Delavci sami ne vidifo verig, v ktere jih vklepa kapitalizem. DELAVCI! - ivobodo in pravice evoje! Iifabiti ■ičeaar, pridobit« pa lahka v«e. Piaro^nin« (subscription): mm oa leto. 75c ua pol leta sa Ameriko (SI. 50 " j"* >Mf 75® halt year in America. S2 na lato, JTh leta ** Evropo (S: per year Si per half ■pyCuropr Knur*J as Mcouil-tlitii m*u*r. iHc 6. IW07, »111»« \omi of fit • at CtiicAg< | II). uu4m ib« act of Coa«r*M of Mareb trd. INI*. Offiy: 587 Bo. Centre Are. ''Delavci vseh dežela, združite .se' LIST ZA INTERESr. DELAVSKEGA UUJDSTV/V. * * j \ THIS P A F E K . ^DEVOTED TO THE INTERESTS OF THE WORKING CLASS.. 39. Chicago. 111.. 11. lunlfa (June). 1908. Leto (Vo».) HI. Mita stradati? tlovoljni, ker ste imeli tlelo. Niste J vedotna taji da je privatno last-pomialiH, kaj pride jutri. j niitvo sredstev za p rot! nice i jo pt> $765. Toda kapitalist ne inore več fusa delo klerikalcev in rojalis- Kolek ti V i / C 111 vposliti delavca. ako ne more $765 t»»v. Omenjeni k« se z aro til i. tla ' j Ali danea ate brez tlela. Rednij trustih in korporacijah prvi in vrednega produkta* tet fa je vzel uamrtijo Dreyfusa in preprečijo . T"! _ detlavci, ali bodete ste. Nočete še danes zaupati samim glavni vzrok sedanjim gnjilim od njega, takoj spraviti v denar prenos Zolinega trupla v Pant he- '' vedno m vcnomei t Že mesece »te brez delo j sebi? Hodete-li t ud i seda j prezirali) razmeram v republiki. Prt>č *'Tedaj kapitalist zapre sTata tvor- on. Nakana se jim pa ni posre- *** *! * ,m,.> (>,t"khVlh11 tniHti! Proč z zasebnim lastnin-1 nic in mezdni dels V »Ž svobo čila. Sedaj divjajo rojalistični lnl kadar hočemo pove »to trudili, da bi našli delt) novo poslanico, novo doktrino: lih v tvornice ste se borili socializem t jri, da bi prodali svoje dela v- Hočete stradati št* zanaprej lile delodajalcu. Prehodili ste ali hočete biti svobodni!! dolgo pot pe« in se vozili na ____t_ fo vlakih »d metta *> me- Kap.taliM.čm listi molčijo kot » delom. In sedaj ste one- „ social1 s t i č n i konvenciji Kaj botlt- z vami t tvom! Proč h kapitalizmom! tleti človek! — mora im lov za dru klerikalni liati zojwr vlado in f>o- dati da smo za gospodarsko ena- NOVE S0CIAU8TICNE ZMAGE Pri volitvah v parlament v Belgiji, ki mo ae vršile 26. maja, ho pridobili socialisti i>et novih man . . . . . . . . J .».ai, delojemalcev t ... f ae nahajajo w istem P" I Maju kot najst krogelj iz pusk na mori*- * datov in a tem pomnožili svojo moč v zbornici za 17 odstotkov. on. Trombc korumpiranega sistema se boje ljudstvu povedati, kaj ho IVihranki so |>olši. V mesnicah govorili stn-ialisti na konvenciji, ptodijalnicah vam ne upajo Objavili pa bodejo ilukmilio gospodarji hiš vaa pritiskajo KOVure grafterjev, ki se zbirajo boardingbossi'' vas po- na republikanskih in demokrat-ix atana. Okušali ste že celo;8kjb konvencijah. kaplje miloščine. Toda ta ne more zadovoljiti, vaš duh| Caseell, |iupira temu. kongresi................,—......, ( tl>, u, v , unnt-nii. ^Mumn ntw , i i * | ▼ skrajni stiski Ste se obrnili je aretiran vsled ohdolžme. da je naN v Lirir„ .,os Waul.-rs v Hov- \HtU™ ^ .. ^P™ ' -gHHg ta|gyHja|B gledam* današnji tlMS'ski po IO lil po- , " " r gim bow.«, ali Hr« n»r»ila- mijej,, »ar,,,! n« ....... proti re- Wk™t nas ....pralnik, ti. Če velik, ji-klarskiii pudjetj. I publiki. "U Soleil," H«ilo ro- ^ pra»„j,j,,. k.j je kolektivi-1 ustHviji, tlelo, pot.-,,, trli v«» in-| jAiitov t. j. pri vele,.cev »tare kra »'»l-«l»™ka enakoat, iliiatrija; in tako ,mj,le' moderni Ijeve vlade, piie 2 d.,e S. jun. da k«k»'V bo<1' f1""*1" v suženj zunaj tovarn ^eKledno Drevfu« ne zaduši aamo dveh »'*'»''«'»•'• kako, bo -e z,ve-arinad« br,/.po»el,nh »o ariiev, kij kroKelj iz revolverja temveč dvll.; ti » .kupno.t, brez delodajaleev •Sticialistični tiket za predsedniške volitve: EujjeneiV. Debs za predsednika. Beti Hatiford za podpredsednika. čil. Obenem piše ta list. da truplo Tak |M>lo/.a j je p^^ra štda Km.la' Zole m- spada V Pantbetin -»»venake.n jeziku znači .ko,.....s, • - r^nr Kalmoo jo. katlar hočemo oruan- Novi belgijski parlament ob-t^ ^ ^^ $ ^ (»e- j temveč v reko Seine ji sedaj iz 87 klerikalcev, 4d li- ... , . ,. niti svmt> ilflaviif Mila Hsahtt vali -- Socialistični urednik obsojen. , . „„ .... , , » niti svoje delavne aile ni zahtevali beralcev. do socialistov in 1 krs- , j. _ , . . . , . .. , btnleja ne samo l|t»rre dobe catukega demokrata. Novoizvol- , • . «71 i . i .i setlaj v mezdi, temveč,tildi dru- i jeni socialistični poslanci so: h- .. . , I j . , . ell. dober republikanski mil, R„Ver v Toumai Ath. PanlK'11 fi t anik v Philadelphiji, l'a„ ,.„Rtm. v Charleroi. Samuel Don- pr":trt V f?1', ^''mUjT; Kolektivizem je beseda, ki v mu zmanjka dela in konsekvtmtno kruha! Človek je v današnjih razmerah ti skupno laat vsega bogatsva kar prisljen želeti slaho svojemu blji- in J. Lamperis v ložaj iz socialističnegajsialifcea. |o Isllaikov tovarn, do gosptalar- na zelo prefrigau način ukradel Waremme i jfs industrije — za pomoč. Toda državi pet milijonov dolarjev. Ghent. njih area, trda kot kamen, se niso Seveda kongresni k in njegovi pri- Sijajna je pa socialistična zma- «BK'hčala. Lastniki tovarn yas ne jatelji nasprotujejo socializmu. v pniaiji, kjer so se vršile 3. poznajo zdaj: oni poznajo samo kajti v socialistični družbi bi ne jun> deielntuborske volitve. Pet dolarje in dividende. Kaj njim mogli krasti. Vsak grafter je na- socialističnih kandidatov je izvol- mar raše trpljenje! sprotuik soeializma. čeravno vsak jt.nih sedaj prvič v deželni zbor. I f: 0 0 0 0 ......... Da, kapitalisti poznajo samo do- nasprotnik št* ni grafter. Štirje so iz Berlina in okolice, e- Od blizo in daleč jarje in dividende. Znižali so plače vaaim par tovarišem, ki ae delajo den pa iz liano vera. Kdor pozna Gospodarstvo naie vlade. ga ekzistira na svetu- Hiše, tovarne, obdelana in neobdelana zem-Sodr. Freeman Knowles, ured-, |ja naj poMtane lastnina vseh iju-mk lista " Dead wood Lantern" v (li na HVetn< Nihče nima več pra-Deailvvoodu. S. I)., je bil minoli teden pri zvezinem sodišču obs<»- žnjemu. !Se hujši je liberalec. Ta ht»če popolno svobodno izkoriščati in pra- bogateti se ob delu druzih. vice reči to je moje, temveč vse! Seveda se te meščanske stran-naj postane naše. to se pravi svet ke Vrivajo pod raznimi imeni; jen na globo *.*»0<> zaratli nekega naj last vse človeške družbe.! en 11 Ht' naziva ljudsko, druga na-' nemoralnega" članka, kterega ("loveška tlružba je sestavljena rtnlno, tretja krščansko socialno je priobčil v imenovanem listu, na| jz raznih narodov in raznih ple- in vtM? »kupaj se ljudstvu kaže-kar je bil list razpt>slan po pošti.1 rnen Narodi in plemena ao v go- kot prijateljske in se hvalijo V dotičnem Članku je Knowles sptnlarskem oziru popolnoma ena kako ill,aJ0 ljudstvo rade. Toda razpravljal o resničnem dogodku ki. Vsi so dolžni delati'ki imajo »***niea je, da hranijo meščanski v Denveru. Colo., kjer je neko pravjco do dela. Sad člove&kega kapitalizem. Klerikalci strašijo mlado dekle umrlo strašne smrti ; ^^ jM,vstane skupna last Člove- lj*d«tvo s peklom; narodnjaki s vsletl kriminalne operacije. In ike družbe, (''lovmka tlružba je patriotizmom. Karod, ljudstvo] pa iiui |i«,tin - - ^^^ Koliko ima delavce od bogat- volilno met-,,|o za nemške deželne Mesečni izkAz iz IflLhingtona ^ ta elaio k. k. m l.il nič bolj ne- .jol/.ut redni stare ljudi, otroke tpl»« »"*«««* P<'»..anjkanja To pomeni za nje zvišanje kapi- !itva- kterega prtuzvaja? Ali sme- zhore. tega mora iznenaditi ta si- o dohtnlkih in stroških avezine u- raoralen kf^or 80 bi,i n(iAl namreč vo- prave, pokazuje za minuli mesee kl v ameriškem dnevnem čaaopis- j0 nezmožni in ne^xmobni. vo privatnega kapitala, ki je kriv sar. iijieti vse bogatstvof — Dok- iijne kurije tako razdeljene, da maj $11,958,991 deficita. Lansko ob ('asu obravnave proti mili- Enake dolžnosti in enake pravi- \ae«» z,a- in uvedbo skupne lasti, ler se ne bodejo delavci vglobili voij huržoazija. kapitalisti in ve- leto v istem času je hilo prebitka i°,lariu Trawu, je bil urednik ub- za Vse! Človek naj ne sme človeka izko- v ta dva vprašanja, tako dolgo so l,.,M,srstJ,iki tri dele elektoriev. a ^s.57o.212. V 11 mesedtf tekočcira twž,'n '»^»i«'" KnowW \Hsnrotniki zmajejo / glavami ri;<"'a,i te,nv^* filovek naJ (''love" n tudi manj dela, manj ildelkov, — a večjo brezposelnost in večji boj za delo. V ikra j ni sili ste se okrnili do nepristopni za razredni boj. driivnikov in zastopnikov, kterim , , ... • , . • i Deset milijonov tlelavskih volte poverili svoje glasove in jih' . . J_ . ,V . .. " /iI livcev je v Zedinjenih poslali na najvišja mesta republi- .. J . ; .. j . , . , . .. Med temi btule najmanj k*> v nad i, da bodejo skrbeli za , .. .. . . . , . ,, rr. j j » . glasov oddanih za dela Hfccor ljmlst\.i . I .»da državni- ' . . didate prihodnjo icsen » • , do 11 L- vo r ia in u ogromna večina malih posestni- fiskalnega leta je imela zvezina l,a ra't* v kakor (1a bi ter ,)ravij0. Iepi| va-a kIe. ka potlpira. ljubi, kov in delavcev pa le en del. Iz- vlada dohodkov $34,a^al ^,obo- . j«, tmla neizvedljiva in nedoseg Ne (lrnibt raz.iari,,,>ih volko- Ivoljeni ekktorji volijo potem iz'škov $610,010,754, tako da znaša --"y|ljiva. Vaša teorija je le utopistie-. vov arul>ak drulb* bratov, ki ži- drfavgh. KVOje Kzastopnike. Vsled te- lett»šnji tkwetlanji pri.oanjkljaj Dohl1 Je eno leto ker Je P° na. fantastična; je sanjarija v<' min,° in HrtM'no- >*vršujot" dol U milijon kra krivičnega volilnega reda ni $33,603,605. * j vedal resnico. --»•Ameriška Ve^ini fl6ve4tva S( ne. ^'osti in uživajoč človečanske pra vske kan- bilo njkoli pričakovati, da bi v V zvezinej blagajni imajo »e- jtistlaa. i mogoče, da se naš ideal kedaj de- vu e! . Milijon pniaki deželni zbf»r prišel kak so- daj denarja $1,817,43^025 (eno Albert Hvan, tajnik krajevne jsnsko uresniči. Toda kdor pozna Mir, svoboda, sreča morajo vla- ki in sastopniki se ukvarjajo s , . . . - _ . . filipinskim vprašanjem, s panam- J^v^v btnle gla^>valo /a soeia- eialist. Toda prišlo je drugače, milijardo o^no^at^e ------.. .. :..........u:... Iwtieni tiket kajti trn vel iea I! s,, se \,ln;ka socialistična stranka je join.v š.sstošestintfl a jut mili- rudniške organizacije v Jerome, le nekoliko napredek človečan-! dati ,vetu- bo I)a le tedaj tistw in Ariztuia. »in tajnik socialistične stva, temu se nobena stvar ne zdi mo*®('e, kn bo olsptilala zmagono-Zvezini stranke za teritorij Arizona, je nemogoča. j sno rdeča zastava po vsem svetil 2,769. i bil 3. junija obsojen na eno leto bi bil rekel kdo pred sto ^ ko bo zma£al aocializem! I kt'r j« resnično izrazil o a- leti, tla se bmlo sto let pomeri* vo-! Fraiiee Milost flftfcarifilrikWiaiiW^^— , ^ ^ --^^l^^NtoM^| IM tudi druge radikslne stranke ge lira(jno da ^vana je tožil nek rudniSki po desetih urah, bi gs bili tedaj sms ,n pri teh volitvah vodila tudi tnl-1 petindvajset dolarjev prto agitacijo za splošno in enako dolg pa znaša $1, volilno pravico za pruski deželni vprašanjem, z japonskim ^ kapitalisti(,nih .Mrikov nem, — s vsemi vprašanji 1 ... J . . .. 5r.. praznih t»bljnb. i delavskim ne. .Njim se 1 J _ A raspošiljanjem vojaških lat•» .. ...i ... ^_it__ ^wTrMi delavskim' nX Ksacijsm. mudi se jim s pit- vaznj^ jem, luksusem in nazdravljanjem' ' niegoviri earjem in eessrjem. Vaš glas jih giJcev »e doseza: vaš«» prošnje jih ne i . *«eroT i * ; i i tn — .»i^u,_______ _______.......Pl________. vznemirjajo. Poslušajo vas le na " .J' li so elektorji teh strank za soei- bitk lnet, Korejci in'Japonci. O t brav»ava' J«' vPraial toženca, v Hero]in WVoril s prijateljem ka volilni dan - potem ne več. Me- t1e}*voev JJJ^* M nmj.n? ali«t<4 in Jih tak^> aPravili v številu mrtvih na japonski strani,! knJ mia oavest' v za«r«»var kor (1a bi bil tik nje(ra bi He mil ^ C,JO z majhn° oiny nje holj lfeželno zbornico. poro6ijo moW. Rvan je na to vstal in povedal so- biu vsi sn„.jHli _ (hnn se to de. nase tlezele. ki je n„ ..............^^ Korpj(>ev profi ja}mnski dnlku odkrito, da F»retl sodišči. | janako vrAi ker imamo telefon «o da bi se odzvkli vašim proš- ^^ ________________ rjam. posečajo drnge bankete vi ^^ ^ indwtrislne depre- Nes- Torku in Philatlelphiji. — sije. kak<»r pa vse številke in ta- t . . . ; .. i sije, K n KIT >n •ankete, kjer se je zaje in zap.je ktprp r>okazn_ie število brez- •den veeer t,»o, e doarjev^To je jh .. k ,lUlmt„,ni Vh odgovor na vaze proznje za Mjo|> Umn pji(j(, „ ..pr„;|i.. krj. „ , , , . zl in "vračajoči se" pros peri tet i. Hočete še več? Ali pričakujete le kaj od kapitalistov in od poli- ličarjev starih strank? .— Ne? Zaupajte torej sami sebi! Ako stradate, stradate zato, ker kotlete stradati. Vi delavci in delavke proizva- Da. socialistična stranka koraka. koraka, koraka! kupne zveze; 3.) produktivne zadruge. Vseh- teh zadrug je bilo v 1. 1906 — 1685, ki so združevale 2,263.592 -članov, ki tvorijo 10% n ad v lad i ,kt era 'ima "ned"'"towjo. k,,'ra k"»tr«>lirajo zarotniški ka-|~ Torej, če se je uresničilo kar se V8eh prebivalcev (nad 20 Jet sta- Mezda in profit. Kapitalistično Časopisje v Philadelphiji. Pa., 'veselo naznanja'. takozvani "pmtektorattraja ' l,l,allstl- bl bl1 poštenemu delav- nPk(iaj nemogoče, zakaj1 nh) Anglije. Skupni kapital je že dlje časa. Japonski mikado je cu vsak za*ov°r naj hi se ne uresničil naš ideal znM 1070,333.700 frankov. — na to n videl "potrebo" da s si-; "Eno Ieto j,HV!" *arežal Je so' o kolektivnosti? Lokalnih konsumnih društev je 1 ' . l., n, :............... ... _ uio U: o oi * nL07 je bilo $36.30. Vsa ta letalcem, kterih je bilo 210.(X)0. v me- leti tožen radi veleizdaje in po- nakar se je usmrtil izborno. Zadružnega proizvajanja se deležite obe velenakupni druž- so bila panična ali kritična leta.: zdi $160.000,000. Na vsakega de-l zneje po zaslugah Krnila Zole o- ietrtek 4 "Chicago Daily Socialistu" po- državljanov? Ceste, ulice, vodo- jj»te vse. kar vam zadostuje za Tako poroča vladni statistik. Kaj delavca je torej povprečno pri- proečen. je bil prošli č....... ...........,, , , življenje. Vaša sila. moč vaših rok pa imajo te povprečne svote de- šlo $765. Na drugi strani - tako jun. v Parizu o priliki slavnost- n)(,MJ,> 121Ha.n ( aI ' ^,vodi po mestih, niso morda tlejan Hrvatske social.-dem. stranke * .............---^ narja opraviti s krizami' Lani je poročajo - je pa jeklarska dru ž- nega prenosa telesnih ostankov E- ** ,amkaJ 'f^1' jIM,e.n ,,",1^rt,1 ski kolektivizem? strankarski zbor se je vršil o Ve- bilo še enkrat toliko denarja ka- ba v minulem letu napravila rav-j mila Zole iz pokopališča Mont- •M"rt,n ^'»ovic (Slove- (-e tvori »kupna laat vže danes liki noči v Zagrebu, Slovensko inartre v Pantheon, napaden zre- nec '' kteri je ze več mesecev toliko bogatstva. zakaj se upirati socialno-demokratično stranjo volverjem in zadet z dvema krog brezvspmno iskal dela. Za«lušil se i(b.jj splošne skupne svetovne last sta zastopala sodruga Etbin Kri-Ijama v roko. Napadalec, ki je f " pHnom Ratlovič je bil star ninef stan iz Ljubljane in Josip Petejan streljal na Dreyfusa, se imenuje ^ |pt .,n ftbl1 vP°a,en Pr'i Dokazano je. da izvira privat- ^»Ua. Ceske socialne-demo- - ^ - O vimnill .. ni..i no in 1 ll___i • . , , . - kar 1873, a kriza je prišla vseeno. )e ustvarila orjaško masinerijo figsntne tovarne, nepregledne železnice in vso indiwtrialno silo, ki je povzdignila kulturo 20. sto- ^BK Nepremišljeneži pravijo, da je Vaie delo in samo vase delo je /a delavoa in nj^ovo rr»dbino do-wtvarilo vsa sredstva za produk- Vf|Jj ^ p]ft-p na Hj|n Kako je pa Vaie delo in samo vaie delo, fo (1a mnotroteri ljluljp> ki raznn •more topet zaobrniti kolesa in-! fcvartopirstva in pitja ne delajo fcatnje in vas rešiti stradanja. abra aiate- ■k^ga nazreila. Sele v social.st.čn. ma ktprp R(M.iaiisti neprestano družbi botlejo delavci prosti pa-■»snksnja. pfoati bede, destitnei- pribijajo na steno. Dejal je, da profitgrabeči kapitalisti eksistira- Bia anžnosti . l>a prinesejo zma- na zlo^inib . (iPjai j*. ,iB naflrrn. fo v socializmu, organ izu je jo se Mavt-i vseh dežel v socialistično •tranko. Socialistična stranka ima •voje govornike, izdaje svoje ča-*>piae, knjige in brošure ter ▼»držnje nepopr.stno ksmpanjo izobraževanja med delavci in delavkami ktere želi storiti inteligent-* Socialistična stranka je edina flranka ktera ima pozitivni pro Vam za reiitev sedanjega pere fcga vprašan ja brezposelnosti. Doslej se niste veliko brigali za ■ocialistično gibanje, za gibanje. je klicalo v združitev revne in iskoriftčane vseh dežel. Bili ste za- madeni kspital korumpira državne uradnike: dejal je, da korpora-cije že dvajaet let kontrolirajo zvezino vlado in vlade posameznih držav in da delajo zakone v zasebne koristi; dalje je dejal, da ekststirala dva razreda: dejal je tudi, da kongres neče sprejeti zakona za pmtekeijo delavskega ljudstva in da kapitalizem je rsna človeške družbe. Seveda predsednik ni vsega tega povedsl jasno temveč btdj indirekt.no. Predsednik pa ni povedal, niti nikoli ne bode .kje je iskati vzroke teli napak sedanjega sistema In kako odpraviti te napake. Predsednik no toliko čistega profita. kolikor inartre v Pantheon, napaden z reje izdala za delavce, torej 160 milijonov dolarjev. Študirajte dobro te številke. Za vsak dolar, ki ga je Izplačal je- Louis Anotoine Gregori in je u-klarski trust v mezdi, je prišel rednik vojaškega lista "LaPran-dolar profita. 210.000 delavcev je ce Millitaire." produciralo železa in jekla v vro- Napad se je izvršil v Pantheo-dnosti za 320 milijonov dolarjev in ta ogromni produkt je moralo 210 tisoč mož deliti s par sto ka- ceremonijami položen v novo ra-pitaliati, ki celo leto niti videli kev. Gregori je ustrelil dvakrat. nu, ravno v trenotkn ko je bil te- j^j » lesni prah Emila Zole z velikimi Olympic clubu. Stanoval je na 10 Hantlel Place. Pri mrliču so našli sledečo noto: "Človeku ni vredno več živeti, ako je reven in če mora v ."»4. letu svoje starosti is- Med severoameriškimi Zdruie niso tvomic od znotraj. Z drugimi besedami pomenja! roki. to. da je vsak delavec, vposlen pri Tnited Steel Corporation v prošlem letu delal tri dni v tednu zase in svojo rodbino, a ostale dni je pa delal za delničarje in kapitaliste, kteri posedujejo plavže, livarne, jeklarne itd. Reklo bi se lahko tudi. da je vsak delsvee. pri tej gigantni kompaniji delal pet ur predpol-dne za svoje delodsjslee, in pet trr popoldne pa zase. — Iz tega je dovolj razvidno, da sedanji jeklarski delavec ni nič v boljih razmerah kakor je bil ne-kdanji tlačan, ki je delal tlako grajščaku. Tudi tlačan je moral polovico svojega dela žrtvovati svojemu gospodu. Razlika je le ta. da ni nekdanji plemič nikoli ustsvil dela in vrgel tlačana in posla. To moderno tlačsnstvo bi se *e marsikomu zdelo "allright", ako bi bil vsak delavec zagotovljen, da dobi vsako leto povprečno a je le lahko ranil Dreyfusa na nimi državwni in Kitajsko se je s čaaom pojavilo prijateljsko raz- Napadu je aledila velika pani-; ,nerf: ki čimdaljp bolj ka in pozneje divji izgredi. Pri!f1*™ T"' ^ * zadnji ča* posebno na to, da ostane Mandžurija v reanici kitajska in vsled tega ameriški listi silno napadajo Rusijo in Jsponsko, češ, da med tem advema državama jatelji Dreyfusa so padli po napadalcu, podrli ga na tla, gs bili s pestmi in pslicsmi ter mu trgali obleko raz telesa. Le s silo ga je dobila pelieija v roke naksr ga je zaprla Kazim (iregori-a je bilo ,;bst°JA tajna, P0®0**' aretiranih še čez dvajset drugih katerp P"P^a »^vema Mandžu- oseb. Koso vprašali Gregori-s. za-1 ®1W0m' J',žna kaj je streljal na Drevfusa. odgo- '^mhnil pravi konflikt voril je ta: "Nisem streljal na.m^ Amenko m Rusijo, in sicer Dreyfusa kot na oaebo. temvečl^^ Harbina. kjer so Rusi uvedli streljal sem na drevfusinizem." ^^no avtonomijo na lastno ro- V bližini Pantheona so takoj po napadu nastali izgredi in demonstracije. Razni revolucionarni elementi in pristaSi Drevfusa ko, ne da bi vprašali Kitajce. Slednji so protestirali, ameriški kon znl pa jih podpira na vso moč. Značilno je tudi. da je Amerika so s> spopadli z rojaliati. privr- KlfaJ"ki <*1p»*t.la ostanek vojne- ženci klerikalizma in raznimi dru* *a do}*A ir' ^ ki xnaAa gimi nasprotniki republike. Posre 11 ™'Uonov dolarjev. dovati je morala policija in vojaš na lastnina pt» večini iz indirekt-!krate ie iMtopal sotlr. Anton nega ropa mogočnežev nad slabot- i N^mee državni poslanec iz Prage neži. Karl Marx je znastveno do- in Leopold Winarskv. dr- kazal, da je privatno bogatstvo *»vni pt^lanee iz Dunaja. Poro-neplačana mezda, takozvana več- žil° tajništva je pokazalo lepe vrednost tlela. Tisto bogatstvo u- vspehe stranke. Nadejati se je, živajo posamezniki pt» krivici in b<» fflavno glasilo stranke 4Slo-v splošno škodo. Kapitalizem ima bodna rijeČ' izhajalo vsak dan; tendenco se vedno btdj množiti; j se(laJ izbaja trikrat na teden. Bogate ga obresti izprešane i7 - ljudskega dela in v korist posa I Socialism je postal sila, s kte-meznikov. Ti posamezniki so meš- 0 že „rtunaj0 m obstoječe kapi-čani in vse stranke, k. tak drnža- |tallltičllf drfave bni sistem podpirajo so meščans ke stranke. Klerikalci, ki pridgajo krščansko ljubezen, ne delajo druzega nego podpirati krivični družabni red v katerem živimo. Krščanska ljubezen je danes nemogoča. Kapitalist zahteva obresti in jih iz-preša tudi kristjanu. Kapitalist ki je kristjan, dela na vse kriplje, tla bi uničil kapitalista kristjana Konkurenca ne dopušča krščanske ljubezni. Tudi delavec, če je še tako dober kristjan ko se nahaja mnogo časa brez dela in je lačen želi, tla drugi delavec, ki je tudi kristjan, si nogo zlomi, da potem on delo dobi. Jaz sam sem slišal zidarje, ki so tvo. ktero je zasedlo bližnje nli-1 Dol**o«t vsakega socialista je» pn>„jlj potre*, ker so bili dolgo ee. podpirati svoje časopisje. Agiti- ?aaa brpr po*]*. On. ki na poko- Pozneje se je t>dkrilo. da je bil rajte sa '4 Proletarca". Pridobite pališču jame koplje, je nezatltivo-napad na življenje kapitana Drey J mu nove naročnike. |ljen če nihče ne umre. ker potem DENARJE i STARO DOMOVINO POSlLJAMOl Ul |('Sft...... »* I fl»Ml...... CS I 41 00....... ift • totim...... 7 . IJ^OO...... tm itoiaoa....... ........ »o kron .......100 uma ... too »ron ........»no kro« .......101 o i r«'« .....T som *T»n e< »»«re • 1« »*t. t« pr. t*t> atotah. Horn* n»kft»tn* Itn » fM>| nlnrnia i a pl • >•«»► drurna vn?ll)atv* .rp *f\kr. pA tU kmntlni ur»»l» d« f-;s (»t r g. t vin. r |,r|t»or'W^ii ni »II»»»• tr1'»n»»n« Vl»wo, *B»«k» p' l>« m»«tln Mo»>#y OHrr ali f* N«w Vnrk Kx?>» Ornft. Frank Sakser Co. IOO (treenwlcti ^t.. New York t' 104 *H. Clsl" T* K Cleveland, Oh I« PROLETAREC UST ZA INTCRCte DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lartaik is i*uj*uij J«f«»k»aaika dcla«ftka tlakovan dratbn v Chkafo. III. Narolnias: Za Amincoll SO s* cslo lato. Kc u pol l«U. Zrn Evropo »3 m c«to lato. |1 » pol leta. Ooi**i »0 tovoru Pri ipruvmM biialiifo morim m*$**miti tudi HTAM/ mm*io*. PROLETARIAN Owned aad published Eviav Tuasusr by So« I h Slavk Workmen'* Publkfciaf Companv Chicago. Illinois. JOMM Gail.SC, Prssidsat; John Pktkič, S«cr«t«rr Anton PhkAknn. Traaiurer --i. ■ ■ mornarico. Vsa ta "glorija" injaklai straukam, i* naj bode re-aredatv« za klanje pripadajo ka puMikanaka ali demokratska. K Hkiin Suasi ription KATKi: UniUd Stale* and Canada. 1 SO a T«ar, 75c U»r halt t«*'- Foreijn coualrisi 1 %J a year. II lor halt year. advutujno hatrs on a(r*«m«nt. NASLOV 'ADDRESSli "PROLETAREC" 587 So. Oenlrs A vs., Chicago, III. pitalizrau. To je radičesar se delavci ne pridružujejo paradam ljudi s puškami. Mi vsi že vemo, da bojne ladije nimajo namena izobrsževati ljudstvo, temveč služijo za morijo in vdušenje glasov po avobodi in jednakopravnosti. Omenim nsj 4e, da je aeattUka polieija izvršila 250 aretacij v štirih dneh, to je ob (asu, ko »e je mudila mornarica v Seattle. Marsikteri tujec je dobil batine na pleča ker ni poznal naših ko-zakov za "niir in red". V časopisih tudi čitain. da bo t let a v Seattle dva profesorja suspendirana iz hIuž-be, ker ata socialističnega mišljenja. Eden teh dveh je socialistični »rator, drugi je bil pa kandidat na socialističnem tiketu pri zadnjih šolskih volitvah. Ivan Sol ar si DOPISI dina rešitev tlačenega delavstva je v socialistični stranki. Ko se bodejo delavci oprijeli te svoje stranke in ko bode slednja dovolj podprta od svojih bojevuikov, tedaj bode nehalo izkoriščanje delavcev. Dokler se pa bodejo delavci sramovali vstopiti v socialistič no stranko, tako dolgo ne smejo upati na bolje čase. Seveda, socialisti nimajo avtomobilov, da bi jih dali ob volitvah delavcem na razpolago, Isti rojaki naj si pa zapomnijo, da se maščuje sedaj nad njimi njih lahkovernost, da so se dali prodati za kozarec piva in ga tre-notno vožnjo v avtomobilu. — e — "Radnička Straža j« ediai hrvatski socialistični list v Ameriki. Ichaja vsako drugo are do iu atane $1.00 NA LETO. Naalov: "RADNIČKA 8TRAZA , 115 FIBK 8T, OHIOAOO, ILL. Priporočajte ta liat bratom Hrvatom t Delavstvo producira vse bogastvo; bogastvo torej pripadA de-lavstvu. Dolžnost vsakega socialista je, podpirati svoje časopisje. Agiti-rajte za " Proletarca". Pridobite mu nove naročnike. M. A. Weisskopf, M. d. Hermankovi praški Izkušen zdravnik. 11 predpoldne Urad ti je od 8- in od 6—9 zvečer. O štrajku poulično-železniških delavcev v Clevelandu. — "Delavski župan." Cleveland, ()., 3. junija. — Prvo razburjenje radi štrajka poulično-železniških vslužbencev se je poleglo. Ljudstvo je zopet povsem Zvezina mornarica v Seattle. — mirno, kakor da bi se ničesar ne Kako izgleda 'krma za topove.' z^,Miilo. To je povsem amerikan-Proletarci ne rabijo vojne. — *ko, kakor da bi za/.gal škopnik Dva profesorja-socialista odpuž- slame, ki gori z velikim plaine-čena ix službe. nom, pa naenkrat spet ugasne. Seattle, Wash., 31. maja. — Železniški vjdužbenei pa še nada-"Atlantic fleet" ali moranariea lje štrajkajo — brez upa na *nin-Zedinjenih držav, ki se je mudi- g0. la štiri dni v Seattle, je dala lo- To je prvi sad zmage demokra-kalnim kapitalističnim listom to- tov, kteri so je v Clevelandu še liko gradiva za čtivo in ilustraei- danes pijani. Prišel pa bode čas. je. da so morali izhajati v poveča- ko bodo spoznali, da so se igrali ni obliki in brez vsakih drugih z ljudsko maso sebi v poraz. S novic. kakim bučanjem, t roben ta njem in Zato se ne bodete čudili dragi streljanjem se je agitiralo za 4'de-bralci "Proletarea", da je tudi Uvskega" župana L. Johnsons zame ostalo nekaj neporabljenega zadnjo jesen, ko so se vršile mest-gradiva o tej prealavni "kapita- ne volitve; v avtomobilih so vo-listični brambii Socialisti namreč zili delavce na volišče, pozdrav poberemo vedno le tisto gradivo, ljali so jih s huraklici itd. A po iterega kapitalistični prostituti preteku dobrega pol leta pa tako navadno nečejo videti. razočaran je! — Obljubovalo se Poveljnik mornarice, admiral je na vse pretege. kako drfbri Sperrv je žel največji slavnospev. časi bodejo zavladali v Clevelan-Bna oseba je bila rnienim žurna- dn, kako poceni se btwle vozilo s lom več kot vseh ostalih šesttisoč karami če zmaga Johnson. Zma-mož. Admiral Sperrv je tak patri- gal je proslavljalo se ga je na jot, da vseh šest dni v tednu pro- božanstven način; tulilo in kriča-učuje. kako bi se zamoglo več lo, razbijalo in treskalo se je ljudi pomoriti — kadar kapitali- njemu — zmagovalcu na čast. sti tako želijo —-, sedmi dan gre Danes ga pa delavci iste trupa v cerkev prosit boga, da bi mu ne — preklinjajo in mu hujše vpi-bsje pomagal izvršiti njegove na- jejo ravno nasprotno istemu, kar (Jrte. so mu klicali pred dobrim pol Omeniti moram tudi moštvo letom/ In prav imajo. Ta župan, mornarice, tiste sužnje, kteri se ki se nazivlje "demokrata", je ne vedo v kak namen služijo, ka- oropal tisoče delavce zaslužka in pitalizmu in trotom v človeški družbi. Ti vojaki in mornarji haje dobijo $15 na mesec; koliko pa dobijo hrane na dan. tega nevem; izgledali so suhi kot trske. Da se jim ne godi posebno dobro, dokazuje že to, da jih je — ko je bila mornarica v Seattle -r- čez 150 pobegnilo. Mesto Settle je dovolilo $45.000 za sprejem mornarice. San Francisco pa celo $100.000. In koliko so od tega imeli vojeki in mornarji? Nič! Njim ni bile nič pomagano. Krmi za topove — ni treba materijalne podpore! Blizo pol milijona ljudstva je pridrlo skupaj, da vidi bojne ladije in parado po mestu. Pri vsej tej "gloriji" pa ni bil zastopan niti eden unijski delavec; videti jih že ni bilo pri paradi. Tako je prav. Delavci se bodejo polagama že zavedli, da je mornarica in vojaštvo le orodje za "biznes" kapitalističnih velekramarjev. Ko bodejo delavci vladali na zemlji, izginili bodeti mornarica in armada. Delavcem se ne bode treba vojskovati za trg, ker proizvajali bodejo le za rabo, ne pa za kupčijo in dobiček. Zakaj naj bi delavci v Ameriki primorali Kitajce, da se oblačijo v obleko iz pavole. jedo kruh iz bele moke rn se vozijo v avtomobilih. Toda ameriški kapitalisti hočejo imeti trg /a pavolo. belo moko in avtomobile, kajti vsega tega ne morejo prodati v Ameriki. Ameriško ljudstvo bi lahko samo porabilo domače izdelke, a vsled pičle mezde, ki jo dobi v povračilo za svoje delo, jih ne more pokupiti. Vsled tega morajo ameriški kapitalisti imeti trg v inozemstvu za nadprodukeijo domačih izdelkov in pridelkov. T.*t VwontMcA j\e** tVort t/(M Zft rOai» sJ»* . O. SPOŠTOVANI ROJAKI! Zadnje mesece Jo mnogokrat slišati in brati, da denarji kteri ao bili poslani v staro domovino niso tje dospeli po 3, 4 in 5 mescev To se nemore nikomur sftoditi, ako se s za« uo^njem obrne na naa; vse denarne poži 1 jatv« » . __■—————~—^^M^M ospejo po naa poslane v 12-14 dneh. Parobrodne listke dobite pri nas za ktero črto želite in za izvirne cene. Obrnite se v teh slučajih vedno le na na« in prepričani bodete, da ste prav storili, Z veleštoVanj em FRANK SAKSER CO. Novi prostor: IW 572 BLUE INLAND AVENUE. * vogel Loomis St. Slovencem in Hrvatom! naznanjamo, da Izdelujemo raznovratne obleke, Telefon Canal 3214. Chicago, 111. da ji v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte ai na*o izložbo. Z vi em apoitov&njetn po najnovejšem kroju. Uuijako delo; trpeino ia lita V zalogi imamo tudi razne druge potTebičine, k apt. m !: ZEMANOVO ''GRENKO VINO", | je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRKSEGLJIV LEK ZA MALOKftVNE ŽENE IX I>EVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA", želodečni grenčec.Tatra je izdelana i* zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, |>odpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil. Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina. ; 1 R 7P MAN 777 A,P°r' Street, ZrtiHAil, Chicago, lil. ' ► "t Ijeni delati le tedaj, kailar se gre dah razlagal socializem in ostro oropati svojega bližjega dnevnega zaslužka. Pa to še ni vse. Osleparjeno je vse elevelandsko ljudstvo brez ozira. Delavci so seveda <»«lepar-jeni v prvi vrsti, ker ti so primo-rani. poslužiti se poulične železnice. med tem ko b»>gatejši sloji vprezajo konje ali poženejo svoje avtomobile. Le delavec je navezan in njegova družina na milost in nemilost požrešnih kapitalistov. Ljudstvo je osleparjeno s tem. da stane vožnja z ulično železnico v resnici le 3 cente če se človek vo zi takorekoč od ceste do ceste: ako se pa kedo vozi tako, da mora iti na delo od severa na jug, mora plačati že več nego 5 centov, to je za isto ceno kot poprej dokler je bila železnica last republikancev. Da. še celo do 9 centov stane vožnja, ako se hoče kedo peljati od vzhodne strani mesta na zahodno stran, kar je prej enostavno veljalo le 5 centov s prostim tramsferjem. Prej se je govorilo le o tri-centni vožnji, s«laj ko bi jo morali imeti, so pa naenkrat prišli transferji po 1 cent na dan. Torej tftane vožnja ne 3 ampak 4 cente če se posluži občinstvo le neznaten del proge. Vozove za vzhod, zahod sever in jug so popolnoma pridržali, tako da se ne more iti z enim vozom direktno iz vzhodne na zahodno stran mesta, kakor je bilo to pred Johnsonom v navadi. Vijžnja stane več čim večkrat se presedeti: poleg vsega tega pa 5e nisi varen pr«»d skabi, ali da ne za voziš v kak telegrafski drog kraj ceste, ali na križišču železnic v drveči vlak. ali pa da se ti tupa-tain ne nudi grozen prizor, kako električni voz podira in mrcvari človeške žrtve nesramnih skabov radi neznanja in nepaznosti skab-skih motormanov. Tu je torej očividen dokaz, kako vodi demokratična stranka ljudstvo v pogubo. Na Jeziku ji je vedno blagor delavstva, ko pa enkrat dobi vajete v roke. potem da čutiti železno pest nezavednemu delavstvu. Zato je naravnost političen greh, ako kedo le z ina-zincem gane v prid prtrtidelav- bičal republikansko in demokrat sko stranko, ki sta nasprotni delavstvu. Obdelal je tudi Teddija in njegovega ljubljenca Tafta Dokazal je, kak nasprotnik je Roosevelt voditeljem delavskih organizacij in pri tem je omenil afero Hay wood-Mover-! Vttibone, ktere je predsednik nazval z "ne željeninimi državljani". Povedal nam je tudi več slučajev iz sedanje krize, kako delajo kapitalisti z ubogo delavsko maso; kako izko riščajo mezdne sužnje in kako sku iajo razbiti delavske organizacije. Posebno nam je pa priporočal, da agitiramo med našimi sotrpini za socializem in za delavske organizacije, da prej doseženo zmago nad plutokrati. Sodr. WTilliams nam je obljubil, da nas še večkrat obišče. No, saj ga tudi potrebujemo. Mestni mayor in časopisje je bilo naklonjeno govorniku; mnogi lisrti so prinašali vsak dan jedro njegovega govora. Frank Podboj. POMLAD JE TU QJc •i hode treba razno- vrhnje in spodnje obleke, pokrivala, obuvalo, itd. Ako hočete biti po*»treženi hitro in z dobrim blagom, oglejte ai nato veliko zalogo predno kupite kje drugje. GOSTILNA, dobro in vedno preskrbljena z najboljšimi pijačami, unij- skimi smodkami in prostim prigrizkom. | za društvenene seje, svatbe, zabavne večere, veselice itd. Dvorane, Potujoči rojaki vedno dobro došli. Priporočam se vsem v mnogobrojen obisk Frank Mladič 587 SO. CENTRE AVE., CHICAGO. I LI 577-579 blue island ave CHICAGO, ILL. I Unij ska Tiskarna! Poštenje je najbolja pogodba. Ta rek je dober kolikor je star. Nanašaje se na oglaševanje Tri-nerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina, ima ta rek namen opozoriti naše čitatelje na fakt. tla to pošteno prirejeno zdravilo, obstoječe iz naboljega rdečega vina in skrbno izbranih zelišč, zavzema prvo mesto med ptwlobnimi preparacijami. Naš narod je našel, da je izvrstno zdravilo v vseh želodčnih in črevesnih boleznih Ako zgubite okus; ako ste slabi trudni, bledi in nepokojni; ako i-mate slabo barvo obličja, kalno oko, neprestan glavobol, bolečine in krč, Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino vam bo |m> magalo. V lekarnah. Jos. Triner f>16—fi22 So. Ashland a ve., Chicago. Illinois. Frank Kvasnička Trgovina s fteleznino, raznim orodjrm in pohifttvotn. Topravlja peli. 643-645 W. 18th St. Chicago. 1*1. PHONE: HYDE PARK 3126. Slovensko Tiskovno Društvo v Chicagi, III.—-1252 1e. 75th st Sprejema naročila na vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor: tiskanje knjig, brošur, drnštvenih pravil in potrdil, vsake vrste vabil, vcikih in malih plakatov, vstopnic k veselicam in plesne vzporede; dalje: vlzitnic, pismenega papirja in kuvert s firmo: za društva, trgovce in obrtnike ter za zasebnike— sploh >se tiskovine in to v kateremkoli jeziku. Ker imamo z najnovejšimi stioji bogato opremljeno tiskarno, v stanu smo pri nas naročena dela izvrševati lično, hitro in po najnižjih cenah. ^ ^ Posebno opozarjamo vsa cenjena društva In politične klube na na*e Izredno nizke cene, hitro postrežbo in na najfinejšo Izvršitev pri nas naročenih društvenih tiskovin, v^ v^ v^ v^ / Predno kupite kmetijo ali sploh kako zemljišče PlftlTE ZAUPNO F. GRAM U, NAYLOR, MO. Tam j« dobiti nujlepio In najrodovitnrjfto zemljo v A m vri k L Pomlad je tukaj. Benona ženinov in nevoat prihaja, če ae ženite, je vaino za vaa, da ai omislite dobro alLku kot fcpomin na va£ lenitvanjaki dan. Dote sliko, da boljie ne morete dobiti, vam iadela izkušen fotograf, 391-393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. Ima večletno akuinjo in isdeluje najfinajte fotografije po smernik cenah. TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO II Pristno Domače Vino Belo vino.................... 60c galon Rdeče vino ..................50c galon Rdeče ataro vino .........45c galon Rmeno vino.............. 55c galon Poaoda proata. Te cene veljajo odjemalcem od 50 galunov napi«); izključena pa niso tudi m&njia naročila. Vino pošiljam proti pr^lplaillB ali po C. O. D. po vsi Ameriki. Priporočam ae rojakom tudi u obisk moje lepo urejene g<*tikrt x itbornimi pijačami in c vedno pripravljenim prostim prigritkoaL j Za dobro in točno poatreiho, kakor tudi ta priitnoat vina jamči* JOSIP ZALOKAR, 899 Edison Road N. E., Cleveland, 0. M LarRovic in Fr. Mo šlH We at tata St., Chicago MODERNO OPREMLJENA 8LOVEN 8KA TRGOVINA Z JESTVTNAMI (OROCERIJA.) Najbolj*« ril, kava, čaj, moka itd., sploh vsakovrstno domače ia prekomor »ko blago vedno aveie po najnitji ceni na prodaj. Na zahtevo razva#%m blago tnd na dom, rs kar aič ne ratanim. Najbolj« in aap neje obuvalo knf pri John Klel 6 31 Blse Isto* CHICAGO. Hprejema tsd pravila. P EOLETA EEC Stranka iVANSKA SOCIALISTIČNA ZVEZA i »«d«*eui ▼ Cklcagu, Ili. GUT»i tajnik: Jolui P«tri4. 71« W. H gt., Chicago, IU. Vrt pencils i» dopiei, tičoii «« »o lHla* »Irank* poaameanih klu-m pošiljajo na gorenji naslov tajnika. IMENIK BCiIHgličalli klubov podrejenih Jugo »lrTa"*k1 Socialistični svasl v Chlcagu: j^ggloranaki socialistični klub i te v. , Chicago, 111. Autoa Preiern, pred-frank Podlipec, fin. tajnik, 569 v St. Kedna meeeina seja letrto »oboto v mesecu, v pxoato- SOOIALIZEM IN ZASEBNA narodnega, občinskega, korpora-LAST tivnega in kooperativnega znača Jasna in veličastna je misel so- > 7 temu pa bode indivi- iMsliz.ua. Socialisti konitatirajo, I duall»" Noben »ndividij, noben da so po imetju danainji ljudje "»"nik ™ »>ode ukoriAčevan ckI razdeljeni na dva razreda. Bd J dru*,h' ** Ur*»l>* akcijskih druib in bogatih posameznikov, izginila bode despocija veleposestnikov — pravo vsakega posameznika bode zavarovano z WW r « ^ Fr. IfUdlia, 587 8. Center Av. flfcfSMki eocialistiAai klub itev. 2, HLp^ o. Ignac Žlembergar, predseduj irga Kravanja, tajnik, Box 101. t sieaeina seja vsako tadnjo so-r mesccu v prostorih «odr. Ivana K.* van je. Jugoslovanski socialietiini klub itev. aConwsaugh, Pa. Prank Podboj, pr.'.l acUaik; fttefan Zabrk, tajnik, Box 305. J«I"rit----n sot-ialistiini klub itev. a U Salle, IH. Jos. Bratkovič, prod JJ^ik; Valentin Pstisek, tajnik, 1231 8t. Redu i h, h Hta 1. ;n n«--E, r meaeen; UIja je plačljiva m MrtinfUt. KJhfoalovanski eodalistični klub Bo-^Mi itrv 5, Claridge, Pa., J. Mla jL prrdsedmk; John Hatič. ta.jn»k. k/Kov enaki socialistični klub itev. 8, Ikaberlan.l, Wjro. John Sare, predaed-jik. .t.,■ č, tajnik, H.-X 33. Slovenski socialistični klub itev. 7, Murray, Utah. Valeotin Eltz, predaed-aik; Edvard Hofman, tajnik. Jugeetovanski socialistsni klub »tev. g, H *lyn. Wash. John Makauc, tajnik. Bfe^sMki ienaki socialistični klub Fnistarka itev. 9 Chicago 111. Berta Ptfi^rn, predsednica; Mary Grilec, taj-■ifS, <74 W. 21at Pl. Redna seja vaako Uss Is tretjo nedeljo v mesecu, v peo-•tsrih sodr. Fr. Mladiča, 587 Centre av. Slovenski socialistični klub itev 10, Asrora, 111 Louis Rudman, predsednik; Frank Praprotnik. tajnik. Redna mesena seja vsako tretjo nedeljo v me-Ims, r prostorih sodr. Joie Kolenec, 396 N. Broadway St. Jjffevsaski socialistični klub Emaga ker. 11. Cumberland Camp No. 2, W70. Jot Fakin. predsednik; Antoa J«kl tin. tajnik. Redne seje se- vr*e vsako ttdajo nedeljo v meseeu ob 2 uri po-atldse t finski dvorani. Slovenski socialistični klub Proleta-RC kev. IS, Olencoe. Wyo. Math Brun Jtalc, predsednik; Frank Celigaj, ta j lizem | tajsik Mi»ki socialistični klub Bdeči **v. 13, Ely, Minn Jakob Sker predsednik; John Pui, Box 55, teh razmlov, delavski razred, pa je priailjen, da se za mezdo prodaja drugemu razred-u. Proletarei nimajo nič — nimajo svojih tova-, ... • . , :. ...... razumnimi in natančnimi pogod- ren, nimajo strojev, nimajo suro- • . 1 * 1 * 1 jjAvali banu. Kar danes ekaistuje kot pn- vin, katere bi iz- iu predelovali . . ,. •. • . ... ; vat 11 a ast, to je last enega razre- uimajo niti polja niti travnikov,! Bl J .. " 1 i -i 111 1: v * . m. last burzoazije. Da se pa tako da bi jih obdelovali. Zato pa jth • • - , i. .....razredno lastništvo odstrani, za najema drugi razred, da mu proti , . * . • . ;,„u to mora vsakdo delovati, komur plačilu robotajo. Drugi razred ima . 1111 v ,. * -i je na srcu napredek gospodarske polje, tovarne, stroje za izdelova- ? 1 7. • • 1 V k „;. 1./ >n politične demokracije, nje 111 pa dovolj denarja — ta raz- » . , . *T .. . , 4 .. na\ A. Kristan v knjiijici "Soeia- red kapitalistov in posestnikov ue' dela, ali vendar se mu i zborno godi. Ta razred vaprejema čisti dobiček naj''MiN.ni.» /a polj«1, za sta-| »»»♦»»»>»»♦♦♦ o o »o novanja, obresti vrednostnih P11* J 4 "A 4' 'X «11 pirjevi dohodke iz a^cij iz obliga jt Agll3lOfllBII* O6I1 cij ter podjetniški ni trgovinaki z ,l„tmVk. IThv j(M0o je raivide«, ...................... da ne dobe tisti, ki delajo, za svoje delo toliko, kolikor bi morali dobiti, drugače bi gotovo ne hodili raztrgani in lačni — in tisti, ki nič ne delajo, pa bi ne živeli v izobilju. Pravice ni! Z mezdnim delom postanejo uslužbenci odvisni od delodajalcev. In prav tako, kakor v mestu ni tovaren za delavce, ni na kmetih zemlje za kajžarje in male kmetiče. Tovarne so v rokah tovarnarjev, polje in gozdovi pa. ■ . , ,., .. __. „ i * »nio delavcem, kteri ao v njihovem v rokah vehk.h pwrtrnkov. Krnet,^^P(xibu^„i „ |H>bir„tiJ „,ro{. SODRUG1! Vri |H>trebujete " Proletarca". " Proletarec" jMitrebuje vas! Agitirajte!!! NAŠI ZASTOPNIKI. Sledeče aodruge zastopnike priporo- obtleluje zemljo v potu svojega nino in oglase za "Proletarca" ter obraza, veleposestnik, graščak pa pro* 305 Conem.ugh, lastnik rudokopa pa si z dobič- F9tTit Durang0> ^ kom, ki 11111 ga rudar s težkim de- John Baheifi Box 33 Cumberland> lom napravi, sladi že tako sledke Wyo urice prijetnega svojega življenja j©« Debevc, 4620 Humboldt 8t., Den Cilj socializma je. da dobe kaj- ver, Colo. zarji in mali kmetje zemljo vele- j Mike ŽugelJ, Box 202 Murray, Utah jH»se«tni,kov v svoje roke, na ka- teri bi potem skupno gospodarili. Tovarne morajo priti v roke tovarniških delavcev. Iz zasebnega premoženja naj se napravi narodno, občinsko, deželno, skratka družbino premoženje — in to bode potem komunizem, ki priproste ljudi tako moti. Skupna last ze- Frank Hitti za driavo Minnesota Alojz Rudman, Aurora, 111. Frank Celigaj, Glencoe, Wyo. J00 Makauz, Roelyn, Wash. Ed. Hoffman, Murray, Utah. Valentin Stalick, L. Bo* 326, Rock Springs, Wyo. V Chicagu so poobloičeni pobirati naročnino naalednji sodrugi: Frank Lisjak, Frank Mladič, Frank Udovlfi, mlje, tovaren, rudnikov, skratka John Pstrlt in vsak drugi eodrug. ki vseh predmetov, s katerimi se P°boUiiko knjižico, dela, izdeluje, predeluje, obdeluje, Krajevna konvencija. Sodrugi: — V sredo 17. junija točno ob S •i zvečer se vrši takozvana <4cau-iM konvencija krajevne socialistične stranke, v Cook County-u v Ulilichevi dvorani, (severni fen 27. N Clark St.. v svrho no-Sanacije popolnega county tiketa a prihodnje jesenske volitve. % je ena najvažnejših konven rij, kar so jih imeli socialisti v Oook County-u, kajti razuti no-■inacije kandidatov se bode razpravljalo tudi o kampanji iti propagandi, tako il spre j^t, na zsdnji konvenciji. Domača zabava "Proletarke". keki socialistični klub ptarka" v Chicagu je sklenil na roji zadnji srji T t m., da kratkem priredi domačo zabavo. in prostor te zabave objavi Ito pozneje. Izobraževalna knjižnica Kažipot xa znanatvo In poaveto. Izdaja in urejuje Ivan Kaker Ithsjs mesečno is stan« 12c zve —k S pofctuino vred. V tej knjižici Uhajati dve izvratni razpravi: '"Svetova« Stanke" In "Paoeitvo " v.ak svobodomi**in rojak bi moral to {itati. i na: IVAN K4KER, 629 Laflla St., Chicago. Ill Nadalje priporočamo somišljenikom v dotičnih naselbinah sledeč« sodruge agitatorje: Frank Drmota, Box 90, Morgan, Pa. Frank Fodhoj, 730 Colooaao av«., Johnstown, Pa. Glasovi is nažih vrst. Forest City, Pa., 1. jun. — Dragi sodrugi! — Pošiljam vam naročnino za "Proletarca" v znesku $1.50. Vas list se mi najbolj dopade, kar je slovenskih listov v Ameriki; zato ga pa ne zapustim dokler bode v moji moči. Naročnino bom pošiljal vsako leto in če kak mesec zaostanem. prosim, da me obvestite. Rad bi vam ponlal še kaj drugih naročnikov, a za sedaj mi ni bilo mogoče. Storil bom pa to v kratkem, ker rojaki se čimda-lje bolj zanimajo za delavsko stranko. S pozdravom Fr. V. Forestiški socialist. pridobiva, in skupno delo vseh, ki so zmožni za delo in izdelovanje — to je cilj socializma. Socializem noče deliti, ampak hoče vse premoženje in vso zemljo spraviti v celotrt, ki bo last vseh v porabo vsem. Socializem pa hoče, da bi bilo na skupnem premoženju skupno delo in da bi prejel vsakdo resnično nagrado za svoj trud. Zato n. pr. zahtevajo ruski revolucionarji, da dobi ljudska družba vse cerkveno premoženje, da vsa zemlja pride v roke narodu — da se .razlaHte oni, ki sedaj delavca razlasčujejo, odvzemajoč mu pravo korist dela. Razlaščenje raz-lascevalcev. Proletarijat ve, da je svobodno delo mogoče le tedaj, kadar postane vse premoženje lant cele ljudske družbe namesto današnje zasebne lastnine. Dokler bodo posa mezniki, in posamezni razredi imeli v rokAh izdelovalna sredstva (tovarne, zemljo, rudnike itd.) do-tedaj bode tudi peščica kapitalistov vladala nad velikim Številom delavcev, do tedaj bodo množice izkorisčevane po posameznikih Skupna last je torej potrebna, da se individuum (oseba) osvobodi. Odtod je torej ta velika komunistična ali kolektivistična ideja glavna točka socialističnega nazora. Socialna demokracija se bas s tem odlikuje, ker hoče za večino revnih in ubogih delovati. S svojim programom, ki teži za uvedbo splošne sreče, za odstranitev( la kote in bede. ki sta večna nasprotnika miru, Socialna demokracija pa ni stranka veleposestnikov, to-varnajev in podobnih elementov. Socialna demokracija vidi zelo jasno, kako se je zasebna last raz vijala v zgodovini.Z odstranitvijo suženjstva je izginila privatna last nad ljudmi, nad sužnji. Su ženj. robotnik in njih družine so poč bile zasebna last svojih fevdal nih gospodarjev. Tlačan se ni smel sam obsebi preseliti iz kraja v kraj, ni se smel ženiti itd. — šele fraeeonska revolucija je proglasila ljudske pravice in razglasila dp se rodi v Kak človek kot slobod-no bitje! Tlačanstvo nove dobe. tlačanstVO v sedanjih časih pa je mezdno delo. Preje je bil kmet tla-, čan svojemu g.mpodarju-graščaku I $|(| tODHK VSIKC VrSlC seda sta pa poljski in tovarniški1 Listu v podporo Sodr. John Batič, Claridge, Pennsylvania----$1.00 Slov. socialistični klub stev. 6 v Cumberland. Wyo.,--44)c Armada desetnikov, Sodruga John Sare in Jos. Demšar v Cumberlandu. Wyo., poslala---- Prispevali so sledeči sodrugi John Sare------10c John Barčič-----10c Frank Rosee-----10e Jos. Demšar-----10c Jos. Jugovnik--:----10c Jos. Markovič-----10c Frank Mleku*------16e Andrej Tušar-----25c Ignac Treile------2">c Math Rogina John Krika, edini slovenski BRIVEC v Chicagu, 111. 570 80. Centre Ave. Delavci Denar ni zgubljen. Kupite "stock" Jugo-slo-vanske Delavske Tiskovne Družbe in postanite lastniki edinega slovenskega delavskega tednika v Ameriki. Delnica stane $10. Plača se lahko v dveh obrokih po $5. Pišite za! ---------------- i i < pojasnila. i < < Jugoslovanska Delavska Tiskovna! Družba. 3 67 South Ctntri At'fnui Chicago, ill. Slovencem v Chicagu naznanjam, da razvažam čislano "JUNG PIVO" iz priznane milwauske pivovarne v steklenicah po naročilu vsakemu na dom. Priporočam se za obila naročila. MARKU8 ABUJA, e Grand Ave. Chicago, 111. Pozor Rojaki Slovenci! Prevsel aem na novo opr«m1j«no gostilno' TRIGLAV" od brata Mohorja. Točim aveie pivo. lomače vino in druge rasnovrsto« pijače, oa razpolago imam moderno k«glit£« in potujočim vedno pripravljeno prenočišče. Poatrciba točna in ^Milita«. Pri poročam a« sa o bil i obiak. John Mladič, 617 So. Centre Av., Chicago, 111. S0DRU6I! CITAJTE! V upravniitvu "Prole-tarea", 587 So. Center Ave., Chicago, 111., je dobiti sledeče aocialisti6ne broSure in knjige! Socializem . . .....................I0c Zakaj smo socialisti? . .......7c Socialna demokracija ln km«tltko ljudstvo.....i.................5c Komunistični manifest...........20c Nafta bogastva..................A« Vsako teh brofcur polljnmo poitnme prosto. Sodrugi, seaite po njih. doklei no poidejo. EDW. F. MODIS Prodaja vsakovrstne koviekt (ko-fre) in iaklje ta potnike. Jemlje t« stvari tudi v popravila. 684 W. 18th ST. CHICAGO, ILL. Sodrugi, % kupujte pri tvrdkah, Id oglašujejo v našem listu. Kadar kupujete, prosimo, omenite 4 Proletarca". POZOR SLOVENCU Tem potom nasnanjsm cenjsnim rojakom in slsvnsmu občinstvu, da aem otvoril novo ur«j«no gostilno SALOON Tox.im sveSe pivo, dobro vino in igsn* je; ns rsapolago ao unijske aiuodke. Stanovanj'* in hrano dobi vsak po&ten rojak. — Zagotavljam dobro in hitro po»trelbo in ae priporočam za mnogo-brojoi obiak. Jos. Debevc, 4645 Franklin St.t Denver, Colo. FINE SMODKE, vedno svete pivo, izbor no vino in fino Sganje se dobi v GOSTILNI J. J. Vodak, Sons 683 LOOMIS STREET, CHICAOO, ILLINOIS Valentin Potisek GOSTILNIČAR 1235-lst St.. La Salle, IU Toči vse, gostilni podrejene pijafce inse priporoča rojakom za obilen obisk. Postrelba točna in solidna. 580 south center ave. chicago Največa slavjanska tvrdka bander, zastav društvenih kap. prekoramnic, regalij in drugih stvari za društva IW Pišite v slovenskem ,eziku po moj 80 strani velik cenik kterega pošlem zastonj. Od uredništva. Ostrovčan: Takih osebnosti ne bomo priobčevali. Zdi se nam, da bi zopet radi provocirali kak prepir. Na* list je za propagando socializma in izobrazbo delavcev, ne pa za nepotrebni prepir. 0e imate kaj smisla za resno delo v na*i stranki, tedaj nam tega ne bode-te zamerili. Importiran starokraj- ZNANJE ANGLEŠČINE JE MOC Vsadko ki hoče zvedeti, kako se angleški jezik hitro in lahko nauči, in to brez vsakih knjig in rftro-$1.31 jev. ampak po neki čisto lahko umljivi in najnovejši metodi — naj se obrne na THE STEINER ACADEMY OF ENGLISH, Slov. Dep., 431 W. 26th St., cor Kedzie Ave., Chicago, HI. in slcheA/cmu se bo na to važno u- prašanje odposlal nemudoma odgovor. s katerim bo tako zadov> Ijen. da,bo rad o tem povedal tu d i svojemu prijatelju. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice. mineralne vode in raznih neopojnlh pijač. S2-H4 Flak 9«, Tel. Canal 1405 delavec tlačana tovarnarju in veleposestniku. Kakor je suženjstvo in tlačanstvo prešlo, tako preide tudi mezdno delo. Na njegovo mesto pa mora priti svobod no delo, ki bo dalo delavcu čisti* njegov zaslužek. Nova last bode Za cigarete, pipe in žvečenje Importirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah Vac. Kroupa 479 W. 18th St. Chicago, IU, GOSPODINJE POZOR Najboljfte, najfinejfte in okusa«jfte meso pmdaji po nsjniljl ceni slovenski mesar 376 W. 18. Street Chicago MIHA LACKOVIC .176 West 18th St. Chicago. Klobase in iunke poftiljsm tadi izve« Chicago proti C. O. D. pod t zet ju, sko se naroči 25 funtov. Pilite zs cenik v alovcnakom jeziku Za Chicago i okolico j« moj saatopnik Jane« Trftkan. JuROslovoiiska vimina! Podpiaan) naznanjam Hrvatom in Slovencem v Chicagi in okolici, da točim najboljfta raznovrstna vina po primirni ceni. Pridite, pripoijite znance in prijatelje, Mamo Him.h, ki .e roga Avstralija tazija, ogenj v njih očeh prižiga... Volja. Futurus v "Delavskem listu." Nekaj statistike. SOCIALISTIČNI GLASOVI Država Leto: Štev. gla*.: JUNGLE A»Kl«*ki »pisal (jptOB Sinclair, z avtorjevim dovoljenjem poslovenil iože Zavrtaik . . . u< voiriB un ne, smeh je, samo smeh, ki ae roga Avstraiij pota nežnosti, lepota milobe. lepo- fftnt|uijjt HanjRj,WM raj in harmo- Belgija . ta čudov in lepota vzvišenega Na, ^ ^ K,obokih jam ^ (h.i>fa Bol|fapijM aeveru in na jugu sta se odprla ^ ^ ^^ IH.hajUi (la v m.. ,)|ftlwk- in kakor dva. mogočna.| ^^ živ,jenjt nakop. Fl] ush sta »e izlili uve real .. . h 1 m I it t »t u eu u 1/ ti tu i • ■ i fii) L^m »Igarija Danska ve res.1 inska . . , , \ve Ijejo zlata iti srebra, s katerim ael Francija proti vzhodu in zapadu. In meu, l____I. . hu4> i I . i ul lutk lu ■ kla 1 ei a* lil Iklll^l I A .. K dva vira krasna pasa ,.. im ,..1907 ...11*04 ...1904 ... l!Htf» .. . 1906 ...1907 ... 1906 . 1904 ...1905 .. .1003 ...1907 ...1905 .. .1903 ..1905 ...1907 ...1905 ...1905 proti vzhodu in zapariu. in meu krn44ile iijHnje ptt|^ in buj.| ,tM,ijM..... obema »e je razprostiral kra«en||iH ^^ .f po(,Mtr^nih -ob ,Hl- Kanada . . .. vrt, ki ga zna naslikati samo ne-i ^ kjff ^^ bolm, M- Luxemburg . dotaknjena fantazija «mt»ro»ij-| vj|iozna .... planjave vejejo aeni, kjer se možje Švedska .... Vele so blage sape po čistosve ^ g jn yiharj. Udjo 8ea i>eean in | VV1. Britaiiija. .1906 drevju in grmovju, žuboreli so po- jo p|vkomorska hogaatva srečnim Združ. drž.....1904 toki in bučalo je morje .... tisoč. mog|rfn;> 65.743 24.744 30.000 9.0(H) 26.083 64.384 342.196 442 402 .7,594.159 V eoljatva a tajna moč, da jih je bilo slišati kakor harmonijo tiso čerih nebeških orgelj. je bila lju- ]n y Hoveškwn srt.u v tem Leta 19<4................442.402 bežen.... Krasne pravljice pnpo- ^^ aparatu kj .e v njem ^ Leta 1908................TTt TT? vedujejo o njej ..... raja največji čudež sveta: čuvstvo SOCIALISTIČNI ZASTOPNIKI Oj. blagoslovljena fantaz.ja tal tu(j. y tem Hovriikem Hn,u h inmije ne.j MENTIH znaž pohiteti v one ease n^kaljene*vsui >ne kj ^ ^ fan. sreče in Jih v mislih pričarati pml ^ jQ njenemu rajn in njeni W ™ » naše oči in iboditi zeljo v nas, hannonijj Tuka ti8(HVrih b,°jeV' kl Belgija . vrše od severa do juga. od vzhoda u,,j^firjja do zapada in na strunah človeške- i>annka ga srca brenka življenje same di- pi„Hjka . . finskih glasov! Ti edina jo poznaš riije v sebi. zavlada za trenotek Švedska . — ti si gledala raj, ti si slušala Zopet zahrume divji boji, krik in harmonijo — ne, ti si oboje vstvar- stok in jok in vzdih in kletev se jala..........razleže zopet in vmes se krohoče Oh, samo ti.... smeh. divji smeh. ki je silnejši. Ali človek, čegar telo je sestav- nego vsi tisti glasovi---- Ijeno iz istih atomov, kakor črna Ali zopet nastane mir---- zo- prst, kakor zlato aolnce in srebrna pet samo za trenotek luna. kakor dehteča roža in ponosni hrast, človek, ki je bil prah in postane pepel lahko sanja o cvetnem in harmoničnem raju, prp nov <,kopan v solnčni Delavski položaj v Johnstownu gledati pa ne more paradiža, sli- zarjj t obsut T dehtečiin cvetjem, Johnstown. Pa., 31. maja. — šati ne more visoke pesmi. spavajoč v božanski harmoniji. In Delavske razmere so tukaj prav Kjer človek živi, tam ne more v takih trenotkih vstane v elovefi- slabe. V tovarnah se dela komaj s biti raja niti harmonije, tam je kem srcu upanje >fi irtiTTrrJi vera. polovičnim časom. V premogovih ljubezen, ki združuje krasote, sa- da se pivseTiijjfcj in harmonija i/ rovih ljudje zaslužijo komaj za mo privilegij poe/ije: v temnih fantazije -Tst varnost. Tedu po- vsakdanjo hrano. Dosti dela\<»v spominih so jo ohranil atomi., ki grabijo žuljeve roke kNpkcjuO* je bre/ »Mštevati ielezni poslovni red: za-kiati, raztelesiti \so živino, ktero so mesarji na debelo kupili tekom dnevu. Temu se niso liutgli vpirati. Delavci so ptmlali nebroj de-putacij h klaviličarjem, da bi spremenili poslovni red, ali dobili so vndno enak odgovor: |H»slovni red je pripoznan in tega se ne more spremeniti. Jurgis je bil vsled tega drakoničnega poslovnega reda na sveti večer do ene po poluoči v klavnici, na Božič pa do sedme ure zvečer. Vendar še to ni bilo najhujše, ker so ga plačali za delo, ktero je začasno »vrleval v klavnici. Jurgis je bil svoje *lni človek, ki se je razjezil, če bi mu bil kdo le rekel, da tako veliko podjetje slepari — sedaj je pa razumel resnico, da velika podjetja lahko sleparijo, ne tla bi bila kaznovana. Nek drugi predpis v poslovniku je zopet določeval, da se vsakega delavca kaznuje z zgubo ene ure delavoega časa, ako se /.akasni le za minuto. To je bila gosj>odarska odredba. Delavec je moral vseeno eno uro delati, ne i>a postopati. Ako je pa delavec prišel pred sedmo uro. ni dobil nobene plače, daai so pazniki pozvali delavce večkrat 10 ali 15 minut pred sedmo uro na delo. Istotako se je postopalo z delavci po delopustu. Klavničarji niso nikdar plačali, maifari če je delavce delal tudi 50 minut po delopustu, češ. da plačajo celo uro, ne pa takf>zvaue "časovne odlomkff". Vsak dan je bil nekak boj med pazniki ln delavci; prvi so hoteli hitro končati delo, drugi pa zavleči ga. Jurgis je radi tega mrzil paznike, dasi ni bila njih krivda, da so priganjali delavce. Mesarji na debelo ho paznikom vedno grozili z odpustom, ako v določenem času ne zvrše. določenega dela. Paznikom ni preostalo druzega, ako niso hoteli zgubiti svoje službe, da so de-lavee silili delati za cerkev. <«rda resnica je tičala v besedah: "dela. ti za cerkev." Stari Jone« je bil prijatelj misijonov in druzih enakih ustavov. Kedar so mesarji na debelo izumili kako grdo lopovščino, takrat so delavci klicali drug drugemu: "Zdaj delamo za cerkev." Po teh skušnjah Jurgis ni več čudil, kedar je čul govoriti delavce o svojih pravicah. Sedaj se je tudi v njem oživila želja, da se udeleži boja za delavske pravice. Ko je v drugič prišel k njemu organizator strokovnega društva mesarskih delavcev in pomočnikov, ga je sprejel z veseljem. Smatral je za krasno idejo, ako se ni«*sarski delavci in ponn^čniki združijo in premagajo mesarje na debelo! Jur-ifis je s spoštovanjem razmišljal o človeku, ki jc prvi zalučal to misel v svet. Ko so mu do po ved al i, da je to nekaj vsakdanjega v Ameriki, je pričel počasi uuievati. kaj pomeni: "avobodna dežela." Organizator mu je povedal, da se mora vsak delavec pridružiti delavski organizaciji, da bo organizacija čvrsta in krepka. Jurgis je po*tem nauku naznanil avoj priatop k organizaciji. Maaee kifltofjf v bili že vsi člani njegove družine vpisani-v organizacijo in so nosili ponosno organizacijski znak. Teden dni so bili vsi povsem srečni in zaupali so trdno, da bo sedaj njih muk konec, ker so elani organizacije. Ali deset dni kasne jo, ko so se vpisali v organizacijo, je tvor-liica prenehala z delom, v kateri je delala Marija. To je bil hud uda-ree' Siromaki niso mogli razumeti, zakaj organizacija ni mogla t< ira preprečiti. Ali so na shod. Marija je vstala in govorila. Ilil je redili mesečni shod in razprave so se vršile v angleškem jeziku. Marija se ni o/irala na to. pa tudi kladivo predsednika jo ni ustavilo v njenem govoru, (iovorila je odprto in pogumno, i>ovcdala je jasno in določno, kaj misli o mesarjih na debelo in o svetu, na katerem se gode take grozne iti vnebovpijoče krivice. Vsedla se je. ko je njen gla« še odmeval od sten in s pahljače si je hladila vroče čelo. Zdaj je šele predsednik lahko nadaljeval z dnevnim redom, vršila se je volitev tajnika. Tudi Jurifis je doživel poseben dogodek ko je prvič obiskal shod. katerega pa ni sam zakrivil. Jurgis je prišel na shod. tla bi mirno v kakem kotiču poslušal razprave. Njegovo mirno iti pa/no poslušanje je provzročilo. da je fs>stal žrtev Tommy Finnegan, majhen Irec z okroglimi in srepimi očmi ter divjim obrazom je postal na njega pozoren. V zda vnem minolem času je Tommy doživel nekaj slabega in t«) breme ga je še vedno tiščaJo. Vse svoje žive dni ni skušal druzega. kot svoje gorje raztolmačiti drugim. Kedar je govoril, je zurabil svojo žrtev za gumbovo luknjo, svoj obraz je pa tiščal bližje in bližje. To je pa bilo zelo neprijetno za žrtev, ker je Tree imel slabe zobe. Jnrgis se za to neprijetnost ni mnogo zmenil, ali vstrašil se je, ko je ma'i človek pričel govoriti z ognjem. Tommy je govoril o podjetjih višje inteligence in j«' hotel poizvedeti. če je Jurgis že kedaj čul o tem. Tajnosti so bile v razvoju vseh teh stvareh. Finnegan je pripovedoval tudi svoje lastne skušnje, na zadnje pa' prašal, če je že čul o "sferitistis." (MisJil je spiritiste.) Povdarjal je., da imajo največjo oblast in silo, in tla se je že izza mladih let seznanil s "sferisti". Tommy je razlagal svojo filozofijo, Jurgisu je pa stopil pot na čelo, ker ni vedel, kako bi si pomagal iz zadrege. Slednjič jc vendar prišel nek znan delavec, ki ga je rešil tega strašnega človeka. Dolgo je -trajalo, predno je Jurgis našel delavca, tla bi mu raz-tolmačil pomen shoda. I*red malim Ircem je pa imel tak strah, tfa je hodil iz kota v kot. tla bi ga več ne srečal. Od tega dne ni Jurgis zamudil nobenega shoda. Na shodu ae je naučil par anirleških besedi, njegovi prijatelji so pa poskušaj i raztolmačiti mu še druge po svoji zmožnosti. Ti shodi so bili včasih zelo burni. Po š^t članov je govorilo včasih naekrat in sicer v raznih narečjih. Vsi so bili resni in osorni, pa tudi Jurgi« je bil vedno resen, ker je pričel umevati, da se gre za boj, tla se gre tudi za njega. Odkar je Jurgis doživel razočaranja, je prisegel, da ne verjame nikomur več. Tu je pa nakrat našel brate, prijatelje in zaveznike, ktere tare ista bol. kot njega. Njih edin up je bila organizacija, v ktero so zaupali, da jim pomore do boljšega življenskega položaja. Jurgis je bil vedno član cerkve, ker je bilo to v navadi. Za cerkev se ni nikdar brigal, to skrb je prepuščal ženskam. Tukaj je pa slišal novo vero, vero. ki je imela za njega velikansko privlačno silo. Oprijel se je nje z vso dušo in pohitel je med s\oje sotrpine oznanje-vat ta nov evangelij. Med njegovimi rojaki je bilo še nniogo neorganiziranih. Te je hotel Jurgis pridobiti za unijo. Včasih so ga poslušali, zopet drugipot so mu ugovarjali. Jurgis je v takih trenotkih pozabil, da je bil tudi sam slep za vse, postal je nestrpen in obnašal se je kot križarji, ki so šli z mečem v roki oznanjevat vero bratovske ljubezni. IX. Društveni shodi so obrodili dober sati: Jurgis je zaželel naučiti se angleščine da bi razum«! vse, kar se na shodu razpravlja. Ptudušal je pazno in se učil izgovarjati ptmameztie besede. Otroci, ki so obi-skavali šolo in se brzo učili angleščine, so mu pomagali sprva, neki prijatelj mu je pa postnlil začetnico za angleški jezik. Ona je vsaki večer čital« iz knjige. Jurgis je bil zelo pobit, tla ni «am znal čitati. Ko je v jeseni zvedel, da so odprli večerno šolo, kjer se vsakdo sme učiti pisati in čitati. se je takoj vpisal v šolo, katero je pridno obiska-val po delfvpustu. Učil se je pisati in čitati angleščine in učil bi se bil tudi drugh predmetov, ko bi imel čas za to. Organizacija je še v drugi smeri učinkovsla na Jurgis«. Začel se je zanimati za politiko in postal je demokrat. Organizaci ja je predočevala majhno .državo, majhno republiko. Društvene zadeve so se tikale vsakega in v«akdo je smel govoriti o njih. Z eno besedo: Jnrgia se je naučil razpravljati o politiki. V Rusiji, od koder je prii šel. niso poznali politike vlado so pa smatrali za moro. "Vbogaj brate, vbogaj," so šepetali kmetje med seboj. "Vbogaj brate in vse bo končalo v dobro!" Ko je Jurgia prišel v Ameriko, je mislil, da so tukaj iste raz- mere kot v Rusiji Slišal je. je Am. rika avobodnt dežeU, tlel pa ni kaj tO pomeni. Videl je, da ao tukaj živeli lM»g«ti?ii Rusiji, da so la*tovali vae in da so airomaki ravnotako občutili to kot v Rusiji, ako so bili brez dela. Ko je Jurgis kake tri twine delal pri Brownu, vr>t je nekoi šal poiiocni čuvaj, ako se hoče naturalizirati in |s»stati ameriški \ I jan. -In n.'in 'j.i 111 ra/uinel ali čuvaj mu je na drobno im/ l»loH|l i.broV • atnrali/aeijc Stalo ga ne bode ni«'-, /maj bo pa /.• pr^ bel. <'a iijii /a poldnevno /ainudo ne bodo otrgali plače Ko j« im-j-c presil /a (»rost .lan zavoljo ženit ve. so um odbili prosuj^ ,e. kt«-ra tajna sila jc provzročila to čutiti. Šel je s čuvaj« n ki jf| bral Še nekaj drugih nasljericev. Poljakov, Litvinecv iu Ktovsfc pottm pa \se porinil v velik voz. na kterein jt sedelo ze i:> -20 q Mila je ugodna prilika ogledati si mesto Wa družba j" bila fl volje, saj je vsakdo dobil piva. kolikor je hotel. Odpeljali so se * okrašeno listino, na kteri sta pečat iu grb "Zdr. drž." Sedaj se jim je povedalo, da so enaki sedniku. Mesec kasneje se je Jurgis zop^t sešel s čnvajenj. Povedni mu kje se mor« zapisati v imenik volilcev. Slednjič se je približal volit v. Mesarji na debelo so oznanili, da je v«ak volilec do devete zjutraj prost, ako gre vol it. Porjočni čuvaj je mljeljat Jurgisa ia gove znance v zadnjo sobo neke pivnice in jim tam pokazal, naj zazna m vajo volilni listek. Stisnil je vsakemu dva dolarja v ko in jih odpeljal pred volilni lokal, kjer je stal policaj, ki je da je vsakdo oddal svoj glas. Jurgis je zvečer ves srečen prišel domov, k.ier je naletel ni naša, ki mu je povedal, tla mu je političar ponudil štiri dolarje, trikrat glasuje, kar je tudi sprejel, V organizaciji je Jurgis zvedel, tla se Amerika povsem L>ei Rusije, tla ima Amerika demokratično vlado, da je demokratičaa publika. Najprvo se vol i uradnike, ki vodijo volitve, potem nas dve nasprotujoči družbi, takozvani politični stranki, ktero vR«ko stopa kandidat. Kdor t*l teh dveh kupi največ glaso\. je iz?| Včasih se pa volitVe vrše zelo tajno takrat se pa pripeti, da lijo sir »mašuejšega. V klavniškem okraju se je kaj tak lm zv le pri kongresnih volitvah: pri mestnih volitvah je pa ve I no f»»ll \ala demokratična stranka. Vladar v klavniškem okraju j< bil d krat,čni gospodar Mike Seullv. majhen Irec. Scully je vžival v ugled v stranki, imel je celo mestnega župana v svojem žepu — so govorili ljudje. Pogosto se je bahal, tla je go«podar#kla*ni«. je bogat človek in je vodil vse volitve v bližnjih okrajih. S-ully bil lastnik velfke mlake, katero sta Ona in Jurgis videla prvi Ali Scully ni lastoval le mlako, bil je tudi lastnik opekarne. Iz ml je naprvo jemal ilovico in žgal z nije o preko. Mesto je pa m z.ope s sinetni zasipati mlako, tla je Seullv lahko potem gradii hiše jih prodajal. Mestu je prodajal oj>eko za ceno, kakaršno je oa določil. Tudi drugo jama, v kteri je bila smrdljiva voda, je njegova last. Tu je zopet sekal leti in prodajal. Zgradil je tudi ledenico iz lesa .ki je bil last mesta: seve ni les plačal niti centa. Časniki so takrat o zadevi poročali. Nastal majhen škandal, potem je vse zaspalo, kajti Scully je kupil člov ki je vzel ves greh na sebe in čez not'- zginil preko meje države , . s Govorili so tudi. da je Seullv na isti način zgradil svojo karno kot ledenice. Mesto .j«- plačevalo delavce, ki so gradili no zm Scullva. Le težko je bilo zvabiti iz ljudi te dogodke. Rekli tl.i jiili nič mar ne gre. Mike Seullv je dober človek, s katerim vsakdo živeti v sporazumu. V tisti dobi je bil listek iz njegovih toliko vreden, kot služba v klavnicah. Tudi za njega je delalo C"jšno. št« vilo delavcev. DelaJi so le osem ur in dobivali so vi p!ači . S t< ni si je pridobil mnogo prijateljev, ktere je združil v Whoop League." To je bil največji klub z lastno hišo \ ('hi ( lani tega kluba so prirejali roko. petelino in pasje borbe. 1 *oli lot'cneni okraju je biltudi član tega kluba. Mesto da bi zabr-ini borbe je pn prodajal še vstopnice. Ponočni čuvaj, ki je Jurgi pnmogel do naturalizacije. j»- bil tudi član 'Indijancev." Tako živali člane kluba. Kedar sa bile volitve, so bili večinoma vsi kluba na delu. V žepu so imeli polne mošnje denarja in pogostil vsakega s pivom in žganjem, kdor je hotel piti zastonj. Lastniki 'nic so morali biti vsi člani kluba, drugače s«> bile njih pivnice nedeljah prazne, pa tudi igrati bi se ne smelo v njih. Na ta način lazpolagal Seullv tudi s službami v ognjcgaNnem oddelku. Nekje Ashland ulici je gradil kar celo vrsto hiš. Delovodja je pa prej' plačo kot mestni nadzornik kanalov. Mestni nadzornik za todu je umrl in pokopali so ga. Vzlie temu je pa nek.do še vedno »lok val njegovo plačo. Mestni nazdomik za tlakovanje je bil gostilni v "War Whoop league." Odprto so govorili ljudje: "<;«»r,je vsak« obrtniku, ki ne zastopa koristi Scullva." Ljudje so pripovedovali, tla se tudi mesarji na debelo boje Sfl Iva. Scully je bil ljubljenec ljudstva, s čimur ae je bahal očitna, dar so bile volitve. Mesarji na debelo so prosili za most na Ashl* ulici. Ali mosta niso dobili, dokler niso prosjačili pri Scullyu Z "Bubbly Creek-om je bilo isto. Tudi pri ti zadevi je Scully gal mesa rji ni na debelo iz zadrege. "Pubbly Creek" se izteka v "Chicago River" in na jugu klavnice. V njega se iztekajo vsi odpadki iz klavnic, radi tepi postal 102 čevlja širok kanal. Ta kanal je na enem koncu za| Tam se zbirajo odpadki, ki leže dreve in dneve. Maščoba in ktlije, ki se iztekajo v njega, spreminjajo njegovo površino, tega ga tudi imenujejo "Bubly Creek". Njegova površina se vt giblje, kot bi plavale velikanske ribe ali se pa valjali ogromni kod i 1 i v njem. Mehurji iz ogljenčeve kisline se dvigajo do pov kjer popokajo in delajo dva do tri čevlje velike kolobarje v ob*| Tupatam se družijo smeti in maščoba v velik kolač in ves zalit dostikrat jsuloben toku lave. Kokoši tekajo po površini in hrane. Včasih je pa kak tujec tudi skušal prekoračati zaliv in zginil za nekaj časa. Mesarji na debelo so pustili ležati vse v zal:* dokler se ni nekega dne vžgal in provzročil velik požar, kterega je napornem delu pogasila požarna straža. Nekega dne jc prišel len tujec, ki je hotel ta gnoj naložiti v čolne in topiti mast iz nj«4 O tem so zvedeli mesarji na debelo in izposlovali so pri sodišča | poved. Tujec je moral oditi praznih rok, mesarji na debelo so p« čeli izrabljati ta gnoj. Ob obrežju "Bubly Oreeka" leži mnoga ke. Mesarji na debelo jo pa pobirajo in čistijo. O mesarjih na debelo so pripovedovali ljudje še hujše reži. sarji na debelo, tako so govorili ljudje, so zgradili tajne vodov cevi, s kterimi so ukradli meatu bilijone galonov vtale. Časniki mnogo poročali o tem. Vršila se je preiskava in našli so tajne Vzlie temu ni bil nihče kaznovan, vsa zadeva je kmalu znspals. Tudi z meaogletlmštvom ni bilo nič boljše. Prebivalci v Oil so vidHi v klavnicah državne inšpektorje in radi tega so mislili, s.* sprijeno nie«o vniči. Seve prebivalci niso vedeli, da je bile I tega nastavljenih 163 državnih nadzornikov, ker so mesarji na nelo prosili za nje. da je država radi tega plačevala te nadzod d* so mesarji na debelo lahko rekli: "Sprijeno meso se pridi nazaj!" Večje tnoči ti državni nadzorniki niso imeli. Vso n«4 imeli niesogledniki v svojah rokah, pri katerih so pa zopet oŠ vali trije glavarji lokalne politične mašinerije.*) Pravila in določbe za pregledovanje žive živine in mu p reduktor, oddelek Zdr. drž. za poljedelst vo, biro za živino in< jo, ukaz št : 125 § 1. Lastniki klavnic, delavnic za soljeno meso. za meso s škatli« m drugih enakih podjetij, ki koljejo govedo. oVce ali j.tvšiče ■ ■« p.Vajo z mesnimi izdelki, ki se prodajajo tukaj ali v moZUl^ naj se javijo pri tajniku za poljedelstvo za pregledovanje menil živine in svojih izdelkov..... § 15 Zaplenjena živina se mora takoj odstraniti iz hli \ kterih je živina, ktera je bila preiskana in priposnana *p«Mp človeško hrano in sicer v smislu zakonov, določb in ukazov ali mestne uprave, kjer je bila živina zaplenjena. (Delje prihodnji«.)