NASLOV—ADDRESS Glasilo K. S. K. Jednote 6117 St. Clair Ama* Cleveland 3, Ohio Tdfibom: IIEndenon 3912 ZA DOSEGO ZMAGE KUPITE VOJNE BONDE J Kranjsko • Slovenka Katoliška Jednota je prva in najstarejša slovenska bratska pod porna organizacija v Ameriki Postaje že 51. leto Pomagajmo nosi nesrečni stari domovini/ Prispevajte za JPO-SSt Enters .« ^ CI— »utter Deemnber Wh 1»». »t tbe Fort Offtee ,t Çloreland, Ohl«. Under O» M W AagsstlŽth~l»n. Accepted fo^agjül^'^t Spectiü Rat« of Futoy» Profit fer to Section UM, Act of October Uá AwUi^Ued - M«y ttnd uiT m — ŠTEV. 42 CLEVELAND, 0., OKTOBRA (OCTOBER), 1944 VOLUME XXX — LETO XXX Družinska tragedija Cleveland, Ohio. 17. oktobra. —Frank Zakrajšek, znan pod imenom Frank Zack, je ustrelil svojo ženo Marian in potem pa še sebe, tako misli policija. Včeraj popoldne so poklicali sosedje policijo, ker so slišali iz stanovanje zakoncev, 795 E. 88. St. streljanje. Našli so oba mrtva. Mož je imel strel v glavi, žena pa v telesu in glavi Stara sta bila vsak po 33 let in sta se poročila šele v juliju v Mansfield, Ohio. Sosedje pripovedujejo, da sta se zakonca prepirala že zjutraj. Ob 12:30 popoldne je soseda slišala streie iz stanovanja, nakar je prišel Zakrajšek ven in ji rekel, naj pokliče poiicijo. Nato je šel nazaj v sobo in se ustrelil. Ob mrtvih truplih je dobila policija samokres, iz katerega so bile izstreljene tri krogle. Zack je bil zaposlen pri American Stamping Co., 678 E. 64. St., toda ni prišel na delo že od petka. Tudi žena je bila nekaj časa zaposlena tam. NOVI GROB V CLEVE-LANDU Margaret Champa Dne 16. oktobra je nagloma umrla zadeta od srčne kapi Margaret Champa, stara 54 let, stanujoča na 6218 St. Clair Ave. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, tri hčere: Margaret Lenaršič, Mollie Ko-chevar in Jennie. Rojena je bila v Črnomlju*, kjer zapušča brata Franceta, sestro Marijo in več drugih sorodnikov. Tukaj je bivala 34 let ter je bila članica št. 126 SNPJ. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 9:15 iz Želetovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kal varijo. -o- PRVI AMER. GENERAL VOJNI UJETNIK Washington, 14. okt. — Vojni department je bil še 27. julija t. 1. obveščen, da se pogreša brigad, genprala Arturja W. Vanama iz Millvale, N. J., ko se je kot opazovalec nahajal v nekem bombniku nad nemškim ozemljem. Dne 16. sept. se je pa ugotovilo, da je bil dotičnik interniran in se sedaj nahaja kot vojni ujetnik nekje na Nemškem. To je prvi sličen slučaj, da bi Nemci ujeli kakega ameriškega generala. o- AMERIŠKE VOJNE IZGUBE Vojni tajnik Stimson je naznanil, da znašajo ameriške izgube do 21. septembra 417,085. Samo na kopne armade pripade 351,293 izgub, na mornarico pa 65,792. V Italiji je imela kopna armada 82,111 izgub. Od 351,293 izgub kopne armade je bilo ubitih 68,569, ranjenih. 185,921, pogrešanih 45,-488 in vjetih 51,316. Od 65,792 izgub pri mornarici jih je bilo 35,963 ubitih, 25,588 ranjenih, 9,761 pogrešanih in 4,486 vjetih. Stimson je rekel, da se je pri kopni armadi 84,379 ranjenih vrnilo na fronto. V številu izgub na italijanski fronti niso vključene izgube zračne armade. Ubitih je bilo 15,889, ranjenih 56,178 in pogrešanih 10,044 do 25. septembra. Vesti iz slovenskih naselbin Pueblo, Colo. — Alfonz in Alojzija Hochevar sta dobila obvestilo cd vojne oblasti, da je bil njun sin Henry ranjen v Franciji. V tolažbo pa jima je to, da je isti dan prišel na dopust starejši sin, ki je služil na Pacifiku 27 mesecev. — Po večletni bolezni je umrla Mary Mramor, doma z Blok. Umrl je tudi Anton Gradisar, star 42 let in rojen v Preblu. Linton, Ind. — V bližnjem premogovniku New Harmony blizu Duggerja se je pripetila eksplozija, v kateri je bil ubit Vincent Barlich. Rojen je bil 15. okt. 1896 v vasi Kranje, okraj Lukovica, Jugoslavija, odkoder je prišel v Linton leta 1920. V prvi svetovni vojni je bil štiri leta. Tukaj zapušča ženo, dva sinova v starosti 20 in 16 let in več sorodnikov. Duluth, Minn. — V pristanišču v bližnjem Superiorju se je na ladji smrtno ponesrečil John Pavlovich iz Bessemerja, Mich. Nesreča se je zgodila ponoči. Sodijo, da je ponesrečeni padel z ladje v vodo in utonil. Njegovo truplo je bilo prepeljano v Bessemer, kjer zapušča ženo, sina, ki je pri vojakih, poročeno hčer v Detroitu, dve sestri v Garyju, Ind., in brata v Jugoslaviji. Rojen je bil leta 1886 in v Ameriki se je nahajal od 1907. Chicago. — Dne 21. sept. je bil ubit od električnega toka na delu pri Inland Steel Co. v East Chicagu Vinko Vidmar. Rojen je bil v vasi Ravna gora, kotar Vrbovsko, Jugoslavija. V Ameriko je prišel leta 1913, ko mu je bilo 16 let in je večinoma živel v South Chicagu. Tukaj zapušča ženo, dva sinova v starosti 14 in 18 let, 16-letn0 hčerko in več ožjih sorodnikov, v starem kraju pa mater, brata in sestro. Chicago. — Dne 2. okt. je v Ciceru umrl Joseph Novak ,star 67 let. Zapušča ženo, dva sinova in hčer. — Isti dan je umrl tudi Mark Poldan, star 58 let in doma iz Krške vasi pri Brežicah. Žapušča ženo in dve hčeri. Detroit. — V Dal lasu, Texas, je umrla Tini Mancel, stara 61 let. Rojena je bila v Jugoslaviji. Zapušča moža in sina. Price, Utah. — Dne 28. sept. je na svojem domu umrl Anton Vovk, star 68 let. Bolan je bil samo par dni. Rojen je bil v vasi Leskovec, občina Draga pri Višnji gori. V Utah je prišel z družino leta 1913 in je bil eden prvih slovenskih naseljencev v tej okolici. Zapušča ženo Rozi, rojeno Golčar, dve hčeri, štiri sinove (tri v armadi) in tri vnuke. TRIJE NADAUNI CLAW KSKJ PADLI ZA DOMOVINO Zaporedna št. 36 TUDI ŽRTEV VOJNE Philadelphia, Pa. 11. okt. — Tu živeča 65 letna Mrs. Anna Clampfer je vzogjila 8 sinov, eden izmed teh je že svoječasno umrl, ostali, razen najmlajšega—Roberta so pa poročeni. Robert, ki je bil star 26 let, je služil v armadi. Včeraj je dobil njegov brat Walter uradno naznanilo, da je Robert padel na fronti; ko je to vest sporočil materi, je navedenka sedla na stol, zakričala vsa prestrašena in umrla zadeta od kapi. S/Sgt. John Zupec Barberton, Ohio—Dne 8. sept. je dobila Mrs. Ana Zupec uradno žalostno naznanilo, da je njen soprog S/Sgt. John Zupec dne 20. avg. 1944 padel nekje na francoskem bojišču. Pokojnik je bil v armadi nekaj čez dve leti, na fronti v Evropi pa okrog tri mesece. S/Sgt. John Zupec je bil član našega društva sv. Jožefa št. 110. Tukaj zapušča poleg žalujoče soproge in male hčerke tudi starše Johna in Alojzijo Zupec in tri brate, ki so tudi vsi v ameriški armadi, Jakob in Louis se nahajata nekje na Francoskem. Joseph je pa skoraj že dve leti nekje na japonskih bojiščih. Pokojnik John Zupec je bii blaga duša. zaradi tega ga ne bo pogrešala samo soproga, hčerka in njegovi starši, ampak pogrešal ga bo vsak, ki ga je poznal. Naj mu bo lahka gruda v tuji, daljni deželi, in naj počiva v miru božjem! Spo-minjajmo se ga vedno in tudi v molitvi ker je dal svojem mlado življenje za svobodo narodov! Tebi, žalujoča soproga, Vam, starši in bratje pa naj bo na tem mestu izrečeno naše globoko sožalje. Res je to hud udarec, ampak imejmo upanje ter zavest, da se bomo enkrat združili tam, kjer ni nobene vojske, pač pa večni mir v sv. raju. Joseph Leksan, tajnik -o- POSNEMANJA VREDNA DRUŽBA Chicago, III. — VPredsednik General American Transportation korporacije Max Epstein, ki ima zaposlenih okrog 6,500 delavcev, je izročil chikaški univerzi znesek $100,000 kot štipendijski sklad te družbe za svoje uslužbence, ki hočejo nadaljevati študije. Sklad bo v spomin za domovino padlih njenih delavcev-vojaknv v tej vojni. Letna štipendija teh študentov izven mesta bo znašala $1,200, za domače pa $500. Zaporedna št. 37 Zapoiedna št. 38 *-*\jä1 JaÊm jpH . m-, mSt ' ■< mk ■ ''' ^Hr.*, M H^fl* .-.¿I • ' Jt B^ - 1 'f:: w J^Ê ■ Cpl. John A. Kopač Milwaukee, Wis. — Cenjeno uredništvo! Tukaj pošiljam sliko našega pokojnega člana, brata Cpl. Johna Kopača, ki je tudi postal žrtev sedanje vojne. Navadeni sobrat je šel k vojakom pred štirimi leti. Strica Sam-a je služil ves čas odkar so naše ameriške čete dospele v Severno Afriko. Bil je na fronti v Tuniziji, aatem v Siciliji, nato pa še v Italiji,, kjer je bil ubit letos dne 28. avgusta v 25. letu svoje starosti. Pokojni John A. Kopač je bil drugi član našega društva sv. Janeza Evang. št. 65, ki je odšel k vojakom, pa je prvi dal svoje mlado življene za domovino. Rojen je bil 8. aprila 1919; zapušča mater Mary, dva brata, Franka in Stanleya in sestro Mary, oče mu je umrl 3. sept. 1943. V imenu našega društva izrekam žalujoči materi, bratoma in sestri naše globoko sožalje; John, Ti pa v miru božjem počivaj v tuji zemlji! John Oblak, tajnik -o- Grški partizani osvobodili Atene Kairo, 13. okt. — Grški partizani so danes po treh letih in pol nemške okupacije osvobodili Atene in danes je zopet nad i Kratke vojne vesti Feldinaršal Rommel ubit London, 15. oktobra. — Nemška uradna poročevalska agencija D. N. B. je danes uradno la grška zastava. Prvo poročilo o osvoboditvi i i4,01 starodavno Akropolo plapola-inaznanila' da je umrl f*ld" marčal Erwin Rommel, ki je poveljnik nemškega afri-grške prestolice ni vsebovalo |škega »""«dnega zbora pognal nobenih podrobnosti napada, j ^n*,eže ^rav do vrat Aleksan-ki so ga vprizorili partizani,!( ... ... ampak iz poročila se da skle-' Porocll° Pravl» da Je pati, da so se Nemci po naskoku partizanskih čet umaknili Sgt. Joseph B rožic h Beaver Falls, Pa. — Cenjeni sobrat urednik! Tukaj Vam pošiljam sliko našega člana-vojaka Sgt. Josepha Brozicha, ki je izgubil svoje življenje za domovino dne 17. sept. 1944 na francoskem bojišču. To je že druga taka vojna žrtev našega društva; prvi je bil Thomas G. Pavlinich, ki je bil ubit dne 15. jan. 1943. O tragični smrti Sgt. Brozicha so bili njegovi starši od vojnega departmenta uradno obveščeni. Njegov oče Frank je bil večletni blagajnik našega društva sv. Valentina št. 145 in dvakrat delegat na Jednotini konvenciji. Pokojni, ki je imel dobrega očeta in mater, tako tudi brate in sestre, je bil rojen v tem mestu 7. febr. 1915. V vojaško službo je bil pozvan 28. okt. 1941 in sicer v Camp Croft, S .C., od tam je bil poslan v Fort McClellan, Ala., kjer je služil kot inštruktor dokler ni odšel preko morja dne 15. junija 1944 na Francosko, prideljen je bil 115. oklop-ni tankovi infant, spodajoči k 28. diviziji. Povsod je služil kot dober vojak do zadnje ure. Pokojnik je bil sin dobro poznane družine, njegova mati Katarina je tajnica društva sv. .Veronike št. 242 v West Bridge-water, Pa. Poleg žalujočih sta- AMERISKI RANJENCI PREPEUANI DOMOV . New York. — Na tukajšnjem La Guardia letališču je dne 10. okt. polkovnik Dr. Gordon Bulla Sr. omenil, da je bilo od "D" dneva, ali invazije v Franciji do omenjenega dneva z zrakoplovi nazaj v Ameriko prepeljanih že 12,000 ranjenih ameriških vojakov in razdeljenih po raznih bolnišnicah. NEKAJ O MUSSOLINIJU Ženeva. (ONA) — Švicarski list Gazette de Lausanne poroča iz švicarsko-italijanske meje, da je propadli italijanski šev zapušča tudi tri brate in diktator Benito Mussolini pro- tli sestre: John in Michael sta sil, da pošljejo k njemu duhov- doma, Sgt. Francis je pa pri na, da ga izpove. J vojakih v Avstraliji; doma bi- Duhoven, katerega ime je vaj oče njegove sestre so: Bar-ostalo prikrito, je bil več ur. bara> Catherine in Mrs. Ed. Ri-pri njem v vili Gargnano v stan' vsi spadajoči h KSKJ. severni Italiji. Ko je duhoven; Obžalujemo očeta in mater prišel v Mussolinijevo vilo, so vsled te velike izgube ljubljena natančno preiskali, kajti nega sina enako tudi njegove padli diktator se fcilno boji, da Obrate in sestre. Pokojnemu Joga bo nekdo ubil. . žetu pa želimo večni mir in po- „ , , , koj in večna luč naj mu sveti. Govorrce trde, da je Musso- 3 ,. . . j , Slava njegovemu spominu lini sam pripovedoval svojim JJ5 . . ... .... ..... , ; frank riajnik, tajnik, najožjim prijateljem, da . . J ' "ga bodo kmalu in kar na le-1 0 pem našli mrtvega" — ako se! POŠLJITE MOLITVENIKE! Italijanom ne bi posrečilo, daj Rey pij j Petric župnik pridejo do njega, potem bodo slovenske cerkve na 0smi v Nemci sami skrbeli zato, je dejal baje Benito Mussolini svojim prijateljem. Mussolini pa je tudi resno bolan — zdravniki so mu predpisali jako strogo dijeto, katere pa Mussolini ne drži. Nasprotno, časnikarjji poročajo, da je celo začel zavživati različna omamila, ki še bolj iz-podkopujejo njegovo zdravje. -o- A CITIRAJTE ZA MLADINSKI ODDELEK I New Yorku, je od apostolske ga delegata prejel brzojavno prošnjo za najmanj 150 slovenskih molitvenikov. Kdor tedaj lahko pogreši kak še dobro ohranjen molitvenik, naj ga pošlje na naslov: Rev. J. Pe-trie, 62 St. Marks Place, New York 3, N, Y. -o- Privatne, bratsko in drniabne or*» nizacije morejo premoženje ovoje t (uiudje investirati ▼ Obrambne bon d* in znamke (Defoo» Stamps), serije F ia G. ne zapustili tudi Pirej. Sir Maitland Wilson, poveljnik zavezniških sil v Sredozemlju je v Rimu naslovil na grški narod radijsko poslanico, v kateri ga zagotavlja, da je osvo- Rom- nrel podlegel ranam, toda ne pove, kako je bil ranjen, niti kdaj je umrl. Uradna vest pravi, da je Hitler odredil svečan državni pogreb. * Zavezniške vesti so prvič po-j ročale o Rommelovi smrti že |22. julija in sicer, da je bil od bojenje vse Grčije blizu. Do- zraČ"e b°mbe ubit k° ** je V°~ zil v svojem avtu nekje na fronti. 4J000 bombnikov na delu nad Nemčijo lAtndon, 16. oktobra. — Tekom nedelje je bilo nad Nemčijo nad 4,000 zavezniških bombnikov, ki so strahovito bombar- mneva se, da je okupacija vse Grčije in grškh otokov v teku prihodnjih dni zagotovljena. Vest o osvoboditvi Aten ,ki je sedmo zavezniško glavno mesto, iz katerega so bili pregnani Nemci, je izzvala divje demonstracije med grškimi nase- dirali nemške komunikacije, ki ljenci po raznih mestih na'dovažajo rezerve in materijal Srednjem vzhodu. V Aleksan-; na baze, ki se nahajajo za Sieg-driji se je vršila velika parada, j friedovo linijo, v kateri je korakalo 50,000 gr- j Zavezniška zračna sila je te-ških prebivalcev. ikom noči tudi bombardirala -o--Hamburg in Wilhelmshaven. NEMIRI V AVSTRIJI Prvič so bile 6-tonske bombe— London. — Radio iz Moskve! takozvane potresne bombe, — poroča, da je avstrijsko 1 jud-! ki so bile vržene na jez Sorpe, stvo jako v strahu in zbegano ker se ruska in jugoslovanska armada bliža meji Ogrske, torej tudi Avstrije. T156.50, do Pariza pa $160.0Q ¿a eno osebo . DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. i$, WAVKBGAN, ILL. ' Vabila m k—mM • Ker ▼ polletnem lasu ni bilo piknika ali kake druge veselice, je bilo sklenjeno na društveni seji meseca avgusta, da naše društvo priredi posebni program v nedeljo 29. oktobra ob 7:30 zvečer v dvorani fare Matere Božje. Na programu bomo imeli kazanje vojnih slik katere bodo predstavile bojno polje ali fronto po različnih krajih sveta. Slike bodo glasne in jako zanimive, torej se jih priporoča vsakem članu in članici. Program ni samo za naše člane, ampak je odprt vsem domačim rojakom v naselbini, torej naj vsak član pripelje s seboj svojega soseda ali prijatelja ker program jim bo gotovo v zadovoljstvo. Čisti dobiček je namenjen v sklad za naše člane-vojake in ker je to jako dobri namen, je želja odbora, da bi vsi člani sodelovali pri tem in se vdele-zili kazanja slik s svojimi prijatelji v polnem številu. Vstopnina bo 50 centov in vstopnice (karte) bodo poslane članom potom pošte. Člani in članice so prošeni, da prispevajo to svoto s svojim rednim mesečnim asesmentom v mesecu novembru na društveni seji. Pridite na to prireditev v polnem številu! Nadalje bo odbor preskrbel za nekaj pijače v spodnjem prostoru in ob tej priliki se bo oddalo tudi en boud v vrednosti $25.00. Na seji meseca oktobra smo bili prijazno obiskani po gl. uradniku John Pezdirtzu, kateri se je ravno mudil v Chicagu po drugih poslih in je prišel v Wifukegan na kratek obisk v nedeljo zjutraj ob času naše dtuštvene seje. Sobrat Pez-dirtz je bil predstavljen navzočim č 1 a n o m . po častnem Frank Opeki in brat Pezdirtz je lepo pozdravil člane ter jim na kratko povedal o razmerah v Jugoslaviji in tudi čestital društvu na lepem napredku. Prav lepa hvala bratu Pezdlrtz-u za njegov obisk in lepe besede. Z bratom Pezdirtz-em je bil tudi navzoč Mr. Ižanc iz Clevelanda. S sobratskim pozdravom, Joseph Zore, tajnik da smo sve bliže, i skoro na vratih naie proslave 60 godišnjiee obstanka naši d vi organizacija KSKJ. i HBZ. Kako ste več čuli, da čeme imati koncerat i posle ples na 29. oktobra u 6 sati zvečer v erkvenoj dvorani sv. Nikole, Millvale, Pa. Pro-gram za koncerat biti če lepo izabran, a biti če isto razni govornika ,naši mestni činovniki, načelniki in glavni odborniki KSKJ i HBZ. Samo svi složno dovedite sobom svojo rodbinu i prijatelje, jer takve 50 godiš-njfce nečete više slaviti, makar bute i 100 let živili, a isto bu jen dan pri je. Obširne j i program bute imali pred zabavom onaj tjedan. A sada molim vas lepo sve one, koji ste uzeli one tikete za nagradu $15 i $10, da mi od-rezke (stubs) predajte čim pri-je, a nikaku knjigu neprodanu, jer znate, za koju svrhu delamo, zato smo svi dužni da pora-dimo stari i mladi, imati čemo svi skupaj veliku zahvaiu. Isti, koji ste zaboravili da je bila sjednica, pak ste tako zaostali piatiti svoj asesment, i tu se požurite, ne čekajte zadnjega dana u mesecu. A isto agitirajte za novo članstvo u kome oddelku bilo. Svi dobrodošli, dobro če biti za Vas, i za naše društvo. Sobratski vam pozdrav, Malt Brozenič, tajnik. dovolj, se je porabilo priliko ce vseh treh druJtev KSKJ ▼ ter skupno kot otroci ene ma- Barbertonu. Bavnotako častne tere, ki se je spomnijo sa njen goste, ki so bili prisotni, rojstni dan, se nam je zahotelo ^ 11. Sedaj je pa prešel na vrle javno praznovanje. Dne 30. sto glavni govornik te slavno-septembra prirejen banket ssti, zastopnik naše KSKJ, brat primernim programom je si-] Louis Železnikar, glavni po-jajno uspel v vseh ozirih. Far-' možni tajnik. Brata Zelezni-na dvorana je bila popolnoma karja dobro poznamo kako zasedena pri banketu. Tako je; navdušen govornik je. Njegov občinstvo prihajalo še pozneje jedrnat govor, ki.se je nanašal na ples. (izključno le nato slavnost, je Program je otvoril in katere- bil precej obširen. Omenil je ga je izborno vodil naš 3. gl.' dobrote, katere KSKJ, deli in podprdsednik KSKJ in večlet- ki smo jih vredni, mi praktični ni tajnik dr. sv. Jožefa št. llO katoličani! Omenjal je zaslu-sobrat Joseph Lekšan, je bil ge naših prvih predstavnikov primerno izbran. Ker ni bilo skozi vso dobo 50 let, od usta-mogoče programa omeniti pred novitve Jednote, pa do sedaj, omenjeno proslavo, naj ga se- So, neprecenljive )in bogate! daj nekoliko navedem: 1) Ta- KSKJ se je vedno udejstvova-koj po okusni večerji (tako so la med našim narodom, kot ena se izrazili nekateri) so na odru prvih na bratskem polju, ver-zapele članice mladinskega od- skem in v po tem geslu vedno delka dr. sv. Srca Marije, ame- posluje že pol stoletja." Svo- riško himno, tako tudi navzoče i i k svojim! "Vse za vero, dom t občinstvo. in narod!" DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 170 CH1CAGO, ILL. Vabilo na sejo Minilo je že par mesecev, odkar ni bilo nobenega poročila od strani našega društva. Poletna vročina, pikniki in še druge zabave so se vršile kar zaporedoma, zato niso bile društvene seje privlačne. Jesenski večeri so dolgi, časa dovolj za premišljevanje, kaj bi bilo bolj koristno za napredek društva, flbkor vam *je znano, smo že par let nazaj sklepale in dela- ?o so dodale še' pesnit: le načrte, ali bi priredile božič DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA ŠT. 101, LORA1N, O. Članica društva umrla Tem potom naznanjam javnosti žalostno vest, da smo izgubili iz naše sredine sosestro Frances Juha, 32. letno članico našega društva ter soprogo večletnega bivšega tajnika in uradnika tega društva. Zatisnila je za vedno svoje oči dne 29. septembra po dolgi in mučni bolezni. Pristopila je k Jednoti leta 1912 in je bila vedno aktivna in vneta članica dokler je ni bolezen napadla. Tri mesece nazaj, in sicer v juniju smo spremili k zadnjemu počitku brata John Juha-ta, neumornega društvenega • delavca, sedaj je pa kruta smrt zopet posegla v družino ter vzela življenje tudi njegove soproge. Pogreb se je vršil dne 2. oktobra ob 9. iz farne cerkve sv. Cirila in Metoda. Sv. mašo za- nico za naše male ali ne? Nismo mogle priti do pravega sklepa in to do zadnje naše seje. Zdaj smo pa rekle—Nič več odlašanja, to leto moramo, našemu fnladinskemu oddelku prirediti božičnico. V ta namen smo že začele nabirati prosto^ voljne denarne prispevke naših članic. Nobena ni prisiljena in vsak najmanjši dar, bo z veseljem sprejet. Kakor vam je znano, ne moremo teh stroškov kriti iz društvene blagajne, ker imamo že itak skozi celo leto dovolj izrednih izdatkov. Prosim, pridite torej na prihodnjo sejo, ki se vrši 22. oktobra, da se dobro pripravimo za to božičnico, ki se bo vršila po naši letni seji, to je 24. decembra. Na tej sejj boste slišale tudi finančno poročilo naših nadzornic za zadnje tri mesece. Obenem pa še prosim vse tiste, ki ste zaostale, da skušate poravnati na tej seji, da mi ne bo potreba še posebej vas opomniti. Pozdrav vsem, Anna Frank, tajnica 2. Zatem so dečki Boy Scouts 12. Kot zaženi sili tudi obrazložil se fanj navadu tvoje čuckanje sledeče obJekte kompanije: berit, vse vem kar pišeš. Tist; Da se vsem delavcem preskr-pisem, ka sim ucere dubu, re- fci del° Pri kompaniji, ki bo češ de bi rada vidla de domu vsaj enako v vseh glavnih ozi-! pridem, ampak 11a ves ce bos|rih 011emu' ki so ga vršili pre-i mogla dochakat. Nisi bolana, dno s0 se podali v oboroženo i al si? Ti na smeš tako pisat sil°- 0nim' ki so bili v v0Jni men ce nisi bolana, zato me PohabUeni, se bo nudilo -priliko preveč skarbi. Sem si mislu 'do tak¿nega dela, kot ga bodo uprasat Red Cross da bi sli po- moffli vršiti-gledat, in pol bi pa moj officer Vsi vračajoči se delavci borne pustu domo pridet, ampak do imeli priliko do poviškov ne morem iz Navy monkeyjat plač na Podla^ bazičnih in te-okol, zato če bi v yast riku, da denskih plač. ti men pises da si bolana, in če' Je bil° poročano, drži bi me domo postil, pol bi pa 0hio Bel1 družba seznam vseh Red Cross chekal in ce bi lazo SV0Jih delavcev v oboroženi sili, (lying), bi shov u jail. Prec mi med ak*ivnimi delavci, s pri-odpis in pove mi che ye kaj Pombo» da jim je bil dovoljen wrong doma. dopust, da služijo v oboroženi Zde bom tud mogu Defense; sili svo-¡e d«movine. Bonds quitat kupuvat. Sem _ _ $37.50 kupu, en nimam niche dost dinarja tie; iz menev sem' Lenka: "Povej mi, ali me res tiste Bonds. Ali ti she dabu- ljubiš, France?" vas $.. na mesec od mene. Ali! France: "I seveda te." mores kaj sparit za mene? Lenka: "Ali bi šel tudi v Druga rajza ka mi pises, daj smrt zame?" mi povedat. Maybe ce nebom ¡ France: :"Nak. tisto pa ne, mogu zadost nasparat za do- moja ljubezen je nesmrtna." Stoletnica rojstva Josipa JuriKa 1844-1944 sov, — v Višnji gori pa se spomnimo slave naših starih mest, ki se zdaj kaže le še v slikoviti skupini hiš, naloženih druga vrh druge, kakor da bi se tiščale tako skupaj zato, ker 30 jim odvzeli staro srednjeveško obzidje in se zdaj brez varne obrambe boje novih časov. Med njimi se beli razvalina starega gradu in tam nekje se skriva skrivnostni polž s svojimi ponosno — junaškimi zgodbami. Vlak vozi po lepi zeleni dolini ob cesti. Tu se začenja Jurčičev kraj. Tu po tej cesti je hodil v šolo v Višnjo goro. Izstopimo v Stični. Proti jugu se med nizkim gričevjem vleče tiha dolina, ki jo zapira mal parobek z belo cerkvico, z nekaj hišami in jagnjedi, ki se vitko dvigajo nad slamnatimi strehami. Tam je Muljava. Tri četrt ure rabimo do tja. Hodimo po ozki cesti in kdor je čital Jurčiča, se mu zdi ves kraj čudno znan. Tu je hodil Lovro Kvas svojo pot na Sleme-nice. Tam nekje na griču med gozdovi so Slemenice. Tu ob potoku je mlin, kjer je hodila naša znanka Neža Rožma-rinka. Potnik nam prihaja nasproti. Zdi se nam, da smo ga srečali v Jurčičevih povestih. Tu je kraljestvo desetega brata. Morda bo zdaj zdaj stopil izza ovinka ali samotne hiše pred nas sam Martinek Spak —deseti brat. Tam se kaže koča na koncu vasi, skromna, za silo zbita in podprta. Taka je bila Krjavljeva koča. Ako se ozremo nazaj, vidimo pod ze- Med pisatelji in pesniki, ki so nastopili na našem slovstvenem polju pod vplivom Levstikovega in Stritarjevega literarnega programa, se nam sveti dvoje najdražjih imen: Josip Jurčič in Simon Gregorčič. Stritar pravi, da je od nekdaj hvalil in poveličeval proti drugim narodom narod slovenski, da tako pridno in zvesto prebira, a ne samo to, da si s tako ganljivo požrtvovalnostjo omišlja slovstvene izdelke. — Tega narodovega priznanja je bil predvsem deležen Josip Jurčič, ki je od svojih prvih povesti do danes ostal naš najpri-ljubljenejši ljudski pisatelj. Danes, ko imamo skoraj v vsaki hiši že malo knjižnico, si težko predstavljamo, kako je bilo ob časih, ko še ni bilo dobrih ljudskih povesti. Besedo so imeli modri stari pripovedovalci, ki so imeli sijajen spomin, vedeli zgodbe starih časov in jih znali lepo, zanimivo pripovedovati. To se je vršilo zlasti ob dolgih zimskih večerih pri predi-cah in pri raznih domačih opravkih, kamor so se zbirali sosedje na skupno delo. Kakor je bila babica ali stara teta živa knjiga bajk in pravljic za otroke, tako je bil ded ali stari stric zabaven pripovednik za odrastle. Razen pratike in po- lenim gozdnim grebenom belo božnih knjig ni bilo nič tiska-1 zidovje starodavnega stiškega nega pri hiši. Šele ob Prešer-1 samostana. Na levi se dviga novih časih smo dobili nekaj ! par višjih gričev tam je Kozjak prevodov znanih Šmidovih povesti, med njimi na primer "Sv. Genovefo," ki se je mnogo čita-la po slovenskih hišah. V tem in Kravjak — ostanek starih malih gradov. In tam zadaj se dvigajo pobočja zelenih vrhov. Tam je Krška dolina. Prišli 5asu se je rodila tudi prva do-; smo do Muljave. Sedaj šele mača povest "Sreča v nesreči," ! vidimo, kako lepo lego ima ta NAS DOM Kjer slavček v poletne večere najslajše prepeva, v planinski tihoti Gergorčičev grob zdaj sameva, kjer Mahniča borca rodila nam burja je kraška, — vpognila ga ni, ubila zahrbtnost ga laška! — kjer čuje vrh Skalnice svete naš Oče in moli, Sedej, ki priča in žrtev bil naše je boli: Tam je naš dom! Oj zemlja, ki mater, očetov slovenskih neštete sledove ti nosiš stopinj nam presvete, ki dala nam vsem si bogato življenje, v tujini nam naših ti sanj hrepenenje! Pozdravljen naš daljni, naš ljubljeni dom! Če zdaj te zverinskega časa brezbožni prelom, ah, zbičal je, zemlja, da vsa krvaviš, razmesarjena vsa, iz ran brez števila, v morja če solza in krvi potopljena ječiš, če strašna tepta neizprosna, prekruta te sila, po temi, trpeči, usužnjeni dom, mi, tvoji otroci, še bolj hrepenimo. V tej boli neskončni, pregrenki s teboj vsi trpimo. V bridkosti ti svoji, nesrečni naš dom, vse lepši, vse dražji si nam, zdaj tvoja le sreča še bolj hrepenenje je našim željam, predragi, prelj.ubljeni dom! » , David Doktorič. ("Duhovno Življenje," Buenos Aires, Argentina.) vil toliko hrupa, a vselej mu je vroče prihajalo, tako ga je razvnel. Levstikov nauk: Slovenskim pisateljem se je od preprostega naroda učiti, a ne po tujih zgledih in po svoji j slavo Jurčičevega imena glavi pisati — ta zlati nauk si je Jurčič globoko vtisnil v svojo dušo, po tem nauku je pisal vse svoje žive dni." — omenjam samo Krjavlja, strica Dolefa in Obrščaka — da se 3vetijo kakor pravi biseri v naši leposlovni književnosti in bodo večno združeni s Iz šel je leta 1866. "Deseti brat" je prvi slovenski roman in lahko rečemo, da je še danes prvi j ... , i groo. uren nas pa ui uu, c« roman, ki ga bere vsak Slove- ^ ^ za madžarski in du dogodke iz zgodovine polab-skih Slovanov in z njimi razkrival našo narodno usodo. Pred nami se vrste prizori, v katerih nastopajo slovanski knezi in velmožje, žene in narod v težki borbi z nemškimi nasprotniki. Glavni junak je Tugomer, ki pade v boju, da s krvjo izbriše greh, ker je preveč zaupal sovražnikom. "Tugomer" je prva slovenska narodna drama; v nji se zrcalijo razmere in nazori tedanje dobe; v osebah in besedah čutimo le razne smeri v naši politični borbi, na zgodovinskem ozadju se nam rišejo sodobni dogodki in ljudje. Jurčič je stal v ^eh letih sredi najhujšega domačega političnega boja, ki ga je kot urednik vodil v duhu napredka in svobode. Njegovi članki v Slovenskem Narodu so kazali narodu pravo pot sredi političnih zmed in spletk. Ko je izbruhnila na Balkanu vstaja, je Jurčič krepko zagovarjal upravičenost slovanske osvobodilne vojne in poudarjal pomen teh velikih dogodkov za na5. Dne 1. maja 1877. je pisal: "Na jugu se je začel sveti slovanski boj za osvobojenje naših bratov. Vara in moti se Madžar in Nemec, če misli, da smo tako neumni, da bomo Slovani bratu Rusu nosili nesrečo in tako kopali svoj lastni grob. Greh naš pa bi bil, če ki jo je leta 1836. izdal župnik Janez Cigler. Ta povest, ki pristna dolenjska vas. Od Jurčičevih časov so va- ji r-. kli tudi "bukve od Sve- , ščani nekaj svojih hiš prezida-tinov," se je od leta do leta pre- j a vidijo se še one stare do-* hirala na zimskih večerih. Nato | mače kmečke hišice, ki so ravno so prišle "Novice." Za njimi i vsled svoje preprostosti imele pobožne "Drobtinice" in Mohor-j na sebi toliko vaške poezije, jeva družba. A manjkalo je | Taka je tudi Jurčičeva rojstna dobrih ljudskih pisateljev. Po' hiša. Stopimo s ceste po letu IS 18. so se začeli oglašati! obronkih navzgor in obstojimo Janez Trdina, Luka Svetec in j pred nj0> Koliko lepih spomi-drugi; najbolj je pospeševal i nov nas obide pred to tako na-naše pripovedno slovstvo lepo-, ¿0 kmečko hišo! Ob hiši je vrt. s lov ni list "Slovenski Glasnik," | Tem sloji še ona tepka, pod kaki ga je začel leta 1858. v Ce- j ^ero je ležal Jurčič, ko je pri-lovcu izdajati profesor A. Ja-£ei v jeseni 1879. obiskat svojo nežič in so pri njem sodelovali j oslepelo mater in se je prehla-pisatelji: Fran Levstik, Fran i ¿il. Iz hiše stopi prileten mož, Erjavec, dr. Janez Mencinger, Jurčičev brat. Pridno nas nec in vsaka Slovenka. Osebe tega romana, ki so tako naše, slovenske in resnične, nam stopijo tako živo pred oči, da se! jih z veseljem spominjamo vse življenje kot svojih dragih mladostnih znancev. Toda od slave se ne da živeti. Vkljub veliki marljivosti, s katero je pisal Jurčič za naše liste, ni mogel izhajati na Dunaju. Zato je leta 1868. odšel najski šovinizem doprinašati kakršnekoli žrtve." Po padcu Plevne je pisal: "Plevna je padla." In v teh treh besedah se izgovarja veliko dejanje: dobljena je velika in odločilna bitka, ki uničuje dednega sovražnika Slovanstva, bitka, dobljena za osvobojenje slovanskih naših bratov na jugu, za mora-lično dviganje narodnega duha tudi nas avstrijskih Slova-v Maribor kot urednik k "Slo- nov." venskemu Narodu." Čas je bil Vkljub vsem viharnim poli-buren in Jurčič se je poleg svo- tičnim dogodkom, ki so mu da-jega rojaka Tomšiča z vso vne- jj prj uredništvu mnogo posla, zo, in sicer tako točno, da so Koenigsberžani lahko po njem naravnavali ure. Ob desetih je navadno prišel domov, sezul čevlje in si nataknil copate, nato pa do enih študiral. Pri kosilu je imel navadno goste. Večkrat se je pripetilo, da so se razvneli po kosilu ognjeviti razgovori in takrat so ostali pri mizi večkrat tudi do šestih zvečer. Po kosilu je šel na kratek sprehod. Šel je po tako imenovani filozofski poti, se vsedel na klop in se zamislil. Ker so ga ljudje večkrat nadlegovali, je začel menjavati svojo običajno popoldansko pot. Poleti je hodil zelo počasi, ker se je ogibal potenja, češ da mu škoduje. V zadnjih letih se je omejil na bližnji kraljevski vrt, pa še tja je hodil le, kadar je bilo zelo ugodno vreme. Na promenade je najrajši hodil sam. Najpriljubljenejši človek mu je postal neprijeten, če se mu je na sprehodu pridružil. Ko je prišel domov, je čital, večerjal, fočno ob desetih pa je legel k počitku. Tako je potekel pri njem dan za dnem in nihče ga ni mogel pripraviti do k^ke spremembe dnevnega reda. Mogoče mu je res tako redno življenje pomagalo, da je kljub slabi telesni moči dosegel 1. 1804 lepo starost 80 let ko je umrl. Simon Jenko, Fran Cegnar in drugi. A vse je s svojo pripovedno umetnostjo prekosil Jo- pozdravi. Začne se razgovor. Marsikaj zanimivega izvemo o pisatelju in prejšnjih časih. mo lotil dela za list. Gotovo je, da je pri tem trpelo njego- je Jurčič zvesto živel svoji pripovedni umetnosti. Priprav- sip Jurčič, ko se je pojavil med | Toda mi bi pred vsem radi vi-njimi. Rojen je bil 4. marca j deu tisto čudotvorno peč, kjer 1844. I je v dolgih zimskih večerih se- Rodila nam ga je dolenjska j del stari ded in pripovedoval vas Muljava. Težko si je misli- zgodbe o starih časih. Vstopi- ti bolj primeren kraj, ki bi mogel dati pisatelju toliko zgodovinskih spominov, toliko vsakdanjih domačih dogodkov in tako zanimivih narodnih tipov, kakor jih ima okolic^ Muljave. Še danes se nahajajo po teh krajih ljudski originali, zabavne osebe in staropreprosti ljudje, ki jih srečavamo v Jurčičevih povestih. Tudi jezik tega okraja je nekaj posebnega: poln hudomušnih primer, prijeten in šaljiv, rad nekoliko zbadljiv, poleg tega pa bogat na izrazih in narodnih pregovorih. Tako se je vse pripovedno in jezikovno bogastvo tega kraja združilo v Jurčiču in on ga je s svojim izrednim leposlovnim talentom prinesel v slovensko literaturo in dal svojemu narodu vrsto najlepših ljudskih knjig. Ako se vozimo po dolenjski progi od Ljubljane, se nam odpira nov svet zelenih gričev in dolin, pokritih s širokimi 'gozdi in skromnimi njivami, ob njih pa sanjajo preproste dolenjske vasice in samotne koče, živeče od trdega dela in bornega zaslužka. Tu in ta se še pokaže graščina — spomin starih ča- mo. Še vse je tako, kot je bilo. Mala kmečka soba kaže še vse znake svoje preteklosti. In peč _ najpriljubljenejše bivališče in zavetišče naših kmečkih otrok — stoji v kotu kot nekdaj. Ob nji je prostoren, nekoliko v steno vdolben zidek ali zape-ček. Tam so sedeli ded, Jožek pa je ležal na peči, poslušal in premišljal. In vrstila se je zgodba za zgodbo, zdaj o čarovnicah, zdaj o roparjih, o Turkih in ciganih, o vojskah in kralju Matjažu, o tihotapcih in vojaških beguncih, o Francozih in čudnih dolenjskih dogodivščinah. Iz tega kraljestva bajk in povesti je prišel Jurčič na ljubljanske šole. Ker se je dobro učil, je bil sprejet v Alojzije-višče. Tam so prefekti spoznali njegovo ljubezen do čita-nja .in mu nudili, kar so mogli. "In tako dobi Jurčič," piše Fran Leveč v svojih spominih, "nekega dne v roke tudi letnik 1858. Bleiweisevih Novic in tam najde v našem slovstvu zgodovinsko znamenito razpravo Levstikovo 'Napake slovenskega pisanja.' Trikrat je bral ta spis, ki je takrat v Slovencih napra- Tako je Levstik našel svojega pravega učenca. To je bilo tem bolj mogoče, ker je Jurčič prinesel z Muljave bogat zaklad dedovega narodnega jezika in njegovih pripovesti. Poslej Jurčič doma na počitnicah neprestano zapisuje narodne izraze in vsebino narodnih pripovedk., Takoj se pokaže njegov sijajni pripovedni talent. Ze kot četrtošolec začne javno pisateljevati in v "Spominih na deda" poda one zanimive stare zgodbe, ki jih pozna danes vsak slovenski otrok, na pripier "Ko-zlovska sodba v Vitltji gori," "Raztrgana Višnja gora in zakrpan Žužemberk," "Večer na slovenski preji," itd. Tik nato se loti svojega prvega večjega dela "Jurija Kozjaka." Lahko rečemo: za "bukvami o Svetinih" prva dobra slovenska ljudska knjiga. Mohorjeva družba, ki jo je leta 1864. izdala, jo je morala dvakrat natisniti. Jurčič, ki je bil takrat sedmošolec, je dobil zadnjo častno nagrado. S to povestjo se je med ljudstvom posebno povzdignila ljubezen do lepe knjige. "Živahno dejanje, po- . stavljeno nazaj v strašne časel1^110' k-ler Je P°dnevi delal za liki njegovi načrti so padli z ii:„4. ------- A--1 •• —L -----"Rokov- njaci" je dovršil njegov prijatelj Janko Kersnik, ki mu je bil v pripovedni umetnosti najbolj soroden. Pokopali so ga AGITIRAJMO ZA ODDELEK1 MLADIH- NEMCI SE SKRIVAJO V RUDNIKU Po slabo "razsvetljenih in vlažnih rovih starega premogovnika pri Palembergu v Sieg-friedovi črti sé skriva okoli 300 mož, žena in otrok kot ptiči v gajbah in čakajo, kaj bodo ž njimi napravili Amerikanci. Tam žive že tri tedne, ko nad njimi divja bitka. , Spočetka so mislili, da jih bodo Amerikanci obglavili. Ko pa sta jih slučajno našla Lt. Glenn Poppe iz Mason, Ohio in Cpl. William Reifsnyder iz East South Bend, Ind., ko sta se skrila med nemškim artilerijskim ognjem, so ljudje kleče prosili, da jim prizaneseta. Zavetišče je približno dolgo 200 čevljev, šest čevljev široko in sedem Čevljev visoko in postranski rovi peljejo na obe strani. Pred tremi tedni so Nemci ukazali prebivalcem, da se izselijo iz Palemberga, ki je sredi Siegfriedove čtre. Okoli 6,-000 ljudi se je izselilo, 90 pre-mogarjev s svojimi družinami pa je dobilo povelje, da ostanejo in obratujejo rudnik toliko časa, dokler je sploh mogoče. Delavci so pobrali nekaj najpotrebnejših stvari in so se skrili v rudnik. Amerikanci jih bodo pustili v rovu toliko časa, da se bodo mogli varno vrniti na svoje domove. Ob vzhodu v rov stoji ameriška straža. vo pisateljsko delovanje. Leta ijaj jc veliko delo iz staroslo-1871. je odšel celo v Sisek, da ¡venske dobe, a dovršil je samo bi tam urejal nemški list, pi- j prvi del pod naslovom "Sloven-san v jugoslovenškem duhu. i svetec in učitelj." Imel je Jurčič je bil namreč tudi v politiki zvest učenec svojega učitelja Levstika in je z vsem prepričanjem zagovarjal narodno jugoslovensko smer, ki je dobivala v teh letih že svoje jasnejše obrise. A to je drugi del njegovega življenja. Leta še polno načrtov. Leta 1881. je osnoval s prijatelji "Ljubljanski Zvon," za katerega je pisal roman "Rokovnjači." Toda medtem ga je že premagovala bolezen. Iskal je zdravja v Gorici in na Brdu, a za-iman Dne 3. maja se je širila 1872. se je kot urednik Sloven-j p0 Sloveniji vest, da Josipa skega Naroda preselil v Ljub-. jurčiča ni več med živimi. Ve-ljano, kjer je podnevi delal za i lik¡ njegovi načrti sc turških" vojska", krepko risani ilist» Ponoči Pa do Pozne ure PHnjim v grob. Roman - .. . __________'sal svoie romane in novesti. V i »ioAi" i o Hr.vriil niec značaji in znameniti, zlasti Do- sal sv0Je romane in povesti. tem času so nastala njegova dela: "Doktor Zober," "Med lenjcem znani kraji, kakor sta-roslavni grad Kozjak, velevaž-ni stiški samostn, sloveča božja pot na Krki in cerkev Matere božje na Muljavi, vse to je vzbujalo zanimanje za izborno, s krepkim realističnim peresom dvema stoloma," "Lepa Vida," _____ ____ "Erazem Tattenbach" itd., ki.j v Ljubljani in na grobu se sve so še danes najljubše čtivo : napis iz "Tugomerja," ki ja-vseh naših čitateljev. Jurčič sno izraža Jurčičevo življenj-je imel poseben dar pripovedo- sko pot: pisano povest," pravi Fran Le- vanJa' s katerim si je mahoma I Trd bodi> neiSprosen, mož je- vec. "Stari stiški župnik Hinek je tri nedelje zaporedoma pri-digoval samo o Juriju Kozjaku in iz vse okolice so ljudje kar vreli v cerkev." Po maturi je odšel Jurčič na Dunaj, kjer se je seznanil s Stritarjem ter s svojim marljivim delom tudi tega našega svetovnega potnika pridobil za delo na polju slovenske literature. V prvih letih na Dunaju je pisal Jurčič "Desetega brata." O tem piše Fran Leveč: "Kako je Jurčič živel na Dunaju, kako je stradal in prezebal, po vlažnih luknjah prebival, o tem bi se dali pisati dolgi žalostni spomini. Omenim samo to, da sva enkrat pet dni obživela ob enem samem goldinarju in še tistega sva si vzela na posodo. A poleg tega je neprenehoma delal in se pripravljal za svoj pisateljski poklic. V tem času se je rodil "Deseti brat," sedaj prava narodna knjiga, ki obsega nekatere tako klasične prizore in tako genijalno risane značaje pridobil občinstvo vseh vrst. Njegovi romani so kljub predsodkom proti tej "pohujšljivi" vrsti leposlovja segli v široke vrste naroda. Jurčičeva velika zasluga je, da je privabil k dobri slovenski knjigi naše ljudstvo ob času, ko so stari domači pripovedovalci že izumirali, in odprl pot našemu leposlovju v kroge, ki so dotlej poznali le tuje knjige. V besedi in dejanju je njegovo pripovedovanje priljudno zanimivo, naravno in živahno, da gledamo pred seboj resnično življenje in ljudi, kakor so živeli in žive po naših vaseh in mestih, po kočah in gradovih. Vse njegove spise prepleta živa fantazija, napet razvoj dogodkov in izvirna narodna šaljivost, ki je z Jurčičevimi originali stopila v naš književni svet. Zato bodo njegova dela ostala pravi zaklad našega narodnega življenja. Leta 1876. je Jurčič izdal svoje veliko dramatično delo "Tugomer." Pokazal nam je klen, kadar braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu. —(E. Gorshe po knjigi "Vodniki in preroki," ki jo je spisal dr. Ivan Lah.) KAKO JE ŽIVEL KANT Slavni nemški filozof Ema-nuel Kant je vstal zjutraj ob petih, naj je bilo pozimi ali poleti, v petek ali svetek. Svojemu staremu služitelju je naročil, da mora biti z njim strog, če se ne bi hotel takoj dvigniti, kadar ga je zbudil. Sedem ur spanja je bilo po njegovem mnenju dovolj. Živeti pa je treba redno, to je prvi pogoj za zdravje, je dejal. Ko se je oblekel, je šel takoj v svojo študijsko sobo, kjer ga je čakal skromen zajterk: slab čaj in pipa tobaka. Bil je velik prijatelj kave, pa je vendar trdil, da je škodljiva. Zato se je je izogibal. Do sedmih je pregledal svoje predavanje, nato pa je šel na univer- NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem, da niij je previden s svetimi zakramenti za vedno zapustil naš ljubljeni soprog in dragi oče Frank Pire ki je dne 25. avguste 1944 tako nepričakovano izdihnil svojo blago dušo na svojem domu in na rokah svoje žalostne soproge. Rojen je bil 24. februarja 18S3 v St. Jerneju ni? Dolenjskem. V Ameriko je prišel leta 1908. Kako so ga rojaki «poslovali in ljubili, se je prav lepo pokazalo, ko je ležal na mrtvaškem odru in na dan pogreba. Izguba pokojnega ni zedela v srce samo njegovo družino in ožje prijatelje, temveč celo naselbino. Zatorej si štejemo v dolžnost, da se iskreno zahvalimo iz dna srca vsem skupaj, kateri ate tolikrat prišli obiskat ranjkega Franka in g« tolažili, ko je bil bolan. Nihče ne bi mogel verjeti, da tako v kratkem čaau in tako krepak mož, pa je tako hitro naa zapustil. Ni bil bolan, ne zdrav, a on se ni podal do zadnjega trenutka, ko je videl, da se ne da več vztrajati. Zahvalimo se iskreno častitim gospodom Rev. Mattias J. Butala, Rev. George J. Kuzma in Rev. A. J. Sinsky za opravljeno sv. mašo zadušnico, ki so jo darovali tu pokojnega. Iskrena hvala Rev. Mattias J. Butala za obiske in ker so prišli molit na dom ob krsti in za opravljene pogrebne obrede in molitev ob grobu. Prav lepa hvala Rev. George J. Kuznui, ker so prišli na dom in vzeli slike, ko je pokojni Frank ležal na mrtvaškem odru. Zahvalimo se prav iz srca častitim šolskim sestram cerkve sv. Jožefa ker so prišle na dom molit za bl*go dušo pokojnega. Hvala članom društva Najsvetejšega Imena za skupno molitev ob krati; sploh hvala vsem društvom in članom, katerih je bil pokojnik član, namreč društvu it S KSKJ, društvu it. Petrtf in Pavla št. 6« ABZ in društvu Triglav, pri katerem je bil tajnik ob času smrti. Zahvalimo se predsedniku J. L. Jevitzu in tajniku Peter Musichu za izraženo sožalje, katero «U izročila v imenu društva št 66 ABZ ▼ znamenje spoštovanja in ljubezni do pokojnega. Prisrčna hvala vsem darovalcem vencev in za naročene svete maše, katerih je bilo dosti naročenih in tudi iz drugih krajev. Preveč bi zavzelo prostora, ako bi imenovali vsakega- posebej. Zato vas prosimo, da nam ne zamerite, da se zahvalimo z eno besedo vsem skupSj prav is dns našega žalostnega srca. Prav lepo se zahvalimo tudi družinam, katere so nam bile v pomoč in tolažbo v teh bridkih nrah: Mr. in Mrs. Louis Miv-tinčich in hčerke Betty in Mary, Mr. in Mrs. John Impari, Mrs. Josephine Kolenc, Mrs. Jim Talaga, Mrs. Joseph Fata, Mrs. Edward Teriep, Mrs. Stella Zupančich, Misses Ann in Lillisn Terlep, in vsem skupaj, kateri ste nam kaj pomagali že na ta ali oni način. ... Ne smemo pa pozabiti zahvaliti se tudi pogrebnemu savodu Mr. Anton Nemanich, za tako lepo urejeno vodstvo pri pogreb«, in za njegovo postrežljivost in naklonjenost, ko je bil nam tako lepo na roki v vseh ozirih. Se enkrat prisrčna hvala vsem skupaj, kateri ste nsm kaj pomagali; mi vas ne bomo pozabili. Ti pa, dragi soprog in ljubljeni oče, Id si nas tako nenadoma zapustil, v globoki žalosti Ti kličemo: Počivaj v miru božjem po Tvojem trudapolnem življenju; naj Ti sveti večna luč. Žalujoči ostali: MARY PIRC, soproga LT. JOSEPH F. PIRC, SGT. J. STANLEY PIRC, in FRANK PIRC, Jlt, sinovi MARY omožena Mre. John Terlep, hčer GLADYS, sinaha Joliet, Illinois, 10. oktobra, 1944. HASLO K. S. K. JEMOTF OFFICIAL ORGAN OF AND FggT.innm)B* TH» GRAND CARNIOLIIN SLOVENIAN OATBOLIO UNION of V.B.A. In the Interest Uncle Sam, three of °J y°ur organization for your them "somewhere in the Pa- ™-°Peration m the past, cific." Only brother left in Your valuable assistance the States is Cpl. Alphonse and the many f^esies ex-Troha, 27, at a replacement te"ded * us made the success center at Sheppard Field, Tex. of blood P,asm V™gr*m At mec'hanize.d cavalry outposts in New Guinea are Pfc. Milan Troha, 21, and Pvt. Stanley Troha, 30, husband of Mrs. Cecelia Troha, 19109 possible and we are indeed grateful. We hope the end of the war is near enough at hand that it will not be necessary to call on you for this Cherokee Ave., while their ?ervice again' However, we lone sailor brother, Fireman ;know lf * 18 ^cessary to re- (First Class) Rudolph Troha, |sume we can count on y°ur 19, is attached to the Pacific continuous assistance. Fleet- I Gratefully yours, ILLNESS FATAL Lorain, O. — Mrs. Frances Juha. 53, 1924 E. 33rd St., died a', her home Sept. 29 at 4:30 a. m. after a long illness. Born in Jugoslavia, she had resided in Lorain 37 years and was identified with SS. Cyril and Methodius Society No. 101, the Slovenian Women's Union, and the Altar Society of SS. Cyril and Methodius Church. Her husband John died in June this year. Surviving are a daughter, Dorothy; a sister, Mrs. Mary Gradisek; and a brother, Frank Karnic of Lorain. -o- Bore: I passed by your place this afternoon. Bored: Thanks. Thanks'awfully. Marie B. Krohn, Blood Plasma Chairman. Killed in France Cleveland, O. — The War Department has notified Mrs. ' Mary Bergant, 856 E. 210 St., Euclid, that !her husband, Sgt. ¡John Bergant, Jr., 24, was killed in France Sept. 16. The ¡infantryman was the father of 23-month-old Shirley. The son of Mr. and Mrs. John Bergant Sr., 19706 Cherokee Ave., he entered service in April, 1942, and went overseas last December. He formerly attended St. Catherine Church, Euclid. He also leaves two sisters, Marian and Frances, and foil» brot'hera. Albert, Joseph,' Sgt. Steven in England, and Pfc. Andrew in France. Back in Action Cleveland, O. — Sgt. Frank Sinkovec, 27, is back in action with his unit CONflltTtD INTO MVM- —► f IVCERIRE G Of S INTO (■OREHU PIIIER JOLIET MEN'S LEAGUE (Continued from Dace 7> with an abundance of good health and happiness ... if t'he girl spectators are being bothered with weak hearts blame it on the bowlers who come so close to picking off the big splits . . . but never make them . . . better be careful, girls, and save your hearts . . . these KSKJ men bowlers are always trying and you'd be surprised how many splits are marked up as spares eventually . . . John Culik is all smiles ... we found out why ... his son »Tony, l). S. Navy, is,home on furlough . . . the boys seem to have gotten over the habit of fouling . . . the bell doesn't ring any more . . . that's good . .• : the present standings: W. L. Pet. Tezak Florists ..........7 5 .583 Sloveic Coals ............7 5 .583 Avsec Printers ..........7 5 .583 Eagle Store ............:...6 6 .500 Peerless Printers ......5 7 .417 White Fronts .........„4 8 .333 "TOO OLD" Following is an extension of remarks of Hon. Virgil Chapman of Kentucky in the House of Representatives, Thursday, Sept. 21, 1944. Mr. Chapman: Mr. Speaker, under leave to extend my remarks, I include a poem by James Patrick McGovern, a member of the bar of the District of Columbia and an officer in the United States Army during t'he First World War, which I think expresses the sentiments of many gallant veterans of that war who have been denied the privilege of serving in the present World War on account of age. The poem is as follows: "TOO OLD" The surge of battle rises everywhere, From camp and field to office, home and street; The soldier's vibrant step, the drums' deep beat, Stir the blood even as t'hey fill the air. But who are they that, chafing, stand and wait, Though speed is victory and man's the need? Why must they press, while none will pay them heed, To serve at any cost, in scorn of fate? Scarred veterans whose valor shone before. They have stepped forth to take their posts again; "Too old, too old," they hear in a refrain, As their steeled honor urges them the more. Faith with their past, which knew no compromise, Calls them to fight until their life tide dies. —James P. McGovern. juveniles give cause for juvenile delinquency Killed in France Cleveland,. O. — Veteran of q the Sicilian and Italian campaigns, Cpl. Frank F. Krasoc, 30, was killed during action in France 011 Sept. 16, the War Department notified his father, Paul Krasoc, 1533 E. 172 St. Cpl. Krasoc, who had been in the Army since June', 1941, and overseas since May, 1943, was a graduate of Collinwood High School* Besides his father, he is survived by a sister and three brothers, one of whom, Cpl. Paul, is in Hawaii. -0- Missing in Action Cleveland, O. — Pfc. Steven Markolia, 19, son of Mr. and Mrs. Steven Markolia, 6527 Schaefer Ave., has been missing since action in France on Sept. 17, the War Department disclosed. The infantryman has been overseas since March. He saw action in Italy and France. A graduate of Cathedral Latin High School, Markolia was inducted on July 20, 1943, and trained at Camp Fannin, Tex. He is a former employe of the Sterling and Welch Co. -0- Wounded in Germany Cleveland, O. — Mrs. Matilda Smerdel has been notified that her son, Pvt. Stanley Zupon, was seriously wounded in Germany,Sept. 20. The 39-year-old infantryman has an 18 - year - old daughter, Florence. Pvt. Zupon worked at the Cleveland Tractor Co. prior to his induction. He has been overseas since May. A sister, Seaman Virginia Smerdel, is with the WAVES in Oklahoma. , forces which can deflect folk, especially, parents, from the paths of straight thinking and therefore of straight living?— Universe Bulletin. "A HOUSE OF PRAYER" "My house is a house of prayer," Our Divine Lord tells us. Certainly most of us realize this and conduct ourselves accordingly. Since the Church lis His house and since He is ,truly present we naturally act ¡with» more politeness than jwhen visiting the home of one ■ of our earthly friends. But, since we are human, 'we are often forgetful and thoughtless and sometimes with the best will in the world we drift into habits that are hardly becoming in Church. Ordinary society has rules of polite behaviour which must be acknowledged and followed if we do not wish to be looked upon as boorish and uncultured. So, too, the Cnurch has rules of conduct which we must follow if we are to be considered as Christian gentlemen and gentlewomen. For example, the making of the sign of the Cross. It might well be compared to a soldier's salute which we know must be made precisely according to rule. Our sign of the cross is our salute to Christ in the tabernacle, and naturally should be made as reverently as possible. Then, too, our genuflection which should be a reverent act of homage and respect to our King of Kings. It seems almost superfluous to say that we should genuflect on our right knee and t'hat our knee should touch the floor. Of course, we've been doing it for years, and don't have to be told about it, but if only we could "see ourselves as others see us!" Just for the record then we might review our improvement in our efforts to be at Mass on time, to stay in Church till the priest has left the Altar and in the future to make an especial effort to make the sign of t'he Cross and to genuflect as reverently as possible. — St. Aloysius Bulletin. V -(J- —MAKE IT 40 IN 44!— The country is rightfully worried about the rise of crime among the youthful members of our society. What has caused it? What will* end it? These questions interest all of us. Answers nave been given by clergymen, social workers, judges, teachers and parents. In fact, it seems that all were queried except the young people themselves. The Institute of Student Opinion must be given credit for thinking of putting the question to them. We are glad they did for the answers are illuminating and instructive. A national poll of 93,913 young people of junior and high school ages was taken. WThen they were asked what was the cause of student vagaries and aberrations the response was almost staggering. The young people said that their parents were not strict enough with them! They were specifically asked if they were in the place of their parents would they, allow their 16-year-old sons and daughters to do as t'ney pleas- ed about hours, dates and amusement places. They voted 82 per cent for restricting boys and 86 per cent for restricting girls. With wisdom beyond-their years they voted against allowing both boys and girls complete freedom in choosing their companions. About one-fifth of those answering said that they would allow their sons and daughters freedom in choosing companions if t'hey brought them home so that the parents could meet them. We have heard parents complain that their children almost force them into giving | the latter free rein for their amusements and recreations. ! In view of these youthful answers, isn't it just possible (that parents have been too careless about t'fteir responsibilities? That they have cloaked their indifference with the flimsy excuse of filial durance? Possibly these juveniles have put their finger on thq cause of juvenile delinquency. Wise parents can now remove that cause.—Selected. ' a father breaks the news of sons death How would YOU say it? Well, here's how a Cincinnati father broke the news to his son, a Jesuit novice studying at the Milford, O., novitiate when he received word from the Navy Department that another son, a sailor, had been killed^in action in the taking of Saipan. He wrote: "Dear Son: "I have the same unpleasant duty that my father had in the other World War. That was to advise me that Larry had died at Great Lakes, which information came- to me in France. "Now I am writing to you that our Joe, the second eldest, has passed away in action and has given his all for God and country. "It is rather coincident that my brother Larry was also the second eldest, and therefore my father and I have experienced the same loss, and you, my son, have the sorrow of your brother's death as I had. Further, Larry and Joe were of the same type—fine, clean, upright and strong. "It is my fervent belief that uncle and nephew are now in Heaven together. Mother and I and all the children are reconciled to God's Will and I do not have to mention that I know you are, too. We just have to choke up those tears that gather from time to time and know that God in Hfls abundant goodness has a plan for Joe, and I hope that all will be better soldiers under Christ's banner for the loss of such a son and brother. Line« that moor P.C. boats must be ae strong and durable aa human ingenuity can make them. Here at Coneolidated Shipyard in Morris Heights, N. Y„ 1« W. J. McCioud, tying coils of the eisal marine rope that fills the Navy's specification. By-products of used kitchen fat are needed to procs— this tough ma-fine rope. "Mother, Mary and Dick had just returned from the depot last evening after seeing Tom off and were hardly in the louse when the boy brought the ad iilegraphic message. We telegraphed to Tom, and what 2 shock for him, as he was continually saying, 'If I could only hear from Joe before leaving.' Maybe Tom told you he had applied for transfer to another ship. We know he had in mind to get into the. Pacific Ocean with the hope of meeting Joe. "We have made arrangements for a requiem high Mass for Joe at Holy Family Monday, July 24, at 9 a. m. We know you will be there in spirit. Father Joe will sing the Mass, and we are planning on John and Dick serving. "I must again say Mother is a real Christian in her sorrow, ; and it is no wonder you are | where you are, with her as an example. All send their sympathy, and may God bless and sustain you at this time. Love, "Dad." -o- GEORGE WASHINGTON'S PRAYER "Almighty God, we make our earnest prayer that Thou wilt keep the United States in Thy Holy protection; that Thou wilt incline the hearts of the citizens to cultivate a spirit of subordination and obedience to government; to entertain a brotherly affection and love for one another and for their fellow citizens of the United States at large." The above prayer was recited by George Washington after his inauguration. It is from a copy found in his pew at St. Paul's ChapeJ, in New York City. Wounded on Peleliu Island Cleveland, O. — Marine Pfc. Joseph Ziganti Jr., 21, suffered chin, neck and right leg wounds during action on Peleliu Island, his parents, Mr. and Mrs. Joseph Ziganti, 352 W. 56 St., learned from the War Department. A former employe of the O'hio Crankshaft Co., he entered the Marines in December, 1942. -o- Paradise Unload All life is loss; for it delays, The vision of Thy Face. Yet, nothing, Lord, is lost to him, Who hath not lost Thy grace*