Izhaja vsaito sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo lei-no 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo, flača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter. št. 32-59 Karun pri poštni3hranilnici št 14.194. na Po poletju, ki nam je letos pripravilo več gorja kakor radosti, gledamo kmetje z obupom proti jeseni, ki obeta še hujše darove, kakor smo jih prejemali doslej. Čudimo se samo, kako nekatera gospoda more govoriti o zboljšanju našega položaja, ko nas na vseh straneh skele vedno ihujše rane. Kdo bi jih vse naštel! Morali bi napisati knjige, moral bi pripovedovati noč in dan, pa še ne bi razgrnili vsega. Tu hočemo zato omeniti le nekatere »dobrote«. Ne verjamemo in niti ne pričakujemo, da bi s tem vzbudili vest tistim, ki jim je uspavanje in izsesavanje kmetskega človeka — življenjska naloga in prvi poklic. Kljub temu je naša dolžnost, da damo vsej javnosti jasno in resnično sliko svojega položaja in odpremo oči tudi onim redkim, ki se morda vzlic stiskam dajo še preslepiti z lepimi besedami. Pcbcljsanic in prepost Pravijo, da se nam kmetom dobro godi, ker naraščajo cene za kmetske pridelke. Pravijo, da naraščajo številke našega izvoza. Pravijo, da narašča pri nas število dobrih letin. Glede cen za kmetske pridelke naj omenim samo tole: Riziko za kmetske pridelke se ni v ničemer zmanjšal in je celo vsak dan večji. Ali čutite veliko razliko med — vžigalico in jajcem? Ker je to tekom let že postala šolska naloga, nc bomo razpravljali o tem, ampak le pravimo, naj tisti, ki še lahko mislijo, vzposta-• vijo primero o tem! Takih in podobnih primerov je brez števila. Vsi nam soglasno pričajo, kakšno je naše pobolj-šanje. Danes kmetje morda res dobimo za nekatere (ne za vse!) svoje pridelke nekaj več kakor pred leti. Narodni gospodarji pa pozabijo upoštevati, da *o ti pridelki plod nekaj let! Tako je torej treba razdeliti naš dobiček na nekaj let, medtem ko ga industrijski podjetnik sme razdeliti na nekaj dni! Naše poboljšali je je torej v praksi takole: Pri živini (to je naš najbolj stalni zaslužek) se je zvišala prodajna cena od 50 par do 1-50 din pri kilogramu žive teže. To je za oči uspeh, ki ga niti kmetje ne tajimo, ampak pozdravljamo. Pozabijo pa ljudje povedati, da konj, krav, volov itd. ni mogoče proizvajati kakor vžigalic. Naš zaslužek terja delo najmanj štirih let! Morda priredi kmet danes 1000 din več kakor pred leti. Kdo pa upošteva resnico, da za to uporablja delo štirih let? Kakšno je torej naše poboljšanje? Plačaj ali pojdi Gospodarska vprašanja ne poznajo politične barve — ali po naše: »Pri skledi se ljubezen Danes se krivi vsa Slovenija pod bremeni, ki jim ne vemo izhoda. Imamo primere, ko bi naši kmetski ljudje s svoji«; ,Vionr zaslužili po-zaupanje, a morajo na cesto. Taki primeri se bodo v prihodnje še pomnožili in se bojimo, da bodo kmalu postali pravilo in ne izjema. Če govorimo o izvozu in objavljamo rožnate številke v tem pogledu, ne smemo zamolčati niti dejstva, da izvoz, oziroma denar, ki ga zanj dobimo, ne pride v korist kmetu, vsaj slovenskemu kmetu prav gotovo ne! Preden pride blago na svetovni trg, gre skozi toliko zaslužka željnih rok, da za pravega proizvajalca ne ostane skoraj nič. To je ena plat! Druga je pa ta, da povišanje cen ni v nobenem sorazmerju s povišanjem dajatev! Če imamo sto, dve sto in celo tri sto odstotne doklade na davke, naj nam kdo pove, kateri kmetski pridelek se je podražil za sto, dve sto ali tri sto odstotkov, pa mu bomo prav iz srca hvaležni — in celo delili bomo radi z njim svoje bogastvo. Mnogo je v javnem življenju hudih napak, najhujša med njimi pa je varanjc samega sebe. Proti tistim, ki bi nas radi z olepševanjem uspavali, povemo in bomo neprenehoma ponavljali klic, ki ga moramo zdaj dan za dnem poslušati: »Plačaj — ali pojdi!« Že v normalnih razmerah smo s strahom gledali v bodočnost, letos pa je položaj naravnost brezupen. Povodnji, toča in številni požari, ki jih je zanetila strela in so jih povzročile tudi razne druge nesrečne okolnosti, so Slovenijo letos strahovito udarili. Marsikje kmet ne bo dobil niti semena nazaj. S čim naj preredi živino, če mu je voda odplavila seno? Kaj naj proda, če nima niti toliko, da bi nasitil družino in sebe? V takem položaju naj kmet plača prvi obrok svojega dolga? Iz česa in s čim? Ali naj se vnovič zadolži? Kdo mu bo pa posodil?! Slovenski kmet, lastnik zemlje, ki jo opevamo in o kateri solzavo vzdihujemo, da je naša svetinja, je brez kredita. Vsak pritepenec uživa več zaupanja kakor kmet. Tako mi torej v praksi cenimo svojo »svetinjo«. Ali smo ob taki brezg* vosti še vredni imena narod? Ali nimajo številni voditelji, ki se tako radi ustijo ob raznih slovesnih prilikah, res nič oči in ne vidijo, kaj se godi? Ali pa morda vse to vidijo in so tako brez vesti, da jih narodova nesreča ne boli? V stiski je kmet navezan sani nase. V skrajni sili gre in potoži svoje gorje. Na sreskem načel-stvu skomignejo z rameni, češ: »Plačati bo treba, če ne vas bodo prodali!« Pa gre kmet v Ljubljano. Upa, da lio pri PAK kaj obzira, kaj razumevanja za položaj. Zaman. Uradnik posluša, pritrjuje in končno skomigne z rameni. Vse je res, vse jc točno, toda predpis je predpis. Če nc bodo obroki pravočasno plačani, bo treba posestvo prodati! To je torej edina tolažba, ki jo sliši kmet ob »tretji dobri letini«! Ali se naša javnost zaveda, kam to pelje? Ali odgovorni krogi 5A do y Kratkem vsa Slovenija last bank in vsakovrstnih oderuhov, špekulantov in ljudskih izžemalcev. Kajti ne kmet, ampak samo ti omiki imajo danes denar in samo ti bodo lahko kupovali zemljo, ki jo bo Privilegirana agrarna banka kot nova lastnica kmetskih dolgov — pognala na boben! Nazaj v srednji veh Znamenit cerkveni pisatelj in svetnik Tomaž Kcmpcan pravi v svoji lepi knjigi »Hoja za Kristusom« med drugim tudi tole: »Ne napredovati — se pravi nazadovati«. Pravilno potem razlaga in utemeljuje, da nazaduje na svoji poti že celo tisti, ki ne gre več naprej, ampak obstoji. .Popolnoma naravno, saj ga medtem drugi z lahkoto prehite! Tako je tudi z nami. Drugod kmetstvo napreduje, drugod kmet vstaja in postaja gospodar. Mi pa smo obtičali in bomo v kratkem na svoji zemlji samo še roboti. Na ta način gremo mesto naprej nazaj naravnost v srednji vek, le da bo novi fevdalizem hujši od nekdanjega! Ali s,o zato krvaveli naši najboljši kmetski sinovi? Ali smo zato prelivali kri po bojnih poljanah, da bomo v svobodni domovini postali sužnji nečloveških krvosesov? Kmetje, na branih l Kadar je grozila turška nevarnost, so se nekdaj kmetje strnili za obrambo. Po gorah in gričih so zaplapolali kresovi in opozarjali kmetsko rajo, naj se pripravi za boj. Podobno je danes z nami. Nevarnost, ki nam preti, je strahovita. Odvrnili jo bomo samo, če se je bomo vsi popolnoma zavedali in se strnili v enotno bojno vrsto. Zato kličemo vsem poštenim kmetskim"ljudem: Ne nasedajte varljivcem in špekulantom in ne dajte se uspavati, da ne boste pozneje zaman objokovali svoje zmote. Združeni kmetje povejmo na ves glas, da nočemo več srednjeveškega tiranstva! Za pravico smo trpeli 111 delali, zato tudi hočemo biti pravice deležni Kdor nam to odreka, ni vreden, da ga zemlja nosi! Zadnji trenutki so tu in prav malo je še časa, zato kličemo z vso resnostjo in odločnostjo: Kdor med kmeti noče v suženjstvo, naj brez odlašanja stopi na branik! fiazpolcžen/e za shupmcst vseli naprednih ljudi in organizacij v Sloveniji se vedno odločneje pojavlja in skupna obramba je na naši vasi to slogo že davno potrdila. Vse, kar pošteno čuti in misli, vse, kar se količkaj zaveda človeške^« .ics^janSiva in časti, vse se "druži okrog obrambe osnovnih človeških pravic. Po strani stoje le redki izkoreninjerici, ki nimajo družin in ne nacionalnega in državnega čuta. Živel nas ksneisld krati! Letos 6. septembra se bomo v duhu zbrali kmetje okrog svojega mladega kralja Petra II., ki bo ta dan obhajal svoj štirinajsti rojstni dan. Pozabili bomo svoje tuge in težave v nadi, da nas ločijo samo še kratka štiri leta od dne, ko bo mladi vladar zasedel slavni prestol svojih "—«**«vi£nih prednikov! Slovenski stari slovenski šegi želimo mlademu vladarju ob njegovem rojstnem dnevu vso srečo. On je naš up in naš ponos. V senci nesmrtnega Karadjordje, na stopinjah slavnega Petra I. Zedinitelja smo prepričani in trdno verujemo, da bo naš mladi kralj z ognjem mladostnega idealizma nastopil tisto pot, ki jo je moral njegov visoki oče po krutem sklepu usode tako zgodaj prekiniti. Na tej poti bo našel v nas kmetih zveste in neomahljive zaveznike, zid, na katerem bo lahko gradil srečo domovine in visokega kraljevskega doma. Ni nas strah zunanjih sovražnikov, ker vemo, da imamo močno in junaško vojsko. Ob mladem kralju pa se ne bomo več bali niti notranjih sovražnikov, ker vemo, da bo sin vreden naslednik svojega junaškega očeta. Opasan z mečem pravice in oprt na zvestobo vsega juguaiuvaiiskega Kmei^va uum »o mladi kralj izvojeval našo staro pravdo. V tem pričakovanju mu kličemo za rojstni dan: »Živel naš kmetski kralj, živel Nj. Vel. Peter II.!« Ž*«pii?nčzicz špekulacija. Letos, ko nam je vse pobrala toča, ko so nas mučile poplave in požari in ko sedaj zadnje ostanke našega truda žro gosenice, se je pojavila po Sloveniji nova kužna bolezen — papirnata špekulacija Drugače namreč ne moremo imenovati dejstva, da rastejo kakor gobe iz tal razni lističi, ki jih prav gotovo ni rodila potreba, ampak včasih osebna užaljenost, včasih časti-hlepnost, največkrat pa otroško-smešna misel, da bo mogoče s takim enodnevniškim tiskom rešiti probleme našega podeželja in premagati vse težave, ki nas danes bičajo. Kdor količkaj pozna razmere v našem tisku, ve in priznava, da je slovenski trg z njim prenapolnjen. Za vsako smer in strujo že obstaja glasilo in povsod so dobri, tehtni sodelavci prijazno sprejeti in dobrodošli. Povsod je v resnično kmetskem tisku še dovolj prostora na razpolago za pametne misli in nasvete. Nikdar m nikakor pa Slovenci ne bomo mogli ustreči vsem svojim voditeljskim kandidatom. Teh je namreč med nami skoraj toliko, kolikor je nezadovoljnih ljudi, I11 kdo je danes prav za prav sploh še zadovoljen? Moral bi biti res drenov, Če bi se hotel zadovoljiti s sedanjimi težkimi razmerami. Zato tudi vsako resnično željo po izboljšanju naših razmer toplo pozdravljamo in resna stremljenja v tej smeri z vsemi svojimi močmi podpiramo. Popolnoma zgrešena in kakor rak škodljiva pa je bolezen tistih čez noč nastalih »rešiteljev«, ki mislijo, da si bodo s papirnato špekulacijo v politiki sezidali gradove. To je resnega človeka nevredno delo, ki samo kaže, kako daleč smo Slovenci še od — politične zrelosti. Zato tudi ni nič čudnega, če drugi barantajo za našo kožo, medtem ko mi ginemo in tonemo v obupu. Vsak pameten človek ve, da tisk žre denar, ogromno denarja, ki ga je vredno izdajati samo tedaj, če ta tisk res vrši svojo nalogo in je nujen. Kakšno nalogo pa naj vrši tisk, ki gre iz tiskarne mimo naročnikov in čitateljev (ker jih pač nima) naravnost k branjevkam kot papir za zavijanje? Ali ni škoda denarja za tako početje? Ali ni to žalitev kmetskega gibanja, kadar in kjer se kaj podobnega vrši pod imenom kmetske misli? In še nekaj! Tako početje vselej in dosledno pogoltne tiste, ki se mu vržejo v žrelo. Kaj nima slovenski kmetski živelj že dovolj žrtev, da je na tak način treba prostovoljno-še ustvarjati nove? Kdo nazadnje plača račun za take nepremišljene špekulacije? Kmet, siromak. Kdo pa požanje pridelek na zrahljani- njivi? Tega naj-brže kratkovidni papirnati špekulantje ne vedo. Pri nas si splošno mislimo poljskega kmeta kot ponižnega, v vsako usodo vdanega človeka, ki ni zmožen samozavestnega odpora in borbe za svoje pravice. • Tak je morda res bil poljski kmet nekoč, zadnji dogodki pa pričajo, da se je njegova miselnost bistveno spremenila. Kmetsko gibanje na Poljskem je narod predramilo in je menda tudi v tej državi za vselej minil čas, ko je bil kmet samo orodje v rokah samovoljne gospode. V protest sedanjemu diktatorskemu režimu na Poljskem so kmetje že 15. avgusta proglasili CtsrkrD^v.no stavko. Pri tem so pokazali nepričakovano odločnost in doslednost. Zaprli SC -vso izhode iz vasi in uničili vsa živila, ki so jih stavkokazi utihotapili v mesta. Tako so opozicij- ski kmetje dosegli, da je bila preskrba velikih mest, Krakova, Lodza in Poznanja hudo ogrožena. Oblasti so skušale zatreti stavko s silo. V okraju Rzeszovu so aretirali voditelja opozicijskih kmetov, v Mali Poljski tudi. Tudi po drugih pokrajinah so oblasti pozaprle kmetske voditelje in mnogo opozicijskih kmetov. Vse to pa kmetov ni oplašilo in so na silo odgovorili kmetje z ostrim odporom. V Glatowi je 10.000 kmetov hotelo zborovati, oblasti pa so jim shod prepovedale. Prišlo je do spopada med kmeti in orožniki in je bilo pri tem 12 ljudi "bitih. 20 na hudo ranjenih. Do hudega spopada je prišlo tudi v Goriici, kjer bilo* kmetov ubitih, 20 pa ranjenih. Ta nastop diktatorskega režima je dosegel čisto drugačen uspeh kakor so ga pričakovali. Kmetska stavka se vedno bolj širi. Opozicijski kmetje odločno zahtevajo, naj izpuste oblasti njih voditelja Witosza. Stavka se širi zlasti v Mali Poljski. Po ne-Kod, n. pr. v K rakovem se je pridružilo stavku-jočim kmetom že mnogo industrijskga delavstva. Mesta stavko seveda vedno bolj občutijo. Po več mestih, zlasti v Krakovu in Przemyslu so se znatno podražila živila. Ta kmetska s lož nos l je že tudi rodila sadove. Radi strumne organizacije si oblasti ne upajo nastopiti proti kmetom z rekvizicijami, ker se boje še hujšega odpora. Lvovski vojvoda se je zato že začel pogajati s kmeti. Dogodki na Poljskem so prepričevalna šola za obe strani. Režimi iz njih lahko spoznajo, da kmet ni več samo »masa«, ampak človek, ki se ne zaveda le dolžnosti, marveč tudi pravic. Kmetom zopet nudi možati nastop poljskih tovarišev najlepši vzgled, kaj doseže sloga in odločna kmetska zavest. Kot ljudje, ki ljubimo svojo zemljo, a visoko cenimo tudi red in mir, želimo, da bi poljski vzgled deloval povsod, kjer kmetsko vprašanje še ni urejeno, Primerna uvidevnost in državniška modrost prav gotovo lahko najde pot, po kateri je mogoče doseči sporazum brez prelivanja krvi. Zavedati bi se namreč morali vsi narodi, da je prelivanje bratske krvi sramota, ki je ni mogoče zabrisati. Zgodovina se je še vedno kakor po nekem železnem pravilu strašno maščevala nad njimi, ki so tako krvoprelitje povzročili. In maščevanje usode ne dela razločka med socialnimi položaji Ljudi. Tega naj bi se zavedali vsi, ki vodijo usodo narodov in držav, pa prav gotovo ne bi nikjer in nikoli prišlo do kmetskih uporov, ker bi ne bili potrebni. lamelna sfroa? Slovenčevci in druga pobožna gospoda prireja celo letošnje deževno poletje tabore, zborovanja, konference, romanja in kakršnekoli sestanke. Kdor pazljivo bere poročila v Slovencu, v opoldanski filijali ali celo v Domoljubu in Slov. Gospodarju, ta je brez težav lahko izračunal, da se je doslej teh stvari udeležilo nad 150.000 ljudi. Mi nalašč nečemo dvomiti nad resničnostjo teli poročil, nego rajši mislimo, da je številka daleč prekoračena. Obiskovalci teh prireditev pa nam pripovedujejo, da vsak udeleženec kupi na takem taboru spominski znak. Ta majhna in drobna stvarca velja boro malenkost treh dinarjev. Kdo ne bi zmogel te neznatne vsote? Vsak rad žrtvuje to malo vsotico, zlasti ker ve, da gre za dober in blag namen. Vidimo pa ob tem zopet resničnost naših starih pregovorov. Eden teli glasi: Množina nanese. Tako je tudi tu množina nanesla. Vsak samo drobtino, vsi skupaj ogromno vsoto. Ce kakor rečeno vzamemo samo iz skromnosti cenjeno udeležbo 150.000 udeležencev in to številko pomnožimo s tri, vidimo da je naše dobro ljudstvo darovalo v obliki znakov nič manj kakor 450.000 dinarjev ali okroglo pol milijona To je za naše revne razmere resnično jako lepa vsota. Zdaj pa čujemo iz istih virov, da nameravajo prireditelji pokloniti čedno, lepo in z lahkoto nabrano vsoto za vse one kraje, ki so najbolj prizadeti po vremenskih nesrečah. Malokdaj smo v položaju, da bi mogli pohvaliti Slovenca, vsekakor nas pa že ta edini primer sam močno sili, da povemo po pravici in resnici: če bo res, kar gospoda raznaša sama okrog, da bo ta dohodek mnogoštevilnih taborov poklonila bed-nikom in nesrečnikom, ki jim je toča ali poplava odnesla ves letošnji pridelek, potem slava in čast neutrudnim aranžerjem. Samo naj to stori hitro, naj ne odlaša, naj ne nabira obresti, kajti tudi to velja geslo: Kdor hitro da, ta dvakrat da. Doma in drugod 2V« konferenco 'Male 2veze 'ki se je pričela 30. avgusta v Sinaji v Rumuniji, je odšel tudi predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister g. dr. Milan Stojadinovič. Konference se udeležita še zunanja ministra Rumu->n iije in Češkoslovaške. oslanec Raniadanovič vračal iz Skoplja z avtobusom do Dulja, odkoder je šel peš v svojo vas Blače v podgorskem okraju. V njegovi družbi sta bila njegov sin pravnik in neki občinski sluga. Kakih 200 m od njegove hiše je iz turščice nekdo sprožil več strelov iz puške v Ramadanoviča in ga zadel v prsi in grlo. Raniadanovič je čez 20 minut umrl. Umora sta osumljena Osmau Ames in Jupa Ibrahim; Jupo so zaprli, Osman je pa pobegnil in je izdana za njim tiralica. Mislijo, da gre za krvno maščevanje. Banska uprava vardarske banovine je poslala na kraj umora načelnika upravnega oddelka g. Dimitrijeviča, da bo napravil red. Strah pokvarjencev Na Čehoslovaškem se mudi že več tednov na zdravljenju predsednik JNS g. Peter Živko-vič. V zdravilišču se je sestal z raznimi evropskimi politiki in med drugimi tudi z bivšim romunskim zunanjim ministrom g. Nikolo Titu-lescom, enem izmed najsposobnejših sodobnih politikov in diplomatov. O tem sestanku piše »Slovenec« od 31. avgusta ves prestrašen takole podtikujoč seveda svoje črnuharske namene: »Gospod Titulescu, ki so ga izkrcali iz romunske vlade, ker se je bil preveč vdinjal tisti evropski politiki, ki se vzdržuje s pomočjo So-vjetov, je te dni odpotoval v Moskvo. Pravijo, da je odšel v politični misiji, kar je zelo verjetno, če pomislimo, kako hudo Občuti gospod Titulescu svojo odsotnost v romunski iu v med- narodni politiki. Preden je odšel na politično konzultacijo s sovjetsko vlado, je bil v Pragi skupaj z bivšim ponesrečenim diktatorjem Jugoslavije, g. Petrom Zivkovičem, ki se je dal z njim skupaj fotografirati.« Zborovanje opozicije Cela Srbija in Bosna je na nogah in parlamentarna ter izVenparlamentarna opozicija prireja mnogoštevilna zborovanja, ki se jih udeležuje vse prebivalstvo okolišnih zborovalo ih okrajev. Ves narod je enodušen in odločen. Takega gibanja, kakršen se je pojavil v omenjenih pokrajinah, še narod ne pomni od turških časov. V nedeljo sta priredila velika zborovanja po Šumadiji tudi narodna poslanca gg. Kojič in Jevtič. f Mm Fajdiga Pretekli teden je preminul v Kamniku in okolici visoko čislan in spoštovan avtopodjetnik g. Franjo Fajdiga. Na poti v Bohinj se mu je pripetila avtomobilska nesreča, kateri je po nekaj tednih podlegel. Rajni Fajdiga je bil vse svoje življenje vnet in požrtvovalen javni delavec. Udejstvoval se je zlasti pri gasilstvu, pri pevskem društvu »Lira«, Sokolu, gostilničarski zadrugi, udruženju trgovcev, pri udruženju avtobusnih podjetij itd Bil je odličen pevec, igralec na odru v Narodni čitalnici. Kar pa ga je najbolj dičito, ije to, da je bil mož poštenjak in odkritosrčen družabnik. Zapustil je soprogo in štiri nepreskrbljene otroke. Ohranili ga bomo v trajnem častnem spominu. Njegovi prizadeti užaloščeni družini naše najiskrenejše sožalje! Žlnuilcla ivt kmeiovi dohodki Prišel ie čas plačila letošnje anuitete (obroka 12 delnega od znižane glavnice in obresti kmetskih dolgov) a kmetje se plaho sprašujemo, odkod vzeti toliko denarja, ko ga niti za najnujnejše potrebe, kot sol in vžigalice, ni. Ako pobije toča žitna polja in druge kulture ter se vsled tega ali drugih nesreč (poplava, peronospora itd-.) uradno odpiše zemljiški davek, tedaj se sine kmetovalcem pregledati tudi plačilo letne anuitete. Letos je bilo toliko katastrofalnih nesreč, da se bo moralo veliki večini dravske banovine spregledati plačilo II. anuitete, ker ubogi kmet še sam ne bo imel iz česa živeti. Lani je bilo mnogim kmetom vinogradnikom cdgodeno plačilo prvega obroka, ker je peronospora tako hudo gospodarila po vinogradih. Ta anuiteta se terja sedaj od PAB do 1. septembra 1937 in terjatve je že izročila davkarijam, ki grozijo z rubežem neglede na zaračun zamudnih obresti itd., če ne bo plačilo dospelo do 1. septembra. Očividno je, da je PAB pozabila na posebna gospodarske razmere v dravski banovini in njene ljubljanske podružnice ni nihče opozoril na gospodarski razloček med našimi kraji in n. pr. Banatom; kajti sigurno bi kulantna PAB upoštevala naše gospodarske razmere, ter bi plačevanje zaostalih anuitet terminirala z začetkom decembra ali novega letaj upoštevajoč dejstvo, da v Sloveniji ni glavni dohodek žito in pšenica, ki se spravlja meseca julija in avgusta, pač pa živi premnogo naših kmetov od donosa goric in sadovnjakov. Te sadeže pa spravljajo šele v oktobru in takrat ali tudi pozneje dobi naš gospodar' vsaj nekaj skromne gotovine na roko, da z njo lahko zadosti svojim obveznostim. Naš kmet 1. septembra še nima denarja, ker vnovči pridelke pozno v jesen. Zato opozarjamo podružnico PAB v Ljubljani na to dejstvo in prosimo, da se nanj ozira, upoštevajoč naše prilike, ter očuva naše kmetske dolžnike dragih zamudnih obresti in stroškov izterjava-nja potom eksekucije. Kdor je dobil podaljšan rok za plačilo anuitete, mora potem čez leto plačati dve: staro, oziroma zaostalo, in novo. Toda, s čim naj plača, ko je splošno znano, da vinogradi in sadovnjaki niso njive, ki bi vsako leto enako rodile in do-našale reden dohodek, pač pa se pozna toča ali druga ujma več let ter vsaj drugo leto ni težko pričakovanega pridelka. V takih izjemnih slučajih bi se pač moralo plačilo anuitete odgoditi na poznejši in morda ugodnejši čas, da se tako kmetu resnično pomaga. lopef jezna šiba Im&ja. V nedeljo proti večeru je nad Mariborom in okolico divjala zopet huda nevihta. V Rad-vanju in Razvanju so bile poplavljene vse nižje ležeče njive in travniki. Voda se je sicer kmalu odtekla, vendar je povzročila velikansko škodo. še hujše sta prizadeti Slivnica in Polskava. Tam in po sosednjih vaseh so se potoki spremenili v deroče hudournike in reke. Med Hočami in Bohovo, med Reko in Spodnjimi Hcčanii je vse poplavljeno. Voda je vdrla tudi v mnogo hiš. Največjo škodo in strah pa so preživeli prebivalci vasi Oglenšak, Gabernik, Bukovca, Zgornja in Spodnja Polskava. Ljudje pripovedujejo, da je začelo točno ob 17.30 deževati, okrog 19. pa je nastala nevihta, da je lilo kakor iz škafa. Potok, ki teče skozi Oglenšak, Zgornjo in Spodnjo Polskavo, je tako hitro narasel, da je hipoma žalil vse tri kraje in je stala voda ponekod pol metra, mestoma celoi višje po cestah, travnikih in njivah. Najbolj so bila prizadeta naselja Oglenšak, Gabernik, Bukovca in Zgornja Polskava, od koder je deroča voda odnesla občinske mostove, popolnoma razdejala občinske ceste, ki so danes v razsulu in je na njih ves promet ustavljen. Tudi državna cesta je hudo prizadeta. , Prebivalstvo v prizadetih krajih je preplašeno klicalo na pomoč, kar ni nič čudnega; saj je voda vdirala tudi v hiše, gospodarska poslopja in hleve, da je bila marsikje vsa živina v resni nevarnosti. « škoda je ogromna, ker sta popolnoma pomendrana koruza in fižol, marsikje pa je iz-ruvalo in deloma odplavilo še ves krompir. Zaradi mokrote bodo seveda ostali pridelki segnili. Otava je izgubljena in ne bo mogoče niti kositi, ker so travniki zasuti z gramozom in zemljo. Tako gre škoda v milijone. Prebivalstvo je nujno potrebno podpore, ki pa seveda ne sme obstojati v pozivih za plačilo zapadlega obroka kmetskih dolgov. Kaj se godi po svetu Japonsko-kitajska vojna divja s krvavo strahovitostjo dalje. Že po nekaj dneh so prodrli v svet glasovi, da Japonci računajo z daljšo vojno, ki bo trajala morda celo več let. Zdaj o tem že brez prikrivanja razpravljajo tUdi japonski listi. Doslej je ha Kitajskem že pol milijona ja-1 ponskih vojakov, v kratkem pa bodo prepeljali Japonci na bojišče še četrt milijona mož, Vojna sreča se nagiblje zdaj na japonsko, zdaj na kitajsko stran. Kakor so japonski napadi velikopotezni in siloviti, tako je treba po drugi strani naglasiti, da Kitajci z nepopisnim junaštvom branijo vsako ped svoje zemlje. Posebno srdite so bitke za Šanghaj. V soboto so japonski bombniki nepričakovano napadli Nantao, kitajski del Šanghaja. Zlasti hudo je bil prizadet južni kolodvor, kjer je čakalo več tisoč beguncev na odhod vlakov. Štiri bombe so padle na perone in povzročile strašno opustošenje. Ves kolodvor je bil pokrit s trupli, po ' večini žensk in otrok. Kitajske oblasti so uradno objavile, da je bilo smrtnih žrtev skoro 700. ranjencev pa 1.200. Japonci so zavzeli več mest severno od Šanghaja, Nankovski prelaz in utrjeno mesto Hvajlaj. Na tem odseku bojišča so se morali Kitajci umakniti precej daleč proti jugovzhodu, da jih ne bi Japonci obkolili. Utrditi se nameravajo šele ob železniški progi, ki vodi iz Pekinga v Hankov. Šanghaj sam je še vedno trdno v kitajski posesti, čeprav ga Japonci strahovito napadajo. V ponedeljek so japonski letalci bombardirali .Capej na severu mednarodne koncesije. Pri tem je bilo ubitih okrog 300 ljudi in je pogorelo blizu 100 hiš. Kitajci imajo na bojišču okrotr Šanghaja zbranih 8 divizij ali približno 100 tisoč mož. i Maršal Bliicher Nenapadalno pogodbo sta sklenili Kitajska in Rusija. O tem sta kitajsko zunanje ministrstvo in ruski komisariat za zunanje zadeve že izdala uradno poročilo. Pogodba je bila podpisana 21. avgusta in velja za dobo 5 let. Njena vsebina je v glavnem. tale: Obe stranki, obsojata vojno politiko. Ako bi bila ena izmed podpisnic napadena, druga ne bo podpirala napadalca. Pogodba ne spreminja obveznosti", ki sta jih obe stranki prevzeli v prejšnjih pogodbah. Pogodba je sklenjena za dobo 5 let. Če je kaka stranka eno leto pred potekom ne odpove, se pogodba avtomatično podaljša vselej za nadaljnjih 5 let. Zveza s komunizmom , Kadar danes kje v politiki komu ni kaj po wi(ji, začne jokati o komunizmu. Tako počno sedaj tudi Japonci, ki jih je menda rusko-kitaj-ska pogodba precej iznenadila. V mednarodnih in japonskih krogih prevladuje mnenje, da vse-l buje pogodba tudi tajne določbe o vojaški pomoči. Nadalje vidijo v sklenitvi tega pakta v sedanjem trenutku nov dokaz za prptijaponsko stališče Sovjetske unije in govorijo o možnosti ruskega vmešavanja v dogodke na Daljnem vzhodu. Rusija hiti Ta ugibanja seveda niso brez podlage, kajti Rusija in Japonska sta stara sovražnika. Čisto Predsednik portugalske vlade S a I a z a r naravno je, da Rusi japonskega prodiranja v najvažnejše predele Azije ne morejo mirno gledati, ker pridejo v tem primeru za Kitajci prej ali slej tudi sami na vrsto. Zato Rusi zbirajo na svojem obmejnem ozemlju od Bajkalskega jezera do Vladivostoka izredno velike vojaške sile. Poleg močnih oddelkov pehote in topništva imajo tamkaj nad tisoč letal in prav toliko lažjih in težjih tankov pa oklopnih avtomobilov. V Via-divostoku je zbranih nad 100 podmornic, .na kopnem pa je zbrana v okolici tega pristanišča vojska, ki šteje nad 200 tisoč mož. Ta vojska se je pripravila tudi že za zimo. Snričo tega splošno sodijo, da se bo vojna med Rusijo in Japonsko pričela že letos na zimo. Rusi baje čakajo samo še ugodnega trenulka in zlasli računajo i uporom Korejcev, ki le neradi in s sovraštvom prenašajo japonsko oblast. Da te domneve odgovarjajo resničnemu položaju, dokazuje potovanje ruskega maršala Bliicherja v Nanking. Ta maršal je vseh zadnjih 8 let organiziral ruske voiaške sile na Dalmein vzhodu. Sedaj bo baie ostal nekaj časa v Nankingu kot glavni vojaški svetovalec kit-aiikega maršala Čangkajšeka. Španija Spričo tako važnih dogodkov, ki utegnejo v marsikaterem pogledu še odločilno vplivati tudi na usodo Evrope, je zanimanje za boje v Španiji nekoliko popustilo. Po padcu Santandra so re publikanske čele na aragonski fronti in pri To-ledu prešle v ofenzivo. Da bi zaustavil njih prodiranje, je dal general. Franco okolico Toleda zažgati. Nacionalisti so povsod okrog Toleda polili razvaline hiš in polja z bencinom ter jih zažgali. Vsled hudega velra se je ogenj naglo razširil preko vmesnega ozemlja ter prešel tudi na republikanske postojanke. Ogenj se je tako razširil, da niso mogli na nobeni strani omejiti plamen. Zaradi vročine tudi nikjer ni dovol.j vode za gašenje. Po. nekaterih poročilih je zaradi poraza španskih republikancev pri Santandru izbruhnil med vladnimi pristaši upor. V Barceloni in Va- lenci.ji so baje nastali hudi izgredi, ki naj bi sploh že pričali o razpadu španske ljudske fronte. V Kataloniji in Madridu sta se pojavila uporniška pokreta, ki jima je vJada. komaj kos. Ruski" poslanik in njegov politični pomočnik Leonov sta že zahtevala, naj se" prične v ljudski fronti energično čiščenje. Tako ;pc»roča,»Jpuuial« iz Perpignana, da je v Valenciji izbruhnil upor, ki ga vodi polkovnik Odon Haze proti komunistični stranki v Valenciji in Barceloni. .V. Valen-ciji in Barceloni je že prišlo do pouličnih bojev. Polkovnik Odon Haze hoče vreči generala Miajo, ki je naklonjen komunizmu. General Franco skuša na vsak način doseči angleško priznanje svojega režima. Baje bo V kratkem imenoval že dolgo napovedano civilno vlado za ves tisti del države, ki je v njegovi oblasti. Kakor vse kaže, v Španiji še ne bo tako kmalu odločitve, pričakujejo pa, da se bo končno odločilna bitka vnela pred Madridom. lastrupl/evallta v©de obsojena na vešala V mestu Novorosijsk v Rusiji se je končala tridnevna razprava proti družbi zastrupljevalcev vode s smrtno obsodbo njene voditeljice Mine Vedenskaje, ravnateljice oskrbe novorosijske železnice z vodo. Njena asistentka in cela vrsta drugih obtožencev, ki so bili obdolženi, da so dodajali žvepleno kislino vodi za železniške potrebe, so bili obsojeni na 10 let ječe. Dne 27. julija je bilo oskrbljenih z zastrupljeno vodo pet vlakov z izletniki, ki so potovali v Moskvo. Atentat se je ponesrečil, ker je neko mlado dekle po piti,ju vode zbolelo, zaradi česar je bila takoj odrejena preiskava. Vedenskaja je žena bivšega poljskega veleposestnika. Obtožena je tudi drugih težkih dejanj, ki so jo spravila na vešala. Diplomatski spor med Češkoslovaško in Portugalsko, o katerem smo zadnjič poročali, 8e ni poravnan. Splošno pričakujejo, da bo to kočljivo vprašanje uredil sam državni predsednik dr. Beneš, čigar državniško modrost cenijo enako doma kot po svetu jEagvebški velesejem clvcvjen V nedeljo dne 28. avgusta t. I. je bil slovesno otvorjen zagrebški jesenski velesejem. Kralja je zastopal divizijski general Ratko Rakič. Razen njega so bili prisotni tudi ban, župan, nadškof-koadjutor in drugi zastopniki oblasti. Pri otvoritvi velesejma je govoril generalni direktor Mestne hranilnice Erber. ki ije opozoril na vedno večje sodelovanje inozemstva na.zaT grebških velesejmih. , , Kmetje, obrtniki in podelelskl delavci! Zahtevaj- te o vsakem gostilniškem lokalu, kamor; kmehka mladina 1Movi tisoči dajejo čast in ■priznanje žuljavim rokam V nedeljo, dne 29. avgusta je ljubljanski iPododbor Zveze kmetskih fantov in deklet pri-! redil velik kmetski zbor v Podsmreki pri Ljubljani. Zbor je bil združen z veliko tekmo koscev, , ' V zgodnjih popoldanskih urah se je pričela zbirati kmetska mladina na zbirališču povorke pri »Dolgem mostu« na Viču. Prihajali so kmetski fantje in dekleta peš, s kolesi in na okrašenih vozovih. Z vseh strani je vrelo skozi Ljubljano na stotine mladine z Gorenjskega, Moravč, Dolenjskega. Iga in z vse bližnje ljubljanske1 okolice. Ljudje so vsi zacudejip strmeli odkod piihaja ta mlada kmetska armada. Vsa ta armada pa je prihajala iz vseh vasi, kjer že plapola, zeleni prapor in druži kmetsko mladino k slogi in delu. Ko so bile vse predpriprave končane se je pričela pomikati povorka od »Dolgega mosta« v Podsmreko. Na čelu je jezdil konjenik z veliko zeleno zastavo. Za njim je nesel zastavonoša tov. Avsec prapor Zveze kmetskih fantov in deklet. Sledila je godba na pihala iz Vnanjih goric, kosci, grabljice, kolesarji in okrašeni vozovi. Ko ije ta mlada armada zavedne kmetske mladine v mogočnem pohodu prišla v Podsmreko je bila od več tisočglave množice navdušeno pozdravljena. Fantje in dekleta pa so dajali duška svojemu veselju ter vzklikali kmetskemu delu in kmetski ideji. Na tekmovališču je vse občinstvo pozdravil predsednik ljubljanskega Pododbora tov. Alojz Avsec. Za njim pa je še govoril predsednik Zveze kmetskih fantov in deklet tov. fvan Kronov-? šek. Govoril je o pomenu kmetskega gibanja in. o nalogah društev kmetskih fantov in deklet. Za svoj govor je bil deležen spontanih ovacij. Po tem kulturnem zborovanju se je pričela tekma. Kosci so nabrusili svoje kose, ljudi se je polaščal nemir pričakovanja, radovednost ije stopnjevaje rastla, trobentač pa je v sredi največjega pričakovanja dal znak in tekma se je pričela. Ljudje so 'se stiskali okrog tekmoval išč in pozorno sledili tekmovanju. Po preteku par minut je že prvi na ciliju, za kar je viharno pozdravljen V majhnih presledkih sledijo še drugi, tako da je bil v nekaj minutah pokošen ves prostor. Sedaj pa je tudi navdušenje doseglo svoj višek. Ovacij in manifestacij, s katerimi so ljudje dajali priznanje kmetskemu delu, ni bil« ne konca ne kraja. Vse tekmovališče, ki je bilo kot mravljišče živo ljudi, je dalo mladini še večjega poleta s katerim bo neustrašeno nadaljevala svoje delo: - - i; Nedelja 29, avgusta je bila pravi kmetski praznik, praznik dela in volje s katero je stopila mlada kmetska generacija zopet- na plan te>r javno manifestira za sveto kmetsko idejo. Vsi tisoči, ki so bili zbrani v Podsmreki, so iji spontano priznavali, da je na pravi poti. Mladina, ki se tega tudi sama dobro zaveda, pa vsem tem tisočem delavnega ljudstva svečano obljublja, da bo šla še z večjim elanom naprej v borbo za vse tiste svete ideale, za katere je že tisoče in tisoče Gubčevih puntarjev dalo svoje življenje. Gor. Petrovci v Prekmurju Naše mlado Društvo kmetskih fantov in deklet pripravlja za nedeljo 5. septembra svojo prvo prireditev, tekmo koscev. To bo druga večja prireditev v našem Prekmurju v letošnjem letu. Vabimo vso kmetsko mladino in vse prijatelje našega kmetsko-mladinskega gibanja, da prihitijo na naš kmetski tabor in manifestirajo našo slogo in delo! ■ Mirna peč j Društvo kmetskih fantov in deklet vabi na izredni občni zbor, "ki se bo vršil dne 5. septem-; bra ob 11. uri pri tov. Rupeni. Glavna naloga občnega zbora je dokončna rešitev vprašanja postavitve našega Kmetskega doma. Zato vabimo vse tovariše in tovarišice, da se občnega zbora v polnem številu udeleže. Št. Jurij pri Grosupljem Tudi naše Društvo kmetskih fantov in deklet se pridno pripravlja na svojo prireditev, ki se bo vršila dne 12. septembra t. 1. Že zdaj vabimo vse naše prijatelje, da v velikem številu posetijo našo prireditev. i Št. Janž na Dolenjskem Tudi pri nas se pridno pripravljamo na veliko kolesarsko dirko, jo bo priredilo Društvo kmetskih fantov in deklet v septembru. Dolenjska kmetska mladina in prijatelji njišega gibanja — takrat vsi v Št. Janž! ftpfe - i1 Celje V nedeljo dne 5. septembra s pričetkom ob 8. uri zjutraj se vrši seja Pododbora. Zveze kmetskih fantov in deklet za celjsko okrožij e. Seja se vrši v hotelu »Hubertus« v Gosposki ulici št. 7 ter bo obravnavala važne organizacijske zadeve. • Delovne načrte za jesensko in zimsko dobo bodo podali načelniki organizacijskega, gospodarskega, tiskovnega in ženskega odseka. — Udeležba vseh odbornikov obvezna. Motil Cvetke, HO+folišepa UaiališUeg-a cUtevniUa Huda, huda vojska bo... (27. avg:) »Vidimo torej, da se je v borbi zoper) vlado v senci -svetih znamenj pravoslavjai zbralo vse brez razlike, kar dela na nasilni' izpremembi obstoječega reda, marksistični kamoraši, njihovi najljutejši nasprotniki. Stalinovci, Ljotičevi narodno-poganski 'fašisti, veleburžuazna JNS, »najprisrčnejši prijatelji« Hrvatov in federalizma, davidovi-čevei ter marksistični Židi.« Ali je takšno odkritosrčno naštevanje nasprotnikov za boječe Slovenčeve vrste pametno ali ne, to naj sodijo sami. Verno le. da je to število nasprotnikov ogromno, pregovor pa pravi: Mnogo psov zajčja smrt! »Odojek Janjič«... (27. avg.) »Sedaj pa se ije postavil na čelo nasprotnikom konkordata zato. ker je od dr. Stojadinoviča zahteval, naj mu njegovo zvestobo plača z ministrskim foteljem, pa ga ni dobil. Pop Voja Janjič pač predstavlja odojka, ki je celo življenje ležal v naročju države in držal v ustih (odojčki imajo samo rilce!) njene siske, ki jih je pridno sesal. Še danes ima kup plač, čeprav je izgubil mesto predsednika Avale.« Predvsem mislim, da je za čisto slovensko kulturno pridobitev beseda odojek zelo majhna in sumljiva drobtinica. Nedavno smo čitali v istih kolonah, da je sisek Avale dajal Janjiču 15.000 din mesečno. Pred desetimi dnevi pa je občni zbor iztrgal ta sisek iz ust (rilca) Janjiču in ga vtaknil nekim drugim. Brali smo imena: Stepo Kobasica, dr. Kulovec itd. Radoveden sem. če so sisek kaj oprali in očistili, kakor delamo kmetje pri napajalnikih, ali ga vlečejo kar tako naprej, dokler ne pride kdo drugi na vrsto?! Tudi smo radovedni, kaj bo z ostalim »kupom plač«, ki jih še ima odojek Janjič«? Ne gre, da jih prejemlje še naprej, ko »ni več priden«, pa še toliko »pridnih-? čaka. Čitatelji bodo radovedni, kdo pa je vse to dal »odojku Janjiču«. In -zakaj? In celo nov avtomobil kot predsedniku finančnega odbora? Prej tega nikoli ni bilo. Vse to je iz »treh zaporednih dobrih letin«. Mi kar zavidamo »Slovencu«, da te grde reči že sedaj razkriva. Lasten kroj (28. avg.). »Taka pisana politična družba je morala izgubiti vsako pamet in mero. Tako imenovani zagavorniki demokracije so se združili v najbolj črno fašistično reakcijo ,in to imenujejo oni politiko.« Če pobožna gospoda ta kroj malo sama pomeri, stopi pred zrcalo, pa bo zadovoljna. taii? Neki Zebot ima v nedeljskem »Slovencu« častno izjavo — koliko je za natis te plačal, mi ni znano. V častni izjavi pravi, da ni bil plačanec Živkovičevega režima. »Jutro« in tudi neki drugi časopisi pa trdijo, da je gospod Žebot prejemal ves čas Živkovičevega vladanja, ki je bilo precej dolgo, ogromne vsote pleha, baje za razne podpore kmetom, ki jih smatra za svoje volilce. Jaz vas pozivam, gospod Žebot, če s,te res prejemali težke vsote, kam ste jih dali in zakaj ste jih prav za prav prejemali Če pa vse to, kar vam očitajo, ni res, potem nekdo laže. Kot pravičen sodnik zahtevam od vas čistih računov, sicer bo pel moj še neobrabljeni cep po vas naprej! i . < ^.».(ura^ie. vari fatO-U Sama prtviji. ouzija me je menda zanesla že v soboto v Belo Krajino k Trem farann — tja doli v deželo, kjer še danes lepe brhke kmetice predejo in tkejo za moške gate domače platno. Tja v na pol sveto našo Meko. kamor zahaja že skozi stoletja na tisoče pobožnih pa tudi pregrešnih romarjev iz vseh delov sveta z namenom, da si očistijo grehov svoje duše. Pri Treh farah sem imel — med nami povedano — namen v soboto zvečer predavat o morali in 10 božjih, zapovedih«, v nedeljo oa »o sveti vojski. 5 božjih zapovedih in nesrečnem brezalkoholnem gibanju«. Stavim svoje srce, ljubezen in svoje hlače, da ne ugane nihče razen onih. ki so ine iz koruze poslušali, kaj se mi je zgodilo — vse drugo je diskretna zadeva, ki nobenega nič ne briga. Vsak je čez svoje premoženje gospodar! Do mišljenega nedeljskega predavanja pa sploh ni prišlo, ker sem se bal zameriti belokranjskih) k metom-vi nog rad n ilcom. še bolj pa tistim, ki šo za cerkvenim zidom koštrune pekli. Kako in zakaj je neka stara pobožna žena namesto moža pod ringelšpilom na boben in rene tovkla, bom povedal, če mi ho v trebuhu po bravini kaj boljše, enkrat prihodnjič. Tla IctU dofraU tetiftaU Kmetje iz Slovenskih goric poročajo, da je poginilo po tamošnjih krajih do 90% koristnih ptic. Ptice so poginile, kakor trdijo kmetje, od preveč zaužitih strupenih črnih gosenic, ki ou-stošijo do kosti naše siromašne kraje. Po toči in povodnjih ije to tretja šiba božja, ki bo uničila še zadnjo skorjo črnega kruha našemu zbeganemu in obupanemu kmetu. S tem je od mene uradno zavrnjeno fopanje, ki ga je prinesla neka dnevna oslovska trobenta — »da sledi treni dobrim še četrta dobra letina«. O usmiljena pravičnost božja — pokončaj / rumenim žveplom črno gosenčjo golazen in resi nam vsaj plešaste zeljnate zelene glave! . * ' ' " ,- '- ' * 1. V katerem mestu je bil zadnjič izvoljen za župana na listi JRZ predsednik krajevne organizacije te stranke — pa se še ni utegnil izbrisati iz JNS. ali pa ije morda namenoma za vsak bodoči slučaj včlanjen tudi še v JNS? ' '' Dopisi Vzorčni sejem hmelja v Žalcu V nedeljo 29. t. m. je bil pod pokroviteljstvom bana dravske banovine otvorjen vzorčni sejem hmelja v Žalcu. Pri otvoritvi sta govorila ban dr. Natlačen, za njim pa banovinski hmeljarski nadzornik inž. Janko Dclinar. Ta je poudaril, da se letos kupčija s hmeljem le počasi razvija in je zato potrebno, da s preveliko ponudbo hmeljarji ne ubijajo cen. Nikdar ni bilo iij ne bo mogoče doseči takega uspeha, da bi vsi prodali vse svoje blago po najvišji ceni, kljub temu pa je treba prodajati previdno in počasi, da doseže blago vsaj primerno in res prvovrstnemu blagu odgovarjajočo ceno.