The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interes® slovenskih delavcev v Ameriki VOLUME XIX. — LETO XIX. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) APRIL 14, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER.) 89 FRANCIJA SE NA" Floridsk;pTsseje otvoril HAJA MED DVE MA STOLOMA Rim in Pariz jo poživljata, da se odloči, na katero stran bo stopila v abesin-ski krizi. PARIZ, 13. aprila. — lz diplomatskih virov se je danes zvedelo, da sta Italija in Velika Britanija, pozvali Francijo, da enkrat in za vselej jasno pove, da se odloči za eno ali drugo v konfliktu, ki je nastal radi abe-Rinskega vprašanja. Italijanski poslanik Vittorijo Cerrutti je! premierju Sarrautu prinesel zahtevo Mussolinija, britsko deklaracijo pa je predložil v Ženevi angleški zunanji minister Anthony Eden. ' Francija se mora odločiti ali nas ali pa za Italijo," je povedal Eden francoskemu zunanjemu ministru Flandinu, pravi Hst "Le Matin". Istočasno pa francosko časopisje svari Veliko Britanijo, da bi vsaka poostritev sankcij proti Italiji najbrže dovedla do vojne. (Londonski viri pravijo, da bo angleški kabinet na jutrišnji se-najbrže priporočal strožje sankcije, ako Italija iskreno ne Prične s pogajanji za mir, kakor jf: priporočala Liga narodov.) Edina rešitev iz mučnega položaja, v katerem se nahaja Francija, bi bila, ako bi Italija Pristala na mirovna pogajanja z Abesinijo potom Liglnega. odbora trinajstih, ki se v četrtek sn.ide v Ženevi. Toda francoska vlada ima zelo malo upanja, da se bo to zgodilo. Angleške in italijanske zahteve postavljajo Francijo pred 'Ivoje možnosti: Da se odloči za Anglijo in jo do skrajnosti podpira v sankcijah proti Italiji. Taka akcija bi odprla vrata za sporazum med Italijo in Nemčijo- Tako bi bila ustvarjena dva bloka držav in nastal bi položaj, je v preteklosti vodil v vojno. Ako pa se Francija izreče za Ita-ki morala delovati za takojšen preklic vseh sankcij, kar bi Najbrže pomenilo smrt za Ligo Narodov in Francija bi za vselej Zgubila podporo Anglije proti Nemčiji. BARTOW, Fla., 13. aprila. --Danes se je tu iznova začel proces proti 11 moškim, ki so obtoženi, da so preteklega novembra ugrabili in neusmiljeno pretepli tri moške, ki so delovali za organiziranje brezposelnih v mestu Tampa. Proces se je preneslo sem na zahtevo obrambe. ATed obtoženimi t.c trije bivši policaji iz Tampe. Eden izmed napadenih mož, Jos. Shoemaker, je za posledicami napada u-mrl. Soc. vodja Norman Thomas, ki je največ povzročil, da so oblasti nastopile proti napadalcem, je danes izjavil, da se je obravnavo preneslo v Bartow največ vsled tega, ker je tukaj središče ku-klux-klanovske aktivnosti, in torej obramba pričakuje, da bo porota, ki bo izbrana, naklonjeno obtožencem. Roosevelt poživlja za skrajšanje delovnega časa Mladina bi morala ostati v šolah najmanj do 18. leta, nad 65 let stari ljudje naj bi šli v pokoj. USTAVNI VEŠČAA BECK JE UMRL MASHINGTON, 13. aprila. — Včeraj je tu podlegel za srčno kapjo James M. Beck, ki je bil svoječasno solicitor Zed. držav in vodilni republikanec v kongresu. Veljal je zlasti za strokovnjaka ustavnega prava. Bil je 75 let star. toda do zadnjega aktiven: Zadnja leta je bi! oster kritik New Deala ter je zastopal velike elektrarske interese v boju proti TVA zakonu. Bil pa je nasprotnik prohibicije ter je že leta 1930 svaril republikance, da jih čaka poraz, ako ne bodo nastopili za odpravo 18. amend-menta. Pokojni zapušča vdovo, eno hčer in enega sina. BREZHRUPNA VELIKA-NOČ V RIMU RIM, 13. aprila, — Velikonoč je bila letos nenavadno brez-hrupna. Papež Pij ni daroval pontifikalne maše v cerkvi sv. Petra, kot ie navada, ker se ni dobro počutil. Ker bo papež v kratkem spolnil 80. leto, se kolikor mogoče izogiblje vsemu, kar bi mu povzročilo preveč napora. Smrtna kosa Grob mlade žene V pondeljek popoldne je preminula Anna Kekič, rojena A-Panait.is, stara 33 let. Umrla je kmalu po operaciji v bolnici; nekaj dni poprej je bila še popolnoma zdrava in je zadnjo sredo še delala v tovarni. Rajna zapušča soproga Nikolaja P. Kekiča. šest let starega sina Richarda, štiri sestre in enega brata. Družina je stanovala na 1215 E. 81 St. Pogreb rajne se bo vršil iz hiše družine Peter Jelf ničeve, v kateri družini ima soprog Kekič sorodnike, 1394 E. 26 SI. — Pogreb vodi pogrebni zavod A. Grdina in Sinov v petek ob 9. u-ri v cerkev sv. Nikolaja in potem na Calvary pokopališče. Prizadetim sorodnikom izrekajo iskreno naše globoko soža-Ije! Priprave za razstavo V soboto se bo vršil v hotelu Cleveland banket, na katerem bo navzočih 400 civičnih in biz-1-iških voditeljev, ki so aktivni v organiziranju Great Lakes razstave, katera se bo vršila to poletje v Clevelandu. Ni bilo bolj poznanega in priljubljenega žogo igralca v New-burghu kot je bil Stanley Kuž-nik, ki je bil povsod poznan pod imenom Sam. Slednji je šel v pondeljek zvečer v slašči čarno dobro poznanega John Trpota na East 81 St., da se malo pozabava med tovariši, ko ga je na nagloma zadela srčna kap, in je bil takoj mrtev. Rojen je bii tukaj, star šele 24 let, ter član društva sv. Jožefa, št. BALTIMORE, 13. aprila. —,kon, je povprečni delovni teden Predsednik Rooseelt je nocoj v v eni izmed manjših industrij govoru pred 25,000 osebami znašal 36.4 ur na teden. Po smr-otvoril kampanjo za svojo po- ti NRA so se delodajalci te in-novno izvolitev z govorom, v ka- tflstrije nekaj časa prostovoljno terem je priporočal skrajšanj.)(držali pravilnika, toda poiago-delovnih ur kot sredstvo za od- mu so eden za drugim začeli u- pravo brezposelnosti. V ta namen je sugestiral, da naj bi se vajati daljše delovne ure, tako, da povprečni delovni teden v isti zaposlenje omejilo na moške in industriji znaša že 39.9 ur. "Re-žonske med 18. in 65. letom sta- kli boste, da razlika ni resna, rosi i; mlajši naj hodijo v šole, ' ampak če veste, da je bilo v tej starejšim pa bi morala biti dana industriji zaposlenih 106,50 » prilika, da se umaknejo, pre- mož in žensk, to pomeni, da je skrbljeni v svoj zasluženi pokoj. 10 odstotkov izmed njih bodisi Na narod je apeliral, da prične izgubilo delo ali pa so vsled te-dobo "soeijalnega pijonirstva". j ga. ker delajo daljše ure, oropa-. Rooseveltove besede so bile J ni prilike do dela drugih 16.65D naslovljene v prvi vrsti na mla- oseb. Aktualne številke pa ka-do generacijo, o kateri je izjavil, I Sejo. da je 1,400 ljudi v dotičr; da ima polno pravico staviti industriji izgubilo delo, 15,250 vprašanja na one, ki so na vladi, kaj nameravajo storiti zanje in kako rešiti problem brezposelnosti, ki je zlasti za dorašča-joči rod poglavitno vprašanje. Vlada se bo bavila in se mora. baviti z vprašanjem delovnih ur, stalne zaposlenosti in minimalne mezde. "Planiteča mladina je postala plamteče vprašanje," je dejal Roosevelt, "in mladina prihaja pred nas in hoče vedeti, kaj bomo storili glede družb«?, katera tolikim izmed njih seka globoke rane." Razmotrivajoč vprašanje brezposelnosti, je predsednik izjavil, da povratek k takšni prospe-riteti, kakršne je bila Amerika deležna leta 1929, ne nudi zadostnega odgovora. Najboljše, kar so bili kapitani industrije sposobni storiti za vas pred začetkom depresije, ni bilo dovolj dobro takrat in ni dovolj dobro sedaj, je rekel predsednik ter o-pozarjal, da je celo v "zlatih letih" 1928 in 1929 brezposelnost stalno naraščala. Obenem je Roosevelt opozoril, da se danes producira v Ameriki ravno toliko kot se je produciraio v letu 1929, navzlic temu pa je še vedno mnogo milijonov ljudi v deželi, ki ne morejo dobiti dela. Brez ozira, če so to povzročili boljši stroji in povečana uspešnost, gotovo je, da vlada takih razmer ne more gledati in držati križem rok. ' Naše delovno prebivalstvo raste od leta do leta," je nadaljeval Roosevelt, "prvič radi povečanja prebivalstva, drugič ker drugim pa je bila vzeta orilika do dela." "Žilavost naše zgodovine izhaja predvsem iz dejstvu, da smo kot primeroma mlad narod šli neustrašeno naprej ter se lotili reči, katerih, se ni pred nami nihče lotil," je nadaljeval Roosevelt. "Podjarmili smo divjino, o kateri so ljudje rekli, da je ni mogoče nikdar podjarmiti. Upo-stavili smo civilizacijo, kjer so drugi rekli, da civilizacija ne more nikakor stati . pri življenju. Med 1776 in 1789 smo zgradili vlado, ki je bila po obsegu demokracije do tedaj brez primere Izvršili smo vse te reči z navdušenjem . . . Bili smo mladi in posrečilo se nam je, da smo uspeli v svojih načrtih, načrtih, ki so bili pomembni. Ta vera, ua jo mogoče izvršiti nekaj, za kar se zavzemamo, je še danes bistveni del ameriškega duha. Jaz za svojo osebo ne verujem, da je doba pijonirjev končana. Jaz verujem, da se .je le delokrog pijonirstva spremenil. Doba ge-ografičnega pijonirstva je na splošno zaključena. Ampak, prijatelji, doba soeijalnega pijonirstva se je šele začela. "In nikar se ne motite glede tega -— isto junaštvo, vera in vizija, ki je bila potrebna, da se je naravo podjarmilo, bo potrebna v celo višji meri, da bomo spravili pod kontrolo sile moderne družbe. Tu je naloga, ki po svoji važnosti in obsežnosti kliče po najboljšem, kar je v vas in v meni. Nikoli ne more biti preveč Amerikancev, ki razmišljajo o bodočnosti Amerike. Naši zemlji, bogato obdarjeni po telesu, miselnosti in duhu, -še vedno manjka mnogo stvari. Toda prepričan sem, da ena izmed poglavitnih potreb danes je, o-svoboditev in pridobitev duha mladosti . . . Včeraj je krščanstvo obhajalo Velikonoč, obletnico vstanjenja Kristusa, ki je bil šele 30 let star, ko je začel Policaj, ki je "prihra- U| Alt A DDipDAU- nil" $109,000 riurnHw Velika okrajna porota v Cle-| LJENA NA PORAZ GUFFEY ZAKONA vlado, o kateri so monarhisti učiti, in ki je bil ob sivoji smrti rekli, da je obsojena na pogin, šele S3 let star. Krščanstvo se je začelo z mladostjo in tekom zadnjih dva tisoč let. je bilo ponovno oživljeno po duhu mladosti. Ne pozabite vprašati! Kakor je že vsem gotovo znano, dajejo trgovci, ki so člani Progresivne Trgovske Zveze, tikete pri vsakemu nakupu ter vam je mogoče s temi tike-ti dobiti darila v vrednosti $75. Stane vas niti en cent, ker so listki absolutno zastonj. Trgovci vam želijo pokazati s tem, da vpoštevajo vašo naklonje- "Naša vojna za neodvisnost je bila vojna mladih mož. Starost je bila na strani torijev in toriji so bili za stari red. Ob izbruhu revolucije ie bil George Washington 43 let star, Patrick Henry 38 let, Thomas Jefferson 32 let. in Aleksonder Hamilton 18 let. Naša ustava je bila velandu je včeraj začela s preiskavo, ki pokazuje, da policijski stan je v resnici lep in tudi dobičkanosen, zlasti še, če ima gospod policaj višjo saržo, politične zveze in "puli." Gre za slučaj policijskega kapitana Louis J. Cadeka, čigar skupni zaslužek od leta 1906, ko je na-| stopil policijsko službo, je znašal $67,966, medtem ko njegovi "prihranki," katere ima naložene v raznih bankah, v Clevelandu in izven Clevelanda pod svojim pravim imenom in pod izmišljenimi imeni, znašajo nič manj kot—$109,000. Najbolj pridno je Cadek "hranil" od leta 1929 naprej pa do smrti prohibicije, ampak njegov "puli" pri mestni vladi izvira še izza dni, ko je bil Harry L. Davis prvič elevelandski župan. Včeraj je bilo poklicanih pred veliko poroto, ki preiskuje fi-nanco "štedljivega" policista, devet prič, samih bivših butle-gerjev. Zaslišanja pred veliko poroto so sicer tajna, ampak zvedelo se je, da je eden izmed moških povedal, da je samo on Cadeku plačal $2,000 za pro-tekcijo. Druge priče so rekle, da so plačale večje in manjše svote "kolektorjem," ki so pobirali graft za policijo. Ako bo najvišje sodišče razveljavilo obstoječi zakon za reguliranje premogovne industrije, se bo takoj kongresu predložilo drugo predlogo. VRV JE ODTRGALA O-TROKU GLAVO KANSAS CITY, Kans., 13. a-prila. — Včeraj je bila tu odtrgana glava 3-letnemu Hovardu Macon, ko se je konec vrvi, katero je imel otrok okrog vratu, zapletel v kolo avtomobila, s katerim se je družina odpravljala na velikonočno vožnjo. v. . je več žensk zaposlenih. Z vsem 146, KSKJ. Tukaj zapušča za- ^ ni ^ ^^ Ampak, ko tojimo pred tem problemom, se lujoče starše John in Frančicko Kužnik, sestro Claro ter brate John, Leo in Victor, ter več sorodnikov. Pogreb ranjkega se bo vršil v petek zjutraj iz hiše žalosti na 3572 East 82 St., pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Roparji na delu V nedeljo zvečer sta prišla v stanovanje 76-letnega John A. Vvse, 1640 Grawford Rd., dva bandita, ki sta starca hudo pretepla ter oropala za $12.50. Starcu pa se je posrečilo, da je rešil $125. Dva druga roparja sta vdrla na dom trgovca Jos. Salami, 2327 E. 51 St., in o-ropala za $175. Pravoslavna velikanoč Pravoslavne cerkve v Ameriki, ki sicer praznujejo velikonoč šele čez par tednov, so jo letos prvič obhajale istočasno kot protestanti in katoličani. nost ter da še čimbolj spozna- ludi del° mladih duhov. Porno med seboj. Vprašajte va-' vprečna starost mož, ki so jo šega trgovca pri vsakem naku- spisali, je bila 44 let. Kakovosti pu za te tikete. Trgovci dobe' mladosti niso takšne, da jih s te tikete pri Dolganu, Bukov-niku, Černetu in Tičku. Obtožuje gov. Daveyja Kongresman Young, ki vodi boj proti gov. Daveyju za demokratsko governersko nomi samiim seboj zadovoljni ljudja pozdravljajo v letu 1936, kakor jih enaki ljudje niso pozdravljali v letu 1776. "Rabil sem besede 'kakovosti mladosti'. Bodite dovolj modri in tolerantni, vi, ki ste mladi po WASHINGTON, 13. aprila. — Vladni in delavski voditelji so pričakovali, da bo najvišje sodišče morda že danes podalo svojo odločitev glede Guffey zakona za reguliranje premogovne industrije. Odločitev pa ni bila podana. V tej zvezi pa se je zvedelo, da je administracija skupno z delavskimi voditelji že pripravila nov zakonski načrt, katerega se bo takoj predložilo kongresu, ako bo Guffey zakon proglašen neustavnim. Prejšnje odločitve najvišje sodnije ustvarjajo vtis, da bo tudi ta zakon padel pod sekiro ustavnosti, vsled česar je zanimanje za odločitev tem večje. Od te odločitve utegne zaviseti, kakšno stališče bo administracija v bodoče zavzela napram bizniškim interesom. Obenem u-tegne ta odločitev vplivati na borbo za omejitev oblasti najvišjega tribunala in izključeno ni, da bo vprašanje, da se to izvrši potom ustavnega dodatka, zaneseno celo v letošnjo predsedniško kampanjo. Ko so člani najvišjega sodišča danes podali zadnje odločitve, predno so se podali na dvo-tendenske počitnice, je bila sodna dvorana po'na poslušalcev. Zasedanje pa je bilo odgodeno, ne da bi bila podana odločitev glede Guffey postave. Kot se je zvedelo, so pri sestavi zakonskega načrta, ki bo predložen kongresu, ako bo Guffey postava razveljavljena, pomagali vladi tudi legalni svetovalci United Mine Workers of America, ki je najmočnejša delavska unija v deželi. 5-LETNI DEČEK ZABODEL DEKLICO SEMINOLE, Okla., 33. aprila — Harold Alton, star 4 leta, je včeroj z žepnim noženi zabodel v trebuh 4-letno Vivian Barrett, ker ga je jezilo, ker je deklica dala. polovico svojega sandviča neki drugi 3-letni deklici. Sta- nje ranjene deklice je opasno. Porolnai dovoljenja Važna seja ' Poročna dovoljenja so dobili: I Stanley Tome, Chicago, 111., in Vabi se vse članice društva' Louise Kapel> 19209 St. Clair Ave.; Frank Vidmar, 14313 Syl- dviga vprašanje, da-li ni mogoče in pravilno, da se skrči aktivno delovno starost na obeh krtn-cih . . . Koliko novih del bi se dalo ustvariti, če bi bila danes vsa mladina do 18. leta širom dežele sposobna ostati v šoli? In ko-iiko boljše bi bili pripravljeni za življenje vsi oni mladi ljudje, ki danes delajo, ako bi jim bila dana priložnost, da zaključijo svojo šolsko izobrazbo v srednjih in visokih šolah . . . Obenem se vprašajte, koliko novih del bi se odprlo danes, ako bi pretežna večina onih, ki so nad 65 let sta ri, bila v stanu umakniti se v zasluženi pokoj za ostali del, svojih dni na zemlji." Roosevelt se je mimogrede dotaknil tudi zakona NRA, ka- nacijo, je te dni izjavil, da je !c,lh- da ne boste pozabili, da je Davey pod kontrolo javno-na-1tudi na milijone starejših ljudi pravnih korporacij. Kot last-! obdržalo kakovosti mladosti, nik velike sadjerejske tvrdke,jNocoj hvalite Boga, da ste brez ^J*' ^ Davey Tree Expert Co., ima go-! ozira na svoja leta dovolj mladi yol3stvo članstva in v konst na y ne(Mjo 2() minut zamude, ka. verner "kontrakte z Ohio Bell'P0 duhu- da še vedn0 lahko sa" Brooklynski Slovenci, št. 48, SDZ, da se udeležijo prihodnje seje dne 19. aprila ob 2. uri popoldne. Slišali boste poročilo nadzornega odbora, več glavnih točk od glavnega odbora glede kampanje in drugo, ter o veselici Kluba Slovenskih Dru-I^ gjj0 srečno! štev, ki se bo vršila 10. maja.) Upam, da to upoštevate in pri-j Štorklja na vlaku dete vsi. Ako nas bo več nil N Y Central vlak( vozeč iz seji, boljše bomo rešili v zado-|Qevdanda y Cincinnatit je imel v iipdplin 2 Jakob Jesenko, via Ave. in Rose Petro, 18522 Underwood Ave.; Frank Opa-lek, 6213 Glass Ave. In Julia Bouke, 5803 Superior Ave.; Joseph Pevec, 1019 East 66 St. in Florence Kolker, 1958 West 57 Telephone Co., Cleveland Illu-Nate sanJe in vidite vizije — minating Co. in drugimi utili- sanje in vizije o večji in plemeni-tetnimi korporacijami, je izja- ^jši Ameriki, ki ima priti; ako vil Young Prinesel je tudi na ste dovoli mladi P° duhu- da dan. da je Davey kot governer Iahko verujete, da je mogoče naročil svoj portret za $300 na javne stroške in svoj urad je opremil s preprogo, ki je stala $1000. Barve za Hišo Mandel Hardware ima ta teden posebnost za Dutch Boy revščino v veliki meri zmanjšati ; da je mogoče sramoto neprostovoljne brezposelnosti uničiti; 1 da je mogoče razredno sovraštvo odpraviti; da je mogoče vzdržati mir na znotraj in na zunaj in da utegne nekega dne ži še Zveze, predsednik. Hočevar lepotični parlor tero je povzročila teta štorklja Vlak se je namreč moral ustaviti v Berea, O., ko je neka 18-let- TT d i . ci________ na .potnica porodila dete, da s« Hočevar Beauty Shoppe se bo | 1 , ,, , . "c, NT ^ -)o ie z ambulancom prepeljalo jutri preselil iz Slov. Nar Do-j-' L ma 6411 St. Clair Ave., v večje in moderne prostore na 6213 St. Clair Ave. Za jutrišnjo o- ., , T . ,. ... veti rod v tei zemlji, ki do ob- White Lead. Ima tudi veliko , . ,, . . , darjena z večjimi blagoslovi kakor si je nam mogoče predstav- tvoritev se bo dalo door prize. Elektrika in voda Danes je zadnji dan, da lah- v bolnišnico. Mlada mati je bila na poti k svoji teti, ko jo je prehitela teta štorklja. Napačen naslov drugih posebnosti. Berite o-glas v današnjim listu. Louis Kovačič umrl Louis Kovačič, po domače "Lačicar," 1243 East 61 St., ki terega je najvišje sodišče lan- je bil včeraj odpeljan v Charity skega junija razveljavilo. Rekel je, da dokler je obstojal ta za- bolnico, je danes zjutraj umrl. Podrobnosti poročamo jutri. ljati — z onimi rečmi, materijal-nimi in duševnimi, ki dela jo človeško življenje obilno. "Ako so takšne vaše sanje, potem vam pravim: Ne pustite se oropati teh sanj. Amerika jih potrebuje." V velikonočni številki se je vrinila pomota v naslovu Mr. ko plačate račune za elektriko j Anton Zupančiča, ki vodi po-v našem uradu. Jutri je pa pravljalnico čevljev na 530 East zadnji dan za plačitev vodnih računov. Seja Danes ob 7:30 zvečer se bo vršila seja društva št. 32 Z. S. Z. v navadnih prostorih. Članice se poživlja, da se polnoštevilno vdeležijo. — Tajnica. 152 St. Priporoča se za naklonjenost. j Direktorij SND Danes ob 8. uri zvečer se vrši redna seja direktorija S. "N Doma na St. Clair Ave. Direktorji so prošeni, da se gotovo u-deležijo. — John Tavčar, tajnik. STRAN 2 : ENAKOPRAVNOST : 14. aprila, 1936. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" J'EN AKOPRAVNOST" Owned and Published by „ ra® AMERICAN JUGOSLAV FTG. * PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 iMued Every Day Except Sundays and Holiday« VATRO J. GRILL, Editor Po rawiaSalcu v Clevelandu, za celo leto ..........>5.50 m « mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1-50 Po po*ti v Clevelandu za celo leto .................W-00 M 8 mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Ca. Zedinjene države In Kanado za celo leto ......$4-50 i* 6 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$1-50 Ka Evropo, Južno Ameriko ln druge Inozemske države M • mesecev ........f4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 18,fl NEMŠKI VPLIV V JUGOSLAVIJI Nobena tajnost ni več, da Jugoslavija že dalj časa koleba med prijateljstvom s Francijo in Nemčijo, posnemajoč v tem pogledu severne slovanske brate, Poljake. Odkar je Jugoslavija vsled sankcij proti Italiji, na katere je pristala šele na pritisk od strani Lige narodov, izgubila italijanski trg, pa je približevanje Nemčiji postalo še bolj podčrtano. Kot posnemamo iz starokrajskih no-vin, se nad tem najbolj vznemirja češkoslovaška, ki ima brez dvoma dovolj povoda, da se boji posledic, ki bi nastale zanjo v političnem oziru, ako bi Jugoslavija in Nemčija postali preveč intimni v svojih odnošajih. Dr. Djuro Račifi, tajnik Zveze jugoslovanskih hranilnic, je o naraščajočem nemškem gospodarskem vplivu v Jugoslaviji v praških "Lidovih No-vinah" napisal članek, v katerem priznava, da vznemirjenost Češkoslovaške nad tem pojavom ni neupravičena. Zato poudarja nujno potrebo, da se to prodiranje pravočasno zajezi in omeji. Ako bi se to ne storilo, pravi pisec, bi se bilo bati, da bi bile medsebojne simpatije med Češkoslovaško in Jugoslavijo izpostavljene težkim preizkušnjam. Da se to prepreči, je treba uvaževati pred vsem posebne okolnosti, ki so odločilne važnosti pri presoji gospodarskih stikov med obema zavezniškima državama. Dr. Račiii potem nadaljuje v omenjenem članku: "že nekaj let vlada v gotovih jugoslovanskih krogih nezadovoljstvo z razvojem in potekom gospodarskih stikov med Jugoslavijo in češkoslovaško. Na rezultat teh medsebojnih odnošajev je nedavno pokazal 'Jugoslavenski Lloyd/ ki je objavil statistične podatke, iz katerih je razvidno, da je bil češkoslovaški izvoz v letih 1920-1935 v Jugoslavijo za skoro 8 milijard večji kakor češkoslovaški uvoz iz Jugoslavije. To pomenja, da je češkoslovaška v tej dobi prejela iz Jugoslavije mnogo več denarja, kakor ga ima vsa Jugoslavija v obtoku, mnogo več, kakor znaša zlata podlaga Jugoslovanske narodne banke, več, kakor je Jugoslaviji prinesla prebitka v tej dobi vsa zunanja trgovina. To se pravi, da se je samo iz Jugoslavije prelilo za 8 milijard dinarjev zlata v Češkoslovaško republiko. S tem kapitalom bi si Jugoslavija lahko zgradila lastno industrijo in bi lahko bila v mnogo boljših razmerah." Člankar razpravlja nato o sankcijah proti Italiji, ki so Jugoslaviji povzročile ogromno škodo, saj je n. pr. leta 1928 znašala trgovinska bilanca Jugoslavije z Italijo okrog 5 milijard dinarjev. Iz tega je razvidno, da je Jugoslavija položila največjo žrtev na oltar svetovnega miru. Toda Jugoslavija ne more samo dajati, ona mora tudi prejemati, ako hoče izpolnjevati svoje obveznosti in plačati dolgove prav v onih državah, ki imajo dobiček pri trgovinskih stikih ž njo. Ker pa te države ne dajejo dovolj možnosti, da bi mogla izpolnjevati svoje obveznosti v tujini brez pomoči gospodarskih stikov z Nemčijo, je jasno, da je to stanje zelo ugodno za pokret, ki se opaža kot oja-čenje nemškega vpliva v Jugoslaviji. Dr. Račifi zaključuje svoja izvajanja z vprašanjem: "Kdo hoče in na kakšen način more sedaj dati Jugoslaviji, od kate-(Dalje v 6. koloni.) lil I ll • lic * Jadran in banje pod lipo" Jadran ponosni, v viharju jo stal. Silam besnečim, je kljuboval. Oblakom pretečim, se v pesmi smehljal. In prav tako so se prikazali "Jadrančani" smehljajočih obrazov ko sc je dvignil zastor v prvem dejanju operete "Sanje pod Lipo" zadnjo nedeljo. Opereto se bi imela pričeti ob 0. u-ri popoldne, toda ker so se tudi Jadrančani držali slovenskega običaja, se je pričela eno uro pozneje. Opereta je bila, kot v petju tako tudi v dramatiki dobro vprizorjena, vpoštevajoč težko-če, katere so imeli, skoraj ne bi bila mogla biti bolja. Pogrešali smo soprarjistinjo, gdč. sVnna Revere, ki bi imela igrati glavno vlogo, toda radi smrti matere ni mogla nastopiti, akoravno jo je prav dobro nadomeščala poznana Mrs. Anna-Vadnal. Časti in priznanjja je: vredna ta kulturno vneta žena. Slovenski narod potrebuje še mnogo žena, ki bi se toliko trudile in žrtvovale kot. Mrs. Vad-nal. Torej vse priznanje, časti vredni Mrs. Anna Vadnal. Dobro je izvršila svojo vlogo tudi Miss Valerija Vadnal ki je morala nadomestiti gdč. Anna Modic, ki radi bolezni ni mogla nastopiti, katero smo tudi pogrešali. Vsi ostali izbrani igralci kot Beniger, Rožanc, Jaklich, Laušin, Zupančič itd., so bili ta-korekoč, kos svojim vlogam. V splošnem je bila opereta dobro vprizorjena. K zaključku vam kličem, kot se glasi "Jadranova himna", katero je spisal in uglasail pevo-vodja, Louis šeme: Oh Jadran le čuvaj, svoj ponos visoki. Le v pesmi obujaj, ptice v blagem zvoku. Naj pesem iz Jadrana, doni od bratov obrana! S pevskim pozdravom, Anna Traven jati, da je preveč, je samo 2o centov za igro in ples. Godba zr ples bo tudi izvrstna in si^er Sesek orkester. Torej pridite v soboto 18. aprila ob 7. uri v Slovenski Društveni Dom na Re-cher Ave. France Z obiska v Mansfield Tudi lepota gre skozi želodec Važna pravila za ženski'svet Piše John Renko, zastopnik Enakopravnosti Na velikonočno soboto, 11. aprila, sem se podal z prijateljsko družino na obisk v Mansfield. Ta družina je šla obiskat svojega sina, ki se nahaja tam v jetnišnici. Ko smo obhajali iz Clevelanda je bila megla in dež skozi do Medine, potem je bilo boljše in ko smo prišli v Mansfield je bilo lepo in solnce je sijalo. Prav dobro smo se dopeljali tje in moji prijatelji so šli na obisk k svojemu sinu ker so imeli dovoljenje, jaz sem pa ostal na dvorišču ker nisem mogel iti žnjimi ker posebno ob sobotah niso dovoljeni obiski nobenemu drugemu kot sorodnikom. Ostal sem na lepem vrtu kjer je malo jezerce, ogledam si lepo Ne samo ljubezen, često tudi lepota gre skozi želodec. Danes vemo zagotovo, da je velik del motenj na koži, ki kvarijo človekovo zunanjost, v zvezi s presnovo. V takšnih primerih se razume samo po sebi, da je mogoče lokalne izraze bolezni odpraviti ali vsaj omiliti s primerno hrano. Kakšna moderna lepotica si n. pr. privošči majoneze. Kakor mnoge ženske trpi tudi ona za'žolčnimi kamni in se mora pokoriti za to dietetično napa- ] ko z zlatenico. Uspeh: za nekoliko tednov ne more v družbo. Pri osebah, ki jim želodec ne deluje v redu, dobi koža pogo-stoma rumenkasto-bledo barvo, postane suha in krhka. Po o-bilnem uživanju paradižnikov postane koža isto tako pogosto-ma rumena, po korenju rdečkasta. Tako tudi po "uživanju" oranžnih lupin. Ena izmed najobičajnejših kožnih bolezni je žara osipa Carjev bankir Tone je sicer srečno oženjen, ampak njegova žena ni bila rojena za kuharico. Zato je nekega dne sklenil, da bo jedel v restavraciji. Gre po ulici in obstane pred restavracijo, kamor je mislil vstopiti. Lastnik, ki je stal na vratih, vidi Toneta, ki premišljuje, ali bi vstopil, ter ga zato prijazno povabi: "Le vstopite, gospod!" Tone pa se obriie in gre. Na vratih je namreč videl napis: "Pri nas se kuha, kakor doma." * ••{• -v- Rojak je kupil psa. Pa ni nič kaj zadovoljen z njim. Prišel je do zaključka, da je bil kuža nekoč last kake ženske. "Po čem ,pa to spoznaš?" ga ie vprašal prijatelj, kateremu je zaupal odkritje. "To je lahko," je pojasnil ro- * v- "Škrjančki" poslopje ter veliko jetnišnico ki je res velika stavba, ker imajo! (urticarja), ki jo spremlja ne veliko ječo v kateri se nahaja znosno srbenje. V večini pri-jjak «0n pred vsako izložbo ob-3000 mladeničev v starosti od'merov Je v zvezi z abnormnimi J SUine » 18 do 28 let. Želel sem si ogle-1 razkroji v črevesju. Mnogi ljud-dati prostore odznotraj, toda'j« trPUO » preobčutljivostjo kako to narediti, sem si mislil, (idiosinkrazijo) za določene Vzel sem si korajžo in grem na snovi- Po jagodah, rakih, ri-glavni urad do ravnatelja, ter bah> jajcih itd., a tudi po raznih se predstavim kot zastopnik Pravilih, kakor po antipirinu, slovenskega časopisa "Enako- j°du- bromu, dobe kožne izpu-pravnost" iz Clevelanda. Dal ■ ščaje. Kronični izpuščaji po o-sem mu vzitko in ravnatelj me! brazu in rokah izvirajo lahko iz je lepo sprejel. Pokazal sem motenj v presnovi. Včasih ne-rau velikonočno številko ki sem dostaje želodcu solne kisline, jo imel seboj in mu je prav uga- Cel° luskavi lišaj (psoriazo) jala, posebno ko je videl članek spravljajo v zvezo z motnjami Louis Adamiča me je prosil, da presnove in priporočajo zoper mu jo dam, da jo bo pregledal. njeSa želodčno dieto, da se pre-Seveda jaz sem mu jo radevolje prečijo ponovitve, dal in on jo je shranil v svojo Moderna raziskovanja so po-mizo. kazala, da je človek lahko pre- Po enournem razgovoru me občutljiv za vsak živež', n. pr. je peljal po celi ječi. Prvo sva za jabolka, ananase, banane v. šla v celico kjer se vrata odpi- m. margarino, vino, citrone, di-rajo brez ključev, čuvarji jih šave, gobe, sladkor, čebulo itd., odprejo in zaprejo. Potem itd. Seveda sledijo potem več-gremo v obiskovalho sobo v ka- je ali manjše motnje v lepoti teri je prostora za 500 oseb.. kože. Tam so bili vsi obiskovalci ki Kdor trpi za ogrci, se mora, so obiskovali svoje sinove. Ime- kakor znano, čuvati ostrih za-kakih 500. čimb, pikantnih, tolstih in kislih "Ali se tvoje mnenje kdaj križa z mnenjem tvoje žene?" "Seveda se, ampak moja žena tega nikoli ne opazi!" Začetki umetnega življenja Podganji zobje, oko brez možganov. prsna koščica in kostno tkivo V skromnem laboratoriju, ki je podoben bolj podeželski hišici, nedaleč od Cambridgea, redi kakšen tucat raziskovalcev pod vodstvom neke ženske že sedem let življenje v steklenicah. Pod mikroskopi se živo tkivo razvija tu enako, kakor bi bilo še vedno sestavni del živega živalskega telesa. Gre za podganje zobe, za oko brez možganov, za prsno koščico neke ptice in kostno tkivo. Pokazal mi je prve ce- jecli. Pri mladih dekletih gre lice v pritličju. Videl sem ka- dejansko velik del lepote skozi ko se avtomatično odprejo in želodec. Nič manj pa ne pri zaprejo vrata. Njih postelje' starejših letnikih. ' V primeru mi niso ugajale. Ne bil bi rad j kroničnih kožnih motenj je te-notri tudi ne eno uro. Postelje daj potrebno, da preiščemo med so tako ozke, da se še obrniti drugim presnovo. Čeprav sc ne more na njih in trde, da ne | takšne motnje v splošnem zdra-bi želel nobenemu, da bi šel tam vijo lokalno, vendar je treba ra-počivat. čunati z važnimi zvezami med Potem gremo naprej in mi po- dieto in kozmetiko, kaže jedilno sobo in kuhinjo. | K lepoti spada tudi linija. Za-Kuhinjo imajo lepo. Veliki ko- viranje tolščavosti s primerno tli za kuhanje so vsi na soparo, dieto je končno tudi del kozme-Mladeniči so pridno delali, ker tilce, ki gre skozi želodec. so ravno pripraviljali za kosilo. ___ Ogledal sem si jedilno sobo katera je tolikšna, da gre lahko do 2000 kaznjencev naenkrat k mizi. Vse mize so bile polne Divje svinje - čuvaji Euclid, O. Da ne bi kakšen mislil, da tukaj v naši Beli Ljubljani kar spimo, moram naznaniti, da vedno premišljujemo kaj bi bol i veselega in zanimivega napravili za stare in mlade, najbolj pa za mladino. Ker smo tukaj različni ljudje imamo tudi vsakovrstne nabavo. To pa zato, da se prav vsak lahko udeleži. Ce se mu ne dopade ena stvar, se mu mora na druga. V dokaz temu, je nas napredek v zadnjih par letih, najsibo na društvenem polju, klubcvem ali pevskih zborih. Zbori so pa tudi za stare in mlade, tako da je lahko zopet vsak navzoč ali vsak član kakšnega zbora. Ti zbori prirejajo veselice, igre itd. Kateremu ni veselica po volji, naj pa pride pogledat igro, i si pomagamo za silo z mizo aJi dvema mizama, ki ju postavimo drugo poleg druge. Najboljša je seveda druga postelja. Vsem bolnikom, razen vročič-mih, bo zlasti pozimi dobro delo, Ce jim posteljo pogrejemo, kar šarimo z vročo opeko, termo- i from, vročim likalnikom ali z Vrečičo segretega prosa. Pri j tem moramo paziti, da ogreval-ne priprave niso prevroče, da Se bolnik ne speče in da so ovi-' te s čisto krpo. Nobena teh Prif»rav naj ne pride nezavita v; s telesom. Ako bolnika Clstimo, umivamo, m e njamo ; Srajco, storimo to še na prejšnji Postelji, na rabljenih rjuhah. Telo Srez dobre telesne nege ni do- j bl'e nege bolnika. Moti se, kdor j misli, da umivanje škoduje bol- j mku> ali kdor se boji, da se bo lJri tem prehladih Čiščenje bol-mlcu zelo koristi, saj se sko:|; ko Zo izločajo škodljive Snovi. .Pogosto umivanje osveži bol- nika vo m neredko pospeši njego-ozdravljenje. V primerno i °Pli sobi ga lahko umivamo po Vsetn telesu, brez najmanjše ne-' Varhosti za prehlad, če le strež-tjlCa ni preveč nerodna. Vsak zjutraj mu umijemo obraz, |oke in pazduho. Obraz, vrat ušesa je najlaže umivati s P° ali koncem brisače; roke j umije strežnica s svojimi ^tnimi, namiljenimi rokami, in sicer tako, kakor da bi ga lahko božala. Dobro je, če mu pogosto umijemo noge, da koža lahko bolj redno deluje. A tudi nohte na rokah in nogah bo skrbna strežnica bolniku ostri-gla. Zlasti pogosto moramo bolniku umiti roke in usta. V času bolezni res premalo upoštevamo nego ust; saj pa ni čuda, ko to še v zdravju kaj radi zanemarjamo. Od nege ust deloma zavisi bolnikov tek, brez dvoma pa njegovo občutje. Umivaj-mo mu usta in zobe z mehko ščetko vsaj dvakrat na dan, potem mu jih pa splahnimo ali iz-brišimo z vodo, ki smo ji dodali nekaj kapljic ustne vode ali čistega špirita. Razpokane ustnice namažimo z vazelinom ali glicerinom. Dele telesa umivamo drugega za drugim. Pod bolnika raz-prostremo nepropustno tkanino in ga umijemo z mlačno vodo in milom. Ostalo telo ostane pokrito. Ko je ta del posušen in zagrnjen, nadaljujemo na drugem in vedno odkrijemo le tisti del, ki je na vrsti. Lase moramo bolniku počesati vsak dan. Dolge ženske lase predelimo v sredi od čela do tilnika in jih spletemo v dve kiti. Le tako ostanejo v redu, ne da bi bilo treba bolnice mučiti z razčesavanjem. Razmršene lase potresemo pred česanjem nalahno z riževo ali krompirjevo moko, pri daljši bolezni pa jih je najbolj odrezati. Preležanje Pri dolgotrajni bolezni bomo posvečali posebno pažnjo tistim delom telesa, ki niso mesnati, kakor so križ, pleča, pete, komolca. Ta mesta po daljšem ležanju pordijo, se vnamejo i\i nazadnje se napravi gnoječa rana, ki se težko zaceli. To i-menujemo preležanje. Preležani so kmalu zlasti suhi, vročični, nezavestni in hromi bolniki-A pri vseh .boleznih, ki trajajo delj časa, zlasti, če bolnik ne more spremeniti lege, je preležanje nevarno. Preležanje preprečimo tako, da pogosto in skrbno popravimo posteljo in pazimo, da ni gub ali šivov, ki tiščijo; da bolnik ne leži v mokrem, da ni drobtinic ali drugih takih stvari. Dobro je tudi, da bolnika na takih mestih redno umivamo in ga namažemo s špiritom, francevim žganjem, citrono, beljakom ali pa ga močno napudramo z vazenolom, nikakor pa ne s krompirjevo aji riževo moko! Od časa do časa je dobro, da ta sredstva menjamo. Časih pomagajo taka mazila, ki so zoper suho kožo. Preležan bolnik je velik revež. Ni pa vedno lahko, preprečiti preležanja; a če nam je uspelo, da smo ga pri dolgi bolezni preprečili, nam je to v tem večje zadoščenje. UFE'S* BYWAYS 1-m.L wixie-ace vwe-Tkat cure K.o You've. Butn keaipikc. so much ATSou-r : S-lS' J" Know That rELLA You SAIP «liUl_-p -RATHiK WAi.K A Mli-E. THAN O PF.MVA glME- \MEJa. HE^S- PoWfJ cau m v"*. You AC'iu • uey TVP: THE MIMISTETC GoZS ^ THE CEU-Aie A»4 C IT "the 'ke-st OTFThi m Borrix-i Wor You k 5aip 1 coulp sell1 1OTH*:"RAiCMAN ? Zračna blazina Zelo oslabljeni stari bolniki naj imajo pod seboj podloženo zračno blazino. Ako te nimamo, si pomagamo tako, da zvitek vate s povojem dobro ovi-jemo. Svojo potrebo naj bolnik o-pravi v sobi; če je težje bolan, v postelji. V ta namen so zelo priporočljive posode, ki imajo obliko lopate, ker ne zahtevajo prekladanja. Tako posodo uporabljamo tako, da z eno roko dvignemo bolnika v križu, z drugo pa pomaknemo posodo po-denj. Bolnik se tako ne utrudi, in ker ni treba odgrinjati o-deje, se ne shladi. V bolezni je redno iztrebljanje prav tako potrebno kakor v zdravju. Ker je občutljivemu bolniku dotik z mrzlo posodo neprijeten, storimo prav, da jo prej segrejemo, in sicer na ta način, da vlijemo vanjo vroče vode. Za malo potrebo se dobe tudi posebne steklene posode, ki niso drage. V hudi bolezni skoraj ne moremo izhajati brez take posode, zato jo je treba pravočasno nabaviti. Preoblačenje bolnika Kadar preoblačimo bolnika, moramo to zelo skrbno napraviti. Srajco mu slečemo najbolje tako: najprej odpnemo vse gumbe, tudi na rokavih. Bolnik iztegne roke in jih ob glavi položi na blazino. Nato primemo srajco v stranskih šivih in mu jo potegnemo, dočim smo ga lahko v križu dvignili, do pleč; potem mu jo potegnemo čez glavo. Oblačimo ga tako, da mu najprej vtaknemo roke v rokave, na ! kar spravimo glavo skozi sra jco. Njen zadnji del potegnemo pod tilnik, nakar bolnika dvignemo v križu in mu jo pod hrbtom lepo razprestremo. Tako delamo z ležečim bolni kom; s sedečim pa slično, in si- Jcer: zadnji del srajce zganemo; nato dvigne bolnik najprej eno, potem drugo roko, ki mu jo vtaknemo v rokav. Potem mu srajco spustimo čez glavo. Ranjenim bolnikom oblečemo najprej bolno stran, slečemo pa najprej zdravo. Za bolnike z ranjeno roko, so razklani rokavi, ki jih zapiramo s trakovi —-ne gumbi — zelo praktični. Lahko tudi srajce, ki so spredaj vse skozi razparane in ki imajo skozi razklane rokave. Preoblačenje nam olajšajo tudi srajce z velikim, sprednjim raz-porkom. Prazen rokav pritrdimo na prsih z varnostno zaponko. Za bolnike, ki se ne smejo premakniti, imajo srajce, slične onim za dojenčke, to je take, ki so zadaj odprte in jih zaveže-mo le za vratom. Tako srajco bolniku ob straneh nekoliko podvijemo. Menjava rjuhe in podlage pri težko bolnih Dokler je bolnik dovolj močan tako, da med prestiljanjem sam ali z našo pomočjo zapusti posteljo, je menjava rjuh in prestiljanje lahka stvar. Drugače pa je, ako je naš bolnik težko bolan, hrom ali tako o-slabljen, da si sam pomagati ne more, ali pa samo toliko, da se opre na pete. Tedaj' mu menjamo rjuho in podlogo, medtem ko leži. To naj se zgodi z največjo pozornostjo in previdnostjo. Pri tem naj se strežnica ne boji, kleče kaj izvršiti; to je za bolnika velikokrat olajšava, zanjo pa pripravneje. Uro zapestno ali prstane s kamni naj med strežbo odloži. Nohte naj ima kratko ostrižene. Najtežja je menjava spodnje rjuhe; vendar se da to preprosto napraviti takole: svežo rjuho pripnemo po dolgem na staro z varnostnimi zaponkami, in ko bolnika nekoliko dvignemo pod boki, potegnemo staro izpod njega, pri čemer pride sveža po-denj. Enako menjamo podlogo. Menjava rjuhe počez Lahko pa jo tudi drugače menjamo in sicer: staro rjuho s podlogo vred najprej počasi odstranimo tako, da jo porinemo od nog do bokov, pri čemer bolniku dvignemo meča, če jih sam ne more. Svežo rjuho in podlogo porinemo za staro. Bolnik položi noge zopet dol. Tedaj dvignemo pod boki in držimo, medtem pa porinemo staro rjuho do hrbta, svežo pa za njo. Nato vzamemo staro rjuho popolnoma proč svežo pa lepo gladko raztegnemo in dobro podvijemo. Pri postelji z vzmetnico napnemo rjuho še bolj, tako, da položiino palico metle po dolgem med stranico in vzmetnico- Menjava rjuhe po dolgcin Bolnika pa tudi lahko previdno prevalimo na stran postelje, nakar staro rjuho po dolgem naberemo do njegovega hrbta-Poleg nje položimo do polovice [zvito rjuho. Bolnika potem prevalimo čez obe rjuhi na drugo stran postelje. Staro rjuho vzamemo proč svežo pa odvije-mo in lepo nategnemo. Ko je bolnik še na prvi strani postelje, ga pregledamo in mu, če je treba, zaradi preležanja namažemo kožo na hrbtu. Srajco mu pomaknemo do križa in potem do pleč. Tudi za ta postopek že prej vse pripravimo in sicer mlačno vodo, milo krpo, brisačo, mazilo, obvezo, puder itd. Za menjavo rjuh zadostuje ena oseba. Vsekakor pa bomo lahko obzirneje ravnali z bolnikom, ako bosta to delo opravljali dve osebi. Slon beži po ulicah Nenavadno razburljivi prizori v Hamburgu Neki cirkus je te dni v Hamburgu napravil propagandni obhod za akcijo zimske pomoči in se je ustavil končno v bližini glavne železniške postaje, da odda svoj prispevek. Imeli so s seboj tudi tri slone. Ena izmed živali, ki nastopa že petnajst let pri tem cirkusu in je doslej kazala najbolj mirno čud pa se je bržkone velikega prometa ob postaji prestrašila. Iztrgala se je in pričela begati. Namesto, da bi ljudje ohranili mirno kri in pamet ter pustili, da bi strežniki, policisti in gasilci sam ulovili žival, so se spustili tisoči s kričanjem in tru- i ščem za njo ne da bi pomislili, da s tem ogražajo sami sebe. Množice pred bežečo živaljo, ki so jo videle prihajati bližje, pa so tekle spet s krikom in hrupom v zavetja. Vse to je moralo slona še bolj razburiti in zaman so bili vsi napori lovcev, da bi ga ujeli. Ti so imeli s seboj celo slonico, ki naj bi rabila begunca za vabo, pa ni zaleglo nič. Šele po dolgem pogonu so v bližini nekega mosta utegnili obkoliti slona. Pravkar so ga hoteli zvezati, ko se je vmešal majhen psiček, ki se je zagnel z bevskanjem veliki živali pod noge in jo spet tako razburil, da se je obrnila in stekla nazaj. Med potoma je vdrl slon skozi odprte duri v neko poslopje in se vzpel tam do prvega nad-stroja. Stvar mu pa ni ugajala, obrnil se je nazaj in nadaljeval svoj beg po ulicah. Šele čez dolgo časa je uspelo nameščencem cirkusa, da so ga obkolili znova in spravili v verige ter v kletko, škode razen velikega razburjenja med ljudmi, ni ta tropski lov po hamburških ulicah napravil nobene. Dekle dobi delo Dekle dobi elelo za splošna hišna opravila. 18608 Keewanee Ave. Zahvala Že mesec dni je odkar so se zbrali prijatelji in prijateljice in me presenetili z "surprise party" ob mojim rojstnem dnevu. Preveč sem bila iznenadena da bi lahko zbrala imena skupaj prej. Toda sedaj se moram zahvalitit vsem ki so žrtvovali, da so me presenetili in ki so mi kupili tako lepo darila. Zahvalo naj prejmejo: Mr. in Mrs. Frank in Agnes Makaro-vič, sestri Anna Vrabec in brat Frank Hočevar ki so vse skupaj zbrali tako da nisem nič slutila. Nadalje se zahvalim kuharicam Mrs. Bergič in Mrs. Tončka Voglesh, kakor tudi gostom: Mr. in Mrs. Steve Jamnik, Mr. in Mrs. Anthony Hrovatič, Mr. in Mrs. Jerry Glavach, Mr. in Mrs. Skoff, Mr. in Mrs. Janže-vich, Mr. in Mrs. Frank Fajfar, Miss Angela Fajfar, Mr. in Mrs. Frank Jamnik, Mr. in Mrs. John Jerala, Mr. Frank Stro-jin, Mrs. Mary Klauzer, Mr. in Mrs. John Suponic, Miss Kath-erine Suponic in Oton Kal an za okusen kek. Vsem izrekam najprisrcnejšo zahvalo. Mrs. Josephine Simoncic, 19508 Riverview Ave. DON'T NEGLECT A COLD Prehlad v prsih ki lahko postane ne-! varen je navadno hitro olajšan,, ko se | uporabi pomirjevalen, topel Musterole. I Mustefole NI le mazilo. Je proti-i dražilo ter pomaga iztrebiti bolečine. | Milijoni ga rabijo že 25 let. Tri vrtite. Priporoča ga mnogo zdravnikov in strežnic. V vseh lekarnah. AKO IZVESTE NOVICO, ki se vam zdi zanimiva, jo sporočite nam, ker bo gotovo tudi druge zanimala. Oglasite se v uradu, pišite ali pokličite telefonično HEnderson 58X1 Lahko sporočite tudi našim zastopnikom: V St. Cla»r okrožju: John Renko, 955 E. 76 St. Za Collinwood, Nottingham, Noble: John Steblaj, 390 E. 162 St. Za Newburg in West Side: John Peterka, 1121 E.68St. Vsem Slovencem, ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim sinovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo krasno novo povest yoo-noo: on MOM WPEM TMc POOR - I'M A Bill.. elector: cos-m : -I tmpim' po kotmim' __ owlv ask fat missu.s c.l0t* it -shk couj.t7 fit |m one. flfthim m0t0rlcscx.e: s.pecaks • -ALLU-S A. '■ The 7 Kraft Cheese Spreads now in new-design Swankyswig glasses! * Sparkling glasses strewn with bright stars ... the new Swanky-swigs; You'll want; to collect a whole set. And while you're doing it, get acquainted with all seven of the delicious Kraft Cheese Spreads. They're marvelous for sandwiches,salads and appetizers. Erasmus Gorshe 1030 East 66th Place Corner St. Clair HEiid (VNUKI) KATERO JE SPISAL Louis Adamič Avtor "The Native's Return,' 'Laughing in the Jungle' in 'Dynamite' To ju povest treh vnukov slovenskega izvoljenca v Ameriki. Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50. NAROČILA SPRliJEMA ENAKOPRAVNOST' 6231 ST. CLAIR AVE.-----CLEVELAND, OHIO ŠTRAh i ENAKOPRAVNOST 14 aprila, l93c Zgodovinski roman Demonska žena se je z vso te- več ljubila, tako. Da mi je dejal: 2o svojega telesa vrgla na Po-1Elizabeta, zame moraš umreti-temkina ter ga pričela poljublja- storila bi to brez odloga in po- ti na usta, oči in roke. Ni bila več ponosna vladarica, temveč samo žena, ki ponižno prosi ljubezni. "Povej mi, Aleksander, da ljubiš samo mene!" je šepetala carica. "Prisezi mi, da ne čutiš ničesar več za Elizabeto. Prisezi mi, da ne boš nikdar več mislil na njo. Zapomni si! Znam ljubiti znam pa tudi sovražiti!" Carica se vzravna in mu pogleda. v oči. Potemkin se je zdrznil pred njenim pogledom, polnim temne grožnje. Stala j? pred njim z bledim obrazom, velika in ponosna, s plamtečimi o-Čmi. "Carica", spregovori Potemkin, "Katarina, kaj misliš o meni? V mojem srcu ni več niti sledu ljubezni do Elizabete. Moral bi jo pravzaprav postaviti poleg tebe da bi videl razliko. Mar ne veš, kako strastno te ljubim? Vzemi mi vse časti vsa bogastva napravi iz mene siromaka, svojega sužnja — vendar te bom ljubil večno! In da bi stopila, zdaj Elizabeta predme — jaz bi jo — "Potemkin je pričel šepetati, "jaz bi jo mogoče pomilo-val, toda ljubiti bi jo ne mogel več." Iz grma se je zaslišal krik. Nista ga slišala niti Potemkin, niti Katarina. Bila sta prepričana, da sta sama, in da ju nJliče ne* sliši. "Priznavam ti", je nadaljeval Potemkin, "da sem ljubil nekoč to Elizabeto Voroncovo. Bil bi se z njo poročil, da so mi takratne razmere to dovolile. Toda takrat že nisem vedel, kaj je sroča in blaženost, tedaj nisem niti slutil da more žena. ustvariti svojemu možu raj na zemlji. Sanjal sem o mirni, meščanski sreči, ki ne po zna. velikih strasti. Sanjal sem o zakonu, katerega glavni namen in cilj je, prožiti z zvesto uda.-nostjo obojestransko zaščito. Oh, kako dolgočasno je tako življenje! Odkar pa si mi ti, Katarina odprla oči, vidim, kakšno blaženost lahko da možu ljubljena žena. Katarina, preživeti eno uro, ne uro, samo nekoliko trenutkov v tvojem naročju mi je več, kakor vse življenje ob Elizabeti Voroneovi!" "Hvala, Aleksander, za tvoje besede " Za grmom je ležala v nezave sti Elizabeta. "Večeri se", pravi Katarina. "Vrniva se v dvorec. Ali mi ob Ijubljaš, da ne boš nikdar več mislil na ono deklico?" Katarina se privije k njemu. Potem odideta v dvorec. Bila je že noč, ko se je Elizabeta zavedla. S težkim napo- j rom je vstala. Bilo ji je, kakor da je vse sanjala. Ko je stopila na. pot, je ugle-! dala klop, na kateri sta sedela Katarina in Potemkin. NI sanjala. Zdaj je vedela, da jo Potemkin ne ljubi več. Tisočkrat težje ji je bilo sedaj, ko je vse to vedela, kakor preje, ko je vendarle Se nekoliko upala. Z glovokim vzdihom je sedla Elizabeta na klop. Mrak je že legel na zasneženo poljano. Brez moči je sedela nesrečna deklica sredi drevoreda v Carsko jeni Selu. Končno pa odločno vstane. Nič več ni bilo v njej obupa in bolesti. Prenehala je jokati njen obraz in oči pa. je prevzel srdit izraz. "Zabodli ste mi nož v srce! Toda nisem mrtva! Jaz živim in dokazati vam hočem, da me ne boste uničili! Četudi ste mi u-kradli mojo £rečo, vso mojo mladost!" "Ljubila sem Potemkina "nežno in zvesto! Nobena ga ne bo mišljevanja!" "Toda, če znam ljubiti, bom znala tudi sovražiti in se maščevati!" 36 POGLAVJE Bo j za ljubimca Elizabeta je šla v smeri, odkoder so prihajale luči iz raz svetljenih oken. Vedela ni, da je tam dvorec, neka skrivna moč jo je gnala tja V nekaj trenutkih je prišla do mesta, ki je bilo obrobljeno marmornatimi kipi. In nedaleč odtod je stal dvorec. Okna tega čudovitega dvorca so bila razsvetljena, iz koncertne dvorane je bilo slišati godbo. Okna, ki so vodila iz koncertne dvorane na balkon, so bila odprta, in Elizabeta je mogla čuti vsak zvok godbe. Mirno je stala in poslušala. Glasovi godbe, katere že tako dolgo ni slišala, so objeli njeno dušo. Tedaj se pojavijo na oknu dve osebi. Takoj jih je spoznala Eli zabeta za Katarino, rusko carico in za Potemkina Kar v tajnem šepetu sta stikala glavi. "Le udajajte se svoji grešni jubezni!" vzklikne Elizabeta proti oknu. "Ujela si ga v svoje mreže, propadla ženska! Tako si storila tudi z Orlovom! Toda prišel bo dan, ko boš tudi Potemkina sita! Tedaj se bo vajina ljubezen spremenila v sovraštvo! — Tedaj se bo Potem kin kesal in bo preklinjal svojo sodo, da je radi take ženske izdal in prevaril mene!" Dvojica na oknu je zginila. E lizabeta se skrije v grmovje ker se je bala, da jo kdo ne opa zi. Koncert se je nadaljeval. Ne kdo je igral na klavir in moški glas je pel. Pel je Potemkin. Pesem, ki jo je Elizabeta pogostokrat slišala od njega. Pel je s svojim prijet nim lepim glasom, katerega je tako dobro poznala. "Moja pesem — mojo pesem poje!" vzklikne Elizabeta obupno. "Ali je mogoče, da me je pozabil popolnoma? Ali je mogoče, da je pozabil na "Elizabeta Voroncova — Aleksander Potemkin — neločljivo združena!" "Saj je vendar on sam dal vrezati te besede v prstan! In zdaj, zdaj me je izdal! Prevaril! Zapustil! Če bi me več ne ljubil, bi se me ne spominjal s pesmijo. Nikdar bi me ne videl v san- jah!" "Ne, ne, še vedno me ljubi. Ljubi me, toda ne upa se priznati. Niti samemu sebi. Kaj ni mogoče raztrgati teh vezi?" "Samo ena moč je, ki bi mogla. raztrgati te težke verige, ki ga vežejo, in to je: čista deviška ljubezen!" "Nočem dalje gledati, kako polagoma gine sreča mojega življenja. Pozivam te, Katarina, bojuj se z menoj. Borili se bova za moža, ki ga ljubiva!" Elizabeta je še enkrat pogledala na razsvetljeno palačo, potem je hotela oditi. Ni še napravila sto korakov, ko zagleda svetle baklje, in zdelo se' ji je, kakor da se bliža več sto ljudi. Cula je jezik, ki ga ni razumela. Čula je vzklike, ki so ji bili tuji. Mislila je, da gre za važno stvar, novico, ki so jo prinesli carici v Carskoje Selo. V sredi množice je stopal visok moški, ograjen v dragocen plašč. Tega človeka so pravkar nosili navdušenci na rokah, kljub temu, da se je tega branil na vso moč. 'Živel Gregorij Orlov!" Je slišala klicati Elizabeta. "Živel zmagovalec Tatarov!" Gregorij Orlov! Elizabeta se je zdrznila ter se skrila za neko drevo, da bi jo ne opazili. Vztre-petala je ob misli, da bi jo mogel skrivaj pa se je veselil, da ga je množica obkolila sredi praznega prostora pred dvorcem. "Živela Katarina", je kričala množica, divje mahajoč z bak-ljami. "Videti hočemo carico! Prinašamo novice! Grof Orlov je tu!" V koncertni dvorani preneha godba. Dvorna družba prihiti k oknom in na balkone. Ime Gregorij Orlov je izzvalo splošno zmešnjavo. V prvem nadstropju se odpro balkonska vrata. Štiri sluge s svetiljkami stopijo na balkon. Za njimi — Katarina. "Carica", je šlo od ust do ust. "Carica je na balkonu!" Gregorij Orlov je odvrgel svoj plašč. Pokaže se ji zdaj v svoji generalski uniformi z redom Vladimira na prsih. Kljub vsej lepoti je bila uniforma na mnogih mestih zamazana in raztrgana., kar je jasno govorilo, da je stal general v boju s Tatari v dežju krogel in pušic. To uniformo je oblekel namenoma. Hotel je ljudstvu pokazati razliko med seboj in drugimi, ki hodijo v prekrasnih unifor mah — domov. Ko je začula Katarina Orlo-vljev glas, se nehote zdrzne in pogleda Potemkina. grof Orlov. "In vsak sovražnik Katarine naj konča, kakor lopov Mirovič, o čigar zaroti sem čut Potem se ponosno in dosto- že za časa svoje vrnitve!" janstveno vzravna, namigne mi- "Miroviča je zadela zasluže-lostno Orlovu in reče: na kazen", odgovori Katarina. "Hvaležna sem Bogu, ker "Zagrešil je zločin — končal je nam je pomagal in blagoslovil, naše orožje. Hvaležna sem tudi onemu, ki ga je Bog izbral, da je zagotovil Rusiji ta novi triumf. pod sekiro krvnika. Bog bodi milostljiv njegovi duši!" "Bog nam bo pomagal, da uni čimo tudi ostale zarotnike, veli- "Grof Orlov, nestrpno smoika carica", nadaljuje Orlov, pričakovali vašo povrnitev, da "Štrli bomo tudi ostale zarot-vas odlikujemo pred vsem na-jnike, ki nameravajo škodovati rodom. — Toda, mar mi imate'; tebi z najgnusnejšimi lažmi!" sporočiti samo svojo zmago?: kom govoritej grof 0r- Ta nam je bila že znana. Sporo- j jov?>' čili bi mi to v času običa jno | predpisane avdijence, in ne naj "Kaj moja carica še ni čula o tako nenavaden način, kakor ste veliki nevarnosti, ki ji preti? pravkar storili. — Kaj še ni zvedela, da je vstal v "Slutim torej, da imate za j pustinji tekmovalec, kateremu svojo carico še kako sporočilo, j se klanjajo tisoči in tisoči kot orrof Orlov!" carju Petru III?" Carica se zdrzne, kakor da jo mož Peter, ki je 5. julija 1762 v Ropši — umrl!" Katarina vzklikne. Grof Orlo/ je jasno videl, kako je omahnila, in kako jo je Potemkin podprl. "Vaša vest me žalosti, grof Orlov", nadaljuje carica.' "Vidim namreč, da so ljudje, ki hočejo na vsak način pogaziti red in zakon v državi, da vlijejo strupa v žile mojega naroda." (Dalje prihodnjič) "Moja carica se ni zmotila," je pičila strupena kača. Ta stara, raztrgana, umazana uniforma je bila nema obtožba proti njegovemu tekmovalcu — Aleksandru Potemkinu. vzklikne Orlov, in čez bradato! "Peter?" vzklikne, toda glas lice mu šine porogljiv nasmeh. .. nj bn več odločenj kot sicer "Prinašam novice, ki jih ho-,;,Kai mis]i narod Q temu golju_ čem sporočiti tu pred to mno-j fu9>> žico, ker so itak znane tudi že i po vsem Petrogradu. Pripomni-i Orlov se približa balkonu, ti moram, da vam le nerad in s j Njegove oči so žarele v polmra-težkim srcem sporočam neugod-|ku> Slas Pa mu je bil rezek> da no novico." 1 jp vsaka njegova beseda zadela : carico, kakor ostro bodalo. Katarina je nagubančila čelo.) ,Ko2aki pustinje, ki se zbira-Slutila je, da leži v tem, da hoče j jo okrog tega lažnega carja mi-Orlov pred ljudstvom govoriti j slijf)j da je Qn tvoj mQŽ> tvoj nova njegova zlobna namera.1 i i | Ko potrebujete * ŽELEZNINO j SEMENA STEKLENO POSODO ;; ELEKTRIČNE PREDMETE itd. \ zglasite se v SUPERIOR i HOME SUPPLY 6401-03 Superior Ave. i opaziti črni grof. ie prenehala s kričanjem. Toda Toda Orlov je ni mogel opa- ko se je pojavil za njo še Potem-ziti v tem trenotku. Na koncu kin, je nastala popolna tišina, prostora, na katerem so stali ki- Carica spregovori z balkona z pi, se oprosti Orlov svojih spre- zvonkim glasom: mljevalcev. "Prijatelji, kasno me prihaja- "Dragi moji!" reče Orlov na te pozdravit! Pa saj jaz sem se-način, s katerim si je vedno znal,daj v Selu, da se odpočijem od pridobiti srce ljudstva. "Ni zdaj i težkih vladarskih skrbi. — Kaj čas, da me slavite! Spremili ste |se je zgodilo? Kakšno novico mi me sem iz Petrograda! Zahva-1 prinašate ?" ljujem se vam, da niste pozabili,! "Naj govori grof Orlov!" zakaj sem storil za domovino." kliče nekoliko glasov iz množice. Toda prišel sem, da sporočim "Naj govori Orlov! — Orlov se carici važno vest. — Vi že veste; je vrnil! Živel zmagovalec!" zakaj gre! — Vi veste, kako ve- Orlov je Katarino strumno like važnosti je ta vest za roko pozdravil. Držeč roko ob čepici carice Katarine Velike!" je stal kakor kip. "Živel Gregorij Orlov!" zaori "Velikodušna carica", vzklik-množica. "Želimo jo slišati! —'ne nato, in krog njega zavlada Naj carica spregovori pred na- tišina, "dovoli, da ti kot prvi ča-mi!" letita m k novi slavi! Tatari so Orlov se je samo na videz premagani, ostala si zopet zrna-branil svojih spremljevalcev. Na govalka!" Ko je ugledala množica carico Vedela je, da je njen nekdanji prijatelj zdaj najhujši sovražnik. Toda .Jsjla je oprezna in grofu ni precT zbranim narodom očitala, ničesar. Mirno je odgovorila : "Med menoj in mojim narodom ni nobenih skrivnosti, grof Orlov. Naj tudi narod zve za vašo vest. — Ne odlašajte' torej! Kaj se je zgodilo?" "Živela naša carica !" vzklikne JOHN NOVAK Papirar in čistilec Čistimo stene vse delo jamčeno 20171 Nicholas Ave. Euclid, O. Help Kidneys Don't Take Drastic Drugs Your Kidneys contain 0 million tiny tubes or filters which may be endangered by neglect or drastic, irritating drugs. He careful. If functional Kidney or Bladder disorders make you suffer from Getting X*p Nights, Nervousness, Loss of Pep, J-eg Pains, Rheumatic Pains. Dizziness, Circles Under Eyes, Neuralgia, Acidity, Burning. Smarting or Itching, you don't need to take chances. All druggists now have the most modern advanced treatment for these troubles—a Doctor's prescription called Oystex (Siss-Tex). "Works fast—safe and sure. In 18 hours it must bring new vitality and Is guaranteed to make you feel 10 years younger In one week or money back on return of empty package. Cystex costs only 3c a dose at druggists and the guarantee protects you. Jobolenik prodajam Na sode ali na galone JOŽE POČEK 904 East 200th Street Delo dobi Stenografinja dobi takoj delo za par ur na dan. Pokličite HE 23S3 nocoj med 6:30 in 7:30. PRAVI DUTCH BOY WHITE LEAD $8" 100 LBS. ako kupite za pet dolarjev barvnega materijala. ki ga rabite, da Izvršite barveno delo na Itiii. 3 kante Cleveland Climax čistilec za stenski papir 19c Union Hardware Roller Skates $1.49 12 galon kante za odpadke _________ __. ______ 69c O'Cedar mape za pode, prej $1, sedaj _______________ 79c Clothes Props 3 za 55c TUDI DRUGE POSEBNOSTI ZA CELI TEDEN MANDEL HARDWARE 15704 WATERLOO ROAD ODPRTO ZVEČER KEnmore 1382 i Zamenjajte vaše hranilne knjižice za pohištvo, električne washers in ledenice KRICHMAN & PERUSEK FURNITURE CO. 15428 Waterloo Road Odprto zvečer "MOJ MALI DEČEK JE BIL TAKO M - ZJOKALA SEM SE, KADAR SEM GA POGLEDALA" "Nagovarjati sem ga morala, da J« Jedel, in nič, kar je pojedel, ni poma-g»lo, bi pridobil na teži. Vedno bom hvaležna tisti materi, ki mi j« povedala o Trinerjevem grenkem Wnu." Trinerjevo grenko vino je staro, zanesljiva druKnsko zdravilo, ki odpr**. (d« zaprtje, plin«, aetpežnost, slab« Mpo, aeMatoat kože in tciav«, idrn-ima « prebavnimi acredntwtaat, In Mvd« t Hrlj.njem oetabeH tek tM*e V« lahko v reald lekarni. TRfftERJEV EUKBttt OREN K EO A VIHA a / a BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA - "IT'S TOASTED" MOKROTNA KONTROLA Kajvažnejši posamezni dodatek k cigaretam, poleg samega tobaka, je vsebina mokrote. Njenemu vplivu dolgujemo možnost, da napravimo edinstvene cigarete, kontroliramo gorenje ter urejamo kakovost kajenja. Preveč mokrote ovira pravilno gorenje ter napravi cigaretni dim neokusen. Nezadostna mokrota dovoljuje cigareti suh, prašen dim, ki pridejo vstik na občutljive slinavke kadilca. IS LUCK1ES SO MANJ KISLOBNE! Zadnja kemična preizkušnje kažejo* da imajo druge znane vrste preobilico kii-lobe nad Lucky Strike od 53%do 100%. f: • - " V, ' - ' « • Indi Potrjeni Od Neodvifnih Kemičnih Laboratorijev In Preiskovalnih Skupia TOASTED^ Zaščita vašega grla-proti draženju _ -proti kašlju