■MM

Nijyeiji ilevouki dnernik ▼ Združenih državah *
i V«Ua za tm leto . . .	$6.00
I Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
TELEFON: COBTLAKDT 2876. NO. XU8. — ŠTEV 168.
1
1
GLAS NARODA
List slovenskiludelavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y. Under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON:
new york, thursday, july 20. 1922. — četrtek, 20. JULIJA, 1922.
VOLUME XXX.
CORTLANDT 2876. LETNIK XXX.
NEKATERI FRANCOZI ZA SKRČENJE ODŠKODNINE
MILICA V SLUŽBI ŽELEZNIŠKIH MAGNATOV
- "Na vsak način se je treba izogniti usodepolni zmedi v Evropi", je mnenje nekaterih francoskih listov.
Pariz, Frmcija. 19 julija. — K Jen najbolj priljubljenih in razširjenih listov v Fra-Ieiji. nam-; reč P. tit Parisieu ki imri v-! kan 1 >k » cii kti'ari :o ne le v P.-trizu iiifm, temveč tudi v provincah.
j- zavz» l	^a m ./.nost
ZBianjŠaijja -kujnit- svi te, katero naj I»i plačala Wni.'-ija 1: »t vojno odškodn:m• s tem k- j.- lotil list težke naIo"e. tli i/prc dirne Francoze k antrle.kemu nazira-nju.
V tozadcvn m članku se trlasi. da ^e ne sme dovoliti nob-»ni deželi. da bi povzročila v Evropi usodepolne zmede. V nadalinem se yr!asi v članku:
—	To je tinti vzrok, zakaj bosta postali dve odredbi, ki sta tesna spojeni med seboj, neobhodno potrebni. Ti od ve odredbi sta:
—	Prvi t" dogovor z an«!o-s,v škiin nazorom, soglasno s katerim je treba oprostiti Nemčijo vseh izgovorov, na katere lahko opira svoj pritisk v znesku sto in dva in trideset tisoč miljonov zlatih mark.	I
—	V drugi vrsti pa1 je treba odredb za uspešno nadzorovanje nemških financ. čeprav se zdi človeku uveljavljen je te odredbe skoro nemogoče.
Ostali pariški listi se skrbno izogibajo vsaki razpravi glede nemške reparacije. Edino izjemo predstavljata IMa "L' Hornme Ltibre" (Prosti človek) in "La Victoire" (Zrnata) ki dajeta ponavadi izraza nazorom navadnega človeka.
L'Homme Libre opisuje predvsem načrt, katerega je predlagal Llovd George in v katerem se plaši, naj se zmanjša obveznosti Nemčije, dočim naj l>i se obenem zmanjšalo obveznosti, »k a t dre si je tekom vojne nakopala Francija v Angliji. V naclaljnem se gla- ^ si v dotičnem članku :
—	Ali je treba reči, da ni mogoče najti Francoza, ki bi privolil v to?
List La Victoire vprašuje, kako je sploh mogoče, da ima kak človek toliko poguma, da predlaga Franciji, naj se odpove delu svojih tirjatev pri Nemčiji.
Največ, kar bi mogla Francija storiti. — soglasno s tem listom, — bi bilo, da bi prevzela v lastno oskrbo vzdržanje svoje armade v i zasedenih ozemljih Nemčije. — Zahtevati kaj vee pa je nemogoče. — pravi list.
( Pariz, Francija, 19. julija. — Ministrski predsednik Poincare je poslal včeraj zvečer angleški vladi poslanico, v kateri se izjavlja, da ne more določiti dneva za sestanek z angleškim ministrskim predsednikom Lloyd George-om, dokler ne bo dobil poročila garancijskega odseka, ki bo tvoril temelj tozadevnih pogajanj.
_ i
PRISMOJENA JUSTICA.
-
Cincinnati, Ohio, 19. julija. — Če ne bo plača Iglobe, ki mu je bila naložena ali če ne bo pomilo-jšcen, bo moral ostati William Turner, star 56 let. v okrajni jet-nišnici do leta 1931. On ne more namreč plačati globe $2000 in stroškov, katere mu je naložil v neki prohibicijski obravnavi sodnik Albert Barth.
Turner je slep na eno oko in malo manj kot slep na drugo. (Medtem pa nosijo kong'resniki, ki so glasovali za prohibicijo, šnops v zvezni Kapitol ter ga za- j J vživajo tam po svoji dragi volji.)
SL.ka nam kaži* mil~čarje. ki stražijo Hlooinington delavnice, katere so last Chicago in Alton železnice. Delavnice obratujejo s skebi.
NOVI RAZVOJI V
ŽELEZ, ŠTRAJKU
Tozadevna i>rizadevanja bodo obncv;li z večjo vnemo kot seda i. — Zvezne čete pripravljene.
New York, is. julija. — Polo za j v stavk: ž<-!e:'.ničarjev so smatra izboljšanim, čeprav so prometne razin- re ' še vedno slabe. Vodstvo pro/!!o-oliranjevalnih or gamzacij p:i je proti stavki teh .ljudi, ki lii bihko prizadela žf-feznieam veliko škodo. To jf» za železnice ngodna stvar ter nada^
I	je tudi dejstvo, da je bilo mogoče nadomestiti nekatere kurjače. mazač" in strojnike, ki so za-stavkali.
E. F. Grable, premisednik prož-
II	ili organizacij je imel v Chi-cagi več konferenc z železniškim delavskim svetom v naporu, da se sporazume žnjimi.
Vojni tajnik Weeks je izjavil, da je pripravljen dati na razpolago zvezne čete. če bi krajevne oblasti ne vršile svoje dolžnosti pri zastraženju in obvarovanju že lezniškega imetja.
Charleston, W. Va., IS. julija. Ko je hotelo iti petindvajset nc-unijskili premogarjev včeraj na delo v Ottawa, so pričeli neznani ljudje streljati nanje iz zasede. Preiskava, ki je bila uvedena takoj po napadu v rovu, je pokazala. da je bil položen dinamit na tračnice nekako osemdeset čevlpev od mesta, kjer so padli streli. Policijski načelnik Arnold je rekel, da je odposlal krvne pse na sled napadalcev in da je pričakovati aretacije vsak tre ' nutek.
Na Jcebe je bilo oddanih nekako dvesto strelov.
TRUPLO SVOJEGA OČETA JE IMEL V ŠPIRITU.
Pariz, Francija, 18. julija. — V slikoviti dolini nekega francoskega departmenta poleg vaškega pokopališča stoji majhna privatna kapela. Ta kapela je last nekega odličnega starinoslovca. katero je dal zgraditi leta 1859 ob priliki smrti svojega očeta. V tej kapelici, nedostopni prebivalcem. stoji prav posebna krsta, v kateri ima sedaj osemdeset let stari učenjak že 38 let truplo svojega očeta. položenb v špirit. Ljubeči sin ni mogel prenesti misli, da ne bo nikdar več videl obraza svojega očeta. Vsled tega si je izposloval dovoljenje cerkvenih in državnih oblasti, dal je zgraditi krsto iz cinka s steklenim pokrovom, jo napolnil z alkoholom ter položil vanj oble-' ceno truplo svojega očeta.
POSLEDICE HARDINGOVEGA POZIVA
Fi vi poskusi, da se prične z obratovanjem v premogov-Nikih, so sledili včeraj pozivu Hardinga na gover-nerje prizadetih držav. — Kjer je unija močna, se lie bo obratovalo. — Lewis v Washingtonu.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI in ZASKDEftKM
OZEMLJU
— potom na*« banka !«vrlujejo sanealjivo, hitro in po nUkib
fnah.
TCeraJ bile nti« reM riedete:
Jnffoilavija:
Hazpy*itja ta araofc poAt« In lipUCnJe "Kr	čekovni crmd ln
"J«.ir»u«ka t abta - v UcMjaul. Zarreb», neo*nuiu; Xrirnju, C^IJu, lfa-rlhoru, I»nhrovp|ku, Splitu, Hj.r 4j«r* rol .dru«od, kjer ]«• pa<5 za hitro t/H«eilo na'jgodMja.
300 kron ---- $ 1.15	1,000 kron
400 kron ---- $ 150	5,000 kron
600 >**n ---- % 1.85 10,000 kron ..
$ 8.50 $17.00 $33.00
IUIija in su«dano «scmlj'.:
Kaxpoftttja a« sadnj« po«« la UpUfui« "Jadranska banka" ▼ Tratn.
Opatiji in JmAm.
BO lir .... $ 2 90 •	600 lir .... $25.50
100 lir .... % 5.30	1000 lir .... $50.00
300 lir .... $15.00
£a F**10atv«, ki pmecaJ* om«* 4raJacttteo* aron tUl pa .oaiM Ur •4*v«UuJcaM pm mnhiiM «0 poarimi popust.
Vrcdro« kronam, dinarjem la Uram seda) nt »talns, menja ae večkrat la nepričakovano; la tega nudoga um nI mogofe podati natančne cene vnaprej. Ml rafunlmo po can* onega dna, ko	dospe poal~.nl
deaar v roka.
Glada bplartl v am-UUh dalarflk glejte p—cben «rf»a v tem Usta.
r*nar nam je poelatl najbolje po Domestic Uonej Order all pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSEft^TATE BANK
•a Cortlandt Stoma*	•	New York, N V,
Washington, I). C., 31>. julija. — Več premogovnikov bo otvorjeiiih tlaiuK, v pričet ku naporov oil strani delodajalcev, tla izvedejo predlog ali pravzaprav izreeno povelje predsednika Hardinga. Kazne države bodo nudile v odgovor na nujni poziv predsednika, zadostno "varstvo", a čete Združenih držav so pripravljene, da oja-čijo narodno milico, kjerkoli bi bilo treba storiti to.
A. M. Ogle, načelnik narodne zveze premoga rskih baronov, j* rekel, tla ne bo \prizorila njegova zveza nikake nadaljne akcije v stavki, raz ven č»* bi jo predsednik /.<>j>»-t naprej j->zval na konferen-cii. R»-k»*l jf. tla bo položaj prepustilo o < 1 sedaj naprej posamcz ni m pi*emo«rarskim operatorjem.
Na zaključni kratki s-ji delo-dajaleev je bilo sklenjeno, da se hodu lastniki rovov vrnili v svoje odnosne kraje ter j ričeli z obratovanjem,	seveda j od pogojem. da bo moiroi-e dobit i potrebno število delaveev. O- bo Ta ali oni premogovnik zopet otvorj»*n. se je prepustilo izključno le <.d ločitvi lastnika sarnejra. V števil nih premoga rskih poljih je baje mogoče takoj pričeti z obratovanjem. dočim si» delodajalci izja vili, da bi bilo skoro nemogoče pričeti r, delom v okrajih, kjer je premogarska unija močna ter v dobrem finanf-nem stanju, kajti ^ takih krajih bi bilo skoro nemogoče -dobiti potrebne delavce »to je skebe), ki bi bili pripvavljeni podati se na delo.
Vprizorilo :<e bo poskuse, da se prične s produkcijo premoga v takozvanin površinskih rovih. V teli rovih se namreč nahaja pre-mog na površini ter se uporablja takozvane parne lopate pri proizvajanju teira juremoga. Izurjenega dela ni treba za to vrt o o-bratovanja in le v poljih Indiane bi se moglo spraviti na dan vsaki dan 50,000 ton v takih odprtih rovih.	x
Obratovanje ostalih rovov bo od pričetka seveda zvezano z velikimi težkočami ter se glasi, da bo mogoče od pričetka odpreti v vsakem polju le en rov k večjemu dva. Delodajalci pa pravijo, da bi se obratovanje hitro razširilo, ker se bodo gotovi deli stavkarjev prostovoljno ali prisiljeno vrnili na delo in to predvsem radi finančnega položaja, v katerem s<? nahajajo.
Brzojavke, poslane različnim glavnim stanom premogarske zveze, so jih obvestile o sklepu, ki je bil storjen tukaj. Ti glavni stani bodo takoj obvestili rovske preddelavce in druge priganjače ia vprizorilo se bo poskuse, da se prične še danes z obratovanjem.
John L. Lewis, predsednik U-
M. \V., je ostal v družbi par n«-daljnih linijskih uradnikov v Washingtonu, kjer lahko boljše zasleduje napredek najnovejših poskusov, da se napravi konec stavki premogarjev. Lewis ni hotel na noben način razpravljati o stališču, katero je zavzel predsednik Harding z ozirom na stavko premogarjev. Vsi člani političnega komiteja premogarjev se nahajajo na poti proti domu.
V in-ki brzojavki na jroverner-je šest in dvajsetih, premo.r pro-izvajajoedt držav, je naprosil predsednik Hardinir r.a polno zavarovanje rovov, ki naj bi zopet pričeli z obratovanjem.
Predsednik je dal v svojem sporočilu governerjem odločno zagotovilo, da bodo deležni hitre in polne podpore zvezne vlade, kjerkoli bi bila taka podpora potrebna za vzdržan je reda in miru.
—	Pravica prostih mož do dela. — je rekel predsednik. — mora biti zajamčena do skrajnega obsega tako od strani državnih kot zveznih oblasti.
Zvezne čete .so pripravljene, da priskočijo na pomoč državnim milicam, kjerkoli bi državne o-blasti ne mogle zagotoviti primernega varstva onim, ki so pripravljeni delati.
Iz teh odredb je jasno razvidno, da so tako zvezne kot državne o-blasti pripravljene nuditi polno protekeijo premogarskim baronom, ki so pripravijenr zopet pričeti z obratovanjem.
—	Dežela mora imeti premog, — je sedaj geslo administracije, C k i je tri mesece spala spanje krivičnega) in predsednik Harding je zagotovil premoerarskim baronom, ki so pripravljeni pričeti z obratovanjem, polno varstvo tako državnih kot zveznih oblasti, ki se bodo poslužile navadnih pušk, strojnih, strupenega plina in drugih sredstev, katere so uporabljali v veliki svetovni vojni za P®>-stost in demokracijo.	w
Čitatelje opozarjamo, naj prečita jo v današnji številki spis "Jarek". V njem je na jasen in poljuden način opisan ves sedanji družabni sistem.
f Uredništvo.
I NEMŠKI SOCIJALISTI SO PROTI SPOJITVI
Nemški neodvisni socijali-sti so zavrnili amalgama-cijo 2 večinskimi. — Wirthov kabinet bo ostal.
i
#-
Berlin, Nemčija, 19 jul**«. — Ta koz van a nemška notranja politična kriza je na.'la povsem pričakovano rešitev, ki obstaja iz zavlačevanja. Vbo slo naprej tako kot j»* bilo pred situacij . katero je ptvzro.-i! zavratni u mor ministra za zunanje zadeve, dr. Kathenaua.
l*ri \seh voditeljih >trank. z iz-jeui<» komunistov, prevladuje ns ziranje. a se bo preložilo do je-.seni vprašanja rekonštrudije se-dani»-ira Wirt ho vetra kabineta, razširjenja sedanje koalicijske vlade na levo ali desno ali na obe strani ter vpražanja razpusta državnega zbora ter predsedniških volitev.
Neuspešnost nemške strankarske politike je razvidna iz dejstva. da je kavkus neodvisnih so-eijalistov v državnem zboru po viharni debati glasoval proii amal-gamaciji ali spojenju s socijalno-demokratično stranko in to po sklenjenem dogovoru, da se stvori socijalistični parlamentarni blok. obstoječ iz socijalnih demokratov in neodvisnih socijalistov ter ustanovi skupnosti delavskih interesov med tema dvema na-protujočima si socijalistienima strankama. Naslednji ?o«rični korak je bil delo za popolno fuzijo ali spojitev teh dveh strank, s ' čemur bi bila ustvarjena mogočna socijalisaična skupina, ki bi ■ predstavljala najmogočnejšo politično stranko v Nemčiji. V notranjosti neodvisne soeijalistične stranke pa se je pojavila močna opozicija proti vsakemu strnenju s socijalnimi demokrati. Ta opozicija se je razvila prav posebno „v rudarskih industrijalnili pokrajinah zapadne Nemčije, ki je J močna postojanka neodvisnih socijalistov skrajno radikalnega značaja.
Ob istem času pa i-? tudi parlamentarni blok buržuszijske sredine hitro zavzel brezpomemben akademski značaj. Vse tozadevne stranke so takoj izjavile, da nimajo namena stvoriti nesoeija-listično fronto proti socialističnemu bloku. Vsled tega se tudi ni bistveno izpremenil niti parta-mentarni. biti politični položaj.
TAFT 0 RAZMERAH V AN GILJI.
Quebec, Canada. 19 julija. — Vrhovni sodnik najvišjega sodišča Združenih držav, prejšnji predsednik William Taft, je do- ( spel semkaj iz Evrope.
—	Angleški narod, — je rekel. I — kaže skrajno odločnost, ki jra
bo privedla skozi sedanjo kritično dobo do miru in prosperitete. Še! je sedaj skozi najhujše ter se nahaja na poti proti polnemu o-krevanju ter zopetmemu nveljav-ljenju razmer kot so obstajale pred vojno.
j
REŠIL FVOJE ŽIVLJENJE NA i-	ČUDEN NAČIN.
Chicago, III.. 19. julija. — J. Ingaldsky je tehtal tristo funtov in ni bilo človeka na celem božjem svetu, ki bi ga ljubil. Vsled tega si je prerezal vrat. Izgrubil je pol galone krvi še predno so ga prevedli v bolnico ter izjavil potem, ko so ga zašili zdravniki, da se povsem dobro počiti. V zdavniškem poročilu se je glasilo, da trpi med drugimi stvarmi tudi na hudem krvnem pritisku.
—	Mislim, da ste rešili svoje
1 življenje, ko ste izvršili samomor, j — je izjavil bolniški zdravnik..
i iMs&J

POLOŽAJ V ŽELEZNIČAR SKI STAVKI
Vaa znamenja kažejo, da bo mogoče uveljaviti mir med železničarji in njih delodajalci. — Predsednik Harding je zadržal svojo zahtevo glede konference. — Nova poročila glede gibanja državnih čet.
Cfhicago, III., 19. julija. — Dtmes so se pričela tukaj pogajanja, vsled katerih najbrž ne bo treba predsedniku Iiardingu s silo sklicati konference železniških izvrševal-uili uradnikov ter načelnikov železuičarskih organizacij, tla napravi k<»ii«*i* .stavki. Med tem <"asom pa je bila pre-l«-«'-a stavka 4f*UXMJ proznih delavcev definitivno ustavljena.
E F tirable, pr»*ds**dnik orgs n./iH-ije prožno-vzdrževalnih d»* Ji»v«*ev. jr *klt-nd dopovor z liiškim *v*»t«<m Združenih driav. » >irU«no * katerim bo i»dria\ ▼*ako powljr na stavko dokler ne bo vriilo nsdaljno zaslišali e glede oklepa železniškega svetli. katerega nifco hoteli delavci
Neredi pa «0 zavzeli medtem ve jj obseir V itevilnih okrajih ko si preskrbele železnice nadalj-ne ^odnij-ke prepovedi ali injunk eije in poroča «ie o nadaljnih pihanjih državnih mitičnih čet.
2elezaiaa služba ni bila resno ogrožena ali prekinjena. Nekatere železnice mi poroeale, da ^e je položaj izb'djna! v primeri s pre trklirn tednom ter trdile, da se jim je v jrotovi meri p<*sreeilo re-onranizirati svoje delavnice.
Prekkontinentalm vlaki so prihajali ev Chieatro z zamudami ki niso v nobenem sluTaju znašale vir kot eno uro. Zveza s predmestji u potno«*jo vlakov pa je bila «koro normalna. •
Cilavni razvoj v železniearsk«m f«tavRankrni položaju je bil do-jrovor med želecnSkiu delavskim a vrtom trr E F'. Crable-om, pred-'fdnikum organizacije prožno-vzdrievalnih delaveev. Žcletnilki tlelavski svet je bil zbrati prvi krat polnoštevilno izza časa ko ko uslužbenci v železniških delavnicah napovedali atavko pred pri hližno tremi tedni M. Grable se je zavzel za slučaj svojih ljudi ' na povsem odkritosrčen in odločen nabili.	1
Poloficijeluo se je objavilo, da »o t»*r iztočn** železni««. — na-mreč \Vu York Central, Penn-avlvatlia in Erie. — ki dejanski ovirajo pot k uveljavi jen ju miru
Mr Grable je povedal železniškemu delavskemu svetu o svoji 1 konferenci s predsednikom Hard-inpnm ter izjavil nadalje, da je senator Cummins, načelnik senatnega meddržavno-trpovskepa ko-tniteja obljubil, da se bodo vršila
takoj zaslišanja irl^de opornih t«>- a delavskih dolo-'-bah trail •p'/rtacijske postave. V glavnem -m- namerava ivoti vprašanje, kaj predstavlja plačo. neobh<idno potrebno za življenje.
— Ker je zavzel Mr. Grable 'prejemljivo stališče, bomo dali njegovim ljudem priliko za zaslišanje. kadarkoli bodo zahtevali to. — je rekel Ben Hooper, načelnik železniškega delav->kega sveta.
Washington, D O., 19. julija Oficijelna poročila, ki so prišla v rokf generalnega pravdnika I>aughertv-ja glede uvodnega u-speha z ozirc»m na nadaljna popn-janja v Chicagu, da se napravi k<mec stavki železničarjev, so bila odgovorna za sklep predsednika llardin«ra. da zadrži za enkrat svoj poziv na konferenco.
Predsednik je bil pripravljen izdati ta poziv ob prvem znaku, da se je stavka železničarjev razširila na resen način. Nadaljna podajanja med Grable-om in raz ličnimi načelniki leleznic pa so :ni4»la za posledico, da je predsed- ■ nik zadržal svoj poziv.
PREDSEDNIK IN PRIZNANJE MEHIŠKE VLADE.
Washington, I). C., 19. julija. Priznanje mehiške vlade je danes bližje uresničenja kot je bilo ke-daj od časa naprej, ko je bil leta 1918 izvoljen predsednik Obre-J pron. To je soglasno z dobro informiranimi krOf?i posledica' dolge konference .katero je imel mehiški finančni minister de la Huer-1 ta s predsednikom Hardtngom ter držav, tajnikom Huphesom.
De la Huer t a se je mudil več kot tri ure v eksekutivnih uradih in več kot polovico tega časa je porabil za svoj razgovor s predsednikom, dočim je bil ostali čas posvečen posvetovanjem z državnim tajnikom.
GLAS NARODA. 20. JUL 1922
dobim denarja od vas.
—	Mislim, da je zame boijse, da si poieeein drugo delo, — je rekel Delavec. — Moja družina hoče •jestil.
—	To se mi zdi čudil o, — je pripomnil Customer, kot zatopljen v globok«* misli — Tukaj smo, mi trije. Mi trije kombiniramo vse bistvene elemente za proizvajanje Bogastva. Jaz bom obdelal svoja polja, ko bo jarek izkopan. Vi ste pripravljeni izvršiti moje naročilo s .svojo zmožnostjo, da nadzorujete siut-r in višino obronka mojega jarka in vi tretji ste le preveč pripravljeni delati s svojima ročnima rokama. Kljub temu pa ne moremo proizvesti nobenega bogastva.
Iz tega poguvora je razvidno, da je bil Customer modrijan.
Ko je Customer tako razmišljal ter Izvrševalec žalostno opazoval i Delavca, ki se je pripravljal, da si poišče tiela drugod, se je prikazala na pozorišesu četrta postava. Bil ,je to ličen mož, zeto dostojanstvenega obnašanja ter oblečen z ve-'liko skrbjo. Iz vsega je bilo popolnoma očividno, da je "bil Bankir. 1 — Dobro jutro! — je rakel veselo.
Izvrševalec je žalostno pokimal. a ni rekel ničesar i -— Mi razmišljamo o zanimivem problemu, — je rekel Customer, — Jaz hočem izkopati jarek. Ta dva mOza sta pripravljena prevzeti kontrakt, a ovira nas pomanjkanje Denarja. Mi imamo vse bistvene elemente za proizvajanje Bogastva, a ne moremo pričeti z delom.
-— Prijatelji moji, — je rekel Bank ir veselo. — Vi se motite. Vi imate vse bistvene elemente, z izjemo enega. Vam manjka Kapitala.
—	Vi mislite torej, — je vprašal Customer. — da je treba Kapitala za proizvajanje Bogastva ?
—	Vi imate precej smisla za humor, — se je kald j al Bankir. Užival je ta do v tip. — Kot da bi vsa kdo ne vedel t« ga! — Pričel se je .smejati. Ko je še bolj užival dov-,tip, je udaril C o sto mer j a po rum;. — Vi ste prebrisan človek — je vzkliknil in solze so mu tekle po licih navzdol.. — Vi ste dovtiji-než!
—	Kaj pa glede mene? — je vprašal Delavec. — Jaz kopi jem jarek.
—	Iz jaz? — se je oglasil Izvrševale**.
—	Tudi vidva prideta vpoštev, to je gotovo, — je rekel Bankir ler zamahnil z roko. — Brez mene pa bi svet zastal. To vidite v svojem lastnem slučaju. Velikodušno dejanje je z-moje strani, da dovolim kopanje tega jarka, kajti to nameravam storiti.
—	Vi nam torej hočete pomagati? — je vprašal izvrševalec poželjivo. Nujno je namreč potreboval dela.
—	Da. — je rekel Bankir, napel prsi ter si nadel pozo dobrodelne veli kod iLs.iiosti. — Dal vam boni denar, da financirate ta načrt, i kajti prenričan sem, da bodo ona polja tam proizvedla veliko Boga-istvo — z mojo pomočjo.
—	To je lepo od vas, — vzkliknil je Izvrševale«
On ni vprašal, kje si je Bankir preskrbel denar, in tudi Bankir ni omenil dejstva, da je bil denar ti-sočev Delavcev, Izvrševalcev in Customerjev, prav takih kot so bili trije v tej povesti, katerega jt hotel posvetiti nesebični in hvalevredni domoljubni službi, da se napravi nerodovitno zemljo Custo-merja rodovitno.
—	To je moja dolžnost napram družbi, — je rekel Bankir ponižno.
—	Potem, — je vzkliknil Customer vzneseno, — pričnimo takoj. Zavihaj svoje rokave, — je rekel Delavcu, - - in ti pripravi svoje inštrumente. Xe izgubljajmo nobe nega časa več.
—	Le še en trenutek, — je rekel Bankir nežno. — Še ena majhna podrobnost. Mi jo imenujemo Interes. V resnici je nagrada za Ri-ziko.
—	Nagrada za Riziko? — je vprašal Delavec z napol zavihanimi rokavi.
, — Gotovo. — je odgovoril Bankir odločno. — Ali ne riakiram jaz svojega Kapitala* Če bi ne bilo mene, bi ne mogli iti naprej.
—	To je res, — je mrmral delavec v dvomu in le napol zadovoljen.
—	Kaj pa je ? — je vprašal Bankir. Postajal je razburjen. — Ali ste eden onih radikaleev? Ali poznate tega moža? — se je obrnil ves razburjen proti Izvrševalcu.
j — Jaz sem ga neštetokrat zaposlil v teka zadnjih desetih let, —
f.
je rekel Izvrševalec. — Našel sem v njem vernega in zanesljivega delavca.
—	Jaz ga imam na sumu. — je rekel Bankir ter zmajal z glavo.
—	Kje je moja velika porota? — Ozrl se je naokrog, a nikogar ni bilo videti.
—	- Jaz sean prepričan, da je moj prijatelj Delavec allright, — je rekel Izvrševalec. — Vi ste rekli, gospod ...
Zadnja beseda je imela očividcu učinek na Bankirja. Hitro je postal zopet tako .sladak kot preje.
—	Da, da. Govoril sem o lnte-resu. Majhna stvariea, recimo ti. 7 ali 8 odstotkov. In seveda se moram zavarovati. Spomnite se Rizika za moj Kapital. — in pri tem je vrgel teman pogled na De lavea, ki je reševal v glavi neko uganko. — Vi bi morali dati kako Jamščino, recimo vašo hišo in lot, vaše inštrumente, cirodje in drugo, kar imate.
—	Vse to ? — je vprašal Izvrševalec. nekoliko presenečen- — Zakaj pa ta JamAčina?
—	Jaz se moram zavarovati. Državne postave zahtevajo to. Seveda, rad bi vam posodil denar nezavarovan, a mi smo omejeni, saj veste.
-— Potem, — je rekel Izvrševalec- ter se obrnil proti Customerju,
—	moram imeti več denarja za svoje delo. Zdi .se ml. da moram ogroziti svojo hišo in vse svoje posvetno posestvo, (ia izkop]jem ja-rek^ katerega hočete imeti. Jaz moram tudi odskoaovau našega prijatelja Bankirja za njegov Ri-iiko in ker, kot sem izračunal, moja nagrada za iz vršenje tega dela komaj pokrije Interese, katere moram plačati njemu, in ker ue v p ošteva Rizika, katerega imam. da izgubim vso svojo posvetno last v slučaju, da bi prišlo do kake nesreče.
—	V takem slučaju, -- je rekel Customer, — moram računati več za proizvode svojih polja.
—	Potem bom moral plačevati več za svoja živila. — je rekel Delavec. — Vi mi morate plačati več Denarja, — je reke! Izvrševalcu.
--- V takem slučaju moram zopet povijati svoj račun pri vas. — je rekel »Izvrševalec Cusrtomerju.
—	In to bo le dodalo k moje-mb___•
—	En ternutek, — je rekel Bankir. Njegov glas ni bil več tako prijeten kot je bil preje. — Vi ne morete povišati svoje plače. Vi Delavci dobivate že sedaj preveč
—	Mi vendar ne moremo živeti s tem, kar dobivamo, — je mrmral Delavec. — Mi moramo plačevati iste visoke cene za vsako stvar. Več mesecev so bile glavne jedi v moji dijeti besede in najbolj trda med temi je bila Skrčenje.
—	Sedaj govorite o stvareh, o katerih ne veste prav ničesar, — je rekel Bankir razdraženo. — Stvar je taka: Kar pravim jaz, U)
>e bo zgodilo, t e nočete opravit; tega dela pod mojimi pogoji, po vejte to. Jaz lahko najdem obilr drugih prostorov, kjer morem naložiti denar. Če pa naložim .svo; denar v to delo in to radi tesnili osebnih stikov z Izvrševalcem tu-koj. ga naložim pod pogojem, d? ne bo nikakega povišanja plač Razmišljaj+e o tem in jaz mislim da bi storili boljše, če bi ne zvi šali svoje cene za Customerja. — je rekel Izvrševalcu. — Mi mora-mo likvidirati vse stroške. Mi m moremo dovoliti, da bi Cnstomei še nadalje višal cene živil.
-— In rnoj Dobiček? — je vpra šal Izvrševalec.
—	Dosti je Dobička v notranjosti šestih odstotkov, katere vam bom računal ter tem, katere bost« dobili nad plačo Delavca.
—	Tn moj Riziko ? — je rekel Izvrševalec.
—	Jaz ne razumem, kako računate to, — je rekel Bankir hladno.
—	Moj Kapital je, katerega se po služujete. Jaz ne uvidim, da bi imeli kako skrb na svetu. Pridite jutri v banko in jaz bom imel listine pripravljene.
Bankir se je poslovil ter odhitel proti svojemu dragemu avtomobilu inozemskega izdelka Ostali trije so počasi odkorakali proti domu.
Otroci hodiio v Italiji v šolo obo-rožebi.
Italijanski naučni minister A-pile je v odgovoru na neko interpelacijo z žalostjo konstatiral, da so se politični boji v deželi tako razširili, da hodijo otroei v šolo t oboroženi. Apeliral je na zastopnike vseh strank, naj delujejo po-I mirjevalno, kajti strankarske stra sti ne smejo zastrupljati otroške duše.
Iz Slovenije.
Xa trau v Tetovem je izbruhnil..' ,
le vzel moško obleko, ene hlače,
SVEŽE GROZDJE.
SVEŽE GROZDJE.
Kot v prejšnih letih smo tudi sedaj pripravljeni napraviti po lolbo za Katerokoli vrsto cvežega GROZDJA. Mi odpošiljamo varno in točno. Ne o-botavljajte se glede nakupa. Današnje cene so nižje kot bodo ob otvoritvi sezije. Današnje cene 10 sledeče:
MUŠKATEL, bfclo sveže grozdje, tona. i»et ............................$ 57 00
• SHASTA b*Io grozdje, tona. net ............................................i 65.00
Z1NTANDEL, črno grozdje, tona, net ........................................$ 87.00
BARBERA. črno grozdje, tona. net ........................................$110.00
Ml prodajamo samo na kare. Za nadaljne podrobnosti pišite na:
FLOOD BUILDING
Pacific Grape Company
8AN FRANCISCO, CALIFORNIA
4.

4 fiu.......-SšsS&s - "iJ■£i&i.

<
- I
Peter Zgaga
V	današnji številki Glas Naroda lahko čitate pismo, ki ga je pisal srbski princ Jur srbskemu ministrskemu predsedniku Pa-šiču.
* • *
Časopisje poroea. da so spravili Jurja v blaznico. Sodeč po pi*
smu, ni fant prav nič neumen . . . - * *
Iz Pekinga poročajo: — V tukajšnji bližini se je vozil ameriški mornariški tajnik z aeropla-nom. Naenkrat je v višini 4000 čevljev odpovedal motor. Aero-plan je padel na zemljo, in malo je manjkalo, da se ni ameriški
mornariški tajnik Denby ubil. # * *
To naj bo lekeija zanj. Če je mornariški tajnik, naj se morja drži.
« * •
Predsednik Harding je zapove-dal premogarskim baronom, naj obratujejo svoje premogovnike s ' skebi. Skebe bo ščitilo vojaštvo.
S tem je deloma oddolžil kapitalistom. so ga poslali v Beloliišo. t . • . •
Svojega dolga pa še ni poplačal. Tej zapovedi bodo sledile druge. podobne.
* * •
Hardingu in Wall Streetu bi bilo svetovati, naj vdihata dovolj ' sape. da pe ne bosta lovila, ko
bo delavec zahteval svoj račun. * ■»
t
V	New Yorku je obstrelil John Maher svojo ženo Margareto. Ko so jo pozvali pred sodišče, naj ga toži. je rekla, da ne. češ. da je imel pravico streljati nanjo.
Obstrelil jo je zato, ker ga ni
hotela ubogati.
* * *
Mož ji je neprestano zabieeval, da se ne sme vlačiti z drugimi možkimi, Ona se je pa vseeno.
Kaj zasluži ta spokorniea v sedanjih časih? Spomenik ali blaznico ?
# * •
Tisti možki, ki so se poročili meseca junija, trpe sedaj vsled neprebave.
• *
*
Sto proliibicijskih agentov je bilo poslanih v Atlantie Citv.
To se pravi, da je sedaj v Atlan
tie City sto pijancev več. * *
*
Morilca bivšega nemškega zunanjega ministra, Ratheanaua.
sta se usmrtila.
• *
*
iZakaj se nista usmrtila dan prej. jxredno sta umorila Rathe-naua. Če jima je bil pri srcu dobrobit Nemčije, bi morala stori-, ti to.
Za Nemčijo bi bilo namreč veliko boljše.
* * *
! *
Včeraj je list poročal, da ima neki francoski znanstvenik svojega očeta spravljenega v alkoholu.
* - *
Blažena Francija ! V Ameriki marsikdo ne more niti jezika pomočiti v alkohol.
* * *
Mala kapljica črnila
liki rosa je kanila
na ustvarjajočo misel.
Sla je, kot gre sred noči sel.
prebudila tisočere
in jim vlila nove vere. * ♦ *
Za krst sta potrebni dve stvari:
voda in otrok.
* * *
Kakšen je razloček' med sovjetsko Rusijo in zavezniki T ' Čisto enostaven.
Rusija noče priznati dolgov, katere je napravil car.
Zavezniki pa nočejo plač»ti
dolgov, katere so sami napravili. • * *
Radič!
* * •
Malo ga z vladnim jesihom politi, nekoliko socijalistične soli. malo ga obeliti z republikanskim oljem — pa bo dobra demokratska solata.
'' Deutsche Grenzwacht'',
nenvško-naeioualno glasilo, je prenehala izhajati. To je brezdvomno; znamenje, da so prišli Avstrijci do zdravega prepričanja, da se z i nacionalno zagrizenostjo ne pride daleč. Po izjavi zelo vplivnih ljudi (Nemcev) tega lista ni škoda, ker je delal le zdražbo na meji.
Poročila sta se
pred kratkim Pepi Papež V/. Rad-ue in Miei Flajs iz Vodal.
Nov zdravnik v Ljubljani. Pred kratkim se je nastanil na sv. Peti a cesti 5 dr. Rud Zaletel.
Veliko in moderno klavnico
namerava zgraditi v Pragers-kem neki ljubljanski veletrgovee z živino. Kupil je v to svrlio bivše posestvo T roster ju za kolodvorom.
Kaznovana objestnost.
Mariborsko sodišče je obsodilo mesarja Uršiča, ki svoječasiio ni hotel prodati nekemu uradniku mesa, kljub' temu. da ga je imel, na UUO dinarje\ globe.
Italjanski špijon pod ključem
Na obmejui postaji na Rakeku jt* bil aretiran utki Ivan Kriupo-tič. narodni odpadnik, ki je bil v službi italjanske špijonaže proti Jugoslaviji, rojen leta 1S9S. v Ma lilijah pri Opatiji, po poklicu elektrotehnik. Potoval je iz Trsta v Jugoslavijo, a jugoslovanska obmejna oolast ga j«- aretirala, čim je prestopil mejo. Pri zasliša-vanju na Rakeku ui pri general-štabnem oddelenju vojaške oblasti v Ljubljani je Krmpotič odkrito priznal, da je bil v službi italjan »ke špijonaže v Trstu in da je za to prejemal nagrade. Zatrjeval pa je. da tfita ni »t .ril iz kake aiii možnosti proti Jugoslaviji, marveč edino !e iz pohlepa po lirah. Imel je nalogo, da zbira vojaške in politične informacije. Krm polič je bit iz Ljubljane prepeljan v Za*rreb. kjer j** :-svojo špijmiažo ponovim priznal. Izročen .je bil zagrebškemu sodnemu stolu.
Požar v Tetovem.
Na trgu v Tetovem je izbruhnil požar, ki je uničil nad ;">0 tržnih prodajalnie. Bila velika nevarnost tudi za mesto, vendar se je posrečilo omejiti ogenj na tržne. Škoda znaša nad 4,000,00(J K.
Originalno sleparijo
je izvršil te dni v glavni t rati k i v Ljubljani neznan, elegantno oblečen kavalir. Zahteval je /.a lo.BOO kron raznih kolkov, kii mu jih je tralikantinja Frančiška Cole vložila v kuverto. Kar se mv.nanee spomni, da nima s seboj dovolj de narja. Postavil j^ kuverto na mizo in rekel, tla se takoj povrne z denarjem Ker ga pa le ni bilo, se je tratikantinji zdela stvar sumljiva. Vzt-Ia jt* kuverto in jo odprla. N:i njeno veliko začuedenje pa ni bilo v njej kolkov, ampak sami papir ji. Slepar je namreč preti svojim odhodom kuverto zamenjal iu poleni s plenom izginil.
i
Sumljiva prodaja bakra.
H koti ar ju O. v Mariboru je prišel pred nekaj dnevi neznan mo-iški, ki mu je ponudil v nakup 2C kilogramov bakra. Kotlarju se je zdela stvar sumljiva in je prosil zato neznanca, naj se vrne čez dva dni. Medtem je obvestil o dogodku policijo. Mladenič se je v resnici čez t!va dni vrnil in bil takoj aretiran. Pri zaslišanju se je. dognalo. da se piše Franc Turnšek. Nastavljen je bil pri špedieijski tvrdki "Skladištno I otpreimfč.ko društvo" Baker je vzel, ko ga je nalagal za tvrdko iz vagona. Pozneje se je izkazalo, da je Lagiiiilo iz vagina 170 k« bakra in ima tvrdka 17,000 kron škode.
Lavantinska škofija samostojna.
Vatikan je obvestil jugoslovansko vlado, da je izločil lavautin-sko škofijo iz jurisdikeije sobio-1 graške nadškofije in jo podredi! direktno Vatikanu. Tako bo sedaj
mariborski škof. ki ga je od XII. stoletja daljt imenoval soluogra-Nki nadškof postavljen direktno iz Rima, in sicer sporazumno z jugoslovansko vlado
Mili darovi za škofovski ornat.
"Jutro' piše: Klerikalci so sestavili poseben odi>..r, ki je začel pobirati	darove" za nov
plašč ljubljanskega škofa, ki bo stal pol milji ma. Odbor pošilja svoje emisarje in prošnje tudi do naprednih ljudi. Istočasno klerikalci pozivajo, Ja naj nihče ne da niti 'jn.su za ' hečji dom", "Novi t'as" in drugi easopijai pa lamontirajo, da smo Slovenci do kosti izmozgani in da smo na tem. da bomo čisto obubožali. Kakor vedno. Zadnje solde naj berač da za cerkveno bisago.
Smrtna nesreča.
Petletni sinček kočijaža Weiu-g«*rla v Rušah ob Dravi se je igral z drugimi otroci na drči za spravljanje lesa. Vsh-d neprevidnosti je deček izgubil ravnotežje ter padel na tla, pri čt-nier je zadel ob kamen si razbil glavo. Otroka so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer je /.•■ 'iaslednji dan umrl. advertisement
SLOVENKA ZELI SLUŽBO
za hiš»ui opravila, tudi pri otrocih paziti. Nairajše bi šla v Xe\v York ail pa tudi v Clevelandti. Vprašajte ali pišite na: Fanny LMekii.da 026 V. 124. St., Cleveland, Ohio	(18-20—7)
OPOMIN.
j V m oni. ki mi dolgujejo bodisi
na hrani, b'»di.si na ^.tauovaniit,
1 i - - - -naj se \ najkrajšem ča&u oglase.
("e ne bo šlo drugače, jih bom poiskal sodnijskim pot' ni Andy Pirih, K. l\ D. 2. Port Allegany, Pa.	(20-22—Ti
NAZNANILO.
Kojakoin \ okolici St. .Marys, T'a.. naznanjam, da stu: bila okra-■dena dne 11. julija. .Jaz sem bila v mestu, i j i o j mož pa na delu. Tat 'je vzel moško obleko, ene hlače, klobuk, pet M-ajc, nro, verižico in |bančno knjižieo; nadalje '2 britvi iu škarje. K> t sem slišala, se j» [odpeljal s karo. Ak«» oni, ki poznajo obleko mojega moža, vidijo tliojra v t-.i obleki, na j mi naznanijo. Jaz snu pripravljena plačati nagrado. Opozarjam tudi one, ki imajo obleko pri meni, naj pridejo ponjo. ker jaz ni^em odgovorna zanjo. Pa +>!*li druge stvari po' ravnajte. i-Vanees John Poar, P.ox 255. St. .Marys, Pa
, Rojakom naznanjam. <Ja bom knu-
lo začel r.»7.i»jSiljati sladki tnuSt. kA-t^iN-g1;! 1j. «ii	iz najboljšega
' Krozilja.
Kakorhit'<» se ^oil tt*ga tsioSfa o<i-1 prt-. za£-i:t- Amufeii ler se izpreinenl v vino.
Ker bo letos Ki'ozdje dražje kot j»» i bilo lansko leto, bo t ena moStu, ve-; leniu ali rfi<- f-mu fl galon s vred. Nan-filom je treba l.'idfin'l .Money Or.lt i V mojih rokab morajo ' biti 1 s^pt Pošiljam same sude po 50 galon.
Stephen Jackse
Box 161	St. Helena, Cat.
Napa County
ZNIŽANA CENA
Clpar, najboljše vrsto, jako velike
jagode, buksa fuutov $4.29 Brlnjeve jagode, vre^a 132 Cuntov $9.— Muškatel, sladke debele jagode.
bak«a 50 funiov	$6.40
Rfalo frno priko grozdje.
haksa 50 ftintov	$6.7»?
^ige (v rentah i najboljšo vrste,
Baksa 110 fantom	$10.59
R naročim .»rlložite Money Order.
MATH. PEZDI.R
Box	City Hall Sul.
New York, N. Y.
| I Ml ................................I......................
Jarek.
Harwood Smeeth v "The Truth".
N"ek'«e je AiVel fl«»Vek, ki je ho-| tel izkopati jarek. Ta jarek naj bi! poved*! vodo na »uho polje ter o-mofpK'il eloveku proizvajajije ži vil. ki bi iinnl® vrednost. Ker je bil ta mož na trgu za delo, je bil Customer.
Bjl je pa Uaidaijni uioi, ki je kopal jarke za /ae^užek. Bil je mo-au iu trden in imenoval se je. Delavee. IKlavre je znal dobro kopati jarek, r ni znal potegniti1 ravne črte.
BU j«' pa Se fTrtji človek, kate reniu je bila lastna ona osebna zmožnost, da je lahko pobjtžil rav j no ^rto ler izraennal take nena vadne stvari kot so koti in obronki. On je «nal napraviti načrte za bod^ruwt. Bil je Uvraevaiee. Ker je M izvrševale«, ni mogel sam opravljati ročnih del. Raditega je bil tudi Delodajalec.
Ti trije w> prišli skupaj:
Izvrševalec je rakel;
— Dajte mi kontrakt, da napravim vai jarek in ja* bom odgovoren ra to, da bo delo prav storjeni. t -i-i	.	. .
Delavec je rekel:	A
•I — Jaz boni dedal za tega mo-j/a. in pri tem je pokazal na lz-• vrševalea, — a jaz moram biti pla '■an vsak večer.
ReJcel je Customer:
—	Tvoja stvar in Delodajalca je uravnati to. — Jaz vam bom dal
■	kontrakt, — se je obrnil proti Iz->j vrševaleu, — in vi morate prevzeti tj odgovornost za delo in plačo va-i.M'jja delavca.
t — Dobro, — je odvrnil Izvrševalec — Jaz moram imeti 25 odstotkov pogojene cene, predno pri.'nem, Ln j»o inlstotkov najprej v eetrtinah, ko delo napreduje.
—	To je nemogoče, — je rekel . ' "ustomer — kajti dokler moja
■	polja ne bodo proizvajala, ne bom i imel denarja, in moja polja ne mo-' rejo proizvajati, dokler ^i jarek
izkopan.
Izvrševalec se je popraskal po glavi.
—	To je eudno, — je mrmral — - Ker 90 prinesli hndi časi razbil
njeno valuto ter na dolgo, raztegnjen krediti ne morem plačati najinega prijatelja tukaj, dokler ne
"G LAS NARODA"
______________ (SLOVENIAN DAILY>_-____
Owned and Published by
" Blovenic Publishing Company
(A Corporation)
rHANK SAKSER. President	LOUIS BENEOIK, Treasurer
Place of Business of the Corooratlon and Addresses of Above Officer*: M Cortlanot Street, Borough of Manhattan, New York City, N. V.
GLAS NARODA ___(Vole* of the People;
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
2a t«.o tu *«>i« ».». - -	Za New York za celo leto .........	17.00
In Canada .................... $6.00 pol leta ....i...	S3.SO
Za pol leta ........................ »1.00	Za Inozemstvo za celo leto ..C-..-.	t7.00
Z* t »trt lete ......................»1 50 ___za pel leta ................>3.60
Subscription Yearly $6.00 Advertisement« on Agreement.
MOlae Narode'* izhaja vsaki dan Izvzemšl nedelj In praznikov.
Dopisi bre* podpisa ln oeebnoetl se ne prlobfujejo. Denar naj se blagovoli po-tlljau po Money Ordtr. Pri spremembi k taja naročr.ikcv prosimo, da h nam
tudi prejinjo blvalliče naznani, da hilrcrje najdemo naslovnika.
GLAS NARODA
^Si Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876
~	-	I —	■■■!.,,.	, ,
ADMINISTRACIJA IN MEHIKA
Administracija, ki ima sedaj v lokali krmilo državne ladje v Washington«, je republikanska administracija.
Prej.šna, naiureč administracija predsednika Wil-sona. je bila demokratska administracija.
Kakšna j«- razlika med republikanci in demokrati,
—	to ve sam Bog ali pa še uii ne. Najbrž ni sploh 110-beiie razlike med obema. Obe si prizadevata priti od časa d<» r-asa na površje, vladati deželi par let ter uživati med tem časom slavo, katere so deležni vsi vladajoči.
Plavijo, reprav hl- vrjamemo tega v polnem obsegu,
—	da je republikanska stranka za uvel javi jen je visokih tarifov, to je visokih uvoznih carin za vse ^vedrnete, ki bi
utegnili škodovati ameriškim industrijam.
Demokratična stranka pa je med drugim za takozva-no prosto trgovino, to je za to, da lahko vsaka dežela import ira kar ho<"e, seveda proti plačan ju gotove carine, ki pa naj ne bo previsoka.
Hoj, ki se vrši med tema dvema strankama, glavnima strankama v deželi, j«* seveda le slepilo za volilee.
Demokrat ali republikanec. — nikdo nima nobenega posebnega izrazitega prepriesnja. Vsakdo se čuti obvezanim. tla glasuje in uravnava svoje dejanje in nehanje soglasno z nazori in povelji političnih bosov, ki so mu pomagali, da je zasedel stolček.
\ koliki meri sedanja republikanska administracija odvisna od ameriških velekapitalistov in Wall Streeta, je razvidno iz dejstva, da noče ameriška vlada še danes priznati predsednika Obregona, čeprav je znano celenfu svetu, <la j.- zmožen iu odločen zastopnik naroda, ki ga je izvolil iz svoje lastne volje, proti ukazom in pretnjam ameriškega petrolejskega tiusta in drugih privržencev velekapitalistov, bi najrajše raztegnili meje Združenih držav do Panamske ožine, a kljub temu izjavljali, da so predstavite!ji restiiee. pravice in takozvanega "fair play".
Kot poročatio na drugem mestu, je imel mehiški finančni minister de la Huerta, zelo sposoben človek, daljši razirovor s predsednikom Hardingom in državnim tajnikom Hughesom.
Kot se glasi, je bil sprejem skrajno prisrčen, — a v težki šoli vojne iu pariškega lažimiru smo se naučili, da je malo vrjeti prijaznim besedam in dvorljivim frazam ve-likašev tega sveta, posebno ker nam kaže rekord sedanje administracije, da ni izpolnila niti ene svojih dalekose-ynih obl jub, s katerimi je stopila v volilni boj ter tudi zmagala.
Priznanje Mehike! O tem ne bosta odločala predsednik Harding ali državni department.
Od loč i na beseda bo prišla iz Wall Streeta, iz uradov starega Koekefellerja in drugih, ki razpolagajo z usodo, blagobitjo, nesrečo in prosperiteto ameriškega naroda — kljub ustavi, ki je uveljavila pravice vsakega do življenja, sreče in blagostanja.
GLAS NAHODA. 20. -TFL. 1922
0 inicijativL
Društvo sv. Martina št. 44. JSK-T. je na svoji redni mesečni seji dne 9. julija, 192*2. razmotrivalo o iniciativnem predlogu društva sv. Jurija št. 61. JSKX Na tej seji se je sklenilo, da naše društvo ne podpira omenj. iniciativnega predloga in da je odločno proti temu, da bi »e točki 2. in o. člen XVI. naših pravil spremenilo kakor predlaga gori omenj. društvo potom svoje inicijative. To društvo je navedlo, da je naša združil vena pogodba zapreka in da vsled te naše pogodbe se n** m<»re nič ukreniti v prid združenja. Na še društvo m* vidi nič slabe«ra v tej naši združitveni pogodbi. Edina zapreka bi bila datum, kateri naveden v tej popodbi, vendar društvo sv. .Jurija ne povori o kakem datumu, katerega se bi potovo lahko spremenilo in čemur članstvo naše jednote gotovo ne bi nič ugovarjalo. Omenj. društvo hoče sploh zavreči to našo pogodbo in delati novo. ne da bi * Pr*'j navedlo svoje razloge oz. povedalo napake v tej naši pogodbi katere po mnenju omenj. društva ob-
stu i» io
Poziv!
Spodaj podpisani poživljam JOHN JUDNICHA, člana društva s v. Srca Jezusa št. 2 JSKJ., glavnega odbornika	, da mi dokaže, kar se je izrazil na seji gori-om en jen eg a društva dne 9. julija 1922 z ozimni na moj vstop v Jugoslovansko Katoliško Jednoto. Dokler on tega ne stori, ga smatram lažnjiveem in obrekovalcem. kateri stremi le za tem. kako bi oblatil snbrata l:ar najpodlejše; ako se dotičnik ne strinja z nje-jrovimi reakeijonarmmi nazori. Toda zapntnni si: kakor jih je že mnogo pre 1 tabo strlo kolo pro-svete, l>o isto prej ali slej tudi tebe zadelo!
Fred A. Vider, član društva sv. Srca Jezusa št. 2 JSKJ. v KI v, Minil.
Nadalje se je naše društvo na tej seji izjavilo da je odločno zoper združitev z vsako Slovensko podporno organizasijo katera daje potom svojih pravil ali potom svo jetra glasila prednost članstvu katero je gotovega političnega In J
filozofičnega prepričanja.
Nadalje je naše društvo odločno zoper združitev z vsako Slovensko podporno organizacijo, ka tera potom svojih pravil, potom svojega glasila ali potom drugih od take organizacije izdanih tiskovin napada, deluje zoper ali stramoti — religijo, vero v Boga.
Na tej seji se je naše druStvn tudi izreklo za združitev v vsako Slovensko podporno organizacijo, katera je nepristranska do svojih članov v vseh ozirih in kate- i ra se v svojih pravilih in v svojih glasilih ali v drnzih svojih tisko-, vinah vzdržuje sploh vsake debate o verskih in političnih - stran-j k a rekih zadevah.
V slučaju, da se združitev Izrr- > ši pa zahteva naše društvo \ z<\pj, da se da popolne garan-j cije že pred združitvijo, katere bii zavedno za branile kako kršitev svobode ki jo uživa pn sedanjih pravilih celokupno članstvo na-Še jednote. V teh zadevah se» nai bi pridia.i še gotovi dostav-ki k' naši združitveni pogodbi, n-ko pride do kake revizije.
Po naročilu članstva zbranega na seji našega društva dne 9. julija. 1922.
Anton Okoliah, tajnik.:
Iz urada vrhov, zdravnika J. S. K. J.
V zadnjih mesecih nekateri tajniki zanemarjajo svoje dolžnosti. C'e je kak član obolel, so šele po par tednih sporočili o njegovi bolezni. Pravila so v tem oziru jasna, in tajniki se jim morajo pokoriti Moja dolžnost je, da jih silim v to. Morda ta zadeva sedaj še ni nevarna, toda sčasoma bo posledica nemarnosti nevarnost, Z našim sistemom nimam nobenih sitnosti in mislim, da jih tudi ne bom imel. Sempatam kako svarilo je pa potrebno.
(V boste izpolnjevali pravila, si boste prihranili veliko brezj>otrebnega pisarjenja ter boste omojroči-li.^la bo hitro zadoščeno vsem zahtevam. Prosim, sodelujte 7. mojim uradom v tem oziru. Jaz se vam le vnaprej zahvaljujem.
S sobratskim pozdravom: Dr. Jos. V. Grahek.
RAČUN MED DRUŠTVI in JEDNOTO.
N

a z n a n
i 1 o.
i
2 3
4
5
6 9
11
32
13
14 ?5 16 38 20 31 22
25
26
27
28 19
30
31
32
33 ?5
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45 47 4*
50
51
52
53
54
55
57
58 60 61 64 66 68
69
70
71
72
75
76
77
78
79 81 82
83
84
85
86 S7 88
89
90 92 94 99
100 »01 133 101
___!05
_ . ... 106 Dunaj, Avstrija, 18. julija. — Jf)-.
Finančni odsek narodnega sveta \
ter poslanske zbornice se je od- 109
ločil za predlairano avstrijsko jjo
prisilno posojilo, ki bo obsejralo ni
itiri miljarde k ran. Odredba bo D 2
predložena plenumu narodnega 114
sveta T odobren je.	-36
VABILO!
Društvo sv. Jožefa št. 53 JSKJ. v Little Falls, N. Y.
priredi
PLESNO VESELICO
v soboto, dne 22. julija na 36 Danube Street
Tempotom uljudno vabimo člane in članice tukajšnih slovenskih društev, kakor tudi vse posamezne Slovence in Slovenke, da se izvolite udeležiti te prireditve.
Začetek veselice ob 7. uri zvečer. Za obilno udeležbo se priporoča
Odbor.
RAČUN MLADIN. ODDELKA
Med Društvi in Jednoto. ZA MESEC JUNIJ 1922.
Johnstown, Pa.
Naznanja se vsem članom dru štva sv. » irila in Metoda štev. IG JSKJ., da bomo imeli iz v an redno sejo dne 22. julija ob 8. uri zvečer. Vsi ste naprodeni, da se polnošte j viino udeležite, ker je velikega pomena za novi dom, katerega, smo sklenili ztrraditi v najkrajšem času. Z itorej, bratje, detujino vsi za eiifga in eden za vse!
. John Bnutskole, tajnik.
Vabilo
na veliki piknik, katerega priredi društvo *v. Alojzija št. 127 JSKJ. v Kenmcre, Ohio, v nedeljo dne
30. julija 1922 na Jos. Lovkotovi farmi pri Žagarju v Kenmore. Xa ta zanimivi izlet se vabijo vsi člani t^ga društva, kakor tud' sosedna društva iz A krona in Barber tona. Za plesalce in ple*»alke bt> najboljša ugodnost, kajti igrala bo najboljša godba Torej vsi na nbge, staro in mlado, dne 30. julija ! Pojdimo pogledat, kaj v»e se bo vršilo na tej zeleni traiici. Tudi /a lačne in žejne bo vsega dovolj. K obilni ud<*lc.&bi vabi odbor.
štiristo miljard kron prisilnega posojila.
Št. Društ-1 2
3
4
M*
5
6 9
12 13 16 IS 20 21 22
25
26
27
28
29
30
31
32
33
35
36
37
39
40
41
42
43
44
45 49
51
52 55
57
58 60 61 64 66 68
69
70
71
75
76	, 77-
78
79 81 82
85
86
87
88 92 94 99
103
104
105
106 108
109
110 111 114 116 118
119
120 121 122
123
124
125 128 129
132
133
134
135
136
137
138
111 Za M«
«Q1, ..___
Dohodki.
$ 31 65 11.40 3.45 3.15 1.50 17.50 3k55 10.00 12.50 12.45 14.90 11.70 90 15.90 2.40 11.15 90 45 17.-20 8.25 550 3.00 7.80 5.35 25 05 24.30 14.25 ^9.60 5.50 2.40 3.70 1.05 25.05 7.80 90 2.55 11.80 8.00 4.35 2.85 1125 15 5.10 8.70 3.30 6.75 5.55 5.80 3.45 1.95 4.95 2.40 4.65 1.05 5.55 4.65 1.80 45 1.95 13.20 8.55 3.45 4.35 2.85, 3.15 9.15 1.35 10.65 3.10 13.65 9.10 75 3.25 165 3.7Jv 11.10 1.65 3.00 2.55 4.60 4.20 4.65 90 60 2.10 1.65 15 30
3.J0
Izdatki.
$ 240.00
"Skupaj: -$ 573.85 $ 240.00
št. DruSt.
1 $ 2
3
4
5
6 9
11 12
13
14
15
16 IS 20
21 ■>•>
25
26
27
28
29
30
31
32
33
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45 47
49
50
51
52
53
54
55
57
58 60 61 64 66 68
69
70
71
72
75
76
77
78
79 81 82
83
84
85
86
87
88
89
90 92 94 99
100 101
103
104
105
106
107
108
109
110 111 112 114 116
117	'
118
119
120 121 122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
12 Za Maj 54 111
ZA N.ESEC JUNIJ 1922.
Dohodki.	Izdatki.
571.50	$ 324.99
461.67	170.67
160.59	84 00
136.34	10.00 181.13	37.00 457.83	43 00 486.80	208.33
95.65	32.00 329.57
182 89	119.33
88.09	500.00
176.35
238 48	164.66
477.96	19100 293.23 216.96
206.30	~	1.000.00
402.09	180.00
256.60	40.00
115.43	114.67 94 54	92.00
200.46	1.090.00
444.33	84.00
216.56
151.27	160.00 22435
183.10	10.00 545 22	139 66 898 32	1.762.00
107.41	33.33 31539	707.00
274.94	100.00
77.74	14.00
23576	40.60
107.23	20 00
22637	15.00
380.70	28.00 152.93
266.31	14?». 00
114.28 60.92	35.00
157.57
289 05	15 00
71.47	15.00
100.00	26.00
139.88	93.00
160.80	55.00
101.88	15.00
150.17	1.056 60 4300
178.52	101.00
120.42
96.53
188.17	148.33
312.05	240.67 48.76
152.70
89.83	30.00
151.29	23.00 188.78
36 27	43 33 94.98
141.25	25 00
28.72	1.020.00
153.01	151.00
253.44	75 00 86.33	25.00
86.20	87.67 133.80	57 00
161.58	69 00 58.22
95.07
305.09	1,128.00 122.01
55.14	62 00 67.44 194 39
105 07	1100
11985	69.00
93.16	173.00 28.67
122.06	1100 66.03	30.00
254.04	215.00 12369
57.08
296.80	150.00 128.21
45.60
40.89	107.00
49.10 195.48
55.02 261.19
44.61	122.00-64.70
101.34	92.66 47.83	29.00
44.54
226.82	20.00
113.70	15.00
32.78	64.00 54.38
84.94	28.00
131.15	7.00 61.82
46.00	117.00
45.18
43.19
40.21
35.83	27.00 254.27 71.47 123.69
Sknpaj: $19,337.79 $13,547.56
Imena in naslovi krajevnih organizatoijev JSKJ.j
-
1	Joseph J Peshell, Box 165. F.Iv. Minnesota.
2	Joseph Kolenz, Box 737, Fly. Minnesota. 3	John Pelko, 121G—7th St, La Salle, 111.
4	John Demshar, Box 237, Burdine, Penna.
5	John Dragovan. Hox 66M. Soudan, Minnesota.
6	John Kuinse, 17:15 — E St. Lorain, Ohio. 9	Jacob M'lsich. S Maple St. Calumet, Mich.
11	Michael Mravenec, 1454 So. 17th St. Omaha, Neb.
12	Vincent Arch No. 1. Riekrnbaeh St. Pittsburgh, Penna.
13	Frank Zabkar, Bex 104. Hosteler, Pa.
14	Michael Nemanich, Box 157, Crockett, Calif. Frank Jariesh, llil2 Bohmen St. Pueblo. Colo.
16	John Brun&kule. 189 B St. Jchnstown, Pa.
15	Louis Ta.icher. Box 835. Kock Springs, Wyo. 20	Louis Vessel, Box 592. Gilbert, Minn.
31	Martin Ilndalr. 1615 Ridg^ Ave., N. Braddock, Penna.
22	Anthony Motz 3641 Ave. "Mw. So. Chicago, 111.
25	Louis Govže. 613 Adams Ave., Eveleth. Minn. Phone 217.
26	Joseph Pogačar. 5307 Berlin Alley, Pittsburgh, Pa.
27	Z. A. Arko, Box 172. Diamondville, Wyo.
28	John Jamsek. Box 126, Sublet, Wyo. L9	Louis Tolar, Box 242, Imperial, Pa.
30	Frank Pueelj, 223 W. Poplar St. Chisholm. Minif
31	Martin Kudale. 1615 Ridge ve., N.. Braddock, Penna.
32	Raymond Kladnik, Box 147, Black Diamond, Wash.
33	Frank Si hifrar, Box 122. T'nity. Penna.
?5	Andrej Malovrh. Box 151, Llcydell, Penna.
36	John Brezovee. Box 126. Conemaugh, Pa.
37	James Debevcc, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
38	John Petrie, 2308 Pine St. Pueblo, Colo.
39	Anton Cop, Box 440. Roslvn, Wash.	^ -4C	Anton Kosogiav. Box 144 Claridge, Pa.
41	Anton Brclich. 4/7 E. Martin St. East Palestine, Ohio.
42	Primož Knafelc, 1238 Bohmcn Ave., Pueblo, Colo. %
43	Frank Pcrcich. Box 327, East Helena, Mont.
44	Anton Okclish. 218 Liberty Ave. Barbeiton, Ohio.
45	Louis Komlanc. 732 Warnian Ave., N., Indianapolis, Indiana. 47	Frank Lovshin. Box 379. Aspen, Colo.
Frank Kovich, 214 N. 5th St. Kansas City. Kans.
50	Jacob Slabich. 218 Lynch St Brooklyn, N. Y.
51	Joseph Kastelic. 86 W St. ."»3 So., Murray, Utah.
52	Louis Kcfclevcl ar, Box 960, Mineral, Kans.	z
53	John Purnat, 26 Douglas St. Little Falls, N. Y.
54	John Povshe. Box 347, Ilil'ing, Minn.
55	Martin l'rah. Boy 87. Lemon t Furnace, Penna.
57	Anton Martinsek, Box 125 Export, Penna.
58	Ludvig . 'ha m pa. Washoe, Mont.
t>0	Martin Gcvednik, Box 307, Oiisholm, Minn,
hi	John Pezdire. 343 N. River St. Reading, Pa..
64	Peter Klobucliar. Box 32, Baltic. Mich.
66	John Kr« n. 605 N Chicago St. Joliet, III.
68	Andrew Matko, Box 1203. Monessen, Pena.
69	Anton Krusoveo, Box 499, Thomas. W. Va.
70	John Jurecich 2228 Blue Island Ave., Chicago, 111. VI	Frank Trepal, 15723 School Ave., Colliuvood, Ohio. 72	Andy Gor j up, Box 41. Taylor, Wash.
75	John Konrivshek, Box 214, Meadow Lands, Pa.
76	John Koblar. Box 225, Oregon City, Ore.
77	Anton K »s. R. F. D. 7, Box 125. Greensburg, Penna.
78	Jacob Evans, 611 W. 2nd St. Salida, Colo.
81	Frank Lokar, 615 Aurora Ave., Aurora, 141.
82	John Mervar, 51-1 North 9th St. Sheboygan, Wis.*
85	John Pet rich. Box 238, Aurora, Minn.
86	Dan Sadar, Box 252. Midvale, Utah.
.->7	John Ve^eiich. 7S15 Watei St St. Louis Mo.
88	Gregor Zobec, Box 14. Klein, Mont.
89	Karl Strrisha. 114, Miller St. Gowanda. New Yorkr	j
90	Valentine Orehek, 183 Maujer St.. Brooklyn, N. Y. 92	John Shetina, 800 Moen Aw., Rockdale, 111.
94	Anton Kohal, 1022 Jackson St. Nort Chicago, III.
99	Frank Podmilshak. Box 222. Moon Run, Penna.
100	John Smcieh, Box 112. Middleton, W. Va.
»01	Frank Wodenik. Box 33, Strong. Tolo.
103	Ana Pierce, 636 E. 157 St. Cleveland, Ohio.
104	Joseph Blish. 1850 W. 22nd Place, Chicago, 111. !05	John Petritz, 2216 Willow Avenue, Butte, Mont.
106	Leopold Teran, Box 487, Davis. W. Va.
107	Frank Lovshin. 310V2 W. 4th St. Duluth, Minn. '08	Anton Nagode, R. F. D. 21/.. Girard, Ohio.
109	Anton Lunder Box 151. Keewatin, Minn.
110	Frank Bojtz. Box 112, Elcor, Minn.	j
111	Matt Yaronik, 525 W. 2nd St. Leadville, Colo.
112	Frank Shega. Box 292, Hibbing, Minn. 114	Anton Gradisher, Box B F. Ely, Minn.
J C	Aleksander Škerlj, Box 256, Export, Pa. •..
■ ** , - '
117	Matt Razingei. Sartell, Minif.
118	Stefan Jengich, Box 23S, C'okedale, Colo.
119	Anna Za^ar, 491 Aurora, Ave. Aurora, III.
120	Mary K'schak. Box 307. TAy, Minn.
121	Jernej Intihar. Box 12, Lodson, Md.
122	Frank Fareneliak. Bosr 122. Homer City, Pa. J 23	Frank Rant«sha Box 423, I ronton, Minn.
I'M	Frank "Raunikar, 1217 — 3id Ave., La Salle, 111.
125	John Telban, Box 174. Istlin, Penna.
126	Joseph Glas, Box 48, New L'erry, Penna. J27	Matt ZakrajSek. Box 344. K< nmore, Ohio.
128	Anton ChernicK 9721 McCuen St. New Duluth, Minn.
129	Katie Prose, Box 675, Ely. Minn.
■ 130	Ignac Beokse. Box 412, be Pue. 111.
131	John Porikvar. 3309 ~ 4th Ave. N. Great Falls, Mont.
132	John Pihlar. 20391 E. Miller Ave., Box 62. Euclid. Ohio.
133	Mary MusicL, Box 805. Ana Pregled, Box 381. Gilbert, Minn,
134	Cecilia FmHc. c o American Meat Market, Rock Springs, Wye
135	John Blazine, Rices Landing, Pa.
136	Anton Tauzelj. Box 193, Dunlo, Pa.
137	Mary Butara, LjCo E. 55th St. Cleveland. Ohio.
138	Alexander Škerl, Box 256, Export, Pa.
139	Math. Kobe, North Park, R. F. D. 2, Cadillac, Mich.
Jugoslavia irredenta.
Nova italjanska nasilja v Istri.
Te dni so se na Voloskc-m vršili nabori. Hrvatski fantje iz okolice so prišli po stari navadi z godbo in petjem. Peli so seveda, hrvatske pesmi. Zaradi te<gu so jih Ita-ljani napadli in pretepli. Iskali so 1'ante celo po zasebnih hišah ter pretepali ženske, ako niso hotele ali vedele povedati, kje so sinovi ali bratje. Zvečer so Itaijani napadli zgradbo '4Zore", zdrobili pohištvo, nato pa poslopje zažgali. Ogenj se je sicer posrečilo pogasiti, veudar ima društvo "Zora" 30.000 lir škode.
Tepeni italjanski napadalci.
Kakor vse kaže. bodo morali italjanski nacioualistl vendarle vgri-zniti v kislo jabolko ter izprazniti vse ozemlje, pripadajoče Jugoslaviji. Z zadnjimi sredstvi poizkušajo to preprečiti. Pred kratkim I so ponoči organizirali v ta namen j velik napad na jugoslovanske straže pri mestu Kastvu. Pet mi-.nut po polnoči so napadli v štirih četah jugoslovansko stražo. Silno [so streljali in metali bombe. Nato pa je t romba zapela v napad in It al j ani so priskočili. Jugoslovanske straže so jih pustile v bližino 30 metrov ter zagnale nato med nje kakih deset bomb. Učinek je .bil strahovit. Skoiaj vsaka bomba je zadela svoj eilj. Itaijani so pričeli obupno kričati svoj slavni i"mamma mia" ter jadrno bežati. Ko so prešli jugoslovanske straže, Čeprav so bile v veliki manjšini, v protinapad, je pa njistala i^ed Itaijani strašna panika Oficirji na
'konjih so bili prvi med bežečimi, I vsi pa so pometali od sebe vse — orožje in klobuke, samo da sa hi-( t reje tekli. Šele na Reki so se ustavili ter trepetaLi strahu, da pridejo Srbi tudi na Reko. Jugoslovan-( ske straže so pokopale mrtvece, . napravile velik plen ter se potem na demarkaeijski črti ustavile | Značilno je to, da je bilo v Kastvu.
ves ča.s bitke popolnoma mirno . vse prebivalstvo, trdno prepričano, da še tako maloštevilna jugoslovanska vojska vedno premaga , Jtaljane. Pač pa je bilo prebivalstvo pripravljeno, poseči vmes, če bi bile jugoslovanske straže pre slabe. Na jugoslovanski strani ni bil nihče niti ranjen. — Jugoslov. vlada je poslala iakoj protest v IJini, kjer so obljubili, dati zadoščenje. Seveda, obljubili!
-
Klerikalni gerent prea porotniki.
Pred kratkim je bil prod mariborskim okrožnim sodiiščem kot je bilo že poročano, obsojen klerikalni gerent v Zrkovcih, Rebernik, ker je ponovno žalil svojega naslednika, demokratskega župana Zel a. Te dni pa je stal pred sena-l tom bivši klerikalni geremt v Kr*' čevini. Anton Inkret, zaradi pone- j i verbe. Prodajal je namreč erarič-1 ne (državne) barake sebi v pri<L Senat se je izrekel nepristojnim in odstopil zadevo porotnemu sodišču, ker gre za zlorabo uradne oblasti. Take ljudi je torej bivša klerikalna deželna vlada postavljala za gerente v najbolj eksponiranih. J obeinah ob naši severni meji
_____________ __ ■
Glasilo Jugoslofaiske © Katoliške Jedrnate
V stanovi j ena leta 1898.	Glavni urad Ely, Minnesota.	Inkorporirana leta 1901.
Glavni odborniki.
Predsednik RUDOLPH PERDAX, K. 185th St.. Cleveland, O. Podpredsednik: LOl'lS EALAXT, Box 108 Pearl Ave.. Lotain. O Tajnik: JOSEPH P1SHL.KR, Ely. M:nn. Blagajnik: GEO. L. BUOZ1CH. Ely. Mirin.
Blagajnik neizplačanih sn^rtnin: John ilovern, t'24 N. 2nd Ave. W. Da-luth, Minn.
Vrhovni zdravnik.
Dr. JOS. V. GRAHEK, 6^3 E Ohio Stiret, N. S.. Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:	\
ANTON* ZBAŠNIK. Room 20t> Bakewell Bldg., ror. Diamond and Grant
Streets. Pittsburgh. Pa_ MOHOR MLADIČ, 2603 So. Lawndale Ave., Chicago. 111. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street. I eriver. Col«.
Porotni cdbor.
LEONARD SLABODN1K. Box 480, Ely, Minn.	j
GREGOR J. rOREXTA, Black Diamon'1. Wash. FRANK ZORICH. 6217 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Združevalni odbor.
VALENTIN P1RC, 519 Meadow Ave., Rockdale. Joliet, 111. PAULINE ERMEXC. 539 — 3rd Street. I^l Sall^. 111. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CEI.ARC, 706 Maj-k^t Street. Wauk^an, 111.
--Jednotino uradno- glasilo: "Glas Naxo«ia'\	_
* Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poštljatve
naj se pobijajo na glavnega tajnika. Vse pritožb«* naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih čhmov in bolniška spi^ev^la. naj »»» pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoli£ka J«-dnota se priporc.fa. vsem Jugoslovanom za~
obilen pristop. Kdor 'eli i>ostati član te organizacije, naj se z^lasi ta,jniku
bližnjega, dnjfitva. J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovi z S člani ali članicam;.
OI.AS NARODA. 20. JUL 1922
□
LJUBEZENSKE AFERE LANDEU-JA Poroča William LeQueux
□
Polel na severni tečaj,
Landru je zatrjeval v*em žen-| fiJcam. h katerimi je priš*d v Mik, t d« ljubi evetk«* in frtiee. Na-t«»- i
pal je kot velik ljubitelj narave, j čeprav se v Mojem >reu ni brigal zanjo, Njegov edini. umazani cilj j v življenju je bil »Ifiinr in zadrže-| vala g.i ni nobena s) v«r ko ga je J
» » i i t • 4 •	■ »i . _ »i »* I
sklical dohiti. — niti el«»ve->ko življenje Mamo.
Zani -eval je v«' /envke ter *e smejal na tihem njih izrazom lju-1 bežni in na klonjenMi. Njegovi lastni poljubi pa s<> l»i I i ve"- kot j enkrat pečat smrti.
Od poUestih je prišla stara 11-1 dava Amelot. Ki je kuhala /i.rij^ ter mu držala stanovanje v redu ter pr ii'-da s seboj vse. kar je bi-i lo potrebno za večerjo.
—	Pri meni bo danes večerjala i neka dama. je rekel La mir 111 svoji kuharici. Kupiti morate: nekaj posebno dobrega.
—Dobro, gospod. je odvrnila stara ženska. ki je bila /e va- (
jena ženskih obiskov v stanovanju Lamini ia V »»drla je na temelju or«- snih irkušenj. k a * v>e mo- j ra pripraviti v takem slučaju. — j Vsled tega se je takoj lotila de-la. da pripravi izborno večerjo. 1
Ko je dospela mlada vojna lldo- • va, je našla lepo pogrnjeno mi/.o. ' pri prav l j* >0 za dva. z v "liki m hu- • ketom r-vt'tk in srebrnim jedilnim orodjem. Xj*"n oboževalec jo je | prisrčno sprejel ter jo nežno po- j ljubil, k^korliitro so se zaprla vra ta za njo.	x
Mola draga Gabrijela. — je'
i
vskliknil. — V resnic i sem vzra-j doščen. Preživela bova skupaj krasen večer. Po večerji bova od -: šla kam ven. če ti bo ugaialo
—	Xe. je odvrnila očarl Iva | udova. — Ra iše bi preživela tukaj mirno eeli večer ter s.* ra ogovarjala s teboj n različnih stvareh Seveda če hočeš iti ti ven , .
—	Prav kot želiš ti sama. mo-in naidra/ja. se je glasil galantni odgovor Topova, ki je t>riž-gal med tem cigareto ter /H na svojo žrtev sko/i modrikasti dim.
Sefjla sta k večerji, pri prosti večerji kot serviraio v \ >eh družinah s • Injih francoskih razredov Mlada udova je nila le vodo fv u; T>b, vino, bi bil eksperiment T.andru ia dosti la/.ii.
Sedela sta si nasproti ter :'rla drug v drugega. V trenutku, ko je ona pri iela žlico. da prične je- I sti juho. je olršel lopova kes. _ a le za trenutek-
Loti! se je tako peklensko pre-
i računa nega in za vratnega umora, j (ia se je pričel obotavljati celi) 011. Ivi je hladnokrvno zastrupil madamo Cuehet ter njenega sina.
Vedel je popolnoma dobro, kaj i bo prišlo, ko je pričela j^sl i juho I /. «fiH» žlieo in prav tako dobri« je tudi videl, da ljubi oranže in grofije. (V bi vzela eno oranžo, hi bila smrt neizogibna in nicer smrt, J katere bi ne mogel ni kdo pripisovati njemu, kajti ženska bi umrla veleti naravne, a Kmrtonosiie bo-ieocni.
Mlada vojna udova pa je bila /f obsojena 11a smrt. Že je zavžila ►juho, je zavžila r. žlico. polno smrtonosnih kali in nobena zdravnica pc»ni«>r- Iti j.* ne moiHa rediti.
Pohištvo v njenem lepem stanovanju b > njegovo, kajti že mu je dala pooblastilo, da ga lahko proda ali >e ga iznebi na kak drugi način.
Ko je iziriii:! trenutni kes. ki se ^a je bil lotil, je postal Lan-dru zojM't vesel. zabaven ter pričel pripovedovati svojemu gos-u
številne anekdote v katerih »r igra! on seveda glavno ulogo. Z velikim užitkom je tudi zavžil svojo večerjo. Vedno bolj in bolj je bila mlada udova očarana od priliznjenih manir svojega novega čestilea. Pomagal ji je iz re*-ne te/koče in čeprav ni mogoče misliti na to. d;i se poroči z njo, je bila vendar prepričana, da *e našla v njem ,zvestega in zanesljivega prijatelja.
Xjej je razodel umetniško tn poetično stran svoje narave, kajti ko sta sedela pri oni usodepol-ni večerji, je postal zelo romantičen ter pričel eitirati verze iz pesnitev Musseta. katerga je najbolj eenil.
Ona ga je poslušala, vsa oča-, rana in niti malo se ji ni sanjalo,' da je smrt že položila nanjo svoje koščeno roko.
Naenkrat pa se je zavratn! morilec- dvignil.	T bnfeta obe srebrni košari, polni sadja ter ju postavil na mizo.
—	Ali vam smem ponuditi nekaj grozdja ? — je vprašal z one« ulj ud n ost jo. katere se je vedno posluževal naprav svojim žrtvam 'n mlada udova je odtrgala majhen ko> r vabljivega grozda.
Kako krasno je grozdje. — je vskliknila 7. občudovanjem ter utakmla pri tem v usta eno jago- ' do.
—	l)a. — je priznal on. — a jaz za svojo osebo ne jem nikdat* sn-
dja. Moj želodec ga ne prenese.
—	je reke] s .skrivno^«: 111 pev-darkom.
V istem trenutku je vstrfpila stara služkinja ter prinesla kavu. a komaj je zaprla vrata za seboj, ko se je oglasil zvonee. nakar Je stara postrežuiea objavila, da .Te prišla madama Juvanon.
I.audru je vnlcl takoj, da je to neka fakotna igralka, ki je živela v t'ourbevoie in s katero se Je par mesecev poprej pogajal glede predla je nekega ukradenega nakita. Obe ženski sta se lahko sestale in v sled tega je povabil t-1 gralko v sobo.
—Veseli me videti vas. moja ilrncra madama, — je vskliknil tc*r jo v naslednjem trenutku predstavil mladi udovi. —"Seilite jiro-
sim. li želite govoriti r. menoj o
poslu ?
Ona je prikimala, nakar je mlada vdova izjavila, da se lahko med tem časom umakne v sosedni salon.
—	Tega ni treba, — je reker Landru. — Pili bomo skupaj kavo in nato se lahko pomenimo glede kupčije.
—	Moj posel ni nikada tajnost. ,
—	je odvrnila igralka. — Ravno-' kar sem sprejela angažmn v Ni-! ei in pozneje v Bordeuxu in moj j prijatelj Jaques Bijard. katerega brez dvoma poznate, mi je pred- J lagal, naj prosim vas. ki se pe- j čate s tem. da prodaste moje pr»- > hištvo. Ali bi mi hoteli storiti to uslugo.
—	Gotovo, — je odvrnil Landru. Poznal je Bijarda ter vedel, da je mednarodni tat. s katerim je imel že večkrat posla.
Madama Juvanon je imela več zelo prebrisanih prijateljev. — (Vsled tega je Landru že pred rta-ivnim čas®in spoznal, da ni to ženska. katero bi mogel izkoriščat? ; tako kot .je druge.
Asi trije se lepo razgovar-jali. ko se je oglasil v sosedni sobi zvonec telefona. Landru se Je opravičil pri obeh ženskah in glas ki je govoril po telefonu, je bil 011; neke mlade ženske, po imenu Marija Gombes. ki se je pred kratkim ločila od svojega moža ter živela v Rue de Bassano.
Ona je bila ena izmed petih "zaročenks katerimi se je Landru sestal tekom zadnjih par tednov potom svojih mikavnih žent-tovanjskih oglasov. Tri tedne poprej ji je predlagal zakon, kajti hotel se je polasiti petih tisoČev
. frankov, katere je imela v banki. ' Rekel pa ji je, da bo odsoten n*-kaj tednov iz Pariza 111 vsled te-l ga je sedaj poklicala na telefo-. 1111, da ne informira, če se je že vr- < .nil.
>	V trenutku, ko je Landru spo- ]
>	znal. s kom ima opravka, je zaprl vrata za seboj tet- rekel s p.ri- i
>	tajenim glasom, da se je ravno- i 1 kar vrnil iz Bruselja. Obenem pn ]
■	ji rekel, naj pride k njemu na o-- bisk naslednjega dne. popoldne
in da bosta skupaj pila čaj. Žon-
>	ska je bila zadovoljna s tem In t pogovor je bil konean.
Nato se je vrnil v sobo. kjer 1 1 sta se razgov<wjali obe ženski, 1 —- Upam. da nisem storila nič 1 napačnega. — je rekla martama 1 Juvanon. — Grozdje je izgledalo ' tako vabljivo, da se nisem mogla c upirati.	1
Landru se je ozrl v svojo oT»r- t
■	skovalko ter rekel nato:	c
—	Moja draga madama. vzemi- c te toliko grozdja kot se vam zdi.
Videl je po lušeinah na krožni- r kih, da je snedla vsaka pet ali i šest jagod.	c
i 'fako velikanska je bila propa-, lost tega človeka, aa je smatrsfl l J celo to zadevo za veliko šalo ter t ; povabil igralko v sosedno sobo, j da se pogovorita glede omenjene t ' kupčije.	s
Pogovor je trajal le kakih de- 1 j set minnt. kajti Landru je spoz- 1 nal. da bi mu predlagana kupčija ne prinesla nobenega dobička, f Edina stvar, ki ga je zanimala. Je < bila. kakšne učinke bo imelo za- 1 strupljeno grozdje na obe žensk?'1 in Če bo njegov eksperiment uspešen.	; j Ko sta se Landru in igralka vr- « nila iz salona, je Landru predla- i gal obema, naj gredo skupaj v Ta- < sino de Paris, kjer je kupil t»ri se > i deže v prvj vrsti. 1 , Po svojem sestanku z Marijo 1 | Uomhes tekom naslednjega popol- 1 »dne se je vrnil Landru k svoji { pravi ženi in družini, kjer je ostal 1 skozi naslednjih pet dni. Ko se Je i nato vrnil .v svoje stanovanje na Rue des Pet its Champs, je našel 1 tam pismo, katero mu je p,isala 1 Gabrijela Nadaud in v katerem 1 se je glasilo: <
—	Nisem mogla priti v srt*do. * ker sem zelo bolna. Zdravnik pra- -
j vi. da imam pljučnico. Pridi me . obiskat. — Gabrijela.	1
Ko je prebral Landru to pisem- ; i ce. so je ostudno zasmejal. Pri* 1 tem pa je rekel naglas:
—	Res bi se spodobilo obiska- j ti jo. Rad pa bi vedel, kako sv
sedaj	igralka.
Nato je vzel avtomobil ter se J odpeljal k madami Nadaud. Trata mu je odprla bolniška strež- < niča.
—	Madama je zelo bolna. — je rekla z resnim glasom. — Zdravnik je bil tukaj pol ure poprej. < Madama je v deliriju in zdravnik j je ukazal, da ne sme nikdo k njej.
—	Kaj pa se je zgodilo? -—- je 1 vprašal Landru. ki se je delal ] skrajno začudenim in v zkrbeh. | ^
—	Madama trpi na uajbolji a-kntni obliki pljučnice. — je odvr- : nila strežnica. — Dr. Brunei je v mnenia. tla najbrž ne bo okreva 1 la. _	1
Landru je rekel nato. da se bo od časa do časa informiral po te- j« lefonu ter odšel. — navidezno potrt in žalosten, a v resnici vesel, 1 da se mu jejsosreeilo njegovo po- j] dlo dejanje.	j
Od tedaj naprej se je vsa ki.; dan po trikrat informiral na tele- , fonu ter izvedel, da postale ma-j da ma ved na. slabša.	j 1
Skozi osem dni je visela med , življenjem in smrtjo. Bližala se je 1 kriza v njeni bolezni.	<
Na deveti dan je i.anrtru zopet ] telefoniral iz svojega "ljubezen- 1 skega gnezda*' in v svoje veliki 1 presenečenje je izvedel od strež- ] nice naslednje:
—	Veseli me obvestiti vas. da »; se je madami obrnilo krog polno- ^ ei na boljše. Zdravnik pravi, da 1 bo okrevala, če se bo postopalo z njo z največjo skrbjo.
Landru je obesil slušalko ter 1 grdo zaklel. Njegov podli eksepe- • rim en t se je izjalovil in Če ne bo 1 umoril udove s pomočjo kakega [1 drugega sredstva .ho ostalo pohištvo še vedno v njenih rokah. — . Prodati pohištvo ter ji izročiti na- 1 to denar. — to ni bilo v načrtih I Landruja. O11 je vedno vz<d vse ali pa — ničesar. Svojih dobič-(: kov ni delil z nikomur ter tudi ni! imel nikdar nobryega sokrivca ; .
Velik a tajnost njegovega uspeha kot morilec je obstajala rav- 1 no v tem. d;*-ni imel nikakih sokrivcev. Geslo Landruja je bilo. i da dovede sokrivce v vsakem t^lu- i čaju. preje ali poznje. do suma,' zasledovanja in aretacije.
De«et minut, po sprejemu tega obvestila, je vzel avtomobil ter, •se odpeljal v fourbvoie. kajti' r madama Juvanon ni imela telefona. Ko je prišel pred stanovanje.
I mu je odprla vrata neka črno o-blečena ženska, ki je rekhy.
— Žal mi je spvnroeiti vam, rta ! je moja sestra umrla včeraj za
pljučnico. Landru je napravil strašno presenečen obraz ter odšel. Umoril je napačno žensko.
še istega večera, na temelju brzojavke. katero je poslal Mariji Combes, se je oglasil pri njej na
Rue de Bassano. oblečen v črno večerno obleko in s cvetko v gum-bnici ter preživel pri nji dve zelo prijetni uri in sicer od osmih I pa do desetih.
Veliki zločinec je bil poln pozornosti. kajti na vsak način Je skušal napraviti kar najboljši litis na žensko, katero je snubil. Ločena žena hotelirja iz Beauvais je prišla seveda kaj hitro pod nje gov upi i v. Čudne oči tega bradatega. skrivnostnega človeka so bile na šVoko odprte. Le redko-1 kedaj so se trepalnice povesile ln i vedno je bil v njegovih oeeh neki čuden i r. ra z kot oni poželjive ra- j ciovednosti.	'
! Na njegov predlog sta se odpe-i ljala ob desetih zvečer s taksijem I v Grand Cafe, kjer sta srebala ka vo ter poslušala zvoke godbe. "Madama Combes .je čutila, da je ko-nečno zadela na moža svojih idealov. Landru je seveda tudi takoj spoznal, da ima v svojih krem pljih nadaljno lahko žrtev.
Landru je že ugotovd. da ima l ženska poleg svojih prihrankov še na daljnih šest tisoč frankov, naloženih v angleškem vojnem posojilu. kajti po ločitvi od svojega moža je živela osem mesec-ev v Londonu. Ko je tako sedel ter poslušal godbo, je razmišljal, kako bi se mogel polastiti njenega de-| narja.
Ze istecrn večera, v kavarni, je'• sklenil, da mora postati ona njegova naslednja žrtev, sedaj, ko je | bila madama Nadaud na poti k o-' krevanju. Obotavljal se je poslu-f žiti se zopet smrtonosnih bakterij. kajti v kolikor je bila priza-i deta ta ženska, je slutil nevarnost. Dejstvo, da je ona okrevala, dočim je rdečelasa igralka umrla povsem slučajno, je smatral zn slabo znamenje. Vsled tega Je 1 sklenil posvetiti vso svojo pozornost ženski, ki je sedela tako sre-T-n'o ob njegovi strani.
Ravno se je sklanjal k njej ter , ji šepetal v uho par nežnih besed. ko so njegove čuječe. globo-j ke udrte oči naenkrat zapazile po , stavo nekega človeka, ki je stopil
v kavarno pri vratih na nasprotni strani.
Ko je zagledal tujca, se je zganil. H ltro s»- je opravičil, vrsrel na mizo pet frankov ter odšel.
la visoki, dobro oblečeni mož, ki je ravno stopil v kavarno, ni bil nikdo drugi kot monsieur Fri-ediuann. svak madame Cuvhet. Medtem ko je madama Combes sedela ter -e čudila nenadnemu, skoro beiru podobnemu odhodu svojega ljubimca, se je nahajal Landru na p..ti po bulevardu, v smeri proti operi.
Svak njegove žrtev mu je pisal v Vernouillet ter zahteval pojasnila glede madame Cuehet in njenega sina. Pi>mo je bilo od tam poslano na neki poste-restan-j te naslov v Parizu, katerega je bil dal Landru poštnem uradu. Pismo je dobil v roke ravno na jutro dot i onega dneva ter je bil j zanj zelo vznemirljivo, kajti Fri-edmann je izjavil, da ne bo mi-I roval preje, dokler n» izve za bi-valtš.V madame < 'uehet in njenega sina. Pismo je bilo zaključeno na naslednji način :
— Na svojem zadnjem obisku pri svoji sestri v VernouiHet je moja /ena v vaši odsotnosti odprla neki kovček ter našla v njem veliko število avtomobilskih licenc. izstavljenih na vaše iirft?; dosti ženske obleke ter par identifikacijskih listin, tikajočih se ra-zličnih žensk. Kaj pomenja vse to" Mi moramo dobiti pojasnila. Tako mati ko^f-in sta izginila In edinole vam je znano, kie se nagajata. če se boste skrivali, bom pozval policijo na pomoč. Dajem vat* tri dni Časa za odgovor.
t *
1 Kadarkoli je presenetljivi zlo-: činee Landru čutil, cia se šiba pvr> j skrajno tankem ledu. je nastopil z i drznostjo, ki j-> sknro nepojmljiva. «"e mu je preti'a nevarnost. , je postal iii;?(k'n ter igral užaljenega in sicer-	r.,-i.Tno je razorožil vsak sum. Njegove igral ske zmožnosti so ga varno po vedle preko številnih pasti, v katere bi brez dvoma padel kak drug, manj zmožen zločince. , Takoj naslednjega dne po -prejemu pisinn je šel k svaku madame Cuehet ter dal izrara svojemu skrajnemu obžalovanju, da je bil i odsoten po poslih v Lvonsu in da 1 se je ravnokar vrnil.
j Početkom prihodnjega meseca poleti znani raziskovalec Roabl ! Amundsen z zrakoplovom na se-i verni tečaj. O svojem načrtu po-' roča Amundsen naslednje : ! "Sklenil sem. da bo na moji j ekspedieijski ladji "Maud"- ra-j zen manjših aeroplanov. katerim 1 bo ladja baza. saj še eden velik j in močan zrakoplov, ki bo lahko j opravljal samostojno delo in ne j ho odvisen od ladje. Zrakoplov j je Larsenovega tipa. docela iz ko-jvine; aparat ima rekord za naj-I daljši nepretrgani ostanek v zra-! ku, namreč 32 ur. Ker so moja :z-I kustva za vožnjo v zraku pomanjkljiva. angažiral sem enega naj-boljiših norvxeskih letalcev v osebi g. Omdala.
r Izvršiti nameravani naslednji načrt: Ako bodo razmere dopuš-1 čale. poletiva Omdal in že po-• četkom julija z rtiča Barrow na t severnem koncu Alaske preko doslej še nepoznane proge severnega Ledenega morja, ter preko tečaja do rtiča Kolumbija, kjer nama je kapitan Hansen že pripravil taborišče za. najino uporabo. A 1 ko bova imela na najinem poletu jasno vreme, prinese va s seboj po-1 ročila o ter neizmernih zagonetnih krajih. Te ekspedicije ne smatram za drzno podjetje. Polet bo možno izvršiti v petnajstih urah. Ugotovilo se je že da se moj zrakoplov vzdrži v zraku 32 ur. >?a krmilu bo sedel eden najboljših naših pilotov. Za slučaj, da bi se morali spustiti na tla. vzamem* s seboj najpotrebnejšo opremo ln provijant. Ao bodo razmere do-, puščale, se vrnemo z ladjo prihod nje leto.
Ta polet bo obenem ogled, da-li je sploh mogoče /, lad,i9 preplovi-ti te k-raje. Na ta način se eks-pediciji ladje prihranijo morebiti večletni napori, ki bi itak ostali brezuspešni: ako naleti ladja na neprema^ljicve ovire. "Maud" bo početkom julija odplovila pro
ti rtiču Barrow; ywt tjakaj bo trajala štiri cb> pet dni. Xa rtič Barrow se bodo Amunlsenu pošiljala brezžična vremenska poročila z otoka Spicbergci, tako da bo lanko izbral ugoden trenutek za polet 4' Maud bo medtem zaposlena z znanstvenimi raziskavami. Ako se polet posreči, potera se najbrž tudi izpremeni načrt za ekspedicijo ladje.
Daljava, ki jo hoče Amundsen preleteti. je razmeroma jako velika. Od rtiea Barrrow do severnega tečaja r»aša distanca približno 2000 kilometrov, od severnega tečaja do rtiča Kolumbija 700 kilometrov.''
Raztresen.
"Kij pa je s profesorjevo za-
•Oko—	^
"Sla je rakom žvižgat."
"Kako tn-"
"Cisto enostavno! V svoji zmedenosti je poslal zaročenki namesto cvetličnega šopka staro fckat-Ijo ter napisal nanjo: Tvoja podoba. Tn svršeno!"
ADVERTISEMENT
I ^BH^Miilirnir^
Od vseh	dobrih igralcev harmonik
dobivam	danzadnem zahvale. Pravijo. da	so moje harmonike najboljše	ter da vse prekašajo.
Za vsako harmoniko garantiram.
Če niste injo zadovoljni. Jo vzi_-mem nazaj in vrnem denar.
JOHN WEISS
Stoletnica železnice.
Ob koncu meseca maja 1822 so začeli graditi prvo železniško progo med Stocktonom in Darling-tonom. Tedaj se je pvkušalo prvi pot v človeški pocestnici /.vezati dve mesti z železno cesto, po kateri bi se prevažalo blago in pa tudi ljudje. Leta 1S25 je prišla železnica v promet, poizkus se je posrečil in o velikem pomenu najvažnejšega prevoznega sredstva je bilo vse prepričano. Kmalu so začeli zidati železno ce-.sto tudi po drugih deželah. Leta 1828 je zgradila Avstrija prvo železnic^, ki je šla iz Budejevic v Ljne. Pred parno Tokomotivo je vozil med imenovanima mestoma
I konjski tramvaj. Isto lero so do-#bili tudi na Francoskem prvo železniško zvezo med mesti. Na Nemškem in v Belgiji so zgradili železno četo šele leta 3835. Potem se je pa z gradnjo železnic kar tekmovalo. Zidali so jih po vseh deželah in državah. Na Angleškem so vihravo gradili železne ceste. Še leta 1840 se jih imeli več kakor vse druge države na svetu. Na Španskem so zidali prvo železnico 1848 leta, na Portugalskem 1845 leta. na Srbskem 11884 leta. V Ameriki so zgradili prvo železnieo 1827 leta, v Avstraliji pa 1854 leta. Leta 1S80 ; je glede daljave železniških prog Anglijo prekosila Nemčija.
"Amerikanci" se vračajo v domovino.
, Kakor javlja državni statistileni urad Jugoslavije, se je od 1. 1919 do efbruarja 1922. leta 31,429 jugoslovanskih državljanov priselilo v Združene države, v domovino pa sc je vrnilo 49.734 Jugoslovanov. Potemtakem se je vrnilo 18 ti<oč 305 oseb, kakor se jih je izselilo. Seveda bi se jih vrnilo še več, če bi finance dovoljevale.
predavatelj 11a Columbia University. Pr a vila te centralne organizacije so bila tedaj odobrena. — Njena svrha je: "Da nabira in širi informacije o prosvetnih prizadevanjih kateresibodi skupine or grfciiziranega delavstva,- da koordinira in podpira v vsem mogočimi sredstvi obstoječ* prosvetna prizadevanja organiziranih delavcev in da pvzbuii k osnovanju nadaljnih podjetij za delavs-sko izobrazbo sirom vseh Združenih Drž^v."
Za informacije gled? poediuih ljudskih delavsk:h šol ali glede vsega gibanja sploh se Interen-ranci lahko obrnejo na Workers' Education Bureau, 435 ^A'est 23rd Street, New York Citv.
Vse to gibanje za delavsko Izobrazbo v Združenih Državah je še le štiri leta-staro in dosledno se nahaja še le v svoj in početkih. Vzlic temu napreduje velikansko in utegne postati ena od vitalnih sil v gibanju ameriškega delavstva in v prosvetnem razvoju te zemlje sploh.
Dopis.
Detroit, Micb.
V tem miljonskeni mestu se dela spet s polno paro. posebno v tovarnah avtomobilov in v stavbin-ski stroki. Samo plače so precej [skrčene, če se jih primerja s prej-išnjrmi časi. Navadni delavci slu žijo od 40 centov na uro naprej. Drugi več. Slovencem samcem bi 'svetoval, da se tukaj nasedijo. Potrebno štrajkarjem bi svetoval, da pridejo sem poskušat za en čas. Za oženjene je težko dobiti primerna stanovanja, ker ljudje trnmoma |sem prihajajo iz eele Amerike i Detroit je menda najbolj ugodne i mesto za navadnega delavca \ Ivseh ozirih.
• Poletje je bilo dozdaj zelo lepo
S pozdravom	A. J.
predmete, kakršni so dalvska za- ] konodaja, delavske odškodnine. > indjistrijalno in zdravstveno za- : varovanje, delovanja za časa stav ] ke in nezaposlenosti, problemi tn- i (iu strijaln euprave in produkcije. 1 * unijski in organizacijski proble- j < mi in govorništvo.	)<
Naravno je. da se metode skup j nega šolanja ne morejo v po rab-i' ljati za vzgojo delavskih vodite-j Ijev oziroma za intenvizno izobrazbo malih skupin izmed delav- 1 skill mas. Ustanavljajo se. za to I mali razredi za sistematični po-1 duk. ki se razteza skozi nekoliko i let in vključuje obisk tedenskih: tečajev in čitanje mnogih^, knjig, j Ker se ne more zahtevati ud odra-: sle osebe, da mirno presedava I vsak teden skozi npmgo let na | šolskih klopeh, meti tem ko uči-j telj drži svoja predavanja, izna- i Šla se je zopet Sokratova meto- i da — vprašanja in odgovori — za delavsko vzgojo. Delavski tečaji se shajajo navadno v delavskih domih. ali v mnogih mestih se poslužujejo tudi javnih šolskih poslopij.
Ze odkar so se take ustanove za delavsko vzgojo začele razširjati po Združenih Državah, občutila se je potreba po neki centralni organizaciji, ki koordinirala vsa ta prizadevanja za delavsko izobrazbo in novim usta- ] novam stavila na razpolago Iz-kustva starejših. Tako sodelova- L nje se je udejstvrto na First Na-j, tiona Conference od Workmen's Education, ki se jeobdržala v!-New Yoikn v Aprilu 1. 1921. Na tej konvenciji so se sestali vsi vo- i, d i tel j i na polju delavske prosv^-l* te, vodje delavskih organizac.j, " učitelji, profesorji in mnoge druge internirane osebe. Ob tej prt- ' liki je bila ustanovljena central-;1 na ustanova pod imenom War- ji kers[ Education Bureau of Am*-i; rica. kateri na čelo je bil postav-! Jjen James H. Maurer. predse d- j nik Pennsvlvania State Federa-Ition of l»abor: za tajnika je bli 1 postavljen Spencer Miller Jr.,
Delavske šole v Združenih državah.
<Fi iT f tKn l„i 1 K-'^C 111 form u t ion S*-rvi' e — J uko&Iuv Bui t.iif.)
Ustanove ludskih šol, kakišuo so ustvarile ,Združene Države, ni para na svetu. Poleg prevažnega vzgoje\alnega delovanja, ki se vr ši v š-dskih poslopjih, so se pa razvile v zadnjih letih razne druge oblike vzgojevanja za odrasle.
Ena izmed teh prosvetnih ustanov z« odrasle so delavske šoie. Pri tem ne mislimo "university 44 extent ion" ljudsko univerzo), dopisne šole correspondent* schools . javne govornice (public forums . vzgojo, ki jo nudijo delodajalci, ali na 41 industri.ial-ne" tečaje. Marveč pod delavsko vzogoju workers' education^ mislimo one š.ilske ustanove, ki so jih ustvarili delavci sami in ki teorijo del dela\"skega gibanja. V tem se delavska vzgojevališč-a razlikujejo od drugih oblik vzgojevanja za odrasle.
Mogočnosti ki jih nudi vzgoja odraslih delavcev§, 'privlačujejo in oživljajo zanimanje neprestano narašča joče ja števila okolo 30 prosvetnih podjetij, poznanimi pod imenom "labor college«". 44trade union colleges.*" "workers* universities". 44 workers* classes", "trade union educational departments" ali "labor e-ducational committees."
Delavske šole. kakršne so se razvile v tej zemlj". vzdržuje delavski. denar; delavske o»gan!za-cije jih upravljajo in nadzirajo. Distikrat se dogaja, da ena sama unija otvori svoj "labor college" za svoje člane, nabere potrebna denarna sredstva in nadzira delavnost take ustanove, kakor je to slučaj z International Ladies' Garment Workers* Union; ozira-|na to stori skupina takih unij. kakor na pr. The United Education Workers* Union; ali pa u-ttavlja tako šolo centralna delavska unija, kakor je to slučaj 2
j
The Trade <'olieges v Bostonu; ali pa zopet delavska federacija' poedine države, kakor na pr. v. PennsyIvaniji. Dosedaj ><> se 11.1-pra\ 1 raznovrstni poskusi. \'e.'-i-na delavskih šol .je pc»polnoma \ I pod kontrolo strokovnih unij, ali 1 inwiiiio tudi šole delavskih zadrug in newyorSko Rand School for Social S^-iem-e. ki temelji na stran karski podlagi.
Kai je -vrha delavskega vzgo-jevaiija ' (i Ia vni smoter teh šol in tečajev je razširjati prosveto med šir<»ke delavske mase. da na kratko povedamo mnenje onih oseb samih, ki aktivno sodelujejo v teh ustanovah.
Uspehi teh delavskih šol do danes dokazujejo, da delavci hrepenijo ne le po znanju onih stvari, ki so vstanu povečati njih zaslužek, marveč da stremijo tudi jw» najboljši splošni izobrazbi.
Poleg splošne izobrazbe za široke delavske mase. ki jo pospešujejo na raznovrstne načine Tečajev. sestankov, pres. a v itd. 1-majo delavske šole še d-ugo sv«-ho, da dajejo bolj nadajenim ln ukaželjnim delavcem "posebno ir.o brazbo v znanostih, zlasti v soei-jalnih vedah. Tečaji v to svrho sc» .različni. Vključujejo ne le narou-no gospodarstvo in soei jologi io. marveč tudi literaturo, angleščino. matematiko, tekoče dogodke, glasbo, dušeslovje. telovadbo ln razne druge predmete. Ali najoti-ljubljeneiši tečaji v delavskih vzgojevališčih so narodno gospodarstvo. zgodovina, pregled o ln-dnstrijalnem razvoju, zgodovina delavskega gibanja, literatura !n politična veda.
Tretia svrha delavskih šol je vzgaiati delavske voditelje, upravitelje in organizatorje strokov-
Inih unii Snrejemajo se nadobudni mladi delavei. da se izšolaio v to svrho. Taki tečaji vključujejo
Vladimir Levstik:
VIŠNJEVA R E PJA T I C A.
Princ Jurij Paštč«,
Poincare o Nemčiji.
Francoski ministrski predsed- j nik Poincare je izjavil v senatu.! odgovarjajoč na razne interpela-; eije; Zadnje znižanje nemških j dolgov je privedlo do plačilnega načrta, ki se more smatrati kot pripomoček, ki «ra je sprejeela Nemčija. uklon i vsi so ultimatu Začela je takoj rovariti. da bi t;i | plačilni načrt onemogočila. Nem- j čija svojo bedo stisko le hlini. < V-1 ne živil so v Nemčiji nižje, nego j kjerkoli drugod in nemška indn- g strija ima znatne dobičke. Nem-i ^ čnja igdaja velike svote ra raz- • » košje. vzpostavlja svojo trgovsko mornarico in povečava finančna ! sredstva države, s svojo svetov-I no tonažo stoji na tretjem mestu, j Nemčije se zopet lotevajo sanje jo njeni srosrpodarski hegemoniji : in zopet misli na gradnjo železni-| škili prog. od katerih so nekatere ( j strategično važne. Treb.i ho /a-i ihtevati. da se ho izvozna carina I v resnici pobirala in tozadevni i | zneski vlagali pri državni banki. ! J Ako hi bilo to nemogoče, ho-tre-; I ha paziti na nemška reparaeijska ! plačila in na nemške devize v i no-; zemstvu ter postaviti pod kontrolo vse nemške finance. Seveda, sedaj pa spravljajo s sveta tajne tolpe one nemške ministre, ki bi bili pripravljeni poravnati del obnovitvenega dolga. Preden I se Nemčiji dovoli mednarodno
t
Knjiga lepo broširana, vsebuje 228 strani.
Pošljite naročilo še danes.
Izdali smo drugi ponatis najbolj zani-mive knjige iz življenja.
Knjiga vam bode v zabavo in pouk«
Najbolj znameniti pisatelji so odobrili to knjigo.
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt Street New York
J
4	(Nadaljevanje.)
la	,
Grofa Pohlin ni dobil, upanje, da zaloti l>orw na samem, iu nalezljiva zvezdavost množic** sta gnali našega tujca naprej. V dre njavi katerega inu je bil srečal gospo Ano v Biibanom, katerega mu je bil humanist nedavno pr«k Mavil. V skrbeh ^a je vprašala, ali je videl hčer; povest o neu> pebu z rožo ji je izvabila rabt-i smehljaj zadovoljstva.
' * Srečen par bosta s Križa jem." j je namignil grof prikupi ji vo. — ] "Zavida) bi mu, da ni lako dober I ■ impatičen fant,"
''Potemtakem ne špekulira na | njo?" si je rekla Pohlinka. g** : daje mu pazno v obraz. "Nu, sa/ F«-tu znala, da Peter nori.... Kri i žaj ram ugaja?" je povzela opre j eno.
"Od dne do fine mi je ljubši ! kako zabavno uei! Veraj mi jt naložil Prešernovo j*-sem: "M« i poštene smo Kranjice, vsak slepa? j ček ni r.a nas", je deklamiral grot z nedolžnim obrazom in nek an dobro izreku, "Čudno, kolikor krat ponovim Kranjice", se spr J lunim gospodične Vid**; asseiac' J aj idej, kaj ne, gospod profesor' Da, tudi o vas sva govorila, <^,ya ! ši razpravi.... Sijajna misel, ii I ne brez duhovite ironije, se m j vidi; jako me bo zanimalo bra t
"Posebna čast.'' je izjavil ste ničar s hudobno globokim poklo nam, vihaje košare brke. "Tn vam jo kar posvetim, gosp. grof*
"Izvrstno, hahaha!" se je razveselil ruagnat enako tajinstve no. 44A jaz vam postrežem s pris pevki; veste, nabral sein jih sirom sveta..,. Morda bi opisa to utvar še bolje od vas — ka staviva ?"
"Ne stavim, ker prav nič n« dvomim!" je rekel Hilban s hlad n« resnobo.
Pogledala sta si v oči, nato j« grof iztegnil roko. in naravoslo vee jo je stisnil brez hlimbe; 5> tisto popoldne je trobil Pohlinn
"Mi»ž je talent in značaj; vi re včki ne slutite, kakšno temo st> zadeli..,. Nič manj briga ga n' od tvojih junakov iz rimske repu blik«1!"
I>a misli pri tem na Katillnn
mu ni pivedal....
Veselost množice je prehajal." v hrup in krik. petje v glasovr zveri n j.ika in ples na odru 0 pe banje; tako se je spuščal dan k obzorju. Grof. ki >e bil medtem 7 trikrat v humanistovih in dvakrat v Smučiklasmvih kremljih pa je vedno srečno ušel. se je m> ral hip za hipom ogibati pijan cev; ta je rajal s Štefanom v r«» ki, oni je objemal tuje ljudi. v tretjem je vrela bojevita kri sta rili Slovanov. Improvizirani zbo | ri okrog vinaren so rjuli samo m narodne himne advokatje ko s bratili s preprostimi rokodelci, ir naše vfle dame so znale spet slo vensko; z eno besedo, bil je naro be k vet.
Gneča je pojenjavala, zakaj de1 mladine je bil izginil po gozdnih stenah, utonil v z vodniški senc bukev in amrek, v kipenjn mahov in sitem vonju borovi«, ki so do
zorevale prav tisti teden____Po
znavaler je razločil obraze žena ki so iskale '*V-žnih soprogov, ka-lop nezaupnih mož po sledeh izg: nolih družic in jaro iztikanje ma inie za norim deviejem. ki je ve slalo pod lastno zastavo na mor ju Ijubavnih slasti.	I
Pokora za prehe se je bližal? j v podobi črnega oblaka; zavrat no je rastel izza kostanjev ter !e zel više in širje, kakor bi hotel zajeti vse naše bezljanje v svoj tresk in pljtisk.
"Nevihta bo. in ne samo v na za vi." si je pokimal grof, gledaje oddaleč na Poro in njena kavaTlr ja. Že večkrat je bil zamar. izku-Sal rešiti uboeo žrtev, čeprav se je odkraja zabavala med arnevoir tekmecev, ki je prihajal Čedalje bol? vroč in preteč. Oba, Košinelj in Esron. sta bila ponorela: nocoj ali nikoli' iima je žarelo v srditih očeh. Ker je Eeon moledoval zr. valček, je predlagal Košmeli slaščičarno; T>on» je izbrala «redn*o pot ter ju potegnila k jeriizlem-en. da bi ntolažil moške strasti Ali ona je bila prelepa h svojimi razgretimi lici, in viao je preže? ffoapodoma um . slasti S-1 1 'milili«	'-ia
SltliiliiMk
i <?on je silil vanjo, da je bilo kar ' nerodno* gledat].
"In grofa ste zapustili?" ga je spomnila naposled z očitnim namenom. "Pogrešal vas bo."
"Kajp grof!" je vzmeketal tr-dokožnik. "Saj nisem prišel radi njega."
*"('emu pa.'" je vprašal Kos-melj zbadljivo.
"Iskat junaka, da se bo stre-Ijal z menoj."
"O če ni hujšega, kar meni recite____"
"Gospoda, mir!" je ukazala Dora, nestrpno dvigaje obrvi. — "Ali govorimo tako. da kratek čas. ali pa vaju zahvalim za družbo. Lepo me zabavata res! Odkdaj ste tako hudobni, Košmelj ? In vi. Egou Krvoločni, saj niste 7 grofom v Alžerju. ... "
Doktor se je ugriznil v ustni co. dočim .je zopernik hladno zavrnil udarec.
"Po krivem me pikate, Dora: ne vem, kdo se rajši spominja grofa. vi ali jaz ?"
"Tako je. Spremita me k na : iim!" je rekla ona z očitnim stu dom in vstala.
T soda ji ni privoščila rešitve Odnekod je planil Fabina ter nuj no poprosil Košmelja na par be-^ed ; z nočjo se je bližala prilika uveljaviti zoper trrofa pravico pe [ ^ti. Pripravni ljudje bi se dobil. m nekaj poličev pijače, in tepen-malik hi kmalu izginil, odkodei je prišel. je moči lepše in Temeljiteje očistiti zrak okrog Nlnr n Dore. ne glede na zmešnjavo ki se obeta v politiki? — Toda obči blagor je bil nocoj Kočmeljn de veta skrb. in kar se tiče ženskih mu .je napotoval Eiron bolj or1 zrof«. Našel je tolik<» tehtnih po niselkov. da je sam Kabina zmajal z glavo n*fl svojo vinsko ide io. Tn prav je storil: dočim se je klatil Beaupertuis von FCnnnlgs irnch daleč od dulcinej, je mladi | Smučiklas grdo zlorabljal Koš-meljevo odsotnost. Držal je Dor< na mestu, pojoč ji ljubezen v vseli lurih in molih in ne meneč se za to. da so miinogredoči nastavljal iblje; dobrikal se je. beračil Tn 'ahteval v eni saj>i. Dora je zeha a. črte njenega obličja so dobi vale trpko naveličan, skoraj grd izraz.
"Brez vas ne morem živeti!" je sarkastično povzela njegove besede. "Rada bi vedela, zaka, postajate namab tako nestrpni! iospod Smučiklas mlajši želi, in Dora mora ubogati, da? Vi si domišljate, da je večje sreče neir^ izpolnjevati voljo naših doktor jev in njihovih sinov: v tem štora v nič ne strinjava, dragi moj... Ah. kaj tisto!" je vzkliknila jez no. ko se je začel sklicevati na lohljeni poljub. "To je bila va ^a predrznost in moja kaprica •ekla vam nisem ničesar, obljubila še manj.... Vi ste kdor sie 11 jaz sem Grabnnčeva — to tu di ni malenkost, ako že naj govo rim po vašem; edina sveta volj^ ia zemlji je moja. in konec! — Kdor me hoče imeti, naj čaka. di mi bo prav; jaz nisem vajena hv tefi, če drusi žvižsrajo. ... Kar na vsem lepem si je umislil. da ne more živeti brez mene; ako h mu pa rekla, da sploh in nikakor ne maram, se vendar ne ustreli kaj ne. da ne?
"Oh. Dora," je zdihoval vsilji vi snubač, saj tega ne mislite zares. . . . "
"Tem slab se. Dajte si v crlavo: 'e vas kdaj vzamem, vas vzamem iz dolgega časa. Zato. ker sem sita vas vseh in mi je čisto vseeno "•i ga v a b,om; vi ali kdo druEri. zame ste vsi kakor eden in vsi ko nobeden. Kdor me hoče imeti, je lehko cigan — brez skrbi! — sa mo da me ne dolsrocasi; in z vami — oh. Bože. z vami bo ^olgea? do smrti."-
"Rmhra," se je vzrepenčil E-sron. 44 vera, kam to meri. Dolgo-| časim vas jaz, dolgočasi vas Koš-! melj, in vsi. brez izjeme — samo eden vas ne bi; tisti pa mara figo za vas in se rajši zabava z Ni j no, z Vido, z Alenko in bogve k i kom še. ... On ne utegne, le glejte ga!" To rekši je pokazal z nosom na grofa, ki je baš oprezal mimo.
"In če bi bilo tako?" je zardela ona, s prezirnim bliskom iz velikib črnih oči. "Ne bom vas vpraievala, kdo mi sme biti pov-lefcit"
j So lica, ki jih ogrne Šele srd z j dovršenim čarom lepote; pogledi na Doro. kakršna je bila v tem' hipu, je izpremenil Egonovo slo-bo v pohlep.
"škoda te je zanj", je zamnri-ral z drhteče strastnim glasom. "Za človeka, ki je vsega dobre
ga in lepega sit----Ne zavrzi se.
Dora, bodi moja t Vseeno ti je, ne m i če te zakon; kakor je tvoja volja.... Pa bodi moja tako — enkrat samkrat, Dora!"
"Ah!" je vzrojila, tresoč se od gneva, "zdaj kažeš kremplje? Tebi — za to! Dora G rab unče va enkrat samkrat tvoja?"
"Dora, poslušaj...."
"Le čemu si pil. otrok? .Taz tvoja?" je zategnila z ledenim pose
mehom. ''Ne boš! Njegova, da _
prav zanalašč njegova, slišiš? — Nit i toliko te ne spoštujem, da b! me bilo sram pred teboj; najprej njegova, in potem bom še zmerom dobra zate. še vedno me bos ve sel — mari ne* Pusti me. za no eoj si opravil!"
Hotela je hiri. ali Egon jo je be sno prijel za komolec ter ji zastavil pot.
"Pusti me!" je siknila. "Ce ne zakličem na pomoč."
Toda klicati ni bilo treba. Koš melj se je bil odkrižal Fabine tn krenil nazaj; prvi pogled na dvo jico mu je zadoščal, da je srdito planil vmes ter izbočil sokolskf prsi;
"Kaj se predrzneš. poba?"
Dora si je zatisnila ušesa in ste- ' kla stran: prestregel jo je irrof kakor bi zrastel iz tal:
"Vendar v<is n« j dem ! Pojdiva. ' ubožiea. pustiva te vaše razburljt | ve k a val i rje. *'
S čuvstvom globokega odreše nja se je oklenila njegove roke. I tako domače in zaupno, brez vsf j svoje stare ošabnosti, kakor bi bil i slišal njeno priznanje. Za hrbtom je izbruhnil krik in pljuskanje zaušnic. Škandal je bil strahovit: Kosme]j in Egon sta se mikastlTa vpričo stoglavega gledalstva. dokler se ni iztegnila izza bližnjega paviljona roka Previdnosti, oborožena s sifonko, ter ohladila junaške krvi. Ta brez monoklja, on» brez ščipalnika. oba raztrgana ; nobeden zmagovalec, sta je popihala nasprotnika preklinja je z ho jišča. kjer je ležalo dvoje poho.Je-nih slamnikov med dvema šopoma izpuljenih las ter pričevalo o ljutosti borbe. Kdo je bil dobri duh. ki je zabranil hujše gorje, hi vedel povedati Drejči Rovan...
"Tudi vam je nesreča za petami," je povzel grof. oziraje se pre ko rame. "Lehko si mislim, kako ste se zabavili med dvema hudournima oblakoma."
"Tudi meni?" Dora mu je bistro pogledala oči. "Ah, videla sem, da si> vas častili z desne in leve; ubožec, saj se mi zdi, kakor bi prihajali z natezalnice."
"Hudo je; ušesa me bole od lepih besed in roke od predstavljanja. Vražja reč, ta navada ljudi, ; da se znanijo po vsej sili, kadar
so.... dobre volje.___"
1 "Čudim se vam, da še niste n-šli," je dejala ona, mereč ga ir-pod trepalnic. "Kadar vas gledam takole med njimi, — že vse • ta mesec — se zmerom vprašujem,
zakaj ne pobegnete odtod____Ali
vam ni strašno pri srcu med našimi ljudmi ?"
"V tem hipu mi je prpv narobe' \ se je izbuznil grof, čuteč, j da vrta Dora predaleč v njegove : zadeve. "Pustiva najine prijate- j Ije — joj, najmanj sto sem jih pridobil danes! — Rajša kram-ljajva: misliva si, da sva sama na svetu.''
"V puščavi, sredi divjih zveri," je trpko zamrmrala Dora.
"Tako sem hrepenel tej minuti samote z vami." je ubiral grof. "Odkar vas#poznam, gospodična Že prvi dan sem vedel, da pojde-va enkrat roko v roki —"
"Kam?" ga je prebila, vide?, da ustavlja korak.
"Tjavendan---- v pravljico
Dora... Pot v pravljico vodi zmerom tjavendan; zato je truma tako revna in pusta, ker si ne upa živeti brez ciljev in ravnih eegt. Edor hoče biti srečen, ne gleda na kažipote."
Pritisk njene roke se je komaj znatno ojačil. toda njena usta sn dobila mehak isras, in liee sta ji rahlo poteamdi.
(Dftlj« prfkodnjtt).
GLAS NARODA, 20/JUL. 1922
-----1	'	■ ■ T-
Belgrajsko "Videlo" z dne' 28. junija priobčuje sledeče pismo.
"Niti na misel mi ne prihaja ; in nič me ne mika, da bi vladal
! državi, v kateri Vi in Vaš sin j lahko počneta, kar hočeta. fZa me-j.ne Vi ne pomeqiie nič in tudi Vaš sin ne. Jaz zahtevam kot zakon-1 ski sin svojega očeta dedščinski delež iz njegovega privatnega! premoženja. Vi in Vaši listi pa dokazujete, da zahtevam pravico j do prestola — ali je lojalno od Vas? Jaz zahtevam, da se mi pojasni, kam je izginila ona kaseta mojega ranjkega očeta, v kateri so se nahajali mnogi važni doku- i menti in med njimi tudi testa-i ment Petra Velikega Osvoboditelja. Menda niso tudi ti dokum^n-' ti izginili tako kot arhiv ranjkega kralja Aleksandra? Kaj pravite! Vi na to? Za menoj pošiljate ne-1 ke sumljive tipe kot Vaše zaupnike in mi ponujate znatne svo-te iz tajnih državnih fondov, da mi zamašite usta. Jaz tega denar- i ja nočem, te krajcarje lahko raz- j delite onim. ki ste jim delili do- j sedaj. Z denarjem lahko zasu- { jete svoje mameluke, toda jaz ne spadam v vrsto teh ljudi. 7. malo j svoto, ki mi jo naje sroski narod, ne morem živeti niti kot priprost človek,- kamorkoli kot princ in kot "član vladarske hiše". Zato zahtevam dedščino iz premoženja
mojega ranjkega očeta. Dovolj sem se že ponižal in si izposojal denar od vsakovrstnih ljudi, med temu tudi od Vašega sina. tega nevarnega "aferaša" in prvega "lokmaša" Jugoslavije. Ali i ve-1 ste Vi, kaj se o tem mladem go-: spodil govori po Evropi.' Ali mislite. da evropski svet ne ve z:i plenjenje, katero izvršujete Vi pod firmo svojega sina tam doli ■ v nesrečni Jugoslaviji. Tukaj je 'prav tfcioro znan Vaš sinko kot i duševno in popolnoma nesposobno revše. On se je v tej deželi za časa vojne oženil, njed tem ko so j pregrešni šumadinski kmetje padali kot snopje. bilo na Dobrem-' ' ! polju, bilo na Sokoleu, bilo po'
(avstrijskih taboriščih ali na v®
1 i uničeni Srbiji. Ali mislite, da se
svet v Evropi ni zgražal nad tako i j
(neobčutljivostjo Vašo in Vašega i i
sina. ki ni hotel nikdar zn Časa'.
vojne odzvati se svoji vojni dolž-jl
nosti. dočim je toliko evropskih h
prineev in sinov visokega plem-(:
! stva žrtvovalo svoje življenje?)
To Vam povem, jaz, g. Pašič. 1> J1
! vladajte za svoj dobiček, če Vam 1
niti narod, niti kdo drugi ne de- ;
' la ovir, toda mene pustit^ \* mi- 1
tu! intrigirajte na vse srrani, de- <
lajte spore In korumpirajte, toda 1
moje osebe se ne dotikajte, kajti 1
jaz Vas dobro poznam! Verujte. <
da Vas globoko prezira — Jurij."'i
j A D V E R T I S E M E N T
fj O/nemog&s, i /rumjrj^m gmdkz I
e bodo <jofevo dobile uspešno odpomec kadar Uživajo
j i buSLiSfllUu
H	Ton'ka za iensKe
j I Prerod bolečine, popravi neredne	h
I funkcije, ponia^a naravi ol^repčdfj	|
1 ^ oslabele ženske organe in jim	|
povrne normalne razmere.	V<
g	CEHA
Vprašajte v le ko r na h^
1	_I
WS liii'H-fil^-ffi
, pesr.jilo. je treba počakati, da se I izboljša mednarodni položaj. Ob-| upni finančni položaj Nemčije je vzbudil misel na zmanjšanje nem ških dolgov, s čimer pa se Francija ne more strinjati. Ako se bo Nemčija branila kontrole nad -vojimi financami, se bo dala u-gotoviti njena "mala fides", in zavezniki bodo morali skupno ali posamezno poseči po potrebnih sankcijah. Vprašanje, za ka-ttro gre tu.• pomeuja za Francijo vprašanje življenja ali smrti.
X	\ Knjiga lepo
X	vsebuje 2<
/
/ rv-V5	\
v n*	<W
<2^ovS Ar ^
Afs Jf
X v
\	</ Pošlji
Poštnina plačana. ^^	/ 7	^-
j naročilmi list.	. j _ _ a. .£
iSlovenic Publishing Company 82 Cortlandt St., New York
I Priloženo dobite 50 centov, zakar Vas prosim, da mi po-
| šljete knjigo "STRAHOTE VOJNE" - Doli z orožjem. |Ime ....................................................,
j Naslov ....................................................
< : .....

■ ■■
GL AS NAHODA^ y. JUL 1922
ČUDNA ZAPUŠČINA
K o m an. — Francoski spisal L B.
Poslovenil O. P.
Za bratstvo i i sporazum.
Kretanje parnikov - Shipping News
a* d v e'r t 1 ""s e m e n y s
SKUPNO POTOV AN JVE SLOVENCEV.
FRANCOSKA LINIJA PRIREDI SKUPNO POTOVANJE SLOVi"NCgv PREKO HAVRE V T**ST <N LJUBLJANO S SVOJIM NAJMODERNEJŠEM IN NAJHITREJŠIM f Afi^iKOM "PAF iS" KI ODPLUJE IZ NEW YORKA V SREDO, 2. AVGUSTA 1922.
Potnike bo spremljal prav 00 t_,i.t»tj3ne M.. L t Zakrajše^. 7"ai.e 4lov. tvrr <B Takral.sk S. Češark v New Ycrku, ki »»o gledal na to, da bodo potniki	hitrejše In udobnejše potovali In 4a
ne bodo Imeli sitnosti s svojimi kufri.
19 STATE STREET
Za potnike tli. razreda !"odo ■ ripravljene kabine z 2 ali 4 ali « posteljami. Sl^v. potniki dobre ;»osetno hrano, rtno in razne druge ugodnosti.
Od Havre naprej bodo potniki imeli tvoj vagon do Trsta aH celo vlak, ako se jih dovolj priglasi
Iz New Vorka do Trsta stane vožnja za ->d rastle skupno z davkom S113.85, do Ljubljane »i več.
Za natančnejša pojasnila se obrnite do svojega agenta ali direktno na
FRENCH LINE
_NEW YORK. N. Y.
Domača zdravila.
Začimbe In zeliščna zdravila, katera priporoča mgrs; Kneipp v knjigi
"DOMAČI ZDRAVNIK"
Imam vedno v zalogi.
Pišite po brezplačni cenik, v katerem Je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj k radi.
mith. p e z dir
Box 772, City Mall Sta. New York, N. Y.
j msuiicH UKF
j »TsaravnoBtvJuffoaia^*^
ZNANI PARN iK.». IZBORNfc UGODNOSTI Ne Irr.cjte brezpotrebnlh itroikuv In Zamude.
i BELVEDERE.....15. avgusta
j PRES. WILSON 22. avg.; 21. okt.
1	ARGENTINA ---- 9. septembra
| Vnaprej ; lačari« karte za eorodnlke ali I prijatelje m*> lahko preskrbi pri blttn.1 , parobrodnt agenturl ail pri
j PHELPS BROS. * CO.,
Generalni AgcnU
2	WEST STREET	NEW YORK
ROJAKOM V NAZNANJE!
Cenjenim rojakom naznanjam, da sem preselil svojo notarsko pisarno zopet nazaj v Bake well poslopje. Bakevvell poslopje bo nahaja« kakor je vsakemu znano, v srru mesta , nasproti okrajuega sodišfa (County Court) in moja soba se nahaja na prvem nadstropju (2nd floor) takoj nad vhodom. Kakor sem do sedaj tako bpdecn tudi v bodote sprejemal v izvršilo vse v notarski posel spadajoča dela. Cenjenim rojakom se naj-topleje priporočam! ANTON ZBAŠNIK
slovenski javni notar. 206 Bak^ell Bldg., cor. Diamond and Grant Sts.,	Pittsburgh, Fa;
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
aOINI ILOVINIKO tOVOMil ZDMVNI« I^^CMALItr MOtKIM BOLUNI. Moja etrok- jo zdravljenja akutaMi In kroničnih boManl. Jaa aam ia zdravim nad «3 Nt tar in am akuinja v veti* tMlazniht _ In ker znam eloveneko, aato vaa mor%m popotnima razumeti Tik epoznati vafto bolezen, da vaa ozdravim In vrnem moč m zdravja, fknj tt lat aam prMebli poaebne akuinje prt ozdravljanju moiklh ^lexnl. Za ca aa mtNU popolnoma aaneetl na :nena, moja *krt» pa |a. da vaa popolnoma ozdravim. na adlaiajta. ampak pridite eimproja.
Jas ozdravim zastrupljeno kri, ma^uije In llaa po teleeu. bolmi v prlu. ts« padanja laa. bolečina v *-osteh,etarorane;oa(abo«oat>SlvCna »n bwlaznl v mahu-Ju lad lean, letrah. Želodcu, rmanlco rwmatlzam; katar; slat« Hie. naduha Itd Uradne uro: V ponedeljek: arodo la petok od t. dopoldne do f. >opokl*c; v torek, četrtek tn aobota od t dopoldne do f. svečar; v nedeljah ta pimsnlkth od t«, dopoldne do a popoldne.
tuoAtupi .. '
(Dalj« prihodnjič.)
POZOR!
Slovenci, Hrvati in Srbi,
ki potujejo skozi New York.
Ne pozabite aa moj hotel, kjer dobite a&j-boljia prenočišča in boste najbolj postreženL
Čista soba s eno ali dvema po štel jima. Prodtor aa 260 oseb. Domača kohinja. Najnižje cene.
AUGUST BACH, 63 Greenwich St, Now York
Glavno
JADRANSKE BANKE
32 Cortlandt Street
New York City
ZA VAS DOLAR =
ato polteno in hitro postrelanl kadar raMta uro. zlstnlftO, sroftrnino, prstan, Diamond, dalje ako delite pravi piaanl Columbia oramofon, eio. venske ploiča, m če druitvo potrebuje pravo avilnaU zastavo, rsgalJjs, kap« Itd.: ee obrnete do tnintga va£l«tncfla trgovca Slovenca, kateri
razpoillja blago po call Amarikl nad It 1st pa nikdar	k«ko
nepravilnost. Poskua>te mo enkrat pa ee boet« oreprlCall.
Pilita po brszplaCno conlk« m*
IVAN PAJK, 24MainSt, Conemaugh, Pa.
J
„ v
tffttiStZ i^muMa
1
» 1

«	Nadaljevanje.)
—	Tatovi. — m j»* mi>i:l Peterle k. Kaj jj h»>«"«*jo kra>tif Mofo-•» ^adeif tia vrtu! Ali jm naai»-ravata vprizoriti ul^in pri bogatimi Laiik:rju	.«! jin.ii je	!<-r -k" :1 v-Jed lejra spretno
k., plota. Na drugi strani je bda traTa in vsled tega ni bilo -i 1 korakov. Sj lazil	k vili in sicer k ožji >*;ani. Na vogalu je zapa-< ril ene«a umed w< i ter obstal, da ga <«|>azuje. Videl je. da je izginil nato kro« \ .«a!a pr-.; zadnji stran; bišr isklonil »e je ter sp!e- j
jm» i<»kah in nogah do vogala Tam je -stal ed« n izmed obeh ter' 2ri navzgor proti Uverna razsvetljenima oknoma. Tedaj pa se je. priplazi! z druge »traiii njegov to\ariš Nosil je lestev, katero je proslond k zidu. naravnost pod enim oknom.
Kaj sla pravzaprav namer avala ta dva človka ? Č lovek vendar j ne udre v razsvetljen«« stanovanje. Ali sta hotela vprizoriti le šalofj To bi bila neumnost Petereek je vsled te^a pozorno obdržal oba' človeka v «»<"-Ha Tedaj pričel edejj i/nieti ob«-h plezati po lestvici ■ navr^or, d« im je drugi držal lestvico. Ko je dospel do vrha. je po-; gledal prv \ «.i.b«._ nat«. zopet nekoliko do! ter šepetal spodaj! st-jječemu nekaj besed v uho. Peterčku se j^ zdelo kot da drži mož: na lestvici v roki nekaj bb ste. ega. Tedaj pa je čul dva majhna poka. kot če napne človek petelina na dvojni pištoli. Petrček se je | srn*eJ ter se hitro približal obema še vedno sta se razgovarjala. Ni-! »ia «a atoffla videti, a ob je slišal besede.
—	Sedi in Čita.
—	V kakšnem položaju?
—	Z levo stranjo obrnjeno proti oknu.
—	Ali je njegovo lice prosto?	,
—	l>a. drugo *tran glave si podpira z roko.
—	Potem ustreli v sence. To je najbolj varno mesto.
Torej umor -ta kovala ta dva človeka; Peterček se je tako pre. j strašil, da se za trenutek ni mogel niti premakniti. Tedaj pa je odšel prvi lopov zopet navzgor ter nameril cev pištole v sobo. To je vrnilo Peterčku njegovo samozavest. Naglas je zakričal, skočil k lestvici, potisnil spodaj stoječega na stran ter prevrnil lestvico tako, da je zgoraj stoječi padel navzdol ravno v trenutku, ko je oddal strel. Peterček »e je vrgel nanj, da ga zadrži.
I*pust i me. pes. drugače te ustrelim. — je siknil morilec.
Strel je počil in Peterček je čutil bolečino v levem ramenu. Bil je zadet ter ni mogel več držati človeka, ki se je pobral ter izginil v temi. Njegov tovariš je zbežal že poprej.
Oba strela sta tudi prebudila prebivalce hiše, v kateri je postali naenkrat vse živo. Tudi zgoraj se je odprlo eno izmed razsvetljenih oken in doktor je pomoli) ven svojo glavo ter vzkliknil:
Kateri lop.,v pa strelja tukaj name? Zakaj me ne puste citati v miru 1
Tedaj pa se je Peterček nanovo prestrašil ter vzkliknil:
—	Moj Bog, a!i ste vi. gospod profesor?
—	Kdo je spodaj ' Ta glas se mi zdi znan.
—	Ja/. sem. Peterček, natakar.
—	Jaz r.* poznam te osebe.
- Gotovo. Danes ste me spoznali v kavarni de Paris. Najeli, fcte me. da vam pomagam iskati predpotomie kosti.	i
—	O, natakar! Za vraga, kako ste prišli na misel streljati name?
—	Jaz da bi streljal na va- f
—	Kdo drugi? Ali niste sam?
—	Prav sam sem.
—	In kaj hočete tukaj?
—	Rešiti vas. Sedaj ko sem vam takorekoč vešil življenje, me j hočete obdolžiti poskušenega umora.
Ni pa bil le Lenoir, ki ga je po krivem ohsodil. Prebivalci hiše j wo prišli na l.ce mesta s svetilkami ter vsem mogočim in nemogočim oroijfem, da primejo zlu inca. Vse prošnje so bile brez uspeha. Pe-! Ur tka s,, prijeli ter p»tegnili v hišo. kar pa se seveda ni zgodilo' brez udarcev in bat in. Ljudje so hoteli poklicati policijo, a on jih. Je prcsil. naj ga najprvo poslušajo. Lenoir je podpiral to prošnjo i i**r rekel:
< lovek je predvsem misleče bitje in vsled tega moramo raz- t •lišljati. Jar nisem storil temu človeku nič žalega ter ga hotel spre- j jeti v svojo službo. Ali je to vzxok, da me ustreli? Ne. Tudi nima zločinskega obraza in tudi če bi bil hinavec, bi mu ne smeli prepovedati besede Vsled tega predlagam, naj se mu da dovoljenje, da «pravi na dan svojo obrambo.
Razjarjeni bankir je bil sicer proti temu, a je moral ugoditi svo- ; >mu t stu ž tz obzirnosti. Peterček je povedal celo stvar ter za-1 hteval, naj s*, preišče sledove. Videti je bilo sledove nog ne le na mestu, kjer sta lopova skočila prt k o plota, temveč tudi na mestih, j kjer sta -plezala ven Našli >o tudi klobuk enega izmed napadalcev.! Rana Peter, ka je sicer krvavela, a ni bila nevarna, ker je bilo ra-; njeno le meso.
Tedaj ya je postalo jasno, da sta prišla dva človeka na vrt v! namenu, da ustrelita starinoslovea. Le vsled nastopa Petereka je. l»iU. kroglja odvrnjtna v drugo smer. Kdo pa sta bila ta dva člove-I jja kiik^ue vzroke sta imela, da umorita človeka, k*, se je nahajal ' iwaJe on teden v deieli in ki gotovo ni še nikogar razžali? ^r, t- Ali ni»t^ mogli razločili obrazov? — je vprašal bankir. i , r— Ne jiopoliioma. — je odvrnil Peterček, — a ko je stal en lo- f po v na lestvici, je bilo njegovo lice osvetljeno od luči in zdelo sej mi je kot da je podoben espadi Perilju.
S tem je postala zadeva še veliko bolj zamotana. Periljo je uži-! val sicer precej dvomljiv sloves, a človek bi ga skoho ne smatrali zmožnim umora. Kakšen vzrok pa naj bi imel, da spravi s poti uee- i njaka* V kavarni je celo prijazno govoril z njim. Seveda je bilo! treba pomisliti, da ga je očividno smatral za nekega diaigega. Iz te-I ga v/roka je bankir tudi obvestil policijo. Prišla Ma dva višja uradnika Ukozvanih vigiiantov. Pregledala sta sjedaye, razmišljala nekaj časa ter rekla nato. da je treba na tajnem ugotoviti, kje se je nahajal Penijo ob dotienem času. Na noben način pa ni bilo mogoče takoj nastopiti proti njemu iz ozira na bikoborbe, kajti kot espa-da je bil nenadomestljiv in njegova aretacija bi napravila kaj slab utia na občinstvo.
Kar se tiče Petrčka. je bilo jasno, dokazano, da Je rešil Lenoirju Živijfnje. Slednji ga je takoj vzel v službo in in sicer pod pogoji kol bi jih ne mogel dobiti boljših. Smel je takoj ostati v vili bankirja.
Mislim, da slepomišenje ne bi bi bilo stvari v prid. Mislim, da je naša sveta dolžnost, ki ljubim^ majko dom- vino. da v kali za-tremo vsako »^-»porazu ml jen joined njenimi sLnnvI.	mislim, da je prav. da povem kar naravnost : bratje tam p-eko niso zadovoljni s Slovene:.
Vozil sem -e z gospodom La-l ( za r jem f>vapčičem in je bil j ako ogorčen. Na prostranem pose>tvti mu raste pettisoe ponosnih sliv. lastnik je velike fabrike za etuvs-zo okusnega tega sadu. posvečuje pa odlične svoje sposobnosti tu } di koruzi in svinjam in je sploh ; veleugledno 4ice. Sedaj je bil na
•	mvijen v Ljubljano radi vagonov i in. '"kakor rečeno, ogorčen je bil jako.
. Drugače je izobražen, fin. Ijn j bežni v človek.
t Spočetka sva se razgovarjala e j
•	vremenu in sva bila. kakor pravi ; 'pesem, "enega srca. enih misli" i ; Ca stila me je njegova druščina j I Da mu kratim čas. "sem za vre ]
menom omenil tudi našo valuto j ; — odpravil jo je z rahlo gret njo | roke: 7a valuto sem se dotaknil* ! reda na železnicah kakršen pa< | j je — nagubal je čelo: od nereda , sem krenil na draginjo poglavlf | nih živil, tedaj pa je vzrojil in dejal. da smo vsega krivi Slovenci j Prestrašil sem se. Zastala sta ! mi srce in sapa. komaj sem spra | vil iz grla: "Zakaj?" I Zato, je dejal, ker da Slovene^ j toliko tihotapimo. S kriomčarje njem da kazimo valuto in cene in red in vse. Slovenci, da. da Slovenci!
Hudo mi ie bilo. Utajil nisem ' več mogel, da sem Slovenec. Tz-' dala me je bila govorica. Prizadel sem si, da koliko moči rešim čast našemu plemenu. ! j Vprašal sem ga. če zna franco 1 ski.
Odgovoril je. da bi znal če b'» hotel.
( Rekel sem. kako neznanski m. veseli, da je tak kakor jaz in d; sva brata tudi zastran francoščine. V to ime, sem ga profil, naj mi blagohotno nakloni par minut
I svojega dragocenega posluha. _
'Francoski pregovor pa pravi: — j Vse razumeti, je vse* odpustiti. — Dobrote tega vzvišenega in člove j oljubnega reka. sem dejal, naj bi bili deležni tudi Slovenci. Z na-i klonjenim očesom naj bi se jim 1 motrila zgodovina in razvoj, v o-praviebo naj bi se jim šteia sta-, rodavna narodna tradicija. Gospoda tam preko, sem dejal, da i-ma Kraljeviča Marka in vernega mu šarea. Lahko je gospodi. Ju-1 f na-ški lik kraljeviča in konja ji Je i zanesljiva zvezda vodnica v vsem , dajanju in nehanju. Tudi Sloven i i ci nismo brez narodnega junaka. Ali se naš junak ne nazivi je kra-! ; ljevič Marko nazivlje se Martin i Krpan. To je tisto; Bil je silen *n j i poguben človek, da mu tostran-1 i azbuke ni bilo para. Toda po svojejg nagnjenju in poklieu je j bil tihotapce. To, prosim, se uva- I j žuj! Tako je tihotapstvo, sem de-1 jal, v Slovencih ukoreninjeno že izza prastare dobe in jim spada takorekoč med plemenske svojf-! ! ne. katere vsak narod skrbno eu- ' j sa kakor svoje svetinje —
Resni in z zanimanjem me je' j poslušal odlični moj sopotnik.
Vprašal me je, kako robo Je i tihotapil Krpan.
| Dejal sem, da sol, z lte,ke, mor-1 sko sol.
Rekel je, da je sol manj prikla-(den predmet za kriomčarjenje in radi težavnega transporta in pre-| nizke vrednosti. Narodne naše J tradicije seveda rad in brez ugo-, vora vpošteva in spoštuje, ali o
Martinu Krpanu in njegovih trgovskih sposobnostih, je dejal, da ima svoje nabore.
Nadaljeval sem in prosil, naj bi se slovenskemu plemenu štela v prilog tudi še izredna prilika, ki da je združena z njegovim položajem in ga takorekoč sili v t-fcotapstvo. Ta prilika da je nepc sredna bližina državni meja. Ve-seljne Slovenije sploh ni drugega nego sama meja. "Preudarite. dragi gospodin." sem dejal. tukaj blago, tik blaga meja. onkraj meje silen novec..*' , Milo se mi je storilo, ohripelo mi je grlo, nisem mogei naprej s besedo, utrnil sem si nos. i Sopotnik je spoznal moje stanje; sree mu ni bilo iz kremena zmagal je brat nad sodnikom. Dejal je. naj ne mislim, da Sloven cev ne ljubi. Slovenci da so mu | pri srcu in tudi ne zainetava. kar sem mu sedalje povedal o položa-, ju in priliki.
Ali, je rekel, naj preudarim : sam in sodim sam; Imamo ustavo in smo bratje, vsi z enakimi pravicami, vsi z enakimi dolžnostmi. Pa naj imajo omenjeno prfh-| ko edinole Slovenci, drugi ne? — Kako gorjup mora biti občutek ; drugim, ko gledajo to neenakost. Med brati neenakosti ne bi smelj biti.
Kaj naj storimo, sem vprašal.
Vaš greh, vaša skrb! je odgovoril. —
I Tako gospod Lazar Čevapčič i in zdaj je naloga naših merodaj-nih krogov, da spotiko spravijo s pota.
Jaz mislim, da je stvar prema-i lekostna, da bi se smel radi nje j vneti spor med brati. Jaz mislim. ! da bi se moral najti način, da s1 i ustreže upravičenim željam in pn [ sti tudi bratom od drugega piv! j mena delež od prilike, ki jo nam | nudi naš položaj ob meji. Kako.
is; veseda ne usojam vedeti, kajti
i ■ .
t nisem strokovnjak. Ali mislim. | da bi se o stvari hitro mogla spo-j razumeti prizadeta vrhovna obla-stva: veščakov ne manjka.
Morebiti bi kazalo, da se za brate onkraj Sot le in tam preko sistemizira in rezervira določene , število mest.. .. , Ali kakorkoli!
Le da pe odstrani spotika, in se utrdita edinstvo in ljubezen. Z v tvovali bomo kos svoje koristi, t', je res ;ali kako lep zgled bom* i dali za poravnavo sporov, kaaar ,iu koder bi se pojavil med brati;
i Znanost v Bolgarski,
Vsi sofijski listi so preobčili Izjavo vseučiliškega rektorja dr L. Milet iča in vseh dekanov o vse-učiliškem vprašanju. Rektor je za j to, da ostane vseučilišče na zapad i nem temelju, ker bi na orijental-hi stopnji izgubilo vsako evropsko vrednost. Stambolijski nam-1 reč hoče. da si akademiki sami izberejo nove in mlajše prefesor-! je, kar se do sedaj še ni zgodilo ! niti v boljševiški Rusiji. Nadalje prepoveduje profesorjem politic- j no delovanje, dočim so na vsem [ svetu profesorji pravne fakultete • prvi pravniki v državi, ki sodelujejo tudi pri zakonodajstvu in v i parlamentu. Vseučiliški profesor j ji se s stavko ne borijo za svoj materijalni položaj, ampak za mo ralno avtonomijo znanosti. Pro- i fsorji apelirajo na celokupno bolgarsko intelig^ntrno javnost, naj i jih podpira v njihovi borbi. —; Stambolijski namerava otvorlti novo vseučilišče z novimi profesorji, ako se sedanji profesorski 1 zbor ne uda njegovim zahtevam. 1
advertisements
ZASTONJ—i
Vam bomo poslali našo slovensko knjižico glede iznajdb in patentov. Iznajditelji in drogi piste ponjo danes.
Patentni odvetniki: pošte«>. točni, unesij.vi.
JL M. WjtSOB, Inc.
320 Victor Bulldln« washington. d. c.
JBWMWMHMBDWfc
NAPRODAJ
lepa farma v Coloradi. Je obdela na in obsejana ter preskrbljena z vso poljedelsko pripravo, živino in vsem pohištvom, kar se ga po-i rebuje. Proda ae po nizki ceni radi družinskih razmer. Za vse po drohnosti se obrnite na lastnika: Michael I.umpert. 15 N. Newell St., Kenosha, Wis. (19 20—7)
PRE M 0 6 A R J E
i ORGANIZACIJO PREMOGARSKEGA KOOPERATIVNEGA RUDNIKA
j Iščem takoj po dokončanem itraikti.
I
! Posebno se naj oglasijo oni, ki so bili | k menoj v Zanesville, O. Prcmogokop bo pri Lisbon. Ohio.
PAUL KENOA Pratt City. Ala.
SLOVENSKA BANKA
Zakrajsek* Cešarek
70 — »th AVE.. NEW YORK. N. Y.
imed 15. in 16. cesto )
pošilja denar v Jugoslavijo. Italijo itd.
—	prodaja vozne listke za vse važne j£e črte; — izvršuje notarske posle, ki so v zvezi s starim krajem.
—	Cene vedno med najniijiml. —
Teiefon Watklna 7522.
Pozor!
Sorodnike in znance jt zopet mo goče dobiti iz starca kraja,
fcer je bila dosedanja vostav* i (triproeentna kvota) podaljšan« za nadaljni dve leti. Dobiti sorod nike in znanee iz kraja imajt prednost ameriški driavljuni ii oni. ki imajo prvi paoir. Kdoi ze ■i dobiti koga iz starega kraja naj nam piše za pojasnilo; točm in solidna postrežba jamčena.
FRANK 8AKSEB STATE BANE 82 Cortlandt Street : : New York
Glede izplačil v ameriških
dolarjih!
i < __
Po novi odredbi finančnega minister stva v Jugoslaviji je bankam tam seda orepovedano izplačevanje čekov ali dru-gih nakazil v tujih valutah. Ako toraj joiljete denar v anerlkanski veljavi, bo •si potom č«>ka al. nakazila, ga bank * Jugoslaviji ne sme izplačati .v do-arjlh, temveč po dnevnem tečaju v domači valuti, to je v kronah oziroma dinarjih
H sreči se Je pa pri sestavi omenjene odredbe vpoštevala ootiba i. eljencev v toliko, da ramoremo' >a strs ke, ki imajo potovati v Amer<":o. Izvršiti ie vedno Izplačila v ameriikih do 'arjih, vendar pa nakazilo ne sme pre-segati zneska $260.— za vsakega posameznega potnika. Do te svote pa lahkr •zplačamo poljubne zneske. Ameriški de-iar se izplača le proti predložitvi potne-ia lista v uradu Jadranske banke v LJubljani ali Zaprebu.
V AVSTRIJI, ITALIJ* in ZASEDE NEM OZEMLJU pa že vedno la^ko brez ovir Izvriujemo Izplačila v am«rilklh dolarjih.
Na nakaznici alt ^sročilnerrj listu naj bo vidno označeno, da se Ima izvrSit< izplačilo v ameriških dolarjih.
Poleg zneska, ki na i ss izplača v ame--iikem denarju, se nam mora posla* Midi za poštnino in druge stroike kakor sledi.
Za izplačilo do $ 10.— po SO centov, ca Izplačila od S 10,— do • 50.— pc I 1.—. za Izplačila, ki presegajo cnesefc S 50.— po 2 centa od vsakega dolarja ali po $ 2.— od sto.
Denar nam Je poslati najbolje po Do-■nestlc Money Order all pa New ■Bank Draft.
Frank Sakser State Bank
92 Cortlandt St._New York. N. V
22. julija:
Lapkuid. Cherbourg; Homeric, Cherbourg: Andania, Cherbourg; Lafayette. Havre; Rotterdam. Boulogne; Hamburg; Hudson. Bremen. 25. Julija:
Resolute. Hamburg, a. julija
France. HnvTe: Mongolia. Haiubu-g; f*re^ider;t Van Buren. Bremen. 29. julija:	•
Čaroma. Cherbourg; Majestic, Cherbourg: Vandyck. Hamburg; America. Cherbourg. Kyi.darn. Boulogne, t. avgusta •
Aquiiunia, Cherbourg SamUnd. Hamburg.
2. avgusta:
J*aris. Havre; Yorok. Bremen. M>nne-kahda. uaulutk. President Folk. Cher-bcurg. >. avgusta:
Saxoma. Hamburg; Finland. Cherbourg 'Jrbita. HamMi.
3 avgusta:
Berengaria. Cherbourg; President Gar-fifid. Cherbourg; Retinaee. Hamburg
I. avgusta:
Manchuria. Hamburg.
10. avgusta:
Conte Roi>so, Genoa. 12. avgusta;
La Savoie. Havre: Zetland. Havre; President Harding. Bremen; Olympic. Cherbourg; Orduna. Hamburg. '5. avgusta .
Pelvedere. Trst; Mauritania. Cher-•-.■urg.
16. avgusta:
Seydlitz, Bremen: St. Paul, Bremen; President Monroe, Cherbourg. >9. avgusta:
Homeric. Cherbourg; Lafayette, Havre; (Croonland, Cherbourg; Noordam, Bou-'ogne.
22. avgusta:
Aquitania, Cherbourg; Rasokite. Ham-•lurg-
22.	avgusta:
President Wilson. Trst L_plaj.d. Ct.er-bourg.
23 avgusta:
Havre PresVOent Adams. Bremen
2f. avgusta:
Majesti. Cherbourir Andama. Cher-t-uurg oropw-sa. Hamburg. Hotterd iui, Boulogne
29.	avgusta:
Brrmparui, Chert^uxg Arabic. Cen.a
30.	avgusta •
Frame. Havre Hanover. Bremen; Mongolia. Hamburg President Van B--ren. tiremen.
2. septembra:
O'ympic, Cherb.mrg R> ndam. Bouiogne; \r_eriia. Bremen 5. septembra:
Keliancte, Hamburg. SI. oreunlu Che.--bourg
6 septembra:
Minnekahtla. Hamburg
9. septembra:
La Savole. Havre: Finland. Cherbourg: Orbita. Hamburg. Homeric. Cherbourg. 13- septembra-
Pjj.s. Havre Yorck. Bremen: Manchuria. Hamburg	~ -- -•*
14. septembra:
Kočhainbeau, Havre. 16. septembra:
La Lorraine Havre: Majest-C. Cherbourg. Zealand, Chtrbcarg; Ordura, Hamburg'.
19.	septembra • Resolute, Han.burg.
20.	septembra: France. Il3vre.
23.	septembra:
Grorje Washington, Cherbourg: Noordam. Bouiogr.e Krooahr.J. Ch-rbourg. 26 septembra:
Seydlitz, Bremen 30. septembra:
Rctterdam. Boulogne.	'
--■—■...:.--------------—-r-
V^sak previden vlagatelj vpošteva pri naložitvi svojega denarja
Sigurnost in dohodek
Vložite Vase prihranke pri nas na
"Special Interesi Account"
Uprednorti v pobimeri. SIGURNOST vfogr® Vas j® ujam2eia« v pokritju s »J. boljiimi annnilrimi bondi, 2istl DOHODEK miznaia 4% nalete.
Vloge sc lahko začnejo s $5 00. _ ^cu^o «top^o Frank Sakser State Bank