• L A S I L O
lETO XII., ST. 92 -
S O C I A L I S T I Č
CENA 10 DIN
NE   ZVEZE DELOVNIH
LJUDI   ZA GORENJSKO
KRANJ, 23. NOVEMBRA 1959
Za uspešnejši razni
Te dni se je v Beogradu kon-■ffl prvo, široko posvetovanje o družbeni prebrani. Zbralo se je **kih 600 predstavnikov sindikalnih organizacij, ljudskih odbo-r°v, družbenih in političnih orga-*l2acij, turizma in gostinstva. Po hodnem referatu o problemih v P družbeni prehrani, ki ga je Wfla predsednica Zveznega or-$anizacijskega   odbora »Družina
gospodinjstvo« tovarisica Pep-c" Kardelj, se je nadaljevala živahna razprava.
Dasi je to prvič, da je prišlo *° tako širokega posvetovanja v tveznem okviru, je bilo namenjeno problemu prehrane v zadnjem mttt tudi sicer precej skrbi. — ^ tem je bilo že večkrat govora tudi na sejah Okrajnega Ijudske-odbora Kranj in tudi na dru-Bj družbenih in političnih forumih. Okrajni sindikalni svet je Posvetil tej zadevi poseben ple-n^n. Pred dnevi so se o tem pogovorili na Jesenicah. Tudi v dru-tlh občinah so se začeli resneje ^vzemati za družbeno prehrano, Predvsem v okviru sindikalnih *" drugih organizacij in forumov.
Kljub vsemu pa je še malo Horjenega. Če se kje pokaže, da ir*io preveč okorni, da imamo predalo optimizma, kot je bilo rečeno na zadnjem okrajnem ple-*»rnu SZDL in ZK, potem to veha za področje družbene prehrane. Prva stvar, ki ovira hitrejši napredek na tem področju, kot je Ho tovilo beograjsko posvetovale, je v tem, da ljudski odbori ntso nudili zadostne gmotne pojoči razvoju družbene prehrane. F° velja tudi za naše razmere, 'od* kot so ugotovili, je glavni v2rok počasnega reševanja teh Pyoblemov bolj v organizaciji, v ?zgoji kadra itd. Koliko besed 'e že bilo v Kranju o družbeni trfhrani, o centralni menzi itd. .oda, razen morda jasnejših sta-bsč z ene in druge strani, do danes ni kaj otipljivega. Seveda ni r*čcno, da podjetja niso pripravljena prispevati za izboljšanje predane svojih delavcev. Toda vse |° kolektivi rešujejo bolj v svo-[ern, ožjem okviru. Tako je stanje, 1,1 še dosti slabše v drugih delavskih središčih. V občini Radov-vica prav tako še niso našli širše fesitve za Radovljico in Lesce. Na Jesenicah je vrsta malih menz siroma obratov, ki nudijo delavcem hrano. Vendar malone no-'eden od teh obratov ne ustreza Po
svoji higienski ureditvi, da o ekonomičnosti sploh ne govorimo. " Tržiču, dasi zdaj pripravljajo načrte za ureditev tega vprašanja, nimajo, razen mlečne restavracije in menze v BPT, nobenega tevnega obrata družbene prehrane. — Podobno stanje je tudi v *kofji Loki in drugih delavskih 'rediščih.
Beograjsko posvetovanje je prineslo še en važen zaključek, ki bo n^prda pomagal razbiti stare okvire togosti. Problem družbene Prehrane so namreč pretresali v *kviru skupnih naporov za boljši ft*ndard, pretresali so to vprašanje *[namenom, da se poveča produk-^vnost naših delovnih ljudi, kar 'e osnova vsega. Ugotovili so, da 5° investicije za napredek družbene prehrane ekonomske in utemeljene.
Taki in podobni zaključki beograjskega posvetovanja bodo go-tovo pomagali tudi v naših delavcih središčih, da bomo v okviru n*novanjskih skupnosti in drugih °blik hitreje našli pot potrebam *• razvoju družbene prehrane.
Peto zasedanje Zvezne ljudske skupščine
Pomembne spremembe stanovanjske politike
bodo omogočile še obsežnejšo gradnjo stanovanj
V peteK, 20. novembra se je začelo peto letošnje zasedanje Zvezne ljudske skupščine. Zvezni zbor in zbor proizvajalcev sta imela najprej ločeni seji, nato pa sta se sestala na skupni seji, kjer je imela članica Izvršnega sveta Lidija Sentjurc referat o zakonskih osnutkih v zvezi z novim finansi-ranjem stanovanjske graditve.
V svojem referatu je tovarisica Lidija Sentjurc med drugim poudarila, da pomembne spremembe, ki so nastale v zadnjih letih, in ki se zrcalijo na toriščih gospodarskega razvoja kakor tudi doseženi stopnji razvoja komunalnega sistema, ne le omogočajo, marveč terjajo radikalno spremembo sistema finansiranj* graditve in uporabe stanovanj. Uveljavljanje zakonskih predpisov finansiranja stanovanjske graditve terja veliko organizacijsko delo dn mobilizacijo državljanov v okviru komun, da bi lahko do kraja dosegli zaželene rezultate, da bi Izboljšali in nadalje razvijali stanovanjsko graditev. Prehod na realne najemnine pa bo neposredno zahteval oddajanje stanovanjskega prostora v podnajem in tako pričakujemo, da bo ponudba sob dn delov stanovanj podnajemnikom v prihodnje mnogo večja. Prav tu bodo morali ljudski odbori, ko bodo določali politiko najemnin,   vsekakor posvetiti ve-
ObLO KRANJ BO RAZPRAVLJAL O KMETIJSKI PROIZVODNJI
Na seji Občinskga ljudskega odbora, ki bo v četrtek, 26. novembra, bodo med drugim razpravljali o stanju in problemih kmetijske proizvodnje v občani, o stanju na Kmetijskem posestvu Hrastje in o izvedbi nacionalizacije najemnih zgradb.
liko pozornost tudi položaju podnajemnikov.
Najemnine v hišah, ki bodo zgrajene po 1. januarju 1960, se bodo določile po istem načelu s tem, da se vrednost nove hiše, iz katere izvira najemnina, ne določi po nikakih po,sebnih metodah, marveč bo predstavljala samo gradbene stroške. V nadaljevanju svojega referata je tovarisica Lidija Sentjurc poudarila, da prehod na novi sistem samofinansiranja v stanovanjski gradnji in uveljavljanje ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu omogoča nove oblike kreditiranja stanovanjske graditve, istočasno pa trajno ustvarja ugodne pogoje za zboljšanje same organizacije in tehnike graditve. Ena glavnih teženj novega sistema finansiranja stanovanjske graditve je, da tudi na tem torišču čimbolj navežemo odnose, ki vladajo v proizvodnja, delitvi in rabi predmetov dolgoročne potrošnje.
Nadalje je tovarisica Sentjur-čeva poudarila, ker plačni skladi, po katerih bodo tudi v prihodnje določali stanovanjski prispevek iz dohodkov dn proračunov, znatno naraščajo spričo deblokiranja sredstev skadov iz leta 1959 in čedalje večje množine anuitet za odplačevanje že odobrenih posojil, kakor tudi spričo znatnega naraščanja skladov skupne potrošnje gospodarskih organizacij, smo za leto 1960 zagotovili družbena sredstva za planirano zgraditev 45.000 stanovanj v mestih. Ta obseg lahko dosežemo z ustreznimi napori za stabilizacijo cen gradbenih del.
Sklad za stanovanjsko graditev bo znašal letos predvidoma 71 milijard. Ker iz sklada v letu 1960
ne bomo nič blokirali, da pa bi se povečal za letošnja blokirana sredstva, bosta skladu pripadla amortizacija in davek na dohodek od hiš koit nov dohodek, tako da se bo v letu 1960 povečal za 6 milijard in da bo znašal predvidoma 77 milijard. Če prištejemo temu še sredstva iz skladov skupne potrošnje, proračuna iz sredstev JLA, bodo znašala skupna družbena sredstva za stanovanjsko graditev v letu 1960 predvidoma vsaj 140 milijard.
Oba zbora sta popoldne nadaljevala delo. V zveznem zboru je članica ZIS Lidija Sentjurc seznanila poslance z dodatnim predlogom Zveznega izvršnega sveta, ki dovoljuje kredite iz republiških stanovanjskih skadov tudi za gradnjo osemletnih šol.
V zboru proizvajalcev pa je popoldne najprej predstavnik ZIS Karo Gligorov sporočil, da po novih stanovanjskih zakonih graditve šol ne bo več mogoče finan-sirati dz občinskih stanovanjskih skladov, glede na veliko potrebo po šolskem prostoru pa bo moč uporabljati Tepubliški stanovanjski sklad za graditev šol.
Razen 'tega so na skupnih sejah obeh zborov poslušali referat državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča o sedanjem mednarodnem položaju,
Praznik jugoslovanske mladine
22. novembra — Predsednik republike Josip Broz-Tlto je danes v Paračinu slovesno odprl novi del avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti« od Paračina do Niša. Navzoči so bili številni državni in partijski voditelji, med njimi podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in Mijalko Todo-rovič ter predsednik CK LMS Jugoslavije Mika Tripalo. — Visoke goste je navdušeno pozdravilo kakih 30.000 prebivalcev Paračina in bližnjih krajev. Po končani slavnosti v Paračina je predsednik Tito s svojim spremstvom krenil po novi avtomobilski cesti v Niš, kjer se je okoli dvanajste ure začelo v navzočnosti nad 100.000-glave množice, med katerimi so bili tudi graditelji avtomobilske ceste, veličastno zborovanje, prirejeno v počastitev končanih del na avtomobilski cesti od Paračina do Niša. Zborovanje Je odprl poveljnik glavnega štaba mladinskih delovnih brigad Miladin Sakič. Ob viharnih ovacljah, vzklikih in pozdravih brigadirjev je za tem spregovoril Josip Broz-Tito. — Po končanem zborovanju si je na Trgu osvoboditve predsednik Tito ogledal razstavo »Avtomobilska cesta 1959«, za tem pa se je z ostalimi gosti odpeljal v Dom JLA na slavnostno kosilo.
Slavje v „Iskri"
ob izpolnitvi letošnjega družbenega načrta
Na 30. skupni seji obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora organizacijsko 6tran Kranj, ki bo v torek, 24. novembra, bo na dnevnem redu po- ma. ročilo o gozdarstvu, poročilo o nadaljnjem razvoju elektroindustrije na Gorenjskem, poročilo posebne odbonniške komisije o stanju proračuna občine Škofja Loka in volitve ter imenovanja organov Okrajnega ljudskega odbora.
tega probie-
Kranj, 22. novembra. — V Iskri so včeraj, v soboto, slavili redek dogodek. Ob 13. uri so prekinili z delom, kajti takrat so dosegli letošnji plan, in sicer so proizvedli za 6 milijard 268 milijonov dinarjev. Predvidevajo pa, da bodo do konca leta 1959 plan presegli za 30 odstotkov.
Ce primerjamo produktivnost dela v 10 mesecih letos z istim obdobjem lani, je ta letos večja za 17,3 odstotka. Prav tako se je povečala proizvodnja na enega zaposlenega, ln sicer so lani proizvedli v prvih devetih mesecih za 1,541.000 din, letos pa 1,814.000 na zaposlenega.
V zadmjlh devetih letih ao v Iskri povečali proizvodnjo kar za devetkrat, če Jo primerjamo s cenami, ki so veljale 1950. leta. — Takrat so ustvarili za 968 milijonov dinarjev Izdelkov, letos pa predvidevajo, da bodo do konca leta proizvedli za 7 milijard in 300 milijonov dinarjev.
Prav gotovo Je za take uspehe več razlogov. Vsekakor so največji boljša organizacija ln priprava dela ter avtomatizacija proizvodnje. Takemu uspehu sta pri-
pomogla tudi velika delovna zavest, stimulativnejši način nagrajevanja ter tekmovanje med posameznimi oddelki. M. 2.
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo je k poročilu o gozdarstvu predložil nekatere zaključke, kjer ugotavlja, da je pri gospodarjenju v privatnih gozdovih treba preiti od sedanje individualne in stihijske proizvodnje k organiziranemu gospodarjenju na večjih gozdnih kompleksih. Urejevalna služba pri-vatniih gozdov bi morala v skladu z  veljavnimi  predpisi  že  v svo-
Letna konferenca mladine jeseniške komune
Uspešen obračun
Jesenice, 22. novembra — Na da-**žnji občinski konferenci mladine jeseniške občine se je zbralo okoli *0 delegatov in gostov, med njimi sekretar OK LMS Viktor Kralj, ^dsednik ObLO Jesenice Franc ^ven, sekretar ObK ZK Ivko Sak-•^4 in drugi.
°d 4226 mladih ljudi v oboiui, ™ organiziranih v mladinske orga-
nizacije 2985 ali 1107 več kot lani. 2e ta podatek kaže na razgibano dejavnost jeseniške mladine, ki se je zlasti odrazila v tekmovanju, posvečenem IV. kongresu ZKS in ki so ga na Jesenicah podaljšali do občinskega praznuka, 1. avgusta. — V vzdušju, kakršnega mladina kaže pri svojem delu, je potekala tudi današnja razprava, v kateri so sodelovali številni delegatje in gostje.
jem predpisovanju določati tako gospodarjenje.
Sedanja organizacija gozdarske službe ima nekatere slabosti. Gozdarstvo je danes sektor, ki je iztrgan iz občinskega gospodarstva, kar ima določene negativne posledice. Na drugi strani pa ima ta dejavnost svoje posebnosti in zahteva določeno enotnost gozdnogospodarskih področij, ki se ne ujemajo z občinskimi mejami. — Proučiti bi bilo treba dobre in slabe strani današnjega sistema gospodarjenja in upravljanja z gozdovi, predvsem z vidika racionalnejšega gospodarjenja ter proučiti
V perspektivnem planu gozdar stva so najbolj v zaostanku del« na melioraciji gozdov, zato jdh je treba pospešiti. Tudi pašnike j« treba dosledno urejevati po doslej izdelanih ureditvenih načrtih. Razen tega bo treba za dosledno izvajanje sečenj pospešiti izgradnje cenenih gozdno-prometnih naprav dn analizirati možnosti, da se o» sestavi družbenega plana za lete 1960 omogoči gozdno gospodarskim organizacijam najemanje kreditov za mehanizacijo iz gozdnega sklada. Pri finansiranju gozdnih komunikacijskih naprav Je potrebne zahtevati soudeležbo sredstev oe" gozdnih  gospodarskih organizacij.
O ostalih točkah dnevnega red« in o razpravi na seji bomo ie pe-ročali. T.
V prihodnje več skrbi upravljanju v manjših podjetjih
V oddelku  »ISKRE«, kjer proizvajajo Števce
Zadnje dni je bilo v jeseniški občini več občnih zborov osnovnih organizacij SZDL. Med drugim so pregledale svoje delo v minulem obdobju organizacija SZDL v Vrbi, Breznici, Zabreznici dn nekaterih terenih na Jesenicah. V četrtek zvečer je bil napovedan tudi zbor na Blejski Dobravi in še nekaterih drugih krajih.
Čeprav je precej zanimanja za razne probleme, pa dosedanji občni zbori niso imeli zadovoljive udeležbo. Najpogosteje ovirajo večjo udeležbo premajhni prostori, saj se dogaja, da mnogi člani stojijo pred vrati ali pa se vrnejo. Odbori so se dobro pripravili in podajajo solidna poročila, včasih kar preskromna spričo dejavnostd posameznih organizacij dn splošnega družbenega dogajanja v posameznih krajih.
Občnega zbora osnovne organizacije na Plavžu se je udeležilo okoli 150 ljudi. Po poročilih, ki jih je podal dosedanji odbor — člani so potem v razpravi ugotovili, da so preskromna, spričo obsežne problematike — se je razvila živahna razprav«, ▼ fcateri je
sodeloval tudi predsednik ObLO Jesenice Franc Treven. Udeleženci so največ govorili o problemi« upravljanja v nekaterih manjšik gospodarskih organizacijah, posebno v obrti in trgovini. Povod z« to je bil problem »Zeleznine«. V zvezi s tem so grajali kolektiv, ki je dopustil, da je prišlo v podjetju do tako visoke poslovne i«-gube. Negodovali so spričo poča«-nega reševanja tega problema pred sodiščem in zahtevali za krivce ostro kazen.
Pomebnejša je bila razprava • preskrbi Jesenic, posebno Plavž«, ki je tako rekoč novo močno nesel je, kjer se ni vzporedno s stanovanji gradilo tudi obrtne dn trgovske lokale. Zato je vprašanj« preskrbe tega dela mesta še bolj aktualno. Zborovadci so bili »icer mnenja, da je treba zgraditi nov« lokale, lahko pa bi zboljšali preskrbo že v obstoječih, če bi biH ti bolje in stalno založeni. — Ve« skrbi bi kazalo posvetiti tudi kve-liteti blaga in cenam. Bilo je tudi nekaj pikrih pripomb na preskrbe-valno podjetje »Sadjec Kranj, čel da ni v celoti opravičilo zaupanj«.
34
"!!/"!2@?"! ! ?L 
NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO
Iz zaključnega govora generalnega sekretarja ZKJ Josipa Broza - Tita na II. plenumu CK ZKJ
Držati se moramo smeri,
začrtane na plenumu
Predvolilna dejavnost SZDL
r
Generalni sekretar Zveze komu-»istov Jugoslavije Josip Broz-Tito je imel na drugem plenumu Centralnega komiteja ZKJ naslednji za ključni govor v razpravi o prvi »očki dnevnega Teda. V svojem govoru je poudaril, »da je pravilno, da so se komunisti zdaj v polni meri posvetili našim gospodarskim problemom, našemu notranjemu razvoju. Toda spričo tega ne bi smeli zanemarjati razvijanja tistih, ki nosijo breme naše sedanje socialistične graditve. To se pravi,  problemov članov Partije.«
»Povedati moram, da je proslava 40-letnice naše Zveze komunistov »rej Komunistične partije Jugoslavije še bolj omogočila ta napredek. — Zdaj imamo blizu milijon članov. Več kakor kdajkoli prej. Zato čaka zdaj nas, komuniste naloga, da zboijšamo kakovost članstva naše Zveze, ki je tako zelo narasla.. To je ogromno delo in mu mi moramo biti kos. Nadalje je tovariš Tito govoril o uspehih Zveze komunistov v notranji graditvi ter o pomanjkljivostih, ki so in ki bi jih bilo treba odpraviti, da bi Zveza komunistov lahko še hitreje pognala razvoj naše socialistične graditve. Pomanjkljivosti niso majhne. Pomankljivosti 60 velike. Od sindikatov sem dobil •tatistični pregled raznih napak,« je nadaljeval tovariš Tito. »Ne verjamem, da je to vse. Toda tudi to, kar je bilo povedano, je preveč. Zato bi morali danes tu malo več govoriti o teh pojavih, zilasti ko gre za takšne pojave v gospodarstvu. Kdo pa dela takšne napake? Največkrat komunisti in celo starejši komunisti in tisti naši člani, ki so že dolgo v Partiji.!
Nadalje je tovariš Tito poudaril, da človeka prevzema zadovoljstvo, ko vidi, da so naši komunisti prav na najvažnejšem sektorju naše socialistične graditve, na gospodarskem sektorju v polni meri kos gospodarski problematiki. »Tu je bilo med drugim govora o raznih pomanjkljivostih in težavah, ki jih imajo naši tovariši v kmetijstvu,« je dejal. »Drži, da je teh težav mnogo, toda mi jih moramo premagovati, ne samo parcialno, po republikah Ln okrajih, marveč v tvezi s celoto. Mi ne smemo gledati na te težave lokalLstičnu, marveč skozi prizmo vse naše skupnosti. Imeli smo tja do leta 1952 pravzaprav obdobje obnove. To je bilo hkrati tudi obdobje blokade proti naši deželi. Objektivni činitelji so nam torej onemogočali, da bi napredovali in ne samo da so nam onemogočali napredovati, marveč so nas celo potiskali nazaj. Smer našega razvoja v gospodarstvu je postajala postopoma bolj smela in krepkejša. V tem času smo morali v skladu z materialnimi možnostmi nehati graditi mnoge naše tovarne, ki so bile do polovice že zgrajene. Morali smo celo zmanjšati proizvodnjo v tistih naših tovarnah, ki so obratovale. Vzrok vsega tega so bile objektivne težave, kajti mi smo odločali, Zveza komunistov in Socialistična zveza sta določali linijo naše ekonomike.«
'Nadalje je generalni sekretar prešel na nekatere konkretne stvari, ki jih imamo tudi v naši Zvezi. Tu je poudaril: »Mislim na nekatere napake, na nekatere pojave, ki so dokaj množični. Tu je predvsem nedisciplina. Ne gre '/a običajne delavce in ljudi, ki niso člani Partije, marveč predvsem zn člane Zveze komunistov in za nekatere člane delavskih svetov, ki so na čelu kolektivov. Razen tega vidimo tudi pojave nekontroliranega govoričenja in kritikarstva ne samo v vrstah delavcev in državljanov, marveč tudi v vrstah komunistov. Tudi zoper to se moramo boriti.«
Zatem je govoril, da naši ljudje, in sicer nekateri komunisti na vodilnih položajih v raznih gospodarskih sektorjih govore pred tujci o takšnih zaupnih stvareh, za katere v drugih deželah obsojajo ljudi na dolgotrajno ječo. To govoričenje, ta liberalni odnos nasproti tujcem ni samo pojav nevreden komunista, marveč povzroča to naši socialistični skupnosti pri sklepanju raznih pogodb tudi ogromno škodo. »Mi tega ne smemo dopustiti. Pri takšnih pojavih moramo odločno ukrepati,« je dejal tovariš Tito. »Takšni ljudje »aslužijo ne samo partijske sekcije, marveč tudi kazenski progon. Mi pa proti takšnim stvarem nismo ■vili dovolj budni, ne dovolj ostri. Toda namesto d« bi ustvarili čim
lažje pogoje za to, si sami delamo težave. To, tovariši, utegne imeti za nadaljnji razvoj naše zunanje trgovine, pa tudi za drugo, nedo-gledne posledice.«
»Vprašanje samovolje je, kot rečeno, zelo resno vprašanje. Ljudem se dostikrat zavrti v glavi, in sicer komunistom, da se" čutijo tam, kjer so, absolutne gospodarje, kot da jih pri tem nihče ne more ovirati. Zakaj je tako? Zato, ker imamo liberalen odnos do teh stvari.«
Nadalje se je tovariš Tito dalj časa zadržal na našem nadaljnjem ekonomskem razvoju: »Po mojem mnenju je referat tovariša Todo-roviča lepo prikazal ogromen napredek, ki smo ga dosegli od trenutka, ko nam proti nam naperjena blokada ni mogla več škodovati, ker smo s* bili že nekoliko postavili na lastne noge. Tega je že precej dolgo in v zadnjih letih, zlasti od leta 1956, ko smo do neke stopnje modificirali našo gospodarsko politiko, smo dosegli takšne stvari, da se mora zdaj človek vprašati, kako smo bili vsemu temu kos. Menim, da je ta pot edino pravilna in da moramo tudi v prihodnje ostati v okviru naših materialnih možnosti, ne pa da gremo preveč na široko. Varovati moramo tudi politični ugled, ki smo si ga pridobili ne le v Jugoslaviji, marveč tudi daleč zunaj naše dežele z dosedanjimi uspehi v graditvi. Dosegli smo že neko ravnovesje v proizvodnji, v industriji, v kmetijstvu, in sicer neverjetno hitro, tako rekoč v enem skoku. Zdaj bi pa morali to ravnovesje ohraniti in tudi v kmetijstvu konstantno napredovati, v skladu z našimi možnostmi prav tako kakor v industriji. Zdaj ves svet govori o uspehih Jugoslavije v industrializaciji in razvoju kmetijstva. Vsi dobro misleči ljudje pišejo o tem. Celo tisti, ki nimajo dobrih namenov priznavajo to, morda proti svoji volji. Mi moramo ohraniti ugled, ki smo si ga pridobili in izpričati, da je pravilna naša pot v graditvi socializma. — To je prav tako važno, kadar gre za kmetijstvo, kakor kadar gre za industrijo.«
V nadaljnjem govoru je tovariš Tito poudaril, »da moramo pomagati pri tem tudi zaostalim krajem. Moramo pa paziti, kako bomo to dosoali.« Pri tem je dejal: »Jasno je, da ne nasprotujem temu, da dajemo nerazvitim krajem, saj sem zmeraj oovoril, da je treba nerazvitim krajem pomagati, da se postavijo na lastne noge. Misliti moramo na to in naša prva skrb mora biti, da se čimprej zavzamemo za nerazvite kraje. Toda to mora biti v sorazmerju z naš'mi materialnimi možnostmi.« Nadalje je govoril, »da bodo morale razvitejše republike še vedno pomagati in dajati sredstva nerazvitim republikam v okviru možnosti.« Pri tem je posebej poudaril, »da se moramo boriti zoper težnje tistih, ki govore, da jih v tem, ko morajo delati, ta ali ona republika izkorišča.« Dejal je, da ni zadovoljen z odporom, ki so ga kazali comunisti proti takšnim težnjam.
»Kadar pa govorimo na splošno
o tem, za kakšne investicije nalagamo sredstva, ki jih imamo, čeprav mi tu tega ne določamo, ker to ni naša stvar, moramo imeti rentabilnost pred očmi. Nekoliko je treba gledati tudi na politično stran. Toda iz političnih razlogov se zdaj ne moremo lotiti graditve velikih podjetij. Graditi pa je treba druge, manjše objekte, prizadevati si moramo, da bomo razvijali tisto industrijo, ki nam bo najhitreje prinašala akumulacijo, ki bo najbolj rentabilna in za katero imamo na danem mestu surovine in druga sredstva za proizvodnjo.«
»Kar zadeva nadaljnje premagovanje tistih težav, ki so letos prišle do izraza, kakor so problem prevoza, problem vskladiščenja kmetijskih pridelkov in drugo, smo o tem tu že govorili. Menim, da je to tako pereče vprašanje, da si pred njim ne smemo zatisniti oči, marveč da se ga moramo resno lotiti. Ce hočemo povzdigniti proizvodnjo na višjo stopnjo, moramo ustvariti tudi pogoje, da bodo prišli ti proizvodi do potrošnika, moramo ustvariti pogoje, da jih bomo vnovčili. Ce tega ne bomo storili, bodo destimulirali in čelo vzeli pogum proizvajalcem na vasi, ker ljudje ne bodo hoteli pridelovati, če bodo videli, da jim njihovi pridelki propadajo. Kakor pa vemo je bilo tudi letos precej takšnih primerov. Ta stvar je torej prvenstvenega značaja in posvetiti ji moramo največjo pozornost. — Tovariši, ki vodijo kmetijstvo, naj torej upoštevajo, da imajo, kadar gre za sredstva, ki jih bomo investirali, istočasno nalogo, da mislijo predvsem na to. To pomeni, da morajo misliti ne samo na to, koliko ton koruze, pšenice ali sladkorne pese bomo pridelali. Ze zdaj se je s sladkorno peso zgodilo tako, da nimamo dovolj sredstev, da bi jo pospravili, vskladi-ščili aH v tovarnah predelali. Tu je treba storiti nekaj že zdaj, prihodnje leto, za katero je predviden še večji plan, pa bomo morali hitro poiskati pravo pot, da bomo to veliko pomanjkljivost čimprej odpravili. Ne utvarjam si, da jih bomo odpravili v enem letu, menim pa, da se moramo te naloge resno lotiti in da moramo vzporedno z razvojem in naraščanjem proizvodnje ustvariti tudi vse pogoje, ki so potrebni, da bomo to proizvodnjo potem tudi realizirali. Tako bomo prišli tudi do hitrejšega zboljšanja življenjskega standarda in cene bodo morale pasti, ko bo več pridelkov. S tem pa bomo tudi politični položaj še izboljšali.
To, tovariši in tovarišice, sem hotel povedati, čeprav so še druge stvari, o katerih bi lahko govoril. Menim, da je ta plenum ogromnega pomena za naš nadaljnji razvoj in vsi ga moramo tako razumeti. Držati se moramo linije, začrtane na tem plenumu glede nadaljnjega razvoja našega gospodarstva in naše socialistične graditve nasploh,« je končal svoj govor tovariš Tito.
Ob koncu plenuma so kot zaključke sprejeli vse tri referate, in sicer tovarišev Dobrivoja Rado-savljeviča, Mijalka Todoroviča in zaključno besedo tovariša Tita.
SOVJETSKA SINDIKALNA DELEGACIJA NA GORENJSKEM
V petek dopoldne je obiskala tovarno Iskra" v Kranju sovjetska sindikalna delegacija, ki jo sestavljajo sekretar Ukrajinskega sveta Zveze sindikatov tovariš Esremenko, sekretar republiškega odbora prometnih sindikatov tovarisica Tchermiavskaja in predsednik Sta-nislavskega oblastnega sindikalnega sveta tovariš Majboroda.
Sovjetski gostje so si ogledali tovarno in se razgovarjali z delavci, predstavniki sindikata in delavskega sveta. Po ogledu tovarne jih je sprejel predsednik Okrajnega sindikalnega sveta tovariš Andrej Verbič, nato pa so se odplejoJi na Bled. V soboto dopoldne bo si ukrajinski gostje ogledali *e jeseniško Železarno.
Te dni so v teku občni zbori SZDL tudi v občini Kranj. Zadnji zbori so predvideni v sredo, 25. novembra.
Na zborih, ki so bili pretekle dni, je bila povsod Oobra udeležba. Na Visokem se jt kljub slabemu vremenu zbralo i,a občnem zboru več kot četrtina vsega članstva, kar je že dokajšen uspeh. Tudi poročilo je bilo dobro, zato je Bila tu tudi razprava živahna. Navzoči so razpravljali o delu krajevnega odbora, o pogodbeni proizvodnji v kmetijstvu in o drugih vprašanjih.
Organizacija SZDL na Visokem je pred kratkim napovedala predvolilno tekmovanje organizacijam v Predosljah in Šenčurju. Tekmovanje bodo ocenjevali po pripravah in udeležbi na občnih zborih in volitvah ter sploh v zvezi s predvolilno dejavnostjo. Zato na Visokem nestrpno pričakujejo, kako bo komisija ocenila druge organizacije. Zlasti so radovedni, kako bo uspela organizacija v Šenčurju, kjer imajo občni zbor v torek, 24. novembra.
4. c.
Zborovanja po tržižkem kotu
Tržič, 22. novembra — Občni zbori SZDL v občini Tržič so te dni v polnem teku. V glavnem so že vse organizacije SZDL po okolici izvršile občne zbore in bodo te dni do četrtka, le še v mestu. Včeraj so bili občni zbori v Senič-ni, Sebenjah in v Podljubelju, kjer je ena najaktivnejših organizacij. Tudi udeležba v Podljubelju in razprava je bila dokaj množična, tako da je ta organizacija resen kandidat za prvo nagrado v pTed-volivnem tekmovanju, ki ga je razpisal  občinski  odbor ZD SZDL.
Danes dopoldne pa so bili občni zbori v Lomu in Brezjah. V obeh krajih so udeleženci največ govorili o gospodarskih zadevah in še posebno o komunalni dejavnosti. Popo.!dne so se zbrali na občni zbor tudi člani SZDL v Jelendolu.
Na vseh dosedanjih zborih je bila udeležba povprečno 20 do 30 odstotkov članstva SZDL, kar kaže dokajšen napredek v primerjavi z občnimi zbori v prejšnjih letih. — Kar pa je najvažnejše — to pot so organizacije SZDL zelo zainteresirale prebivalstvo za posamezne ekonomske probleme in ljudi pripravile za sodelovanje pri reševanju raznih vprašanj. Z. T.
Mladinska konferenca v Naklem
V petek zvečer je bila v Domu kulture v Naklem redna letna konferenca osnovne organizacije LMS, ki so se je mladinci in mladinke udeležili v zadovoljivem številu. V referatu in razpravi so sestavili smernice za delo v prihodnjem letu.
Zdravo, Andrej
Kdo ne pozna Andreja Brov-
ča? Poznajo ga stari revolucionarji v Kranju, poznajo ga sovražniki fašizma po idrijskem in tolminskem, poznajo ga prvi borci iz leta 1941. — Tiho in skromno slovi Brovč te dni 50-
letnico življenj«, ki je posvečena revoluciji, svobodi, novemu, lepšemu življenju.
Doma je iz Primorja, iz Baške doline onstran Bohinja. Tam se je začel kaliti pod fašizmom, začel sanjati o pravici in svobodi ter sovražiti nasilje. Zato je kaj hitro zašel
v vrste ilegalne organizacije »TIGR«. Toda fašisti so mu bili kmalu na sledi. To je bilo leta 1936. Moral se je umakniti čez mejo v Jugoslavijo. Tudi tu je doživel razočaranje. Šele, ko je s težavo dobil delo v Jugo-češki (sedanja Iskra) v Kranju, je med delavci našel svoje mesto. Svoje izkušnje z ilegalnimi časopisi in italijansko policijo je izkoristil za organizacijo stavk, za spodbujanje delavcev k samozavesti. Revolucionarna pot ga je kaj kmalu privedla v vodstvo delavskega gibanja in 1940. leta je že bil olan Mestnega komiteja KP t Kranju.
V prvih dneh okupacije, aprila 1941, je z drugimi komunisti — prostovoljci — šel z orožjem v obrambo svobode. Pot ga je za tem vodila v politično delo nazaj v Kranj in kmalu zatem, jeseni 1941, v njegovo rojstno domovino — na Primorsko. Po baškem, cerkljanskem, tolminskem in idrijskem so ob njegovih nasvetih nastajale prve organizacije, prve čete upornikov. Čeprav bole-hen, je z vso vnemo vztrajal in deloval pri organizaciji oblasti, pri podpiranju osvobodilne vojne in na pripravah za povojno obnovo v Primorju.
Po vojni se je znova vrnil v Kranj. — Tu so mu zaupali nove, še večje politične in upravne naloge. Toda rahlo zdravje mu je marsikaj preprečilo. Kljub temu je še zmeraj med najbolj delavnimi ljudmi v družbenem življenju Kranja: Zdravo Andreji Se na mnoga leta!
V,
J
»Danes, 19. novembra ob 10. uri smo izpolnili letni plan« je bilo napisano na skromnem lepaku ob vhodnih vratih »Kovinarja« Kranj. Kljub temu pa je vsak, kdor je šel tisti dan opoldne po cesti mimo »Kovinarja«, skorajda moral občutiti, da je v podjetju zmagoslavno vzdušje.
Delovni kolektiv se je zbral, da proslavi svoj, morda najlepši dan v letošnjem letu. Veselje in zadovoljstvo je kar sijalo na obrazih delavcev, po večini mladincev. — Predsedniku delavskega sveta tovarišu Francu Oblaku so se besede zatikale v grlu.
Ko je bilo proslave konec, smo se razgovarjali s Francem Oblakom.
— Vaš kolektiv je prvi v kranjskem okraju, ki je dosegel letošnji proizvodni plan. Kje so vzroki, da ste 40 dni pred rokom dosegli ta uspeh?
— Dogodki prejšnjih let, zaradi katerih nikdar nismo bili deležni pohval, so nas precej naučili. — Prvič letos nam je uspelo, da smo se izognili vrsti pomanjkljivosti. Proizvodnja v prejšnjih letih je bila skorajda neorganizirana. Letos
pa smo imeli za vso predviden0 proizvodjno križno navijalnih tek*' tilnih strojev že vnaprej sklenje0* pogodbe in z« vsak — še tak** majhen vijak — smo lahko vnaprej točno predvideli organizacijo dcl*-Seveda nam takšen način proizvod' nje zagotavljajo le naši kvalit0-0 izdelki,  zaradi  katerih  je Zve«n' izvršni   svet  odpravil uvoz tistih strojev v Jugoslavijo, ki " lahko izdela naš kolektiv.
— Kakšne načrte imate za hodnje leto?
— Čeprav so nekateri neko* menili, da je naš kolektiv perspektiv, smo takšno govoric*' nje letos prav gotovo ovrgli. Pr*' pričan pa sem, da bo »Kovinar" prihodnje leto lahko dosege1 večje uspehe, kar mu zagotavljal* že podpisane pogodbe za vso P1'0' izvodnjo v letu 1960. Uspeh P8 zagotavlja predvsem tudi bolisfl organizacija dela, ki jo bomo la*1" ko še izboljševali.
Da bo naša proizvodnja hitrej*8 in tudi   cenejša,   imamo  že tu prve poizkuse kooperaoijske lrT0 izvodnje s Karoserijo iz Ljublja0** Motorjem iz Škofje Loke in ~* iz Lesc. B« v
LJUDJE   IN DOGODKI
Obisk iž Kambodže
Naša dežela pričakuje važen ln hkrati prijeten obisk vplivnega državnika Norodoma Sihanuka, predsednika vlade ene izmed dežel južne Azije, Kambodže. — To je mlada dežela, ki je vstopila v neodvisno življenje šele pred petimi leti, ko so Francozi zapustili obširno področje južne Azije in se je na njem osnovalo več novih držav, kot so Kambodža, Laos ln oba Vietnama.
Podobno kot vse druge dežele azijske in afriške celine, Je tudi Kambodža Izbrala edino pravilno pot, ki zagotavlja, kar se največ da, njeno neodvisnost ln vsestranski razvoj. Ta pot pa je politika aktivne miroljubne koeksistence. To se pravi, da želi sodelovati na enakopravni podlagi z vsemi deželami, ne glede na njihovo notranjo ureditev, da si prizadeva vse sporne probleme reševati mirno, s pogajanji in sporazumi, fer se noče pridružiti nobenemu izmed obstoječih blokov. Zato Je povsem umevno, da se Je Kambodža uvrstila med tiste azijske ln afriške dežele, ki so leta 1955 na znani bandunški konferenci proglasile načela aktivnega sožitja za temelje vse njihove mednarodne dejavnosti.
Dobro vemo, ka] pomenijo taka načela in politika, ki se po njih ravna. Saj so Ista načela tudi os-
novno vodilo naše zunanje politike. Torej Je povsem umevno, da je naša država navezala tudi i to daljno azijsko deželo podobne prisrčne stike kot na primer z Indijo, Burmo, Indonezijo in drugimi azijskimi državami. Prav zato Je obisk najvidnejšega predstavnika Kambodže, predsednika Slha nuka, toliko važen in prijeten hkrati.
Uradno imamo stike s to deželo komaj tri leta. — Sorodna stališča glede mednarodnih vprašanj in podobne težnje po neodvisnosti in sodelovanju so kaj kmalu zarezala med obema deželama globoke brazde. Posebno vlogo za utrditev medsebojnih odnosov je imel obisk tedanjega podpredsednika zveznega izvršnega sveta Vukmanoviča v Kambodži. Takrat so podpisali vrsto pomembnih sporazumov o trgovini in o tehničnem sodelovanju. Bližnji prihod šefa vlade prijate]-ske Kambodže bo seveda nudil ugodno priložnost, da se začeti medsebojni stiki še bol] poglobijo.
Kambodža želi in potrebuje dobrih prijateljev. Čeprav Je dežela ▼ gospodarskem ln kulturnem po-gledn zelo navezana na Francijo, vendar se Izogibajo vsakega vključevanj« v vojaške in politične sknplne zahodnega bloka. Tega ni storila kljub temu, da Ji Je bila zaradi toga odvzeta gmotna ln dra-
ga pomoč ZDA. Kambodža ^ rajši  odpovedala  te pomoči. so  bili  zanjo postavljeni
nesprejemljivi  politični  pogoji. Težav« ima  Kambodža  tudi z nekateri* sosedi,  kot  sta,   denimo, Ta'^fj! ln Južni Vietnam, ki kdaj pa skušata   vznemirjati   meje   *,a , države. Prizadeva pa si po strani ustvariti čimbol| znosno žitje s Kitajsko ln Japonsko. ° obeh Je tudi dobila delno po*" pri svojem gospodarskem raz*0' ' Samo  po  sebi  se  razume, <*a j najboI|še sodelovan|e s tistimi želaml, ki imajo z njo enake P£ glede na mednarodno sodelov**' ' To so predvsem Indija, Indoner.U in druge. Prav sedanje PO*PT,*L, predsednika Sihanuka bo name11' no  utrditvi  prijateljstva raz«* našo državo tudi z Združeno ar*^' sko republiko in Indijo. Obe želi bo Sihanuka obiskal m»d P*1' v našo državo.
_ OP ><3or««t«ftl ti«*« Hrafmf* vTcđnifM
— DtMfcter S. »ms** — °*~ prvotni t ednfl Vejfco WK «rk — Tel orodna*** ~*
— Upnrr* 39> — T**v| ««*)an prt KoTHtsnođni
v Brani« IJ«P-J*-OS — 9« hmfm o* pssMdnflftf* m Mh — Lotn« ttSMfcaiM g
5RANJ, 23. NOVEMBRA 1959
NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO
»GLAS GORENJSKE« I
tovarna čipk in vezenin na Bledu gradi
00 SPOMLADI
V NOVIH PROSTORIH
110 km dolga trasa avtomobilske ceste .Bratstvo-enotnost" na odsekih
in „Negotin-Demir Kapija" dograjena
Paračin-Niš'
Obračun
osemies
POMEMBEN USPEH JUGOSLOVANSKE MLADINE
ga dela
Tovarn« čipk in vezenin na Bledu sodi med večje industrijske obrate v občini in je hkrati edino Podjetje tekstilne stroke v občini, delovne obrate ima razmeščene na dveh mestih, v dveh zgradbah; *nega v samem turističnem središču Bleda poleg pošte, drugega P" v Bobnu za upravnim poslopjem blejskega Gozdnega gospodariva. Pred vojno sta bila to dva '■arnotstojna obrata, 1946. leta pa s,a se združila pod eno upravo. — vendar Pa so prostori čipkarskega °ddelka se vedno ostali v dveh '»uličnih krajih in zgradbah, kar i* seveda otežkočalo produktiv-lešje delo, hkrati je bil t« obrat °vira turizmu, pa tudi stanovalci v neposredni bližini so se pritoževali zaradi hrupa. Zavoljo tega ** je podjetje odločilo zgraditi love prostore poleg obrata v Bob-in s tem koncentrirati čipkar-"vo v enem poslopju.
2 gradnjo so pričeli nekako pred 'etoni dni in bi po predvidenem Načrtu morala biti izgotovljena le-,0s jeseni. Toda spričo pomanjkanja gradbenega materiale so se d«l* zavlekla, zeto bo proizvodnja
Kmetijsko posestvo na Suhi pri ŠkofJI Loki
V letošnjem letu bodo na kmetskom posestvu na Suhi pri Skofji Loki zgradili hlev za 100 Elav goveje živine. Z gradnjo 80 Že začeli in če bo ugodno vre-'"e, bo hlev dograjen že v za-^tku decembra. Spomladi bodo gradili še en tak hlev in tako bo število goveje živine po-večalo od sedanjih 138 na 250 8lav. Od tega števila bo polovico ^av molznic, ostala polovica pa Ulet* za pitanje. V. R.
v novem obratu stekla prihodnjo pomlad. Nove obratne prostore v Bobnu v Zagoricah gradijo poleg sedanjega čipkarskega obrata. Po načrtih bosta novi in stari del združena v večji delovni obrat, v katerem bo predvidoma delalo 94 strojev: 56 v dosedanjem obratu in 38 v novo zgrajenem. Tod bodo namestili vse čipkarske stroje iz obrata pri pošti. Na ta način bodo postopoma izpraznili prostore v turističnem središču Bleda. Podjetje gradi nove obratne prostore iz lastnih prihranjenih sredstev. Kot so povedali v upravi tovarne, bodo za celotna gradbena dela izdali 25 milijonov dinarjev. Ta sredstva je podjetje hranilo za ta namen več let.
Z novogradnjo bo problem obratnih prostorov rešen, vendar pa čaka delovni kolektiv tovarne v prihodnje še težavnejša naloga: '.o je nabava novih strojev, ker so sedanji stroji večinoma stari 30 do 40 let, nekateri pa še več. Zavoljo tega bo moralo podjetje v drugi etapi modernizacije skrbeti za nabavo novih strojev. Za ta namen bo najelo investicijske kredite iz republiških sredstev. Ker je tovrstne stroje moč kupiti le v inozemstvu, bodo seveda potrebne devize. Po predvidenem občinskem perspektivnem planu naj bi te do 1961. leta dogradilo tovarniški objekt in nabavilo 20 novih čipkarskih strojev v vrednosti 40 milijonov. S predvidenimi investicijami se bo povečal bruto produkt za 51 odstotkov, število delovne sile pa naj bi se s tem povečalo za 38 odstotkov. Z uresničitvijo predvidenega investicijskega programa, z izgradnjo novega tovarniškega objekta in z nabavo novih strojev se bo seveda povečala storilnost dela, hkreti pa bo moč uvajati proizvednje visoko vrednih izdelkov. -Jb
Mladina je svojo pripravljenost, da pomaga reševati naši družbi gospodarska in politična vprašanja, ponovno potrdila z uspehi in delom, ki jih je letos dosegla pri gradnji avtomobilske ceste »Bratstvo-enotnost« od Ljubljane do Djevdjelije, in sicer na odsekih »Paračin—Niš* v Srbiji in »Negotin—Demir Kapija« v Makedoniji.
51.000 mladincev in mladink, ki so zapustili svoja stalna delovna mesta, šolske klopi in knjige, se je vključilo v 498 mladinskih delovnih brigad in v skupnem življenju in delu sledilo istemu cilju. Med njimi Je bilo 4700 mladincev in mladink iz 46 delovnih brigad iz Slovenije.
PRIZNANJA IN POHVALE
ščala v boj z naravo. Preoblikovati je hotela pokrajine in izravnati teren ter ponekod ukrotiti   naravne   sile.   Na odsekih
Paračin—Niš in Negotin—Demir rava izpodkopavala teren in od-Kapija, na 110 kilometrov dolgi našala tisoče kubikov plodne trasi, so bila opravljena nasled- zemlje. Z zgraditvijo avtomo-nja dela: zemeljska dela (vseki. bilske ceste ob rečni strugi jc
nasipi, podlaga) 1,600.000 prostor-ninskih metrov, gramoz in tamponski  sloj  326.000, stabilizacija
tudi pot precej skrajšana. Stara cesta je vodila čez serpentini.' z vzponom tudi čez 12 odstotkov.
času najnižjega vodnega stanja 2463 mladih delavcev. 1749 jih pod rečno gladino. Ta objekt Je Je i/, vrst kmečke mladine, ostali pomemben tudi zato, ker ie pa so srednješolci in študentje, zgrajen na mestu, kjer je Mo-
STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJU
Tehnična vzgoja graditeljev avtomobilske ceste je bila v tem letu usmerjena v dve smeri. — Predvsem je bilo brigadirjem i obiskovanjem traktorskih tečajev omogočeno, da si pridobe kvalifikacije, po drugi strani pa je bila mnogim dana možnost, da si pridobe na najbolj učinkovit način osnovno znanje s področja tehnike. Petnajst različnih tehničnih tečajev je obiskovalo 45.469 brigadirjev in brigadirk. od katerih je tečaj uspešno zaključilo 42.269 graditeljev.
Od vseh petnajstih tečajev pripada prvo mesto traktorskemu tečaju. — Višjo in nižj^ traktorske tečaje je namreč obiskovalo 7896 brigadirjev. 955 Jih je po izpitih, ki so jih delal; prod državno komisijo, dobilo diplomo kvalificiranih traktoristov.
V letošnji delovni akciji pri gradnji avtomobilske ceste, ki jo je mladina končala sedem dni pred rokom, je bilo 434 mladinskih delovnih brigad večkrat proglašenih za udarne. Specialno pohvaljenih je bilo 332 brigad, pohvaljenih pa 182. V času udarnih dekad v počastittev 40-lct-nice KPJ od 1. do 20. aprila, \ času Dneva mladosti — rojstnega dne maršala Tita od 1. do 25. maja in v čast 40-letnice SKO.T od 10. do 20. oktobra pa so   mladinske   delovne   brigade .
dobile za svoje izredne uspehe dn*g.*lE .     as alKlnGga mcV?°°- *mC? <^*e z delom pri del
_____i____;„.  i__„^„„  ir cestišča 48.000 prostorninskih me- gradnji mostu cez Nišavo začeli nin
trov, betonsko cestišče 465.000 in asfaltno cestišče 345.000 površinskih metrov, robniki 216.000 metrov.
Razen tega je bilo zgrajenih 281 manjših mostov in 54 mostov v dolžini od 6 do 96 metrov.
MDB »Stane Žagar« na avtomobilski cesti
za asfalt (gramoz, zemlja) 35.000.
naslednja priznanja: izredno jc bilo proglašenih za udarne brigade 61 MDB, izredno pohvaljenih je bilo 106 MDB, izredno specialno pohvalo pa je dobilo 43 MBD. Največje priznanje, ki se podeljuje v tekmovanju »Povelja« je dobilo 61 MDB.
LOKALNE  DELOVNE AKCIJE
Na lokalnih delovnih akcijah stalnih in občasnih, je letos sodelovalo 9500 mladincev in mladink. V stalne lokalne mladinske delovne akcije je bilo vključe-1500 fantov in deklet, ki so tri mesece kasneje, kot je bilo sestavljali 23 MDB. Te brigad* predvideno,   je   mladina   most so delali pri razširitvi in moder-zgradila do določenega roka. —  nizaciji avtomobilske ceste Ma-Most  je zgrajen  iz armiranega ribor—Ljubljana—Koper— na od-betona. Dolg je 96 metrov, širok seku Prevoje—Trojane, pri grad-pa  18 metrov.  V njegovo kon- nji vodovoda Bašelj—Kranj pri
Kljub temu, d.' so zaradi spre-lembe gradnji
OBSEŽNO IN NAPORNO DELC
Delo pri gradnji avtomobilske ceste je bilo zelo obsežno in na
BUJMIRSKI ZID
Na odsekih avtomobilske ceste Paračin—Niš in Negotin—Demir Kapija so bile za brigadirje naj
strukcijo Je vgrajenih 4209 prostorninskih metrov betona in 288 ton armature.
6150 NOVIH ČLANOV ZK
porno.   Mladina  je  z  zavetstjo večje   prepreke   bujmirski zid
prevzemala  naloge  in  se spu-
Uveljavljanje nagrajevanja po učinku
V petek, 29. oktobra je bila v se je povečala za 18,83 odstotka, naj bi posebna komisija do no-l°Vumi vijakov »Plamen«- v Tudi sklade so nasproti 9 mese- vega leta proučila pravilnik o Krepi seja Izvršnega odbora cem preteklega leta povečali za nagrajevanju po enoti proizvoda 8ihdi kalne podružnice. Govorili nad 27 milijonov din. Glede na in po podrobni analizi poleg *° o doseženih uspehih v prvih dosežene uspehe so se povpreč- ostalega pripravila osnutek pra-trt'h tromesečjih, o nagrajevanju n« izplačila osebnih dohodkov, vilnika, kjer bi dosedanjo enoto !""> o gradivu, ki je bil predmet vključno z izplačili nagrajeva- kilogram zamenjala enota kos. Uravnave na seji predsedstva nja po enoti proizvoda, v pri- To bo glede na spreminjanje ^fcpubliškega odbora sindikatov rnerjavi z lanskim letom pove- asortimana izdelkov pravičnejše Slovenije in o raznih domačih ^ala °d 14.560 din na 17.07G din, za posameznika in za celotni ko-aktualnostih kar je razumljivo, saj so Droiz- lektiv, še posebno, če bodo vsi
vodnjo  tudi  po  količini,  kljub izdelki   razdeljeni   na ustrezno Ugotovili so, da so letos v pr- izdelovanju več lažjih izdelkov, število  grup.   Kljub nekaterim >h    treh    tromesečjih    dosegli mxiog0 presegli. Izdelali so 112 pomanjkljivostim, ki so se pokajo   lepe   uspehe.   Proizvodnjo tisoč  kilogramov  več  izdelkov, zale med letom pri nagrajevalo prodajni vrednosti (zmanjša- kot v istem caSu preteklega leta. nju  po enoti proizvoda, pa so Jo za prometni davek) so po-    Po pr0£ieau gradiva predsed- ugotovili,   da   je nagrajevanje ^cali v primerjavi z istim raz- stva sindikatov Slovenije so go- zelo pozitivno vplivalo na pro-q°bjem preteklega leta za 17,93 vorili   tudi   o   nagrajevanju   po izvodnjo, kar potrjujejo doseže-^stotka, in je znašala 785,621.000 enoti  proizvoda.   Glede na  to. ni   proizvodni   uspehi   v prvih Dohodek z doseženo proiz- ker so se v treh tromesečjih na- treh tromesečjih. Nato so govo-
grajevanja po enoti proizvoda rili tudi o počitniškem domu, de-pokazale tudi nekatere pomanj- lovni disciplini, HTZ slu/bi, kljivasti, je IO sindikalne po- ozimnicah itd. in sklenili, da družnice sklenil predlagati upra- bodo dali upravi podjetja nekaj "rednost proizvodnje na uro pa vi podjetja oziroma UO in DS, priporočil. C. R.
korekcija rečnega toka Morave pri Kotunu, most čez Nišavo in nasip pri Ražnju. Ti objekti so od brigadirjev zahtevali maksimalne napore.
Bujmirski zid so zgradili v 1,400.000 delovnih urah. Dolg je 630 metrov, vanj pa je vgrajenih 8300 prostorninskih metrov kamenja. Bujmir pomeni mesto največjih naporov, ki jih je premagala mladina. Temelji podpornega zidu so bili postavljeni v
Na letošnji zevzni delovni akciji je bilo predlaganih za sprejem v ZK 6150 brigadirjev in brigadirk. Dve osnovni nalogi brigadirjev-komunistov sta bili dograditev avtomobilske ceste v določenem roku in delo med mladino. Na delovni akciji je bilo v brigadah in gradbenih podjetjih 10.102 člana v ZK ali povprečno 20 na brigado.
Od skupnega števila 6150 predlaganih brigadirjev v ZK jih je
razširitvi ceste Rakek—Unec, pr melioracijskih delih na Vrhniki pri izdelavi opeke za mladinski dom v Šiški, pri ureditvi spori nega stadiona v Novem mestu pri gozdni šoli v Bohinju, pr: ureditvi doma IKS Litostroj in pri urejanju parka, obrežja Savinje in razširitvi ceste v Celju. Pri tem delu je bilo opravljenih 173.400 efektnih delovnih ur. Na občasnih lokalnih mladin-vzgojno j-^jp delovnih akcijah, ki jih j< letošnji bilo 240, je mladina zgradila športna in otroška igrišča, ure-jela parke in nasade ter pomagala pri gradnji drugih objektov. -8000 mladincev in mladink, ki so pri tem sodelovali, je opravilo čez 150.000 delovnih ur.
I&seniški „Avloservis" pred novimi m\mm\
v°dnjo se je v primerjavi z lan skirn letom povečal za 45,86 od Kt<Hka pri 0,73 odstotka zmanj številu  delovnih  ur. —
Ali bo prišlo do sprostitev pri potrošniških posojilih?
Povečanje proizvodnje vseh vrst
'a3a za široko potrošnjo, boljša 'zoženost trgovin in splošni go-'Podarski napredek v zadnjih letih
' Po mnenju nekaterih gospodar-slvenikov že v sedanjih pogojih *|0lPuščal določene sprostitve v re-
'tnu odobravanja potrošnikih po-a°jil. Za sedaj sicer res še ni.so Predvidene nobene spremembe ve-
-flvnih predpisov na tem področju,
er ustrezni zvezni gospodarski °r9anj še niso zavzeli glede tega vPrašanja dokončnega stališča, vendar pa že sedanje razprave in Odlogi glede sprostitev odobra-T^ja potrošniških posojil opravi-
uJejo mnenje, da bo morda že v ^ryih mesecih prihodnjega leta le "rišlo do nekaterih sprememb.
.Sedanji sistem odobravanja po-^Sniških posojil je zelo zapleten.
zapletenost izvira iz težnje, ca rejo kupiti ' s
povzročila motnje na trgu. Za'o se odobravajo sedaj potro'šnika posojila predvsem za industrijske izdelke trajnejše dobe uporabe (boljše vrste tekstila, pohištvo, električni gospodinjski aparati, pribor za gospodinjstva, motorna vozila in podobno).
Vendar pa je prav ta težnja usmerjanja potrošnje povzročila vrsto težav v poslovanju s potrošniškimi posojili. Težave imajo
potrošniškimi posojili usmer-1 potrošnjo njihovih koristnikov
samo na tiste predmete široke grožnje, pri katerih se ni bati, ^ bi povečana potrošnja, ki na-^a zaradi potrašniskih posojil,
predvsem bančne organizacije in trgovska podjetja, ki odobravajo posojila, saj terja zapleteni postopek pri odobravanju posojil zelo velik administrativni aparat, ki bi ga bilo možno na drugih delovnih mestih ustrezneje zaposliti. Težave pa imajo končno tudi sami potrošniki, saj n. pr. na ček, odobren za nakup električnega grelca, ne mo-hladilnika itd. Vse to seveda povzroča vrsto zlorab v poslovanju s potrošnikimi posojili, saj je znano, da nekatera trgovska podjetja, ne glede na strogo določeni namen izrabe posojila, prodajaj« aa čeke tudi blago, za
katerega se sicer ne more dobiti posojila, ali pa gredo celo dalje, in v nekaterih primerih — proti primerni proviziji uslužbencu, ki tak postopek »tvega« — tudi zamenjujejo potrošniške čeke za gotovino. Podrobnejša kontrola je nemogoča, saj bi to terjalo ogromno povečanje kontrolnega aparata, v praksi pa bi se najbrž tako poslovanje  vseeno nadaljavalo.
Z druge strani pa sedanje sta-stanje v proizvodnji in založenosti našega trgovskega omrežja :n končno tudi ravnovesje blagovno-denarnih razmerij ne terja več take stroge usmerjenosti potrošniških posojil samo na določene vrste blaga. Zato je vsekakor vreden premisleka predlog, ki ga zastopajo nekateri v sedanjih razpravah, naj bi uveddi določene sprostitve pri odobravanju potrošniških posojil. Te sprostitve naj bi imele namen odpraviti sedanjo zapletenost — vsaj v določeni meri — in preprečiti zlorabe. Če bi namreč odpravili strogo namensko   določenost potrošniškega
Minulo soboto je obrtno podjetje »Avtoservis« na Jesenicah prevzelo od Železarne še pet avtobusov, ki jih je delavski svet prenesel na omenjeno podjetje. Skupno je delavski svet Železarne prenesel na »Avtoservis« 6 avtobusov, tri tovornjake in manjši osebni voz. — Železarna pa je obdržala le še osebni promet in nekaj tovornjakov. Tako je »Avtoservis«, ki je sicer nekaj mesecev že opravljal osebni promet z enim avtobusom, prevzel   celotni   mestni avtobusni
posojila, namreč ne bi bilo potrebe kršiti predpise in prodajati oziroma kupovati blago, za katero potrošniško posojilo ni bilo odobreno. Ce pa bi šli še dlje in iz-lačo-vali potrošniška posojila delno oli v celoti v gotovini, bi sploh odpadle vse zlorabe, razen tega pa bi se tako postopek pri odobravanju, kot tudi s-ama uporaba potrošniških posojil precej poenostavila, kar bi bilo v korist tako potrošnikov kot tudi bančnega aparata in trgovskih podjetij, ki posojilo odobravajo.
Velja še poudariti, da so potrošnika posojila komaj slaba desetina vse kupne moči, ki jo ima naše prebivalstvo. In — če ne usmerjamo, kako naj porabi delavec svoj zaslužek, kmet svoje dohodke ter vsi prejemnilki socialnih dajatev svoje prejemke — ali ni morda odveč to usmerjanje samo pri potrošniških posojilih, pa čeprav se posojila uporabljajo in najemajo predvsem za nakup industrijskega blaga, medtem ko se drugi dohodki prebivalstva uporabljajo tudi za kritje drugih — bolj vsakdanjih — potreb prebivalstva. Vsekakor pa bi kazalo tudi pri izdelavi dokončnih stališč o tem vprašanju upoštevati konkretne gospodarske možnosti in ne nazadnje tudi težnje potrošnikov, ki si žele poenostavitev in sprostitev pri odobravanju potrošniških posojil. -do
promet. Pripravili so tudi nov vozni red, ki pa še ni popoln, ker še niso znane potrebe. Kaže pa, da bodo v prihodnje Jesenice v notranjem prometu dobro oskrbovane. Trenutno so vsake pol ure zveze Koroška Bela s Plavžem in bolnišnico in obratno ter več zvez na dan s Potoki in Hrušico. Ob nedeljah je zveza Koroška Bela— —Plavž—bolnišnica vsako uro v obe smeri.
Ce že govorimo o »Avtoservisu« je prav, da o tem podrobneje spregovorimo. Odveč bi bilo sicer naštevati potrebe in prednosti domačega avtoprevoznega podjetja. Ne le, da ostanejo mnoga sredstva v občini, tudi usluge so lahko hitrejše, kot če bi to delala tuja podjetja. »Avtoservis« zaposluje sedaj 43 ljudi, toliko jih predvidevajo tudi po planu za prihodnje leto, pa čeprav se je vozni park precej razširil. V devetih mesecih letos je imelo podjetje skoraj 24,5 milijona dinarjev prometa, največ, 16,442.000 seveda od tovornih prevozov, nekaj od mehaničnih uslug in podobno. Do konca leta pa bodo
napravili še za okoli 12 milijonov dinarjev prometa. Po planu za prihodnje leto bodo imeli 53 milijonov prometa. Podjetje ne bo le opravljalo tovorne in avtobusne prevoze, mehanične usluge in podobno, ampak tudi razne prevoze na ekskurzije, izlete itd.
Ker pa sedanji prostori ne ustrezajo tako obsežnemu prometu, je vodstvo podjetja že pripravilo program za izgradnjo novih obratov. Projekt bo v kratkem pripravljen in, če bodo vremenske razmere ugodne, bodo začeli z deli takoj. Izgradnja novih delavnic, garaž, upravnih prostorov bo potekala etapno. Gradnja bo veljala nekaj nad 208 milijonov dinarjev. Predvidene so tudi garaže za zasebna vozila. Lokacija je določena, in sicer na vrhu za sedanjo rešilno postajo. Spričo tega kolektiv prevzema odgovorne dolžnosti in bo moral zaupanje občanov utrditi ter vski.kliti potrebe mesta in okolice ter zaposlenih v železarni, za katere je prevzel posebno odgovornost, ko mu je kolektiv odstopil prevozna sredstva. -k
Občni zbori sindikalnih organizacij v Železarni Jesenice
Največ govora o napajevsnlo
V jeseniški Železarni, kjer je 24 sindikalnih pododborov, se nadaljujejo občni zbori že od 24. oktobra dalje. Po vnaprej izdelanem načrtu, ki ga vedno izpolnjujejo, bodo občni zbori končani do 5. decembra.
Na dosedanjih občnih zborih so delavci največ govorili o nagrajevanju po učinku oziroma o tem, kako bi vskladili merila, da bi bili delavci čimbolj pravično plačani po svojem opravljenem delu. Mnogo govorijo na teh zborih tudi o reorganizaciji podjetja. Na sedanjih
občnih zborih delavci tudi precej kritično ocenjujejo službo higiensko-tehnične zaščite v podjetju in druge probleme. V mehanični delavnici, kjer je bil Občni zbor pred dnevi, so govorili tudi o letnih počitnicah oziroma dopustih delavcev ter o higienski ureditvi v tem oddelku. Menili so, da bi v nekaterih primerih kljub vsemu lahko za izboljšanje življenjskih pogojev delavcev več storili. V električni delavnici pa so govorili predvsem o izboljšanju kvalitete izdelkov. -I. c.
Akcija: nočni čuvaji
USLUŽBENCI TNZ KRANJ SO V PRID IZBOLJŠANJA STANJA ČUVAJSKE SLUŽBE PREGLEDALI VEČ KOT SEDEMDESET PODJETIJ NA GORENJSKEM — VEČINA PODJETIJ, ZLASTI VEČJIH, IMA VZORNO UREJENO ČUVAJSKO SLUŽBO — NAS REPORTER, KI JE SPREMLJAL OBHODNICO, PA JE IZBRAL IN OPISAL POMANJKLJIVOSTI VARNOSTNE SLUŽBE, O KATERIH NAJ BI RAZMISLILI TUDI ORGANI DELAVSKEGA UPRAVLJANJA.
Gosta tema je spolzela iz svinčeno sivih oblakov in lenobno legla na mesto. Koraki zapoznelih meščanov so ujedljivo odmevali od hišnih pročelij, ki so se ta večer zdela še bolj mrka kot sicer, Celo kazalca gimnazijske ure, ki sta kazala nekaj manj kot enajsto, sta bila ta večer nekam počasna. Podoba je bila kot bi manjši pomagal večjemu plezati proti vrhu številčnice.
V osamelo dolgočasje je udaril ropot avtomobilskih motorjev. Ne* k 11 trenutkov pozneje so utonili v temi štirje avtomobili. Svetlobni snopi žarometov so hiteli v temo in pogledi potnikov, ki so tiho sedeli v vozeh, so bili strmo uprti v cesto. Na odcepu pred Bistrico je avtomobil, ki je vozil v repu kolone zavil proti Tržiču. Kmalu nato so se razšli še ostali trije vozovi.
Ropot motorjev je zamrl v temi.
PRVA ZADREGA . . .
Hiše in hišice v Kropi so se to noč zdele kot trop ovac, ki se je plašno zgnetel med dvoje poraščenih pobočij. Temni oblaki so se spustili do samih streh. Ura je udarila pol polnoči.
Sredi dolinice ležijo poslopja tovarne Plamen. Nočni čuvaj se je bil pravkar vrnil z obhoda. Pred vrati je obstal in prisluhnil. Zdelo si tnu je, da sliši ropot avtomobila. Nato s^ je umaknil v poslopje.
Nekaj minut kasneje so se približali vhodu v tovarno štirje ljudje. Vsepovsod gluha tišina. Vrata na tovarniško dvorišče so* bita zaklenjena. Eden od neznancev je pozvonil. Nočni čuvaj se je pojavil n a vratih. »Kaj želite?«
IlilDH
»Odprite! Pokazali nam boste tovarno!« je velel neznanec.
»Kdo ste?« je začudeno vprašal čuvaj.
Potlej še kratek pomenek in vrč ta na tovarniško dvorišče so se odprla. Preklicana stvar! Komaj mesec je tega, kar je možakar prevzel službo nočnega čuvaja, pa že takšen neprijeten obisk.
Kaj so hoteli neznanci od presenečenega čuvaja in kdo so? Da bo konec skrivnosti: bili so uslužbenci Tajništva za notranje zadeve Kranj, katerih naloga je bila — ugotoviti, kako opravljajo nočni čuvaji po podjetjih svojo službeno dolžnost.
Vprašanja, ki so jih postavljali uslužbenci TNZ, so spravljala čuvaja v hudo zadrego. Eno je bilo na dlani: pravila čuvajske službe možakar premalo pozna. — Komisija je ugotovila, da so pisarne zaklenjene, ključi pa shranjeni v vratarnici.
NEKAJ ZA LJUBITELJE TUJE LASTNINE
Nekaj pozneje je komisija obiskala obrat Plamena v Kamni gorici. Tu je šlo laže, kajti obrat ni ograjen niti primerno zavarovan.
Pojasnilo: »Ogledali si bomo obrat,« je bilo dovolj, da so se pregledniki po mili volji sprehajali po obratu in si ogledali pisarne, hodnike in skladišče. Čuvaj je bil menda tako presenečen, da je celo pozabil vprašati, kdo so neznanci in čemu obisk? Ugotovljeno je bilo: pisalne mize nezaklenjene, skladišče prav tako, na hodnikih z vrh and zaboji žebljev in drugega materiala — pravcati raj za ljubitelje tuje lastnine . . .
PRIDI IN VZEMI!
Ob četrt čez polnoči so s* zbrali temni oblaki nad Tevarne okovja v Kamni gorici.
V tem primeru pa uslužbencem TNZ ni šlo tako gladko kod pred tem, Na vsem Lepem se je zataknilo. Precej dolgo so namreč klicali čuvaja, preden so ga i zbežali iz ■poslopja. Vprašal je: »Kdo je?«
Beseda »odpri!« je delovala kot ključ. Čuvaj je bil pri priči voljan razkazati poslopja od temeljev do streh. Potlej so se »skrivnostni neznanci« sprehajali po obratih in pisarnah ter ugotavljali, da so predali pisalnih miz odprti, enako omare. V predalu blagajničarke so našli pravi eldorado za spretnega ponarejevalca podpisov: čekovne knjižice, pečate podjetja, denarne nakaznice, v omari pa odklenjeno ročno blagajno s 6.500 dinarji gotovine. Čeprav je bilo skladišče zaklenjeno, se ne bi bilo težko »podpreti« z vsakovrstnimi surovinami in končnimi Izdelki.
Ce bi prišlo do požara ali vloma, bi bil čuvaj nedvomno v zadregi. Telefon in požarno-varnostne naprave so za možakarja nedojemlji-ve skrivnosti. Ce bi mu trda predla, bi si že pomagal: poklical bi sosede. Sicer pa je dostop v poslopja zelo preprost in pester: tudi skozi okna, ki nimajo zaščitnih rešetk. ' Pač stvar okusa za tistaga, ki vstopa ali izstopa.
»IZ KRANJA SMOl«
Ob eni po polnoči je avtomobil z obiskovalci, ki so to noč spravljali uboge čuvaje v tolikšno zadrego, obstal streljaj daleč od Kemične tovarne v Podnartu. Poslopju se je treba približati previdno, predvsem pa neopazno.
No, tu je šlo presenetljivo gladko. Menda se s čuvajem še pozdravili niso. Komisija se je pomikala skozi prostore, čuvaj pa za njo. Šele potem, ko so prispeli v prvo nadstropje, se je preplašeni in zmedeni čuvaj domislil, da le ne bi bilo čisto napak, če bi poskusil uveljaviti svojo »avtoriteto«. Plaho je vprašal: »Kdo pa ste?«
Sledil je prav tako kratek odgovor: »Iz Kranja.«
»Aha!« je prikimaj možakar. Odgovor, čeprav ni povedal, kdo so neznanci in kaj iščejo v podjetju, je možakarja očividoo zadovoljil. Poslej je namreč molčal ter neza-upno in na skrivaj pogledoval nepovabljene goste, ki so meni nič tebi nič ša>rili po podjetju. Končno so prispeli do obrata, kjer so delali trije delavci. Da bo lepše povedano: dva sta spala, tretji je bil pa buden.
Potlej je padlo tisto zoprno vprašanje o požaru, vlomu oziroma napadu na podjetje ... Le kdo si ga je izmislil?
Odgovor je bil takoj tu. »Telefoniral bi,« je odgovoril čuvaj.
»Komu pa bi telefonirali?«
»Hja, saj resi Komu?« se je popraskal čuvaj za ušesom. In verjetno bi fie popraskal za ušesom tudi v primeru požara, ker z gasilnimi aparati ne zna ravnati. Prav verjetno bi se popraskali za ušesi tudi tisti iz uprave podjetja, če bi jih vprašali po »Pravilniku o čuvajski službi«.
BELA VRANA
Zdaj pa poglejmo,   kaj so ta čas počele ostale tri komisije TNZ.
Enako kot komisija, ki smo jo do zdaj zvesto spremljali, so Imele tudi ostale tri, zvrhane roke de-
heagede m fuAi m dela m * deta
Podatki Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj o nesrečah pri delu kažejo v zadnjih lotih nenehen porast, razen v prvih devetih mesecih letos, ko se je odstotek ponesrečenih od .skupnega števila zaposlenih zmanjšal od 8,3 odstotka lani na 7,3 odstotka. Samo v zadnjih treh letih je zaradi obratnih nezgod nastala v okraju gospodarska škoda za okoli 2 milijardi 400 milijonov dinarjev, kar na pirmer ustreza vrednosti 800 novih stanovanj.
Podatki kažejo tudi, da se največ nesreč pripeti v ponedeljkih. Ko so letos na Zavodu ?a .socialno zavarovanje posebej a.nalizirali nesreče na poti na delo in Z dela (teh je bilo leta 1856 508, lani 643 in letos v prvih devetih mesecih 427), so ugotovil i, da je število splošnih obratnih nesreč v ponedeljkih nekoliko višje kot ob torkih, razlika pa gfe na rovaš nesrečna poti na delo in Z dela. Od 100 ponesrečenih na poti se ponesreči ob ponedeljkih 23, o! sobotah 18, ostale dneve v tednu pa okoli 14 zaposlenih.
V prizadevanju za večjo proizvodnjo in boljšo produktivnost prav tako pa tudi zaradi nenehni skrbi, ki so jo podjetja dolžna izkazovati svojim zaposlenim prj ureditvi zdravih pogojev in
splošne varnosti pri delu, predstavljajo ti pojavi problem, ki si ga je treba podrobneje Ogledati. To pa predvsem zato, ker Je bila beseda »izkoriščanje« Že večkrat omenjena v zvezi s službo socialnega zavarovanja Na nedavni seji Okrajnega ljudskega odbora Kranj je nekaj odbornikov omenilo, da Je velik del nesreč, ki jih označujemo / »nezgodami pri prihodu in od hodu z dela«, po krivem zapisanih na račun socialnega zavarovanja. Ali so nesreče v ponedeljkih posledica prečute noči? Sobota? Pijača in resnična nesreča ali sobotno privatno delo? (V nobenem od teh dveh primerov pa ne nesreča na poti na delo ali z dela!) V takih in podobnih   primerih    bo verjetno
Učinkovit nov ukrep, ki narekuje, da je treba vse take nesreče prijaviti Tajništvu za notranje zadeve. Število nesreč na poti, ki je sicer po letu 1956 rahlo padlo, vendar je še vedno zelo visoko, med 11 in 12 odstotki vseh zaposlenih, bi se nedvomno precej znižalo, če bi tudi podjetja sama bolj temeljito preiskala vse, predvsem pa sumljive prijave. Tudi zdravniki bi v takih primerih lahko precej prispevali, da bi ugotovili resnico. Doslej je bilo namreč ponesrečencu le redko moč dokazati, da je podtaknil domačo nesrečo ali celo pretep kot nesrečo na poti na delo.
Po poročilu na zadnjem zasedanju skupščine OZSZ Kranj je v zadnjil letih zabeleženo tudi vse večje število novih načinov poškodb na poti na delo, in sicer
mnogo priporov z vrati avtobusa in padcev pri izstopih. Kljub temu, da je inšpektorat za delo že predpisal avtobusnim podjetjem, da morajo zaščititi vrata avtobusov, v tem pogledu še ni bil narejen kakršenkoli korak naprej. Prenatrpanost v avtobusih je pogosto vzrok hudim nesrečam. Kaže, da so avtobusna podjetja za udoben prevoz delavcev še premalo storila. — V splošnem prizadevanju ne le za varnost zaposlenih ljudi in s tem v zvezi za boljšo produktivnost in povečanje prizvodnje, pač pa tudi za pametno koriščenje družbenih sredstev iz socialnega zavarovanja, bi morala biti prva skrb avtobusnih podjetij, da zagotovijo varen, zdrav in ne nazadnje tudi udoben prevoz delavcev na delo in domov s tem. da izdajo za neko relacijo toliko
mesečnih vozovnic, kolikor je mest v avtobusih na določeni progi. Drugače bo treba misliti na uvedbo novih avtobusov.
Ce vemo, da je bilo samo lani zaradi nesreč pri delu (pri tem imajo precejšen delež nesreče na poti!) 91.902 delovnih dni izpada (toliko, kot če bi 330 ljudi ne bilo zaposlenih), lahko zaključimo, da se predvsem podjetja sama — delavski sveti in upravni odbori .še vse premalo zanimajo za varno in • zdravo delo, ker kot kaže, še niso povsod prišli do prepričanja, da je borba proti nesrečam ekonomsko upravičena. V iskanju poti za večjo proizvodnjo in boljšo stvrilnos dela pa se bodo morali v podjetjih bolj zanimati tudi za splošno varnost pri delu in zdrave delovne pogoje.
T.
Naša razglednica: Jeseniška  avtobusna postaja
la. Pridružimo se preglednikom, ki so ustavili avtomobil nedaleč od Lesno-industrijskega obrata Soteska.
Kazalca na uri sta kazala četrt čez eno ponoči, ko je čuvaj obrata začudeno strmej v neznance. Kdo bi mu zameril začudenje; kaj drugega — recimo zadrege, mu zares ne bi mogli očitati. Kako tudi, ko pa je obrat v najlepšem redu, pa tudi njegovi dolžnosti ne bi mogli naprtiti pomanjkljivosti. Se več: podjetje ima tudi Pravilnik o čuvajski službi, s čemer se drugod ne morejo pohvaliti.
»Kaj p« v primeru požara, vloma . . .?«
Nepotrebno vprašanje! Mož je gasilec, ki ve, kako se prežene »petelina« s strehe. Skratka — čuvaj in podjetje sta taka, da ju je človek vesel.
»VZORNO IN BREZ PRIPOMB«
To je ugotovila obhodnica, ko jo je ob dveh po polnoči zamikalo, da bi pogledala, kaj počne nočni čuvaj v Tovarni Sukna v Zapužah. — Kar dobro se je postavil izpraševalcem po robu, ko so silili vanj z vprašanji o požaru, o vlomu in o podrobnostih njegovih dolžnosti. No, v petih letih, odkar zvesto opravlja službo nočnega čuvaja, se je marsičemu priučil, tudi ravnanju z gasilnimi napravami. Celo tečaj ima. Redno pregleduje obrate, zraven pa si krajša čas z navijanjem kontrolne ure.
SOVRA2NIK ŠTEVILKA 1
Prvi petelini so se začeli oglaševati, ko se je čuvaj v Tovarni industrijske opreme Lesce — obrat II. globoko zamislil. Kaj neki mu je tisti čas blodilo po glavi? Morda je razmišljal o pravilniku čuvajske službe, ki ga podjetje še ni sestavilo ali pa . . .
Kdo bi dojel fantazijski svet ču-vajevih razmišljanj sredi temne noči! In noč ima svojo moč — kot pravijo — in bojda strašil No, kdo bi se bali Strahovi so že mimo, saj je že pred poldrugo uro odbila ena po polnoči. In vendar je človeku tesno pri srcu . . . Hudimana, ko je pa tako temačno povsod, kamor ne seže luč.
Čuvaj je ta večer slonel ob mizi in — denimo, da je razmišljal o topli postelji. Za njim pa — o groza! je začela vstajati nekakšna brezoblična, prozorna gmota in se bližala nič hudemu slutečemu čuvaju, Daj, dvigni se človek! Poglej vendar krog sebe! Prepozno . . . Cuvajeva glava je omahnila kot pod nevidno giljotino in zagrabil ga je — spanec. Ljudje pravijo, da je to sovražnik št. 1, ki mu čuvaji zlahka nasedajo.
Morda je spal poj ure, morda več. V snu se je nenadoma zdrznil in planil pokonci. Beseda mu je zastala v grlu in pri srcu ga je zazeblo, ko je še ves omotičen strmel v neznane, grozljivo resne obraze pred seboj. Bili so neznani moški, ki so zahtevali: »Pokažite nam pisarne!« Kdo bi se upal vprašati, kdo so ljudje, in čemu hočejo videti pisarne, kaj šele da bi se jim postavil po robu!
Tako nekako si je mislil čuvaj, ko je ua vrat na nos hitel razkazovati »groznim možem« pisarne. Še obrate je hotel pokazati, pa jih niso zanimali. — Nekatere pisalne mize ln omare so bile odprte, medtem ko so razobešeni gasilni aparati dajali vjdez dobro organizirane požarno-varnostne službe. Toda to je bil samo videz, v praksi pa se ti aparati najbrž ne bi posebno častno obnesli. Čuvaju so sicer pojasnili, kako se s tem ravna, praktično pa z njimi še ni poskusil.
KAKOR SI BOŠ POSTLAL . . .
Hudomušnež, ki bi to noč opa-zovaj nočnega čuvaja v Tovarni pohištva v Tržiču, bi dejal, da je možakar »pod kožo« gledal. Drugače povedan«  — nekaj časa
se je spogledoval s pregovorom; kakor si boš postlal, tako boš Je-žal. Da bi bilo čimbolj udobno, si je postlal kar na pisalni mizi. Seveda je bilo čuvajevo srečanje z obhodnico na moč burno, tako da ni vedej mnogo o dolžnostih čuvajske službe.
DOBER NOS ALI SREČA I
Tako bi lahko rekli o čuvaju, ki skrbi za lesno-industrijski obrat Gorjana na Bledu. 2e nekaj-krati je preprečil požare, še prede« so se razširili. Podoba je bila, da svojo službo dovolj vestno opravlja, pa čeprav nima pri roki Pravilnika o čuvajski službi. Preden 6e odpravimo dalje, želimo čuvaju še v prihodnje dober nos in srečo, saj v podjetju ne manjka priložnosti za požare.
STARA PESEM
Ko so nekaj čez tretjo urt uslužbenci TNZ obiskali nočnega čuvaja v Tovarni drobne lep* ne embalaže Vintgar, je le-ta kuril peč za prekuhavanje lesa. Čuvajska služba ima najmanj toliko lukenj kot rešeto, zato vseh pomanjkljivosti, ki smo jih sicer že našteli med našimi obiski pri drugih podjetjih, skoraj ne bd kazalo obnav-1 jati. — Vtis, ki ga človek zabeleži ob bežnem obisku v obratih, Jc približno takle: vsepovsod lesfli prah, ostružki Ln polizdelki -* pravcata grmada suhljadi, ki čak« le iskro . . .
V KURILNICI JE FLETNO . .
Na vsem lepem se je spet zataknilo. To je bdio v Podjetju za vzdrževanje prog na Hrušici Potem ko so organi TNZ obhodil' vse obrate, ki pa so zaklenjeni, se vedno niso našli nočnega čuvaja. Kot bi se vdrj v zemljo! Kje neki tiči?
»V mali kurilnici,« so povedal' delavci v spalnici.
Smo že iz takega testa narejeni-da v hladnem času radi silimo «a toplo. Možakar se je zatekel v ku' ritnico, kjer je krepko zasmrčal-Pa kako se je razhudil, ko so m^ očitali, da je spal. Na vse kriplJe je trdil,-da je pravkar prišel z °b' hoda. Nič ne de — zavoljo takega prisrčno naivnega zagovora se ^e ne bo podrl svet.
»Kaj bi storili v primeru požara?" , Ce bi bil tudi v primeru požar«* čuvaj tako zmeden kot to pot, te* daj bi huda predla. Tako je bil i* sebe, da ni znal odpreti omare, kJer so shranjene gasilske cevi.
Kaj pa pravilnik o opravljani11 čuvajske službe?
Hvala — ste že uganili!
Uslužbenci TNZ, ki so to noč «a raznih krajih pregledovali čuvajsko službo po podjetjih, so dobro opravili svojo nalogo. Zal pa nJ'' hove ugotovitve niso niti najmanJ »podbudne, mnogokrat celo smesne In vendar ni nič smešnega v tem-Mnogo preveč je podjetij, kjer 0 ustrezni čuvajski službi ni sledu* Kaže, da ponekod ocenjujejo v«'
rovanje tovarniških objektov
kot
nepotreben ukrep, ki mora za vs«' ko ceno ustreči nekakšnim predP1' »om o čuvajski službi.
Ob tej prvi ugotovitvi se vsilju jejo še nekatere misli: koga bi ka'
zalo grajati zaradi te malomarno —   čuvaje  ali  vodstva podjehJ Vsekakor ljudi, ki menijo, da i9r3^ jO nočni čuvaji v podjetjih pod'e^ jeno, zlasti pa neproduktivno v go. Celo več: obravnavajo jih _ ljudi, ki so zavoljo svojega nepr<> duktivnega delovnega mesta zg° v breme podjetja. Res je, da no čuvaji   ne  ustvarjajo materia otipljivih dobrih, vendar pa se P malo zavedamo,   kako pomemp dolžnost  opravljajo,   ko varUJf„a tovarniške objekte — pr°izy°d sredstva   pred   požari, vlomi i ;' skratka pred uničenjem. Men°aJj. vsako nadaljnje razmišljanje več. Cas je, da damo tudi čuvaji« službi v naših podjetjih tisto rrie* in ceno, ki ji gre.       S. S*u
KRANJ, 23. NOVEMBRA 1S5«
»GLAS GORENJSKE« 5
03y£SC£yAL£C
.MALI OGLASI
Očividce karambola pred tiskarne oziroma pred sodiščem v Kidaju, 3. novembra ob 12. uri naprošam, da pošljejo svoj naslov —
Dr. Valterju Krušiču, Levstikova 22, Ljubljana. Posebno pa naprošam tovariša, ki se je sam ponudil ** pričo, pa ga nisem vprašal za »aslov, da se mi javi. 5033
Kupim rabljen mizarski skobel-■ik (ponk) ali dam v zameno bukove deske 7 do 9 centimetrov debele. Naslov v ogl. odd. 5050
Pes, črn, nemški volčjak, star 6 mesecev, izgubljen 19. novembra 1959. Javite proti nagradi aa naslov t oglasnem oddelku 5077
FTekllcuJem št. bi. 42075 izdanega * Komisijski trgovini Kranj, 16. septembra 1959.
šestilo, najdeno »a avtobusu Ljubljana—Tržič dobi lastnik t oglasnem oddelku 5078
Prodam dobro ohranjen voz za-Pravl|ivček za 15.000 din. Eržen, Zabukovje 2, Besnica 5097
•Prodam mlade lovske pse teri-Jsrj«. Naslov v oglasnem oddelku
5080
Torama »Oven« Kranj, Tavčarjeva 31 proda večje število 200-Utrskih pločevinastih sodov po 1000 din za kos 5081
Po ugodni ceni prodam kompletno kuhinjsko opremo ali pa samo kred enco. Ogled pri Jožetu Mihe-Wču, Kidričeva 24, Kranj, dnevno •d 15. ure dalje 5082
Trgovsko podjetje »Kurivo« — Kranj proda 6-tonsko mostno tehtnico potrebno večjega popravila
5083
Na dom sprejemem vsa strojepisna dela. Naslov v oglasnem oddelku 5064
Iščem družinsko stanovanje t Kranju ali okolici. Za nagrado dam •Ooped. Naslov v ogl. odd. 5085
Kupim hišico v okolici Kranja, lahko tudi v slabšem stanju, do •50.000 din. Takoj plačam 500.000 din. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 5086
Kmečko dekle  dobi stanovanje.
Ostalo po dogovoru. — Naslov v oglasnem  oddelku 5067
Sobo in hrano nndim za stalno ženski — najraje upokojenki, ki bi pazila na štiriletno punčko. Vili Znidaršič — Nova hiša na Bakov-niku, Kamnik 5088
Želim spremeniti službo za finančno ali obratno knjigovodstvo. Ponudbe oddati v oglasni oddelek
5089
šiviljo srednjih let z obrtjo iščem. Ponudbe pod krojač oddati v oglasni oddelek 5090
Kdor bi hotel preživeti nekaj veselih ar v družbi dveh mladih, ljubkih deklet, naj odda ponudbo v oglasni oddelek pod šifro »Veselo silvestrovanje«. — Slika zaželena 5091
Eleni Vodopivec ln Slavka Dimniku iz Kranja želi aa novi življenjski poti veliko sr*č« — Milan
5092
Enosobao  stanovanje  ▼ Kranju
kupim. Ponudbe z navedbo cene pošljite v oglasni oddelek pod »Vsetjivo« 4856 Za stanovanje ali večjo sobo v Kranju ali okolici nudim 20.000 din nagrade. Ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod »Oktober«
4866
Osebni 4-sedežnl avto z novimi zračnicami in gumami, v odličnem stanju, zaradi bolezni ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 5035
GLAVNI ODBOR ZB NOV LRS r a z p 1 s n ] e
za svoje člane vpis v višje razrede dopisne splošnolzobraževalne šole — osemletke oziroma bivše gimnazije po programu za odrasle.
Šola bo organizirana v dveh stopnjah.
V prvo — nižjo stopnjo (snov petega in šestega razTeda osemletke) se lahko vpiše vsak, ne glede na dosedanjo šolsko izobrazbo.
»Transturlst« škofja Loka obvešča javnost, da 23. novembra 1959 uvede na relaciji LJubljana—Škofja Loka in nazaj nove zveze.
Odhod iz Ljubljane ob 19.30, prihod v Škofjo Loko ob 20.05 (ob delavnikih). Odhod iz Škofje Loke ob 18.50, prihod v Ljubljano 19.25 (ob delavnikih).
Na relaciji škofja Loka—Kranj ln nazaj:
Odhod iz Škofje Loke ob 14.50, prihod v Kranj ob 15.15 (ob delavnikih); iz Škofje Loke ob 19.00, v Kranj 19.20 (ob nedeljah)) iz Kranja ob 10.15, v Škofjo Loko 10.40 (ob delavnikih); iz Kranja ob 18.05, v Škofjo Loko 18.30 (ob delavnikih); iz Kranja ob 19.30, S Škofjo Loko 19.50 (ob nedeljah).
Aktiv mladih zadružnikov in osnovna organizacija LMS Podnart vabita na PROSLAVO DNEVA REPUBLIKE IN KRAJEVNEGA PRAZNIKA, ki bo 28. novembra ob 18. uri v Kulturnem domu v Podnartu.
Glavna točka proslave bo   razvitje mladinskega prapora.
K kar največji udeležbi vabi
PRIPRAVLJALNI ODBOR
V drugo — višjo stopnjo (snov sedmega in osmega razreda osemletke) se lahko vpiše, kdor je končal šest razredov osemletke ali tej ustrezne šole.
Vpis traja do 31. decembra 1959.
Pričetek šole bo v mesecu januarju 1960.
Prijave in podrobna navodila za vpis dobite na okrajnih, občinskih, krajevnih in terenskih odborih ZB ali na' DOPISNI ŠOLI, Ljubljana, Likozarjeva 3, telefon 30-043.
RAZPIS Razpisna komisija sveta za zdravstvo Občinskega ljudskega odbora Jesenice ponovno razpisuje na podlagi 309. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, it. 52/57) delovno mesto
UPRAVNIKA ZDRAVSTVENEGA DOMA JESENICE
Pogoji: zdravnik splošne prakse z opravljenim s-trokovnim izpitom.
Nastop službe po dogovoru.
Plača po Zakonu o javnih uslužbencih, položajna plača po pravilniku o plačah.
Kandidati naj v pravilno kolko-vani prošnji navedejo kratek opis dosedanjega službovanja. Prošnjo je treba poslati Občinskemu ljudskemu odboru Jesenice do 10. decembra 1959.
Razpisna komisija
Poslovni čas trgovin od 27. novembra do 1. decembra 1959 na območju okraja Kranj.
V petek, dne 27. in v soboto, dne 28. novembra bodo vse prodajalne poslovale zvečer do 19. ure z običajnim opoldanskim odmorom.
V nedeljo, dne 29. novembra bo poslovala »Delikatesa« v Kranju od 6 do 21. ure, vse ostale trgovine bodo zaprte.
V ponedeljek, dne 30. novembra bodo poslovale: »Delikatesa« r Kranju od 6 do 21. ure, vse prodajalne s sadjem in zelenjavo od 8. do 11. ure, vse mlekarne od 6 do 9. ure, dežurne prodajalne kruha v Kranju od 7. do 12. ure, mesnice od 6. do 12. ure, dežurne trafike od 7.30 do 11. ure.
V torek, dne 1. decembra: »Delikatesa« v Kranju od 6. do 21. ure, vse prodajalne s sadjem in zelenjavo od 8. do 11. ure, vse prodajalne kruha od 7. do 12. ure, vse mlekarne od 6. do 9. ure in vse dežurne trafike od 7.30 do 11. ure.
Kjer se bo pokazala potreba, bo lahko poslovni čas podaljšan tudi še preko navednega minimalnega poslovnega časa.
Trgovinska zbornica za okraj Kranj — Kranj
in četrtek ob 20. uri, t sredo pa ob 17.30 in 20. uri.
Duplica pri Kamnika: 25. in 26. novembra ob 19. uri ameriški barvni cinemascope film »PRINC IGRALCEV«.
TRI ČETRTINE SONCA V KRANJU
V četrtek, 26. novembra ob 20. uri bo v kinu Storžič v Kranju slavnostna premiera slovenskega celovečernega filma Tri četrtine sonca. Uprava kinematografskega podjetja pa je za to priložnost pripravila ljubiteljem filmske umetnosti še eno presenečenje. Premiere se bodo udeležili tudi nekateri filmski delavci, ki so sodelovali ob rojstvu tega filma. Kateri filmski delavci se bodo udeležili premiere, trenutno še ni znano, vsekakor pa se lahko nadejamo režiserja Jožeta Babica in igralce Berta Sotlarja, Metko Ocvirkovo, Pera Kvrgića in nekatere druge.
Gledališče
Prešernovo gledališče Kranj
Torek, 24. novembra ob 20. uri Lutowski: »DEŽURNA SLUŽBA« — red premierski. ,
Četrtek, 27. novembra ob 16. uri B. Nušič: »ŽALUJOČI OSTALI« — zaključena predstava za JLA.
KRANJSKI GLEDALIŠCNIKI PRED DRUGO PREMIERO
Prešernovo gledališče se bo v torek, 24. novembra ob 20. url predstavilo z drugo premiero v letošnji gledališki sezoni — z dramo Jerzvja Lutowskega Dežurna služba. Delo je zrežiral Jože Kovačič, sceno pa je zamislil inscenator Saša Kump.
Delo je nastalo kot produkt polemik proti ždanovskemu pojmovanju umetnika in njegove vloge v družbi, družbenem poslanstvu, umetnosti in kulturi sploh. Lutow-ski postavlja nasproti »sistemom« in »kriterijem« človeka, kot edini in večno veljavni kriterij za umetnost. S tem pa še ni rečeno, da je Dežurna služba umetnina visokih vrednot. Ne, je pa zato tem bolj aktualna in prav spričo svoje sodobne aktualnosti pomembna. Dejali bi: to je igra o boju za zaupanje človeka; človeški problem je evidenten, drugo ni važno.
Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kranju se je 23. t. m. preselil v lastne prostore
v Kranju, Stara cesta 11
Telefonske številke v novih prostorih so 488, 489 in 350
V dosedanjih prostorih zavoda v Kranja, Cest« JLA It. 8, pa bo tudi v prihodnje poslovala celotna pokoj-■insko-invalidska služba,   ker se le-ta ni preselila ▼ ■ove prostore. Nove telefonske številke ta službe 1*5 in 19S.
Okrajni tavod za socialno zavarovanje, Kraa)
Upravni odbor Elektrotehničnega podjetja v Kranju
razpisuje mesto
vodje komercialnega oddelka
z vsaj 5 letno prakso Plača po tarifnem pravilniku
»Storžič«, Kranj: 23. in 24. novembra ob 15., 17. in 19. uri italijanski film »SIROMAŠNI, TODA LEPI« II. del, ob 21. uri pa premiera ameriškega barvnega cine-maseope filma s stereofonskim zvokom »SREČALI SE BOMO V LAS VEG ASU«; 25. in 26. novembra ameriški barvni cinemaseope film »TROJANSKA HELENA« — predstave v sredo ob 15.20, 17.40 in 20. uri, v četrtek pa ob 15.10 in 17.30 uri — zaradi izredne dolžine filma cena vstopnic zvišana za 10 din. 26. novembra ob 20. uri svečana premiera slovenskega filma »TRI ČETRTINE SONCA«. Po končani predstavi se bodo predstavili filmski igralci. Film je dobil prvo nagrado za režijo in druga nagrado za film na festivalu v Puli 1959.
»TRIGLAV«, Primskovo: 24. novembra ob 17.30 in 19.30 ameriški film »VSI MOJI SINOVI«; 26. novembra ob 17.30 in 19.30, ameriški barvni film »DZUBILI«.
»SVOBODA«, Stražišče: 24. no-rrmbra ob 19. uri ameriški barvni film »DZUBILI«, 26. novembra ob
19. uri pa amer. film »VSI MOJI SINOVI«.
Naklo: 25. novembra ob 19. uri ameriški barvni film »DZUBILI«.
»RADIO«, Jesenice: 24. novembra angleški film »USODNA NEZNANKA«; 25. do 27. novembra francoski film »ZAKON JE ZAKON«.
»PLAV2«, Jesenice: 24. novembra ameriški barvni film »VELIKAN« II. del; 26. in 27. novembra angleški film »USODNA NEZNANKA«.
2irovnica: 25. novembra ameriški barvni film »VELIKAN« II. del.
Koroška Bela: 24. novembra italijanski film »STREHAt.
Bled: 24. do 26. novembra jugoslovanski film »RAFAL V NEBO« — predstava vsak dan ob 17. in
20. uri.
Radovljica: 24. do 26. novembra italijamsko-japonski barvni film •BUTTERFLY« —• predstava * torek
TOREK, 24. NOVEMBRA
8.05 Iz albuma popularnih orkestralnih melodij; 9.00 Panorama zabavnih zvokov; 10.10 Zbor poljske folklorne skupine »Masovsze«; 11.00 Hrvatska in slovenska solistična glasba; 11.30 Oddaja za otroke; 12.15 Kmetijski nasveti Ing. Anton Zore: Proizvodnja pitanih telet na kmetijsko-gozdnem gospodarstvu Kočevje; 12.25 Od tu in tam; 13.30 Pisana vrsta opernih melodij; 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 16.00 Izbrali smo za vas; 17.10 Razgovori z volivci; 17.20 Pisan glasbeni spored; 18.00 Iz zbornika spominov; 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 20.30 Radijska igra — Herbert Eisenreich: Tako živimo in tako umiramo.
SREDA, 25. NOVEMBRA
8.30 Z evropskimi plesnimi orkestri; 9.15 Drobne skladbe Gabriela Faureja in Cl. Debussvja; 10.10 Hector Berlioz: Fantastična simfonija; 11.00 Z jugoslovanskimi vokalnimi solisti; 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. Ivo Ku-kovec: Ekonomika proizvodnega sodelovanja v vinogradništvu; 12.25 Venček partizanskih; 13.45 Igra ansambel Mojmire Šepeta; 14.10 Iz španske solistične glasbe; 15.40 Novost na knjižni polici: Pohod II. grupe odredov na štajersko; 16.00 Koncert po željah; 17.10 Sestanek ob petih; 17.30 Pol ure narodnih; 18.00 Kulturna kronika; 18.20 Slavni pianisti preteklosti vam igrajo — II.; 18.45 Domače aktualnosti; 20 10 Nikolaj Andreje-vič Rimski-Korsakov: Sneguročka, radijska priredba opere.
ČETRTEK, 26. NOVEMBRA
8.40 Poje zbor Branko Krsmnno-vič p. v. Bogdana Babica; 9.00 Dopoldanski koncert romantične glasbe; 10.10 Dve priredbi melodij Jo-hanna Strau.ssa; 11.00 Pol ure ob opernih melodijah,- 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Makedonske narodne; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Janez Verbič: Kako siliramo letos; 13.30 Iz slovenske solistične glasbe; 14.25 šport in športniki; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Za praznik 29. novembra; 16.30 Vrtiljak zabavnih melodij; 17.30 Majhni zabavni ansambli; 18.00 Turistična oddaja; 18.15 Spoznavajmo naše umetnike — VIL; 18.45 Radijska univerza — »rof. Karel Do-bovišek: Mlada znanost — živalska psihologija; 20.00 Certkov ve-
»Glas Gorenjske«, najbolj bran časopis Gorenjske, bo s 1. JANUARJEM 1960 začel izhajati trikrat TEDENSKO
— 'v ponedeljek, sredo in soboto! Naročnina se bo povišala samo za 300 dinarjev — od sedanjih 600 na 900 din.
Za vse naročnike pripravljata uredništvo in uprava »Glasu Gorenjske« tradicionalno vsakoletno nagradno žrebanje, ki bo v začetku prihodnjega leta. LETOŠNJE ŽREBANJE BO DOSLEJ NAJVEČJE! PRIPRAVLJAMO NAGRADE V VREDNOSTI PREKO POL MILIJONA DINARJEV.
Prva nagrada: MOPED — Colibrl Druga nagrada: KOLO
" Tretja do peta nagrada: RADIJSKI SPREJEMNIKI Itd.
Razen tega bo še večje število lepih in praktičnih nagrad ln 20 brezplačnih naročnin za leto 1960 za »Glas Gorenjske«.
NAROČAJTE »GLAS GORENJSKE«!
SKUPNA VREDNOST nagrad doslej NAJVEČJEGA ŽREBANJA bo preko pol MILIJONA DINARJEVI
Pri žrebanju bodo upoštevani vsi, ki imajo plačano naročnino za leto 1959 in za prve štiri mesece leta 1960 v višini 300 dinarjev.
Tisti, ki bodo plačali 300 dinarjev naročnine za leto 1960, bodo pri žrebanju sodelovali z enim lističem! Kdor bo plačal 600 dinarjev naročnine, bo pri žrebanju sodeloval z dvorna lističema in kdor celoletno — s tremi lističi!
pohitite z naroČilu
Ce plačate naročnino za štiri mesece (300 dinarjev) boste
— prejemali »GLAS GORENJSKE« vsak drugi dan;
— sodelovali pri velikem NAGRADNEM ŽREBANJU,
— razen tega pa ste nezgodno zavarovani.
Razširjajte in berite »GLAS GORENJSKE«, KI GA BOSTE OD 1. januarja 1960 DALJE DOBIVALI VSAK DRUGI DANI
Uredništvo ln uprava
Ilirija: Triglav 2 : 0 (1: 0)
LJubljana,  22. novembra
je bila danes popoldne na igrišču dosegel Pire.
Ta  moč realizirali z golom,  ki ga je
Ilirije odigrana prvenstvena nogometna tekma slovenske conske lige med kranjskim Triglavom in domačo Ilirijo. V prvih minutah je kazalo, da bo Triglav v današnjem srečanju pospravil obe točki, toda slika na igrišču se je že v drugi polovici prvega polčasa povsem spremenila; nekaj pred odmorom pa so domačini svojo pre-
SEDEM ZAPOREDNIH ZMAG Svoboda : Mladost 10 : 25 (4 : 9) LJubljana,   22. novembra  — V
zadnjem kolu slovenske moške rokometne lige j« kranjska Mladost dosegla sedmo zaporedno zmago, in sicer proti Svobodi iz Ljubljane. — Gostje so z odlično žoga že prešla golovo črto igro nadkrilili domačine in se z visoko zmago 25 : 10 uvrstili trenutno na prvo mesto lestvice.
Domačini so bili pretežno v premoči tudi v drugem delu igre da obramba gostov je imela z razigranim napadom Ilirije precej opraviti. V 70. minuti je morala ša enkrat kloniti, in sicer je Rojina dosegel drugi gol za domačine i* s tem postavil končni rezultat srečanja.
Sodnik Radonjič iz Ljubljane je vodil srečanje dokaj slabo, zlasti v drugem polčasu, ko je večkrat oškodoval goste.
Omenimo naj, da so Kranjčani v 75. minuti po Mihelčiču zastre-1'jalii enajstmetrovko, medtem ko tik pred tem sodnik ni priznal iz igre doseženega  gola,   čeprav je
•RR
JESENICE : UNION 8:1 (1 : 0, 4 : 1, 3 : 0)
Jesenice, 22. novembra — Sinoči je bila tu pred 3500 gledalci odigrana tretja mednarodna hokej tekma v letošnji sezoni, in sicer med Unionom z Dunaja in domačimi hokejisti. — Jeseničani so tokrat spet dosegli prepričevalno zmago. — Vrata gostov je načel že v 2. minuti Klinar, vendar pa je bil to edini zadetek, kljub premoči, v prvi tretjini. V nadaljevanju so Jeseničani povsem prevladovali na drsališču dn gostom je uspelo doseči častni gol le s kazenskim strelom. Srečanje sta dobro vodila Kerkoš iz Celja in Jeseničan Kaltenekar.
Prav tako so bili domačini uspešni tudi danes popoldne v povratnem srečanju. Goste z Dunaja so premagali z rezultatom 16 : 5 (5:2, 4:0, 7:3).
Zadnji športni rezultoti
I. zvezna nogometna liga
Crvena zvezda : Sarajevo 2 : 1
Vojvodina : Sarajevo 4 : 1
Partizan : Dinamo 2 : 1
Velež : Sloboda 2 : 2
Rijeka : Radnički 0 : 1
Hajduk .- Beograd 1 : 0
II. zvezna nogometna liga (zahodna skupina)
Željezničar : Split 2:1
Proleter : Zagreb 1 : 1
Varteks : Elektrostroj 1 : 1
Igman : Šibenik 1 : •
Lokomotiva : Borac 1 : 1
Trešnjevka : Odred 2 : 0
Slovenska conska nogometna liga
Branik : Krim 6 : 0
Izola : Nova gorica 2 : 2
Sobota :Rudar 3 : 2
Maribor : GrafičaT 0 : 0
Kladivar : Ljubljana 4 : 1
Patrolni orientacijski tek obveznikov predvojaške vzgoje kranjskega okraja
Kranj, 22. novembra
V ulici pred Prešernovim gledališčem in pred Dijaškim domom v Kranju so bili danes zbrani številni gledalci, ki so z zanimanjem spremljali potek tekmovanja mladincev, obveznikov predvojaške vzgoje, v patrolnom teku. Tričlanske ekipe so tekmovale na 6 kilometrov dolgi progi, ki je potekala iz mesta proti Naklem do Police, nato na Okroglo, Struževo s ciljem pred Dijaškim domom. Obvezniki predvojaške vzgoje «o bili ocenjevani za reševanje posameznih nalog, streljanje in za porabljeni čas. Borba za čimvečji uspeh ska psihologija.
je bila zagrizena. Na obrazih mladincev je bilo kaj lahko opaziti koncentracijo, 6 katero rešujejo naloge, vendar pa s posebno mirnostjo, ki lahko zagotovi uspešno Tešutev. Seveda so se nekateri tudi zmotili, izgubili dragocen čas, ki ga marsikateri ekipi ni uspelo nadoknaditi tudi z največjim priza-
devanjem. Kljub temu pa j« pti-reditev, ki je bila v počastitev Dneva republike in 40-letnice KPJ ter SKOJ, nadvse uspela. To kažu tudi dejstvo, da se za takšna tekmovanja vse bolj ogrevajo tudi v drugih republikah. Patrolni orientacijski tek obveznikov predvojaške vzgoje ima v Sloveniji, zlasM pa v kranjskem okraju, že dokajš-njo tradicijo, medtem ko v ostalik republikah te vrste tekmovanja še niso uvedli. Dosedanje izkušnje pa so pokazale, da je takšno tekmovanje vsestransko koristno za obveznike predvojaške vzgoje, ki bodo morali odslužiti vojaški rok.
Na današnjem tekmovanju je nastopilo 17 ekip iz vsega okraja. Najboljše so za dosežene uspehe »rejele praktična darila in diplome.
Rezultati: 1. tlimnazija Kranj 83,75 točke (ekipa je dobila prehodni pokal), 2. Gimnazija škofja Loka 83,25, 3. odred Radovljica 78, 4. STTŠ Kranj 78, 5. Vajenska šola Tržič 77,75 itd
MJX
56
Televizija v kirurški sobi
Mehiška prometna policija se lahko ponaša z najspretnejšimi in najdrznejšimi motoristi na svetu. Ob posebnih priložnostih oziroma slavnostih se tamkajšnje občinstvo vedno ponovno navdušuje nad vratolomnimi izvajanji teh artistov. Presenetljivo spretnost prikazuje vodja moštva, poročnik Rodrigucz (na sliki), ki vozi ■ znatno hitrostjo z dvema motorjema hkrati preko ležečega policista
Prikazovanje resnih kirurških posegov pri urah iz kirurgije na univerzitetnih klinikah je vse doslej predstavljalo nerešljiv problem, študentje medicine pa morajo videti in spremljati potek raznih operacij, ker le na ta način lahko dobe jasno predstavo o kirurških posegih. Zato so na mnogih klinikah skušali rešiti ta problem na ta način, da so v operacijske sobe ali nad nje namestili galerije za gledanje, ki so bile od teh sob oddeljene s stekleno pregrajo. Manjše operacije so opravljali v predavalnicah. Ker vemo, da se te predavalnice ne morejo nikdar osvoboditi vseh bacilov, so neprimerne, da bi se v njih lahko študentje spoznavali z večjimi operacijami. Zaradi tega so v posameznih državah uvedli televizijo. Za sprejemnike so vzeli televizorje z običajnim ekranom, ki je premajhen za masovno predavanje.
V Vzhodnem Berlinu imajo na kirurški    kliniki Humboldtove
univerze napravo za televizijske prenose, ki omogoča, da študentje v času predavanja v predavalnicah spremljajo potek operacij na velikih zidnih ekranih. Predavatelj pa jim v tem času pojasnjuje operacije. Ta naprava sestoji iz kamere, kontrole mize in projektorja. Kamera je vgrajena v senčnik za operacije in ima objektiv Pentovar. Na zidnem ekranu predavalnice vidijo slušatelji tri-desetkratno povečanje slike, in sicer v velikosti 2,1 X2 8 metrov. Med napravo za snemanje v operacijski sobi Ln projektorjem
v predavalnici je vključena kontrolna miza. Slike na zidu so zelo ostre. Za dograditev tega aparata in njegovo izpopolnitev je bilo potrebno dve in pol leta dela.
lit
0 življenja na drugih planetih
Življenje ne obstaja samo na Zemlji, ampak tudi na drugih nebesnih telesih, ki se po fizikalni sestavi razlikujejo od Zemlje in ki so primerna za razvoj živih organizmov, je izjavil Gav-riil Tihov, 84-letni sovjetski znanstvenik, ustanovitelj nove veje znanosti  — astrobotanike.
Tihov, ki vodi Astrobotanični oddelek kazahstanske Akademije znanosti, je rekel, da je dokazana podobnost med optičnimi •vojstvi rastlin na Zemlji, ki rastejo v predelih z ostro klimo, in rastlin na Marsu. Ostri klimatski pogoji Marsa, trdi Tihov, ne morejo biti prepreka za življenje in razvoj rastlin, ker se rastline na Zemlji lahko prilagode tudi najnižjim temperaturam, celo pomanjkanju vode.
Pomanjkanje kisika in odsotnost ozona v atmosferi Marsa, je rekel Tihov, ne predstavljata oviro za življenje beljakovin na njem, ker se je na Zemlji pričelo življenje tedaj, ko v njeni atmosferi sploh ni bilo kisika.
Gavriil Tihov meni, da so klimatski pogoji na Veneri podobni klimatskim pogojem na Zemlji in Marsu. Temperatura na Veneri znaša 70—80 stopinj Celzija, kar je popolnoma primerno za žive organizme.
Ko bo kozmična raketa prodrla skozi goste oblake, ki ovi-
jajo površino Venere, je rekel Tihov, bo skrivnost tega planeta rešena.
Znanstvenik je izjavil, da uspehi sovjetske astronomije stoje popolnoma na realnih tleh in da je zato povsem mogoče, da bodo v kratkem izstrelili na Mars in Venero kozmične rakete. Tihov je prepričan, da niso na Marsu in Veneri samo rastline, ampak tudi mikroorganizmi. Kot potrditev velike prilagodljivosti mikroorganizmov, je znanstvenik navedel   naslednje   primere: v
gramu peska Sahare je 100.000 mikrobov; enocelični organizmi se nahajajo tudi v najtoplejših izvirih, kjer temperatura vode doseže 90 stopinj Celzija: neke vrste gliv in bakterij lahko vzdr-že pritLsk 3—8.000 atmosfer; nekateri živi organizmi lahko žive brez zraka, v strupenih kislinah, brez sončnih žarkov. To pomeni, končuje Gavriil Tihov, da mikroorganizmi obstajajo na Marsu in na Veneri, morda tudi na Jupitru, Saturnu, Uranu in Neptunu.
NAŠA PODJETJA NA TUJIH SEJMIH IN RAZSTAVAH
Naša podjetja bodo prihodnje leto sodelovala na mednarodnih sejmih in razstavah v Leipzigu, Milanu, Gasalblanci, New Yorku, Budimpešti, Trstu, Smirni, Damasku, na Dunaju, v Solunu, Plovdivu, Frankfurtu ob MeLni, Stockholmu, Brnu in Tunisu.
»ZGODBA Z ZAPADNE STRANI« NA FILMSKEM TRAKU
Glasbena komedija »Zgodba z zapadne strani« Arthura Laurentsa ln Leonarda Bernsteina, ki so Jo z velikim uspehom predvajali na Brodvvavu In ki Je doživela triumf tudi v Londonu, bo v kratkem posneta za film. Film bo režiral ameriški režiser Robert Wise. Snov te komedije Je zgodovina Romea ln Julije, prenesena v naš čas. Dogaja se v New Yorku, v skupini »teddv-bovev«. Namesto družin Monteg ln Kapulet imamo bogate Amerikance in Portoričane.
Režiser Robert Wise dela sedaj poskusne posnetke, da bo videl, če bo film lahko posnel v clnerami, ker so to tehniko doslej uporabljali le pri dokumentarnih filmih.
NOVI FILM PETRA USTINOVA
Znani angleški igralec Usti nov bo v kratkem pričel s snemanjem filma, za katerega lahko z vso gotovostjo rečemo, da Je samo njegov. Ustlnov bo producent, scenarist, režiser ln glavni igralec filma, ki bo posnet po njegovi drami »Romanov ln Giulletta«. Francoska adaptacija tega gledališkega komada Je doživela velik uspeh v pariškem gledališču Marignv.
Glavne vloge bosta Igrala še: Sandra Dee in John Gavin. Prvi kadri bodo posneti v aprilu prihodnjega leta v Italiji.
PRVI ARABSKI FILM
V Kairu pripravljajo snemanje prvega arabskega filma, v katerem bodo vse vloge tolmačili Izključno moški. Ta film, katerega delovni naslov je »Sto ur v blatu«, bo Imel temo — bitko na Sinaju, glavne vloge pa bodo igrali nekdanji egiptovski oficirji. Producent filma Je major Mohamed Ihrl, ki Je Istočasno tudi režiser.
J
Filmski zvezdnik Orson Welles nastopa v svojem najnovejšem filmu kot rudniški delavec, ki pade na gradbišču v 6 metrov globoko jamo. To nevarno sceno bi lahko prepustil — kot je pri snemanju to običaj — svojemu »dvojniku«, a je ves prizor raje sam zaigral. Igral pa je — točno povedano — samo do trenutka, ko je pod njegovo težo popustil rob jame. Tedaj je režijo prevzelo njegovih 100 kilogramov in zakon naključja, kajti padec je bil res pristen.
V živalskem svetu Jugoslavije obstajajo nekateri predstavniki raznih živalskih vrst, ki jih v drugih evropskih deželah ni dobiti. Mednje sodi tudi naša največja žuželka — velikanski hrošč. Ta in-sekt je samo manjši ostanek nekdanjih še večjih insektov, ki po v davnini živeli v mnogo toplejši klimi Evrope, kot je današnja. Ta hrošč je brez rilčka in priveska na zadku dolg 10 cm. Razpon kril znaša 19 cm. Primerke teh žuželk lahko najdemo v sladkih vodah v Primorju, pri Skadarskem jezeru, najpogosteje pri Sušaku, Senju, Splitu, Hvaru, Dubrovniku in v Ribnici pri Titogradu. Te žuželke zelo redko ulove, zato predstavljajo za prirodoslovce pravo senzacijo. Nekateri znanstveniki menijo, da pridejo ti hrošči na naša tla z ladjami ali pa jih močni vetrovi prineso v naše kraje. To vprašanje pa je seveda še sporno. Nekatere vrste teh žuželk žive v Indiji. Hrošč je temno sive barve. Zgornja krila ima zelo trda, spodnja pa so kožnata. Ima velike oči. Prednje noge mu dobro služijo pri plavanju. Z njihovo pomočjo napada žabe in ribe, večje od sebe. Entomo-logi menijo, da bodo nekega dne te žuželke izginile iz naših krajev in se preselile v južnejše dele Evrope.
NOVA LADJA ZA TUJINO
V ladjedelnici »3. maj« na Reki bodo kmalu dogradili 12.700-tonski tramper »Kapetan Nikola«, kl ga bodo do konca leta izročili grškemu ladijskemu podjetju »Liras brothers«, ki ima sedež v Londonu.
Ali so res ozdravili raka ?
Za kratek čas
Sodnik    vpraša obtoženca:
»Zakaj niste najdene denarnice z vsebino vred odnesli na ara« za najdene predmete?«
Obtoženec: »Zato, ker sosa }• našel pozno zvečer in Je bilo tam že zaprto.«
Sodnik: »No, in masla««}« dan?«
Obtoženec: »Naslednji dna je bila že prazna.«
Zdravnik sreča krojača ln ■« poda roko: »Je vse zdravo pri vas doma?«
Krojač mu odzdravi: »Hvala, da. Pa pri vas, je vsa obleka zlikana?«
Vodič razlaga v muzeja: »I«
tukaj, vidite pepel kraljice No-fretete.«
Neki turist zmedeno pogled* v veliko žaro in vzklikne: »Kaj,
toliko je kadila?«
Nameščenec pride k šefu 1« ga poprosi za dopust, češ da mu je umrla stara mati. »Poslušajte! To je že tretja stara mati, ki vam je v zadnjih osmib mesecih umrla!« ga zavrne direktor.
Nameščenec se mu prijazno nasmehne in odgovori: »Ze res, toda kaj morem jaz zato, če se stari oče vedno znova poročil«
Križanka st. 37
H-
12
Rak — to je bolezen, ki je še vedno neozdravljiva in pred katero je današnja medicina povsem nemočna. Zaradi tega se je v okviru Svetovne zdravstvene organizacije pred časom pričel velik boj proti raku, v katerega so vključeni zdravniki, biokemiki, fiziologi, biologi in celo veterinarji. Cilj tega podviga je priti do nekih rezultatov. Upajo, da bodo milijoni in milijoni poizkusov vendar prinesli tudi uspehe. Zal, trenutno le-teh še ni.
Mnoge pa je vznemirila naslednja vest. V predmestni hišici v Kragujevcu živi delavska družina Jovanovič. Mati Zivka Jovanovič je zbolela za rakom. Dolgotrajno zdravljenje in prizadevanje vseh, da bi ji pomagali je bilo brezuspešno. Prognoza zdravnika: največ še 5 do 8 dni življenja.
Ker je njen mož, Dragoljub Jovanovič poznal nekega moža iz 35 kilometrov oddaljenega kraja od Kragujevca, iz vasi Bajazitovo, ki je prav tako boloval za rakom, pa se je pozdravil z navadnim destiliranim petrolejem, je tudi sam dajal bolni ženi dvakrat na dan pred jedjo in po jedi veliko žlico destiliranega petroleja. In glej, po treh tednih je Zivka ozdravela ... Ce bi ostalo samo pri tem primeru, bi lahko pripisovali to ozdravitev le naključju. Strokovnjaki bi morda opozorili na možnost spontane ozdravitve, čeprav so te zelo zelo redke. Toda na prav tak način sta še pozdravili tudi dve Zivkini prijateljici, s katerima se Je Zivka skupaj zdravila.
Mišljenja zdravstvenih strokovnjakov so deljena: medtem ko eni trdijo, da je to »nemogoče«, drugi molčijo.
Vodoravno: 1. usoda, grška b*" ginja, 6. sistem, 7. števnik, *■ toda v italijanščini, 9. Osvobodilna fronta, 10. polovica (skr»i" šano), 11. ki se rada jezi, ,s slez.
Navpično: 1. mitološki bog nja, 2. središče vrtenja, 3. s*" četnici pisatelja »Bajk in pove*^ o Gorjancih*«, 4. slovenski akl*' datelj mlajše generacije, 5. hrt* pri Beogradu, 6. kopališče Pfl Puli, 10. dva veznika, 12. sogl«8' nika s konca oziroma začet*?8 abecede.
REŠITEV KRIŽANKE ŠTEVILKA 35 Vodoravno: 1. mladec, 6. r*** 8. ta, 9. trinog, 12. stre, 13. gotitđ Navpično: 1. mrk, 2. lar, 3. a08"' Ust, 4. demanti, 5. cin, 9. trg, 11 ork, 11. Gea.
Uaic Atimov 8
ene
kletk
Dragoceni pozitronskl možgani, najbolj komplicirani produkt človeških možgan, so romali iz roke v roko kot žoge ln bili v nekaj sekundah uničeni. In ko se je tako rušilni duh do konca sprostil, se Je množica obrnila proti vsema, kar Je bilo mogoče uničiti in razstaviti na kose.
Prodajalci-robotl niso mogli o tem nič vedeti, toda ko Je mno-ika vdrla v trgovino, so zapiskall in dvignili roke na lica, kot bi se botell zavarovati. Zrna ki je prva zagnala tak vik ln krik, se Je ■daj ustrašila, ko je videla, da postaja zmeda večja, kot je pričakovala. Zakričala Je: »Nehajte, prosim vasi«
Klobuk ji je zdrsnil preko lic in glas Je bil podoben le še hrlpa-Tomu piskanju.
Upravnik je kričal: »Ustavite jih, ustavite jih!«
R. Daneel je spregovoril. Brez kakršnegakoli vidnega napora se Jo njegov glas prelil za oktavo višje, kot bi ga mogel dati od sebe človek. Seveda — je pomislil Baley v desetinki sekunde — on vendar ni. ..
R. Daneel je rekel: »Prvega, "ki se bo premaknil, bom ustrelil.« Nihče se ni premaknil.
R. Daneel se je spretno vzpel na stol, s stola pa na pult. Obarvana fluorescenčna svetloba, ki je sijala skozi polarizirano molekularno plastiko, Je spremenila njegovo hladno gladko lice v nekaj nezemeljskega.
Nezemeljsko I — Je pomislil Balev.
Vsi so stali nepremično, R. Daneel pa je dostojanstveno strmel v množico.
Potem je rekel: »Mislite si — tale človek ima nevtronsko mašin-ko aH plinsko pištolo. Ce se zaletlmo v nJega, ga bomo pomandrali In največ dva ali trije bodo ranjeni. A ti bodo ozdraveli. Mi pa bomo imeli proste roke, da bomo delali, kar bomo hoteli in k vragu t zakonom in redom.«
Njegov glas nI bil ne grob, ne besen, a v njem je bilo čutiti avtoriteto. Nadaljeval Je: »Nimate prav. To, kar držim, ni niti nev-tronskt avtomat, niti plinska pištola. To Je radioaktivni revolver, smrtonosen. Uporabil ga bom ln nikar ne mislite, da bom streljal
nad vašimi glavami. Ubil bom mnoge med vami prej, preden me boste mogli doseči. Resno govorim. Tudi videti sem resen, kajne?«
»Ti pa si. ..« je začel Balev. Nenadoma je razumel.
»Da, jaz sem tak robot. Dr. Sarton Je leto dni delal načrt takih robotov. Jaz sem prvi in do zdaj edini primerek njegovega dela. škoda Je le, da moja vzgoja še ni Izpopolnjena. Poslali so me na delo predčasno prav zaradi tega umora.«
»Sodeč po tvojih besedah, niso vsi vsemlrski roboti taki kot si ti. Mislim, videti so bolj kot roboti in manj kot ljudje. Je tako?«
»Seveda. Zunanja oblika robota Je predvsem odvisna od funkcije, ki Jo bo opravljal. Moja funkcija zahteva človeško obliko ln so ml Jo dali. Drugi roboti so drugačni, čeprav imajo vsi v glavnih potezah človeško podobo. Vsekakor so mnogo bolj humanoidni kot surovo primitivni modeli, ki sem Jih videl v trgovini s čevlji. Ali so vsi vaši roboti takšni?«
»Več ali manj,« Je odvrnil Balev. »Ti se ne strinjaš s tem?«
»Ne. Težko je gledati takšno parodijo človeških oblik in Jo vrednotiti kot člana družbe. Kaj vaše tovarne ne morejo izdelovati boljših?«
»Lahko, Daneel. Ampak mislim, da nam Je ljubše, če vemo, kdaj Imamo opraviti z robotom in kdaj s človekom.« Strmel Je naravnost v robotove oči, medtem ko je govoril. Robot Je imel čisto človeško svetle in vlažne oči, a Baleyu se Je zdelo, da je njihov pogled preveč enoličen in da se ne sprehaja s točke na točko kot pri človeka.
R. Daneel je dejal: »Upam, da bom sčasoma razumel tvojo •tališče.«
Za hip je Balev pomislil, da je v tem stavku začutil sarkazem, potem pa je uvidel, da to ni mogoče.
»Naj bo tako aH drugače,« Je rekel R. Daneel, dr. Sarton Je dobro vedel, da Je to primer za C/Fe.
»C/Te? Kaj Je to?«
»To sta samo kemična simbola za elementa oglje ln železo, Elijah. Oglje je baza človeškega življenja, železo pa baza za življenje robotov. Lažje je govoriti o kulturi C/Fe, če želi človek v kratkem pojasniti kulturo, ki povezuje najboljše od obojega ln to na rzporednl osnovi.«
»C/Fe. Pišete to s črtico?«
»Ne, Elijah, pišemo z diagonalno črto mod obema znakoma, kar simbolizira dejstvo, da to ni niti prvo, alti drugo, temveč obojo združeno brez prednosti.«
Balev Je proti svoji volji ugotovil, da ga zadeva zanima. Sol**' vzgoja na Zemlji nI tolmačila skoraj nič iz zgodovine ln sociolog')* Zunanjega Sveta, potem, ko Je Veliki Upor osvobodil vsemirje Učnega planeta. Na vldeo-predstavah Je bilo sicer mogoče ▼'de popularne mlkroromane, ki  so pogosto pripovedovali o ljudeh Zunanjih svetov: to so bili največkrat zelo ekscentrični bogataši. ** prihajajo na obiske na Zemljo, lepe dedinje, ki so skoraj redno • svojimi čari   omamile  kakega   prebivalca Zemlje,   ta pa Je P°,e premagal svojega resnega nasprotnika Vsemirca In temu podob°"j Bile so to knjige brez vsake vrednosti, ker v njih ni bilo spoštov^0' do najosnovnejše in najbolj poznane resnice: da Vsemlrcl nikoli B* prihajajo v Mesta ln da vsemirske žene sploh nikoli niso bil« * Zemlji.
Prvič v svojem življenju Je bil Balev zdaj zares radoved*« Kakšno Je neki vsemlrsko življenje?
Spet se Je osredotočil na problem, ki Je bil pred njima in re
kil: liti
»Mislim,  da vem, kam  meriš. Tvoj  dr. Sarton Je poskušal r*1 vprašanje zemeljske reformacije z novega gledišča C/F kulture. *° servativne skupine naših medievalistov — kakor se sami Imenuje^ — pa so se temu uprle. Zbale so se, da bi dr. Sarton v tem ■■fjjg Pa so ga ubili. To Je motiv, ki govori v prid organizirani
akcljL »■
pa posamezniku. Je tako?«
»Tudi jaz bi dejal, da Je tako, Elijah. Da.«
Balev Je zamišljeno požvižgaval. Njegovi dolgi prsti •• ■darjali po mizi. Potem Je zmajal z glavo. »Ne gre, nikakor no 9
»Oprosti, ne razumem te.« ._e »Poskušam   si   vso   stvar   razjasniti.  Prebivalec Zemlje P*^
stra*«'*
v Mesto Vsemlrcev. Najde dr. Sartona, ga ubije In spet odide
ao razumem. Ob vhodu v Mesto Vsemlrcev je prav gotovo -- f R. Daneel Je prikimal.   »Mislim,   da nobeden od Preblv*l#B| Zemlje nI mogel neopaženo priti v Mesto Vsemircev skozi zastra* vhod.«
»No, torej, kje sva?«
»Mr.n....     T?l 11 .v.     >■ n   im%m**m.-mm   Tiri misi
»Seveda ne bi prišla nikamor, Elijah, če ostaneva pri šali* '
so takšni vhodi edine poti za vstop lz Now Yorka v Mesto salrcev.« £#.
Balev Jo osuplo pogledal svojega partnerja. »No razamezn t*. Ukor vom, so ti vhodi edine zveze mod Mestoma.« B#a-
»Edina neposredna zveza.« R. Daneel Jo zastal, potosa Pa * Meval: »Ne moreš ml slediti, kajne?«
»Ros Jo. Splob te ao razumem.«
AO