iz prvega odstavka tega člena. Upravljavec razsvetljave poslovne stavbe, ob kateri se izvajajo dela na prostem, mora zagotoviti, da povprečna osvetljenost površin delovnih mest na prostem ne presega standardne osvetljenosti delovnega mesta na prostem za več kot 10%. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko osvetljenost delovnih mest na prostem poslovne stavbe presega standardne osvetljenosti delovnega mesta na prostem za več kot 10%, če upravljavec poslovne stavbe kot delodajalec v skladu s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, na podlagi ocene tveganja ugotovi, da je za izvajanje delovnega procesa na delovnih mestih potrebna višja raven osvetljenosti. (3) Osvetljevanje objektov v nočnem času je omejeno na delovni čas oz. naj bodo svetila opremljena s senzorji za samodejno vklapljanje in izklapljanje. XIII. Etapnost izvedbe prostorske ureditve 32. člen (etapnost izvedbe podrobnega načrta) (1) Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvaja etapno, in sicer v logično funkcionalno zaključenih celotah. (2) Stavbe se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne, pri čemer mora biti vsaka etapa funkcionalno zaključena celota. XIV. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN 33. člen (organizacija gradbišč) (1) Za potrebe gradbišča se uporabljajo že obstoječe komunikacije. V kolikor je potrebno med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se upošteva trenutna raba območja obdelave in sosednjih zemljišč. (2) Gradbišča se ne osvetljuje. V primeru, da je to nujno potrebno, je izjemoma dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje. (3) Med gradnjo se zagotovi:  ukrepe za preprečevanje onesnaženja in uničenja naravnih površin ter zmanjšanja potencialnih emisij (brezhibna gradbena mehanizacija);  odlaganje gradbenih odpadkov in gradbenega materiala ali parkiranje gradbene mehanizacije se ne načrtuje na območjih naravovarstveno pomembnejših habitatnih tipov;  po končanju del se prizadeto območje čim prej zasadi z lokalno avtohtono vegetacijo. (4) Investitor in izvajalci morajo v času gradnje in po izgradnji upoštevati tudi naslednje pogoje:  zemeljski material deponirati izven območja vodotokov;  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih;  odpadkov, gradbenega materiala, s kakršno koli snovjo onesnažene vode se v vodotoke ter na vodna in priobalna zemljišča, ne odlaga;  začasne deponije (v času izvajanja posegov) morajo biti urejene na način, da je preprečeno onesnaževanje voda;  načrtovana mora biti odstranitev vseh ostankov gradbenega materiala in kakršnih koli odpadkov na primerno deponijo.  med gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih in/ali strupenih snovi v vodotoke ali na območje vodnega zemljišča. 34. člen (razmejitev, izročitev in prevzem) (1) Investitor načrtovanih ureditev pripravi ustrezne razmejitve ter preda potrebno dokumentacijo vsem upravljavcem ter poskrbi za primopredajo vseh objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra. (2) Po končani gradnji in uspešno opravljenem tehničnem pregledu so upravljavci javne gospodarske infrastrukture dolžni le-to brezplačno prevzeti v upravljanje in vzdrževanje. XV. Obveznosti investitorjev in izvajalcev 35. člen (obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju podrobnega načrta) (1) Investitor je dolžan:  pred začetkom gradnje pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove;  zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;  promet med gradnjo organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje;  zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve ne poslabša ter zagotoviti dostope do Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2491 objektov in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje prekinjeni;  zagotoviti nemoteno oskrbo preko vseh obstoječih vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture (infrastrukturne vode je potrebno takoj obnoviti v primeru poškodb);  sprotno rekultivirati območja posegov;  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka, v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih služb;  preprečiti onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti čistiti;  sanirati oziroma povrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane;  začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prejšnje stanje. (2) Vsi navedeni ukrepi iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati skladno s predpisi s področja, v katerega sodijo njihove pristojnosti. (3) Investitor oziroma izvajalec je dolžan kriti stroške spremembe dokumentacije, zakoličbe, zaščite in prestavitve obstoječe infrastrukture, eventualnih poškodb in nadzora. (4) Investitor je dolžan izvesti komunalno opremo zemljišč za gradnjo. Za predvideno opremo si mora pridobiti ustrezno dokumentacijo in dovoljenja za poseg v prostor v skladu z veljavno zakonodajo. (5) Izvajalci so dolžni upoštevati določila občinskega podrobnega prostorskega načrta, projektne dokumentacije za posege ter določila veljavnih predpisov in standardov. XVI. Tolerance pri legi, velikosti in funkciji objektov in naprav 36. člen (dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) (1) Odstopanja pri načrtovanju objektov: V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu: gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost. Dovoljena je izgradnja objektov manjših tlorisnih gabaritov. (2) Dopustno odstopanje od višinskih gabaritov je možno le za postavitev strojne opreme (klimatske naprave, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, fotovoltaične celice,…). (3) Dopustna so odstopanja od zarisanih zemljiških parcel zaradi natančnejšega projektiranja gospodarske javne infrastrukture ter preoblikovanje posameznih zemljiških parcel v skladu s potrebami investitorjev, pri čemer mora biti zagotovljena celovitost prostorske ureditve in zagotovljeni predvideni odmiki od sosednjih zemljišč. (4) Dopustno je preoblikovanje površin za dostavo – parkiranje, dostopov in vhodov skladno s potrebami investitorjev. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji. (5) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki niso določena s tem odlokom. (6) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnem delu OPPN, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega člena. (7) Dopustne so delne ali začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izdelajo pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane ureditve. XVII. Končne določbe 37. člen (dostopnost podrobnega načrta) Občinski podrobni prostorski načrt je v času uradnih ur na vpogled na Občini Markovci ter na spletnem naslovu Občine Markovci. 38. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja. 39. člen (pričetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Identifikacijska številka v PIS: 1652 Številka: 3505-0001/2020 Datum: 21. 12. 2020 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan 1188. Sklep o oprostitvi plačila najemnine za uporabo mrliške vežice v času epidemije Na podlagi 29. v zvezi z 21. členom Zakona o lokalni samoupravi – ZLS (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US, 40/12- ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20- ZIUZEOP-A in 80/20-ZIUOOPE) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci zaradi blaženja posledic zaradi epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh zaradi virusa COVID-19 na svoji 7. dopisni seji, dne 21. 12. 2020 , sprejel naslednji SKLEP O OPROSTITVI PLAČILA NAJEMNINE ZA UPORABO MRLIŠKE VEŽICE V ČASU EPIDEMIJE 1. člen S tem sklepom se, ne glede na določila Sklepa o višini letne najemnine za najete grobove in uporabo mrliške vežice ter o višini kupnine za pokončni žarni grob (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 31/11), zaradi blaženja posledic zaradi epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh zaradi virusa COVID-19 določi popolna oprostitev plačila uporabe mrliške vežice. 2. člen Oprostitev plačila uporabe mrliške vežice po tem sklepu velja za fizične osebe s stalnim prebivališčem v Občini Markovci, ki najamejo mrliško vežico. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in velja do preklica epidemije. Številka: 007-004/2020 Datum: 21. 12. 2020 Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2492 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan OBČINA MIRNA 1189. Odlok o proračunu Občine Mirna za leto 2021 Na podlagi četrte alineje drugega odstavka 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), določil Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17 in 21/18 – popr, 80/20 – ZIUOOPE), drugega odstavka 5. člena ter 28. in 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) , ob upoštevanju določb veljavnega Zakona o izvrševanju proračunov RS, 86. do 94. člena Poslovnika občinskega sveta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin št. 24/2011) in 17. ter 92. do 106. člena Statuta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin št. 21/2011, 16/2016), je Občinski svet Občine Mirna na 13. redni seji, dne 17.12.2020 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE MIRNA ZA LETO 2021 1. Splošna določba 1. člen (vsebina) S tem odlokom se za proračun Občine Mirna za leto 2021 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Sestava, višina in struktura proračuna 2. člen (obseg in struktura proračuna) (1) Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. (2) Splošni del proračuna Občine Mirna na ravni podskupin kontov, za leto 2021 se določa v naslednjih zneskih: SKUPINA/PODSK. KONTOV OPIS LETO 2021 (v EUR) A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74) 3.864.977,57 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.600.026,83 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 2.198.323,00 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 1.878.813,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 267.900,00 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 46.610,00 706 DRUGI DAVKI 5.000,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 401.703,83 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 155.400,00 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 4.200,00 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 11.400,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 2.000,00 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 228.703,83 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 733.734,74 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 40.000,00 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SRED. 693.734,74 73 PREJETE DONACIJE (730) 0,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740 + 741) 531.216,00 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 531.216,00 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EU 0,00 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 3.973.137,57 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 1.302.388,38 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 346.650,00 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 55.290,00 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 841.248,38 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 14.200,00 409 REZERVE 45.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 1.312.978,00 410 SUBVENCIJE 35.000,00 Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2493 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 782.867,00 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZAC. IN USTANOVAM 150.257,00 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 344.854,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 1.230.290,19 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 1.230.290,19 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 127.481,00 430 INVESTICIJSKI TRANSFERI 0,00 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM 66.692,00 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 60.789,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK/PRIMANJKLJAJ (I. - II.) (SKUPAJ PRIHODKI MINUS SKUPAJ ODHODKI) -108.160,00 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 DANA POSOJILA 0 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 442 PORABA SREDSTEV KUPNIN IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0 443 POVEČANJE NAMENSKEGA PREMOŽENJA V KAVNIH SKLADIH IN DRUGIH OSEBAH JAVNEGA PRAVA, KI IMAJO PREMOŽENJE V SVOJI LASTI 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0 C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A VII. ZADOLŽEVANJE (500) 237.960,00 50 ZADOLŽEVANJE 237.960,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 237.960,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 169.800,00 55 ODPLAČILA DOLGA 169.800,00 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 169.800,00 IX. POVEČANJE/ZMANJŠANJE SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+ IV.+ VII.- II. -V. - VIII.) -40.000,00 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) 68.160,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+ VII. - VIII.- IX. = -III.) 108.160,00 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 40.000,00 (3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Posamezni podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na proračunske vrstice oz. konte, določene s predpisanim enotnim kontnim načrtom. (4) Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. (5) Posebni del proračuna do ravni proračunskih vrstic in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Mirna. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) (1) Proračun se izvršuje na ravni proračunske vrstice – konta. (2) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. (3) Župan je kot odredbodajalec pristojen za prevzemanje in verifikacijo obveznosti ter za izdajo odredb za izplačilo v breme proračunskih sredstev. (4) Župan lahko s pooblastilom prenese posamezna upravičenja iz tretjega odstavka tega člena na podžupana, direktorja občinske uprave ali drugega javnega uslužbenca občinske uprave. 4. člen (namenskost proračunskih sredstev) (1) Uporabniki so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za namene, ki so opredeljeni v posebnem delu občinskega proračuna, ki se uporablja kot sestavni del tega odloka. (2) Uporabniki ne smejo prevzemati obveznosti, ki bi presegle s proračunom določena sredstva za posamezne namene. (3) Vsak izdatek iz proračuna mora imeti materialno podlago in verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za izplačilo. Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2494 5. člen (namenski prihodki) (1) Poleg prihodkov, določenih v prvem odstavku 43. člena ZJF so namenski prihodki tudi: 1. Prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07- UPB1, 9/11, 83/12, 61/17-GZ). 2. Drugi prihodki, ki jih s sklepom določi občinski svet, in sicer: vplačani prispevki za priključitev na javni vodovod in vplačani zneski komunalnega prispevka od investitorjev, ki se priključujejo na določeno omrežje. 3. Okoljske dajatve, ki so na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, predpisane zaradi obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami in zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, ki so infrastruktura, namenjena izvajanju obvezne gospodarske javne službe varstva okolja in se lahko porabijo le za:  gradnjo infrastrukture, namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih služb varstva okolja v skladu z državnimi operativnimi programi, sprejetimi predpisi varstva okolja na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja odpadkov,  zagotavljanje oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov, predpisanih za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. 4. Prihodki od najemnine za javno komunalno infrastrukturo, ki se v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012, 76/17) lahko uporabljajo za investicije in investicijska vzdrževalna dela na tisti javni infrastrukturi, za katero so zaračunani. 5. Prihodki iz naslova podeljenih koncesij, ki se lahko v skladu z 10. a členom Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/10 – uradno prečiščeno besedilo, 56/10 – ORZSKZ16, 14/15 – ZUUJFO in 9/16 – ZGGLRS) porabijo kot namenski izdatki za izvajanje ukrepov za gradnjo infrastrukture lokalnega pomena v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance. 6. Prihodki iz naslova odškodnine za naselje Brezovica zaradi vplivov na okolje iz odlagališča nenevarnih odpadkov Globoko. 7. Prihodki iz naslova koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo na podlagi 29. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08 in 46/14 – ZON-C). (2) Če se namenski prihodki vplačani v proračun v nižjem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu, občina prevzame in plačuje obveznosti samo v višini dejansko vplačanih oz. razpoložljivih prejemkov. (3) Če se namenski prihodki vplačani v proračun v večjem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu, občina prevzame in plačuje obveznosti samo v višini načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu. (4) Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu, se prenesejo v proračun za tekoče leto, za to višino se poveča obseg sredstev v finančnem načrtu uporabnika in proračuna. 6. člen (plačevanje obveznosti proračuna) (1) Sredstva proračuna se uporabijo za plačevanje že opravljenih storitev in dobav v rokih, določenih v veljavnem zakonu o izvrševanju proračuna RS. (2) Vse denarne obveznosti v pogodbah, ki jih neposredni uporabniki, javni zavodi in javno podjetje, katerih ustanovitelj je občina, sklenejo za obdobje enega leta morajo biti izraženi v nominalnem znesku, brez valorizacijske klavzule. Denarne obveznosti v večletnih pogodbah se lahko valorizirajo v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance. 7. člen (osnova za prerazporejanje pravic porabe) (1) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja na ravni proračunske vrstice - konta. 8. člen (prerazporejanje pravic porabe, o katerih odloča župan) (1) Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu samostojno in brez omejitev prerazporeja pravice porabe med proračunskimi postavkami v okviru istega podprograma. (2) Za potrebe likvidnosti na posameznih postavkah in o prenosu sredstev med posameznimi proračunskimi postavkami v okviru podprograma uporabnik na predlog predlagateljev finančnih načrtov lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe znotraj glavnega programa neomejeno; med podprogrami (v okviru glavnega programa) prerazporeditve (skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma) ne smejo presegati 15% obsega posameznega podprograma, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 10% obsega posameznega glavnega programa v sprejetem proračunu. (3) O prerazporeditvah pravic porabe in o prenosu sredstev med posameznimi proračunskimi postavkami v okviru istega podprograma ter med posameznimi podprogrami znotraj glavnega programa odloča župan s pisnim sklepom tako, da proračun ostaja uravnotežen. (4) Prerazporeditev iz plačnih kontov na druge podskupine kontov ni možna. (5) Ne glede na prvi, drugi, tretji in četrti odstavek tega člena lahko župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe na plačne konte do višine 2% sprejetega proračuna na plačnih kontih s kontov iz podskupine kontov 402 – izdatki za blago in storitve. (6) Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2021 in njegovi realizaciji. 9. člen (prerazporejanje pravic porabe, o katerih odloča občinski svet) (1) Občinski svet lahko na predlog župana odloča o prerazporeditvah pravic porabe, ne glede na omejitve v prejšnjem členu, med glavnimi programi in med področji proračunske porabe. (2) Občinski svet lahko na predlog župana odloča o odpiranju novih proračunskih postavk in novih projektov v načrtu razvojnih programov, v okviru veljavnega posebnega dela proračuna. 10. člen (odpiranje novih kontov in zagotavljanje pravic porabe na njih) (1) Med izvrševanjem proračuna se lahko odpre nov konto, če je to potrebno zaradi pravilne knjigovodske evidence. Nov konto se lahko odpre le v okviru obstoječe proračunske postavke in v okviru načrtovanih sredstev na Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2495 proračunski postavki. O tem odloča župan s pisnim sklepom tako, da ostane proračun uravnotežen. Šestmestne konte določa računovodska služba glede na vsebino poslovnega dogodka in predpisanega kontnega načrta. 11. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) (1) Neposredni uporabnik lahko samostojno spreminja vrednost projektov ali programov iz načrta razvojnih programov največ do 20% vrednosti projekta oziroma programa. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20%, mora predhodno potrditi občinski svet. (2) Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. (3) Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 12. člen (prevzemanje obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) (1) Neposredni uporabnik (v nadaljevanju: uporabnik) lahko prevzema obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, če je razpisal javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov in če so zanj že načrtovane pravice porabe na postavki proračuna za tekoče leto. V razpisnih pogojih javnega naročila se morajo opredeliti pogoji za sklenitev pogodbe. (2) Neposredni uporabnik lahko prevzema obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere. (3) Neposredni uporabnik lahko v letu 2021 za namen plačila obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v letu 2022, prevzame obveznosti (sklene pogodbe) v višini 80% obsega pravic porabe zagotovljenih sredstev na podskupinah kontov znotraj podprograma, načrtovanih v proračunu za leto 2021 in za obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v letu 2023, v višini 60% obsega pravic porabe zagotovljenih sredstev na podskupinah kontov znotraj podprograma, načrtovanih v proračunu za leto 2021. (4) Omejitve iz prejšnjih odstavkov ne veljajo za prevzemanje obveznosti za:  pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov;  pogodbe za nabavo blaga in storitev, ki so potrebni za izvajanje upravnih nalog;  pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči, namenskih sredstev EU in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe. (5) O prevzemanju obveznosti po pogodbah o zakupu ali najemu, pri katerih lastninska pravica preide oz. lahko preide iz najemodajalca na najemnika, odloča občinski svet. Neposredni uporabniki občinskega proračuna mora pred prevzemom navedenih obveznosti pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za finance. (6) Najemne oz. zakupne pogodbe, razen pogodb iz prejšnjega odstavka, so lahko sklenjene za določen čas, ki ne sme biti daljši od enega leta, ali za nedoločen čas z odpovednim rokom, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev. (7) Prevzete obveznosti na podlagi prejšnjih odstavkov tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in v primeru investicijskih odhodkov in investicijskih transferov tudi v načrtu razvojnih programov. 13. člen (proračunski sklad in proračunska rezerva) (1) Proračunski sklad je podračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF. (2) Proračunska rezerva se za leto 2021 določi v višini 5.000,00 EUR. (3) Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 1.000,00 EUR župan in o tem obvesti občinski svet. 14. člen (splošna proračunska rezervacija) (1) Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih v proračunu ni bilo mogoče načrtovati. (2) O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan s pisnim sklepom na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave. (3) Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt uporabnika. 15. člen (pravice porabe za realizacijo letnih programov) (1) Pravice porabe za realizacijo letnih programov in predpisov, v katerih je opredeljen obseg sredstev za financiranje posameznih izdatkov proračuna, se zagotavljajo v znesku, določenem s proračunom, ne glede na znesek, ki je predviden z letnim programom ali posebnim predpisom. 16. člen (odločitev o začasni uporabi likvidnostnih presežkov proračuna) (1) O začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih presežkov zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče likvidnosti proračuna odloča župan na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave. 17. člen (začasno zadržanje izvrševanja proračuna) (1) Če se med proračunskim letom, zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali spremenjenih gospodarskih gibanj, povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna, lahko župan uvede ukrepe začasnega zadržanja izvrševanja proračuna v skladu s 40. členom ZJF. 18. člen (uporaba Zakona o izvrševanju proračunov RS) (1) Za vse, kar ni posebej urejeno z Odlokom o proračunu Občine Mirna za leto 2021, se neposredno uporabljajo določbe veljavnega zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja občine 19. člen (pooblastilo županu za odpis dolgov) (1) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 500 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi neunovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati. (2) O odpisih dolga župan z zaključnim računom obvesti občinski svet. Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2496 20. člen (načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem) (1) Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem na podlagi določil zakona, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, do vrednosti posamezne nepremičnine v višini 30.000,00 EUR, sprejme župan. (2) Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem vsebuje tudi načrt oddaje nepremičnega premoženja v najem in načrt najemov nepremičnega premoženja, ki ju sprejme župan do vrednosti odhodkov oziroma prihodkov iz tega naslova v višini 5.000 EUR na letni ravni. 21. člen (načrt ravnanja s premičnim premoženjem) (1) V načrt ravnanja s premičnim premoženjem se na podlagi določil zakona, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, uvrsti premično premoženje v posamični vrednosti nad 10.000 EUR. Načrt ravnanja s premičnim premoženjem sprejme župan. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 22. člen (zadolževanje) (1) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja, se Občina Mirna v letu 2021 lahko zadolži do višine 200.000 EUR in sicer za investicije, predvidene v proračunu in skladno s sklepom o zadolžitvi, ki ga sprejme občinski svet. (2) Pogodbo o najetju kredita sklene župan ob predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance. (3) Za izvedbo investicijskih projektov se občina v proračunskem letu 2021 lahko dodatno zadolži v skladu z merili iz prvega odstavka 23. člena ZFO-1 v višini 37.960 EUR (v višini načrta porabe, ki ga potrdi ministrstvo, pristojno za gospodarski razvoj). (4) Skupni obseg zadolževanja je 237.960,00 EUR. (5) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila, vendar največ do višine 5% zadnjega sprejetega proračuna. 23. člen (poroštva) (1) Za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Občina Mirna, lahko občina daje poroštva, če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Poroštvene pogodbe in pogodbe o zavarovanju poroštva lahko v imenu občine sklene župan. Izdana poroštva občine se štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine, kot je določen v 10. b členu ZFO-1. O dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Občina Mirna, odloča občinski svet. (2) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanovitelj je Občina Mirna, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva s soglasjem občine pod pogoji, ki jih določi občinski svet in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana soglasja se ne štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine, kot je določen v 10. b členu ZFO-1. O dajanju soglasij odloča Občinski svet. 6. Prehodne in končne določbe 24. člen (začasno financiranje) V obdobju začasnega financiranja Občine Mirna v letu 2022, v kolikor bo potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 25. člen (objava in uveljavitev odloka) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Prilogi iz 2. člena tega odloka se objavita na spletni strani Občine Mirna: http://www.mirna.si. Številka: 410-0030/2020-12 Datum: 21. 12. 2020 Občina Mirna Dušan Skerbiš, župan 1190. Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe zavetišča za zapuščene živali na območju Občine Mirna Na podlagi določb 3., 6. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40, v nadaljevanju ZGJS), 27. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – Uradno prečiščeno besedilo in 21/18 – ZNOrg in 92/20), 36. člena Zakona o javnem zasebnem partnerstvu (Ur. l. RS, št. 127/06, v nadaljevanju ZJZP), in v skladu s 86. členom Statuta Občine Mirna (UGSO, št. 21/2011) je Občinski svet občine Mirna na 13. redni seji dne 17.12.2020 sprejel ODLOK O NAČINU OPRAVLJANJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ZAVETIŠČA ZA ZAPUŠČENE ŽIVALI NA OBMOČJU OBČINE MIRNA I. Splošne določbe 1. člen (1) Oskrba zapuščenih živali na območju Občine Mirna se zagotavlja kot obvezna gospodarska javna služba s podelitvijo koncesije koncesionarju, ki ga Občina Mirna izbere v skladu z določili tega odloka. (2) S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, Občina Mirna kot koncedent (v nadaljevanju besedila: koncedent) določa predmet in območje izvajanja javne službe, način izvajanja javne službe, postopek javnega razpisa in izbire koncesionarja, pogoje za podelitev in izvajanje koncesije, vire in načine financiranja, nadzor nad izvajanjem koncesije, prenehanje koncesijskega razmerja in druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje obvezne gospodarske javne službe. II. Predmet javne službe 2. člen (1) Dejavnost, ki je predmet javne službe obsega:  sprejem prijav o zapuščenih živalih,  zagotavljanje potrebne veterinarske pomoči zapuščenim živalim,  zagotavljanje ulova, prevoza, namestitve in oskrbe zapuščenih živali v zavetišču,  skrb za iskanje skrbnikov teh živali oziroma prodajo ali oddajo živali novim lastnikom, Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2497  označevanje in registracijo zapuščenih živali skladno s predpisi,  skrb za ažurno vodenje registra psov,  druge naloge, določene z Zakonom o zaščiti živali ter podzakonskimi predpisi, ki podrobneje urejajo zaščito živali. III. Območje izvajanja javne službe 3. člen (1) Območje izvajanja javne službe iz tega odloka obsega celotno območje Občine Mirna. (2) Uporabniki javne službe so osebe, udeležene v postopkih povezanih z izvajanjem javne službe, kot so lastniki, skrbniki živali, prijavitelji ali novi skrbniki zapuščenih živali. Storitve, ki se izvajajo v okviru dejavnosti javne službe so pod enakimi, z zakonom ali odloki občine določenimi, pogoji dostopne vsakomur. IV. Način izvajanja javne službe 4. člen (1) Za izvajanje javne službe se podeli koncesija pravni ali fizični osebi ali konzorciju pravnih oziroma fizičnih oseb. Na podlagi postopka določenega s tem odlokom se koncesijo podeli z odločbo kandidatu, ki izpolnjuje pogoje določene s tem odlokom. (2) Javno službo opravlja na podlagi podeljene koncesije za opravljanje te javne službe koncesionar. (3) Koncesija se podeli za obdobje petih let. Koncesijsko razmerje začne teči z dnem, ki je kot začetek določen v koncesijski pogodbi. V. Postopek javnega razpisa in izbire koncesionarja 5. člen (1) Koncesionarja za izvajanje koncesije koncedent izbere na podlagi javnega razpisa. Javni razpis za podelitev koncesije se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. (2) Javni razpis za izbero koncesionarja se vodi po postopku sklepanja koncesijskega razmerja z javnim razpisom, skladno z določili tega odloka, ZGJS, ZJZP in ostalo veljavno zakonodajo, ki ureja področje podeljevanja koncesij. (3) Postopek izbire koncesionarja izvede strokovna komisija, ki jo imenuje župan. (4) V postopku izbire koncedent zagotavlja transparentno in enakopravno obravnavo kandidatov. 6. člen (1) Javni razpis mora vsebovati najmanj navedbe o:  predmetu in območju koncesije,  začetku in času trajanja koncesije,  pogojih, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,  obveznih sestavinah prijave na razpis,  strokovnih referencah in drugih dokazilih, ki morajo biti predložena za ugotavljanje usposobljenosti prijavitelja,  merilih, ki bodo podlaga za izbor koncesionarja,  roku in načinu predložitve prijav,  roku za izbor koncesionarja,  roku, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izboru koncesionarja,  roku, v katerem je potrebno pričeti z izvajanjem javne službe,  odgovornih osebah za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom,  ostale pogoje, določene s predpisi, ki urejajo področje koncesije storitev. (2) V javnem razpisu se podrobneje opredelijo sestavine iz prejšnjega odstavka. 7. člen (1) Koncedent v javnem razpisu oblikuje merila za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila transparenten izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata, pri čemer se kot mogoča merila upošteva cena izvajanja koncesije, strokovna, organizacijska in finančna sposobnost kandidata, njegove reference, druge ugodnosti, ki jih nudi prijavitelj in morebitna druga merila. (2) Tehnične specifikacije koncedent oblikuje na način, ki ne povzroča izkrivljanja konkurence oziroma diskriminacije med kandidati. (3) Strokovna komisija sodeluje v postopku izbire zasebnega partnerja tako, da pregleda in oceni vloge in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom, ter pripravi poročilo. (4) Administrativno in tehnično pomoč v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa zagotavljajo strokovne službe občinske uprave in morebitni zunanji izvajalci. 8. člen (1) Z izbranim prijaviteljem se sklene koncesijska pogodba. (2) S koncesijsko pogodbo pogodbeni stranki podrobneje opredelita koncesijsko razmerje. (3) Izbrani koncesionar ne sme prenesti podeljene koncesije na nobeno drugo pravno ali fizično osebo. VI. Pogoji za podelitev in izvajanje koncesije 9. člen (1) Prijavitelj na javni razpis mora za podelitev koncesije za izvajanje javne službe izpolnjevati naslednje pogoje:  da je fizična ali pravna oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije,  da izpolnjuje pogoje, ki jih določajo Zakon o zaščiti živali ter drugi podzakonski predpisi, ki podrobneje urejajo zaščito živali,  da ima poravnane davke in prispevke,  da ni v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali likvidacije,  da izkaže kadrovsko in organizacijsko sposobnost za izvajanje koncesije,  da izkaže finančno sposobnost,  da razpolaga z zadostnim številom oskrbnikov in zadostnim obsegom potrebnih delovnih sredstev,  da predloži stroškovno opredeljen izvedbeni program oskrbe zapuščenih živali,  da ima izkušnje na področju dejavnosti, ki je predmet koncesije,  da prevzame odgovornost za škodo, ki bi jo z opravljanjem ali v zvezi z opravljanjem koncesije lahko povzročil tretji osebi,  da izpolnjuje morebitne dodatne pogoje vsebovane v javnem razpisu. (2) Podrobneje se pogoji in način dokazovanja določijo z razpisno dokumentacijo za izbor izvajalca javne službe. 10. člen (1) Za vse morebitne poškodbe in škodo, ki bi nastale zaradi nevestnega ravnanja koncesionarja pri izvajanje javne službe kazensko in odškodninsko odgovarja Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2498 koncesionar. Koncesionar je odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe ali koncesionarjevi podizvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam. (2) Koncesionar mora v roku 8 dni po sklenitvi koncesijske pogodbe skleniti zavarovanje odgovornosti:  za škodo, ki jo povzroči koncedentu z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe,  za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam. (3) Pogodba o zavarovanju za namen iz prejšnjega odstavka mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Mirna. 11. člen (1) Koncesionar izvaja javno službo v dogovorjenem obsegu pod naslednjimi pogoji:  da zagotavlja kontinuirano in kvalitetno izvajanje javne službe zagotovitve pomoči, oskrbe in namestitve v zavetišču za zapuščene živali;  da pri opravljanju dejavnosti upošteva vse tehnične, stroškovne, organizacijske in druge standarde ter normative,  da opravlja javno službo v skladu s cenami iz ponudbe, ki jo je podal na javni razpis občine,  da zagotovi vodenje ustreznih evidenc, označevanje in registracijo zapuščenih živali v skladu s predpisi,  skrbi za varovanje osebnih podatkov skladno z veljavno zakonodajo,  kot dober gospodarstvenik uporablja, upravlja in/oziroma vzdržuje objekte, naprave in druga sredstva, namenjena za učinkovito izvajanje javne službe,  skrbi za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe,  ažurno in strokovno vodi poslovne knjige,  pripravi ustrezne poslovne načrte letne programe in dolgoročen plan izvajanja javne službe,  poroča koncedentu o izvajanju koncesijskega razmerja,  omogoča koncedentu ali pristojnim inšpekcijam nemoten nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe in  obvešča pristojne organe o sumu kršitev predpisov, ki jih zazna v zvezi z izvajanjem javne službe. 12. člen (1) Zavetišče ima svet zavetišča, ki nadzoruje delo zavetišča in opravlja druge naloge, skladno s predpisi o pogojih za zavetišče za zapuščene živali. (2) V svet zavetišča je imenovan tudi predstavnik koncedenta, ki ga imenuje župan. 13. člen (1) Koncesionar izvaja javno službo v svojem imenu in za svoj račun. Del dejavnosti javne službe lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta, zagotavlja s podizvajalci. Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja storitev preko podizvajalcev v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb nastopati v svojem imenu in za svoj račun. VII. Pravice in obveznosti uporabnikov 14. člen (1) Kdor izgubi ali najde zapuščeno žival na območju občine, mora o tem obvestiti izvajalca javne službe oziroma pristojno veterinarsko organizacijo. (2) Skrbnik najdene živali ima pravico zahtevati vrnitev živali. Če tega ne stori v roku 8 dni od dneva, ko je bila žival nameščena v zavetišče, lahko izvajalec javne službe žival odda tudi drugemu zainteresiranemu skrbniku, ki se zaveže, da bo za žival ustrezno skrbel. (3) Vse stroške v zvezi z zapuščeno žival plača dosedanji skrbnik živali, če ni s predpisi določeno drugače. Če skrbnik živali ni znan oziroma če lastnika živali ni mogoče ugotoviti, krije stroške koncedent. (4) Izvajalec javne službe, ki žival odda, lahko zaračuna novemu skrbniku pavšalni znesek za materialne stroške oskrbe živali v skladu s cenikom zavetišča. (5) Če zapuščene živali ni možno oddati, se lahko v skladu z veljavno zakonodajo usmrti. VIII. Viri in načini financiranja 15. člen (1) Koncesionar v skladu z določili Zakona o zaščiti živali pridobi sredstva za vzpostavitev zavetišča iz naslednjih virov:  lastnih virov in  drugih virov (darila, donacije ipd.) (2) Koncesionar pridobiva sredstva za delovanje zavetišča iz naslednjih virov:  iz proračuna koncedenta,  iz proračuna Republike Slovenija, če gre za društvo, ki deluje v javnem interesu,  iz plačila stroškov v zvezi z zapuščenimi živalmi,  iz drugih virov. 16. člen (1) Plačilo za izvajanje javne službe zagotovi koncedent koncesionarju mesečno na podlagi dejansko opravljenih storitev, po cenah določenih v ponudbi koncesionarja, ki jih je ponudil v javnem razpisu in dogovorjenih s koncesijsko pogodbo. (2) Za izvajanje gospodarske javne službe koncesionar ne plačuje koncesijske dajatve. (3) Koncesionar mora za izvajanje javne službe voditi ločeno računovodstvo skladno z veljavno zakonodajo. Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, če te dejavnosti ne vplivajo na opravljanje javne službe in zanje koncesionar vodi ločeno računovodstvo. Letni računovodski izkazi morajo biti revidirani. Pri reviziji se ugotavlja tudi namenskost, učinkovitost in racionalnost uporabe sredstev, ki jih zagotovi koncedent. IX. Nadzor nad izvajanjem koncesije 17. člen (1) Nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe izvaja svet zavetišča ter občinska uprava in pristojni medobčinski inšpektorat. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja. Pristojni občinski inšpektor odreja ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. X. Prenehanje koncesijskega razmerja 18. člen (1) Koncesijsko razmerje preneha:  s pretekom časa, za katerega je bilo sklenjeno,  s sporazumom koncedenta in koncesionarja,  s stečajem ali likvidacijo pravne osebe, ki je pridobila koncesijo, oziroma s smrtjo fizične osebe, Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2499  z odpovedjo,  z odvzemom,  na podlagi zakona. 19. člen (1) V primeru, da po poteku koncesijskega razmerja postopek izbora novega koncesionarja še ni dokončan, mora dosedanji koncesionar izvajati javno službo do izbora novega koncesionarja, vendar največ šest mesecev. (2) Koncedent in koncesionar lahko s pisnim sporazumom razveljavita koncesijsko razmerje. V tem primeru mora dosedanji koncesionar izvajati javno službo do izbora novega koncesionarja. 20. člen (1) Koncesionar lahko samo zaradi izjemnih, nepredvidljivih okoliščin, ko iz utemeljenih razlogov ne more več izvajati javne službe, s šestmesečnim odpovednim rokom odpove koncesijsko pogodbo. (2) Koncedent lahko z odločbo odvzame koncesijo:  če v dogovorjenem roku koncesionar ne podpiše koncesijske pogodbe,  če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo,  če koncesionar ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje javne službe skladno z veljavno zakonodajo,  če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,  če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov s področja pogodbe ali upravnih aktov, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,  če je po sklenitvi pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,  če koncesionar pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda koncedentu ali uporabnikom storitev,  če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti. (3) Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka tega člena se vloži na župana v 15 dneh od vročitve odločbe. XI. Prehodne in končne določbe 21. člen (1) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 007-0001/2020-1 Datum: 18.12.2020 Občina Mirna Dušan Skerbiš, župan 1191. Sklep o financiranju političnih strank v Občini Mirna v letu 2021 Na podlagi 26. člena Zakona o političnih strankah (Uradni list l. RS št. 100/05- uradno prečiščeno besedilo, 103/07, 99/13, 46/14; v nadaljevanju: ZPolS) in 18. člena Statuta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin št. 21/2011) je Občinski svet Občine Mirna na 13. redni seji, dne 17.12.2020 sprejel SKLEP O FINANCIRANJU POLITIČNIH STRANK V OBČINI MIRNA V LETU 2021 1. Politični stranki, ki je kandidirala kandidate na zadnjih volitvah v občinski svet se dodelijo sredstva iz proračuna občine sorazmerno številu glasov volivcev, ki jih je dobila na volitvah. Stranka je upravičena do sredstev iz proračuna Občine Mirna, če je dobila najmanj 50% glasov, potrebnih za izvolitev enega člana občinskega sveta. Število glasov, ki so jih stranke dobile v posamezni volilni enoti se deli s številom članov občinskega sveta, ki se volijo v tej volilni enoti. 2. Letni obseg sredstev iz proračuna Občine Mirna za financiranje političnih strank ne sme preseči 0,10% sredstev, ki so opredeljene po predpisih, ki urejajo financiranje občin in s katerimi občina lahko zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog za posamezno proračunsko leto. 3. Sredstva se nakažejo političnim strankam v enkratnem znesku na njihov transakcijski račun v tekočem proračunskem letu. 4. Stranki, ki ne izpolni obveznosti iz prvega in tretjega odstavka 24. člena zakona, ki ureja delovanje političnih strank, se financiranje iz proračuna Občine Mirna ustavi. O začasni ustavitvi financiranja odloči župan. 5. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se za proračunsko leto 2021. 6. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep številka 410-0003/2019-3 z dne 10.04.2019, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin številka 19/2019. številka: 410-0003/2019-4 Datum: 18.12.2020 Občina Mirna Dušan Skerbiš, župan 1192. Sklep o oblikovanju cene obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na območju Občine Mirna Na podlagi Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13), Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 102/12 in 76/17) in 18. člena Statuta Občine Mirna (UGSO 21/2011) je Občinski svet Občine Mirna na 13. redni seji dne 17.12.2020 sprejel Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2500 SKLEP O OBLIKOVANJU CENE OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO NA OBMOČJU OBČINE MIRNA 1. člen Občinski svet Občine Mirna potrjuje Elaborat o oblikovanju cene obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na območju Občine Mirna, ki ga je pripravil izvajalec javne službe, javno podjetje Komunala Trebnje d.o.o.. 2. člen Občinski svet določi in potrdi ceno za obvezno občinsko gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo in sicer:  cena vodarine 0,9949 EUR/m3 (vrednost subvencije znaša 0,1179EUR/ m3)  cena omrežnine DN 20 10,8674 EUR/mesec (za ostale velikosti vodomerov se poračunava po faktorjih iz Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja(Uradni list RS, št. 87/12 in 102/12). 3. člen Vse cene so prikazane v EUR brez DDV, ki se uporabnikom zaračunavajo po predpisani stopnji. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v UGSO. Cene določene s tem sklepom se začnejo uporabljati 1.1.2021. Številka: 354-0016/2020-4 Datum: 18.12.2020 Občina Mirna Dušan Skerbiš, župan 1193. Sklep o oblikovanju cene obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Mirna Na podlagi Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13), Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 102/12 in 76/17) in 18. člena Statuta Občine Mirna (UGSO 21/2011) je Občinski svet Občine Mirna na 13. redni seji dne 17.12.2020 sprejel SKLEP O OBLIKOVANJU CENE OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE NA OBMOČJU OBČINE MIRNA 1. člen Občinski svet Občine Mirna potrjuje Elaborat o oblikovanju cene obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Mirna, ki ga je pripravil izvajalec javne službe, javno podjetje Komunala Trebnje d.o.o.. 2. člen Občinski svet določi in potrdi ceno za obvezno občinsko gospodarsko javno službo odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode in sicer:  cena odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode 0,1780 EUR/m3;  cena omrežnine odvajanja komunalne odpadne vode DN 20 1,6556 EUR/mesec (za ostale velikosti vodomerov se poračunava po faktorjih iz Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 102/12). 3. člen Vse cene so prikazane v EUR brez DDV, ki se uporabnikom zaračunava po predpisani stopnji. Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode se uporabnikom zaračuna skladno z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v UGSO. Cene določene s tem sklepom se začnejo uporabljati 1.1.2021. Številka: 354-0016/2020-5 Datum: 18.12.2020 Občina Mirna Dušan Skerbiš, župan 1194. Sklep o oblikovanju cene obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja z odpadki na območju Občine Mirna Na podlagi Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13), Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 102/12 in 76/17) in 18. člena Statuta Občine Mirna (UGSO 21/2011) je Občinski svet Občine Mirna na 13. redni seji dne 17.12.2020 sprejel SKLEP O OBLIKOVANJU CENE OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE RAVNANJA Z ODPADKI NA OBMOČJU OBČINE MIRNA 1. člen Občinski svet Občine Mirna potrjuje Elaborat o oblikovanju cene obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja z odpadki na območju Občine Mirna, ki ga je pripravil izvajalec javne službe, javno podjetje Komunala Trebnje d.o.o.. 2. člen Občinski svet določi in potrdi ceno za obvezno občinsko gospodarsko javno službo službe ravnanja z odpadki na območju Občine Mirna in sicer: Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2501 Potrdijo se naslednje cene obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki v EUR/kg:  zbiranje preostanka komunalnih odpadkov 0,1681 EUR/kg  zbiranje biološko razgradljivih odpadkov 0,1762 EUR/kg  odlaganje ostankov predelave in odstranjevanja odpadkov 0,0826 EUR/kg  infrastruktura za zbiranje komunalnih odpadkov 0,0020 EUR/kg  infrastruktura za odlaganje ostankov predelave in odstranjevanja odpadkov 0,0487 EUR/kg 3. člen Vse cene so prikazane v EUR brez DDV, ki se uporabnikom zaračunava po predpisani stopnji. Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode se uporabnikom zaračuna skladno z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v UGSO. Cene določene s tem sklepom se začnejo uporabljati 1.1.2021. Številka: 354-0016/2020-6 Datum: 18.12.2020 Občina Mirna Dušan Skerbiš, župan OBČINA MIRNA PEČ 1195. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Mirna Peč Na podlagi določil 103. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/2010) in 17. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/20) je Občinski svet Občine Mirna Peč na 12. redni seji dne 17. 12. 2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH JAVNIH CEST V OBČINI MIRNA PEČ 1. člen 6. člen Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v občini Mirna Peč (Uradni list RS, št. 41/2016 z dne 10. 6. 2016 in št. 54/2017 z dne 29.9.2017 v nadaljnjem besedilu: Odlok) se spremeni tako, da se glasi: Javne poti (JP) v naseljih občine Mirna Peč in med naselji so: Zap. št. Cesta Odsek Začetek odseka Opis Konec odseka Dolžina [m] Preostala dolžina v sosednji občini [m] 1 789000 789001 C 291010 Poljane-Studenci Z HŠ 17 905 555 Trebnje 2 790040 790041 C 291000 Obloge-Lovska koča Z koča 156 3 790080 790081 C 291000 Vinč 16 Z HŠ 16B 448 4 790090 790091 C 291000 Gor. Globodol 23 Z HŠ 23 305 5 790100 790101 C 291000 Dol. Globodol 13 Z HŠ 13 180 6 790120 790121 C 291000 Globodol 18 Z N.H. 314 7 790120 790122 C 790680 Golobinjek 439 Z p554/4 335 8 790220 790221 C R3 651 Zupančič Z HŠ 53 660 9 790230 790231 C R3 651 Na Hribu C 790240 310 10 790230 790232 C 790240 Vrhpeč 2 Z HŠ 2 677 11 790240 790241 C 790230 Zijalo-Bukovec Z HŠ 4 602 12 790260 790261 C R3 651 Zijalo 14 Z HŠ 14 1.397 13 790270 790271 C R3 651 Biška vas 27 Z HŠ 27 114 14 790280 790281 C R3 651 Gradišče C 790290 494 15 790280 790282 C 790290 Sitar C R3 651 581 16 790290 790291 C 790280 Gradišče 24 Z HŠ 24 84 17 790300 790301 C R3 651 V Rupah C 790310 179 18 790300 790302 C 790310 Na Ilovčah C 790320 298 19 790300 790303 C 790320 Biška vas 30 Z HŠ 30 160 20 790310 790311 C 790300 V Žlebu C R3 651 246 21 790310 790312 O 790311 Biška vas-R3 651 C R3 651 81 22 790320 790321 C 790300 Kostanovje Z HŠ 36 91 23 790330 790331 C R3 651 Črvan Z HŠ 6 424 24 790340 790341 C 790350 Prisojna pot 12 Z HŠ 12 126 25 790350 790351 C 291010 Prisojna pot 13 Z HŠ 13 140 26 790360 790361 C R3 651 Lapornice 38 Z HŠ 38 89 27 790370 790371 C 425010 Mirna Peč 22 Z HŠ 22 218 Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2502 28 790380 790381 C 291070 Dolge njive-790390 C 790390 99 29 790380 790382 C 790390 Šentjurij na Dolenjskem C 790400 70 30 790380 790383 C 790400 Podojnice O 790384 609 31 790380 790384 O 790383 Čemše C 790410 327 32 790380 790385 C 790410 Grivec-Reber-425610 C 291010 1.694 33 790380 790387 O 790382 Šentjurij-cerkev Z cerkev 55 34 790390 790391 C 790380 Šentjurij na D.-M. gora C 790450 936 35 790400 790401 C 790380 Šentjurij na Dol. 19a Z HŠ 19a 617 36 790410 790411 C 790380 Plešivica I Z HŠ 35 684 37 790410 790412 O 790411 Plešivica II Zp1411/2 108 38 790420 790421 C 425610 Drsljivec Z HŠ 13 1.224 39 790430 790431 C 790390 Dolge njive 99 Z HŠ 99 374 40 790430 790432 C 291070 Dolge njive 40 Z HŠ 40 338 41 790430 790433 C 291070 R2 448 - Hmeljčič C R2 448 597 42 790450 790451 C 291070 Hmeljčič-791510 C 791510 96 43 790450 790452 C 791510 Mala gora-790390 C 790390 607 44 790450 790453 C 790390 Šentjurska gora C 791530 334 45 790450 790454 C 791530 Brekovnica C 791540 306 46 790450 790455 C 790540 Hmeljčanska g.-Globoč. C 295000 833 47 790450 790457 O 790452 Mala gora Z N.H. 54 48 790480 790481 C 790420 Reber-790420 C 790420 774 49 790490 790491 C 790420 Janklovc-790480 C 790480 132 50 790500 790501 C 425610 Škucan Z HŠ 11 213 51 790510 790511 C 789000 Poljane pri Mirni Peči Z parkir 110 52 790520 790521 C 291010 Laze 47 Z HŠ 47 1.219 53 790520 790522 O 790521 Bukovica 72 Z HŠ 72 529 54 790530 790531 C 291010 Racman Z HŠ 14 538 55 790540 790541 C R3 651 Jelše-Okroglica C 790520 1.764 56 790550 790551 C 291010 Plavt 72 Z HŠ 72 773 57 790550 790552 O 790551 Postaja 58 Z HŠ 58 39 58 790550 790553 O 790551 Postaja 50 Z HŠ 50 56 59 790550 790554 O 790551 Postaja 44 Z HŠ 44 72 60 790550 790555 C 291010 Postaja 23 Z HŠ 21 53 61 790550 790556 C 291910 Industrijska cesta Z p.3572 385 62 790550 790557 O 790556 Borovje Z p.3470 263 63 790550 790558 O 790556 Brezence Z p.3543 357 64 790560 790561 C 291060 Marof 7 C 291010 109 65 790570 790571 C 790580 Marof 27 Z HŠ 27 101 66 790580 790581 C 291060 Marof 17 Z HŠ 17 146 67 790590 790591 C 291010 Dolenja vas 23 Z HŠ 23 222 68 790590 790592 C 291010 Dolenja vas 16 Z HŠ 16 46 69 790590 790593 C 790590 Dolenja vas 3 Z HŠ 3 190 70 790600 790601 C 790630 Gorenji Podboršt 8 Z HŠ 8 95 71 790620 790621 C 291030 V Dolu C 790610 342 72 790620 790622 C 790610 Dolenji Podboršt 8 Z HŠ 8 455 73 790630 790631 C 291020 G. Podboršt 5 Z HŠ 5 320 74 790630 790632 C R3 651 M. Peč 33-G. Podboršt 4 Z HŠ 4 799 75 790640 790641 C 291020 Golobinjek C 790650 394 76 790640 790642 C 790650 Golobinjek 24 Z HŠ 24 299 77 790640 790643 C 790640 Golobinjek 237 C 291020 113 Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2503 78 790650 790651 C 790640 Golobinjek-291020 C 291020 553 79 790660 790661 C 790650 Regin-790680 C 790680 593 80 790680 790681 C 291020 Globodol-Golobinjek Z HŠ 13 2.370 81 790690 790691 C 790680 Golobinjek-povezava C 790680 200 82 790700 790701 C 790680 Golobinjek 397 Z NH 193 83 790700 790702 C 790680 Bužga Z HŠ 15 431 84 790710 790711 C 790120 Sukovič Z odc.12 148 85 790710 790712 C 790720 Subčov Z odc.11 285 86 790710 790713 C 791120 Potrebinski Z HŠ 31 1.262 87 790720 790721 C 790710 Meglič-Bajc C 790710 1.560 88 790720 790722 C 790720 Grč Vrh 10 Z HŠ 10 310 89 790730 790731 C 790710 Dol. Golobinjek 1 Z HŠ 1 277 90 790740 790741 C 790680 Dol. Golobinjek Z N.H. 395 91 790750 790751 C 425040 Trg 8 C R3 651 186 92 790750 790752 C R3 651 Češence C 291010 910 92.1 790750 790753 C 790750 Češence 3 Z HŠ 3 148 93 790760 790761 C 790750 Češence 42 Z HŠ 42 158 94 790770 790771 C 291050 Veliki Kal 6 Z HŠ 6 400 95 790780 790781 C 291040 Škrjanče-Strmače C R3 651 918 96 790790 790791 C 291030 Podonca C 790800 416 97 790790 790792 C 790800 Gorenje Vrhovo 16 Z HŠ 16 578 98 790790 790793 C 790790 Goriška vas 3b C 291030 105 99 790800 790801 C 790790 Gorička vas 16 Z HŠ 16 159 100 790810 790811 C 291030 Dolenje Vrhovo Z HŠ 12 106 101 790820 790821 C R3 651 Dule C 790830 788 102 790820 790822 C 790830 Mali vrh C 790830 234 103 790820 790823 C 790830 Malenska vas-790840 C 790840 453 104 790820 790824 C R3 651 Cesta-nove hiše Z HŠ 17 241 105 790820 790825 C 790820 Šranga 30 Z HŠ 30 147 106 790830 790831 C 790820 Mali vrh-povezava C 790820 257 107 790840 790841 C 291030 Malenska vas-790820 C 790820 62 108 790840 790842 C 790820 Škrjanče C R3 651 553 109 790850 790851 C 291040 Jablan-291040 C 291040 201 110 790860 790861 C 291040 Pod cerkvijo Z HŠ 28 92 111 790870 790871 C 291040 Jablan 38 Z HŠ 38 161 112 790880 790881 C 291030 Mirnop. t.-Podborški t. C 790620 368 113 790890 790891 C 790860 Jablan 42 Z HŠ 42 200 114 790900 790901 C 291050 Rogovila 7 Z HŠ 7 185 115 790900 790902 C R3 651 Rogovila-Mrliška vežica Z parkir 285 116 791120 791121 C 291020 Golobinjek-Goriška vas C 790790 1.355 117 791510 791511 C 790450 Hmeljčič 7a Z HŠ 7a 186 118 791510 791512 C 291070 Hmeljčič-Sv. Marija Z cerkev 116 119 791520 791521 C 790450 Šentjurska gora 87 Z HŠ 87 213 120 791530 791531 C 790450 Hmeljčič 27 Z HŠ 27 151 121 791540 791541 C 291070 Cojzov grad C 791560 150 122 791540 791542 C 791560 Hmeljčanska gora C 790450 706 123 791550 791551 C 791570 Hribe 148 Z HŠ 148 70 124 791560 791561 C 791540 Globoška gora 170 Z HŠ 170 293 125 791570 791571 C 295000 Šumeje C 791550 327 126 791570 791572 C 791550 Globočdol C 291070 467 Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2504 127 791570 791573 C 295000 Omahnov hrib C 295000 241 128 791580 791581 C 291070 Hmeljčič-791590 C 791590 1.044 129 791580 791582 C 791590 Zagorica C 291050 222 130 791590 791591 C 791580 Grič C 291070 891 131 791600 791601 C 791580 Selo pri Zagorici 7 Z HŠ 7 279 132 791610 791611 C 291050 Orkljevec 7 Z HŠ 7 223 133 791620 791621 C 291050 Dobje 11 Z HŠ 11 1.240 134 792850 792851 C 292000 Viher-povezava C 292000 279 135 792880 792881 C 789000 Poljane pri M.P.-789000 C 789000 178 136 798450 798451 C 425010 Rožna ulica 24 Z HŠ 24 193 Skupna dolžina javnih poti (JP) v občini Mirna Peč znaša 56.196 m (56,196 km). 3. člen 7. člen Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v občini Mirna Peč (Uradni list RS, št. 41/2016 z dne 10. 6. 2016 in št. 54/2017 z dne 29.9.2017) se spremeni tako, da se glasi: Skupna dolžina kategoriziranih občinskih javnih cest v Občini Mirna Peč znaša 99.782 m (99,782 km). 4. člen H kategorizaciji občinskih cest, določeni s tem odlokom, je bilo v skladu z določbo 17. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97, 113/09 in 109/10 – ZCes-1) pridobljeno pozitivno mnenje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo št. 37162- 3/2020-406(507) z dne 02.12.2020. 5. člen Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi. Številka: 371-17/2017-05 Datum: 18.12.2020 Občina Mirna Peč Andrej Kastelic, župan 1196. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Mirna Peč za leto 2021 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 – ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr. in 101/13) in 16. in 96. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradno glasilo slovenskih občin št. 64/2020) je Občinski svet Občine Mirna Peč na 12. redni seji, dne 17.12.2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE MIRNA PEČ ZA LETO 2021 1. člen V Odloku o proračunu Občine Mirna Peč za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/2019 in 57/2019) se 13. člen spremeni tako, da se glasi: »Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko v letu 2021 zadolžijo do skupne višine 175.980,00 eurov. Soglasje izda občinski svet. Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje, v letu 2021 ne smejo izdajati poroštev.« 2. člen Te spremembe odloka začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljajo pa se za proračunsko leto 2021. Številka: 410-04/2019-35 Datum: 18.12.2020 Občina Mirna Peč Andrej Kastelic, župan OBČINA MISLINJA 1197. Odlok o proračunu Občine Mislinja za leto 2021 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 ZLS-UPB2, 76/08, 100/08- odl.US, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF,14/15- ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1 in 30/18), 28. in 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011- uradno prečiščeno besedilo, 14/13- popr., 101/13, 55/15- ZFisP, 96/15-ZIPRS1617 in 13/18) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/2010 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 05/2012, 27/2016 in 61/2016) je Občinski svet Občine Mislinja na 17. seji, dne 17.12.2020 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE MISLINJA ZA LETO 2021 1. Splošna določba 1. člen S tem odlokom se za Občino Mislinja za leto 2021 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni Občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2505 2. člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2021 v evrih I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 5.692.103 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 4.209.630 70 DAVČNI PRIHODKI 3.664.886 700 Davki na dohodek in dobiček 3.335.932 703 Davki na premoženje 188.198 704 Domači davki na blago in storitve 140.656 706 Drugi davki 100 71 NEDAVČNI PRIHODKI 544.744 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 409.975 711 Takse in pristojbine 3.013 712 Globe in druge denarne kazni 6.300 713 Prihodki prodaje blaga in storitev 456 714 Drugi nedavčni prihodki 125.000 72 KAPITALSKI PRIHODKI 255.747 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 9.960 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 245.787 73 PREJETE DONACIJE 650 730 Prejete donacije iz domačih virov 650 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.226.076 740 Prejeta sredstva iz državnega proračuna 1.211.076 740 Prejeta sredstva iz občinskih proračunov 15.000 740 Prejeta sredstva iz javnih skladov 0 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna Iz sredstev proračuna EU iz strukturnih skladov 0 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0,00 780 Prejeta sredstva ISPA 0,0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 5.533.987 40 TEKOČI ODHODKI 1.537.785 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 338.559 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 52.080 402 Izdatki za blago in storitev 1.070.344 403 Plačila domačih obresti 14.466 409 Rezerve 62.336 41 TEKOČI TRANSFERI 1.839.057 410 Subvencije 45.667 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.052.823 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 203.980 413 Drugi tekoči domači transferi 536.587 414 Tekoči transferi v tujino 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.026.235 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.026.235 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 130.910 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 130.910 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 0,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 158.116 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB ________________________________________________________________________________________________ ________________ Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2021 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2506 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 440 Dana posojila 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 0,00 IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2021 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 101.884 (500) 50 ZADOLŽEVANJ 101.884 500 Domače zadolževanje 101.884 VIII. ODPLAČILO DOLGA 260.000 (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 260.000 550 Odplačila domačega dolga 260.000 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE)SREDSTEV NA RAČUNIH 0 (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII) X. NETO ZADOLŽEVANJE -158.116 (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE -158.116 (VI.+X.-IX) XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 0 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk- podskupin kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine MISLINJA. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta. 4. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01), ki se uporabijo za namen, določene v tem zakonu. 2. okoljska dajatev, ki se uporabi za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave. 5. člen Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika župan Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2021 in njegovi realizaciji. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan lahko za izvrševanje proračuna pooblasti tudi druge osebe. 6. člen Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte iz načrta razvojnih programov prične s postopkom Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2507 prevzemanja obveznosti za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere, ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2021 40 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 30 % navedenih pravic porabe. razen za investicijske odhodke, za katere je opredeljeno sofinanciranje s strani države oz. Evropske unije. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen Proračunski skladi so: 1. podračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF. Proračunska rezerva se v letu 2021 oblikuje v višini 50.000 evrov. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 40.000 evrov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države 9. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2021 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 2.000 evrov na dolžnika. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 10. člen Občina Mislinja se bo v letu 2021 zadolžila za 101.884 evrov. In sicer bo najela brezobrestni dolgoročni kredit pri državnem proračunu, ki se ne všteva v kvoto zadolževanja. Občina bo sredstva najetega kredita porabila za investicije predvidene v odloku o proračunu Občine Mislinja za leto 2021. 11. člen Pravne osebe javnega sektorja na ravni Občine (javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je Občina) se lahko v letu 2021 zadolžijo za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave , namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb. O zadolžitvi odloča občinski svet. 6. Prehodne in končne določbe 12. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Mislinja v letu 2022, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 13. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-6/2020 Datum: 17.12.2020 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan 1198. Odlok o porabi sredstev proračunske rezerve v letu 2021 Na podlagi 49. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS št. 11/2011 ZJF-UPB4, 14/13-pop.101/13, 55/15- ZFisP, 96/15-ZIPRS1617 in 13/18) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS št. 63/2010 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/2012, 27/2016 in 61/2016) je Občinski svet Občine Mislinja na 17. seji dne 17.12.2020 sprejel ODLOK O PORABI SREDSTEV PRORAČUNSKE REZERVE V LETU 2021 1. člen Ta odlok ureja namen in višino porabe sredstev iz proračunske rezerve Občine Mislinja v letu 2021. 2. člen Proračunska rezerva se v letu 2021 oblikuje v višini 50.000 evrov. Sredstva proračunske rezerve se porabijo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč. 3. člen O dejanski porabi sredstev za odpravo posledic po neurju bo občinskemu svetu podano poročilo pri zaključnem računu proračuna za leto 2021. 4. člen Odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 01.01.2021. Številka: 410-06/2020 Datum: 17.12.2020 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2508 1199. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Mislinja Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 21., 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), četrtega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15 in 102/15), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US in 92/14 – odl. US), 31. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS št. 63/2010 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/12, 27/16, 61/16) je Občinski svet občine Mislinja na 17. redni seji dne 17. 12. 2020 sprejel ODLOK O OSKRBI S PITNO VODO NA OBMOČJU OBČINE MISLINJA UVODNI DOLOČBI 1. člen Ta odlok ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Mislinja (v nadaljevanju: občina), tako, da določa:  organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,  vrsto in obseg javnih dobrin javne službe,  pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo,  pravice in obveznosti uporabnikov,  vire financiranja javne službe in način oblikovanja cen storitev javne službe,  vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,  druge elemente v zvezi z izvajanjem javne službe. 2. člen Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: 1. pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo, 2. obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo, 3. odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom; odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odjem vode iz javnega vodovoda, 4. sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture, 5. primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura, 6. transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda, 7. podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo, 8. zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni oskrbi s pitno vodo, 9. javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom, 10. magistralno vodovodno je omrežje, objekti in naprave, ki služijo več občinam ali regiji (zajetja, vodnjaki, črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode, prečrpališča, vodohrani, transportni vodovodi), 11. oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod, 12. zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov je zunanje hidrantno omrežje v skladu s predpisom, ki ureja tehnične normative za hidrantno omrežje za gašenje požarov; hidranti na javnem vodovodu, ki so namenjeni izključno obratovanju vodovoda, niso del zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov, 13. interno vodovodno omrežje in naprave je tisto, ki je v lasti uporabnika, 14. vodovodni priključek je priključna garnitura s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja do vključno obračunskega vodomera z vsemi vgrajenimi elementi, 15. gradbiščni priključek na javni vodovod je priključek na javni vodovod, ki se lahko izvede za čas gradnje stavbe ali gradbeno inženirskega objekta v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem; rok trajanja gradbiščnega priključka sovpada s trajanjem gradnje stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, vendar najdlje do začetka uporabe stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, 16. priključno mesto je mesto na vodovodu, kjer je izveden priključek; na posamezno priključno mesto je lahko priključeno več uporabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami predpisa, ki ureja področje stanovanj zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi, 17. priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: priključek na javni vodovod) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture; priključek na javni vodovod sestavljajo priključni sklop na sekundarno omrežje, dovodna cev na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom, ki je položena v zaščitno cev, vodomerni jašek, ventil pred in za obračunskim vodomerom, čistilni kos Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2509 (odvisno od nazivnega premera) in montažno demontažni kos in obračunski vodomer z nepovratnim ventilom, 18. obračunski vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode iz javnega vodovoda, 19. interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov porabe vode ter ga upravljavec ne vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene vode, 20. začasni vodovodni priključek na javni vodovod lahko izvede izvajalec javne službe za oskrbo z vodo za gradbišča, za javne prireditve, za začasne objekte, za vzdrževanje parkov, vrtov in nasadov in za podobne primere, 21. upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe, 22. upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o upravljanju, 23. območje poselitve (aglomeracija) je območje, določeno v operativnem programu oskrbe s pitno vodo, 24. obstoječe poselitveno območje je naselje in območje, ki je z ustreznim prostorskim aktom, uveljavljenim najpozneje do 31. decembra 2005, določeno za širitev naselja, 25. predvideno poselitveno območje je v skladu s predpisi s področja urejanja prostora določeno območje za širitev naselja, razen območij iz prejšnje točke, 26. območje javnega vodovoda je območje, ki vključuje območja poselitve, obstoječa in predvidena poselitvena območja ali njihove dele ter posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, za katere občina zagotavlja izvajanje javne službe ali je v občinskih predpisih zanje predvideno izvajanje javne službe iz enega javnega vodovoda, 27. kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture, 28. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi zakona, ki ureja urejanje prostora, 29. tehnični pravilnik je Pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema, ki ga sprejme pristojni organ izvajalca javne službe. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE 3. člen Občina zagotavlja javno službo v obliki javnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) na območju občine, v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom. Izvajalec javne službe je JAVNO PODJETJE KOMUNALA SLOVENJ GRADEC d.o.o. Izvajalec javne službe opravlja javno službo v skladu s programom oskrbe s pitno vodo. Predlog programa oskrbe s pitno vodo pripravi izvajalec javne službe za obdobje štirih koledarskih let in ga posreduje občini v uskladitev najpozneje do 31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove uveljavitve. Ko je program usklajen z občino, ga odgovorna oseba izvajalca javne službe potrdi. 4. člen Občina zagotavlja javno službo na poselitvenih območjih. Občine morajo zagotavljati izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo na območju poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar. Z javnim vodovodom mora biti opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja: 1. da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in 2. da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša od 10 m3 pitne vode na dan. Na območjih poselitve, kjer se izvaja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, pa nista izpolnjena pogoja iz prejšnjega odstavka, lahko občina podeli koncesijo v skladu s predpisi. VRSTA IN OBSEG JAVNIH DOBRIN JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV 5. člen Javna služba obsega naslednje storitve:  oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,  obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe,  redno vzdrževanje javnega vodovoda, redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih hidrantov za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,  redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod,  vodenje evidenc v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,  poročanje v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,  izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,  izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,  monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,  označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,  občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,  izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,  izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,  redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2510 dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda,  priključevanje novih uporabnikov javne službe,  podajanje predlogov za načrtovanje razvoja sistema oskrbe s pitno vodo (strokovne podlage, analize, študije, mnenja) ter načrtovanje objektov za koriščenje in spremljanje količin in kakovosti vodnih virov,  modeliranje kakovosti pitne vode v vodovodnih sistemih,  izvajanje upravljavskega nadzora pri novogradnjah omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, investitor ali izvajalec del pa je dolžan kriti stroške nadzora,  izvajanje nadzora nad projektiranjem omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda,  vodenje katastra gospodarske javne infrastrukture in priključkov na javni vodovod,  pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz hidrantnih omrežij za gašenje požarov zaradi obračuna storitev javne službe,  nadzorovanje izvajalcev del pri gradnji druge gospodarske javne infrastrukture na vplivnem območju javnega vodovoda,  druge naloge iz tega odloka in drugih predpisov.  Storitve iz prejšnjega odstavka je dolžan izvajati izvajalec javne službe. V zvezi z opravljanjem storitev javne službe je izvajalec javne službe dolžan opravljati tudi naloge na podlagi javnih pooblastil v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi. 6. člen Oskrba s pitno vodo na območju občine se zagotavlja: 1. iz javnih vodovodov iz centralnega sistema za oskrbo s pitno vodo, 2. iz javnih vodovodov iz lokalnih sistemov za oskrbo s pitno vodo, 3. kot lastna oskrba iz zasebnih vodovodnih sistemov. 7. člen Območja, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, so prikazana na topografski karti, ki je priloga in sestavni del tega odloka. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE OSKRBE S PITNO VODO 8. člen Pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo so: 1. javni vodovod in priključitev na javni vodovod, 2. izpolnjevanje obveznosti izvajalca javne službe, 3. javna pooblastila izvajalca javne službe. Priključitev na javni vodovod 9. člen Priključitev stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, če se v njemu zadržujejo ljudje, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba (v nadaljnjem besedilu: gradbeno inženirski objekt), na javni vodovod je obvezna na območju, kjer je javni vodovod zgrajen. Na območjih, kjer se gradi javni vodovod, je priključitev stavb ali gradbeno inženirskih objektov na javni vodovod obvezna v roku šestih mesecev po končani gradnji vodovodnega omrežja. Izvajalec javne službe mora bodočega uporabnika obvestiti, da je priključitev njegove stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod obvezna in mu določiti pogoje za izdajo soglasja k priključitvi. Priključek na javni vodovod se izvede praviloma za vsako stavbo ali gradbeno inženirski objekt posebej, lahko pa ima stavba ali objekt tudi več priključkov. 10. člen Priključitev na javni vodovod je dovoljena samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. Če razpoložljive zmogljivosti vodnih virov in vodovodnega sistema ne dopuščajo novih priključitev, se soglasje ne izda. Priključek na javni vodovod izvede izvajalec javne službe skladno z izdanim soglasjem na stroške uporabnika ali investitorja. Za vsako spremembo izvedbe priključka na javni vodovod mora uporabnik ali investitor ponovno pridobiti soglasje izvajalca javne službe. Izvajalec javne službe lahko zagotovi strokovni nadzor nad izvedbo priključka na javni vodovod, v primeru, če priključek izvede drug usposobljen izvajalec, uporabnik ali investitor pa mora kriti nastale stroške. 11. člen Priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema. Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe. Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti. Upravljalec vzdržuje vodovodni priključek do vodomera, v kolikor je ta nameščen izven objekta (v vodomernem jašku). V primeru, da je vodomer vgrajen v objektu upravljalec vzdržuje priključek do objekta. Vzdrževanje preostalega priključka v objektu je strošek uporabnika. Upravljavec javnega vodovoda mora voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni vodovod in trasah teh priključkov. 12. člen Začasna priključitev na javni vodovod je dovoljena samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka. Začasni priključek na javni vodovod izvede izvajalec javne službe skladno z izdanim soglasjem na stroške uporabnika ali investitorja. Izvajalec dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva. Uporabnik za začasni vodovodni priključek plača pristojbino, ki jo določi občina. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti: pravnomočno gradbeno dovoljenje, kadar je gradbeno dovoljenje za tak poseg potrebno, prijavo prireditve ali dokument, ki upravičuje in potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod, opis dejavnosti z navedbo predvidene porabe vode in čas trajanja priključka in dokazilo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode. Izvajalec javne službe lahko zagotovi strokovni nadzor nad izvedbo začasnega priključka na javni vodovod, v primeru, če priključek izvede drug usposobljen izvajalec, uporabnik ali investitor pa mora kriti nastale stroške. Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2511 13. člen Gradbiščni priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka. Gradbiščni priključek na javni vodovod izvede izvajalec javne službe skladno z izdanim soglasjem na stroške investitorja. Izvajalec javne službe lahko zagotovi strokovni nadzor nad izvedbo gradbiščnega priključka na javni vodovod, v primeru, če priključek izvede drug usposobljen izvajalec, uporabnik ali investitor pa mora kriti nastale stroške. 14. člen Po izvedbi priključka na javni vodovod, začasnega priključka ali gradbiščnega priključka in izdelavi geodetskega posnetka, se priključek na javni vodovod, začasni priključek ali gradbiščni priključek evidentira v katastru javnega vodovoda, ki ga vzdržuje izvajalec javne službe. Po končanih delih se uporabnika oziroma investitorja evidentira v evidenci uporabnikov, ki jo vzdržuje izvajalec javne službe. Priključek na javni vodovod, vključno z obračunskim vodomerom, vzdržuje izvajalec javne službe na stroške uporabnika oziroma investitorja. Stroški vzdrževanja so zajeti v omrežnini. Meja med priključkom na javni vodovod in interno vodovodno napeljavo uporabnika je priključni sklop na iztoku iz vodomera. Priključni sklop vzdržuje izvajalec javne službe. 15. člen Brez soglasja izvajalca javne službe uporabnik ne sme dovoliti priključitve stavb ali gradbeno inženirskih objektov drugih uporabnikov na svojo interno vodovodno napeljavo ali na priključek na javni vodovod. 16. člen Ukinitev priključka na javni vodovod je dovoljena, če se priključena stavba ali gradbeno inženirski objekt poruši. Uporabnik mora posredovati izvajalcu javne službe pisno vlogo za ukinitev priključka na javni vodovod. Ukinitev priključka na javni vodovod izvede izvajalec javne službe v skladu z izdanim soglasjem za ukinitev priključka na javni vodovod na stroške uporabnika. 17. člen Ukinitev začasnega priključka na javni vodovod je dovoljena po izteku dveh let od izdaje soglasja k začasni priključitvi na javni vodovod ali na podlagi pisne vloge, ki jo uporabnik posreduje izvajalcu javne službe, ko uporabnik začasnega priključka ne potrebuje več. Ukinitev začasnega priključka na javni vodovod izvede izvajalec javne službe po uradni dolžnosti, ko poteče veljavnost soglasja k začasni priključitvi ali v skladu z izdanim soglasjem k začasni ukinitvi priključka na javni vodovod na stroške uporabnika. 18. člen Ukinitev gradbiščnega priključka na javni vodovod je dovoljena, ko se prične stavba ali gradbeno inženirski objekt uporabljati. Uporabnik mora posredovati izvajalcu javne službe pisno vlogo za ukinitev gradbiščnega priključka na javni vodovod. Ukinitev gradbiščnega priključka na javni vodovod izvede izvajalec javne službe v skladu z izdanim soglasjem k ukinitvi gradbiščnega priključka na stroške uporabnika. 19. člen Izvajalec javne službe ukine priključek na javni vodovod, začasni priključek ali gradbiščni priključek, tako da:  fizično odstrani priključni sklop na javni vodovod,  spremeni status priključka v katastru,  spremeni status uporabnika v evidenci uporabnikov. 20. člen Javni vodovod in priključek na javni vodovod z vodomernim mestom morajo biti vedno dostopni izvajalcu javne službe. Na njih ni dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca javne službe. 21. člen Vodovodni priključek mora stranka na lastne stroške obnoviti:  če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost oskrbe s pitno vodo,  če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,  v primeru obnove javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne infrastrukture,  če obstoječi priključek tlačno ne ustreza normativom, oziroma najkasneje, ko doseže starost 50 let. Redna menjava in umerjanje vodomerov se izvaja skladno z veljavno zakonodajo. Prekinitev dobave pitne vode 22. člen Upravljavec javnega vodovoda uporabniku prekine dobavo pitne vode v naslednjih primerih:  če je bil priključek na javno vodovodno omrežje izdelan brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem upravljavca javnega vodovoda ali brez nadzora ter prevzema s strani upravljavca javnega vodovoda,  če interna hišna instalacija uporabnika ni tehnično ustrezna in je zaradi te instalacije ogrožena kakovost pitne vode v omrežju javnega vodovoda,  če uporabnik brez soglasja upravljavca javnega vodovoda dovoli priključitev drugega uporabnika na svoje interno omrežje ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave,  če notranje instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik oviranja noče odstraniti,  če uporabnik brez privolitve upravljavca javnega vodovoda odstrani pečatno plombo (na vodomeru, hidrantu itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka,  če uporabnik brez soglasja upravljavca javnega vodovoda opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju upravljavec javnega vodovoda,  če uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v izrednih primerih (redukcije),  če uporabnik ne dopusti upravljavcu javnega vodovoda opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu in priključku stavbe,  če uporabnik ne dovoli upravljavcu javnega vodovoda vgraditve ali zamenjave vodomera,  če uporabnik onemogoča upravljavcu javnega vodovoda odčitavanje in pregled vodomera ter interne instalacije in internega hidrantnega omrežja,  če je prostor, kjer se nahaja vodomer, nedostopen ali tako zanemarjen, da ni mogoče odčitati ali zamenjati vodomera,  če uporabnik ne plača računa za dobavo vode, kakor je določeno v 28. členu,  če uporabniki v več stanovanjski stavbi ne uredijo medsebojnih razmerij in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode, Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2512  če uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka. Dobava vode se lahko prekine, po predhodnem obvestilu izvajalca javne službe za odpravo vzroka, ki je podlaga za prekinitev dobave pitne vode in določitvi roka za odpravo. Rok za odpravo je minimalno 2 dni od dneva, ko izvajalec javne službe ugotovi vzrok, o čemer pooblaščena oseba izvajalca javne službe sestavi zapisnik. Dobava vode se prekine do odprave vzroka prekinitve. Za vnovično vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali poskusa odklopa po ceniku upravljavca javnega vodovoda. Na zahtevo uporabnika, da se mu začasno prekine dobava vode, je upravljavec javnega vodovoda po prejemu pisnega zahtevka uporabnika to tudi dolžan storiti. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po ceniku upravljavca javnega vodovoda. 23. člen Upravljavec javnega vodovoda ima pravico prekiniti dobavo vode zaradi načrtovanih vzdrževalnih ali investicijskih del na omrežju, odprave okvar ali zaradi višje sile. Za načrtovana vzdrževalna in investicijska dela mora preko lokalnih sredstev javnega obveščanja, na krajevno običajen način ali neposredno obvestiti uporabnike o prekinitvi vode en dan pred prekinitvijo dobave vode. V primeru prekinitve dobave vode zaradi višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno, ima upravljavec javnega vodovoda pravico in dolžnost izdati navodila za racionalizacijo porabe vode ter brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode. V primeru omejitev ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene. V izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij je upravljavec javnega vodovoda dolžan obveščati uporabnike o izvajanju posebnih ukrepov glede uporabe vode. Upravljavec ima pravico za krajši čas prekiniti dobavo vode, o čemer v najkrajšem možnem času naknadno obvesti uporabnike, ter navede razlog in predviden čas prekinitve dobave vode v primerih:  če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kakovost vode v vodovodnem omrežju;  če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja;  če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo;  z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaževanja vode;  če uporabnik pismeno odpove priključek ali zahteva prekinitev dobave vode. Upravljavec zagotavlja minimalni standard dobave vode po predložitvi ustrezne posode na njegovem matičnem naslovu. Omejitev oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda 24. člen Izvajalec javne službe lahko uporabnikom omeji oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda v primeru pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda, zaradi katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi rabami vode. V primeru omejitve oskrbe s pitno vodo izvajalec javne službe o predvidenem času in trajanju omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike obvesti takoj, ko je to mogoče na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani. Izvajalec javne službe obvešča uporabnike v skladu s Programom obveščanja uporabnikov. Meritve količin porabljene pitne vode in obračunavanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo 25. člen Izvajalec javne službe meri količino porabljene pitne vode v kubičnih metrih z obračunskimi vodomeri. Upravljavec javnega vodovoda mesečno zaračunava uporabniku porabljeno vodo, določeno na osnovi povprečne mesečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju. Obračunsko obdobje je obdobje med zadnjima odčitkoma. Najmanj enkrat letno, ob menjavi obračunskega vodomera ali ob odčitku obračunskega vodomera, opravi upravljavec javnega vodovoda obračun porabljene vode za posameznega uporabnika. Upravljavec javnega vodovoda mesečno zaračunava uporabnikom ter stanovalcem v večstanovanjskih stavbah porabljeno vodo na podlagi dejanske porabe, zabeležene na obračunskem vodomeru. Upravljavec javnega vodovoda v soglasju z uporabnikom lahko določi tudi drugače. Račun iz drugega odstavka tega člena mora vsebovati vse z zakonom predpisane elemente. 26. člen Izvajalec javne službe izstavi račun iz drugega odstavka prejšnjega člena:  lastniku stavbe, dela stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba,  lastniku stavbe, dela stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, v delu, kjer se v njih izvajajo državne javne službe ali javne službe občine,  izvajalcu državnih javnih služb ali javnih služb občine za namen pranja ali namakanja javnih površin. Če je več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer, so dolžni uporabniki izvajalcu javne službe sporočiti, kdo je prejemnik računov za porabljeno pitno vodo. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom, če več kot polovica uporabnikov, priključenih na isti obračunski vodomer, podpiše delilno razmerje. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom v objektih, za katere v skladu s predpisom, ki ureja stanovanjsko področje, upravnik ni obvezen, če vsi uporabniki podpišejo delilno razmerje. Če zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe pitne vode, izvajalec javne službe upošteva pri obračunu vode povprečno količino porabljene pitne vode v obdobju dvanajstih mesecev pred nastankom okvare. Vodomeri na interni napeljavi uporabnika so namenjeni za interno porazdelitev stroškov. Teh vodomerov izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne odčitava. 27. člen Storitve javne službe se obračunavajo v skladu z določili veljavnega predpisa o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. 28. člen Uporabnik je dolžan plačati račun do dneva zapadlosti računa. Kolikor uporabnik računa ne plača v roku, ga Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2513 izvajalec javne službe pisno opomni na neplačilo. Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v 15 dneh po prejemu pisnega opomina, v katerem mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko upravljavec javnega vodovoda prekine dobavo vode. Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico vložiti pisni ugovor pri upravljavcu javnega vodovoda v osmih dneh od prejema računa. Upravljavec javnega vodovoda je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 15 dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode. Kolikor uporabnik računa ne poravna niti v 15 dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin, v katerem ga opozori tudi na možnost prekinitve dobave vode. Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu sedmi dan po prejemu opomina lahko prekine dobava vode. Dobava vode se lahko prekine samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov. Skladnost in zdravstvena ustreznost pitne vode 29. člen Izvajalec javne službe izvaja notranji nadzor skladnosti z mejnimi vrednostmi parametrov (v nadaljnjem besedilu: skladnost) in zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu in druge naloge, določene v predpisih, ki urejajo pitno vodo. Rezultati monitoringa in notranjega nadzora pitne vode morajo biti javno dostopni pri izvajalcu javne službe. Upravljalec vodovodnega sistema mora zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu z veljavnim predpisom, ki ureja pitno vodo. 30. člen Uporabnik lahko zahteva izredni nadzor skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode na lastnem odjemnem mestu. V primeru, da je pitna voda na odjemnem mestu skladna s predpisi, lahko izvajalec javne službe izstavi uporabniku račun za opravljeno storitev. Javna pooblastila izvajalca javne službe 31. člen Izvajalec javne službe opravlja na območju občine naslednja javna pooblastila:  izdaja projektne pogoje, smernice in mnenja, vse v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,  izdaja soglasja k projektnim rešitvam,  izdaja soglasja za priključek. Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev listin iz prejšnjega odstavka naslednjo dokumentacijo: a) k vlogi za pridobitev projektnih pogojev:  idejno zasnovo,  situacijo obstoječega stanja,  situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji,  opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode,  strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi. b) k vlogi za soglasje k projektnim rešitvam in na projektno dokumentacijo:  vodilno mapo,  načrt strojne (vodovodne) napeljave,  načrt zunanje ureditve,  načrt s predmetom soglašanja,  izkaz požarne varnosti. c) za soglasje za priključitev stavbe ali inženirskega objekta, ki je v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja:  idejno zasnovo,  situacija obstoječega stanja,  situacija z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,  opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode. d) za soglasje za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov:  gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta,  projekt vodovodnega priključka,  projekt interne vodovodne inštalacije ali potrdilo upravljavca o pregledu interne inštalacije,  pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,  dokazilo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, kolikor je to predpisano. e) za soglasje za začasni priključek, katero se lahko izda za obdobje največ dveh let:  situacijo (po potrebi z vrisanim objektom) v merilu 1:1000 ali 1:500,  upravno dovoljenje oziroma drug ustrezen dokument (odločbo ipd.),  opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in času trajanja priključka,  projekt vodovodnega priključka,  pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje, ali vpisano služnostno pravico,  dokument o lastništvu in dovoljenje za poseg v prostor;  soglasje za prekop javnih površin in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi), preko katerih bo potekal vodovodni priključek. f) za soglasja za ukinitev priključka:  situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in vodovodnim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500,  potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti stavbe. g) za soglasje k spremembam:  projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe. Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja točka d) tega člena, gradbenega dovoljenja pa ni potrebno predložiti, če je bil objekt zgrajen pred letom 1967. Izvajalec javne službe sodeluje pri tehničnih pregledih objektov. Stroški za izvajanje nalog iz tega člena se krijejo iz proračunskih sredstev občine. 32. člen Pri izdaji soglasja iz prejšnjega člena tega odloka mora izvajalec javne službe določiti:  minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja,  pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja proti vplivom novogradnje,  traso, globino, dimenzijo priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,  lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška,  dimenzijo vodomera in tip, Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2514  tehnične pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z vodovodom,  pogoje zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa vodovodnega priključka,  posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali na območjih predvidenih za zajem pitne vode,  posebne pogoje v primeru neustreznega tlaka vode,  ostale pogoje, ki so določeni s Tehničnim pravilnikom. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV 1.Pravice uporabnikov 33. člen Uporabnik ima na podlagi soglasja izvajalca javne službe pravico:  do priključitve na javni vodovod,  spremeniti dimenzijo priključka, traso priključka, vodomerno mesto,  izvesti dodatna dela na priključku na javni vodovod,  povečati ali zmanjšati odvzem pitne vode,  ukinitve priključka na javni vodovod. 2.Obveznosti uporabnikov 34. člen Uporabniki imajo naslednje obveznosti:  za priključitev na javni vodovod ter za vse posege na objektih in napravah pridobiti soglasje upravljavca,  redno vzdrževanje internega omrežja, vodomernega mesta in internega hidrantnega omrežja,  zaščita vodomernega mesta in vodomera pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami,  upravljavcu omogočiti dostop do vodomernega mesta ob vseh vremenskih pogojih,  upravljavcu omogočiti pregled ustreznosti priključka stavbe in interne vodovodne inštalacije,  skrbeti mora za dostopnost in vidnost zaslona na svojem vodovodnem priključku,  upravljavcu omogočiti vzorčenje pitne vode na katerikoli pipi internega vodovodnega omrežja,  obveščanje upravljavca o okvarah na javnem vodovodu in priključku stavbe, ter omogočanje izvedbe odprave okvare in obnove,  dopusti obnavljanje vodovodnega priključka in poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami upravljavca, tem odlokom in Tehničnim pravilnikom,  povrnitev škode povzročene na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročil z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu,  pisno obveščanje upravljavca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode, v roku 15 dni od nastanka spremembe, ki je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti,  urejanje medsebojnih delitev stroškov, kadar imajo obračun preko skupnega obračunskega vodomera in sporočajo upravljavcu naslovnika in plačnika računov,  izvrševanje varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave pitne vode,  priključitev na javno vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev in soglasja upravljavca ter izjave o opravljenem upravljavčevem nadzoru izgradnje vodovodnega priključka in prevzemu v upravljanje ob podpisani pogodbi. 35. člen Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja javnih vodovodov in priključkov na javni vodovod mora lastnik zemljišča, preko katerega je potreben prehod za dostop do vodovodnega omrežja, objektov ali priključka na javni vodovod, izvajalcu javne službe dovoliti prehod. Izvajalec javne službe je dolžan izvesti dela tako, da povzroči čim manjšo škodo in po opravljenih delih vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje in/ali povrniti nastalo škodo. 3.Odvzem pitne vode iz javnih hidrantov 36. člen Hidranti na javnem omrežju služijo za gašenje požarov in izvajanje drugih nalog zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, zato morajo biti vedno dostopni, v brezhibnem stanju in redno vzdrževani. Javne hidrante vzdržuje izvajalec javne službe na stroške občine. Odjem pitne vode iz hidrantov na javnem vodovodu je, razen za gašenje požarov in izvajanje drugih nalog zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, dopusten le na podlagi predhodnega soglasja izvajalca javne službe, ki vsebuje pogoje odjema pitne vode, način obračuna ter plačilo stroškov za porabljeno pitno vodo. Za takšen odvzem vode se sklene dogovor (o uporabi in poravnavi stroškov za porabljeno vodo), v katerem je določen tudi način plačila. 37. člen Brez soglasja izvajalca javne službe se sme odvzemati pitna voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih poveljstvo javne gasilske službe vsake tri mesece sporoča izvajalcu javne službe podatke o količini odvzete pitne vode iz hidrantov na javnem vodovodu. Gasilska društva za namen pripravljenosti na nesreče lahko izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni pregled stanja hidrantnega priključka in izvedejo poskusni priklop na hidrant, po predhodnem soglasju ali naročilu izvajalca javne službe. O ugotovljenih pomanjkljivostih gasilska društva obvestijo izvajalca javne službe. 38. člen Javno hidrantno omrežje, ki ga upravlja izvajalec javne službe in zasebno hidrantno omrežje, ki ga upravlja upravljavec zasebnega vodovoda, sta namenjeni predvsem požarni varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Brez soglasja izvajalca oziroma upravljavca zasebnega vodovoda se sme uporabljati voda iz hidranta samo za gašenje požarov in za odpravljanje posledic elementarnih nesreč. V teh primerih mora uporabnik v 24-urah po uporabi vode iz javnega hidranta pisno obvestiti izvajalca oziroma upravljavca zasebnega vodovoda o kraju uporabe, času odvzema vode in morebitnih pomanjkljivostih hidrantov. Odvzem vode iz hidrantov je izjemoma dovoljen, vendar samo ob soglasju izvajalca javne službe oziroma upravljavca zasebnega vodovoda in na podlagi predhodno sklenjene pogodbe, v kateri se določijo pogoji odvzema in plačilo vodarine, tudi za naslednje namene: Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2515 1. čiščenje cest, ulic in trgov, izpiranje kanalov, 2. zalivanje parkov ter javnih nasadov, 3. za javne prireditve, 4. za polnjenje cistern za razvoz vode, 5. za utrjevanje cestišč in druga podobna gradbena dela. Uporabnik mora po odvzemu vode pustiti hidrant v brezhibnem stanju in odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu in vodovodnem omrežju po njegovi krivdi. Določbe prejšnjega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe, ki nastanejo pri gašenju požarov in pri izvajanju drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. Interni hidranti so del internega vodovoda objekta in morajo biti priključeni na vodovodno omrežje za odjemnim mestom. Vzdržuje jih uporabnik vode. Ob vsaki uporabi vode iz hidranta je uporabnik dolžan nemudoma poročati upravljavcu javnega vodovoda, in sicer o vzroku uporabe, času uporabe in porabljeni količini vode. 4.Uporaba priključka na javni vodovod 39. člen Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati, popravljati ali kakorkoli posegati v priključek na javni vodovod in v obračunski vodomer. 40. člen Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če meni, da meritev redne kontrole ni pravilna. Če se pri izredni kontroli točnosti obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo pitne vode izven dopustnih odstopanj, nosi stroške izredne kontrole točnosti vodomera izvajalec javne službe, v nasprotnem primeru pa uporabnik. 41. člen Uporabnik ne sme prekiniti dobave pitne vode drugemu uporabniku ali s svojim ravnanjem onesnažiti pitne vode v interni vodovodni napeljavi. 42. člen Stroške prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroške celotne izvedbe novega priključka na javni vodovod nosi uporabnik. Če uporabnik povzroči okvaro obračunskega vodomera, krije stroške njegovega popravila ali zamenjave. 43. člen Stroške okvar nastalih na internem vodovodnem omrežju nosi uporabnik, razen če so okvare nastale po krivdi izvajalca javne službe. 5.Obveznosti izvajalcev del 44. člen Izvajalci vzdrževalnih del in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in priključkov na javni vodovod. Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prejšnjega odstavka mora izvajalec del iz prejšnjega odstavka o nameravanem izvajanju del najmanj trideset dni pred začetkom del pisno obvestiti izvajalca javne službe in pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda z namenom uskladitve teh del. Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali priključek na javni vodovod v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe in zemljišča vrnejo v prvotno stanje. Stroške nadzora nosi izvajalec del. V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali priključka na javni vodovod pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo ali odpravo poškodb pri izvajalcu javne službe in poravnati vse stroške popravila ali odprave poškodb. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE 45. člen Javna služba se financira iz:  cene storitev javne službe,  proračunskih sredstev občine,  drugih virov. Cene storitev javne službe se določa skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev javne službe. Cene predlaga izvajalec javne službe z elaboratom o oblikovanju cen storitev javne službe, ki ga predloži občinskemu svetu v sprejem oziroma potrditev. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 46. člen Za izvajanje javne službe se uporablja infrastruktura javne službe lokalnega pomena. Infrastruktura javne službe lokalnega pomena na območju občine je sistem cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in elektro opremo za zajem vode, črpanje in prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se povezujejo v sekundarno omrežje, primarno omrežje ali transportno omrežje, s pomočjo katerih se zagotavlja oskrba naselij ali delov naselij s pitno vodo kot to določajo predpisi, ki urejajo javno službo. Objekti in naprave, namenjeni za izvajanje javne službe, so javno dobro. Infrastruktura iz prvega odstavka tega člena, s katero upravlja izvajalec javne službe, obveznosti izvajalca javne službe glede upravljanja te infrastrukture in druga z infrastrukturo povezana vprašanja, se podrobneje uredijo v pogodbi, ki jo skleneta občina in izvajalec javne službe. Izvajalec javne službe mora ravnati z infrastrukturo javne službe lokalnega pomena v skladu s predpisi. 47. člen Izvajalec javne službe prevzame novozgrajeni javni vodovodni sistem v najem in upravljanje, ko je pridobljeno uporabno dovoljenje in je izdelan izračun stroškov najema in upravljanja vodovodnega sistema, ki se prevzema. Postopek prevzema v najem in upravljanje mora biti izveden in dokumentiran z zapisnikom o primopredaji, ki vsebuje dokumentacijo, evidence, knjigovodske podatke, blagajniške podatke, listine o lastništvu, podatke o terjatvah in dolgovih in ostale poslovne zadeve. Najem in upravljanje novozgrajenih javnih vodovodnih sistemov se uredi s pogodbo. SKLENITEV POGODBE O USTANOVITVI SLUŽNOSTNE PRAVICE VZDRŽEVANJA IN OBNAVLJANJA OBSTOJEČEGA JAVNEGA VODOVODA Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2516 48. člen Pred izdajo soglasja k projektnim rešitvam ali soglasja za priključitev ali soglasja k priključitvi se med izvajalcem javne službe in prosilcem za izdajo teh soglasij sklene pogodba o ustanovitvi služnostne pravice vzdrževanja in obnavljanja obstoječega javnega vodovoda, v primeru, če se ugotovi, da javni vodovod poteka po zemljišču, ki je v lasti prosilcev teh soglasij. Prosilec za izdajo soglasja, mora pridobiti služnostno pravico za zemljišča, ki so v lasti drugih lastnikov. NADZOR 49. člen Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja pristojna inšpekcijska služba. Nadzor je lahko redni ali izredni. Izredni nadzor se izvede na podlagi zahteve uporabnikov. DOLOČBE O SANKCIJAH 50. člen Z globo 1000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba: 1. upravljavec javnega vodovoda, če ne zagotovi izvajanje določil tega odloka, 2. izvajalec del, ki pred začetkom del ne pridobi soglasja upravljavca javnega vodovoda, ter po zaključku na vodovodnem omrežju in napravah ne vzpostavi prvotnega stanja, 3. upravljavec zasebnega vodovoda, če ne zagotovi izvajanja določil tega odloka, 4. investitor, ki na vodovodnih napravah gradi, postavlja objekte ali nasipa material, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje ali če spreminja niveleto terena nad vodovodom brez soglasja upravljavca javnega vodovoda in pod pogoji, ki jih le-ta določi. Z globo 200 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. Z globo 200 EUR se za prekršek iz tretje točke tega člena kaznuje posameznik. 51. člen Z globo 800 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, če 1. se ne priključi na javni vodovod v skladu z določili 9. in 10. člena tega odloka, 2. ne omogoči dostopa izvajalcu javne službe do javnega vodovoda in vodovodnega priključka z vodomernim mestom, 3. ne pridobi soglasja izvajalca javne službe v skladu z določilom 31. člena tega odloka, 4. ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom, 5. ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa do interne vodovodne napeljave zaradi pregleda, odvzemanja vzorcev vode ali meritve tlaka na omrežju, 6. izvajalcu javne službe ne zagotovi dostopa zaradi vzdrževanja, obnove, odčitavanja ter pregleda ali zamenjave obračunskega vodomera, 7. izvajalcu javne službe ne zagotovi dostopa zaradi izvajanja rednih vzdrževalnih del na vodovodnem priključku, 8. ne upošteva varčevalnih ukrepov iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo, 9. ne dovoli obnove vodovodnega priključka, 10. ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalcu javne službe, 11. ne dovoli prehoda za dostop do vodovodnega omrežja, če uporabi vodo iz hidranta na javnem vodovodu v nasprotju z določili drugega odstavka 36. člena tega odloka, 12. če prestavi, zamenja ali popravi obračunski vodomer brez soglasja upravljavca javnega vodovoda, 13. če ne vgradi obračunskega vodomera v skladu z določili tega odloka. Z globo 250 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik. Z globo 250 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. Z globo 250 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 52. člen Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Pravilniku za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema, ki ga sprejme pristojni organ izvajalca javne službe. Tehnični pravilnik se uskladi z določbami tega odloka v roku 3 mesecev od uveljavitve tega odloka. 53. člen Postopki za izdajo soglasij, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo v skladu z določbami Odloka o oskrbi s pitno vodo iz javnih vodovodov na območju Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 86/01). 54. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo iz javnih vodovodov na območju Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 86/01). 55. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 355 - 7/2020 Datum: 17. 12. 2020 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan 1200. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Mislinja Na podlagi 59. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/16) v povezavi s VI. poglavjem Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popravek in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odločba US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 27/98 – odločba US), 218. členom in 218.a do 218.d členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15) ter na podlagi 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2517 Republike Slovenije, št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/12, 27/16 in 61/16), je Občinski svet Občine Mislinja na svoji 17. seji dne 17. 12. 2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI MISLINJA 1. člen Prvi odstavek 16. člena se spremeni tako, da se glasi: Mesečna vrednost točke za posamezne namene rabe znaša: Vrsta/namen rabe Eur/mesec Stavbna zemljišča s stanovanjskimi in počitniškimi objekti 0,00040 Stavbna zemljišča z objekti za poslovne in proizvodne namene 0,00045 Stavbna zemljišča z objekti družbenih dejavnosti 0,00045 Nepokrita skladišča, delavnice na prostem, parkirišča, odprti gostinski vrtovi, druge površine, namenjene opravljanju poslovne dejavnosti 0,00040 Nezazidana stavbna zemljišča 0,00020 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne 1. januarja 2021. Številka: 422 - 01/2020 Datum: 17. 12. 2020 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan 1201. Sklep o določitvi cen programov v Vzgojno- varstvenem zavodu Slovenj Gradec Na podlagi 31. člena Zakona vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – UPB, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 55/17), 3. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06, 79/08, 119/08, 102/09 in 62/10 – ZUPJS), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15), 17. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 91/2020-UPB-3) in 17. člena Statuta občine Mislinja (Uradni list RS št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/12, 27/16 in 61/16) sta Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec na 19. seji, dne 2. 12. 2020 in Občinski svet Občine Mislinja na 17. seji, dne 17. 12. 2020, sprejela SKLEP O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV V VZGOJNO-VARSTVENEM ZAVODU SLOVENJ GRADEC I. Cene programov vzgoje in varstva predšolskih otrok v Vzgojno-varstvenem zavodu Slovenj Gradec v oddelkih dnevnega varstva otrok od 1. 1. 2021 znašajo:  v programu prvega starostnega obdobja, starostna skupina od 1 – 3 let: 488,14 EUR,  v programu drugega starostnega obdobja:  starostna skupina 3 – 4 let: 402,64 EUR in  starostna skupina 3 – 6 let: 362,15 EUR.  v kombiniranih oddelkih: 402,64 EUR.  v razvojnem oddelku: 800,61 EUR. Cena prehrane v ceni programa znaša 1,68 EUR na dan. V cenah programov je zagotovljeno dnevno varstvo otroka za največ 9 ur bivanja v vrtcu z zajtrkom, sadno malico in kosilom. II. Višina plačila staršev za vrtec se določi z odločbo pristojnega centra za socialno delo (CSD) na podlagi veljavne zakonodaje. Višina plačila se z odločbo določi kot odstotek (plačilnega razreda), ki ga plačajo starši od cene programa, v katerega je otrok vključen. Če starši pravice iz javnih sredstev ne uveljavljajo, plačajo najvišje plačilo, ki znaša 77 % cene programov iz I. točke tega sklepa. III. Starši vpišejo otroka v vrtec praviloma za obdobje šolskega leta, ki traja od 1. septembra do 31. avgusta naslednje leto. IV. Plačilo staršev se za vsak dan odsotnosti iz vrtca zniža za strošek prehrane. V primeru odsotnosti otroka iz vrtca se plačilo staršev znižuje samo za dneve odsotnosti in sicer: 1. če je otrok neprekinjeno odsoten od 6 do 10 delovnih dni, se od plačila odšteje 10 % glede na določeni plačilni razred (odločba CSD) cene programa za odsotne delovne dni, 2. če je otrok neprekinjeno odsoten od 11 do 20 delovnih dni, se od plačila odšteje 30 % glede na določeni plačilni razred (odločba CSD) cene programa za odsotne delovne dni, 3. če je otrok neprekinjeno odsoten od 21 delovnih dni ali več se od plačila odšteje 50 % glede na določeni plačilni razred (odločba CSD) cene programa za odsotne delovne dni. V primeru nenadnih ali hudih bolezenskih stanj otroka, ki zahteva daljšo neprekinjeno odsotnost otroka (več kot 40 delovnih dni), lahko starši uveljavljajo v vrtcu dodatno znižanje plačila, s pisno vlogo in predložitvijo ustreznih zdravniških potrdil. Plačilo staršev v tem primeru znaša 20 % oskrbnine glede na določeni plačilni razred (odločba CSD) od prvega dne odsotnosti. V. Starši, ki želijo za svojega otroka ob najmanj enomesečni ali največ dvomesečni odsotnosti v času od 1. 6. do 30. 9. rezervirati mesto v izbrani enoti vrtca, plačajo v mesecu, ko je otrok v celoti odsoten 25 % višine njihovega plačilnega razreda, zmanjšanega za stroške neporabljenih živil, kot rezervacijo. VI. Olajšave iz IV. in V. člena lahko uveljavijo starši, ki imajo skupaj z otrokom stalno prebivališče v Mestni občini Slovenj Gradec ali Občini Mislinja in starši tujcev, ki nimajo stalnega prebivališča v RS, so pa zavezanci za dohodnino v RS in imajo v Mestni občini Slovenj Gradec ali Občini Mislinja prijavljeno začasno prebivališče. Starši otrok iz drugih občin pa lahko uveljavljajo olajšave, v kolikor občina, ki je po predpisih dolžna kriti razliko do cene programa, pisno soglaša, da bo v tem primeru Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2518 pokrila razliko med plačilom staršev in ceno programa oz. v skladu s sklepom pristojne občine o ceni programa na njenem območju. V primeru, da otroka v času poletnih počitnic starši izpišejo iz vrtca, je otrok pri ponovnem vpisu razporejen v enoto in oddelek, kjer so še razpoložljiva prosta mesta. VII. Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po zadnji objavi, uporablja pa se od 1. 1. 2021 dalje. Z dnem uporabe tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi cen programov v Vzgojno-varstvenem zavodu Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 77/2019). Številka Mestne občine Slovenj Gradec: 603-0038/2016 Datum: 3. 12. 2020 Župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler Številka Občine Mislinja: 014-0002/2019 Datum: 17. 12. 2020 Župan Občine Mislinja Bojan Borovnik OBČINA NAKLO 1202. Sklep o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2021 Na podlagi 5. in 12. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 28/2015, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 63/2015) in 17. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Naklo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/2019) je Občinski svet Občine Naklo na 13. redni seji dne 16.12.2020 sprejel SKLEP O DOLOČITVI VREDNOSTI TOČKE ZA ODMERO NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA ZA LETO 2021 1. člen Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča na območju Občine Naklo za leto 2021 znaša 0,000310 EUR. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča na območju Občine Naklo za leto 2021 znaša 0,000144 EUR. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 2021 dalje. Številka: 4224-0022/2020 - 5 Datum: 16.12.2020 Občina Naklo Ivan Meglič, župan OBČINA NAZARJE 1203. Sklep o vrednosti točke za izračun letnega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2021 Na podlagi 23. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 9/1999, 1/2002 in 10/2003) je občinski svet na svoji 14. redni seji, dne 10. 12. 2020 sprejel SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN LETNEGA NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V LETU 2021 1. člen Vrednost točke za izračun letnega nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju Občine Nazarje za leto 2021 znaša 0,001513 EUR/m2. 2. člen Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Uporablja se od 01.01.2021. Številka: 032-0004/2018-15 Datum: 10. 12. 2020 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan OBČINA ORMOŽ 1204. Odlok o spremembah Odloka o proračunu Občine Ormož za leto 2021 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 –ZUJF in 14/15ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 –ZfisP, 96/15 ZIPRS1617 in 13/18) ter 16. in 103. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, štev. 9/15 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Ormož na 17. redni seji, dne 21.12.2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE ORMOŽ ZA LETO 2021 1. člen V Odloku o proračunu Občine Ormož za leto 2021 (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 15/19) se drugi odstavek 2. člena spremeni tako, da se glasi: Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v eurih Skupina / Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2021 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 20.983.390 Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2519 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 11.665.303 70 DAVČNI PRIHODKI 9.961.464 700 Davki na dohodek in dobiček 8.697.047 703 Davki na premoženje 1.061.912 704 Domači davki na blago in storitve 202.505 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.703.839 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 1.235.597 711 Takse in pristojbine 10.500 712 Globe in druge kazni 22.600 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 58.509 714 Drugi nedavčni prihodki 376.634 72 KAPITALSKI PRIHODKI 243.220 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 63.220 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 180.000 73 PREJETE DONACIJE 36.607 730 Prejete donacije iz domačih virov 36.607 74 TRANSFERNI PRIHODKI 9.038.260 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 3.472.876 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 5.565.384 II. SKUPAJ ODHODKI 23.878.388 40 TEKOČI ODHODKI 3.054.052 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 928.795 401 Prispevki delodajalca za socialno varnost 143.453 402 Izdatki za blago in storitve 1.596.725 403 Plačila domačih obresti 38.285 409 Rezerve 346.795 41 TEKOČI TRANSFERI 6.257.248 410 Subvencije 452.990 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 3.065.105 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 445.513 413 Drugi tekoči domači transferi 2.290.164 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 14.040.846 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 14.044.321 43 INVESTICJSKI TRANSFERI 526.242 431 Investicijski transferi privatnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 271.582 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 254.660 III. PRORAČUNSKI PRIMANKLJAJ (PRESEŽEK) (I.-II.) -2.894.997 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina / Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2021 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN KAPITALSKIH DELEŽEV 0 75 Prejeta vračila danih posojil 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 44 Dana posojila in povečanje kapitalskih deležev 0 440 Dana posojila 0 VI. Prejeta minus dana posojila in spremembe kapitalskih deležev (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina / Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta 2021 VII. ZADOLŽEVANJE 2.317.819 50 ZADOLŽEVANJE 2.317.819 500 Domače zadolževanje 2.317.819 VIII. ODPLAČILA DOLGA 722.822 55 ODPLAČILA DOLGA 722.822 550 Odplačila domačega dolga 722.822 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -1.300.000 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 1.594.997 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) 2.894.997 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 0 9009 Splošni sklad za drugo 1.300.000 Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2520 2. člen V prvem odstavku 8. člena se znesek »24.000 eurov« nadomesti z zneskom »72.000 eurov«. 3. člen V prvem odstavku 12. člena se znesek »867.000 eurov« nadomesti z zneskom »2.317.819 eurov«. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-11/2020 11/11 Datum: 21.12.2020 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan 1205. Sklep o spremembi in dopolnitvi Sklepa o letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Ormož za leto 2021-št. 1/2021 Na podlagi drugega odstavka 24. in drugega odstavka 26. člena ter prvega odstavka 27. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 11/18, 79/18 ZSPDSLS-1A), določb Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 31/18) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo in 11/19) je Občinski svet Ormož na svoji 17. redni seji, dne 21.12.2020 sprejel SKLEP O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI SKLEPA O LETNEM NAČRTU RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE ORMOŽ ZA LETO 2021-št. 1/2021 1. člen V letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine Ormož za leto 2021 (Uradni vestnik Občine Ormož, štev. 15/2019) se prvi odstavek 2. člena spremeni tako, da se glasi: »Letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine Ormož za leto 2021 iz 1. člena tega sklepa se načrtuje v orientacijski vrednosti v višini 1.670.561,60 EUR«. 2. člen Tabela A iz že sprejetega Letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine Ormož se dopolni tako, da se vključijo še naslednje nepremičnine: Tabela A – Načrt razpolaganja z zemljišči: Upravljavec: OBČINA ORMOŽ Zap. št. Samoupravna lokalna skupnost Šifra k.o. Parcelna št. Površina v m2 Razpolaganje Okvirna vrednost v EUR 1. Občina Ormož 294-Ivanjkovci 75/20, 75/21, 75/22, 75/11, 75/23, 75/24, 75/25, 75/26 75/27 1060+701+ 837+806+7 00+700+78 4+37+ 1473= 7.098 prodaja 68.850,60 2. Občina Ormož 337-Grabe pri Središču 108/0, 109/0 1130+391= 1521 prodaja 1.300 3. Občina Ormož 293-Stanovno 325/2, 326, 385, 386, 387, 388, 389 38719 prodaja - delež 40/120 10.500 4. Občina Ormož 332-Ormož 835/22 11772 prodaja 235.440 5. Občina Ormož 302-Miklavž 36/3 435 prodaja 3.567 SKUPAJ: 319.657,60 Letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine Ormož pa se dopolni še tako, da se vključi še tabela B: Tabela B – Načrt razpolaganja s stavbami/deli stavb ter z zemljišči s stavbo: Upravljavec: OBČINA ORMOŽ Zap. št. Samoupravna lokalna skupnost Stavba Šifra k.o. Površina v m2 Solastniški delež Okvirna vrednost v EUR 1. Občina Ormož Cerovec Stanka Vraza 35 6 296-Cerovec Stanka Vraza 73 1/1 11.000 2. Občina Ormož Grabe 25 *61/0, 203/3 337-Grabe pri Središču 557+189=74 6 1/1 12.110 Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2521 3. Občina Ormož Šardinje 22 *96, 245, 243, 244/2, 244/3, 244/1 321-Šardinje 112+1798+3 52+257+41+ 539=3099 8/12 18.681 4. Občina Ormož Veliki Brebrovnik 58 *130/0 300-Veliki Brebrovnik 328 2/9 2.600 5. Občina Ormož Vuzmetinci 20 *32/0 306- Vuzmetinci 152,80 1/1 15.000 6. Občina Ormož Miklavž pri Ormožu 40 stanovanje 302-Miklavž 39,59 1/1 11.386 7. Občina Ormož Runeč 27 stanovanje 292-Runeč 60,57 1/1 17.962 SKUPAJ: 88.739 3. člen Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-138/2019 01\29 Datum: 21.12.2020 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan 1206. Sklep o spremembi in dopolnitvi Sklepa o letnem načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2021-št. 1/2021 Na podlagi drugega odstavka 24. in drugega odstavka 26. člena ter prvega odstavka 27. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 11/18, 79/18 ZSPDSLS-1A), določb Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 31/18) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo in 11/19) je Občinski svet Ormož na svoji 17. redni seji, dne 21.12.2020 sprejel SKLEP O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI SKLEPA O LETNEM NAČRTU PRIDOBIVANJA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA ZA LETO 2021-št. 1/2021 1. člen V Letnem načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2021 (Uradni vestnik Občine Ormož, štev. 15/2019), se prvi odstavek 2. člena spremeni tako, da se glasi: »Letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2021 iz 1. člena tega sklepa se načrtuje v orientacijski vrednosti v višini 476.167,80 EUR.« 2. člen V Letni načrt pridobivanja se vključijo še naslednje nepremičnine: Tabela A – Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja: Upravljavec: OBČINA ORMOŽ Zap.št. Samoupravna lokalna skupnost Vrsta nepremični ne Parcelna št. Šifra k.o. Površina v m2 Okvirna cena v EUR 1. Občina Ormož zemljišče s stavbo 243/3 in 242 332-Ormož 943 133.440 2. Občina Ormož zemljišče s stavbo 247, 245/2, 246/3 in 246/1 332-Ormož 3.522 131.943,80 3. Občina Ormož zemljišče del 413/0, del 414/2 332-Ormož cca 1.500 15.000 4. Občina Ormož zemljišče 625, 626, 627 332-Ormož 360+230+1 128= 1.718 80.000 5. Občina Ormož del stavbe 2 (Velika Nedelja 7) z zemljiščem 1230 - del stavbe 2, 1231 – solastniški delež zemljišča 331-Velika Nedelja 86,60 – posl. prostor, 63 - zemljišče 31.000 6. Občina Ormož zemljišče del 268/4, del 268/6 294-Ivanjkovci cca 100 500 7. Občina Ormož zemljišče 99/7, 94/4, 94/6, 91/2, 87/2, 98/4, 98/6, 95/2, 99/5, 102/4, 82/4, 99/9, 86/4, 90/2, 83/2 328-Osluševci 41+17+20+ 140+160+6 8+15+35+8 9+71+375+ 26+283+17 0+61=1.57 1 6.284 Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2522 8. Občina Ormož zemljišče s stavbo *25/3 in 196/2 316-Libanja 1.302 16.000 SKUPAJ: 414.167,80 3. člen Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-137/2019 01\29 Datum: 21.12.2020 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan 1207. Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Ormož Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Ormož na svoji 17. redni seji, dne 21.12.2020 sprejel PRAVILNIK O DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O DODELJEVANJU PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI ORMOŽ 1. člen V Pravilniku o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Ormož (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/2020) – v nadaljevanju Pravilnik, se v drugem odstavku 33. člena spremeni prva alineja tako, da se glasi: » - tri- in večstanovanjske stavbe – CC-SI: 11220,«. 2. člen 35. člen se spremeni tako, da se glasi: » 35. člen Iz poslovnega načrta oziroma investicijskega programa mora biti razvidna vrsta in višina investicije ter število predvidenih novih delovnih mest oz. število ohranjenih obstoječih delovnih mest za najmanj prihodnja tri leta. Delovna mesta morajo biti povezana z izvajanjem projekta začetne investicije in biti ustvarjena in zasedena najkasneje v treh letih po dokončani investiciji. Nova ustvarjena delovna mesta morajo biti ohranjena - zasedena najmanj 3 leta. Izhodiščno stanje za novo ustvarjena delovna mesta je število zaposlenih na dan oddaje vloge za oprostitev plačila komunalnega prispevka. Investitor, ki ne zgradi objekta v skladu s poslovnim načrtom oziroma investicijskim programom, na podlagi katere je bil oproščen plačila komunalnega prispevka oz. v roku 5 let od pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljenja nima pridobljenega uporabnega dovoljenja ter investitor, ki z izgradnjo poslovnega objekta ne zagotovi novih delovnih mest ali ne ohrani števila obstoječih delovnih mest na dan oddaje vloge, mora plačati komunalni prispevek v celoti, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti plačila. Izpolnjevanje teh pogojev se preverja po preteku rokov, navedenih v prejšnjem odstavku tega člena.«. 3. člen Tretja alineja 37. člena se spremeni tako, da se glasi: »- poslovni načrt oz. investicijski program, iz katerega sta razvidna vrsta in višina investicije ter število predvidenih novih delovnih oz. obstoječih delovnih mest za najmanj prihodnja tri leta (podatki o novo ustvarjenih delovnih mestih morajo vključevati naziv delovnega mesta, predvidena dela in naloge ter predviden čas zasedbe novo ustvarjenega delovnega mesta); iz analize kadrov mora biti razvidno povprečno število zaposlenih v preteklih 12 mesecih (računano od dneva oddaje vloge), število zaposlenih na dan oddaje vloge, predvidene nove zaposlitve v okviru projekta začetne investicije,«. 4. člen Spremembe in dopolnitve tega pravilnika začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 7-20/2020 4/18 Datum: 21.12.2020 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan OBČINA PESNICA 1208. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Pesnica Na podlagi VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ in 101/13 – ZdavNepr in 22/14 – odl. US), 218. člena in 218.a do 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – Zrud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZdavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US) in 55. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (Uradni list RS, št. 75/19, 61/20 – ZDLGPE in 133/20) ter 18. člena Statuta Občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/19 in 28/19 - popravek), je Občinski svet Občine Pesnica na svoji 16. redni seji dne 18.12.2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI PESNICA 1. člen V Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/19) se v 5. členu spremeni četrti odstavek tako, da novo besedilo glasi: »(4) Nadomestilo za zazidana stavbna zemljišča se plačuje, če je stavbno zemljišče opremljeno vsaj s cesto, z vodovodnim in z električnim omrežjem.«. 2. člen 9. člen se spremeni tako, da novo besedilo glasi: »9. člen Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2523 Glede na namen uporabe oziroma vrsto dejavnosti so zazidana stavbna zemljišča po tem odloku razvrščena v naslednje skupine:  A: stavbna zemljišča za namene bivanja;  B: stavbna zemljišča za namene gospodarskih in poslovnih dejavnosti;  C: stavbna zemljišča za namene dopolnilih dejavnosti na kmetijah;  D: stavbna zemljišča za namene družbenih in upravnih dejavnosti;  E: stavbna zemljišča za namene ostalih dejavnosti v javnem interesu, kot so razna društva, humanitarne organizacije in podobno.«. 3. člen 10. člen se spremeni tako, da novo besedilo glasi: »10. člen Glede na namen uporabe oziroma vrsto dejavnosti ter lego se za zazidano stavbno zemljišče število točk za m2 površine določi po naslednji tabeli: v številu točk/m2 Lega stavbnega zemljišča Namen uporabe Območja A B C D E 1. območje 50 500 200 50 15 2. območje 40 300 160 40 10 3. območje 20 200 80 20 5 .«. 4. člen 11. člen se spremeni tako, da novo besedilo glasi: »11. člen Pri posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upošteva izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih. Glede na izjemne ugodnosti se določijo točke po naslednji tabeli: Šifra dejavnosti po SKD Točk/m2 oskrba z električno energijo, plinom in paro (D po SKD) 100 trgovina na debelo, vzdrževanje in popravila motornih vozil (G po SKD) 50 informacijske in komunikacijske dejavnosti (J po SKD) 100 finančne in zavarovalniške dejavnosti (K po SKD) 100 poslovanje z nepremičninami (L po SKD) 100 .«. 5. člen 12. člen se spremeni tako, da novo besedilo glasi: »12. člen (1) Poslovne površine iz četrtega odstavka 3. člena tega odloka se točkujejo po naslednji tabeli: v številu točk/m2 Lega stavbnega zemljišča Vrsta poslovnih površin Območja Bencinski servisi Odprte površine za poslovne namene športa, rekreacije, turizma Ostale poslovne površine iz četrtega odstavka 3. člena 1. območje 2000 200 400 2. območje 2000 150 300 3. območje 2000 100 200 (2) Za površino bencinskega servisa se šteje površina celotnega zemljišča, na katerem je zgrajen bencinski servis oz. se uporablja za potrebe bencinskega servisa ne glede na to, ali so na bencinskem servisu zgrajene tudi stavbe. (3) Za odprte površine za poslovne namene športa, rekreacije in turizma se štejejo vse površine, namenjene tej dejavnosti, kot so npr. igralne površine (površine igrišč) ne glede na to, ali so na njih zgrajene tudi stavbe, površine stavb pa se v izračunu ne upoštevajo. (4) Za poslovne površine iz tega člena se ne upoštevajo točke za opremljenost stavbnega zemljišča iz 8. člena tega odloka.«. 6. člen V 20. členu se spremeni drugi odstavek tako, da novo besedilo glasi: »(2) Plačila nadomestila so oproščeni tudi občani, ki so ob vložitvi vloge prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka ali jim storitve institucionalnega varstva plačuje občina.«. 7. člen V 22. členu se spremeni četrti odstavek tako, da novo besedilo glasi: »(4) Vse oprostitve, razen oprostitve iz prvega odstavka 20. člena in oprostitve iz 21. člena, veljajo za odmerno leto in jih lahko zavezanci v naslednjem odmernem letu ponovno zahtevajo, če izpolnjujejo pogoje za oprostitev iz tega odloka.«. 8. člen V 24. členu se v prvem odstavku letnica »2020« nadomesti z letnico »2021«. 9. člen Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in prične veljati naslednji dan po objavi. Številka: 422-0050/2020 Datum: 18.12. 2020 Občina Pesnica mag. Gregor Žmak. župan 1209. Odlok o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Pesnica Na podlagi 6. člena Zakona o voznikih (Uradni list, RS, št. 85/16, 67/17, 21/18-ZNOrg in 43/19) in 18. člena Statuta občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/19 in 28/19) je Občinski svet občine Pesnica na 16. redni seji dne 18. 12. 2020 sprejel naslednji ODLOK O USTANOVITVI SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU V OBČINI PESNICA 1. člen S tem odlokom se ustanovi, določi sestava ter delovno področje Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Pesnica (v nadaljevanju: SPV). 2. člen SPV šteje 12 članov. Člane SPV imenuje občinski svet za mandatno dobo štirih let. SPV sestavljajo:  trije predstavniki vzgojno izobraževalnih zavodov (šol), Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2524  štirje predstavniki krajevne skupnosti,  en predstavnik policije,  en predstavnik Medobčinskega redarstva,  en predstavnik upravljavca cest,  en predstavnik občinskega sveta in  en predstavnik občinske uprave. Predsednika SPV na predlog župana imenujejo člani izmed sebe na prvi seji. 3. člen SPV deluje na območju celotne občine Pesnica na področju vzgoje in preventive v cestnem prometu. SPV skrbi za sprejetje programov za varnost cestnega prometa in uveljavljanje ukrepov za njihovo izvajanje. 4. člen SPV opravlja naslednje naloge:  ocenjuje stanje varnosti v cestnem prometu na lokalni ravni;  predlaga organom lokalne skupnosti programe za varnost cestnega prometa in ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje;  koordinira izvajanje nalog na podlagi programov za varnost cestnega prometa na lokalni ravni, predvsem pa sodeluje pri izvajanju prometne vzgoje, dodatnem izobraževanju in obveščanju udeležencev cestnega prometa o ukrepih za doseganje prometne varnosti;  koordinira izdajanje in razširjanje prometno vzgojnih publikacij in drugih gradiv, pomembnih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni;  sodeluje z Javno agencijo RS za varnost prometa in ministrstvom, pristojnim za promet;  sodeluje in usklajuje delo z občinskimi organi, društvi in inštitucijami ter ostalimi deležniki zagotavljanja varnosti cestnega prometa;  skrbi za razvijanje in uveljavljanje ukrepov za večjo varnost na cestah in ostalih prometnih površinah;  obravnava in preučuje prometno politiko in prometno varnostne razmere ter predlaga pristojnim organom ukrepe za zboljšanje varnosti;  spodbuja medobčinsko in regijsko sodelovanje na področju prometne varnosti in zagotavljanja varnostne cestne infrastrukture;  sodeluje s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na območju Upravne enote Pesnica;  razvija in pospešuje aktivnosti s področja preventive in varnosti v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah na območju občine;  v sodelovanju z občinsko upravo in komisijo občinskega sveta, pristojno za promet presoja zadeve s področja prometne varnosti;  pripravlja letna poročila o svojih aktivnostih v preteklem letu in slednja predstavi občinskemu svetu najkasneje do 31. 03. v naslednjem letu;  daje pobude in predloge za spremembo prometnega reda v občini. 5. člen Strokovne naloge za SPV zagotavlja občinska uprava občine Pesnica. 6. člen Sredstva za financiranje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu ter delo SPV se zagotovijo v proračunu občine. Del sredstev se lahko zagotovi tudi iz drugih virov. Člani SPV so za opravljeno delo upravičeni do nadomestila (sejnine) skladno s Pravilnikom o plačah in plačilih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov. 7. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini Pesnica (Medobčinski uradni vestnik, št. 35/99). 8. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-0034/2020 Datum: 18.12. 2020 Občina Pesnica mag. Gregor Žmak. župan 1210. Odlok o porabi sredstev proračunske rezerve v letu 2020 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZfisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) ter 18. člena Statuta Občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/19, 28/19) je Občinski svet občine Pesnica na 16. redni seji, dne 18. 12. 2020 sprejel ODLOK O PORABI SREDSTEV PRORAČUNSKE REZERVE V LETU 2020 1. člen S tem odlokom se ureja namen in višina poraba sredstev proračunske rezerve Občine Pesnica za leto 2020 (v nadaljevanju: proračunska rezerva), načrtovana na proračunski postavki 23001 Rezerva občine v znesku 300.000 EUR. 2. člen Sredstva proračunske rezerve se v letu 2020 namenijo:  v višini 27.800,00 EUR za odpravo posledic epidemije koronavirusa COVID-19,  v višini 229.000,00 EUR za sanacijo plazu na LC 310061 Zgornji Jakobski Dol-Polički Vrh (izdelava potrebne dokumentacije, sanacijska dela in nadzor),  v višini 10.000,00 EUR za geološko-geomehanska poročila z načrti sanacije za plaz na LC 310083 Pesnica-Jarenina, za plaz nad JP 810081 nad stanovanjskim objektom Ranca 31b, za sanacijo opornega zidu za stanovanjskim objektom Dolnja Počehova 13č in za elaborat o upoštevanju vplivov pričakovanih podnebnih sprememb zaradi sanacije plazu na LC 310083 Pesnica-Jarenina,  v višini 18.200,00 EUR za nakup mobilne eko hiške s teraso,  v višini 15.000,00 EUR za obnovo hiše po požaru na naslovu Ložane 30, 2231 Pernica. 3. člen Dejanska poraba sredstev bo posebej specificirana v Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2525 okviru zaključnega računa proračuna za leto 2020. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0008/2020 Datum: 08. 12. 2020 Občina Pesnica mag. Gregor Žmak. župan 1211. Pravilnik o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o plačah in plačilih občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov Na podlagi 29. in 34.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) in 18. člena Statuta Občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 26/19 in 28/2019) je Občinski svet Občine Pesnica na svoji 16.redni seji dne 18. 12. 2020 sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI PRAVILNIKA O PLAČAH IN PLAČILIH OBČINSKIH FUNKCIONARJEV IN NAGRADAH ČLANOV DELOVNIH TELES OBČINSKEGA SVETA TER ČLANOV DRUGIH OBČINSKIH ORGANOV TER O POVRAČILIH STROŠKOV 1. člen V Pravilniku o plačah in plačilih občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/19, 44/19 in 33/20) se spremeni in dopolni poglavje 4 in 9. člen, ki se glasi: »4. Višina sejnine za člane delovnih teles, člane svetov krajevnih skupnosti in člane Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu 9. člen (sejnine delovnih teles, članov svetov krajevnih skupnosti in članov Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu) »(1) Članom vseh delovnih teles, ki jih ustanovi občinski svet, pripada sejnina v višini 1,4 % od plače župana za vsako udeležbo na seji delovnega telesa. (2) Predsedniku delovnega telesa, ki sklicuje seje in jih vodi, pripada sejnina v višini 2,2 % od plače župana. (3) Članom svetov krajevnih skupnosti pripada sejnina v višini 1,4 % od plače župana za udeležbo na največ petih sejah sveta krajevne skupnosti v tekočem letu. (4) Predsedniku sveta krajevne skupnosti, ki sklicuje seje in jih vodi, pripada sejnina v višini 3 % od plače župana prav tako za udeležbo na največ petih sejah sveta krajevne skupnosti v tekočem letu. (5) Članom in predsedniku Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripada sejnina v skladu z določili 1. in 2. odstavka tega člena za udeležbo na največ štirih sejah letno.« 2. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-00234/2020-2 Datum: 18. 12. 2020 Občina Pesnica mag. Gregor Žmak. župan OBČINA PODLEHNIK 1212. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Podlehnik za leto 2020 – 3. rebalans Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18 in 61/20 – ZIUZEOP-A), 29. in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 95. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 96/09, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/17) je Občinski svet Občine Podlehnik na svoji 11. redni seji, dne 22. 12. 2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE PODLEHNIK ZA LETO 2020 – 3. REBALANS 1. člen (vsebina odloka) V Odloku o proračunu Občine Podlehnik za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/19, 27/20 in 61/20; v nadaljevanju: odlok) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: KONTO OPIS REBALANS 2020-3 [1] v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 2.298.125 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.929.563 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 1.719.308 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 1.591.869 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 72.830 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 54.509 706 DRUGI DAVKI 100 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 210.255 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 88.645 Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2526 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 3.400 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 6.100 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 110 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 112.000 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 100.500 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 65.500 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV 35.000 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 0 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 0 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 268.062 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 220.204 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 47.858 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) 0 786 OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 0 787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ 0 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 2.266.705 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 945.476 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 168.080 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 26.368 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 682.314 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 38.714 409 REZERVE 30.000 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 851.695 410 SUBVENCIJE 82.455 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 483.860 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 53.741 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 231.639 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 434.834 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 434.834 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 34.700 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM 14.700 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 20.000 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) 31.420 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0 440 DANA POSOJILA 0 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0 C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 82.671 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 82.671 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 135.116 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 135.116 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) - (II.+V.+VIII.) -21.025 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) -52.445 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -31.420 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 113.590 - OD TEGA PRESEŽEK FINANČNE IZRAVNAVE IZ PRETEKLEGA LETA 2. člen Ostale določbe odloka ostanejo nespremenjene. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-10/2020 Datum: 22. 12. 2020 Občina Podlehnik mag. Sebastian Toplak, župan Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2527 1213. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Podlehnik Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 ZIUOOPE), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 28/06 - skl. US, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 38/14, 37/15, 56/15, 102/15, 30/16, 42/16, 61/17 - GZ, 68/17, 21/18 – ZNOrg in 84/18 - ZIURKOE), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11 – ORZGJS40), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US, 15/17 – odl. US, 27/17 – Zpro in 73/19 – odl. US), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15, 69/15 in 129/20) in 15. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list Republike Slovenije, št. 96/09 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/17) je Občinski svet Občine Podlehnik na 11. redni seji, dne 22. 12. 2020, sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O NAČINU OPRAVLJANJA OBVEZNIH OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI PODLEHNIK 1. člen (1) V Odloku o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Podlehnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/17 in 22/19; v nadaljevanju: odlok) se četrta alineja prvega odstavka 17. člena odloka spremeni tako, da se glasi: »– redno prevzemanje ločenih frakcij (drobne odpadne embalaže iz stekla) po sistemu »od vrat do vrat«,«. (3) Tretji odstavek 24. člena odloka se spremeni tako, da se glasi: »(3) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ločenih frakcij (papir in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke; drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov; drobna odpadna embalaža iz kovine; drobno odpadno embalažo iz stekla) iz gospodinjstev skladno z razporedom in urnikom iz tehničnega pravilnika. Urnik prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov iz proizvodne in storitvene dejavnosti izvajalec javne službe zagotovi na podlagi dogovora oziroma pogodbe, skladno s tehničnim pravilnikom.«. 2. člen Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-10/2020 Datum: 22. 12. 2020 Občina Podlehnik mag. Sebastian Toplak, župan 1214. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Tehničnega pravilnika o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Podlehnik Na podlagi prvega odstavka 11. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Podlehnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/17 in 22/19) in 15. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list Republike Slovenije, št. 96/09 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/17) je Občinski svet Občine Podlehnik na svoji 11. redni seji, dne 22. 12. 2020, sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH TEHNIČNEGA PRAVILNIKA O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI PODLEHNIK 1. člen (1) V Tehničnem pravilniku o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Podlehnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/17 in 22/19; v nadaljevanju: pravilnik) se tretja alineja drugega odstavka 5. člena pravilnika spremeni tako, da se glasi: »- zbiranje/prevzemanje ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06 in odpadne embalaže iz stekla s številko odpadka 15 01 07) pri povzročiteljih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov.«. (2) Četrta alineja drugega odstavka 5. člena pravilnika se črta. 2. člen (1) Prvi odstavek druge točke 9. člena pravilnika se spremeni tako, da se glasi: »Zbiranje ločeno zbranih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadne embalaže iz stekla s številko odpadka 15 01 07) na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, po sistemu »od vrat do vrat«, po letnem razporedu odvoza na prevzemnem mestu povzročitelja, je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov v občini.«. (2) Drugi odstavek druge točke 9. člena pravilnika se spremeni tako, da se glasi: »Izvajalec javne službe vsako prevzemno mesto opremi z zabojnikom za zbiranje odpadnega papirja in kartona ter odpadne embalaže iz stekla s številko odpadka 15 01 07, katerega prostornina ne sme biti manjša od 120 litrov.«. (3) Četrta točka 9. člena pravilnika se črta. (4) Dosedanja peta, šesta, sedma, osma, deveta in deseta točka se ustrezno preštevilčijo. 3. člen (1) V prvi točki prvega odstavka 10. člena pravilnika se na koncu tabele doda nova vsebina, ki se glasi: »1. Gospodinjstva (individualna gospodinjstva, večstanovanjski objekti, vikendi, počitniške hiše) in drugi uporabniki Ločene frakcije (odpadna embalaža iz stekla s številko odpadka 15 01 07) – individualna gospodinjstva, večstanovanjske zgradbe 6 x letno Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2528 «. (2) Druga točka 10. člena pravilnika se črta. (3) Tretja točka 10. člena pravilnika postane druga točka in se ustrezno preštevilči. 4. člen Peta točka drugega odstavka 11. člena pravilnika se spremeni tako, da se glasi: »5. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje odpadnega stekla s številko odpadka 15 01 07 »od vrat do vrat« LOČENE FRAKCIJE VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Individualno gospodinjstvo 120 l Večstanovanjska zgradba 120l, 240 l, 1100 l Drugi uporabniki 120l,240 l, 1100 l «. 5. člen (1) Peti stolpec tabele prvega odstavka 12. člena pravilnika se spremeni tako, da se glasi: »(1) Barve za označevanje posameznih skupin zabojnikov za sistem zbiranja »od vrat do vrat«, glede na ločeno frakcijo komunalnega odpadka, ki se zbira v njem, so sledeče: VRSTA ODPADKOV BARVA ZABOJNIKA ALI TIPSKE NAMENSKE VREČE Ločena frakcija (odpadna embalaža iz stekla s številko odpadka 15 01 07) – individualna gospodinjstva, večstanovanjski objekti, drugi uporabniki Telo zabojnika zelene barve, pokrov zelene ali bele barve (120 l, 240 l, 1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »steklo«. «. (2) Drugi odstavek 12. člena pravilnika se črta. (3) Tretji odstavek 12. člena pravilnika postane drugi odstavek in se ustrezno preštevilči. 6. člen (1) V prvi točki prvega odstavka 13. člena pravilnika se v tabeli pod rubriko »LOČENE FRAKCIJE«, doda na koncu v tabeli nova vsebina, ki se glasi: Individualna gospodinjstva za zbiranje ločeno zbranih frakcij: odpadne embalaže iz stekla s številko odpadka 15 01 07 120 l «. (2) V drugi točki 13. člena pravilnika, se v tabeli pod rubriko »LOČENE FRAKCIJE«, doda nova tretja točka, ki se glasi: » 3. odpadna embalaža iz stekla s številko 15 01 07,«. 7. člen (1) Enajsti odstavek 23. člena pravilnika se črta. (2) Dosedanji dvanajsti odstavek 23. člena pravilnika postane enajsti odstavek in se ustrezno preštevilči. (3) Doda se novi dvanajsti odstavek, ki se glasi: »(12) Ne glede na odstavek (3) in (5) izvajalcu javne službe v zbiralnici ni treba zagotoviti zbiranja v zbiralnici ločenih frakcij, kadar zbira po sistemu »od vrat do vrat«.«. 8. člen (1) Druga alineja prvega odstavka 29. člena pravilnika se črta. (2) Tretji odstavek 29. člena pravilnika se črta. (3) Dosedanji četrti odstavek 29. člena pravilnika postane tretji odstavek. 9. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-10/2020 Datum: 22. 12. 2020 Občina Podlehnik mag. Sebastian Toplak, župan 1215. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč za leto 2021 Na podlagi drugega odstavka 11. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Podlehnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/17) in 15. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 96/09 in Uradno glasilo slovenskih občin 21/17) je Občinski svet Občine Podlehnik na svoji 11. redni seji, dne 22. 12. 2020, sprejel naslednji SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA LETO 2021 I. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju Občine Podlehnik za leto 2021 znaša 0,00326 EUR. II. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 2021. Številka: 900-10/2020 Datum: 22. 12. 2020 Občina Podlehnik mag. Sebastian Toplak, župan 1216. Sklep o višini letne najemnine za najetje grobov Na podlagi 44. člena Odloka o pokopališkem redu v Občini Podlehnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 45/19) in 15. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 96/09 in Uradno glasilo slovenskih občin 21/17) je Občinski svet Občine Podlehnik na svoji 11. redni seji, dne 22. 12. 2020, sprejel naslednji SKLEP O VIŠINI LETNE NAJEMNINE ZA NAJETJE GROBOV I. Višina letne najemnine za posamezne vrste grobov je naslednja: za enojni grob 18,36 EUR z DDV, za družinski grob 30,24 EUR z DDV. Najemnina se poravna po položnici v enkratnem znesku. Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2529 II. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o višini letne najemnine za najetje grobov v letu 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/19). III. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2021. Številka: 900-10/2020 Datum: 22. 12. 2020 Občina Podlehnik mag. Sebastian Toplak, župan OBČINA RUŠE 1217. Popravek odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za dolgotrajno oskrbo Rast Ruše Na podlagi 25. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2018) objavljam naslednji POPRAVEK ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA ZA DOLGOTRAJNO OSKRBO RAST RUŠE 1. člen V Odloku o ustanovitvi Javnega zavoda za dolgotrajno oskrbo rast Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, 68/2020; v nadaljevanju odlok) se besedilo prve alineje drugega odstavka 15. člena popravi tako, da se glasi: » - pogodb o investicijah oziroma investicijsko vzdrževalnih delih, za katere je potrebno soglasje sveta zavoda in soglasje župana« 2. člen Besedilo 33. člena odloka se popravi tako, da se glasi: » (1) Ustanovitelj oz. pooblaščena oseba ustanovitelja takoj po veljavnosti tega odloka uredi vpis zavoda v sodni register. (2) Z vpisom v register zavod pridobi pravno in poslovno sposobnost. (3) Najkasneje v roku 30 dni po pridobitvi pravne in poslovne sposobnosti župan/ja do imenovanja direktorja zavoda ob soglasju občinskega sveta s sklepom imenuje vršilca dolžnosti direktorja zavoda, vendar najdlje za 1 leto. (4) Vršilec dolžnosti direktorja zavoda je pooblaščen, da poleg nalog, za katere je pristojen po zakonu in tem odloku, pod nadzorstvom ustanovitelja opravi vse potrebno za začetek dela zavoda, ki prične delovati na presečni datum 1. 2. 2021. (5) Pogodbo o opravljanju del in nalog vršilca dolžnosti direktorja sklene župan/ja za čas trajanja mandata vršilca dolžnosti direktorja.« 3. člen Popravek se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 014-0065/2020 Datum: 23. 12. 2020 Občina Ruše Urška Repolusk, županja OBČINA ŠALOVCI 1218. Sklep o začasnem financiranju Občine Šalovci v obdobju januar – marec 2021 Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 14/2013 popr., 101/2013, 55/2015-ZFisP, 96/2015-ZIPRS1617 in 13/2018) in 86. člena Poslovnika občinskega sveta Občine Šalovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 37/2020) je župan Občine Šalovci, dne 21. decembra 2020 sprejel SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE ŠALOVCI V OBDOBJU JANUAR – MAREC 2021 1. Splošna določba 1. člen (vsebina sklepa) S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Šalovci (v nadaljevanju: občina) v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje začasnega financiranja). 2. člen (podlaga za začasno financiranje) Začasno financiranje temelji na proračunu občine za leto 2020. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov občine je določen v skladu z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 14/2013 popr., 101/2013, 55/2015-ZFisP, 96/2015- ZIPRS1617 in 13/2018; v nadaljevanju: ZJF) in Odlokom o proračunu Občine Šalovci za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/2020) ter Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Šalovci za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/2020); v nadaljevanju: odlok o proračunu. 2. Višina in struktura začasnega financiranja 3. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V obdobju začasnega financiranja se prihodki in drugi prejemki ter odhodki in izdatki splošnega dela proračuna določijo v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 533.217 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 387.427 70 DAVČNI PRIHODKI 319.698 700 Davki na dohodek in dobiček 297.206 703 Davki na premoženje 12.434 704 Domači davki na blago in storitve 9.284 Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2530 706 Drugi davki 774 71 NEDAVČNI PRIHODKI 67.729 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 53.434 711 Takse in pristojbine 338 712 Globe in druge denarne kazni 0 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 8.238 714 Drugi nedavčni prihodki 5.719 72 KAPITALSKI PRIHODKI 6.386 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 5.240 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 1.146 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 139.404 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 108.509 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 30.895 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 430.485 40 TEKOČI ODHODKI 220.459 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 59.101 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 10.149 402 Izdatki za blago in storitve 137.644 403 Plačila domačih obresti 5.112 409 Rezerve 8.453 41 TEKOČI TRANSFERI 147.623 410 Subvencije 3.769 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 83.707 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 7.313 413 Drugi tekoči domači transferi 52.834 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 61.603 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 61.603 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 800 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 800 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 0 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) 102.732 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 31.580 55 ODPLAČILA DOLGA 31.580 550 Odplačila domačega dolga 31.580 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 71.152 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -31.580 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -102.732 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 0 V obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki občine povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. členom ZJF oziroma odlokom o proračunu, če niso načrtovani v začasnem financiranju. Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2531 4. člen (posebni del proračuna) Finančni načrti neposrednih uporabnikov se določijo do ravni proračunskih postavk - kontov in so priloga k temu sklepu ter se objavijo na spletni strani občine. 3. Izvrševanje začasnega financiranja 5. člen (uporaba predpisov) V obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje začasnega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije in odlok o proračunu. 6. člen (prevzemanje in plačevanje obveznosti) V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta. Neposredni uporabniki lahko v obdobju začasnega financiranja prevzemajo in plačujejo obveznosti v breme svojega finančnega načrta samo v okviru pravic porabe iz svojega finančnega načrta, določenega v posebnem delu proračuna. Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. člena ZJF. 4. Obseg zadolževanja občine v obdobju začasnega financiranja 7. člen (obseg zadolževanja občine) V obdobju začasnega financiranja se lahko občina zadolži za odplačilo glavnic dolga v tekočem proračunskem letu. 5. Končna določba 8. člen (uveljavitev sklepa) Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2021 dalje. Številka: 410-144/2020-1 Datum: 21. 12. 2020 Občina Šalovci Iztok Fartek, župan 1219. Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Šalovci Na podlagi 21., 29., 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 – ZUJF, 14/15– ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS - 1 in 30/18), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP in 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZP Načrt, 57/08 – ZFO- 1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZP Načrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US in 73/19 – odl. US), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/2012), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19), 18. ter 90. člena Statuta Občine Šalovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/2018) in 5. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Šalovci (Uradni list RS, št. 9/2007) je Občinski svet Občine Šalovci na svoji 15. redni seji, dne 16. decembra 2020 sprejel ODLOK O NAČINU OPRAVLJANJA LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO V OBČINI ŠALOVCI 1. Splošne določbe 1. člen (javna služba) (1) Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) v Občini Šalovci (v nadaljevanju: občina). (2) V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali. (3) Ne glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če: 1. se voda uporabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in 2. iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. (4) Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje: 1. oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe, 2. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin, 3. oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo, 4. oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in 5. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz drugega odstavka tega člena, če letna količina ne presega 50m3. 2. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe. Odlok obsega:  organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,  vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorska razporeditev,  pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,  pravice in obveznosti uporabnikov, Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2532  vire financiranja javne službe in način njenega oblikovanja,  vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine,  cene storitev javne službe,  javna pooblastila izvajalca javne službe,  nadzor nad izvajanjem javne službe,  kazenske določbe,  predpise, sprejete na podlagi tega odloka,  prehodne in končne določbe. 3. člen (uporabniki javne službe) (1) Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba. (2) Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od solastnikov, če je med njimi dosežen pisni dogovor. (3) V večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb. (4) Uporabniki javne službe iz 1. in 2. točke četrtega odstavka 1. člena tega odloka so izvajalci državnih ali občinskih javnih služb ali upravljavci javnih površin, za katere se uporablja pitna voda, ki se odvzema iz javnega vodovoda. (5) Uporabnik javne službe iz 3. in 4. točke četrtega odstavka 1. člena tega odloka je občina. (6) Evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda, določitev plačnika ter plačilo storitev javne službe za uporabnike javne službe iz četrtega in petega odstavka tega člena se izvaja v skladu z določili tega odloka. 4. člen (uporaba izrazov) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 5. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo republiški predpisi s področja varstva okolja. 6. člen (pomen izrazov) V tem odloku uporabljeni izrazi imajo enak pomen kot je določen v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe in v zakonu, ki ureja varstvo okolja in na njuni podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi. 2. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe 7. člen (oblika zagotavljanja javne službe) (1) Javna služba se opravlja v obliki  režijskega obrata občine na območju naselij: Št.KO Ime KO 3 Dolenci 4 Budinci 5 Markovci 6 Čepinci 17 Šalovci 19 Domanjševci (2) Izvajalec javne službe iz prvega odstavka tega člena je upravljavec javnega vodovoda, na območjih javnega vodovoda, določenih v Programu oskrbe s pitno vodo. 3. Vrste in obseg storitev javne službe 8. člen (vrsta in obseg storitev javne službe) (1) V okviru storitev javne službe upravljavec javnega vodovoda zagotavlja: 1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo, 2. obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe, 3. redno vzdrževanje javnega vodovoda, 4. redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari, 5. redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod, 6. vodenje evidenc v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo, 7. poročanje v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo, 8. izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo, 9. izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo, 10. monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo, 11. monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzame iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije, 12. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja, 13. občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda, 14. izdelava programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, 15. izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja, 16. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda in 17. priključevanje novih uporabnikov javne službe. (2) Redno vzdrževanje priključkov iz pete točke prvega odstavka tega člena obsega:  preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen,  zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje, in  interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2533 priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno). 9. člen (Program oskrbe s pitno vodo) (1) Javna služba se izvaja v skladu s Programom oskrbe s pitno vodo. (2) Predlog Programa oskrbe s pitno vodo pripravi izvajalec javne službe za obdobje štirih let in ga pred uveljavitvijo posreduje občinski upravi v uskladitev, najkasneje do 31.oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove uveljavitve. Po prejemu izjave občine, da je program usklajen z občino, ga potrdi odgovorna oseba izvajalca javne službe. (3) Izvajalec javne službe mora uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v potrjen Program oskrbe s pitno vodo na sedežu izvajalca javne službe. 4. Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe 4.1. Opremljenost naselij z javnim vodovodom 10. člen (opremljenost naselij) (1) Predvidena poselitvena območja morajo biti pred začetkom uporabe stavb ali gradbeno inženirskih objektov na njih opremljena z javnim vodovodom v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo objektov, tehničnim pravilnikom in tem odlokom. 4.1.1. Oskrba s pitno vodo na območju, ki je opremljeno z javnim vodovodom 11. člen (priključitev na javni vodovod) (1) Stavba ali gradbeni inženirski objekt iz drugega odstavka 2. člena tega odloka, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, morata biti priključena na javni vodovod v skladu z določili tega odloka in Tehničnega pravilnika. (2) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka nova stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom. (3) V novih večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotavljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri. (4) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe. (5) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu. (6) Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod. (7) Načrtovanje in gradnjo priključka izvede upravljavec vodovoda na stroške investitorja oz. lastnika stavbe, ali gradbenega inženirskega objekta. 12. člen (prepoved priključitve na javni vodovod) (1) Stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec ne sme priključiti na javni vodovod. (2) Če lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne pravice s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, v delu, ki se nanašajo na rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ne sme priključiti na javni vodovod. (3) Upravljavec mora pred izvedbo vodovodnega priključka preveriti, ali je za objekt izdano gradbeno dovoljenje. 13. člen (Ukinitev priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod) (1) Ukinitev priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod je dovoljena:  v primeru odstranitve stavbe ali inženirskega objekta;  v primeru, da je na podlagi mnenja prisotojnega organa občine stavba v naravi ruševina;  v v posebnih primerih na podlagi mnenja pristojnega organa občine (ko je lastnik nepremičnine neznan). (2) Začasna ukinitev oziroma odjava priključka ni dovoljena. (3) Vodovodni priključek se ukine na podlagi zahtevka uporabnika in izdanega soglasja za ukinitev priključka. (4) Ukinitev vodovodnega priključka obsega demontažo vodomera in odstranitev spoja priključne cevi na javnem vodovodu (vodovodna armatura, vgradna garnitura, cestna kapa…) ali skupinskem priključku. (5) Ukinitev priključka v primeru prve in druge alineje prve točke tega člena izvede upravljavec vodovoda po izvedeni rušitvi samega objekta na stroške uporabnika, s čimer prenehajo obveznosti in pravice iz naslova javne vodooskrbe na predmetni lokaciji. (6) Ukinitev priključka v primeru tretje alineje prve točke tega člena izvede upravljavec vodovoda na stroške občine. 14. člen (prepoved lastne oskrbe s pitno vodo) Lastna oskrba s pitno vodo se lahko izvaja samo v stavbah ali gradbeno inženirskih objektih, ki so oddaljene več kot 200 m od javnega vodovoda ali več kot 30 m od obstoječega priključka na javni vodovod. 4.1.2. Oskrba s pitno vodo v naselju, ki ni opremljeno z javnim vodovodom 15. člen (uporaba zajetij za pitno vodo) Zajetja za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe voda. 4.2. Evidence 16. člen (evidence) Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe. 4.3. Prekinitve in omejitve oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda 17. člen (prekinitve oskrbe s pitno vodo uporabnika) Izvajalec lahko uporabniku prekiniti oskrbo s pitno vodo če ta: Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2534  ne plačuje storitev javne službe,  se s pitno vodo oskrbuje hkrati iz lastnega vodnega vira,  nepooblaščeno posega v javni vodovod ali vodovodni priključek,  ima neustrezno izvedeno interno vodovodno napeljavo,  ne dovoli pregleda interne vodovodne napeljave,  ne dovoli pregleda in popisa obračunskega vodomera,  ne dovoli popravila ali obnove priključka,  ne omogoči ali dovoli predelave priključka. 18. člen (omejitve ali začasne prekinitve odjema pitne vode) (1) V primeru pomanjkanja pitne vode, zaradi katere je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec javnega vodovoda omeji odjem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi rabami vode. (2) Upravljavec javnega vodovoda lahko začasno prekine ali omeji oskrbo s pitno vodo v primeru izvedbe vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali priključkih na javni vodovod. (3) V primeru načrtovanih vzdrževanih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem času in trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti najmanj en dan pred predvideno prekinitvijo na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani. (4) V primeru nepredvidljivih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče. 4.4. Izvajanje javne službe v primeru izrednih dogodkov 19. člen (oskrba prebivalcev s pitno vodo v primeru izrednih razmer) (1) Izvajalec javne službe mora v primeru izrednih razmer izvajati javno službo v skladu z Načrtom zaščite in reševanja - oskrba prebivalcev s pitno vodo v primeru izrednih razmer. (2) Stroški oskrbe s pitno vodo v primerih iz prvega odstavka tega člena se krijejo iz občinskega ali državnega proračuna. 4.5. Evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda 20. člen (evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda) (1) Vodarina se uporabnikom storitve oskrbe s pitno vodo, pri katerih se poraba ugotavlja z obračunskim vodomerom, obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode v m3. Obračunava se glede na dejansko porabo v preteklem obračunskem obdobju. Izvajalec pri uporabnikih najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko porabo (celotno količino pitne vode izmerjene z obračunskim vodomerom) in opravi poračun za preteklo obračunsko obdobje. (2) Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se vodarina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, v skladu s predpisom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. 4.6. Zagotavljanje skladnosti pitne vode 21. člen (zagotavljanje skladnosti pitne vode) (1) Upravljavec javnega vodovoda mora zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. (2) Upravljavec javnega vodovoda mora imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti z zahtevami republiškega predpisa o pitni vodi, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovne, tehnične ali zdravstvene smeri. (2) Skladnost mora biti zagotovljena:  na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda;  v primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami: na mestu iztoka iz cisterne. (3) Upravljavec javnega vodovoda mora izvajati notranji nadzor nad zagotavljanjem skladnosti pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in zdravstveno ustreznost živil. (4) Ne glede na določila prejšnjih odstavkov tega člena se šteje, da je upravljavec javnega vodovoda izpolnil svoje obveznosti, kadar dokaže, da je vzrok neskladnosti hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med vodomerom na priključku na sistem za oskrbo s pitno vodo in mestih uporabe pitne vode. (5) Ne glede na prejšnji odstavek mora izvajalec javne službe, kadar obstaja sum, da zaradi hišnega vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna, zagotoviti:  priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja in/ali  ukrepe kot so ustrezne metode priprave, za spremembo lastnosti vode pred dobavo, tako da se zmanjša ali odpravi tveganje, da voda po dobavi ne bi bila skladna in  ustrezno obveščanje porabnikov in posredovanje priporočil o vseh možnih dodatnih ukrepih za odpravo neskladnosti, ki bi jih morali sprejeti. (6) V javnih objektih (vrtci, šole, bolnišnice, restavracije ipd.) je za odpravo neskladnosti, ki je posledica hišnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec javnega objekta. 5. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe 5.1. Pravice uporabnikov storitev javne službe 22. člen (pravice uporabnikov storitev javne službe) (1) Uporabnik ima na podlagi soglasja upravljavca javnega vodovoda pravico:  priključitve stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,  spremeniti dimenzijo priključka stavbe na javni vodovod, traso priključka in vodomerno mesto,  izvesti dela v varovalnem pasu priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,  povečati odjem pitne vode. 5.2. Obveznosti uporabnikov storitev javne službe 23. člen (obveznosti uporabnikov storitev javne službe) (1) Uporaba storitev javne službe je za uporabnike storitev obvezna. Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2535 (2) Uporabniki ravnajo tako, da se priključijo na javni vodovod pod pogoji, ki jih predpiše upravljavec. (3) Uporabniki morajo:  priključiti se na javni vodovod le s soglasjem upravljavca,  vzdrževati notranji vodovod z vsemi objekti in napravami,  vzdrževati notranji vodovod tako, da je omogočena normalna dobava vode ob izpolnjenih predpisanih pogojih iz tehničnega pravilnika o javnem vodovodu oziroma v skladu z veljavnimi predpisi,  zagotavljati dostop izvajalcu javne službe za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom,  sporočati okvare na javnem vodovodu, priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,  zagotoviti izvajalcu javne službe dostop za odčitavanje, pregled, vzdrževanje ali zamenjavo obračunskega vodomera,  zagotoviti izvajalcu javne službe dostop za izvajanje vzdrževalnih del na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,  v roku 8 dni od nastanka sprememb pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki vplivajo na opravljanje storitev javne službe,  redno kontrolirati tesnost interne vodovodne napeljave in dejansko porabo pitne vode na obračunskem vodomeru,  plačevati račune za storitve javne službe oskrbe s pitno vodo v roku, navedenem na računu,  urejati delitve stroškov porabljene pitne vode v večstanovanjskih stavbah,  upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo,  urediti odjemno mesto skladno z zahtevami upravljavca javnega vodovoda,  odjemno mesto zavarovati pred zmrzovanjem,  pisno obveščati upravljavca javnega vodovoda o odvzemu pitne vode iz hidrantov,  odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu,  odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot posledice njegovega ravnanja in  prenesti priključek stavbe v vzdrževanje upravljavcu  omogočiti predelavo priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod v primeru preureditev ali rekonstrukcij javnega vodovoda  zagotoviti izvajalcu javne službe dostop za izvedbo obnove ali predelave priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod in  opravljati druge obveznosti iz tega odloka. (4) Vsi dostopi upravljavca iz tega člena so za upravljavca prosti in brezplačni. (5) Prenos priključka stavbe v vzdrževanje upravljavcu je izveden z vzpostavitvijo dobave pitne vode. 5.3. Prehod za dostop do vodovodnega omrežja 24. člen (zagotovitev prehoda) (1) Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja javnega vodovoda, priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop, dovoliti prehod upravljavcu javnega vodovoda. (2) Lastniku nepremičnine iz prvega odstavka tega člena, mora upravljavec javnega vodovoda, v primeru prehoda, na nepremičnini vzpostaviti prvotno stanje. 5.4. Odvzemi vode iz javnih hidrantov 25. člen (odvzem vode iz javnega hidrantnega omrežja) (1) Uporabnik lahko odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodu za gasilske vaje, čiščenje občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve, protiprašno škropljenje občinskih cest in za polnjenje cistern le na podlagi predhodnega soglasja upravljavca javnega vodovoda, in če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode. (2) Odjem vode iz prvega odstavka je mogoč le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom, registriranem pri upravljavcu javnega vodovoda. (3) Uporabnik plača vse nastale stroške evidentiranja količine odvzete vode in stroškov porabljene vode. (4) Uporabnik v skladu s tem členom je lahko samo občina, gasilska društva in zveze, ter izvajalci občinskih ali državnih javnih služb. 26. člen (odvzem vode iz javnega hidranta brez soglasja izvajalca javne službe) (1) Hidranti na javnem vodovodu so namenjeni zagotavljanju požarne varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se vode ne sme odvzemati brez predhodnega soglasja upravljavca, razen v primeru gašenja požara pod pogoji iz tehničnega pravilnika o javnem vodovodu. (2) Zaradi registracije odvzete vode je potrebno najkasneje v štiriindvajsetih urah obvestiti upravljavca javnega vodovoda o odvzemu vode iz hidrantov. 27. člen (stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta) Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta. Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo uporabo, bremenijo uporabnika. 5.5. Izredna kontrola točnosti obračunskega vodomera 28. člen (izredna kontrola točnosti obračunskega vodomera) (1) Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. (2) Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole vodomera upravljevec. Vodarina se v tem primeru uporabniku obračuna glede na povprečno mesečno porabo v predhodnem obračunskem obdobju. (3) Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode v dopustnih tolerancah, nosi stroške izredne kontrole vodomera uporabnik. Vodarina se v tem primeru uporabniku obračuna glede na dejansko porabo (celotno količino pitne vode izmerjene z obračunskim vodomerom). 29. člen (dostop do javnega vodovoda) Javni vodovod in priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod morajo biti vedno dostopni izvajalcu javne službe. V varovalnem pasu Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2536 vodovoda, določenim s Tehničnim pravilnikom ni dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja upravljavca javnega vodovoda. 5.6. Obveznosti izvajalcev del 30. člen (obveznosti izvajalcev del ter lastnikov in uporabnikov zemljišč) (1) Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture, ter lastniki in uporabniki zemljišč, po katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in priključkov na javni vodovod. (2) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega člena si mora izvajalec del iz prvega odstavka tega člena pri upravljavcu javnega vodovoda pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti. (3) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega člena si mora lastnik ali uporabnik zemljišča iz prvega odstavka tega člena pri upravljavcu javnega vodovoda pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje s pogoji za izvedbo del, ter ga o pričetku del pisno obvestiti. (4) V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali priključka na javni vodovod pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo poškodb pri upravljavcu javnega vodovoda in poravnati vse stroške popravila. 6. Viri financiranja javne službe 31. člen (viri financiranja storitev) Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe:  iz plačil uporabnikov storitev javne službe,  iz proračuna občine,  iz dotacij, donacij in subvencij,  iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. 32. člen (sredstva za razvoj infrastrukture) Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo:  iz plačil uporabnikov storitev javne službe,  iz proračuna občine,  iz dotacij, donacij in subvencij,  iz dolgoročnega kreditiranja,  iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. 7. Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe 33. člen (infrastruktura lokalnega pomena) (1) Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki je lastnina občine, sestavlja javni vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe. (2) Z Izvajalcem javne službe se sklene Pogodba o poslovnem najemu za izvajanje gospodarske javne službe oskba s pitno vodo. 34. člen (objekti in naprave v lasti uporabnika) (1) Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki so v lasti uporabnika, so priključki stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod. 8. Cene storitev javne službe 35. člen (oblikovanje cen) (1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. (2) Storitve javne službe se obračunavajo v skladu z določili veljavnega predpisa o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. (3) Izvajalec javne službe lahko za izstavitev faktur uporabnikom za plačilo storitev javne službe in za izterjavo neplačanih obveznosti uporabnikov pooblasti pravno osebo, ki je izvajalec druge lokalne gospodarske javne službe v občini. Izvajalec javne službe in pravna oseba uredita medsebojne pravice in obveznosti s pogodbo, s katero podrobneje dogovorita način pobiranja plačil in izterjavo neplačanih obveznosti v imenu in za račun izvajalca javne službe. 9. Javna pooblastila izvajalca javne službe 36. člen (javna pooblastila izvajalca javne službe) (1) Izvajalec javne službe ima naslednja javna pooblastila:  izdajanje mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora (mnenjedajalec),  vodenje katastra javne službe,  druga javna pooblastila, ki so mu dana s predpisi, ki jih sprejmejo pristojni organi. (2) Za izvajanje nalog iz prve alineje prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka. (3) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava. (4) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so:  razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnostii javne službe  investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe. (5) Občinska uprava skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe in izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti. 10. Nadzor nad izvajanjem javne službe 37. člen (nadzorni organ) (1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojni občinski inšpekcijski organ ter občinska uprava. (2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2537 (3) Pristojni organ občinske uprave občine ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 11. Predpisi, sprejeti na podlagi tega odloka 38. člen (Tehnični pravilnik) (1) Upravljavec javnega vodovoda mora pripraviti Tehnični pravilnik, s katerim se določijo podrobnejši pogoji za izvajanje storitev javne službe v skladu z določili tega odloka in drugimi predpisi, ki ga potrdi pristojni organ v skladu z ustanovitvenim aktom upravljavca. (2) Tehnični pravilnik, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo uradnem glasilu občine in začne veljati petnajsti dan po objavi. 39. člen (cenik storitev) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. 40. člen (Načrt zaščite in reševanja - oskrba prebivalcev s pitno vodo v primeru izrednih razmer) (1) Upravljavec javnega vodovoda mora pripraviti v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Načrt zaščite in reševanja - oskrba prebivalcev s pitno vodo v primeru izrednih razmer, ki ga potrdi pristojni organ v skladu z ustanovitvenim aktom. (2) Načrt mora zajemati delovanje v primeru naslednjih dogodkov oziroma situacij:  nenaden dogodek ali nesreča, ki povzroči kontaminacijo pitne vode z mikrobiološkimi ali kemijskimi onesnaževali,  naravne nesreče (poplave, potresi, neurja, zmrzal, žledolom…) ali druge nesreče, ki poškodujejo objekte za oskrbo s pitno vodo (zajetja in črpališča, vodohrane, vodovodno omrežje ...) in pozročijo prekinitev dobave vode na delu ali celotnem oskrbovalnem območju javnega vodovoda;  dolgotrajna sušna obdobja, ki povzročijo zmanjšanje izdatnosti vodnih virov in pomanjkanje pitne vode;  izpad dobave električne energije zaradi nenadnega dogodka, naravne ali druge nesreče, ki povzroči prekinitev dobave vode na delu ali celotnem oskrbovalnem območju,  nalezljivih bolezni (epidemija, pandemija…), ko pristojne institucije razglasijo omejitve in prepovedi;  namerne poškodbe objektov za oskrbo s pitno vodo (zajetja in črpališča, vodohrane, vodovodno omrežje ...) in pozročijo prekinitev dobave vode na delu ali celotnem oskrbovalnem območju javnega vodovoda. 12. Kazenske določbe 41. člen (prekrški) (1) Z globo 1.500,00 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, njihova odgovorna oseba pa z globo 500,00 eurov če:  ne priključi stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod v skladu z določili 11. člena tega odloka;  če gradi, rekonstruira, prestavi, zamenja, ali popravi, priključek ali obračunski vodomer stavbe ali gradbenega inženirskega objekta v nasprotju z 6. in 7. točko 11. člena tega odloka;  odstrani priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta v nasprotju z določilom 13. člena tega odloka;  ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom (četrta točka in četrta alineja tretje točke 23. člena tega odloka);  ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa do odčitavanja, pregleda, vzdrževanja ali zamenjave obračunskega vodomera (četrta točka in sedma alineja tretje točke 23. člena tega odloka);  ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (sedma alineja 23. člena tega odloka);  ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (četrta točka in šesta alineja 23. člena tega odloka)  ne upošteva varčevalnih ukrepov iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo (enajsta alineja 23. člena tega odloka);  ne uredi odjemnega mesta v skladu z zahtevami upravljavca javnega vodovoda (dvanajsta alineja 23. člena tega odloka);  ne dovoli prehoda upravljavcu javnega vodovoda za dostop do javnega vodovoda v skladu z določili prvega odstavka 24. člena tega odloka;  odvzema vodo iz hidrantov na javnem vodovodnem omrežju v nasprotju z določili 25. člena tega odloka;  uporabi vodo iz hidranta na javnem vodovodu v nasprotju z določili 26. člena tega odloka;  se oskrbuje z vodo iz javnega vodovoda v nasprotju z določili tega odloka;  pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje pri upravljavcu javnega vodovoda ne pridobi podatkov o poteku javnega vodovoda in soglasja s pogoji za izvedbo del (prva, druga in tretja točka 30. člena). (2) Z globo 500,00 EUR se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika. 13. Prehodne in končne določbe 42. člen (prenehanje veljavnosti) (1) Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na območju Občine Šalovci (Uradni list RS, št. 92/2011 in 11/2017). (2) Do potrditve novega Programa oskrbe s pitno vodo, Tehničnega pravilnika in Načrta zaščite in reševanja - oskrba prebivalcev s pitno vodo v primeru izrednih razmer, se uporabljajo doslej veljavni akti. 43. člen (objava odloka in začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-1/2020-5 Datum: 16. 12. 2020 Občina Šalovci Iztok Fartek, župan Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2538 A Helyi Önkormányzati Törvény (SzK Hivatalos Közlönye, 94/07. sz. – egységes szerkezetbe foglalt szöveg, 76/08., 79/09., 51/10. és 40/12. – ZUJF, 14/15.– ZUUJFO, 11/18. – ZSPDSLS - 1 és 30/18. szám) 21., 29., 61. és 62. cikke, a gazdasági közszolgálatokról szóló törvény /ZGJS/ (a SzK Hivatalos Közlönye 32/93., 30/98.- ZZLPPO, 127/06. - ZJZP és 38/10.-ZUKN, valamint 57/11. szám) 3. és 7. cikke, a Környezetvédelmi Törvény (SzK Hivatalos Közlönye 39/06. – egységes szerkezetbe foglalt szöveg, 49/06. – ZmetD, 66/06. – AB határozat, 33/07. – ZPNačrt, 57/08. – ZFO-1A, 70/08., 108/09., 108/09. – ZP Načrt-A 48/12., 57/12., 92/13., 56/15., 102/15., 30/16., 61/17. - GZ, 21/18. – ZNOrg és 84/18. – ZIURKOE szám) 149. cikke, a szabálysértésekről szóló törvény /ZP-1/ (SzK Hivatalos Közlönye 29/11. – egységes szerkezetbe foglalt szöveg, 21/13., 111/13., 74/14. – AB határozat, 92/14. – AB határozat, 32/16., 15/17. – AB határozat és 73/19. – AB határozat szám), az ivóvízellátásról szóló rendelet (SzK Hivatalos Közlönye 88/2012. szám), Rendelet az önkormányzati környezetvédelmi kötelező közszolgáltatások árképzésének módszertanáról (SzK Hivatalos Közlönye 87/12., 109/12., 76/17. és 78/19. szám), a Šalovci Község Alapszabályzatának (a Szlovén Önkormányzatok Hivatalos Lapja 34/18. sz.) 18. és 90. cikke, és a gazdasági közszolgálatokról szóló rendelet (a SzK Hivatalos Lapja 9/2007. szám) 5. cikke alapján a Šalovci Község Községi Tanácsa 2020. december 16-án megtartott 15. ülésén elfogadásra került a RENDELET A HELYI GAZDASÁGI KÖZSZOLGÁLTATÓ IVÓVÍZELLÁTÁSA MÓDJÁRÓL ŠALOVCI KÖZSÉG TERÜLETÉN 1. ÁLTALÁNOS RENDELKEZÉSEK 1. cikk (közszolgálat) (1) Ez a rendelet meghatározza az ivóvízellátás helyi kötelező közüzemi szolgáltatás (a továbbiakban: közszolgálat) teljesítésének módját Šalovci község területén (a továbbiakban: község). (2) A közszolgálat keretében az épületek és mélyépítmények ivóvízellátását a nyilvános vízvezetékrendszerből akkor kell elvégezni, ha azokban emberek tartózkodnak vagy ivóvizet használnak állatok ellátására. (3) Az előző bekezdéstől függetlenül a nem lakáscélú épületek és mélyépítmények, valamint a lakóépületek nem lakóhelyiségeinek ivóvízzel történő ellátása nem tekinthető közszolgáltatásnak, függetlenül attól, hogy azt nyilvános vízvezetékből látják el, ha: 1. a vizet ivóvízellátás céljától eltérő célra használják fel, és ehhez vízjogot kell szerezni a vízre vonatkozó előírásnak megfelelően, és 2. a szennyvíz vízbe és közcsatornába kibocsátásakor az anyag- és hőkibocsátást szabályozó rendeletnek megfelelően a vízből ipari szennyvíz keletkezik. (4) Az előző bekezdés ellenére, ha az ivóvízellátás nyilvános vízvezetékből történik, az alábbiak tekintendők közszolgálatnak: 1. épületek vagy mélyépítmények ivóvízellátása abban a részben, ahol állami vagy önkormányzati közszolgáltatásokat végeznek bennük, 2. ivóvízellátás közterületek mosásához vagy öntözéséhez, 3. külső tűzcsap-hálózat ellátása a tüzek ivóvízzel való oltására, 4. a nyilvános területeken általános használatra szánt ivóvízellátás, és 5. ivóvízellátás az e cikk második bekezdésében említett épülethez tartozó területek mosásához vagy öntözéséhez, ha az éves mennyiség nem haladja meg az 50 m3-t. 2. cikk (a rendelet tartalma) Jelen rendelet meghatározza a közszolgálat ellátásának módját. A rendelet a következőket tartalmazza:  a közszolgáltatás szervezési és térbeli kivitelezése,  a közszolgáltatások típusa és terjedelme, valamint azok térbeli elosztása,  a közjavak biztosításának és használatának feltételei,  a felhasználók jogai és kötelezettségei,  a közszolgáltatás finanszírozási forrásai és kialakításának módja,  a Község tulajdonát képező közszolgáltatás teljesítéséhez szükséges létesítmények típusa és terjedelme és berendezések,  a közszolgáltatások ára,  a közszolgáltatás kivitelezőjének nyilvános engedélyei,  a közszolgáltatások nyújtásának ellenőrzése,  büntetőrendelkezések,  jelen rendelet alapján elfogadott előírások,  átmeneti és záró rendelkezések. 3. cikk (a közszolgáltatás felhasználói) (1) A közszolgáltatás felhasználói az épület, épületrész vagy mélyépítési létesítmény tulajdonosai, akik rákötöttek a nyilvános vízvezetékre és akiknek közszolgáltatást nyújtanak. (2) Ha egy épület, épületrész vagy mélyépítési létesítmény több tulajdonos tulajdonában van, az előző bekezdésben említett közszolgáltatás felhasználók kötelezettségeit az egyik társtulajdonos vállalhatja, ha írásbeli megállapodás született közöttük. (3) Többlakásos épületekben, amelyekben az egyes lakóegységek ivóvízfogyasztása nem biztosított külön- külön, a közszolgáltatást felhasználók kötelezettségeit az épületgondnok látja el, aki a többlakásos épületek kezelésére vonatkozó szabályozásnak megfelelően biztosítja a költségek felosztását az egyes lakóegységek tulajdonosai között. (4) Jelen rendelet 1. cikke (4) bekezdésének 1. és 2. pontjában említett közszolgáltatás felhasználói az állami vagy önkormányzati közszolgáltatások szolgáltatói vagy olyan közterületek kezelői, amelyekhez a nyilvános vízvezetékrendszerből vett ivóvizet használják. (5) Jelen rendelet 1. cikke (4) bekezdésének 3. és 4. pontjában említett közszolgáltatás felhasználója a Község. (6) Jelen cikk (4) és (5) bekezdésében említett, a nyilvános vízellátórendszerből vett ivóvízmennyiség nyilvántartását, a fizető fél meghatározását és a közszolgáltatást igénybevevő közszolgáltatások megfizetését jelen rendelet rendelkezéseinek megfelelően kell végrehajtani. 4. cikk (kifejezések használata) A rendeletben alkalmazott, a nyelvtani alak szerint hímnemű kifejezések semleges formában használatosak mind a nő- mind a hímnemre. 5. cikk (előírások használata) Jelen rendelet első cikkében említett, a közszolgáltatás Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2539 nyújtásával kapcsolatos kérdésekre, amelyeket jelen rendelet külön nem szabályoz, a környezetvédelemre vonatkozó köztársasági szabályokat kell alkalmazni. 6. cikk (kifejezések jelentése) Jelen rendeletben használt kifejezések jelentése megegyezik a közszolgáltatásról szóló törvényben és a környezetvédelemre vonatkozó törvényben, valamint az azok alapján elfogadott végrehajtási rendeletekben meghatározottakkal. 2. A KÖZSZOLGÁLTATÁS SZERVEZÉSI ÉS TÉRBELI KIVITELEZÉSE 7. cikk (a közszolgáltatás nyújtásának formája) (1) A közszolgáltatás nyújtásának formája  saját üzemeltetésű községi vállalati formában az alábbi települések területén: KK száma KK neve 3 Dolenci (Nagydolány) 4 Budinci (Bűdfalva) 5 Markovci (Marokrét) 6 Čepinci (Kerkafő) 17 Šalovci (Šalovci) 19 Domonkosfa (2) Jelen cikk (1) bekezdésében említett közszolgáltató az Ivóvízellátási Programban meghatározott területeken a nyilvános ivóvízrendszer kezelője. 3. A KÖZSZOLGÁLATI SZOLGÁLTATÁSOK TÍPUSAI ÉS TERJEDELME 8. cikk (a közszolgálati szolgáltatások típusai és terjedelme) (1) A közszolgáltatás keretében a nyilvános vízvezeték közszolgáltató biztosítja: 1. ivóvízellátást a közszolgáltatás összes felhasználójának az ivóvíz- és ivóvízellátást szabályozó előírásoknak, szabványoknak és normáknak megfelelően, 2. a közszolgáltatás felhasználói tájékoztatását a kötelezettségeikről és a közszolgáltatás teljesítéséről, 3. a nyilvános vízvezeték rendszeres karbantartását, 4. a nyilvános vízvezetékhez tartozó külső tűzcsaphálózatok rendszeres karbantartását a tűzvédelemre vonatkozó előírásoknak megfelelően, 5. a vízvezeték csatlakozások rendszeres karbantartását, 6. nyilvántartás vezetését az ivóvízellátást szabályozó rendelet rendelkezéseinek megfelelően, 7. jelentéseket az ivóvízellátást szabályozó rendelet rendelkezéseinek megfelelően, 8. ivóvízellátási program elkészítését az ivóvízellátást szabályozó rendelet rendelkezéseinek megfelelően, 9. az ivóvízre vonatkozó előírások szerint meghatározott belső ellenőrzést és egyéb feladatok ellátását, 10. az ivóvízgyűjtő víz kémiai és mikrobiológiai állapotának figyelemmel kísérését, 11. az ivóvízgyűjtőből vett vízmennyiség figyelemmel kísérésát az ivóvízellátás vízjogi engedélyének feltételeivel összhangban, valamint az ivóvízellátáson kívüli egyéb felhasználásra vett ivóvízgyűjtés figyelemmel kísérését, amennyiben azt a nyilvános vízvezetékből veszik a vízjogi engedély vagy a koncesszió feltételeivel összhangban, 12. a vízvédelmi területek megjelölését és egyéb intézkedések végrehajtását a vízvédelmi területekre vonatkozó előírásoknak megfelelően, 13. a nyilvános vízvezeték időszakos hidraulikus modellezését, 14. a nyilvános vízvezetéken történő rendkívüli események esetén intézkedési program készítését a természeti és egyéb katasztrófák elleni védekezésre vonatkozó előírásoknak megfelelően, 15. szennyezés miatt keletkezett rendkívüli események esetén intézkedési program készítését, 16. az épületek kataszterében a nyilvános vízvezetékhez csatlakoztatott épületek adatainak rendszeres ellenőrzését a nyilvános vízvezeték területén lévő épületek tényleges állapotával; 17. a közszolgáltatás új felhasználói csatlakoztatását. (2) Jelen cikk (1) bekezdésének 5. pontjában említett csatlakozások rendszeres karbantartása a következőket tartalmazza:  a nyilvános vízvezeték csatlakozásának ellenőrzését és rendszeres karbantartását annak érdekében, hogy ne legyen negatív hatás az ivóvíz és a nyilvános vízvezeték egészségügyi alkalmasságára, és hogy a csatlakozás vízzáró legyen,  a számlázó vízmérő működésének biztosítását a metrológiára vonatkozó előírásoknak megfelelően, és  sürgősségi karbantartást előre nem látható események esetén (pl. törés és szivárgás az ivóvíz csatlakozáson, a számlázó vízmérő meghibásodása stb.). 9. cikk (Ivóvízellátási Program) (1) A közszolgáltatást az Ivóvízellátási Program szerint kell elvégezni. (2) Az Ivóvízellátási Program javaslatát a közszolgáltató négyéves időtartamra készíti el, és a végrehajtást megelőzően legkésőbb a végrehajtását megelőző naptári év október 31-ig terjeszti a Községi Igazgatóság elé. Miután megkapta a Község nyilatkozatát, miszerint a Program összehangolt a Községgel, a közszolgáltató felelős személye megerősíti. (3) A közszolgáltatónak a közszolgáltató székhelyén a közszolgáltatás felhasználóinak betekintését kell biztosítania a jóváhagyott Ivóvízellátási Programba. 4. A KÖZSZOLGÁLATI SZOLGÁLTATÁSOK NYÚJTÁSÁNAK ÉS HASZNÁLATÁNAK FELTÉTELEI 4.1. Települések felszereltsége nyilvános vízvezetékkel 10. cikk (települések felszereltsége) (1) Az épületek vagy mélyépítmények használatának megkezdése előtt a tervezett települési területeket nyilvános vízvezetékkel kell ellátni, az építmények építését szabályozó előírásoknak, a műszaki előírásoknak és e rendeletnek megfelelően. 4.1.1. Ivóvízellátás nyilvános vízvezetékkel ellátott területen 11. cikk (csatlakozás a nyilvános vízvezetékhez) (1) Jelen rendelet 2. cikkének (2) bekezdésében említett épületet vagy mélyépítést, amely azon nyilvános Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2540 vízvezeték területén található, ahol a közszolgáltatást végzik, jelen rendelet és a Műszaki Szabályzat rendelkezéseinek megfelelően be kell kötni a nyilvános vízvezetékre. (2) Minden új épületet vagy mélyépítési létesítményt külön kell bekötni a nyilvános vízvezetékre, és számukra biztosítani kell az ivóvízfogyasztás számlázó vízmérővel történő mérését. (3) Az új többlakásos épületekben az ivóvízfogyasztás mérését az egyes épületrészekre (lakó- és kereskedelmi) külön számlázó vízmérőkkel kell biztosítani. (4) Az ivóvízfogyasztás mérését az épületben vagy a mélyépítésben a fogyasztási pont előtt kell biztosítani, amelyhez a közszolgáltató hozzáférhet. (5) Jelen cikk (2) bekezdésétől eltérve, ha több épületet látnak el ivóvízzel egy közgazdaság vízellátó rendszeréből egy gazdaságban vagy olyan nem lakóépületekben, amelyek lekerekített egészet képviselnek és egy tulajdonossal rendelkeznek, az ivóvíz vétele egyben biztosítható a fogyasztási ponton. (6) A nyilvános vízvezetékhez való csatlakozás tervezését és kivitelezését a nyilvános vízvezetékhez csatlakoztató épület vagy mélyépítés tulajdonosának kell biztosítania. 7) A csatlakozás tervezését és kivitelezését a vízellátás- üzemeltetőnek kell elvégeznie a beruházó, illetve az épület vagy egy mélyépítési létesítmény tulajdonosa költségére. 12. cikk (a nyilvános vízvezetékhez való csatlakozás letiltása) (1) Olyan épületet vagy mélyépítési létesítményt, amelynek települési szennyvíz-elvezetése és -tisztítása a szennyvíz-kibocsátásban lévő anyagkibocsátásra, valamint a települési és csapadékvíz-szennyvíz elvezetésére és kezelésére vonatkozó előírásoknak megfelelően nincs szabályozva, a kivitelező nem kötheti be a nyilvános vízvezetékre. (2) Ha a közszolgáltatásnak nem minősülő nyilvános vízvezetékből származó ivóvíz használatára szolgáló épület vagy mélyépítési létesítmény tulajdonosa a vízre vonatkozó előírásokkal összhangban nem szerzett vízjogot, akkor az épület vagy mélyépítési létesítmény közszolgáltatója a közszolgáltatásnak nem minősülő nyilvános vízvezetékből származó ivóvíz igénybevétele részében nem csatlakoztathatja a nyilvános vízvezetékre. (3) A vízellátási csatlakozás kiépítése előtt az üzemeltetőnek ellenőriznie kell, hogy a létesítményre kiadták-e az építési engedélyt. 13. cikk (épület vagy mélyépítmény nyilvános vízvezetékhez történő csatlakozásának megszüntetése) (1) Épület vagy mélyépítmény nyilvános vízvezetékhez történő csatlakozásának megszüntetése megengedett:  az épület vagy mélyépítmény eltávolítása esetén;  abban az esetben, ha a község illetékes szervének véleménye alapján az épület a természetben rom jellegű;  különleges esetekben az illetékes községi szerv véleménye alapján (amikor az ingatlan tulajdonosa ismeretlen). (2) A vízvezetékre történő csatlakozás (rákötés) ideiglenes felmondása vagy törlése nem megengedett. (3) A vízellátási csatlakozást a felhasználó kérése és a csatlakozás megszüntetésére kiadott hozzájárulás alapján lehet megszüntetni. (4) A vízellátási csatlakozás megszüntetése magában foglalja a vízmérő leszerelését és a bekötő cső csatlakozójának (vízellátó szerelvények, beépített készlet, útfedél ...) eltávolítása a nyilvános vízvezetéken vagy a csoportos csatlakozáson. (5) A csatlakozás megszüntetését jelen cikk 1. pontjának első és második francia bekezdése esetén a vízellátó üzemeltetője végzi el a létesítmény lebontását követően az ivóvíz fogyasztó költségére, ezáltal megszüntetve a nyilvános vízellátásból eredő kötelezettségeket és jogokat. (6) A csatlakozás megszüntetését jelen cikk 1. pontjának harmadik francia bekezdése esetén a vízszolgáltató az önkormányzat költségére hajtja végre. 14. cikk (saját ivóvízellátás tilalma) Saját ivóvízellátás csak olyan épületekben vagy mélyépítményekben engedélyezett, amelyek a nyilvános vízvezetéktől 200 m-nél, vagy a nyilvános vízvezetékre történő, már meglévő csatlakozásától 30 m-nél távolabb vannak. 4.1.2. Ivóvízellátás olyan településen, amely nincs ellátva nyilvános vízvezetékkel. 15. cikk (ivóvízgyűjtők használata) Az ivóvízgyűjtők, amelyekből a nyilvános vízvezeték ivóvízzel való ellátása történik, nem használhatók fel a lakók saját ivóvízellátására vagy egyéb vízfelhasználásra. 4.2. Nyilvántartások 16. cikk (nyilvántartások) A közszolgáltatónak nyilvántartást kell vezetnie a közszolgáltatás területén alkalmazandó előírásoknak megfelelően. 4.3. A nyilvános vízvezetékből történő ivóvízellátás megszakításai és korlátozásai 17. cikk (a felhasználó ivóvízellátásának megszakítása) A közszolgáltató megszakíthatja a felhasználó ivóvízellátását, ha:  a közszolgáltatást nem fizeti meg,  egyidejűleg saját vízforrásából is kap ivóvizet,  jogosulatlanul végez beavatkozást a nyilvános vízvezetéken vagy a rákapcsoláson,  a belső vízvezeték-hálózata nem megfelelően hajtott végre,  nem teszi lehetővé a belső vízvezeték-hálózata ellenőrzését,  nem teszi lehetővé a számlázó vízmérő ellenőrzését és leolvasását,  nem teszi lehetővé a csatlakozó javítását vagy felújítását,  nem teszi lehetővé vagy nem engedélyezi a csatlakozó átalakítását. 18. cikk (az ivóvízfogyasztás korlátozása vagy felfüggesztése) (1) Ivóvízhiány esetén, amely veszélyeztetheti az ivóvízellátás kapacitását, a nyilvános vízvezeték kezelője korlátozhatja a nyilvános vízvezetékből való ivóvízfogyasztást, figyelembe véve, hogy az ivóvízellátás elsőbbséget élvez az egyéb vízfelhasználásokkal szemben. Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2541 (2) A nyilvános vízvezeték kezelője ideiglenesen felfüggesztheti vagy korlátozhatja az ivóvízellátást a nyilvános vízvezetéken történő karbantartási munkálatok végzése vagy a nyilvános vízvezetékhez történő csatlakozás esetén. (3) Tervezett karbantartási munkálatok esetén a nyilvános vízvezeték kezelője a tervezett megszakítás vagy korlátozás tervezett idejéről és időtartamáról legalább egy nappal a szokásos helyi módon és a honlapján történő közzétételével tájékoztatja a közszolgáltatás felhasználóit az ivóvízellátás tervezett megszakításáról vagy korlátozásáról. (4) Előre nem látható karbantartási munkák esetén a nyilvános vízvezeték kezelője a lehető leghamarabb a szokásos helyi módon tájékoztatja a közszolgáltatás felhasználóit az ivóvízellátás megszakításának vagy korlátozásának várható időtartamáról. 4.4. Közszolgáltatás nyújtása rendkívüli események esetén 19. cikk (a lakosság ivóvízellátása rendkívüli esemény esetén) (1) Rendkívüli esemény esetén a közszolgáltatónak a védelmi és mentési tervnek megfelelően kell ellátnia a közszolgáltatást - a lakosság ivóvízellátása rendkívüli esemény esetén. (2) Jelen cikk első bekezdésében említett esetekben az ivóvízellátás költségeit az önkormányzati vagy állami költségvetésből kell fedezni. 4.5. A nyilvános vízvezetékből vett ivóvízmennyiség nyilvántartása 20. cikk (a nyilvános vízvezetékből vett ivóvízmennyiség nyilvántartása) (1) A vízdíjat azoknak az ivóvízellátási szolgáltatás felhasználóinak kell felszámolni, akiknél a vízfogyasztást számlázó vízmérő határozza meg, éspedig a szállított ivóvíz m3-ben kifejezett mennyisége szerint. Az elszámolás az előző elszámolási időszak tényleges fogyasztása szerint történik. A közszolgáltató évente legalább egyszer megállapítja a felhasználók tényleges fogyasztását (a számlázó vízmérővel mért teljes ivóvíz mennyiséget), és különbözeti elszámolást végez el az előző számlázási időszakra. (2) Ha az ivóvízfogyasztást nem számlázó vízmérővel mért, akkor a vízdíjat a csatlakozás átmérője által meghatározott kapacitás szerint kell felszámolni, figyelembe véve az ivóvíz szabványos fogyasztását, a kötelező községi nyilvános szolgáltatások árképzési módszertanáról szóló rendeletnek megfelelően. 4.6. Az ivóvíz megfelelőségének biztosítása 21. cikk (az ivóvíz megfelelőségének biztosítása) (1) A nyilvános vízvezeték kezelőjének biztosítania kell az ivóvíz megfelelőségét és egészségi állapotát. (2) A nyilvános vízvezeték kezelőjének rendelkeznie kell az ivóvízre vonatkozó nemzeti előírások betartásának biztosításáért felelős munkavállalóval, aki legalább felsőfokú természettudományos, technológiai vagy egészségügyi végzettséggel rendelkezik. (2) A megfelelést biztosítani kell:  csapoknál vagy olyan helyeken, ahol a vizet ivóvízként használjak,  ivóvízellátás tartályokon keresztül: a tartályból való kiáramlás helyén. (3) A nyilvános vizvezeték kezelőjének belső ellenőrzést kell gyakorolnia az ivóvíz megfelelőségének biztosítása felett az ivóvízre és az élelmiszerek egészségügyi alkalmasságára vonatkozó előírásoknak megfelelően. (4) Jelen cikk előző bekezdéseinek meghatározása ellenére a nyilvános vizvezeték kezelőjének kötelezettsége akkor tekintendő teljesítettnek, ha bebizonyítja, hogy a meg nem felelés oka a házi vízelosztó rendszer vagy annak karbantartása. A házi vízelosztó rendszer magában foglalja az ivóvízellátó rendszer csatlakozásánál a vízmérő és a fogyasztáshoz használt vízvételezési helyek közé telepített csöveket, berendezéseket és eszközöket. (5) Az előző bekezdéstől eltérően a közszolgáltatónak, amennyiben felmerül a gyanú, hogy az ivóvíz a házi vízelosztó rendszer miatt nem megfelelő, biztosítania kell:  intézkedéseket indítványozni a létesítmény tulajdonosoknak a kockázat csökkentésére vagy kiküszöbölésére és / vagy  intézkedéseket, mint például megfelelő előkészítési módszerek a víz tulajdonságainak megváltoztatására a szállítás előtt, annak csökkentése vagy kiküszöbölése érdekében, hogy a víz a szállítást követően ne lenne megfelelő, és  A vízfelhasználók megfelelő tájékoztatása és javaslatok megfogalmazása a meg nem felelések kezeléséhez szükséges esetleges további intézkedésekről. (6) A közintézményekben (óvodák, iskolák, kórházak, éttermek stb.) a házi vízelosztó rendszerből vagy annak karbantartásából eredő meg nem felelés megszüntetéséért a közintézmény tulajdonosa vagy üzemeltetője felelős. 5. A KÖZSZOLGÁLATI SZOLGÁLTATÁSOK FELHASZNÁLÓINAK JOGAI ÉS KÖTELEZETTSÉGEI 5.1. A közszolgáltatások felhasználóinak jogai 22. cikk (a közszolgáltatások felhasználóinak jogai) (1) A nyilvános vízvezeték kezelője beleegyezése alapján a felhasználónak joga van:  az épület vagy mélyépítmény csatlakoztatására a nyilvános vízvezetékre,  megváltoztatni az épület nyilvános vízvezetékhez való csatlakozásának méretét, a bekötés útvonalát és a vízmérő helyét,  az épület vagy a mélyépítési építmény nyilvános vízvezetékre történő csatlakoztatásának védelmi sávjában végezni munkákat,  növelni az ivóvíz fogyasztást. 5.2. A közszolgáltatások felhasználóinak kötelezettségei 23. cikk (a közszolgáltatások felhasználóinak kötelezettségei) (1) A közszolgáltatások igénybevétele a szolgáltatások felhasználói számára kötelező. (2) A felhasználóknak úgy kell eljárniuk, hogy a nyilvános vízvezeték kezelője által előírt feltételek mellett csatlakoznak a nyilvános vízvezetékhez. (3) A felhasználóknak:  csak a kezelő/üzemeltető beleegyezésével csatlakoznak a nyilvános vízvezetékre,  a belső vízvezeték létesítményeinek és berendezéseinek karbantartása, Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2542  a belső vízvezeték karbantartása úgy, hogy a normál vízellátás a nyilvános vízvezetékre vonatkozó műszaki előírásokban előírt feltételek mellett vagy az alkalmazandó előírásoknak megfelelően lehetővé váljon,  a közvízellátással kapcsolatos munkák elvégzéséhez a földjén, a közszolgáltató részére biztosítania kell a hozzáférést,  a nyilvános vízvezetéken, a nyilvános vízvezetékre rákötött épület vagy mélyépítmény csatlakoztatásán lévő hibák bejelentése,  a közszolgáltató számára hozzáférést kell biztosítani a számlázó vízmérő leolvasásához, ellenőrzéséhez, karbantartásához vagy cseréjéhez,  a közszolgáltató számára hozzáférést kell biztosítani az épület vagy a mélyépítési létesítmény nyilvános vízvezetékhez való csatlakozásán végzett karbantartási munkálatokhoz,  a változások bekövetkezésétől számított 8 napon belül írásban tájékoztatja a közszolgáltatót a lakcímváltozásról, a tulajdonosváltásról és a közszolgáltatási szolgáltatások nyújtását érintő egyéb változásokról,  rendszeresen ellenőriznie kell a belső vízvezetékrendszer tömítettségét és az ivóvíz tényleges fogyasztását a számlázó vízmérőn,  a nyilvános ivóvízellátási szolgáltatások számláinak kifizetése a számlán feltüntetett határidőn belül,  rendezi a többlakásos épületekben fogyasztott ivóvíz költségeinek elosztását,  figyelembe kell vennie a közzétett takarékoskodási intézkedéseket az ivóvízellátás zavara esetén,  a szolgáltatási pont rendezése a nyilvános vízvezeték kezelője követelményeinek megfelelően,  az szolgáltatási pontot megóvni a befagyástól,  írásban tájékoztatja a nyilvános vízvezeték kezelőjét a tűzcsapokról történő ivóvíz vételéről,  felelősséggel tartoznak azokért a károkért, amelyeket cselekedeteikkel a nyilvános vízvezetéken okoznak,  felelősséggel tartoznak azokért a károkért, amelyeket a vízellátás zavara okoz a viselkedésük következtében, és  az épület csatlakozását karbantartás céljából átadja az üzemeltetőnek,  a nyilvános vízvezeték átrendezése vagy rekonstrukciója esetén lehetővé teszi az épület vagy mélyépítési létesítmény nyilvános vízvezetékhez való csatlakozásán történő átalakítást,  a közszolgáltató számára hozzáférést biztosít az épület vagy a mélyépítési létesítmény nyilvános vízvezetékhez való csatlakozásán felújítási vagy átalakítási munkálatok végzésére, és  egyéb kötelezettségek teljesítése a jelen rendelet szerint. (4) Az nyilvános vízvezeték kezelője jelen cikkben említett valamennyi hozzáférése a kezelő számára ingyenes. (5) Az épület csatlakoztatója átadása a kezelőnek karbantartás céljából az ivóvízellátás létesítésével hajtandó végre. 5.3. A vízvezeték-hálózat megközelíthetősége 24. cikk (a megközelíthetőség biztosítása) (1) A nyilvános vízvezeték zavartalan üzemeltetésének és karbantartásának biztosítása, az épület vagy a mélyépítési létesítmény a nyilvános vízvezeték- hálózathoz történő csatlakoztatása érdekében az ingatlan tulajdonosának, amelyen keresztül hozzáférésre van szükség, a nyilvános vízvezeték kezelője számára lehetővé kell tennie az áthaladását. (2) Jelen cikk (1) bekezdésében említett ingatlan tulajdonosának a nyilvános vízvezeték kezelőjének áthaladása esetén vissza kell állítania az ingatlan eredeti állapotát. 5.4. Víz kivétele a nyilvános tűzcsapokból 25. cikk (víz kivétele a nyilvános tűzcsap-hálózatból) (1) A felhasználó a közvízellátás tűzcsapjaiból vizet vehet igénybe tűzgyakorlatokhoz, községi utak tisztításához, gyepek öntözéséhez, csatornák öblítéséhez, útfelület szilárdításához vagy egyéb építési munkákhoz, nyilvános rendezvényekhez, községi utak porellenes nedvesítéséhez és tartályok feltöltéséhez csak a nyilvános vízvezeték kezelője előzetes hozzájárulás alapján, és ha a vízellátási hálózat körülményei lehetővé teszik az ilyen vízelvételt. (2) Az (1) bekezdésben említett vízfelvétel csak beépített számlázási vízmérővel ellátott tűzcsatlakozással lehetséges, amelyet a nyilvános vízvezeték kezelője nyilvántartásba vett. (3) Az elvett és elfogyasztott víz mennyisége feljegyzésével kapcsolatos összes felmerült költséget a felhasználó fizeti. (4) A jelen cikk szerinti felhasználó csak a Község, tűzoltóságok és egyesületek, valamint községi vagy állami közszolgáltatások szolgáltatója lehet. 26. cikk (víz kivétele a nyilvános tűzcsapokból közszolgáltató belegyezése nélkül) (1) A nyilvános vízvezetéken lévő tűzcsapok célja a tűzvédelem biztosítása, ezeknek mindig hozzáférhetőnek és tökéletes állapotban kell lenniük. Az üzemeltető előzetes beleegyezése nélkül vizet kivenni belőlük nem engedélyezett, kivéve a közvízellátásra vonatkozó műszaki előírások feltételeinek megfelelő tűzoltás esetében. (2) Az elvett víz nyilvántartása miatt legkésőbb huszonnégy órán belül szükséges tájékoztatni a nyilvános vízvezeték kezelőjét a tűzcsapokból történő vízkivételről. 27. cikk (a tűzcsap hibája vagy károsodása elhárításának költségei) A felhasználónak biztosítania kell, hogy a tűzcsap a nyilvános vízvezetéken történő felhasználást követően tökéletes állapotban marad. A tűzcsap meghibásodása vagy károsodása javításával kapcsolatos költségeket a felhasználó viseli. 5.5. A számlázó vízmérő pontosságának rendkívüli ellenőrzése 28. cikk (a számlázó vízmérő pontosságának rendkívüli ellenőrzése) (1) A rendszeres ellenőrzés mellett a felhasználó kérheti a számlázó vízmérő pontosságának rendkívüli ellenőrzését is, ha gyanítja, hogy a mérés helytelen. (2) Ha a számlázó vízmérő ellenőrzése során megállapítást nyer, hogy a megengedett tűréshatárokon kívüli vízfogyasztást mutat, a vízmérő rendkívüli ellenőrzésének költségeit az kezelő viseli. Ebben az esetben a vízdíjat az előző számlázási időszak havi Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2543 átlagos fogyasztásának megfelelően kell felszámítani a felhasználónak. (3) Ha a számlázó vízmérő ellenőrzése során megállapítást nyer, hogy megengedett tűrésekben mutatja a vízfogyasztást, a vízmérő rendkívüli ellenőrzésének költségeit a felhasználó viseli. Ebben az esetben a vízdíjat a tényleges fogyasztásnak (a számlázó vízmérővel mért teljes ivóvíz mennyiségnek) megfelelően kell felszámítani a felhasználónak. 29. cikk (hozzáférés a nyilvános vízvezetékhez) A nyilvános vízvezetéknek, valamint az épület vagy mélyépítési létesítmény közvízellátáshoz való csatlakozásának mindig hozzáférhetőnek kell lennie a közszolgáltató számára. A vízellátási rendszer Műszaki Szabályzat által meghatározott védelmi sávjában a nyilvános vízvezeték kezelője beleegyezése nélkül semmit sem szabad telepíteni és építeni. 5.6. A munkákat végzők kötelezettségei 30. cikk (a munkákat végzők, földtulajdonosok és földhasználók kötelezettségei) (1) Az egyéb gazdasági infrastruktúra-létesítmények karbantartása és építése munkáit végzők, valamint a közvízellátással rendelkező földterületek tulajdonosainak és földhasználóinak biztosítaniuk kell a földhasználatot, az infrastruktúra karbantartását vagy kiépítését a közvízellátás károsodásának elkerülése és a nyilvános vízvezetékhez történő csatlakozás érdekében. (2) Jelen (1) bekezdésében említett karbantartási munkálatok vagy építkezés megkezdése előtt a jelen cikk (1) bekezdésében említett munkát végzőknek a nyilvános vízvezeték kezelőjétől információkat kell beszerezni a nyilvános vízvezeték menetéről és megkérni belegyezését a munkálatok végrehajtásának feltételeihez, és a munkálatok kezdetéről a kezelőt írásban értesíteniük kell. (3) Jelen (1) bekezdésében említett karbantartási munkálatok vagy építkezés megkezdése előtt a földtulajdonosnak vagy földhasználónak a nyilvános vízvezeték kezelőjétől információkat kell beszereznie a nyilvános vízvezeték menetéről és megkérni belegyezését a munkálatok kivitelezése feltételeivel, és a munkálatok kezdetéről a kezelőt írásban értesítenie kell. (4) Jelen cikk (1) bekezdésében említett munkálatok kivitelezése során a közös vízellátó rendszer vagy a nyilvános vízellátó rendszerhez történő csatlakozás megkárosodása esetén a jelen cikk (1) bekezdésében említett, a munkálatokat kivitelező köteles a nyilvános vízvezeték kezelőjének visszatéríteni a károk javításával felmerült költségeket. 6. A KÖZSZOLGÁLAT FINANSZÍROZÁSÁNAK FORRÁSAI 31. cikk (szolgáltatások finanszírozásának forrásai) A közszolgáltatás nyújtására a közszolgáltató pénzeszközöket szerez be:  a közszolgáltatások felhasználói által fizetett összegekből,  az község költségvetéséből,  díjazásokból, adományokból és támogatásokból,  egyéb, törvényben vagy községi rendeletben meghatározott forrásokból. 32. cikk (források az infrastruktúra fejlesztésére) Az infrastruktúra fejlesztésének forrásai:  a közszolgáltatások felhasználói által fizetett összegekből,  az község költségvetéséből,  díjazásokból, adományokból és támogatásokból,  hosszú távú hitelezésből,  egyéb, törvényben vagy községi rendeletben meghatározott forrásokból. 7. A KÖZSZOLGÁLTATÁS TELJESÍTÉSÉHEZ SZÜKSÉGES LÉTESÍTMÉNYEK ÉS BERENDEZÉSEK TÍPUSA ÉS TERJEDELME 33. cikk (helyi jelentőségű infrastruktúra) (1) A közszolgáltatás teljesítéséhez szükséges helyi jelentőségű infrastruktúra, amely a község tulajdonát képezi, egy nyilvános vízvezetékrendszerből áll, amelyet községi gazdasági közinfrastruktúraként közszolgáltatás teljesítésére van szánva. (2) Az ivóvízellátási közszolgáltatás nyújtására Üzleti bérleti szerződést kell kötni a közszolgáltatóval. 34. cikk (a fogyasztók tulajdonában lévő létesítmények és berendezések) (1) A közszolgáltatás teljesítéséhez szükséges, a felhasználók tulajdonában lévő létesítményeket és eszközöket az épületek vagy mélyépítési létesítmények nyilvános vízvezetékhez történő csatlakozója képezi. 8. A KÖZSZOLGÁLTATÁSOK ÁRAI 35. cikk (az árak alakítása) (1) A közszolgáltatások árait az önkormányzati környezetvédelmi kötelező közszolgáltatások árképzésének módszertanáról szóló hatályos rendelet rendelkezéseivel összhangban kell kialakítani. (2) A közszolgáltatásokat az önkormányzati környezetvédelmi kötelező közszolgáltatások árképzésének módszertanáról szóló hatályos rendelet rendelkezéseinek megfelelően kell felszámítani. (3) A közszolgáltatások igénybevételével kapcsolatban történő számlák kiállításáért a felhasználók számára és a felhasználók ki nem fizetett kötelezettségei behajtásáért a közszolgáltató felhatalmazhatja azt a jogi személyt, aki a község más helyi közüzemi szolgáltatója. A közszolgáltató és a jogi személy kölcsönös jogaikat és kötelezettségeiket olyan szerződéssel határozzák meg, amellyel részletesebben megállapodnak a kifizetések beszedésének módjáról és a ki nem fizetett kötelezettségek behajtásáról a közszolgáltató nevében és számára. 9. A KÖZSZOLGÁLTATÓ KÖZMEGBÍZÁSAI 36. cikk (a közszolgáltató közmegbízásai) (1) A közszolgáltató az alábbi közmegbízásokkal rendelkezik:  vélemények kiadása a létesítmények építésére és a területrendezésre vonatkozó előírásoknak megfelelően (véleményadó),  a közszolgáltatási kataszter vezetése,  az illetékes hatóságok által elfogadott rendeletek által ráruházott egyéb közmegbízások. Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2544 (2) Jelen cikk (1) bekezdésének első francia bekezdésében említett feladatok ellátásához a közszolgáltatónak olyan alkalmazottal kell rendelkeznie, aki a közigazgatási eljárásban letette a szakmai vizsgát. (3) A közszolgáltatás szakmai-technikai, szervezési és fejlesztési feladatait, amelyeket községi aktus vagy közszolgáltatóval kötött szerződés nem ruház át a közszolgáltatóra, a község igazgatósága látja el. (4) Szakmai-technikai, szervezési és fejlesztési feladatok, amelyeket az Község átruházhat a közszolgáltatóra:  közszolgáltatási tevékenységek fejlesztése, megtervezése és népszerűsítése,  a közszolgáltatási tevékenységek elvégzéséhez szükséges létesítmények és berendezések befektetési tervezése és irányítása. (5) A Község Igazgatósága gondoskodik a Község és a közszolgáltató közötti koordinációról, és felügyeletet gyakorol a közszolgáltatás végrehajtása felett az előírásoknak és az elfogadott minőség- ellenőrzési és biztosítási tervnek megfelelően. 10. A KÖZSZOLGÁLTATÁSOK NYÚJTÁSÁNAK ELLENŐRZÉSE 37. cikk (Ellenőrző Szerv) (1) Jelen rendelet rendelkezéseinek végrehajtása felett az illetékes Községi Ellenőrző Szerv valamint a Község Igazgatósága gyakorolja a felügyeletet. (2) A felügyelet elvégzése során az illetékes Községi Ellenőrző Szerv döntéseket hozhat és egyéb intézkedéseket rendelhet el, amelyek célja jelen rendelet rendelkezései végrehajtásának biztosítása. (3) A Község illetékes szerve jogosult bármikor betekinteni a közszolgáltató által kötelesen vezetett nyilvántartásokba, mely során köteles betartani a személyes adatok védelmét szabályozó törvény rendelkezéseit. 11. JELEN RENDELET ALAPJÁN ELFOGADOTT ELŐÍRÁSOK 38. cikk (Műszaki Szabályzat) (1) A nyilvános vízvezeték kezelőjének el kell készítenie a szolgáltatások nyújtásának részletesebb feltételeit meghatározó Műszaki Szabályzatot jelen rendelet rendelkezéseinek és az illetékes hatóság által az üzemeltető alapító okiratával összhangban jóváhagyott egyéb előírásoknak megfelelően. (2) A Műszaki Szabályzatot, a módosításait és kiegészítéseit az Község Hivatalos Közleményében kell közzétenni, és azok a közzétételt követő 15. napon lépnek hatályba. 39. cikk (szolgáltatások árai) A közszolgáltatások árait az önkormányzati környezetvédelmi kötelező közszolgáltatások árképzésére vonatkozó hatályos előírás rendelkezéseivel összhangban kell kialakítani. 40. cikk (Védelmi és mentési terv - a lakosság ivóvízellátása rendkívüli esemény esetén) (1) A nyilvános vízvezeték kezelőjének a természeti és egyéb katasztrófák elleni védekezésre vonatkozó előírásoknak megfelelően kell elkészítenie a Védelmi és mentési tervet - a lakosok vészhelyzetben történő ivóvízellátását, amelyet az alapító okirattal összhangban az illetékes hatóság jóváhagy. (2) A tervnek magában kell foglalnia az üzemeltetést a következő események vagy helyzetek esetén:  hirtelen bekövetkező esemény vagy baleset, amely az ivóvíz mikrobiológiai vagy kémiai szennyeződését okozza,  természeti katasztrófák (árvizek, földrengések, viharok, fagy, jég…) vagy egyéb balesetek, amelyek károsítják az ivóvízellátó létesítményeket (vízgyűjtők és szivattyútelepek, víztározók, vízellátó hálózat ...) és megszakítják a vízellátást részben vagy a nyilvános vízellátás teljes területén;  hosszan tartó aszály, ami a vízforrás bőségének csökkenéséhez és az ivóvíz hiányához vezet,  az áramellátás kiesése hirtelen bekövetkező esemény, természeti vagy egyéb katasztrófa miatt, amely a vízellátás részbeni vagy teljes vízellátásának megszakítását okozza,  fertőző betegségek (epidémia, világjárvány…), amikor az illetékes intézmények korlátozásokat és tiltásokat tesznek közzé,  az ivóvízellátó létesítmények (vízgyűjtők és szivattyútelepek, víztározók, vízellátó hálózat ...) szándékos megrongálása, ami a vízellátás részbeni vagy teljes közszolgáltatásának megszakítását okozhatja. 12. BÜNTETŐRENDELKEZÉSEK 41. cikk (vétségek) (1) A jogi személy, az egyéni vállalkozó és a tevékenységet önállóan folytató magánszemély 1500,00 EUR pénzbírsággal sújtható, a felelős személyük pedig 500,00 EUR pénzbírsággal, ha:  ha a jelen rendelet 11. cikkében foglaltakkal összhangban az épületet vagy a mélyépítési létesítményt nem köti rá a nyilvános vízvezetékre,  ha építi, rekonstruálja, áthelyezi, kicseréli vagy javítja az épület vagy mélyépítési létesítmény csatlakozását vagy számlázási vízmérőjét, a jelen rendelet 11. cikkének 6. és 7. pontjával ellentétben;  ha a jelen rendelet 13. cikkében foglaltakkal ellentétben eltávolítja az épület vagy a mélyépítési létesítmény csatlakoztatását,  a közszolgáltató számára a földterületén nem biztosítja a nyilvános vízvezetékkel kapcsolatos munkák elvégzéséhez való hozzáférést (jelen rendelet 23. cikke 4. pontja és a 3. pontjának negyedik francia bekezdése),  a közszolgáltató számára nem biztosítja a számlázási vízmérő leolvasását, ellenőrzését, karbantartását vagy cseréjét (jelen rendelet 23. cikkének 4. pontja és a 3. pont hetedik francia bekezdése),  a közszolgáltató számára nem biztosítja a hozzáférést az épület vagy a mélyépítési létesítmény nyilvános vízvezetékhez való csatlakozásán végzett karbantartási munkálatokhoz (jelen rendelet 23. cikkének hetedik francia bekezdése),  a közszolgáltató számára nem biztosítja a hozzáférést az épület vagy a mélyépítési létesítmény nyilvános vízvezetékhez való csatlakozásán végzett rendszeres karbantartási munkálatokhoz (jelen rendelet 23. cikkének 4. pontja és hatodik francia bekezdése),  nem veszi figyelembe a közzétett takarékoskodási intézkedéseket az ivóvízellátás zavara esetén (jelen Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2545 rendelet 23. cikkének tizenegyedik francia bekezdése),  fogyasztási pontot nem hozza rendbe a közüzemi szolgáltató követelményeinek megfelelően (jelen rendelet 23. cikkének tizenkettedik francia bekezdése);  a nyilvános vízvezeték kezelőjének nem engedélyezi a nyilvános vízvezetékhez való hozzáférését jelen rendelet 24. cikke (1) bekezdésének rendelkezéseivel összhangban;  a nyilvános vízvezeték-hálózat tűzcsapjain a jelen rendelet 25. cikke rendelkezéseivel ellentétben vesz el vizet;  a nyilvános vízvezeték-hálózat tűzcsapjából a jelen rendelet 26. cikke rendelkezéseivel ellentétben használja a vízet,  a jelen rendelet rendelkezéseivel ellentétben szerzi a vizet a nyilvános vízvezetékből,  a karbantartási munkálatok vagy az építkezés megkezdése előtt a nyilvános vízvezeték kezelőjétől nem szerez információt a nyilvános és hozzájárulást a munkák kivitelezésének feltételeivel (a 30. cikk 1., 2. és 3. pontja). (2) Jelen cikk (1) bekezdésében felsorolt vétségek vízvezeték vonaláról elkövetéséért 500,00 euró pénzbírsággal büntethető meg a egyéneket. 13. ÁTMENETI ÉS ZÁRÓ RENDELKEZÉSEK 42. cikk (az érvényesség hatályvesztése) (1) Jelen rendelet hatálybalépésével megszűnik a gazdasági közszolgáltató ivóvízellátása teljesítésének módjáról szóló rendelet Šalovci község területén (SzK Hivatalos Közlönye, 92/2011. és 11/2017. szám). (2) Az új Ivóvízellátási Program, a Műszaki Szabályok, valamint a Védelmi és Mentési Terv - a lakosság ivóvízellátása rendkívüli esemény esetén, jóváhagyásáig a jelenleg hatályos aktusokat kell alkalmazni. 43. cikk (a rendelet közzététele és hatálybalépése) Jelen rendelet a Szlovén Községek Hivatalos Közlönyben történő közzétételt követő 15. napon lép hatályba. Szám: 007-1/2020-5 Šalovci, 2020. december 16. Šalovci Község polgármestere Fartek Iztok OBČINA ŠENČUR 1220. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Razvojnega sveta gorenjske regije Na podlagi 11. člen Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12 in 46/16) in 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18), je Občinski svet Občine Šenčur na svoji 17. redni seji dne 23.12. 2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI RAZVOJNEGA SVETA GORENJSKE REGIJE 1. člen V Odloku o ustanovitvi Razvojnega sveta gorenjske regije (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 37/12) se za 12. členom doda nov 12. a člen, ki se glasi: »12. a člen V primerih, ko zaradi izrednih razmer poteka seja občinskega sveta na daljavo s pomočjo informacijsko- komunikacijske tehnologije, se določbe tega odloka, ki določajo tajno glasovanje (z glasovnicami), ne uporabljajo. Občinski svet o potrditvi skupne liste kandidatov za Razvojni svet gorenjske regije odloča na seji z javnim glasovanjem.« 2. člen Ostala določila odloka ostanejo nespremenjena v veljavi. 3. člen Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Razvojnega sveta gorenjske regije začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032 Datum: 23.12.2020 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan OBČINA VELIKA POLANA 1221. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Velika Polana za leto 2020 Na podlagi 29. člena Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF), 29. člena Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr. in 101/13) in 62., in 64. člena Statuta občine Velika Polana (Ur. glasilo slovenskih občin, št. 48/2020) je občinski svet Občine Velika Polana na 14. redni seji dne, 18.12.2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE VELIKA POLANA ZA LETO 2020 1. člen V Odloku o proračunu Občine Velika Polana za leto 2020 (objavljenem v Uradnem listu RS, št. 34/2020 z dne, 24.03.2020) se v 2. členu spremeni odstavek ter se glasi: Proračun Občine Velika Polana za leto 2020 se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 1.376.255,70 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.238.005,06 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 1.050.554,73 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 990.147,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 50.494,20 Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2546 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 9.413,53 706 DRUGI DAVKI 500,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 187.450,33 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 77.343,31 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 1.500,00 712 DENARNE KAZNI 2.416,72 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 78.217,20 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 27.973,10 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 8.383,96 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 0 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 722 PRIHODKI OD PROD.ZEMLJ. IN NEMATER.DOLG.SRED. 8.383,96 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 74 TRANSFERNI PRIHODKI 129.866,68 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINAN. INSTITUCIJ 88.511,10 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA EU 41.355,58 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 1.673.411,03 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 779.357,49 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 158.539,32 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 26.282,54 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 580.106,39 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 8.429,24 409 REZERVE 6.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 395.092,60 410 SUBVENCIJE 12.875,97 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 271.587,58 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 45.494,10 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 65.134,95 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 482.606,19 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 482.606,19 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 16.354,75 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM 9.500,00 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 6.854,75 II. PRORAČUNSKI PRESEŽEK – PRIMANJKLJAJ (I.-II.) -297.155,33 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 44 DANA POSOJ. IN POVEČ. KAPIT. DELEŽ. (440+441) 440 DANA POSOJILA 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN NALOŽB 442 PORABA SREDSTEV KUPNIN IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE 412.304,00 50 ZADOLŽEVANJE (500) 5001 NAJETI KREDITI PRI JAVNIH SKLADIH 0 5003 NAJETI KREDITI PRI DRUGIH DOMAČIH KREDITODAJALCIH -21. člen ZFO 412.304,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA 113.414,46 55 ODPLAČILO DOLGA (550) 113.414,46 550 ODPLAČILO DOMAČEGA DOLGA IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 1.734,21 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 298.889,54 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX) 297.155,33 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA 16.510.25 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področje proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – podskupin kontov in načrt razvojnih programov za obdobje 2020-2023, je priloge k temu odloku in se objavi na oglasni deski Občine Velika Polana. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2547 glasilu slovenskih občin. Številka: 03-14/2020 OS Datum: 18.12.2020 Občina Velika Polana mag. Damijan Jaklin, župan 1222. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Velika Polana za leto 2021 Na podlagi 29. člena Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF), 29. člena Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr. in 101/13) in 62., in 64. člena Statuta občine Velika Polana (Ur. glasilo slovenskih občin, št. 48/2020) je občinski svet Občine Velika Polana na 14 redni seji dne, 18.12.2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE VELIKA POLANA ZA LETO 2021 1. člen V Odloku o proračunu Občine Velika Polana za leto 2021 se v 2. členu spremeni odstavek ter se glasi: Proračun Občine Velika Polana za leto 2021 se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 3.241.182,56 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.228.755,69 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 1.048.180,11 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 993.030,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 46.652,73 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 7.997,38 706 DRUGI DAVKI 500,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 180.575,58 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 95.652,21 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 1.000,00 712 DENARNE KAZNI 1.650,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 62.717,20 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 8.160,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 153.307,00 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 140.000,00 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 722 PRIHODKI OD PROD.ZEMLJ. IN NEMATER.DOLG.SRED. 13.307,00 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.859.119,87 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINAN. INSTITUCIJ 386.993,64 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA EU 1.472.126,23 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 3.178.096,04 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 1.083.625,68 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 174.458,87 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 23.641,90 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 872.050,30 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 7.474,61 409 REZERVE 6.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 377.363,21 410 SUBVENCIJE 11.648,52 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 256.940,14 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 45.494,10 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 63.280,45 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 1.710.107,15 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 1.710.107,15 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 13.359,12 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM 7.000,00 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM II. PRORAČUNSKI PRESEŽEK – PRIMANJKLJAJ (I.-II.) 63.086,52 III. PRIMARNI PRESEŽEK – PRIMANJKLJAJ 70.561,13 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 44 DANA POSOJ. IN POVEČ. KAPIT. DELEŽ. (440+441) VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2548 KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE 32.996,00 50 ZADOLŽEVANJE (500) 5001 NAJETI KREDITI PRI JAVNIH SKLADIH 5003 NAJETI KREDITI PRI DRUGIH DOMAČIH KREDITODAJALCIH -21. člen ZFO 32.996,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA 102.895,20 55 ODPLAČILO DOLGA (550) 102.895,20 550 ODPLAČILO DOMAČEGA DOLGA IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -6.812,68 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -69.899,20 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX) -63.086,52 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA 16.000,00 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področje proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – podskupin kontov in načrt razvojnih programov za obdobje 2021-2024, je priloge k temu odloku in se objavi na oglasni deski Občine Velika Polana. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 04-14/2020 OS Datum: 18.12.2020 Občina Velika Polana mag. Damijan Jaklin, župan OBČINA VIDEM 1223. Sklep o imenovanju v Štab civilne zaščite Na podlagi 32. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2016, 45/2017, 10/2019) in 98. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni List RS, št. 51/06-uradno prečiščeno besedilo, 97/10 in 21/18 – ZNOrg) izdaja Župan Občine Videm naslednji SKLEP 1. V Štab civilne zaščite se namesto Franca Mužerlina imenuje Davorin Potočnik. 2. Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Obrazložitev Član Štaba civilne zaščite Franc Mužerlin, Spodnji Leskovec 2/a, 2285 Zgornji Leskovec je dne 18.11.2020 podal odstopno izjavo z mesta člana Štaba civilne zaščite. Namesto njega se za člana v Štab civilne zaščite imenuje Davorin Potočnik, Zgornji Leskovec 19, 2285 Zgornji Leskovec. Na podlagi navedenega sledi kot izhaja iz izreka tega sklepa. Številka: 846-01/2020-180 Datum: 21. 12. 2020 Občina Videm Branko Marinič, župan OBČINA VITANJE 1224. Odlok o proračunu Občine Vitanje za leto 2021 Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 76/08,79/09,51/10 IN 40/12-ZUJF), 29. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB,14/13-POPR. in 101/13) in 17. člena statuta Občine Vitanje (UGSO št. 49/2017) je Občinski svet Občine Vitanje na 13. redni seji dne 17. 12. 2020 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE VITANJE ZA LETO 2021 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Vitanje za leto 2021 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2.538.536,72 Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2549 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.045.451,20 70 DAVČNI PRIHODKI 1.972.172,00 700 Davki na dohodek in dobiček 1.835.752,00 703 Davki na premoženje 79.420,00 704 Domači davki na blago in storitve 57.000,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 73.279,20 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 65.730,00 711 Takse in pristojbine 1.300,00 712 Globe in druge denarne kazni 3.300,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 1.100,00 714 Drugi nedavčni prihodki 1.849,20 72 KAPITALSKI PRIHODKI 72.000,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 72.000,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 421.085,52 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 370.036,56 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 51.048,96 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 2.934.127,62 40 TEKOČI ODHODKI 890.380,70 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 141.720,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 22.880,00 402 Izdatki za blago in storitve 672.244,42 403 Plačila domačih obresti 3.900,00 409 Rezerve 49.636,28 41 TEKOČI TRANSFERI 855.885,00 410 Subvencije 28.800,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 572.500,00 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 62.070,00 413 Drugi tekoči domači transferi 192.515,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.128.461,92 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.128.461,92 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 59.400,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 25.800,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 33.600,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) -395.590,90 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 256.276,34 50 ZADOLŽEVANJE 256.276,34 500 Domače zadolževanje 256.276,34 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 114.490,00 55 ODPLAČILA DOLGA 114.490,00 550 Odplačila domačega dolga 114.490,00 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -253.804,56 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 141.786,34 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 395.590,90 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 253.804,56 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov (Občinski svet, Župan, Nadzorni odbor, Upravni organ), ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Vitanje. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje skladno z določbami Zakona o Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2550 javnih financah, Zakona o izvrševanju proračuna, Zakona o javnih naročilih, Zakona o uravnoteženju javnih financ, Uredbe o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja in drugimi podzakonskimi predpisi ter navodili, ki jih izda župan. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:  požarna taksa po 58. členu Zakona o varstvu pred požarom, ki se uporablja za namene, določene v tem zakonu,  turistična taksa, ki se uporablja v skladu z Zakonom o spodbujanju razvoja turizma in letnim proračunom občine,  prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja,  komunalni prispevek, ki se nameni za gradnjo komunalne opreme,  okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, za vlaganja v novo infrastrukturo,  pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, se uporablja v skladu s 5.čl. Uredbe o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest,  donacije,  koncesijske dajatve od izkoriščanja gozdov in lovstva se uporabijo v skladu s odloki za to področje. Če so namenski prihodki vplačani v proračun v nižjem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu občine, občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih prejemkov. Če so namenski prihodki vplačani v proračun v večjem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu občine, občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu občine. Namenski prejemki, ki v tekočem letu ne bodo porabljeni, se bodo prenesli v naslednje leto, za namene za katere so opredeljeni. Občina je imela na dan 31.12.2019 oblikovana sklad neporabljene okoljske dajatve v višini 204.856,59 € ter rezervni sklad v višini 38.601,00 €. Sklad neporabljene okoljske dajatve, v višini v kateri ni bil porabljen v letu 2020, se upošteva kot sredstva na računu na dan 31.12.2020. Proračunska postavka je v letu 2021 še vedno planirana v posebnem delu proračuna, vendar zmanjšana zaradi investicij, ki so financirane iz okoljske dajatve. O uporabi oblikovanega rezervnega sklada preteklih let odloča občinski svet. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika župan. Župan lahko med letom odpre novo proračunsko postavko iz sredstev proračunske rezervacije. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v polletju s polletnim poročilom in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2021 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 80% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2022 50 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 30 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 40 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Predstojnik neposrednega uporabnika (župan) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20%, mora predhodno potrditi občinski svet. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi so: 1. proračunska rezerva, oblikovana po ZJF Proračunska rezerva se v letu 2021 oblikuje v višini 27.536,28 eurov. Na podlagi za finance pristojnega organa občinske uprave o porabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2551 9. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 400 € odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroškov dveh evrov, v poslovnih knjigah razknjiži. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 10. člen (obseg zadolževanja občine) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2021 lahko zadolži v skladu z Zakonom o javnih financah in Zakonom o financiranju občin. Občina se lahko zadolži do višine 256.276,34 eurov interne zadolžitve. Interna zadolžitev pomeni zadolžitev znotraj proračuna, saj so kot stanje sredstev na računu na dan 31.12.2020 upoštevana tudi neporabljena namenska sredstva iz preteklih let (zadnji odstavek 4. člena Odloka), ki so planirana na proračunski postavki 15028-poraba okoljske dajatve sklad-voda in predvidoma v letu 2021 ne bo realizirana. Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila, vendar le do višine 5% sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine za sredstva sofinanciranja investicij iz proračuna Evropske unije – zanje se občina lahko likvidnostno zadolži največ do višine odobrenih sredstev. 11. člen (poroštva občine) Občina sme izdajati poroštva za obveznosti iz naslova zadolževanja javnega podjetja ali javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, v obsegu in pod pogoji, ki jih določi odlok, in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana poroštva občine se vštevajo v največji obseg možnega zadolževanja občine. Občina poroštev iz prejšnjega odstavka v letu 2021 ne izda. 12. člen (obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij ter obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje) Javno podjetje in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati in izdajati poroštva le s soglasjem ustanovitelja, pod pogoji, ki jih določi občinski svet, in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana soglasja se ne vštevajo v največji obseg možnega zadolževanja občine. Občina soglasji iz prejšnjega odstavka v letu 2021 ne izda. 6. Prehodne in končne določbe 13. člen (začasno financiranje v letu 2021) V obdobju začasnega financiranja Občine Vitanje v letu 2022, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 14. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-0007/2020 - 5 Datum: 17. 12. 2020 Občina Vitanje Slavko Vetrih, župan 1225. Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o ohranjanju in vzpodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Vitanje za programsko obdobje 2015–2020 Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18 in 61/20 – ZIUZEOP-A) in 17. člena Statuta Občine Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/17 in 4/19) je Občinski svet Občine Vitanje na 13. redni seji dne 17. 12. 2020 sprejel PRAVILNIK O DOPOLNITVI PRAVILNIKA O OHRANJANJU IN VZPODBUJANJU RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI VITANJE ZA PROGRAMSKO OBDOBJE 2015–2020 1. člen V Pravilniku o ohranjanju in vzpodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Vitanje za programsko obdobje 2015–2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 50/2015 in 68/2015) se v naslovu za besedno zvezo »za programsko obdobje 2015–2020« doda besedilo »in 2021–2023« tako, da sedaj naslov pravilnika glasi: »Pravilnik o ohranjanju in vzpodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Vitanje za programsko obdobje 2015–2020 in 2021–2023«. 2. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-0007/2020 - 6 Datum: 17. 12. 2020 Občina Vitanje Slavko Vetrih, župan 1226. Odlok o dopolnitvi Odloka o pripravi, izvajanju in sofinanciranju letnega programa športa v Občini Vitanje Na podlagi Zakona o športu (Zšpo-1, Ur. L. RS, št. 29,17), Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023 (ReNPŠ 14-23, Ur. L. RS, št. 26/14) in 17. člena Statuta Občine Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/2017) je Občinski svet Občine Vitanje na svoji 17. redni seji dne 17. 12. 2020 sprejel Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2552 ODLOK O DOPOLNITVI ODLOKA O PRIPRAVI, IZVAJANJU IN SOFINANCIRANJU LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI VITANJE 1. člen V Odloku o pripravi, izvajanju in sofinanciranju letnega programa športa v Občini Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/2017) se na koncu besedila 9. člena doda stavek: Merila so določena v Prilogi: Pogoji in merila za sofinanciranje LPŠ v občini Vitanje. 2. člen Priloga k Odloku o pripravi, izvajanju in sofinanciranju letnega programa športa v Občini Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/2017) POGOJI IN MERILA ZA SOFINANCIRANJE LPŠ V OBČINI VITANJE Za uresničevanje javnega interesa v športu se s POGOJI IN MERILI (v nadaljevanju: merila) opredeli način in vrednotenje športnih programov in področij, ki bodo sofinancirana na osnovi izvedbe javnega razpisa (JR). 1. ŠPORTNI PROGRAMI Posamezne oblike športa imajo različne cilje in so prilagojene različnim skupinam ljudi, njihovim sposobnostim, znanju, motivaciji in starosti. Športni programi so najbolj opazen del športa in praviloma predstavljajo strokovno organizirano in vodeno celoletno športno vadbo. Pri obsegu vadbe športnih programov je ena (1) ura = 60 minut. Določeni so naslednji: SPLOŠNI POGOJI VREDNOTENJA ŠPORTNIH PROGRAMOV: - Isti udeleženec se pri istem izvajalcu lahko vrednoti le v enem športnem programu, - KOREKCIJSKI FAKTOR IN DOLOČITEV TOČK: Različne športne panoge in starostne skupine za izvedbo optimalne vadbe zahtevajo različno število vključenih (lahko se uporabi Koeficient popolnosti skupine, kar pomeni; če je vključenih manj, kot predvidevajo merila, se število točk proporcionalno zmanjša; če je vključenih več, to ne vpliva na dodatno vrednotenje programa). (Popolnost skupine ali individualne športne panoge, športni objekt in pri strokovni kader (PREGLEDNICA A-1, PREGLEDNICA A-2, PREGLEDNICA B IN PREGLEDNICA C). Vrednost točk športnega programa med društvi je primerljiva v kolikor ni prevelikega odstopanja pri materialnem strošku ob upoštevanju enakih meril. POJMI: MI - minimalno število vključenih KŠP - velikost skupine IŠP - individualna športna panoga Korekcijski faktor Točke PREGLEDNICA A-1 KOREKCIJA: VKLJUČENI V NETEKMOVALNIH PROGRAMIH Netekmovalni športni programi: ŠVOM prostočasno Do 6 let (vrtec): prostočasno Osnovnošolci do 15 let: ŠVO prostočasno Od 15 do 19 let: ŠVO prostočasno Velikost skupine/minimalno število vključenih 10 15 15 Netekmovalni športni programi: ŠŠtu, ŠI, RE, ŠSta ŠPORT ŠTUDENTOV ŠPORT INVALIDOV ŠPORTNA REKREACIJ A ŠPORT STAREJŠIH Velikost skupine/minimalno število vključenih 15 10 15 10 PREGLEDNICA A-2 KOREKCIJA: VKLJUČENI V TEKMOVALNIH PROGRAMIH PRIPRAVLJALNI ŠPORTNI PROGRAMI: ŠVO usmerjeni (6 do 11 let) PRIPRAVLJALN I (6 – 11 let; čas obiska osnovne šole): IŠP število 10 KŠP število 10 TEKMOVALNI ŠPORTNI PROGRAMI: ŠVOM usmerjeni (12 do 19 let) in KŠ člani TEKMOVALNI (starosti v času obiska osnovne šole): TEKMOVALNI (starejši po končani osnovni šoli- mladinci): TEKMOVALNI: ČLANI/CE Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2553  različni športni programi zahtevajo različno angažiranost usposobljenega kadra (= korekcija strokovni kader): PREGLEDNICA B KOREKCIJA: STROKOVI KADER STROKOVNI KADER stopnja 1 stopnja 2 stopnja 3 korekcijski faktor strokovni kader 0,500 0,750 1,000  STOPNJA 1: vodja skupine ima dokazano ustrezno strokovno izobrazbo/usposobljenost v športu in izvaja programe RE in/ali ŠSta.  STOPNJA 2: vodja programa ima dokazano ustrezno strokovno izobrazbo/usposobljenost v športu in izvaja programe ŠVOM prostočasno in ŠVOM usmerjeni (pripravljalni programi).  STOPNJA 3: vodja programa ima dokazano ustrezno strokovno izobrazbo/usposobljenost v športu in izvaja programe ŠVOM usmerjeni (tekmovalni programi).  različni športni programi se izvajajo na različnih športnih objektih (= korekcija športni objekt): PREGLEDNICA C KOREKCIJA: ŠPORTNI OBJEKT ŠPORTNI OBJEKT stopnja 1 stopnja 2 stopnja 3 korekcijski faktor športni objekt 1,000 0,500 0,200  STOPNJA 1: športna dvorana, pokriti bazen, smučišče – poligon.  STOPNJA 2: telovadnica – mala.  STOPNJA 3: druge pokrite površine, urejena zunanja športna igrišča. Korekcija se upošteva v primeru, če programi nimajo zagotovljene brezplačne uporabe javnih športnih objektov in površin za šport v naravi, izvajalec pa v postopku JR predloži zahtevana dokazila o najemu športnega objekta. 1.1. ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA Šolska športna tekmovanja, ki se izključno izvajajo v zavodih VIZ, predstavljajo udeležbo šolskih športnih ekip na organiziranih tekmovanjih v razpisanih športnih panogah od lokalne do državne ravni. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: ŠVOM prostočasno: promocijski športni programi Materialni strošek/udeleženec ŠVOM prostočasno: šolska športna tekmovanja materialni stroški/skupina PREGLEDNICA ŠT. 1 ŠVOM prostočasno ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA ŠŠT občinski nivo ŠŠT državni nivo TOČKE Do 10 Do 15 1.2 DODATNE URE ŠPORTA V OŠ Dodatna športna ponudba v OŠ predstavlja programe, ki jih (šolska) športna društva izvajajo s ciljem posodobiti in povečati kakovost in privlačnost programov prostočasne ŠVOM. Programi predstavljajo spodbujanje povezovanja šol s športnimi društvi. Merila omogočajo vrednotenje vadbenih skupini v terminih predvidenih za športne krožke. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: ŠVOM prostočasno: dodatna športna ponudba v OŠ materialni stroški/skupina PREGLEDNICA ŠT. 2 ŠVO prostočasno DODATNE URE ŠPORTA V OŠ ŠOLOOBVEZNI (do 15 let) število ur vadbe letno 30 TOČKE Do 30 1.3 OBSTOJEČI CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI ŠVOM PROSTOČASNO Celoletni športni programi ŠVOM prostočasno potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma 60 ur letno. Raznolikost izvajalcev (upoštevajo se tudi izvajalci, ki vključujejo otroke s posebnimi potrebami) omogoča kakovostno ponudbo, ob enakih pogojih pa LPŠ daje prednost programom športnih društev. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: ŠVOM prostočasno: celoletni programi za otroke in mladino strokovni kader/skupina ali udeleženca ŠVOM prostočasno: celoletni programi za otroke in mladino športni objekt/skupina ali udeleženca IŠP število 8 8 6 KŠP število 12 12 12 Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2554 PREGLEDNICA ŠT. 3 ŠVOM prostočasno CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI (netekmovalni programi vadbe) PREDŠOLSKI (do 6 let) ŠOLOOBVEZNI (do 15 let) MLADINA (do 19 let) Število ur vadbe/tedensko Do 1,5 Do 2 Do 2 število tednov Do 30 Do 30 Do 30 TOČKE=STROKOVNI KADER/SKUPINA Do 45 Do 60 Do 60 TOČKE=ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA Do 45 Do 60 Do 60 1.4. CELOLETNI PROGRAMI ŠPORTNE VZGOJE OTROK IN MLADINE USMERJENIH V KŠ/VŠ Programi ŠVOM usmerjeni so sestavni del športnih programov v okoljih, kjer niso vzpostavljene občinske panožne športne šole. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: ŠVOM usmerjeni v KŠ/VŠ: celoletni pripravljalni programi strokovni kader/skupina ali udel. ŠVOM usmerjeni v KŠ/VŠ: celoletni pripravljalni programi športni objekt/skupina ali udel. ŠVOM usmerjeni v KŠ/VŠ: celoletni tekmovalni programi strokovni kader/skupina ali udel. ŠVOM usmerjeni v KŠ/VŠ: celoletni tekmovalni programi športni objekt/skupina ali udel. PREGLEDNICA ŠT. 4 ŠVOM usmerjeni - 1 CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI (pripravljalni programi) PRIPRAVLJALNI (vrtec do 6 let): PRIPRAVLJALNI (osnovnošolci do 15): Število ur vadbe/tedensko Do 3 Do 3 število tednov Do 30 Do 40 TOČKE=STROKOVNI KADER/SKUPINA Do 90 Do 120 TOČKE=ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA Do 90 Do 120 PREGLEDNICA ŠT. 5 ŠVOM usmerjeni - 2 CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI (tekmovalni programi) TEKMOVALNI (11 - 15 let): TEKMOVALNI (15 -19 let): Število ur vadbe/tedensko Do 4,5 Do 6 število tednov Do 40 Do 40 TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA Do 180 Do 240 TOČKE=ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA Do 180 Do 240 1.5. KAKOVOSTNI ŠPORT KŠ je pomembna vez med programi ŠVOM usmerjeni ter VŠ, saj vključujejo večje število športnikov in strokovnega kadra, kar omogoča vzpostavitev konkurenčnega okolja znotraj posameznih športnih panog na nacionalni ravni. Vključuje tudi programe invalidnih oseb. Vsakemu izvajalcu se praviloma prizna samo ena (1) vadbena skupina v KŠ. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: UPORABA OBJEKTA: KRITERIJ VREDNOTENJA: Kakovostni šport: športni objekt za programe KŠ materialni stroški/skupina ali udel. PREGLEDNICA ŠT. 6 KAKOVOSTNI ŠPORT UPORABA ŠPORTNEGA OBJEKTA (tekmovalni programi) Število ur vadbe tedensko Do 6 število tednov Do 40 TOČKE Do 240 1.6. ŠPORTNA REKREACIJA RE predstavlja smiselno nadaljevanje ŠVOM prostočasne, ŠVOM PP prostočasno, ŠŠtu in tekmovalnega športa. RE je zbir raznovrstnih športnih dejavnosti odraslih vseh starosti (nad 19 let in invalidnih oseb) in družin s ciljem aktivne in koristne izrabe prostega časa (druženje, zabava), ohranjanja zdravja in dobrega počutja ter udeležbe na rekreativnih tekmovanjih. Celoletni programi športne rekreacije potekajo najmanj 30 tednov oziroma 60 ur letno ter predstavljajo najširšo in najpestrejšo izbiro organizirane športne vadbe netekmovalnega značaja. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2555 ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: Športna rekreacija: celoletni programi športne vadbe strokovni kader/skupina Športna rekreacija: celoletni programi športne vadbe športni objekt/skupina 1.7. ŠPORT STAREJŠIH ŠSta predstavlja športno rekreativno dejavnost odraslih ljudi praviloma nad doseženim 65. letom. Programi skupinske gibalne vadbe starejših potekajo najmanj 30 tednov oziroma 60 ur letno in predstavljajo različne oblike celoletne gibalne vadbe. Programi praviloma potekajo na površinah v naravi in urbanem okolju. 2. RAZVOJNE DEJAVNOSTI – IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNEGA KADRA V ŠPORTU Kakovostni strokovni kadri v športu so temelj razvoja in uspešnosti. Programe izpopolnjevanja izvajajo v NPŠZ po veljavnih programih usposabljanja in/ali izpopolnjevanja, ki so verificirani pri strokovnem svetu RS za šport in/ali pri strokovnih organih NPŠZ (ločeno za programe usposabljanja in izpopolnjevanja). S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: DEJAVNOST ŠPORTA: KRITERIJ VREDNOTENJA: Usposabljanje in/ali izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu materialni stroški/udeleženec PREGLEDNICA ŠT. 8 RAZVOJ IZPOPOLNJEVANJE (verificirani programi) IZPOPOLNJEVANJE (licenciranje) TOČKE=MS/UDELEŽENEC Do 30 3. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU – ORGANIZACIJE ALI DRUŠTVA S ŠPORTNIMI DEJAVNOSTMI DELOVANJE ŠPORTNIH DRUŠTEV Organizacije ali društva s športnimi dejavnostmi kot interesna in prostovoljna združenja občanov, kjer le-ti v dobršni meri s prostovoljnim delom uveljavljajo svoje interese. Predstavljajo osnovo za obstoj in razvoj vseh pojavnih oblik športa. Področje obsega delovanje organizacij ali društev s športnimi dejavnostmi ŠPORTNIH društev in njihovih zvez na lokalni ravni, kar zaradi ohranjanja osnovne organizacijske infrastrukture športa predstavlja javni interes, zato je pomemben segment LPŠ delovanje. Upošteva se eno leto delovanja in za društva, ki nimajo sedeža v občini Vitanje, se v tem primeru upošteva strošek na člana, ki ima stalno prebivališče v Občini Vitanje. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ORGANIZIRANOST V ŠPORTU: KRITERIJ VREDNOTENJA: Delovanje športnih društev na lokalni ravni materialni stroški/društvo PREGLEDNICA ŠT. 9 DELOVANJE ŠPORTNIH DRUŠTEV Neprekinjeno delovanje leta 3 leta Minimalno število članov (plačana članarina). 10 PREGLEDNICA ŠT. 7 ŠPORTNA REKREACIJA REKREACIJA, ŠPORT STAREJŠIH (netekmovalni programi redne vadbe) CELOLETNI PROGRAMI Število ur vadbe/tedensko Do 2 število tednov Do 30 TOČKE=STROKOVNI KADER/SKUPINA Do 60 TOČKE=ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA Do 60 S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: Šport starejših: celoletni programi športne vadbe strokovni kader/skupina Šport starejših: celoletni programi športne vadbe športni objekt/skupina PREGLEDNICA ŠT. 8 ŠPORT STAREJŠIH REKREACIJA, ŠPORT STAREJŠIH (netekmovalni programi redne vadbe) CELOLETNI PROGRAMI Število ur vadbe/tedensko Do 2 število tednov Do 30 TOČKE=STROKOVNI KADER/SKUPINA Do 60 TOČKE=ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA Do 60 Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2556 Če društvo nima sedeža v Občini Vitanje se upošteva število članov s stalnim prebiv. v Občini Vitanje TOČKE=MS/DRUŠTVO Do 300 4. ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA Športne prireditve so osrednji dogodek organizacijske kulture športa z vplivom na promocijo okolja. Kjer potekajo, imajo velik vpliv na razvoj turizma, gospodarstva in pomen za razvoj in negovanje športne kulture. Udeležba na uradnih tekmah v okviru tekmovanj NPŠZ (državna prvenstva, ligaška in pokalna tekmovanja) ni predmet vrednotenja in sofinanciranja po teh merilih. Med druge športne prireditve prištevamo tekmovanja na državnem nivoju, množične športne prireditve in druge športne prireditve lokalnega pomena, ki upoštevajo trajnostne kriterije in so usmerjene k povečanju števila športno dejavnega prebivalstva. V merilih je predvideno tudi vrednotenje izvedbe mednarodnih športnih prireditev, ki pa ne presegajo nivoja svetovnega pokala, in udeležbe športnikov na mednarodnih tekmovanjih. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNE PRIREDITVE KRITERIJ VREDNOTENJA: Športne prireditve občinskega pomena materialni stroški/prireditev Športne prireditve državnega pomena materialni stroški/prireditev PREGLEDNICA ŠT. 10 ŠPORTNE PRIREDITVE izvedba prireditve občinskega pomena do 50 udeležencev 51 - 100 udeležencev 101 - 150 udeležencev nad 151 udeležencev TOČKE=MS/PRIREDITEV Do 20 Do 40 Do 60 Do 80 izvedba prireditve državnega pomena do 50 udeležencev 51 - 100 udeležencev 101 - 150 udeležencev nad 151 udeležencev TOČKE=MS/PRIREDITEV Do 40 Do 80 Do 120 Do 160 Število točk iz preglednice 10 se pomnoži:  s korekcijskim faktorjem 1,500, če je prireditev tradicionalna in poteka več kot 5 let,  s korekcijskim faktorjem 1,500, če je prireditev namenjena izključno otrokom. 3. člen Ta Odlok o dopolnitvi Odloka o pripravi, izvajanju in sofinanciranju letnega programa športa v Občini Vitanje začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1. 1. 2021 dalje. Številka: 900-0007/2020 – 7 Datum: 17. 12. 2020 Občina Vitanje Slavko Vetrih, župan OBČINA ZAVRČ 1227. Odlok o proračunu Občine Zavrč za leto 2021 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1,30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 14. člena Statuta Občine Zavrč (UGSO, št. 60/2018 IN 36/2019) je Občinski svet Občine Zavrč na 11. redni seji, dne, 23.12.2020 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE ZAVRČ ZA LETO 2021 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Zavrč za leto 2021 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov (varianta: podkontov). Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 1.810.800,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.332.377,00 70 DAVČNI PRIHODKI 1.212.227,00 700 Davki na dohodek in dobiček 1.153.593,00 703 Davki na premoženje 36.434,00 704 Domači davki na blago in storitve 22.200,00 Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2557 706 Drugi davki 0,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 120.150,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 92.650,00 711 Takse in pristojbine 2.000,00 712 Globe in druge denarne kazni 3.050,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0,00 714 Drugi nedavčni prihodki 22.450,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 12.000,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 12.000,00 73 PREJETE DONACIJE 0,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 0,00 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 466.423,00 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 417.420,00 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 49.003,00 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0,00 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 0,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 2.062.320,00 40 TEKOČI ODHODKI 1.014.966,79 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 237.845,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 38.630,00 402 Izdatki za blago in storitve 422.280,83 403 Plačila domačih obresti 3.970,00 409 Rezerve 312.240,96 41 TEKOČI TRANSFERI 594.061,00 410 Subvencije 55.760,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 294.956,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 89.200,00 413 Drugi tekoči domači transferi 154.145,00 414 Tekoči transferi v tujino 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 421.537,21 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 421.537,21 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 31.755,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 23.130,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 8.625,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) -251.520,00 B. RAČUN FINANČIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALKSIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. – V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 168.100,00 50 Zadolževanje 168.100,00 500 Domače zadolževanje 168.100,00 VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 74.580,00 55 Odplačilo dolga 74.580,00 550 Odplačila domačega dolga 74.580,00 IX. SPREMEMBA STANJA NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -158.000,00 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. – VIII.) 93.520,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI. + X. – IX.) 251.520,00 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 158.000,00 9009 Splošni sklad za drugo 158.000,00 Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2558 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Zavrč. (www.zavrc.si ) Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta . Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – podkonta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. Uporabniki proračuna morajo svoje naloge izvrševati v mejah sredstev, ki so jim dodeljena s proračunom. Sredstva občinskega proračuna se med letom uporabnikom dodeljuje enakomerno, če ni v zakonu, v pogodbi ali s posebnim aktov občinskega sveta določeno drugače. Nabava opreme, investicijska in vzdrževalna dela ter storitve se morajo oddati izvajalcem v skladu z določili Zakona o javnih naročilih. Odredbodajalec sredstev vseh delov proračuna za vse dejavnosti je župan. Za izvrševanje proračuna Občine Zavrč je odgovoren župan. Župan lahko zmanjša obseg sredstev razporejenih za določene namene ali zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom ne dotekajo v predvideni višini. O svoji odločitvi in predlaganih ukrepih mora predhodno obvestiti svet občine. Župan je pooblaščen, da odloča o:  o uporabi tekoče proračunske rezervacije za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev in o tem obvešča občinski svet,  prenosih sredstev med različnimi postavkami v okviru glavnega programa, na podlagi odredbe iz objektivnih razlogov, ki so usklajeni s porabniki.  uporabi sredstev rezerv za premostitev likvidnostnih problemov proračuna,  uporabi sredstev rezerv za namene iz 12. člena Zakona o financiranju občin,  kratkoročnem zadolževanju za financiranje javne porabe, vendar le do višine 5 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta.  o začasni uporabi likvidnostnih proračunskih presežkov zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti. Vsi prihodki, ki jih občinska uprava doseže s svojo dejavnostjo in prihodki od prodaje ter najema občinskega premoženja so prihodek občinskega proračuna. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Spremeni in dopolni se 4. člen Odloka o proračunu Občine Zavrč za leto 2019, tako da se glasi: Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom, 2. okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, 3. pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, 4. prihodki od občanov, ki se namenijo za namene, za katere se pobirajo, 5. prihodki od komunalnega prispevka, 6. drugi prihodki, ki jih določi občina, 7. koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, 8. koncesijska dajatev za gozdove. Namenski prejemki, ki v tekočem letu ne bodo porabljeni, se bodo prenesli v naslednje leto, za namene za katere so opredeljeni. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna odloča župan občine. Župan ni pristojen za razporejanje sredstev med bilanco prihodkov in odhodkov, računom finančnih terjatev in naložb in računom financiranja. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju za obdobje januar – junij in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2021 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Naštete omejitve ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen (spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2559 Neposredni uporabnik mora 31. januarja tekočega leta oz. v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom, Neusklajenost med veljavnim proračunom. in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki. Predstojnik neposrednega uporabnika –župan, po preteku roka iz prejšnjega odstavka, lahko spreminja vrednost veljavnih projektov v načrtu razvojnih programov do 20% izhodiščne vrednosti. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20% izhodiščne vrednosti projektov. Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi so: 1. Proračunska rezerva oblikovana po ZJF V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5% prejemkov proračuna. Proračunska rezerva za naravne nesreče se v letu 2021 oblikuje v višini 17.500,00 EUR. Proračunska rezerva iz rezerv države v višini 282.456,30 eur. O uporabi sredstev proračunske rezerve odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 9. člen (splošna proračunska rezervacija) Za potrebe, ki jih ob sprejemu občinskega proračuna za proračunsko leto ni bilo mogoče predvideti, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, se v proračunu oblikujejo sredstva splošne proračunske rezervacije v višini 12.284,66 EUR. O uporabi splošne proračunske rezervacije odloča župan v skladu z 42. čl. ZJF. Sredstva splošne proračunske rezervacije ne smejo presegati 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja občine 10. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2019 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine dolga posameznega dolžnika 300,00 EUR in celotne višine vseh odpisanih dolgov 3.000,00 EUR. O višjih zneskih mora odločati občinski svet. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroškov dveh evrov v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 11. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2021 lahko zadolži do višine 168.100,00 EUR. Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanja proračuna ne more uravnovesiti se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine oziroma se lahko občina v skladu z zakonom likvidnostno zadolži. 12. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna, in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se lahko v letu 2021 zadolžijo le s soglasjem ustanovitelja in do zakonsko dovoljenih obsegov. O dajanju soglasij odloča občinski svet Občine Zavrč. Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv lahko v letu 2021 izdajo poroštva le s soglasjem ustanovitelja. O dajanju poroštev odloča občinski svet Občine Zavrč. 13. člen (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina v letu 2021 ne zadolži. 6. Prehodne in končne določbe 14. člen (začasno financiranje v letu 2022) V obdobju začasnega financiranja Občine Zavrč v letu 2022, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 15. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01.01.2021. Številka: 410-01/2021-001 Datum: 23.12.2020 Občina Zavrč Slavko Pravdič, župan Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2560 OBČINA BELTINCI Stran 1156. Sklep o začasnem financiranju Občine Beltinci za leto 2021 2240 OBČINA BLOKE Stran 1157. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Bloke 2240 1158. Sklep o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča 2442 1159. Sklep o soglasju k ceni socialno- varstvenih storitev v Občini Bloke v letu 2021 2442 1160. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra 2443 OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM Stran 1161. Odlok o spremembah Odloka o proračunu Občine Črna na Koroškem za leto 2020 – rebalans 2 2443 1162. Sklep o vrednosti točke za odmero davka na premoženje na Območju Občine Črna na Koroškem za leto 2021 2445 1163. Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o določitvi cen programov vzgoje in varstva predšolskih otrok v vrtcu Črna na Koroškem in Žerjav za šolsko leto 2020/2021 2445 1164. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Črna na Koroškem za leto 2021 2446 OBČINA DESTRNIK Stran 1165. Odlok o proračunu Občine Destrnik za leto 2021 2446 1166. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Destrnik 2449 1167. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Tehničnega pravilnika o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Destrnik 2449 OBČINA DIVAČA Stran 1168. Odlok o razglasitvi cerkve sv. Kancijana na Barki za kulturni spomenik lokalnega pomena 2450 1169. Sklep o začasnem financiranju Občine Divača v obdobju januar – marec 2021 2452 OBČINA GORIŠNICA Stran 1170. Odlok o proračunu Občine Gorišnica za leto 2022 2452 1171. Odlok o proračunu Občine Gorišnica za leto 2021 2454 1172. Sklep o višini stroškov omrežnine izvajanja obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih voda na območju Občine Gorišnica 2456 1173. Ugotovitveni sklep o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na Območju Občine Gorišnica za leto 2021 2457 OBČINA GORJE Stran 1174. Odlok o proračunu Občine Gorje za leto 2457 2021 1175. Letni stanovanjski program Občine Gorje za leto 2021 2460 1176. Letni izvedbeni načrt financiranja kulture v Občini Gorje v letu 2021 2463 1177. Letni načrt porabe turistične takse v Občini Gorje v letu 2021 2465 1178. Letni program športa Občine Gorje za leto 2021 2465 1179. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobrega 2467 OBČINA GORNJI GRAD Stran 1180. Ugotovitveni sklep o vrednosti točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2021 v Občini Gornji Grad 2467 OBČINA HOČE-SLIVNICA Stran 1181. Odlok o V. rebalansu proračuna Občine Hoče–Slivnica za leto 2020 2468 1182. Letni načrt razpolaganja s finančnim premoženjem občine Hoče–Slivnica za leto 2020 2468 1183. Sklep o začasnem financiranju Občine Hoče-Slivnica v obdobju januar - marec 2021 2469 1184. Sklep o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja 2470 OBČINA LOVRENC NA POHORJU Stran 1185. Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Lovrenc na Pohorju 2471 1186. Sklep o spremembi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Lovrenc na Pohorju 2482 OBČINA MARKOVCI Stran 1187. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje EUP MA17, Markovci - širitev proizvodne cone Novi Jork vzhod 2483 1188. Sklep o oprostitvi plačila najemnine za uporabo mrliške vežice v času epidemije 2491 OBČINA MIRNA Stran 1189. Odlok o proračunu Občine Mirna za leto 2021 2492 1190. Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe zavetišča za zapuščene živali na območju Občine Mirna 2496 1191. Sklep o financiranju političnih strank v Občini Mirna v letu 2021 2499 1192. Sklep o oblikovanju cene obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na območju Občine Mirna 2499 1193. Sklep o oblikovanju cene obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Mirna 2500 1194. Sklep o oblikovanju cene obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja z odpadki na območju Občine 2500 Št. 70/24.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2561 Mirna OBČINA MIRNA PEČ Stran 1195. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Mirna Peč 2501 1196. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Mirna Peč za leto 2021 2504 OBČINA MISLINJA Stran 1197. Odlok o proračunu Občine Mislinja za leto 2021 2504 1198. Odlok o porabi sredstev proračunske rezerve v letu 2021 2507 1199. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine Mislinja 2508 1200. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Mislinja 2516 1201. Sklep o določitvi cen programov v Vzgojno-varstvenem zavodu Slovenj Gradec 2517 OBČINA NAKLO Stran 1202. Sklep o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2021 2518 OBČINA NAZARJE Stran 1203. Sklep o vrednosti točke za izračun letnega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2021 2518 OBČINA ORMOŽ Stran 1204. Odlok o spremembah Odloka o proračunu Občine Ormož za leto 2021 2518 1205. Sklep o spremembi in dopolnitvi Sklepa o letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Ormož za leto 2021-št. 1/2021 2520 1206. Sklep o spremembi in dopolnitvi Sklepa o letnem načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2021-št. 1/2021 2521 1207. Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Ormož 2522 OBČINA PESNICA Stran 1208. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Pesnica 2522 1209. Odlok o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Pesnica 2523 1210. Odlok o porabi sredstev proračunske rezerve v letu 2020 2524 1211. Pravilnik o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o plačah in plačilih občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov 2525 OBČINA PODLEHNIK Stran 1212. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Podlehnik za leto 2020 – 3. rebalans 2525 1213. Odlok o spremembah in dopolnitvah 2527 Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Podlehnik 1214. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Tehničnega pravilnika o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Podlehnik 2527 1215. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč za leto 2021 2528 1216. Sklep o višini letne najemnine za najetje grobov 2528 OBČINA RUŠE Stran 1217. Popravek odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za dolgotrajno oskrbo Rast Ruše 2529 OBČINA ŠALOVCI Stran 1218. Sklep o začasnem financiranju Občine Šalovci v obdobju januar – marec 2021 2529 1219. Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Šalovci 2531 OBČINA ŠENČUR Stran 1220. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Razvojnega sveta gorenjske regije 2545 OBČINA VELIKA POLANA Stran 1221. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Velika Polana za leto 2020 2545 1222. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Velika Polana za leto 2021 2547 OBČINA VIDEM Stran 1223. Sklep o imenovanju v Štab civilne zaščite 2548 OBČINA VITANJE Stran 1224. Odlok o proračunu Občine Vitanje za leto 2021 2548 1225. Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o ohranjanju in vzpodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Vitanje za programsko obdobje 2015–2020 2551 1226. Odlok o dopolnitvi Odloka o pripravi, izvajanju in sofinanciranju letnega programa športa v Občini Vitanje 2551 OBČINA ZAVRČ Stran 1227. Odlok o proračunu Občine Zavrč za leto 2021 2556.