151. številka. Ljubljana, ▼ soboto 4. julija 1903 XXXVI. leto.
Izhaja vsak dan zvsčer, urimfii [nedelj« in praznike, ;ter velja po poitl prejeman za avstro-ugrska debele za vaefcleto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za edec mesec 2 K dO h Za Ljubljano ■ poftiljanjenr ia dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, aa eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 82 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec l K 90 h. — Za tuja dožala tobkc ječ, kolikor znaša poštnina. — Na naroCbo brez istodobne vpoaUjatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plačuje ae od peteroatopne petit-vrste po 12 h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h. ce se dvakrat, in po 8 h, O te trikrat ali večkrat tiska, — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlstvo je na Kongresnem trga St. 12. — Opravnistva naj se blagovolijo   pošiljati naročnine, reklamacije, oznanil*
t. j. administrativne stvari. — Vhod v arednistvo je ta Vegove alice It. 2, vhod v apravnistvo pa a Kongresnega trga st 12.
Slovenski Narod" telefon št. 34. Pos^mesne številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85.
Vedno nove dolžitve.
Naši klerikalci imajo vse polno najrazličnejših vzrokov, da skušajo odvrniti pozornost od svojih državnih poslancev. Priznavamo, da so ti vzroki tehtni in temeljiti in da je za klerikalne poslance res prava sreča, da so njihovi volilci tako skromne iu ponižne ovčice, kajti ko hi se kdo bavil s klerikalnimi poslanci, ko bi kdo del na kritično rešeto njihovo delovanje in nehanje v državnem zboru, bi jih spravil v velikansko zadrego.
»Slovenec« meni, da udariti je najboljši način pariranja in da odvrne pozornost od klerikalnih poslancev, bije po narodno naprednih, čeŠ, na-rodno-napredna stranka mora imeti toliko pGsla z obrambo, da ne pride do sape.
»Slovenec« je ta svoj načrt krepko izvajal. Nulla dies sine linea! Vsak čas plane na koga, vsak čas s kakimi novimi dolžitvami. Zdaj je v svoji smelosti prišel že tako daleč, da se upa narodno-naprednim poslancem očitati sterilnost in nedelavnost. Glasilo klerikalnih poslancev ima pogum kaj takega očitati našim poslancem, specijalno dr. Tavčarju, prav kakor bi ne vedelo, da se to pravi izzivati.
Narodno-napredna stranka ima sicer iz Kranjske samo tri zastopnike v državnem zboru,  med tem ko jih
ima klerikalna šest; narodno-napredni poslanci pripadajo sicer le malemu klubu, med tem ko spada »lepi klub« že k večjim — a vendar se narodno-naprednim poslancem ni kar nič bati primere s klerikalnimi posianci.
Kdor je zasledoval dogodbe v zadnjih zasedanjih parlamenta, tisti ve, da pri vladajočih razmerah sploh ni bilo mogoče razviti pozitivno delo. Inicijativni predlogi, kar jih je bilo stavijenih, so bili v naprej pokopani, ker sploh ni bilo upanja, da bi v do-glednem času prišli na vrsto. Kdor je v takih razmerah sprožil kak ini-
cijativni predlog, je to storil zgolj iz agitatoričnih nagibov, samo za to, da bi volilcem metal pesek v oči. Poslanci, ki kaj drže na avojo osebno reputacijo in ki resno spoštujejo svoje volilce, se s takimi manevri ne Davijo in nam je le prav, da narodno-napredni poslanci niso posnemali slabih izgledov, katerih je bilo v tem oziru dovolj.
Uredba nujnih predlogov je vsled sistematične zlorabe v svrho obstruk-cije postala za parlament prava nesreča, kajti ž njimi se trati samo dragi Čas. Sicer pa se pri nas ni zgodilo nič tako važnega, kar bi bilo zahtevalo, da se potom nujnega predloga spravi v državnem zboru na razgovor.
Preostaja še kritika obstoječih razmer. Prava prilika za to, kakor tudi za primerne nasvete je proračunska razprava. Te pa ni bilo, nego je § 14. dovolil proračun za celo letošnje leto.
Ali se more vzpričo takih razmer očitati narodno-naprednim poslancem nedelavnost in sterilnost? Sedaj pa vprašamo: Kaj  pa  so storili klerikalni poslanci? So li ti sprožili kake posebne predloge,   ali   kako   drugače razvili kako delavnost, ki bi jih opravičevala očitati narodno-naprednim poslancem nedelavnost in sterilnost?   Naj pove i dr. Šusteršič, kaj je storil v državnem j zboru, naj pokaže  vspehe svoje plo-I dovitosti in svoje  delavnosti, ko se j že zaganja v dr. Tavčarja. Ali pa naj I nastopi Pfeifer  in naj razodene, koliko več je dosegel za Dolenjsko kakor Plantan.  Na dan klerikalni poslanci,  da  bi  slovenski svet mogel soditi,  saj  vas  je v  »lepem klubu« petkrat toliko, kakor im* svobodomiselni klub članov!
Toda klerikalni poslanci ne bodo dali odgovora na ta naš poziv, saj bi vsaka polemika pokazala, ne ie da niso bili vsled vladajočih razmer prisiljeni gledati, kako se potaplja par
lament, pokazala bi marveč tudi, da so v parlamentu igrali najklavrnejšo ulogo in da tudi potom osebnega posredovanja niso mogli ničesar opraviti.
Osebno posredovanje pri vladi v različnih zadevah je bil edini pot, ki je bil v teh Časih odprt poslancem. Naši poslanci so se pošteno trudili, da so tem potom dosegli, kar se je sploh dalo doseči in dostikrat so šli na delo tudi za interese kmetskih voiilcev, kadar ljudje niso imeli zaupanja do svojih klerikalnih poslancev. Kaj pa klerikalci? Trkali so pač pridno, a opravili menda jako malo. Intervenirali so na vseh koncih in krajih, da bi se razpustil kranjski deželni zbor, in pogoreli; hodili so od Poncija do Pilata, da bi bil odstranjen baron Hein, a vspeha niso dosegli; trkali so po vseh ministrstvih za podporo »Gospodarski zvezi« in še je nimajo; moledovali pri vseh mogočih faktorjih o različnih gospodarskih in političnih zadevah, a brez vspehov.
Vse, kar so klerikalci storili je to, da je dr. Šusteršič vložil nekaj interpelacij; no, z interpelacijami postreže lahko tudi dr. Tavčar in tudi Piantan in dr. Ferjančič lahko poka-Žeta, da nista zamudila prilike oglasiti se za čast in za pravico slovenskega naroda.
Kaj mislijo ti klerikalci, vitezi klavrnih postav, ki našega ubozega kmeta zastopajo v državnem zboru, doseči s svojim očitanjem o sterii-j nosti in nedelavnosti, nam je vzpričo 1 tega neumevno, kajti razpravljanja o tem, kako so izvrševali svoje mandate, se po vsi pravici boje, ker bi jim ne bilo na čast.
Ubogi Šuklje!
Dvorni svetnik v pok., Fr. Šuklje, se zopet oglaša v „Slovencu". Zdaj se Luduje nad županom Hribarjem, ki ima glede železnic nekaj govoriti, on pa ničesar. Belokranjcem dela zopet želez-I nico na papirju, za katero ni imel časa,
ko je še bil poslanec, ko je še bil „orakelw vlad in je pri cesarju vsak teden enkrat obedoval. Morda je kak Slovenec izven Dolenjske, ki Šukljeja Še kaj upošteva, ali na Dolenjskem je doigral. Da se bo videl ta patriot povsod v pravi luči, naj podamo nekaj črtic iz njegovega prosi ega in sedanjega življenja.
Vzgojil se je Šuklje v miljeju, v katerem je imel vladne jasli pred očmi.
I Enkrat je hotel biti revolucijonaren, pa se je prestrašil in se je kmalu vrnil k tradicijam svoje mladosti. O francoski revol. je tudi nekaj pogumnega pisal. Spomnil se je pa kmalu, da je c. kr. uradnik in pohlevno je pogledal navzgor : presveta vlada! Močan egoizem živi v Sukljeju. Z majhnim koščekom gimnazijsko - profesorskega kruha se ni zadovoljil, oziroma podučevanje fantov mu je mrzelo. Dobil je pod \Vinklerjem neko službo in v „Ljubljanskem listu14 je trgal rojake, ki so hoteli biti svobodni ljudje. Bil je na glasu, da iz državnih jasli je in bil je hudo zaničevan človek. Lastni rojaki ga kar niso mogli videti, pri izvenk ranjskih Slovencih je bilo njegovo ime znak ne-lepega značaja. V tej monturi je stezal roke po mandatu za državni zbor. Nekateri Dolenjci so hoteli železnico imeti in videli so, da hoče Suklje napraviti uradniško kariero. Ako to hoče, se bo učil, da kot poslanec kaj prida postane in v skrbi zase bo moral kaj storiti za Dolenjsko. Oklenili so se njegove kan-didatuic. V treh hudih bojih je dobil mandat. Najgrše, kar je kdaj slovenskemu duhovniku poteklo iz peresa, sesulo se je nanj in na glavne agitatorje njegove kandidature. Tudi pri „Slov. Narodu" so se nezaupuo postavili proti tej kandidaturi. Uredniki so
\ bili namreč možje, ki so s J^ukljejem živeli na univerzi. — Nemcem je bil Šuklje tako nesimpatičen, kakor drugim strankam. Pater Klun mu je hotel pri verifikaciji v parlamentu nogo podstaviti. Se le, ko se je nekemu agitatorju posrečilo, dokazati sodnim potom,
Na samostanskem vrtu.
Gluha noč je težko ogrinjala zemljo, črna tema se je valila nad mestom, kjer je globok mir razpenjal tihe peroti. Noben zvok ni prihajal iz noči, in samostanska cerkev je spala spanje pravičnega. Tudi gospodje »patres in fratres«, ki so sicer po dnevu v težkih kutah, zatopljeni v pobožna premišljevanja, šlapali po samostanskem vrtu, bo v svojih tihih celicah sanjali svete sanje, ako jih ni motil vrag s pregrešnimi podobami belih ženskih teles.
In samostanski vrt je pokojno dremal, ker ga ni motilo žebranje molečih menihov. Tajen mir je plaval nad zelenimi gredicami, nad cvetočimi rožami, le včasih je zatrepetal iz vrha košate lipe lahen nemir; tam so spale ptice, in tupatam je katera dvignila zaspano glavico izpod pernatega kožuščka, se pozi-bala na veji, da je zašuštelo listje, a takoj zopet stisnila kljunček pod gorko odejo. Iz okna mračne cerkve je prihajal rdeč žarek drhteče luči in se izgubljal med nizko travo pod zidom.
Samostan je molča?, kot bi bil zaklet. A čuj! Ali niso ravnokar zaškripala vrata, ki vodijo iz svete ce lice, ali ne tava sključena postava s skrbnim korakom po dolgem mo stovžu, se ne priklanja pred črnim križem v kotu, da šumi razkava kuta? Res, zdaj so se odprle duri, ki peljejo na vrt, in pater Ililariua je po prstih odstopical po peščeni stezi in korakal proti klopici, stoječi pod lipo. Poiož'1 je svoje telo na klop in se oddahnil. Roke je sklenil, se naslonil, da bi si odpočil od naporne, nočne hoje. In pater se ni ganil nekaj minut, le sopel je težko, in pobožno je vzdihnil včasih.
Pater Hilarius, gvardijan svetega samostana! Vsakdo te pozna in spoštuje tvojo oblastno postavo, a tvojih križev in nadiog ne pozna človeško srce, in oko posvetnega človeka je pač često se že pohujšavalo nad tvojim tolstim licem, a kdo naj bi videl in vedel za bolečine, ki more ubogega patra. Strašna putika mu je mrcvarila nogi in ga trapiia, da ni mogel najti miru v pozni noči, ko so drugi očetje že davno spali na bornih posteljah. Putika, križ božji!
In kaj dela sedaj pater Hilarius? Težko, desno nogo si  je  položil na
levo stegno, si sezul sandale, si od-vezal, si slekel nogavice, in s težko, levo nogo si J6 dovolil pobožni pater isto opravilo. In potem je vstal, si privihal težko kuto ter zagazil v rosno, mokro travo. Neugodno občutje je obšlo patra prvi trenotek, kot bi mu zagomazeli ledeni črvi po trdi koži. A pater je z junaško in občudovanja vredno vztrajnostjo cepetal in gazil po mrzli travi, letal od enega zidu skritega samostanskega vrta do drugega, pa zopet tja in zopet nazaj. Težko je sopihal iz starih pljuč, in debele nege so se nerodno pregibale med visoko travo, ko jo je brisal pater po hladnem vrtu, da po naukih veleučenih in velepametnih izžene vraga, ki se je naselil v njegovih nogah.
Pater je opravil to potrebno in mučno delo ter se vrnil na klop, da si nabere novih moči za nevarno pot v samostan. Strašno je sopel, vle kel na neokorni nogi sandale in pobožno vzdihoval. — Tako! To bi bilo srečno opravljeno! Naslonil se je na klopici in malo potolažen začel tipati debeli nogi; potem je za zdehal in začel premišljati.
O, to niso bile male skrbi, ki so mučile ubogega gvardijana! Skrbeti mu je bilo za dušni in telesni blagor
vseh samostanskih očetov in bratov, in te skrbi niso bile male! Dušni blagor mu ni prizadeval posebnih preglavic. Pobožni očetje in bratje, ki so že zdavnaj zapustili pregrešni svet in se umaknili med tihe samostanske zidove, so že pozabili razkošne slasti, ki jih nudi svet polna prgišča svojim sinovom. Nedolžnega veselja, ki ga sme biti deležen vsakdo, kdor more, pa ni zaklepal nikdar svojim podložnim. V refektoriju je dal nedavno podpreti dolgo mizo, ker so se ji že kaj nevarno šibile noge, kadar so opoldne kotli pečenih jedil se smejali pred lačnimi menihi. Tudi v kleti so bili velikanski sodi dobrega vina vedno na razpolago pobožnim božjim služabnikom, in, ako bi bila pipa zmiraj odprta, gvardijan ne bi jokal zato. — A največ preglavice mu je delal mladi, črno-Sasi klerik Florus, ki je prišel nedavno pod njegovo oblast. Opazil je že parkrat v cerkvi, ko mu je stre-gel posvetni klerik pred sv. oltarjem, njegove pohlepne poglede, kako so švigali po cerkvi, in baš po oni strani, kjer so žarela rdeča dekliška lica pod pisanimi, svilnatimi robci in sijali beli obrazki lepih dam pod gizdavimi klobučki.
In v refektoriju — ali ni klerik
da je protikandidat paktiral z Nemci, je obveljala Šukljejeva izvolitev.
Šuklje in Klun sta se kmalu sprijaznila in postala sta debela prijatelja. Šuklje je bil potem dalje časa deželni in državni poslanec dolenjskih mest. Dolenjski meščani so v tem času z uzorno disciplino in ljubeznijo podpirali tega človeka, kadar je hotel. Dobili so večkrat pod nos, da so vladne sluge, kakor njihov poslanec, ali pomagali so Sukljeju, da si zagotovi višjo uradniško kariero, volili enkrat druzega, ko je j Sukljeju bilo pri iskanju te kariere poslanstvo na poti in zopet njega volili, ko je potreboval poslanstvo, da si utrdi stališče in doseže dvorno svetništvo.
V tem času je Šuklje sodeloval pri borbi za pridobitev dolenjskih železnic. Voditelj tega dela je bil baron Sclrvvegel. Suklje pa je razumel navodila tega velikega talenta gorenjskega in se je po njih ravnal. Storili so pa tudi veleposestniki in narodna stranka v kranjskem deželnem zboru svojo dolžnost. Vse kar se je storilo od naših rojakov v prilog teh železnic, pripisovali so dolenjski agitatorji kot zaslugo Sukljeju. —   Treba je  pač  bilo vedno mašiti
j usta onim, ki so videli, da hoče šuklje vso slovensko delegacijo zasužniti vladam in da Suklje dobivši oskrbništvo zaloge šolskih knjig, ničesar ne stori več za svoje volilce.
V oskrbništvu te zaloge se je Sukljeju dobro godilo. Rad se je ponašal da oskrbuje milijone državnega premoženja. Kakor je sam pravil, zaslužil je v tej službi do 12000 gld. na leto in imel lepo stanovanje brezplačno ter proste vožnje po vsi Evropi.
V tej dobri službi ni mogel šuklje dolgo ostati. Oskrhništvo šolskih knjig je sinekura, ki se oddaja za vlado zasluženim ljudem, ali strankarjem, katerih nočejo velike strauke preskrbeti z boljšim kosom kruha. Dr. Šusteršič je Sukljetu to predobro pečenko odvzel. V parlamentu ga je popolnoma izoliral in ga ni pustil v noben odsek. Šuklje ni mogel več vladi koristen biti in dr.
Florus največji prijatelj sladke kap-j ljlce? Ali ga ne popije še celo več j kot marsikateri starih, Častivrednih očetov? Kadar nastavi trebušnato majoiko na usta, ali je ne odstavi šele potlej, kadar je posrebal še zadnjo kapljico? Ta nesrečni Florus! In pobožni gvardijan je nevoljno in žalostno zmajal z glavo. Sklonil je glavo na prsi in začutil, da mu lega spanec na oči. Odprl je širje oči in v mislih bil zopet pri svojih visokih odgovornostih. Božji pastir — to je res odgovornostna služba! Na sodnji dan ga bo vprašal sodnik: Hilarius, kje je tvoja čreda? Kje je klerik Florus? In kaj naj bi odgovoril, ako se zgubi ta nesrečni človek! Hm, hm!
Ob zgodnjem jutru se je pater Hilarius odpravil iz svoje celice in stopal proti zakristiji. Bilo je bledo jutro brez svetlobe, in pater je romal počasi in pobožno po hodniku. A kaj je to, križana nebesa? Malo da ni pater Hilarius samega začudi nja skočil iz kute. Kdo mu gre nasproti? Klerik Florus, in mlado dekle drži v objemu. Križana nebesa, kakšen greh! Pater se začne križati, kot bi videl hudobo. A klerik Florus dvigne glavo, objame še tesneje lepo de-vojko in stopi k njemu: »Sveti oče, poročite   me   z   izvoljenko mojega
Šustersie je zadel s tem Šukljeja v srce, kajti Šuklje si je takrat [domiš-Ijeval, da brez njega zastane ves vladni aparat. Šuklje je vsled tega zbolel na živcih. Zdravniki so mu zaukazali strog mir in ga poslali v samotni kraj gorenje Savinske doline. Suklje je bil tedaj milovanja vreden Človek. Dr. ŠusterŠič se je veselil, kajti tekmec in mogoče v lastni stranki je bil odpravljen.
Suklje je počasi okreval in toliko, da je kot šef oskrbništva šolskih knjig Še v Pragi poslopje tehnike zidal ali popravljal. Nad to zgradbo so se Nemci zgražali, šuklje je dobil modro polo kot pravi dvorni svetnik.
Šuklje je slutil že prej, da mu preti penzija, da se mu ne bo pri vladi dalo mesto v kakem drugem resortu. In skrbel je za svojo prihodnjost. Par mesecev pred peuzijoniranjem je imel v Novem mestu shod volilcev. Na tem shodu je trgal dr. šusteršiča in v „Slov. Narodu" nadaljeval polemiko ž njim. Dr. šusteršič mu je odgovarjal na shodih v Ribnici in v Kamniku ter v „Slovencu". Smrdelo je tedaj na vse kraje. Pri teh nastopih je Suklje razkril, da se je odpovedal liberalnim načelom ter se podal v naročje svete katoliške cerkve. Ta izjava pa ni pomirila naših klerikalcev. r Slovenec" je Šukljeja vzlic ti izjavi trgal, kar se je dalo.
Čez nekaj časa, — bržkone je Missia dal drugo parolo in se je Šuklje menda za kulisami tudi podvrgel — pa je začel rSlovenec" prijaznejše pisati. Pisal je tedaj: ^Obžalujemo le, da gaje šukljeja) vsled tega prevladala nevolja tako, da je postal oseben ter žalil moža, (Šusteršiča^ ki se je ustavil njegovim zmotam. Toda človek je Človek in u v e r j e n i smo, daje ona zadeva mej njima že davno poravnana." Starejši možje so tedaj sodili, da je bilo vse nastopanje Suklje-jevo in SusterŠičevo le komedijanstvo, ki je imelo prikriti prehajanje Šukljeja v klerikalno stranko, da pa sta se moža že prej poljubila, šusteršič je namreč na shodu v Ribnici, kjer je odgovarjal sukljeju, izblebetal, da mu je Šuklje na Dunaju rekel, naj napravita enkrat v Novem mestu teater, da se pred volilci mej sabo prav krščansko opljujeta, za kulisami pa poljubita. V „Slovencu- je bilo to brati. Ne vemo, kateri izmed teh dveh je plemenitejša narava, ali to stoji, da je Šuklje dr. Šusteršiču odpustil tisto ravnanje proti njemu v parlamentu, ki mu je udarilo na živce. Ljubezniva bratca sta vsekakor. Tepeta in pljujeta se, pa se drugače prav rada imata.
Šuklje je potem tako nastopal, mudil se je nekaj Časa na Dolenjskem, da si v obeh slovenskih strankah pridobi prijateljev. Če je bilo pred volitvami, je bil mož vedno jako ponižen. Ko je imel mandat, mu ni bil deseti Človek vreden, da ga le pogleda. Parveni, ki po ekselenci škili, aristokrat, kojemu bije pod noge navadna izgoja.
Penzijon je pretil! Volitve za drž. zbor so bile razpisane.  Šuklje je po-
srca, s to le krasno gospodično! Moja celica je prostorna za dva, v refektoriju žo stoji še en prazen stol — Bveti oče —«
»Moj sin, zmotil te je hudi duh, ki hodi okrog kot rjoveč lev —«
»Sama nebesa so mi poslala to devico.« Klerik Florus je ponujal medeno posodico z blagoslovljeno vodo gvardijanu.
»Apage te, satanas!« Pater Hilarius je postajal besen, a drzni klerik je dvignil posodico in mu izlil blagoslovljeno vodo za vrat —
Gvardijan se je stresel od mraza in odprl oči. Sedel je še na klopici pod samostansko lipo, bila je noč in iz oblakov je lil dež.
»To so bile same sanje, hvaljena nebesa! Ti nesrečni Florus!« In gvardijan je brzo odjadral proti samo stanu; to je bilo za njegove bolne noge gotovo najboljše zdravilo. — Odslej pa ni več hodil na vrt v črni noči, temuč se je rajši zdravil pri kosilu v refektoriju s sladkim vinom na nemalo žalost klerika Florusa, ki je sedel na zadnjem koncu mize. Sip-Sap.
trkal v Belikrajini, in v Novem mestu. Vrata se mu niso odprla. Najboljši njegovi prejšnji prijatelji so mu željo po mandatu zagrenili, uvedli so proti njemu Čeden manever in ga kot kandidata podrli. Sukljeju sicer za ta mandat ni bilo toliko, vedel je, da penzijoniranja ne ustavi, ali v spominu se je hotel obdržati za deželnozborske volitve, ki so se tudi bližale. Morebiti bi mu tudi državnozborski mandat kaj hasnil. Ali je mislil na mesto deželnega glavarja. Lepa plača in lepe dijete! Kaj se da iz dijet pripraviti, je  na Dunaju videl.
Penzijon je prišel. Šuklje se je preselil v grad očakov njegove soproge v Kaiuliji pri Novem mestu, katerega so mu dobri češki delavci najelegant-neje popravili. Prej je bil grad močno razdrt in popravljanje je dosti veljalo. Zdaj je začel delati za deželnozborski mandat. Šlo mu je za to, da ga dobi v skupini dolenjskih mest. S tem mandatom bi bil razbil sedanjo večino v kranjskem dež. zboru. Prej bi se dal seveda imenovati glavarjem, če bi bilo to šlo proti volji liberalcev in veleposestnikov samo s pomočjo ministra Rezeka. Morda. Liberalcem bi bil na tihem rekel, da je njihov, s klerikalci pa je bil že prej zvezan po notarskem aktu. Duhovniki so silili Šusteršiča, ki je ponudil kandidaturo v novomeškem okraju g. Zurcu iz Kandije, da naj jo ponudi sukljeju. Te kandidature Suklje ni hotel sprejeti. Mislil je, da dobi mandat drugje, a ostal je brez mandata. Detela, katerega je Šuklje raz-glaševal kot abogo bitje, bo prvi v novem dež. dvorcu vladal in ne dvorni svetnik Šuklje.
Zdaj je bila merica njegove jeze polna. Maščevati se je hotel. V svoji hudi jezi ni vedel, koga bi prvega popadek Ker ni bilo pravega povoda, je na tihem kuhal sirup proti Novomešča-nom. Občino Šmihel-Stopiče je izigraval proti novomeški občini ter skušal te bližnje sosede spraviti v prepir in sovraštvo. Potem je vlada zahtevala, naj Novomeščani preskrbe prostor za zidanje novega gimnazijskega poslopja. Pri tej priliki je Šuklje pozabil na svojo jezo in svojo njivo ponudil za stavbišče. Tu mu je stopil nasproti dr. S. v Novem mestu, in pokazal na škodo, ki bi se zgodila mestu, ako bi Šukljeva ponudba obveljala. Sukljeju se je žolč napolnil. Kakor besni Roland je divjal po „Slovencu" in trgal zdaj tega, zdaj onega prejšnjih njegovih prijateljev. Razumljivo je, da se je raz-nosil nad dr. S. Ta mu je v času njegovega laviranja in približevanja klerikalni stranki napravil res dosti jeze, bridkosti in tudi gmotne škode. Dež. glavar — dijete! Vsak Šukljejev korak do mandatov je dr. S. brezuspešil. Z isto strastjo, kakor ga je pred leti pomagal dvigati in spraviti do boljšega kruha, z isto ga je zdaj uničeval, dr. S. je predobro poznal Sukljejevo duhovitost" in vso njegovo naravo, t lila sta prej jako intimna prijatelja, dokler ni dr. S. prišel Sukljeju na sled, da hoče med klerikalce.   Pri prejšnjih vo-
Životopis Jana Husa do Kostniškeka koncila.
P. Pestotnik.
Hus je bil rojen 1. 1369. v Ilusincu, v današnjem okraju piseckem. O njegovi mladosti je malo znano. Svoje študije je dovršil na praški univerzi, kjer je živel v prav skromnih razmerah } sam pravi, da je bil lačni šolarček.
L. 1390. postal je mojster svobodnih umetnosti, predaval je tudi v odboru teologičnih ved in radi njegovih zmožnosti so ga kmalu prištevali med prve profesorske moči. L. 1401. je bil voljen za dekana na fakult. svob. umetnosti, 1. 1402. je postal ravnatelj in pridigar v Betlemski kapeli. V teh letih je bil namreč posvečen v mašnika. Istega leta bil je tudi izvoljen za rektorja praške univerze — in tudi kot duhovnik je z vso vnemo nadaljeval svoja predavanja in bil v živih stikih z vsemi pojavi tedanjega življenja na praški univerzi.
Doba njegovega življenja je čas mogočne reakcije proti tedanji cerkvi in proti brezbožnemu življenju posebno v cerkvenih krogih. Hus je videl, kaj se godi — sam čist in resnično pobožen,
lit vali je imel dr. S. agitacijo v svojih rokah. Poznal je dobro ves teren. Šuklje je bil pijan dvorskega v$a, napihnjen dvorskega zraka in je mislil, da ga sam Bog ne more vreči, če kandidira. Najprej dvorni svetnik Šuklje, potem dolgo nič in potem še le Bog.
Suklje je v tem boju večkrat sedel dr. S. na postavljene mu limance in prišel pozneje do spoznanja, da mu je obsedel. Seveda je moral Šuklje grozno jezen biti na dr. S. In dr. S. je neodvisen, svoboden človek. Dozdaj si ni iskal koristi iz svojega javnega dela. Šuklje pa je bil renegat, je hotel biti koristolovec in to na veliko škodo ^NovoinešČanov in bil gnusen pobožnjak, ki je ostentativno javno poklekoval in molil, ki je nekdaj robec pred nos deval, ako se je o katolicizmu govorilo.
Šlo je in Šuklje se je premagan togotil v veliko veselje njegovih nasprotnikov. Ker je Šuklje videl, da dr. S. ni uničil, vkoval je načrte v oškodovanje Novomeščanov. To je najgrša stran v življenju tega ubogega Človeka. „Grajska njiva!" Če se mu posreči gimnazijo na njo dobiti, je dejal sorodnici, „danu bin ich heraus aus meinen Schulden". V dolžnem pismu zavit se je rodil in tudi 12.000 gld. dohodkov mu ni dosti zaleglo. Ne bi mu tega očitali, ali v označenje motivov Sukljevega nastopanja v slednjih časih je potrebno, da se to pove.
Z gimnazijo se je Suklje močno blamirah Na njegovi njivi ne bo nikdar stala. Torej naprej. V bližnji Kandiji pri Novem mestu so bili pred več časom seninji. Te semnje je nameraval Suklje oživiti in sicer tiste dni, kakor so v Novem mestu tudi tedenski semnji. Pripravil je odbor občine Št. Mihel-StopiČe, da je drago plačal zemljo za bodoče sejmišče. Pripravili so vse za semnje. Ali vlada je dovolila semnje le za preŠiče, ki so čez leto stari in teh pride jako malo na novomeški semenj. Torej nič s temi semnji.
Kandijanci in kmetje se že jeze nad dvornim svetnikom v gradu „na Kamnu." Šuklje živi v domišliji, da pleše vlada v Ljubljani in vlada na Dunaju po njegovi piščalki. Saj tudi ne more uvideti, da je penzijoniran Človek, penzijoniran tudi v ljubezni ljudstva.
Novomeščani in Kandijanci bi se radi v eno občino združili. To bi bilo za oba dela koristno. Suklje pa ne more spati zaradi tega teženja ter hujska Kandijance proti Novomeščanom. Enkrat je Novomeščanom obljubljal ves blagoslov nebes, jih povzdigoval v deveta nebesa, zdaj se pa hoče norčevati iz njih. „Srednjeveško mesto, ki nima nobene bodočnosti." Le Kandija in njegov grad jo imata. Revež postaja otročji. Še to malo veljave in vpliva je Šuklje zgubil, kar ga je imel vsaj pri klerikalnih meščanih in pri osebnih prijateljih. Osamljen je. Tega pa ta mož ne prenaša. Zopet je zbolel, takrat v želodcu. Te tedne so mu dunajski operaterji želodec popravljali, ali kakor gre govorica, mu niso mogli iz želodca
mož čednostnega življenja, strogih nrav-nostnih nazorov — nastopil je z vso silo svojih duševnih zmožnosti, učenosti in zgovornosti s svojimi privrženci proti omenjeni gnjilobi, in to je glavni delokrog njegovega življenja. — Nastopil je brezobzirno proti napakam, z ostrimi besedami je napadal v letih 1405 in 1407 na sinodah naddijeceze praške grdo necerkveno, še manj katoliško, življenje.
Viri nelepega življenja hierarhije v tedanji dobi so — bili starši — toda dosegli so v dobi Husovi in predhusovi vrhunec: naj naštejem tu le nekatere in to čisto na kratko.
Takrat sta vladala dva papeža katoliško enopastirsko cerkev; eden v Rimu, drugi v Avignonu. Vsak je imel toliko potreb, kakor njih predniki, ki so vladali celo cerkev in uživali dohodke cele cerkve; dohodkov seveda zdaj ni bilo toliko, ker nekateri so priznavali prvega papeža, nekateri drugega. Iskala sta torej rimski in avignonski papež novih virov za svoje dohodke v raznih deželah kristijanskih.
Kdor je hotel postati škof ali nadškof, ali dobiti cerkveni beneficij, moral je za to dobro plačati. V tem se je posebno odlikoval papež Bonifacij IX.
spraviti tistih ljudi, ki tako težko v njem leže.
Nikogar nima, ki  bi   rad  ž njim občeval. V Toplice  hodi  goste nadlegovat.   G,   baronica   Heinova   se je vedno  ustrašila, če  ga je zagledala. Veleposestniki so  zapeti  do vratu, če pridejo ž njim   v   dotiko. Zdaj je res pravi revež. Preziran je  hujše, kakor v začetku svoje politične karijere,'brez prijateljev je, da brez znancev, ki bi mu le količkaj zaupali. Visoko je letal, zdaj   leži pred   farovškimi  vratmi na kolenih.   Tam   pa   ni   dosti nagnenja, sprejeti   ga  mej   javne funkcionarje. Boje se,  da bi  morali drago plačati njegovo pomoč. Prepričani so, da izvira njegova spreobrnitev le iz  egoizma in takih mož imajo že dosti.   Dr. Suster-šiČ, Povše, Detela ga nečejo v stranko. Z veseljem   bi mi pozdravili vest, da mu dajo klerikalci mandat. Dinamit ni nič proti temu, kakor bi Šuklje razdiral vrste naših  klerikalcev.  Za persl-flažo   farjev   ima    obširen besednjak. Vadil se je v tej persiflaži vse prejšnje življenje.
\li Šuklje vpije danes naravnost po kruhu iz rok klerikalcev. Liberalci mu ne morejo ničesar dati. Neki novomeški trgovec, ki je nedavno umrl, je narezal v „Slovencu" vprašanja železnic, ki se imajo graditi na Dolenjskem. Hribar ima pri železnicah kaj govoriti. Šuklje pa ničesar. Tarantala je Šukljeja pičila, ko je izvedel, da se tudi Hribar zanima za dol. železnice. Zdaj piše v „Slovencu" zopet članke in trga ljudi, ki so klerikalcem in njemu na poti.
S Hribarjem je začel. Zopet je zelen jeze. Mrtev biti — politično celo mrtev, je res hudo ali kaj to, ko pa ni nič večjega več zaslužiti! Razumljivo je, zakaj tako naprej rine in zakaj tako vpije!
Neki novomeški duhovnik je Šu-kleju rekel, da bo gotovo v kratkem dež. glavar. Vencajz je mandate od ložil. Pfeifer je docela onemogel. V ubogem Sukleju zdaj hudo vre. Ko bi mogel vsaj Vencajzev ali Pfeiferjev naslednik postati ! — Zdaj ne bo več kandidature odklonil, če mu jo dr. Šusteršič ponudi. Da si jo zasluži, grize okolu sebe. Ali ste popolnoma oglušili klerikalci ? V vašem lastnem glasilu vas prosi. Tako krvavo, poniževalno si še ni kak človek služil malo zaupanja v kaki stranki, kakor ta ubogi mož. Dajte mu klerikalci mandat, drugače mora zopet v Savinsko dolino in vas se bo preganjalo po £ 335 k. z. Vse vam bo storil, tudi predragega dr. Šusteršiča vam spravi na stran, on sam pa cenejše njegove posle opravljal, ker ima precejšen penzijon, je po ceni. Vse bode podpisal, kakor nekdaj Viljem Pfeifer. Ali nekaj cveuka mora biti, drugače vas bo prej obgrizel, predno postane gorak v vašem gnezdu.
Povemo vam še to. Nekdaj je Suklje katoliške farje neusmiljeno črtil. Zdaj je jako ponižen nasproti njim. Od daleč že pozdravlja najmlajšega kaplana, pred višjimi pa tudi kolena pripogne,
kakor Povše — Janez Hruška. Na Železnici se vozeč, je oni dan Šuklje tako delal, ko je vstopil v voz opat Cistercijanov iz Zatičine. Predstavil se mu je, tudi ko ni bilo sile. Prav tako, kakor Janez Hruška. Pa k opatovi in-štalaciji na dan sv. Petra in Pavla ga vendar niso vabili. Hofrat, bodoči dež. glavar, edini klerikalni grajščak na Dolenjskem — kaka štataža bi to bila ! _
Škofova zavarovalnica.
Prišlo je že tako daleč, da jem. ljemo bilance različnih, h katoliški gospodarski organizaciji spadajoči h društev in zavodov samo še z bojaznijo v roke. Navadno naznanjajo te bilanc^, da so se dotični zavodi zopet za korak približali svojemu koncu, da ae zopet kje pripravlja katastrof«, ki provzroči veliko izgubo in spravi nekaj nedolžnih ljudi v nesrečo.
Pred kratkim je »Slovenec« priobčil bilanco škofove zavarovalnice in strah, ki nas je obšel, ko smo jo zagledali, je bil — žal — popolnoma utemeljen. Tudi ta zavod se rapidno približuje dnevu, ko nastane polom. To je posneti iz računa izgube in dobička. Evo dokaza:
Škofova zavarovalnica izkazuje za 1. 1902 prebitka 447 K 81 vin. izkazuje pa med prejemki pod točko VI. c) »drugi dohodki« svoto 7104 K 64 vin. Ker so vsi dohodki specijali zirani je očitno da ta »drugi dohodek« v znesku 7104 K 64 v;n. n i nič druzega kakor dolg,ki ga je škofova zavarovalnica najela, da ž, njim maskira svoj obupni položaj in svoj pri-m a n k l j a j. Ko hi tega dolga ne bilo, bi morala škofova zavarovalnica izkazati primank-ljaja 6656 kron 83 vin.
To je hud tobak! Da gospodje okrog škofove zavarovalnice ne bodo preveč tajili omenjeni dolg, povemo že danes, da so ta dolg najeli pri »Ljudski posojilnici«, katere,kakor se iz tega razvidi, tudi bridke skušnje pri »Vinogradniškem društvu« niso izpametovale.
Že s tem, da je škofova zavarovalnica izkazala dobička 447 kron 81 vin., v tem, ko ima dolga 7104 K 64 vin. in je torej pasivna, je javnost osleparila, kajti ta manever ima namen, obuditi napačno mnenje o stanju te zavarovalnice in pridobiti, oziroma ohraniti zaupanje, ki ga zavod ne zasluži.
Objavljeni račun izgube in dobička pa tudi sploh kaže, kako slabe so razmere škofove zavarovalnice.
V požarnem oddelku izkazuje škofova zavarovalnica, da je imela dohodkov 41822 K 88 vin, za škode pa je plačala 27 214 K 88 vin, torej 6507%. To niso mačkine solze!
Upravnih stroškov je bilo 12 519 K 75 vin, torej 39 22° 0 vPla"
Dalje v prilogi.
Ker je odločeval le denar in ne zmožnost in čednost, posledice — to je razumevno — niso izostale.
Drugo veliko zlo je bilo preveliko število duhovnih ustanov — število duhovščine se je grozno pomnožilo — za Husa imela je duhovščina na Češkem V3 vse zemlje v posesti in pri metro-politni cerkvi v Pragi je bilo okoli 300 duhovnikov. Posledica prevelikega premoženja je bila prostopašno, razkošno in pohujšljivo življenje.
Za časa javnega delovanja llu-sovega prišel je na nadškofovi stolec v Pragi Zbvnek Zajce, dober človek, še boljši vojak, toda neveden duhovnik, ki se je baje še-le kot nadškof začel učiti abecede. Hus, priljubljen na dvoru Vaclava IV., spovednik kraljice Zolijc, je bil tudi od nadškofa odlikovan in več let so med njima vladale najboljše razmere.
Hus se je od 1. 1400 dalje največ bavil s specialno teologijo, glede katere so bile med tedanjimi teologi znatne, pogosto principijalne diference o verskih resnicah, ker dogmatika, namreč kolikor se more o fiksni dogmatiki govoriti, eksistira Šele po tridentinskem koncilu 1. 1563.
Po  končanih  študijah  vidimo v
Husu koj spremembo v naziranju in pojmovanju prave pobožnosti in kri>; janskih dolžnosti, in ta notranji protega vede v opozicijo proti cerkvi. Gotovo je v tem močno nanj vpliva Wiklif, profesor oksfordski, vendar se ne sodi Husa prav, Če se misli, da bil njegov duševni preobrat hipni, nepričakovani, ki je nastopil, kakor hitro se je Hus seznanil s spisi teologa I Wiklifa. To je napačno. Hus se je razvijal počasi v svojih nazorih, kateri so bili koj začetkoma dosti opozicionalm tedanji cerkvi — še predno je spoznal Wiklifove nauke, in k temu ga je budila nedvomno splošna propalost du hovščine, nevzorno življenje, ki si je stavilo za svoj poslednji cilj in najviši: namen, brezskrbno udobnost in cvetoče razkošje. Wiklif ga je v mislih le utrdil, dal njegovim mislim program, njegovim nazorom karakter tiste ueiz prosne bojevitosti in vztrajnosti, s katero je razširjal in branil svoje nauke, za katere mu je pripravilo tla že splošno razpoloženje naprednih preporodnih misli navdahnjenega naroda in pa njegovi predniki: Waldhauser, Milic in Matija z Janova.
Doba sama je silila človeka k premišljevanju:   Vaclav je  bil slaboten
1. Priloga „Slovenskomu Narodu" St. 151, dne 4. julija 1903,
čane premije. To je ogromno mnogo, kajti pri drugih avstrijskih zavaro vainicah znašajo upravni stroški kvečjemu 27•> 0 premije, torej 12 22% m » n j , » pri mnogih zavarovalnicah so upravni stroški še nižji ko 27% premije. •>
Kakor smo videli, je zavarovalnica plačala za škode 0507% dohod kov, za upravne stroške pa je pora bila 3522%, skupaj torej 100 29%. Ti izdatki so torej znašali več kakor dohodki. V tem tiči dokaz, da je bila zavarovalnica pasivna in da je morala najeti v^čje posojilo, daje sploh mogla izhajati.
Vobče se mora reči, da je vspeh škofove zavarovalnice neznansko majhen, kajti če se uvažuje ves aparat, ki so ga na noge spravil', če se uva-iuje, da ne delujejo samo na Kranj skem, nego tudi na Štajerskem, na Primorskem in na Koroškem, pa vzlio temu niso mogli v dveh letih dosoči več dohodka kakor 41 822 K 88 vin., potem ee mora pač reči, da delajo branjevske kupčije.
Tudi pri pc zavarovanju je škofova zavarovalnica kaj slabo delala. Odstopila je v pozavsrovanje 13.254 kron 10 vin. ali 31*64% vso zavaro valnine, od pozavarovalnic pa je na škode dobila povrnjenih 3152 kron 27 vin. ali 1158% vseh škod. To kaže, da je škcfova zavarovalnica svoja pozavarovanja jako neracionalno uredila, in da možje, ki ta zavod vodijo, in uradniki, ki pri njem poslujejo, niti pojma nimajo o tem, kako važno je pri zavarovalnicah proti po-žaru, da se rizika pravilno razdele, ako se hoče zavod obvarovati velikih škod in se pri slabi kvaliteti požarnih zavarovanj vzdržati. Oi tega, kako racionelno se vrši pozavarovanje in kake pogcdbe se sklenejo z drugimi zavarovalnicami, so odvisne boljše ali slabše šanse zavarovalnega zavoda — pri škofovi zavarovalnici pa tegs ne razumejo.
Kolikor smo mogli poizvedcti, dobe tiste avstrijske zavarovalnice, ki racionalno gospodarijo potom po zavarovanja 90% povrnjenih, med tem ko dobiva škofova zavarovalnica od pozavarovalnic samo 11*58% po vrnjenih. To je kolosalen razloček in značilna ilustracija gospodarst/a pri škofovi zavarovalnici.
Da se povrnemo k stsnju škofove zavarovalnice.
Za leto 1902. je izkazala dob;čka 447 K 81 vin , cd predidočega leta pa je sebi k dobremu prenesla 2494 kron 62 vin. To svoto je praviloma prišteti dolgu, kar kaže naslednje: dolga je 7104 K 64 vin., prenosa iz 1901. leta pa 2494 K 62 vin., skupaj torej 9599 K 26 vin. Će se od tega odšteje izkazani čisti dobiček v znesku 447 K 81 vin., se vidi, da je škofova zavarovalnica pasivna za 9151 kron 45 vin.
Zanimivo je tudi, kar kažejo računi glede rezervnega zaklada. Ta znaša 11.427 kron 52 vin, to je
27-32% letne zavarovalnine. S tem je škofova zavarovalnica odločno grešila proti zavarovalnemu regulativu, ki ga je izdalo oes. kr. trgovinsko ministrstvo in ki določa, da mora rezervni zaklad znašati najmanj 33 % letne zavarovalnine. Škofova zavarovalnica je torej prišla že tako daleč, da niti predpisov asekurančnega regulativa ne more več izpolnjevati.
Pripomniti pa je, da bi bila bilanca še veliko slabša, če bi škofova zavarovalnica ne imela oddelka proti poškodbi cerkvenih zvonov. Ta od delek jo dal čistega dobička 3519 K 33 vin. Ko bi imela škofova zavaro valnic* samo požarni oddelok, bi bila izguba še večja in bi znašala 12.670 kron 78 vin.
Ni se pa tolažiti, da bo zavaro vanje zvonov pokrivalo nedostatke. Kar se je pri zavarovanju zvonov dalo doseči, to se je doseglo. Novih zavarovanj zvonov no bo dosti dobiti, ker ni zvokov in tudi na večje premijo ni misliti, ker imajo na Slovenskem in ravno na Kranjskem ž* itak največje zvonove.
Šicfova zavarovalnica je pa tu i upeljala ntkrtj n o v e ga, česar druge zavarovalnica nimajo, nekaj, kar ji daje nekak oderuški značaj.
Pri vseh zavarovalnicah se pobirajo pristojbine za police. Tudi škofova zavarovalnica jih pobira in prejela je lani na teh pristojbinah 4565 K 77 vin. Poleg te pristojbine pa so morali zavarovalci plačati še posebno vsprejemnino, kakršne ne pobira nobena druga zavarovalnica. Na teh vsprejemninah je škofova zavarovalnica dobila lansko leto 5244 K 45 vin. Lahko se reče, da je kmeta za to svoto o drl a, kajti vsprejemnina je skrajno krivična uredba. Ker je Škofova zavarovalnica izplačala svojim agentom 5230 kron 25 vin, je očividno, da pobira vsprejemnino zato, da ž njo plača svoje agente. V tem ko plačujejo druge zavarovalnice svoje agente same, mora pri škofovi zavarovalnici zavarovanec sam plačati agenta. Za dvomljivo čast, da je zavarovan pri škcfovi zavarovalnic", mora revež plačati agenta!
Našo navedbe sestavljene po izkazih, ki jih je obelodanila škofova zavarovalnica sarrja., kažejo jasno, da se nahaja ta zavod v obupnem položaju, in sicer v takem, da se iz njega pri obstoječih razmerah skoro ne more rešiti. Nam se smili le ubogi kmet, ki se j je pri tem zavodu zavaroval, kajti kader pride dan poloma, oziroma dan plačevanja izgube, ted?ij bo njega najbolj bolelo.
kralj, upor je sledil uporu — v cerkvi splošen nered, čut za pravico in nravnost je gineval, papež je preklinjal papeža, vsak je hotel biti prvi — cerkev je bila brez papeža in papež brez cerkve — povsodi se je klicalo po reformaciji.
Svetim težnjam, da poviša moralno stran cerkve in duhovščine, uvede istinito, pravo in Čisto pobožnost, posveti Hus vse svoje moči in vse svoje delovanje.;
L. 1408. se začne med nadškofom Zbyukom in Husom razpor iz politično-cerkvenih vzrokov, (papeško vprašanje) razun tega je Hus odločno branil Wi-klifove nauke. Duhovščina ga je grdila pri nadškofu in črnila v Rimu, tako da je bilo 1. 1410. v buli Alexandra V., ki je bil [od 1. 1409. že tretji papež, oznanjeno prvič cerkveno izobčenje Ilusa, na kar je Hus apeliral na papeža, ki ima biti o tem boljše poučen. Spor se je nadaljeval in tekom leta znatno poostril, Hus pa ni prenehal s cerkvenimi govori v Betlemski kapeli, ne oziraje se na papeževo bulo.
Že se je imel Hus osebno zagovarjati v Kimu, toda kralj in kraljica sta posredovala — stvar se je vlekla dalje do smrti Zbvukove 28. okt. 1411. Husove opozične misli bile so že preveč razširjene  in  ukoreninjene v ljudskih
masah — in on sam je bil prevstrajen pri svojem delu, da bi bile mogle bule in podrobna sredstva kaj pomagati.
Situacija postala je resna in prenapeta po prihodu V. Tienca, prodajalca odpustkov, ki je prišel v maju leta 1412. v Prago z dvema papeškima bulama, s katerima je papež naznanjal krščanskemu svetu križarsko vojsko proti kralju apulskemu. Za bogate denarne prispevke imelo je biti ljudstvo deležno odpustkov. Drugi mesec že nastopi Hus v javni disputaciji proti odpustkom in temu početju. Razburjeno ljudstvo je demonstriralo po ulicah in sežgalo papeški buli.
S tem je postalo nasilje od duhovščine na Vaclava in Ilusa neznosno in poslednji je zapustil Prago Še v juliju 1412 in je živel na južnem Češkem, na gradeh plemenitašev, ki so simpa-tizovali z novim verskim gibanjem. Sedaj je Hus imel čas in priliko, posvetiti se premišljevanju, spisal je v tej dobi celo vrsto pisem in traktatov, v katerih je svoje nazore in nauke sistematično razložil in določil. Iz 1. 1413. je njegovo glavno delo „0 cerkvi" (de ecelesia),. iz katerega so pozneje v Kostnici njegovi nevredni nasprotniki črpali materijal za obdolžitev, brezvestno obsodbo in nasilno smrt.
Novi hrvaški ban.
Po kratkem medvladju ima danes Hrvaška zopet svojega bana. Danes je prisegel cesarju v roke dr. grof Teodor Pejaesevich (Pejačevit') kot naslednik grofa Khuena Hedervarvja.
Hude čase je prestala Hrvaška pod skoraj 201etnem tiranstvom bana Hedervarvja. Ničesar niso izdali protesti ljudskih zastopnikov, ban je vladal naprej v celi svoji ošabnosti, trmoglavosti in krivici. S kruto roko je zatrl vse narodne ideale, poteptal zakone in historične pravice, Časopisje ni smelo o vsem tem ničesar pisati, ljudski shodi so se prepovedovali in z orožjem razganjali. Ko je minilo zadnje upanje na rešitev, vzdignilo seje ljudstvo po celi deželi. Še je vedno mislil ban, da njegova kruta pest tudi ta obupni pojav pobije k tlom. Vsa oborožena sila, nele na Hrvaškem, temuč tudi iz Avstrije mu je bila pri tem na razpolago. Streljalo in sekalo se je res po zdvojenem narodu, a kakor legendarično so tako-rekoč iz vsake kaplje nedolžne krvi izrasli novi bojevniki za rod in pravice. In tedaj so uvideli na Dunaju in v Pešti, da bo treba vendar banu zastaviti krvavo delo. Vsled tega so ga — povišali na krmilo ogrske vlade.
Globoko se je oddahnil narod hrvaški. Pri ljubezni za Slovane so Hrvatje sicer v začetku vedeli, da ne pride kaj mnogo boljšega, da se tudi pri novem imenovanju ne bo oziralo na pravične zahteve, da mora Hrvaški uačelovati le sin domovine po krvi in mišljenju, veudar se tolažijo, da se takemu krvoločniku, kot je bil Khuen, ne bo upalo napraviti prostora na banski stolici.
Novi ban grof Pejaesevich je imel takorekoč že naravne »pravice do ban-skega prestola, kajti tudi njegov oče je banoval več let na splošno zado-voljnost — Dunaja in Pešte. Vladni časopisi hrvaški ga pozdravljajo naj-laskavejše, pripisujejo mu velike sposobnosti za tak posel, posebno ga baje diči odlični organizatorični talent, kar je posebno dokazal v svojem dosedanjem poslovanju kot veliki župan virovitički.
Dr. Teodor (Tošo) grof Pejaesevich je bil rojen 24. septembra 187)5 v Našicah. Po dokončani srednji šoli je študiral jus v Brnu in v Budimpešti ter bil promoviran doktorjem v Budimpešti. Potem je bil pomožni koncipist v Oseku in pri vladi v Zagrebu. Po letu 1880. je bil v dveh periodah deželni poslanec. Leta 1886. je bil imenovan velikim župauom Virovitici. Leta 1898. je bil odlikovan s križem reda sv. Štefana. Leta 1901 je postal 'zopet poslanec ter je bil kot tak tudi delegat v ogrskem državnem zboru. Po smrti svojega očeta je prevzel iideko-misno graščino v Našicah ter velepo-sestvo Zomba v tolnajskem komitatu na Ogrskem. Poročen je od leta 1881. z baroneso Vay. Pejaesevich je nadalje c. i kr. komornik in častni vitez malteškega reda.
Govori se, da je prevzel Pejaesevich banstvo le pod sledečimi pogoji: 1. da se odpravi nagla sodba ter se pomilostijo vsi zaradi nemirov zaprti po Hrvaški; 2. da se točno pazi in respektira hrvaški jezik v zajednih uradih in na želeleznicah; 3. da se radikalno uredijo finančne razmere med Hrvaško in Ogrsko. Ali je vse to res in ali se bo tem zahtevam tudi ugodilo, še ne vemo.
Pravi vzrok avstrijske krize.
Pravi vzrok krize v Korberjevem kabinetu ni notranji politični položaj, niti nesporazumljenje med Cehi in vlado, niti skrb za nagodbo ali vojaško predlogo, temuč preziranje avstrijske vlade v eminentno dualistični zadevi. Predno se je poverila Khueuu Hedervaryju sc-s!ava ogrskega kabineta, sklican je bil ministrski svet, katerega so se vdele-žili zajedni ministri in dr. Korber. Pri tej konferenci se je določil natančni vojaški program, vkljub temu pa je dobil Khuen Hedervary z najvišjega mesta preko glav odločujočih ministrov pooblastilo, kako naj sklene dogovor s Kossuthom. Korber in Golnchovvski ata o vsem tem izvedela Šele iz časopisov.
To izvanredno postopanje so morali skupni ministri z ministrskim svetom vred občutiti kot ponižanje. Ko bi se bilo šlo le za ogrske zadeve, bi se nad tem ne bil j nihče spodtikal; toda branibni zakon zadene ravno tako tudi Avstrijo. Tudi naša državna polovica plačuje ravno tako krvni davek, tudi naši sinovi morajo ravno tako priseči zvestobo cesarju in kralju kakor ogrski. Zato pa ima Avstrija vso pravico, vsaj po svojih ministrih se zaslišati v tako važni zadevi. Kralj ogrski zamore v skupnih zadevah le tako odločevati, da sliši tudi kot avstrijski cesar svet odgovornih ministrov. Da je temu res tako, o tem najbolje priča dejstvo, da je grof Welsersheimb prvi ponudil cesarju odstavko. Ministri so občutili, da so napram Ogrski nekaki podrejeni pomožni uradniki, in njihova čast in državna avtoriteta jim ne dopuščate, da bi po takem preziranju ostali v službah.
— Le eden je, ki nima tega dvojnega občutka, namreč takozvani „državni kancelar" avstro - ogrski, minister zunanjih zadev grof Goluchovvski. Tudi on je bil pri ministrskem posvetovanju ter ima v prvi vrsti dolžnost, dejansko posegati v skupne zadeve. Toda Goluchovvski molči, da ima le svoje dostojanstvo in dohodke ter vsakoletni dopust.
Politične vesti.
— Kriza v Avstriji. Vojaško spremstvo nagovarja cesarja, naj gre na odmor v Išl. Cesar pa v enomer odgovarja: »Dokler ne bom vsega uredil, ne odpotujem. Potreben sem odmora, toda kdaj odpotujem, ne morem povedati vočigled zmedenemu položaju.« Z veliko napetostjo se pričakuje izid današnje avdijence dr. Korberja pri cesarju, kajti pri tej avdijenci se bo najbrže odločila usoda kabineta. V ministrskih krogih prevladuje mnenje, da se bo le prošnji ministra Rezeka glede odstopa ugodilo, dr. Korber pa dobi od cesarja pismo, v katerem se mu bo izreklo zaupanje. Definitivna kriza napoči šele v jeseni, ako se ne bo doseglo sporazumljenje med Čehi in Nemci. Potem bo tudi odstop Korberjevega ministr3tva neizogiben.
— Novi hrvaški ban. O ^rski uradni list je prinesel sledečo cesarjevo pismo: »Ljubi grof Pejaesevich! Na predlog svojega ogrskega ministrskega predsednika Vas 'imenujem banom Hrvaške, Slavonije in Dalmacije.
— Položaj na Ogrskem Nekateri ogrski listi so zavzeli proti Kossuthu in njegovim ožjim zavez nikom skrajno strogo stališč. »Ma-gyar Szo« jim naravnost svetuje, naj se ustrelijo, ako se ne morejo izkopati iz zagate, v katero so zabredli. Daii so besedo, da izdajo domovino, in ako je nočejo izdati, ne preostaja jim drugega kot pištola. Tako je napravil leta 1861 tuii grof Telekv, ki je dal cesarju besedo, da se odtegno od politike, pa ni mogel besede držati. Boj v neodvisni stranki se nadaljuje. Posl. Bsrabas nabira podpUe ter šteje njegova stranka že 35 mož. V odgovor na to je Kcssuth pozval vss tiste, ki odobravajo njigovo politiko danes k seji v njegovo stanov?snje. V državnem zboru sa je včeraj na daljevala debata o izjavi ministrskega predsednika. Jako ostro sta govorila poslanca neodvisne stranke Sz..bo in Csavolszkv. Izrekla sta nezaupanje novi vladi ter da se bo neodvisna stranka nevstrašeno nadalje bojevala za narodne pravice.
— Grof Khuen Hedervary
— ogrski poslanec,  zaupniki li beralne stranke BO enoglasno sklenili, ponuditi mandat barona Fejervarvja v   Terncšvaru   ministrskemu predsedniku.
— Novi srbski državni svet Kralj Peter je imenoval novi državni svet, ki je takole sestavljen: Predsednik sedanji poslanik v Carigradu in bivši ministrski predsednik general Sava Grui ć, podpredsednik dosedanji preds. kasacijskega dvora Demeter Radović. člani državnega sveta so: bivši ministrski predsedniki Peter Velimiro vi o, Jurij Simić, dr. MijoVuić, Nikola
P a s i ć in bivši ministri An dr a Ni k o I i u, SvetozarMilosavljević, Svetozar Stanković, Jurij Pavlov i ć in Milan Bogičević, nadalje kasacijski sodnik Dragutin Mijinković, general Ilija D j u-k j i ć, vseučiliŠčni profesorji Grugur Milo van o vio, Aleks. Borisa v-ljević in Jovan Zujević. Jurij Simić bo najbrže imenovan poslanikom na Dunaju.
— Iz Balkana. Turška vlada je naznanila ruskemu in avstro-ogr-skemu poslaništvu, da je Bolgarija kriva raznih atentatov v Macedoniji, ker dovoljuje vstašem prestop čez mejo. Bolgarski eksarhat je poslal turški vladi noto, v kateri se resno pritožuje, da turške oblasti neusmiljeno postopajo z bolgarskimi duhovniki, ko iščejo v njih stanovanjih orožje.
— Boji v grški zbornici. Po seji dne 2. t. m. je prišlo pred izhodom do pretepov ter so pokali celo revolverji.
— Ruski car bolan. Zdravniki so svetovali carju, naj se loči za pol leta od državnih poslov ter odide v Llvadijo. Carjevo potovanje v Rim se je vsled tega odložilo do aprila prihodnjega leta.
— Nemški cesar po držav-nozborskih volitvah. Proti neki znani osebi se je izjavil cesar giedo socialne demokracije, da je to pojav, katerega razvoj je treba počakati. Cesarju se ne zdi pravi čas, da bi v to gibanje posegel. In v tem oziru ima cesar le prav.
— Nemški poslanik v Združenih državah je postal dosedanji generalni konzul v Indiji, baron Speck p 1. Sternburg.
Dnevne vesti.
V Ljubljani« 4. julija.
— Občinski svet ljubljanski ima prihodnji torek dne 7. julija t. 1. ob šestih popoludne v me&ttni dvorani redno javno sejo.
— Nekaj novega o dvornem svetniku Šukljeju. Piše se nam: Po listih je krožila vest, da postane Suklje naslednik Vencajzov, duhovniki pa pravijo, da postane naslednik Pfeiferjev, torej zastopnik Bele Krajine in sicer v državnem in deželnem zboru. Z ozirom na to utegne Belokranjce zanimati naslednja dogodbica: Bilo je na večer pred naglo smrtjo mojega prijatelja g. Oblaka, kojega čisti narodni značaj je bil žalibože v širših krogih premalo poznan. Govorila sva o dolenjskih železnicah. rGosp. Suklje,u je rekel Oblak „niti ne ve, kaj je govoril pred nekaj leti. On je snedel ledaj svojo besedo in bo kakor hitro odstopi g. Pfeifer reete „Pipar", razvil svoj program in na debelo in široko razlagal, da lahko v enem letu dobe Be-lokranjčaui — avtomobil - železnic o!u Tako je tolmačiti besede g. dvornega svetnika: „Sine ira, sed non sine studio.- („ Slovenec* G. dvorni svetnik, li nista imela z Oblakom nadaljni pogovor sledeče vsebine : Oblak: G. dvorni svetnik, zakaj pa niste kaj tacega povedali pred nekaj leti, marveč trdili, da je vsaka normal-notirna železnica izključena z opombo: Iz najzanesljivejšega vira vem, da s c-danje in nobeno prihodnje ministrstvo ne bo dovolilo zidanja nor-malnotirne železnice in zveze z Karlovcem ! — Kako pa hočete sedaj naenkrat dati Belokranjcem železnico?" Suklje: „Naredila se bode, in za to ni potreba posebnih pomočkov „avioni o b i 1 - železnica" s tremi ali Štirimi vagoni vozeča 4—5 krat na dan.u Oblak: „G. dvorni svetnik! Zakaj pred leti niste tega povedali ?" Auklje: „Tem-pora mutantur et nos mutamur in illis." — Oblak: „No pa z Bogom, g. dvorni svetnik." — Da pa g. dvorni svetnik ne bo popravljal te notice, pripravljen naj bode na kopico prič, ki so Čule zgoraj omenjene besede iz ust gosp. Oblaka samega. Belokranjci na noge! G. dvorni svetnik, državnozborski kandidat! In vozili boste se ž njim i „av-tomobilom! Se boste li dali „farbati?4*
— Idrijska realka. Mestni odbor v Idriji je imenoval na mestni realki za namestna učitelja francoščine g. Delimira G 1 a Ž a r j a nam. učitelja na realnem gimnaziju v Ze-mu u, za zgodovino gosp. Matijo P i r c a , absolviranega modroslovoa na Dunaju, kateheta g. Alfonza L e-v i č n i k a , nam. učitelja verouka na gimnaziji v Kranju, in za učitelja na pripravnem tečaju gosp. Engelberta G a n g 1 a , učitelja v Ljubljani.
— Promocija. Na vseučilišču na Dunaju je bil včeraj promoviran doktorjem filozofije g. Alfred šerko, sin cerkniškega župana in veletržca g. Šerkota. Napravil je vse izpite z odliko. Čestitamo!
— Z Dunaja se nam piše: Koncem preteklega meseca sta na dunajski tehniški visoki šoli napravila praktični in teoretični inžener-ski izpit gg. absolvirana tehnika Matko Prelovšek in deželni stavbeni praktikant Viktor Sk a-b e r n e.
— Iz Starega trga pri Ložu se nam piše: Kaj je vendar z našim novim župnikom? To vprašanje se vedno sedaj pri nas rešuje
— a odgovora ne zamore nikdo dati! Da je resnica, da ni priljubljen kaplan Peter Havptman ne pri tej in ne pri oni stranki več, pokazalo se je zopet pri sedanjih občinskih volitvah dne 2. julija, kajti njegov načrt je pomandran in popolnoma uničen! — Kaj ne, gospod Peter, kako    Vam    sama    Vaša .stranka
— polenčka meče pod noge? Ah, kako to boli! Toda le pomirite se, lepi gospod Peterček, vsaj imate sedaj novo kuharico, koja Vas bode malo potolažila in tudi seveda go-spica Zofka Vesel! Da, boli Vas po sebno to, kakor ste se izrazili proti zopet izvoljenemu županu Ponudu, »čez 6 tednov bodete pa zopet v Pudobu kmetvali« — toda Vaša le ni veljala in ni Vaš zvesti ljubljenček, debeloglavi — »Jernej Poje — dober je« postal župan, kakor ste upali, ampak dobil je — samo par glasov. V resnici grozno velik polom! Torej upamo, da smo sedaj slavni c. kr. vladij doprinesli zopet en dokaz, da absolutno ne maramo kaplana Petra za našega župnika! Kajti intriganta, konzumarja, igralca, lovca itd. nočemo med seboj imeti, ker kot tak ne more službe svojega poklica vestno izvrševati in smo ga tudi siti v splošnem, da, siti do grla vsled njegovega počenjanja! In tak kaplan, kakor je Peter Havptman, še uživa protekcijo našega prevzviše-nega škofa? Ne, to ne gre in ne gre in ne sme biti! Pravijo tudi, da njegov precej zavoženi konzum zelo poka. Kdo bode kriv posledic, ako bodo mogli ubogi zaslepljeni kmetje primankljajplačevati? Nobeden drugi ne, kakor Vi sladko priliznjeni gosp. Peter!!! Da, tudi možje klerikalne stranke se izražajo, da ne bode miru,
dokler b____ne nese tega i---- proč.
Upamo torej, da bode slavna c. kr. vlada imenovala župnikom kmalu moža, koji na) bi prinesel med naše ljudstvo toli zažeijen mir in ljubezen! Za danes naj to zadostuje. Pri pravljeno pa imamo še celo vrećo gradiva in tudi pikantnosti bo vmes. Ali naj to vse spravimo v javnost?
F a r a n i.
— Kmetijsko društvo v Črnem Vrhu nad Idrijo je tudi prijadralo v tak položaj, da visi med življenjem in smrtjo. Dne 7. junija t. 1. se je vršil občni zbor, kateri je bil slabo obiskan. Bilo je navzočih nad polovico odbornikov in kacih 35 udov. Pri tretji točki (potrditev računskega sklepa; se je od nekaterib udov silno ugovarjalo, da računov se ne more potrditi, ker je previsoko cenjena zaloga blaga m drug inventar, poleg tega pa da ima društvo zelo veliko dolga. Vrednost blaga je cenjena na 27f)o2 K, terjatev, ki so pa le deloma izterljive, ima društvo 111H8 K, dolga je 35174 K samo pri literantih. Čistega dobička je izkazanega na papirju 131 K, za kurjavo pa so porabili tttt8 K. Ako ne bi bilo tiskano, da so kurili z ogljem in drvi, bi človek mislil, da so kurili z bankovci. Zadružniki seveda niso bili zadovoljni s tem računom in so prosili
pojasnila glede teh točk. Načelnik je rekel, da že pozneje odgoveri — a pozneje je — pozabil. Sploh so pa konsumski prvaki in zvesti njih pristaši z upitjem preprečili, kakor hitro se je hotelo kaj ugovarjati. Zviti pa so kon-sumarji, to se je pokazalo pri volitvi odbora. Tiste tri može, ki so se protivili in ugovarjali potrditvi računov, izvolili so za odbornike, da bi jim s tem usta zamašili in jih napravili za svoje sokrivce. Načelnik je nazadnje izjavil, da je blago prav cenjeno in se je skliceval na prejšnjega poslovodjo, češ, da je bil pri inventiranju. Ravno isti bivši poslovodja pa pravi, da onikrat se je vreduost cenila na 25.000 kron in ne kakor stoji sedaj v bilanci nad 27.000 kron. Tudi pravi, da odbornik, kateri je prisostvoval, je imel izključno namen vse blago le visoko ceniti, da bi spravil večjo vrednost skupaj. — Mož zatrjuje, da je vrednost gotovo nad l; previsoko cenjena, ker da je dosti blaga, ki je le malo vredno, Črnovrški trgovci zatrjujejo pa, da je blago za polovico preveč cenjeno. Terjati ima zadruga nad 11.000 kron, a kakor rečeno je veliko tacih, ki niso izterljive. Nekateri udje imajo naloženo glavnico pri zadrugi. Oni jemljejo vse leto le na dolg. Udom mora društvo glavnico obrestovati, ti udje kot dolžniki pa zadrugi ne plačajo nič obresti. Da ima zadruga že s tem izgubo, tega konsumarji ne uvidijo. Ker imajo v prodajalni stroj za denar seštevati, se veliko govori, da se slepari s tem strojem, češ, stroj je uravnan na Štetje kron, računa se pa na goldinarje in polovica zneska ostane prodajalcu. To se je tudi na občnem zboru povdarjalo. Zadružna biša je tudi za 3000 K precenjena, čeprav so hišo za časa dražbe visoko plačali, in so jo malenkostno popravili, vendar kakor so v Črnem vrhu take hiše, je popolno dosti cenjena na 4000 kron. Na vprašanje, kje imajo naloženo glavnico reserv-n e g a f o n d a, je povedal načelnik, da to j e vse v b 1 a g u, da ne kaže denarja nalagati v hranilnico. Udje sami pripoznavajo in pravijo, da tudi njih zadruga mora propasti in to je resnica, kajti iz računov se spozna, da bi zadruga morala izkazati izgubo in še precej veliko, Če bi napravila pošteno bilanco.
Za Prešerna. Odločilni dan našega narodnega ponosa, naše narodne časti je pred durmi . . . Torišče zanj je jako skrbno in praktično pripravljeno. Ogledali smo si ga včeraj v „Zvezdi*. Da bodo bližna in daljna narodna krdela poznala slavnostni prostor in vedla za svoje oddelke, čujte torej! Uhodi bodo trije in pri teh kase za vstopnino. Na sredi „Zvezde" pri „Radecku" je impozanten oder za zbore, tamburaše, Sokole, godbe, alegorije itd.; nasproti temu pa markirano plesišče . • . Stupimo zdaj proti nunskemu samostanu. Tukaj je ličen bufet s pivovarnama ob desni in levi. O brnimo se od tod v ravno črto z „Narodno tiskarno". No, kaj se ti tu vse ponuja V Bajna razsvetljava, okusni šotori ... V sredi je paviljon s penečim šampancem, na desni in levi strani mu vabljivo sloni bufet. Dalje ima za dobre sosede še dve vinarni in dve pivarni . . . Hodimo dalje ob „Slovenski Matici", kjer nas ustavijo trije oddelki z dišečo kavo, punčem, slaščicami, smodkami in z drugim in drugim . . . Ze srečujemo vesele množice, ki nas hvaleč animirajo v izborno „vinsko klet" ob Ljudski posojilnici. Tam se toči vsevrstno viuo v kozarcih s kuponi. Kuponi se prodajajo istotam. Prijatelj, tukaj v kleti in povsod drugod se sam prepričaj, da so cene ozirajoč se na plemeniti namen in velike stroške jako poštene. Zahvali se za to vzornemu narodnemu ženstvu ... — In na tem tako trudoljubno, mojstrsko urejenem kraju pričakujemo jutri ogromne, složne vdeležbe. Vsakemu in vsem naj bije slovensko srce edino, bratovski, saj se zberemo Častno, hvaležno za našega Prešerna. Tako je človeku dobro delo videč pohajati „Razstavo ženskih ročnih del" vse sloje, vse stanove. Nihče ni popraševal, kakor često, po osebah — nego le kaj je, kako je in zakaj je . . . V ...Mestnem domu" je šlo za Ciril in Metoda in v „Zvezdi" se gre za našega Prešerna. Pri narodnem delu ne bodi mržnje, osebnih predsodkov in medsebojnega ogiba nj a. Bojno kopje sučimo le na političnem torišču — ali to spodobno in viteško!
— Za Preiernofo veselico v 99Zvezdi" nujno prosimo ljubljansko občinstvo, naj si gotovo že poprej preskrbi vstopnice, ker bode po ravnokar došlih vesteh udeležba s dežele tako ogromna, da
utegne gnjeSa pri blagajnici ne le zavleči vea program, ampak postati celo nevarna. Zejedno opozarjamo, da je nositi vstopnice celi čas pripete na vidnem mestu.
— Pri jutridnji Prešernovi slavnosti  v  Zvezdi   bode pel »Slavec« dva zbora in sicer: A. Ned ved:    »Prešernu«    in     pl. Zaje: »S 1 a va d e 1 u«.
— Planinski Janez pride na Prešernovo  slavnost v Zvezdi in bo zopet   nastopil   s   planinskimi pri delki.
— Delniški pivovarni Žalec in Laški trg v Ljubljani.
Slavnemu občinstvu bode jutri dana prilika, prepričati se o izvrstni kakovosti domaČega piva delniških pivovaren Žaleo in Laški trg. Opozarjamo občinstvo, da je v »Zvezdi« nasproti nunski šoli postavljen po seben paviljon za to slovensko pivo in je vsakemu dana prilika, se iz lastne izkušnje prepričati o posebno okusnem pivu te ugledne narodne tvrdke Slovenci bodimo zavedni in podpirajmo narodno to podjetje, in sieer tembolj, ker nam dokazuje, da je kos vsaki tuji konkurenoi!
— Razstavo ženskih ročnih del prirejena v prid družbi sv. Cirila in Metoda in ljubljanskim revežem se izmed najodličnejših posetnikov do danes obiskati blagoizvolili: Nj. cesarska visokost Josip Ferdinand v spremstvu gosp. podpolkovnika bar. Weber; Nj. eksc. baron Hein s soprogo; gospa deželnega glavarja pl. Detel a; gg. generalna majorja pl. Manussi z gospo ter Angerholzer z rodbino; gg. dvorna svetnika dr. R a č i č z gospo ter Lubec; g. deželne 8odnije predsednik LeviČnik z gospo ; g. župan Ivan Hribar; g. deželni šolski nadzornik 1 i u b a u ; g. nadštabni zdravnik Svoboda in dru-zih imenitnih osebnosti veliko število. Naše narodne dame, ki so si naložile s to razstavo obilno butaro, se jako hvalijo, ker da prihajajo izobraženci in prosto ljudstvo, da vidi tu pridnost in zmožnost domaČe dlani — vzorce prav domačih slovenskih motivov ter se vzbuja k posnembi in Česa uči. Prav posebno hvaležno pa omenjajo čast. prirejevalke nadzorovalne dame iz više dekliške šole v Ljubljani, gospice Marije W e s s n e r jje v e, ki je po svoji izvanredni marljivosti in požrtvovalnosti bistveno pripomogla tej razstavi do tako sijajnega vspeha. — Da posetniki Prešernove veselice, 5. t. m., obiščejo lahko razstavo, odprta bo tudi ta dan in isto tako Še naslednji ponedeljek in torek: 6. ter 7. t. m. — Pohitite rojakinje in rojaki sem noter navduševat se za domorodno delo in se učit.
— Razstava ženskih ročnih del v »Mestnem domu« se zatvori v torek, dne 7. t. m. ob 6. uri zvečer. V ponedeljek, dne 6. t. m , bo razstava zopet otvorjena do 8. ure zvečer.
— Družbi svetega Cirila in Metoda sta vročila včeraj gg. brata P e r d a n a 1000 kron s pri pomnjo, da dobi družba sčasoma de večega prispevka od vžigalic, ki nosijo njeno ime — če vi, Slovenci, hočete in izključno le iste rabite. — Družba pa ob tem obilnem daru izreka tej domoljubni bratski dvojici svoje prisrčno priznanje in svojo iskreno zahvalo.
— Izlet v Cerklje ljubljanskega jjSokola" bode v nedeljo, dne 122 t. m. Izletniki se peljejo z jutranjim vlakom do Homca, od tam pa korakajo v Cerklje. V Cerkljah hode gospa Vavknova preskrbela obed; popoldan bode javna telovadba. Zvečer se peljemo na vozovih do Kranja in od tu z vlakom v Ljubljano, kamor dospe ob 10. uri 43 min.
— Gozdno veselico priredi pevsko društvo »Slavec« v nedeljo dne 12 julija v gozdiču Con-žkove restavracije pod Kožni kom. Pri veselici sodeluje vojaška godba. S sporedom je skrbijeno poleg godbe in petja za razna druga raz vedrila in zabave.
— Slovensko trgovsko društvo „Merkur" priredi v nedeljo, dne 2. avgusta celdnevni izlet čez Vintgar na Bled. Odbor upa, da se tega krasnega izleta udeleže g. člani v obilem številu. Spored priobčimo pozneje.
— Iz odbora društvene godbe se nam poroča: V zadnji seji je odbor sklenil, da se prične takoj z nabiranjem nadaljnih podpornih Članov. V ta namen poveril se je posel društvenega sluge članu Fr. Kvasu, ki se bo predstavil p. n. občinstvu in pobiral mesečnino (članarino.) Prijatelji godbe se torej tem potom uljudno prosijo, da jo po svojih močeh podpirati izvolijo. Odbor je trdno prepričan, da se v našem mestu s 500 ali 600 podp. člani lahko vzdrži stalna in dobra godba 20 do 24 mož, v potrebi pa s šolskim naraščajem pomnoži lahko na 30—34 mož. Ravno sedaj se bliža doba — mrtve sezone, ko bo Ljubljana brez vojaške godbe, in se bo to pomanjkanje čutilo  marsikje. Zdaj je pa k sreči
društvom, gostilničarjem in kavarnar-jem na razpolago za nizko ceno vedno 12 do 18 mož, izvežbanih godcev. — Sredi tega meseca pa se prične šola za nada r j ene mladeniče ki imajo veselje — do godal ali pihal — do godbe, in sicer brezplačno.
— Kolesarji pri letošnjih jesenskih vojaških vajah rabili se bodo, kakor vsako leto, tudi letos. Kdor je dobro izurjen kolesar in pride k vajam z lastnim, dobrim kolesom, dobi koncem vaj odškodnino 10 K, oziroma če se mu kolo v službi pokvari, tudi več. Kdor želi opraviti orožno vajo kot kolesar, pri javi naj se pismeno najkasneje do 28. julija t. 1. naravnost pri kadru pešpolka št. 17. v Ljubljani.
— Iz postojinskega okraja.
V zadnjem času je bilo priobčenih par dopisov v »Slov. Nar.« in »Učit. Tov.« glede enega gosp. zastopnika učiteljstva v okr. šolskem svetu po-stojinskem, katerega gospoda osebno gotovo vsakdo visoko čisla. Ne bom prikrival, da glede zastopstva sogia šam principijelno z dotičnim dopisom, vendar pa mi je jako neljubo, da je prišla ta zadeva v časopise, zlasti še, ker čujem, da sumničijo nekateri mene kot provzročitelja. Prisiljen sem torej izjaviti s Častno besedo, da jaz nisem niti pisal, niti provzročil dotičnih dopisov, ter mi j ) tudi popolnoma neznano, kdo ,e dopisnik. Nadejam se, da to zadostuje. Drag. C e s n i k.
Op ured.: Potrjujemo, da gosp. Česnik ni v nobeni zvezi z dotičnim dopisom.
— Idrijska in žirovska narodna društva nameravajo prirediti dne 19. julija skupno vese lico na Razpotju. V ta namen so se pretečem praznik tamkaj sešli zastopniki posameznih društev ter se domenili o vsem potrebnem glede veselice. Spored se je določil naslednji: petje, godba, telovadba, slavnosten govor in ples. Petje oskrbi delavsko bralno društvo v Idriji in pevsko društvo na Dobračevi, godbo godbeni klub v Idriji, telovadbo idrijski »Sokol«. Za ples se napravi poseben plesni oder. Preskrbljeno je tedaj vse, kar zamore nuditi zbra nemu narodu razvedrila in zabave. Poleg že imenovanih društev sodelujejo še bralno društvo in gasilno društvo iz Dobračeve. Omenjena društva so porok, da bo veselica, o kateri hočemo še poročati najbolje uspela.
— Kako skrbi rudniški erar v Idriji za ponesrečene delavce! Pri delu v jami je ponesrečil lansko jesen deta\ec Jakob Krapš ter je vsied svoje pjškodbe glasom zdravniškega spričevala za vsako delo popolnoma nesposoben. Erar, ki ima pri rudniku nad milijon kron letnega dobička, je pripoznal ponesrečencu mesečne provizije 10 kron, reci deset kron, dasi je imenovani služil pri rudniku blizo dvajset let. S to malo provizijo naj preživlja sebe, svojo ženo in tri mladoletne otroke! Kako?!!
— Okrajna učiteljska konferenca. Dne 2. julija je bila v telovadnici 1. mestne šole običajna letna okrajna učiteljska konferenca za ljubljanske slovenske ljudske šole pod predsedstvom c. kr. okrajnega Šolskega nadzornika g. A. Maierj a. Ko g. predsednik prisotne prav prijazno pozdravi, imenuje svojim namestnikom g. nad-učitelja Fr. Gabrška. Zapisnikarjema sta bila z vzklikom izvoljena gospoda učitelja Pavel Gorju p in Viktor Jaklič, overovateljema zapisnika pa gg. nadučitelj Dimnik in učitelj Rezek. G. predsednik omeni, da se s svojim poročilom pri tej priliki ne bo spuščal na nedostatke, katere je opazil pri nadzorovanju, ker je to storil že vsakemu učitelju posebej in za vsako posamezno šolo pa pri inšpekcijski konferenci. Namesto tega nam je pa pokazal g. nadzornik z vzgledi na šolski tabli, kako je učiteljstvu postopati pri računanju z navadnimi ulomki in z dese-tinskimi števili. Zbrano uČiteljstvo je pazno sledilo nadzornikovemu predavanju, ker je bilo isto za vsakega res zelo poučno in zanimivo in je bilo učiteljstvu in pa stvari sami mnogo bolj ustreženo, kakor pa z naštevanjem raznih nedostatkov pri pouku. Temu je sledilo šest poročil o podrobnih učnih načrtih za nazorni nauk, za domoznanstvo, zemljepisje in zgodovino ter za prirodopis in prirodoslovje. Vsa poročila so bila brez debate odobrena in sprejeta. G. J. Leveč je razpravljal o lepopisju na oscilira/.rednih ljudskih šolah in g. Simon pa o popravnih znamenjih. Po kratki debati sta bili tud; ti dve poročili enoglasno vsprejeti. To dokazuje, da so bila vsa poročila temeljito preštudirana in pripravljena, kar se je zgodilo med letom pri vodj-teljskih konferencah in pa pri konferencah razrednih učiteljev. Na ta način je delovalo pri sestavi podrobnih učnih načrtov, za katere so se izdelale tudi dotične učne slike, večinoma vse ljubljansko učiteljstvo. Bilo je mnogo dela
in mnogo truda, a konečni uspeh tega delovanja je tako lep in velik, da smejo biti vsi, ki so sodelovali pri sestavi podrobnih učnih načrtov in učnih slik, ponosni na to delo. Le po tem potu pogumno naprej v prospeh kranjske^ ljudskega šolstva, ne oziraje se ua tiste, ki nasprotujejo temu delovanj^ zakaj prav gotova resnica je, da bo zmaga na strani delavnih šoluikov, ne pa na strani onih, ki rešujejo kranjsko šolsko in učiteljsko vprašanje z zabav Ijanjem in zbadljivkami. Vsi podrobni učni načrti, z učnimi slikami vred, se bodo obelodanili. Načrt za nazorni nauk v 1. in 2. razredu bo dotiskan še ta mesec. Nad vse zanimivo je h\\<> J. Levčevo poročilo o lepopisju. Vsa čast g. poročevalcu, kateremu mora vsak priznati, da je res strokovnjak v lepopisju. Želimo lc, da bi zanesljivo do začetka šolskega leta dobili to iz borno poročilo tiskano, oziroma litogra fovano v roke. Pri določitvi učnih knji? se je sklenilo, da ostanemo v 1. in Ž razredu še pri Kazingerjevem Abeced niku in Berilu, a s pogojem, da v enem letu predela obe knjigi popolnoma p% najnovejših metodičnih načelih. Za :J razred se je določila ČrnivČeva II. računica in za T>. razred pa Josin-Gan^] ovo „Tretje berilo". Ko so se izvršile običajne volitve v knjižnični (gg. Dim nik, Furlan, Sadar) m stalni odbor (gg. Gabršek, Gusl, Likar in Rezek, je zaključil g. predsedn k konferenco s trikratnim slavaklicem na presvitlegu cesarja.
— Iz Ilirske Bistrice. Izteklo soboto priredila je družba slov. igralcev v čitalniških prostor.h (Hotel Ilirija) predstavo: »Huzarji«,*v nedeljo pa »Ženski Otelo«. Da sta se obe predstavi obnesli izborno, ni nam treba šele povdarjati, saj je ta vrla umetniška družbo znana ne le iz Ljubl|ane, ampak postala je v zadnjih dveh letih skoro po celem Slovenskem že kar domača. Menim, da ni več neobhodno potrebno, da bi se natančneje pečali o igrah sploh, kakor tudi o nastopu posameznih članov, ker se je to v kratkom času itak že večkrat, in aioer vedno le v čast in izpodbujo igralnega osobja storilo. Da se je zares dobro igralo, pričali so veselo in prijetno iznena deni obrazi občinstva, katerega se je zbralo za naše okolščine prav lepo število. To se more reči posebno o nedeljski predstavi. Kajpak da se mora na kmetih računati na nedeljo, saj se i trgovec i posestnik ob delavnikih kaj težko odtrgata od dela. Morda bi marsikdo prišel tudi v delavnik, pa od dela utrujen zve čer domov j. riti, potem se pa iele preoblačiti, tega ne moremo zahtevati od trgovca, še manj pa od našega kmeta. Saj tega je že itak kaj težko privabiti v prostore, po katerih semtertje zašumi svilnato žensko krilo, ob kojega se je dregnil kratko vidni »škric». Veseli nas, da je bila cela umetniška družba s Trnovčani in Bistričani zadovoljna, mi si pa ne moremo kaj, da bi se ji tem potom ne zahvalili za izvanroden užitek, ki smo ga imeli oba večera. Upamo, da se nismo videli zadnjikrat! Ta vrla umetniška popotna družba slov igralcev je za nas Slovenoe velikega narodnega in obče kulturnega pomena. Zato le tako naprej, Je med narod, da mu pride oboje, narodnost in kultura, v meso in kri! S.
— Iz Gorenjih Ponihev pri Trebnjem se nam piše: Umrl js včeraj v Dol. Nemški vasi pri Trebnjem posestnik in gostilničar Janei Meglic po dolgi in mučni bolezni v starosti 50 let. Bil je blag narodnjak Lahka mu zemljica!
— Trbovlje in Hrastnik. »Domovina« poroča: Prihajajo nam vesele novice, da sta se znamenita rudniška kraja Trbovlje in Hrastnik v zadnjem času v narodnem oziru popolnoma prenovila. Slovensko delavstvo se začenja z navdušenjem zavedati svoje narodnosti, in se krepko bori za zmago slovenskih pravic nasproti nemčurskim delodajalcem in drugim narodnim nasprotnikom. V Hrastniku je ob priliki zadnjega velikega slovenskega shoda ravnatelj nekega nemškega podjetja iz službe odpustil tri slovenske delavce, ker so razobesili slovenske trobojnice. Se isti dan prišlo je pa 300 slovenskih tovarišev teh treh odpuščenih delavcev k nemškemu rav natelju ter odločno zahtevalo, da takoj sprejme nazaj vse tri odpu scene delavce, ker v nasprotnem slučaju vsi zapustijo delo. I a nemški ravnatelj se je premislil ter jim — takoj ugodil. Tako se nastopa! Čast slovenskemu delavstvu v Hrastniku in Trbovljah.
— Prepovedana skupščina. Odvetnik dr. Pero Magdić f Varaždinu je sklical javen shod, ki naj bi bil prosi), da se zaradi zadnjih izgredov aretovam ljudje izpusta na svobodo, posebno a ozirom na nujna dela na polju, a vlada je U shod prepovedala.
Dalje v prilogi«
SHflnsB^B^^B»»9SsBjBjBHl
2. Priloga „Slovenskomu Narodu" st. 151. dne 4. julija 1903.
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1.) Jožef Finžgar, sploh „Tro-bežev" iz Srednjevasi, je dne 5. rožnika t. 1. svojo mater na Britofu z ojstrino gekire na obrazu lahko telesno poškodoval. Ker je bilo dokazano, da je obtoženec že večkrat surovo proti svoji materi postopal, ga je sodišče na šest mesecev ječe obsodilo. 2.) Josip Hri-bernik, delavec v Puštalu je dne 14. rožnika t. 1. svojega strica Lovreta Jinka z nožem v levo stran trebuha sunil in ga le slučajno lahko telesno poškodoval, ker je imel Sink debelo opravo, katera je sunek oslabila. Hriber-nik pravi da se je radi tega noža poslužil, ker je mislil da ga bode stric udaril. Obsojen je bil le na 14 dni zapora in na 20 K denarne globe. 3) Jernej KunčiČ drvar v Mojstrani je Janeza Rabiea dne 8. mal. travna brez vsaeega povoda v Mojstrani z lesenim zapahom udaril po levem licu in po nstih tako, da je nastalo vnetje če-Instne pokostnice. Sodišče ga je na 1 leto težke ječe, poostrene z 1 trdim ležiščem vsacih 14 dni, obsodilo.
— Areiovan duhovnik. Iz Kopra se nam poroča: Pri nadpaz-nikuv tukajšnji kaznilnici g. Burgerju je stanoval nekaj let sem neki uči teljski kandidat iz Pliskvice pri Se žani. Mladi mož je bil prav priden in so ga vsi imeli radi, ki so ga poznali. Te dni se je zaročil, ker bi bil v kratkem nastopil učiteljsko službo. Na dan, ko se je imela proslaviti zaroka, je prišel v hišo odpo slanec koprske sodnije v spremstvu orožnika in je kandidata povabil, da gre ž njim na sodnijo. To se jo zgodile. Po dolgem zasliševanju je sod nik naznanil dijaku, da mora ostati v preiskovalnem zaporu in ga je dal po dveh orožnikih odpeljati v ječo, To se je zgodilo na ovadbo kazni! ničnega pravoslavnega duhovnika Sofronija RaniČića kateri je reče-nega dijaka obdolžil, da je šiloma zlorabil njegovo leta staro ne-tjakinjo Darinko Grdić, ki je s svojim mlajšim bratom stanovala pri RaniČiću. A kmalu se le stvar zasukala in izkazalo se je, da je Raničić sam zapeljal svojo ne tj a ki njo. Dekle je namreč nek: babici priznalo, da je imelo razmerje s stricem duhovnikom in da jo je ta učil, kako naj poskusi odstraniti posledica. Babica je priieia Raničića, ki je pa tajil ter šel hitro ovadit omenjenega učite ljšč cika,   da   bi   na   njega   zvrnil vso
e vdo. Babica pa je stvar naznanil* policiji, ki jo je sporočila sodniji. V redeljo zvečer je bil Raničić poklican na sodnijo. Zaslišanje je trajalo od 11. ure zvečer do 4 ure zjutraj, končno je bil Ranic ć odpeljan v ječo. Raničić je lep človek. Star je kakih 38 iet in znan v Kopru kot velik cestilec krc snega spola. Njegova netjakinja, Darinka Grdić je bila dlje časa zaljubljena v omenjenega učiteljiščnika.
— Novih zgrad — hiš in vil — je letos v LJubljani 12
jieianih in osnaženih, 3 so še za ometati in osnažiti, dvoje j'h je dograditi.
— Pogreša se od 2 t. m. Fr.
Snoj, 22 let star, steklarski pomočnik, sin Katarine SnojeveV posestnice v £alofemrjevih ulicah št. 8. Včeraj sia •iobila od njega pismi njegov brat žef Snoj in njegov prijatelj Andrej Kadunc. Obema je pisal, da ne. pride nič več domov in da si bode živje-r?je končal.
— Nevarno vrezal se je včeraj popoiudne lOietni L-an Buzzoiini, sin trgovca z delikatesom i g. Buzzo linija v Špitalskih uiicsh, ko je v prodajalnici z velikim noifin nekaj rezal. Vrezal ee je v levo roko nad palcem.
— Z doma pobegnil je dne
13. junija t. t 14 etm Miha Legat, sin nadsprevodnika na državni železnici M. Legata, stanujoČega v Sp. Šiški št. 188 Do danes se ni vrnil domov in nihče ne ve, kam da je šel.
— Povozil je v Mačkovi vasi v kočevskem okraju neki kmet cerkovnika Gregorja Trampuša, kateri je zadobil na životu, na obrazu, na nogah in rokah precejšnje poškodbe. Prepeljali so ga v deželno bolnico.
— Gotovo se ni! Gospoda Dragotin Hribar in Srečko Magolič bljujeta neki ogenj in žveplo ker smo jima na napade v »Ježu« nekoliko posvetili. In vendar smo ž njima se jako milo postopali. Saj nam ni bilo treba obesiti »Ježa« pod kap. Lahko bi bili Hribarja in Magoitfa oognali pred porotno sodišče in tam bi bila po § 491. zanesljivo obsojena. To pot Brno jima še prizanesli, če se pa to tudi drugo pot zgodi — še ni gotovo.
* Najnovejše  novice. T e -
nen gledališčni kritik. V Plznu je napadel v najživahnejši ulici basist ondotnega gledališča, Hummel, odvetnika dr. Sedlačka, ker je napisal o njem neugodno kritiko. — Moža je ubila s sekiro v
Klutnovu pri Olomuou gostilničarka
Holekel. Pomagal ji )e njen ljubineo. Po umoru sta zbežala, a so ju vlo vili. — Pogrešani turisti. Onih sedem vseučiliščnikov, ki so odšli na Montblano ter izginili, je rešilna ekspedicija že žive našla, a bil je zadnji čas. — Poneverjanje. Blagajničar podružnioe bavarske banke v Wurzburgu, Fcin-eisen, je poneveril 30000 mark ter zbežal. — Pobožnahudodelka. Ljubensko porotno sodišče je obsodilo soprogo višjega delovodje pri državni železnici, Franšiško Bartl, v 10 letno ječo. Zastrupiti je hotela svojega moža in še neki drugi zakonski par. Značilno je, da je plačala maše, da bi se hudodelstvo ne zvedelo. — Lastnega otroka ubil. Llovdov uslužbenec v Trstu, Avgust Petrich, je v prepiru z ženo udaril s solnčnikom po postelji, o kateri je mislil, da ie prazna. V postelji pa je spala njegova 5 mesecev stara hčerka, ki je vsled udarca kmalu umrla. — Katoliška banka za Trst i n Istro? Nem ški listi poročajo, da nameravajo kle rikalci ustanoviti banko za Trst in Istro. — Črnogorska knežja dvojica je odpotovala v Heidel berg, kjer se bo kneginja Milena dala na kirurgičnem cddelku operirati. — Maks baron \V a s h i n g ton. Na svojem gradu Pols pri Wil-donu je umrl včeraj častni predsed nik štajerske kmetijske družbe, bivši deželni poslanec in dosmrtni član gosposke zbornice, baron Washing ton 74 let star.
* Besni biki na ulici. V Li-sahonu je udrlo 200 bikov iz arene, ker so hoteli imeti ž njimi bojne igre. Drvili so po ulicah ter natikali na rogove sprehajalce. Potem so vdrli na krasne vrtove ter vse ugonobili. Končno so se zaleteli v neko jezero v parku, kjer se je ravno vo žila večja družba v čolnih. Neki čoln so prevrgli ter je par oseb uto nilo. Poklicano je bilo vojaštvo, ki je bike s kroglami postreljalo.
* Najdražje smotke. New-jorškemu carinskemu uradu je došlo nedavno 1500 havana-sniotk, ki so vsekakor najdražje smotke na svetu. Komad velja 20 K. Izdelane so bile v Buelto Abaju v srednji Kubi iz naj-žlahtnejših peres. Izdelovali so jih posebno spretni delavci, katerih jih noben ni smel na dan izdelati več kot osem komadov. Smotke so 16 cm. dolge ter je vsaka zavita v japonski papir ter shranjena v dobro zaprti škatljici iz parfumiranega lesa.
* V jami se je zgubil. Blizu prijaznega mesteca Varese se nahaja od izletnikov zelo obiskana dolina Val-ganna, v kateri so pred več leti našli dolgo, v več rovov razcepljeno jamo. To jamo je obiskal pred nekaj dnevi Parižan Lavier in vzel seboj svetilko, kompas in samokres. Po nesreči mu je padla, ko je bil že daleč v rovu, svetilka na tla in ugasnila. Ko pa je hotel na novo prižgati, zgubil je še žveplenke, katerih v temi ni mogel več najti. Skušalse je tipaje preriti do izhoda, a v temi je zgrešil smer in naenkrat mu je grozen prepad zaprl pot. Ves obupan je začel streljati, toda živa duša ga ni slišala. Tako je bil že 24 ur notri in že je sklenil se ustreliti, da si prihrani nadaljno trpljenje, kar zasliši neko šu menje in kmalu tudi človeške glasove. Začel je na vse pretege klicati na po moč in res je kmalu prišel na ono mesto neki zemljemerec iz Milana ki je tudi obiskal jamo, in rešil Francoza gotove smrti.
* Najmlajši profesor rta svetu je gotovo Alberto Spalding, ki je dosegel to čast v starosti, v kateri drugi dečki pridejo komaj kot učenci v dotiko s profesorji. Omenjeni 131etni deček je bil namreč pred kratkem nastavljen kot pravi profesor na konservatorju v Bologni. Pri tej priliki je imel ravnatelj konservatorija govor, v katerem je primerjal nadepolnega profesorja s slovitim virtuozom Pagani-nijem. „Ze danes," je dejal med drugim govornik, „se kaže v dečku veleum tega nepozabnega umetnika; on igra dovršeno in z občutkom, premaguje brez vsakega truda največje težkoče, tako da smemo po vsi pravici imenovati „malega Paganija", iz katerega bo postal enkrat „velik, zelo velik Paganini."
* Iz onega sveta. Imenitni romanopisec Edvard Buhver-Litton je mnogo občeval s spiritisti. Žalost radi izgube vroče ljubljene hčerke tirala ga je v naročje tem ljudem, ki so mu ob-Ijubovali, da bodo poklicali rajnko in da bo z njo lahko občeval. Pri neki seji, katere se je Buhver-Litton udeležil, želela je ena izmed navzočih dam, naj pokličejo njenega umrlega soproga. Duh pokojnikov je res prišel in dotična dama ga je vprašala: „Si li srečen?" „Da, popolnoma srečen serau, je odgovoril duh. „Res? tako srečen, kakor si bil z menoj?" „O, še veliko bolj!" „ Potem si pa gotovo v nebesih?" „O ne, jaz sem v peklu". To dogodbo je Bulwer navadno pripovedoval j svojim prijateljem, kadarkoli so ga vprašali, zakaj je prišel s spiritisti navskriž.
* Anekdota o kralju Milanu. Pariški »T e m p s« je prinesel sledečo anekdoto: »Nekaj dni potem, ko se je kralj Milan odpovedal prestolu, igral je v nekem aristokratskem klubu igro baccarat ter je neprestano izgubljal. Mahoma se je obrnil ter opazil za seboj barona X. Milan reče: »Sedaj mi je jasno, zakaj toliko izgubim. Tako je vedno, kadar stojite Vi pri mojem stolu« Baron mu hitro odgovori: »Pretiravate gospod! Ko ste izgubili prestol, nisem stal zraven njega!«
* Odveden otrok. Na postajo Giessen je spremljala neka bona svojo mater ter peljala zraven izročenega ji otroka v vozičku. Med tem, ko se je od matere poslavljala, menili so uslužbenci, da je voziček namenjen za odpošiljatev ter ga za nesli med tovore v voz. Sele pri tretji postaji so zapazili uradniki, da Vt ziček nima lista ter našli na veliko začudenje — otroka.
Enoletni prostovoljec kot tat. V Rabi na Ogrukem je bil aretovan neki pri pešpolku št. 26. službujoči enoletni prostovoljec, in sicer zaradi tatvine in goljufije. Izvabil je na ime necega častnika večje posojilo, nekemu kadetu pa ukradel hranilnično knjižico za 40 K in denar zapravil. Oče mladega moža je veleugleden vssučiliški profesor v Budimpešti.
' Srčna potovalka. V geo-grafičnem društvu v Parizu bo te dni predavala gdč. Madaleine Cau-chet iz Montmartre, ki se je ravnokar povrnila iz potovanja okoli sveta. Potovala je brez novčića čez Belgijo, Angleško v Ameriko, od tu v Južno Afriko, Avstralijo, Novo Zelandijo, Japonsko, Kitajsko Sibirijo, Rusijo in čez Nemčijo zopet domov. Preživljala se je na potovanju edino le s poučevanjem in predavanji. Potovala je na vse mogoče načine: z železnico, parnikom, kolesom, na konju in večkrat tudi v primitivnem čolnu. Lahko si mislimo, kako občudovanje bo obudilo njeno zanimivo predavanje v pariških umetniških krogih.
* Največji kolodvor na svetu. Zastopnik Pennsvlvania in Long Island železnice, Mr. Kelly, naznanja, da bodo imelo mesto Long Island City, N. Y., v par letih največji koloovor na svetu. Novi kolodvor bode stal oziroma pokrival vse zemljišče od Thompson Ave do Woodside.
* Dober in slab mož. Pri zadnjih državnozborskih volitvah na Nemškem je prišel v Calbcju neki poljski delavce na volišče v eni roki social demokratičnem, v drugi roki pa s konservativnim volilnim listom ter vprašal pred vratmi stoječega redarja: »Katero je dober mož in katero slab mož?« Redar je pokazal na konservativni list ter rekel: »Ta je dober mož«. — »Prav dobra«, pravi delavec, »tedaj vtaknem do brega moža v žep, slabega pa v posodo«. In šel je ter volil socialnega demokrata.
* Obsojena nuna. Poročati srno že o grozovitosi-ih v nunskem samostanu Toursu na Francoskem. Obtr.žena nuna Marija Sainte - R->sa je priznala, da so dekleta za kaz^n morala d »lati z jeztkom križe na kamnita tla, da so jih polivali z mr^io vodo, jim tiščali glave p d vodo, jih mazali s kravjekrim ter zapirali Čez noč v mokro klet Obsojena je bila v dvomesečno ječo.
* Iz življenja kneza mo-nakowskega. Monakovski knez je padel v bližini Pariza iz avtomobila in se je poškodoval na roki in nogi. Pripeljali so ga v bližnjo vas k ondotnemu zdravniku, kateri je nepoznanemu pacijentu hitro uravnal nogo. Knez ga je nato prosil, naj mu da palico, da se bo nanjo opiral, na kar je zdravnik osorno odgovoril, naj se obrne do njegovega služabnika, ker on da nima toliko palic, da bi jih kar tako razdajal. Zdravnikov sluga mu je res dal staro grčavo palico, katera mu je pa izvrstno služila na potu do bližnje postaje, kamor je po velikem trudu pri-šepal. Kmalu potem pa je dobil zdravnik pismo z naslednjo vsebino: „Čislani gospod doktor! Dovoljujem si poročati Vam, o ponesrečenem avtomo-bilistu, katerega ste Vi, če prav nekoliko robato, zdravili. No, tega Vam nočem v zlo šteti. Ker mi je palica Vašega sluge zelo dobro služila, dovoljujem si Vam poslati novo palico, ker vem, da Vi nimate nobene in se Vam zahvaljujem za Vaš trud. Albert, knez monakovski." S pismom vred je prišel na zdravnikov naslov tudi zavoj, v katerem je bila krasna palica z dragocenim zlatim držajem.
* Literatura in — gozdovi. Devet najnovejših in najboljših ameriških novel je dobilo 1,600.000 odjemalcev. Neki list je izračnnil, da so te knjige požrle 200.000 funtov papirja. Ker pa se iz lesu velike smreke pridela 500 funtov papirja, so te novele podrle 4000 dreves. Ce bo literatura tako napredovala, kaj pa bo potem z gozdovi ?
* Polt angleških dam. Lepota angleških dam je svetovnoznana. Telovadba, podnebje, poživljajoči morski vetrovi itd. provzročajo, da se te polboginje tako krasno razvijajo. Žali-bog, da ta lepota hitro mine. Angleške dame popijejo preveč čaja, vsled česar njih polt porumeni, zlasti če je v čaju več kemikalij, ki koži škodujejo. Ra-zun tega se rabi preveč kisa, ki pro-vzroča splošno oslabljenje, ker kis zmanjša Število krvnih telesce. Dalje povžijejo angleške dame preveč mastnega mesa in zelja, kar tudi slabo vpliva na polt. Ako pomislimo, da razna lepotilna sredstva, ki se vporab-Ijajo tudi na Angleškem v veliki meri, tudi ne zaostajajo v slabih učinkih, se ne bomo čudili, Če lepota angleških dam ocvete še pred 30. letom.
* Amerikanski humor. Prijatelj : „Nam seveda ni treba vsega verjeti, kar slišimo o svojih prijateljih". „Seveda ne, toda dalje lahko pripovedujemo." — Mož: »Koliko bo znašal proračun za tvoje obleke za prihodnje leto?u Žena: ..Tega ti še ne morem z gotovostjo povedati 5 pogledati hočem prej, kaj nosijo moje sosede." — V norišnici: „Oni le norec ima popolnoma moderne idejeu. — „Tako, kaj pa si domišljuje?" „Misli, da se mu vrte po glavi avtomobili." — „Hawkins je navadno govoril, da bi ne vzel najboljše ženske na svetu." „No, in vendar se je poročil." „Da, toda svojo besedo je držal." — „Mojemu prijatelju je vlak odtrgal nogo.u „Res, toda reči se mora, da ga ni zapustila božja previdnost." „Kako to?" „Bila je to njegova revmatična noga.4
* Kamaske iz plute je prvi začel rabiti o. Perignon, ki je opravljal  koncem  17  stoletja   službo kle tarja v opatij' H*ut Villiers. O i tu so se razširili zam^ški po drugih samostanih in prišli tudi med svet. V za četku so pripravljali zamaške z roko, potem so pa v to svrho izaašli razne etroje in tako je omenjeni Perignon prip-mogel  s  ?vojo  iznajdbo,  da je zabela v kratkem   cveteti nova obrt, s katero so se pečali v začetku edi noie Španci. Španija je edina evrup ska dežela, v kateri je plutec res zelo razširjen.   Prava   domovina cmenje nega drevesa je  pa Severna Afrika (Atgier,   Tunis,  Maroko)    Drevo za čnejo lup*«ti, ko ie 15 let staro in g* potem lupijo   150 let v presledkih 8 ao 10 let. Od krojene plošče se potem posušijo  in   denejo   v   vrelo vodo. Plute   ne rabijo  dandanes samo za izdeloranie zamaškov, ampak tudi v t vernica h iinoleja. Ja, umetniki izdelujejo ctrlj posnetke starin &ta\b. raz vaiin itd. iz plute.
* NJega ekscelenca. Pruski železniški uradniki so sedaj v vednem strahu. Novi, še malo poznani pruski železniški minister potuje namreč vedno inkognito in se prikaže sedaj tu, sedaj tam, kjer ga najmanj pričakujejo. Pred kratkim je hotel postajo Bebra s svojim obiskom počastiti. Peljal se je v ku-peju prvega razreda. Xa predzadnji j m »staji je vstopil v dotični železniški voz neki gospod, se vsedel ministru, katerega seveda ni poznal, ravno nasproti iu si prižgal cigaro. Ministra je to zelo jezilo in opomnil je gospoda, da se sme v prvem razredu samo s p rivo len jem sopotnikov kaditi. Ko je pa videl, da se tujec prav nič ne zmeni za te opomine, ponudil mu je svojo posetnico, katero je oni hladnokrvno spravil v žep, ne da bi jo pogledal. Ko je vlak dospel na postajo Bebra, obrnil se je minister do pričujočega železniškega uradnika naj po-izve, kdo je oni tujec. Uradnik je takoj tekel za tujim gospodom in zahteval, naj mu da svojo vizitko. Z največjo hladnokrvnostjo je ta posegel v žep in pomolil uradniku posetnico, katero mu je v kupejn dal minister. Uradnik je pogledal ime, se priklonil skoro do tal in stopil k ministru rekoč: „Gospod, tu se pa ne bo dalo dosti opraviti; tisti tujec je, gosp. železniški minister."
* Znanost kot Mati božja. V Szegzardu na Ogrskem so postavili pred kratkem etnogratičui muzej, krasno poslopje, na kojega pročelju se nahaja alegorična slika „znanosti". Pred to sliko je klečala nedavno stara kmetica in zelo pobožno molila. Mimoidoči so jo vprašali, zakaj kleči in moli na onem mestu, a ona jim je odgovorila, da nikjer še ni videla tako lepe matere božje, kakor je ta in zato da ima posebno zaupanje do nje. Ne meneč se za splošen smeh ki ga, je provzročila njena naivnost, odprla je zopet staro molitveno knjižico in molila dalje pred podobo „znanosti".
* Naročeni in — prepovedani patriotizem. Nedavno je prišel cesar iz Linea tudi v industrijski kraj Kleiumiinehen. Tovarnarji so komandirali delavce in delavke, da so morali priti lepo oblečeni parado delat. Nadzorniki so med cesarjevim prihodom glasno zapovedovali svojim podložnim : „Kričite glasneje, saj se skoraj nič ne sliši !" Toda delavci so bili izmučeni ter tudi nevoljni, ker se jim je povedalo, da bodo ta prosti dan morali nadomestiti z nočnimi urami v tovarni. V tem kraju pa je tudi bata-
ljon domobrancev. Ker pa je znano, kako zakrpane in oguljeno „cesarske" suknje morajo nositi rezervisti, prepovedalo se jim je, se ta dan pokazati iz kasarne, temuč so morali cel dan uriti patriotizem na dvorišču za vojašnico.
* Stolp iz porcelana. To
varna porcelana v Se»res |e sklenila sezidati v parku Gloud stolp iz porcelana, in sicer zato, ker je shšala, da nameravajo Nemci narediti iz porcelana neko večje delo. Stolp bo sestal iz 30000 različnih kosov, njegova Btavba pa je proraću njena na pet let
* Neverjetno za 20. stoletje. *Vlad Da »W tent-r Z«-itung« je prinesla nedavno lerlr^i ra/g as: »Za plemenitega mi d--i. t » \% Koroške je izpraznjeno brezplačno mesto na Terezijanski aka emiji. Za to mesto imajo v prvi vrsti pravico revni plemeniti mladeniči stare plemenite rodbine iz Koroške. Štirje vitežki kavaliri i morajo dokazat*, da sega plemstvo prosilca do osem plemenitih pradedov z očetove in materine strani, iziemoma zadostujejo tudi štirje pradedi. Pro silci se morajo nadalje izkazati 8 krstnim listrm, potrdilom o stav Ijenih osepnicah in e koroško narodnostjo« Plemenitaška diploma, stavl|ene osepnioe in koroška narodnost, vse to se more izcimiti res le v plemenitaških glavah.
* Samomor pri zdravniku. Neki gospod je prišel te dni v Pariz in se podal s svojo soprogo, ki je bila grozno nervozna, k imenitnemu zdravniku za živčne bolezni, Babinskemu. Zdravnik je bolno gospo natančno iz-praševal in preiskal ter naposled peljal njenega soproga v stransko sobo, da bi sam z njim govoril. To je nervozno gospo tako razburilo, da je stopila k oknu hoteč ven skočiti. Soprog jo je slišal, ko je okno odpirala, in je takoj slutil, kaj žena namerava. Priletel je iz stranske sobe in jo zgrabil za obleko v tem trenutku, ko se je žena sklonila čez okno. Zdravnikovemu slugi ki je pritekel na pomoč, je zblaznela žena odgriznila prst, da jo je vsled hudih bolečin moral zpustiti, in se na to s tako močjo zagnala skozi okno, da je nesrečni soprog ni mogel udržati. Zdrobila si je črepinjo in hrbtenico ter je na mestu mrtva obležala. Truplo so prenesli v hotel, kjer sta se pred nekaj urami nastanila. Vrl zdravnik je ravno hotel reči v stranski sobi soprogu, ki je sedaj skoro zblaznel od velike bolesti, da se bo gospej vsak čas zmešalo.
Koliko človek poje. M ž, srednje velikosti, ki ima zdrav Želodec ir> ki je dosegel starost 70 let se l^hko pohvali. Ha je snedei v t**j d »bi 25000 ker kruha, 18000 k* m m, 40000 k.r zelenjave, 36000 do 48000 j*|C in popil blizu 500 hi raznih te koM'?. Vse te jedi in pijace, k; j*h povžije človek v rej dobi, veljajo 48 tis^č kron.
AngBeži zasedli tri otoke. Nedavno ao Angieii laaedli tri male otoke blizu Pictairna v Vel kern oceanu. Otoki so z ozirom na panmaiaki prekop velika vnžnosti, s,jj tako ie trdil angleški konzul na Ta h iti On je bil prepiičan, da bodo preje ali sleje otoke Francozje zased i. Rirfi te^a je p.i konzul, ne da bi vpraial londonsko vlado za dovoljenje, omenjene tri otoke prevzel v angleško posest. Kasneje je neka angleška la-dija iz T±hiti od »lula na novo posest. Ko je konzul o tem londonski vi.-.di poročal, sejesiodnja z njegovim postopanjem strinjaU ?n ga pohvalil*. Otok Docie Is^.nd je velik 5 štiri-jttskih kilometrov in ima dobro luko, drujri otok Etizabeth Island je zeli rodoviten in ima krasno podnebje* Otoki so neobljudeni.
Književnost.
— 9lSokolska ideja in Slo* venci!" Založilo telovadno društvo „SokoP v Ljubljani. Ljubljanski „Sokol" je izdal o priliki štiridesetletniee svojega obstanka brošuro, ki nosi gorenji naslov in katera je potekla izpod peresa neumorno delavnega podstaroste ljubljanskega „Sokolau dr. Vladimira Ravnikarja. Z izdajo te brošure je storil ljubljanski „Sokol"* zopet korak dalje v svojem razvitku in položil nekako temelj svojemu delu na polju, na katerem se je med Sokolom, žalibog, vse premalo delalo t. j. na literarnem polju. Tudi tu je tereu za Sokola, na katerem lahko mnogo doseže in kjer bo moral v prihodnje tudi pogosteje nastopati, ako se hoče vspešuo in svojim principom zvesto boriti za dosego svojih ciljev. Namenu primerno in dobro sestavljena brošura nas sili, da čestitamo ljubljanskemu „Sokolu-, da ima v svojih vrstah moža, ki tako globoko razume dalekosežno idejo društva, Čegar podstarosta je ravno ou. S tiueso in upoštevajoč vse razmere nam kaže v svoji brošuri dr. Ravnikar raz-vitek sokolske ideje med Slovenci in nas ne pozablja nikdar opozarjati na očeta slovanskih Sokolov — na češkega Sokola,  kateri je  razpel  samo eno
leto poprej svoje peroti  nad bratskim nam narodom. Bilo bi   nas res  in po vsej pravici lahko sram, ako bi gledali ob tej priliki na materinsko društvo in ako ne bi imeli vzroka upoštevati sto in sto zaprek, ki so se stavile na pot razvitku   slovenskega Sokolstva. Tudi te mnogostranske zapreke navaja avtor v svoji brošuri  ter jih   deli   v krajevne,    odnosno     posebne in splošne   vzroke,  zakaj Sokolstvo na zemlji slovenski še ni moglo najti pra-trdnih   tal.   Glavni   teh   vzrokov — greh,    kakor   pravi    avtor sam pa   je    pač   ta:     „da sokolske misli v obče nismo  še proučili, da je ne poznamo, da nam sicer done   po   ušesih   visoko doneči izrazi    o     namenih sokolske ideje,   da   pa ne poznamo sredstev,   ki   naj   dosežejo namene i u  cilje!"   Odtod prihaja pisatelj na postanek „Južnega   Sokola"   potem na „Sokola**,   kateri   obe   društvi  ste bili prvotno in v prvi vrsti samo strokovni in morda še bolj samo zabavni društvi. S tem že je  bil  storjen,  po mojem mnenju, prvi greh nad društvom, kateri greh   nas  bije  še  danes.   Kajti šele danes, ob štiridesetletnici in ne mnogo poprej,   stopajo   na dan možje, kateri hočejo Čistiti pot,  po  kateri je stopal slovenski Sokol, in ga privesti na pot, ki vodi do ciljev in do ideje same, in sicer s prvim predpogojem,  kateri tiči v  v s t r a j n e m,  neumornem delu in  resnem  proučevanju sokolske misli.   Sele tedaj,   ko   vsaj deloma rešimo  ta  predpogoj,  nam bode mogoče   vspešno   propagirati sokolsko misel, o   kateri   nam   tako   tiuo pove avtor gori  navedene   brošure,   da je bistvo ..ljubezen do d o m o v j a, do naroda ji je  započete k, ji je izvoz,   a  ta narod  videti srečnega,    močnega,    silnega po duhu kakor telesu — to je njen namen in cilj!" To ravno dokazuje neomejenost   avtorjev  v razumevanju ideje, kajti on zahteva,  da niso sokolska društva   samo   omejena telovadna in zabavna   društva,  temveč „prave narodne   učilnice,   Šole zana-rodno-politično     vzgojo vsakega   pojediuega   člana narodovega, kakor naroda v celoti." Upam, da bodo  v prvi vrsti naša sokolska društva pridno posegla po tem res učnem in dobrem delu tor razširila ista med svojimi Člani ter skušala zbuditi v   njih   zanimanje   in  veselje do proučevanja    krasno   začrtanih misli dr. Vladimirja Kavniharja.        J—n.
— Slovansky Pfehled" prinaša v zadnji številki veiezan.inivo razpravo o nas Slovencih. Spisal jo je iskreni prijatelj našega naroda profesor dr. Karol Chodounskf V tem spisu razpravlja visokospo-štovani pisatelj temeljito, na podlagi lastnih opazovanj o slovenskih narednih in kulturnih razmerah. Po sebno pozornost je posvetil prof. dr. Chodounsky razmeram na Koroškem in pokazal kako zasluženo je ozna čevanje »tužni Korotan«. Bodi prof. dr. Chodounskemu presrčna hvaia za to korenito študijo.
Nemiri na Hrvatskem.
Novi ban.
Iz Zagreba, 3. julija.
Dobili smo novega bana. Izbral nam ga je sedanji ogrski ministrski predsednik in bivši naš ban grof Khuen Hedervarv in razume se samo ob sebi, da je izbral moža njegovih nazorov, ki naj to nadaljuje in do-žene. kar je Hedervarv začel.
Novi ban je gref Teodor Peja c s e v i c h. Njegov oče, grrf Ladislav Pejacsevich je bil H-?dervaryjev prednik na banski stolici. V narodnem oziru je bil jako miačen in je n. pr. na svojem posestvu v Našicah v Slavoniji naselil mnogo Madjarov. A bil je vsaj Hrvat, vsaj rekel je, da je hrvatske narodnosti in bil je tudi v politiki gentlemtn. Njegov sin, grof Teodor Pejacsevich, sedanji naš ban, pa sploh n«rče biti Hrvat, nego samo — Slavonec, in ker je vzgojen madjarski, ker je vse skoz prešmjen nazorov madjarske aristokracije, ker ima za ženo Madjarko, ki je srečna samo v Pešti in ker ne mara biti na Hrvatskem, ki pa ima svojega soproga popolnoma na vrvici — je očitno, da v narodnem oziru nimamo od njega ničesar dobrega pričakovati. Hrvatski ban grof Teodor Pejacsevich ne bo branil ne narodnih ne političnih pravic Hrvatov in Hrvatske, nego bo veren eksekutor madjarskih teženj.
Novi ban ima pa še eno lastnost, ki ga kar nič ne priporoča. Teodor grof Pejac&evich je avtokrat in povrh strasten in skrajno razburljiv človek, ki bi kar v zemljo zabil vsakega, kdor mu ne parira brezpogojno. To je pokazal kot veliki župan v Virovitici, kjer je tudi pokazal, da mu je de manj za narodne pravice kakor Hedervarvju, ker je te pravice še brezobzirnejše teptal kakor Khuen-Hedervarv.
Hrvatski narod ni z novim banom nič na boljem, nego je bil s Heder-varvjem in čakajo ga še hudi dnovi.
Zakaj ni Dunaj poslal kar kakega II a y n a n a , da kar na kratko dokaže tisto hvaležnost, ki jo je Pernerstorfer citiral po Schillerju?
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj   4.  julija. Levičarske stranke  se  čedalje bolj vznemir jajo,  ker razvoj ministrske krize nikakor ni tak, kakor so ga pričakovali. Ze glede vzrokov krize so na vse  načine in z raz novrstnimi zvijačami begali javno mnenje,   samo   tega   niso hoteli videti, kar je pravi vzrok krize —   nasprotovanja Čehov sedanji vladi to se pravi: Če se   Čehi   ne   udajo,  je Korberjev sistem pokopan. Ko je bil Korber predvčerajšnjim   v   avdijenci pri cesarju  so  nemški listi že tedaj, ko je bil Korber še v cesarskem dvorcu  naznanjali,  da je cesar odklonil   demisijo ministrstva „Neue Freue  Presse"  je nad to svoje   naznanilo    zapisala „Ab-schluss der oesterr. Krise" in slo vesno naznanila, da je kriza končana.   Vse to je bilo izmišljeno,  ko je to prišlo na dan, ko se je  izkazalo,  da   kriza ni končana,   da  cesar ni odklonil Korberjeve demisijo, je levičarskim listom  kar  sape  zmanjkalo Od tedaj je to   časopisje neprestano na delu, da p dpre  Korberja in ga    predstavi   kot    edino mogočega ministrskega predsednika. Obenem  jih  pa   tudi spreletava mraz, ker se jim zdi, da postaja položaj čedalje zagonetnejši Po sebno jih boli,   da  se  cesar  n e obrača   direktno   do Korberja, marveč da občuje ž njim posredovanjem grofa Golucho\vskega. Tako je bil včeraj   popoldne grof Golucho\vski poldrugo uro pri cesarju v Schonbrunnu, potem pa imel  dolgo  posvetovanje  s Kor-berjem.   Danes   je  prišel cesar na Dunaj,  ker je hrvatski ban grof   Pejacsevich    poklican, da steri   prisego   in   ker   je prišel danes    tudi    ogrski ministrski predsednik  sem.   Mogoče   da se danes reši  odstop ministra Rezka.   Vecdar  gotovo   to ni. Značilno je,  da ministrski; pred-sednik Korber tudi danes — vsaj do poldneva — ni bil pozvan k  cesarju.   Cuje se, da ostane cesar morda še ves prihodnji  teden  na  Dunaju  in da pojde šele potem v Ischl.
Dunaj 4. julija Tukajšnji di-plomatičm krogi so mnenja, da se turško bolgarski konflikt iz lepa poravna. Minister zunanjih del, grof Goluchovv-ski, je neki že dal poslaniku v Carigrada instrukcije v tem smislu
Sofija 4. julija Vlada nikakor ne verjame pomirljivim zatrdilom Turčije in je pomnožila posadke ob turški meji v okraju Burgas. Rezervisti tega okraja so že poklicani pod zastave. Tudi na drugi m.eji se pomnoži vojaštvo, tako da bo primerno vojnim silam, ki jih tamkaj koncentruje Turčija. Vlada je jako vznemirjena, ker je turško vojaštvo, katerega je vse polno na meji, začelo kar divje ropati, proti čemur pa vojaške oblasti ničesar ne store, prav kakor bi hotele, da nastane kak konflikt.
Carigrad 4 julija. Vlada je poslanike informirala, da so zadnje dinamitne atentate na železnico uprizorili anarhisti, da pa je odgovorna zanje Bolgarska, češ, da vspodbuja ustaše.
Berolin 4 julija. Tukajšnji oficiozi se zavzemajo z veliko vnemo za Turčijo, dolžeč Bolgarsko, da ona izziva in da ona hoče imeti vojno _
Popoldanska poročila so izostala, ker je telefonska zveza vsled nevihte pokvarjena.
Gospodarstvo.
— Mestna Hranilnica Novem mestu« V mesecu iun»-u 1903 je 211 strank vložilo 84.913 K 62 h, 204 stranke vzdignil 102.150 K 06 h, torej manj vložilo 17.236 K 44 h, 11 strankam se je izplačalo hipo tečnih posojil 17.700 K, 108 menio seje «8komptovalo za 29 196 K. stanje vlog 2,259.042 K 05 h, denarni promet 341.793 K 58 h. Vseh strank bil□ je 776
— Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu tuunu 1903 je 143 strank vložilo 29 025 K 37 h, 92 strank   dvignilo  24.683  K 54 h.
13 strankam  se je  izplačalo posojil
14 620 K, stanje hranilnih vlog 723.176 K, stanje hipotečnih posojil 521.457 K 29 h, denarni promet 101.808 K 83 h.
—• Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu iunuu 1903 je 307 strank vložilo 78.970 K 09 h, 330 strank dvignilo 88.408 K 05 h, 9 strankam se je izplačalo posojil 13.100 K, stanje hranilnih vlog 3,029 125 K 87 h, stanje posojil 1,921.647 K 17 h, denarni promet 230 299 K 74 h.
Bratje Sokoli!
V proslavo slovenskih bla-govestnikov Cirila in Metoda prižge „Sokolu danes zvečer velik kres na Drenikovem vrhu. Člani v društveni obleki se zbiramo točno ob y.28 uri zvečer v „Nar. domu" in takoj odkorakamo skozi Šiško, Koseze in po Večni poti na Drenikov vrb.
Bratje! poživljamo Vas, da z mnogobrojno vdeležbo pokažete, da se zavedate,' svoje narodne dolžnosti.
Odbor.
Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Meli-ovem francoskem žganju in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K V90. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. 5IOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJ1, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (10—9)
„Le Delice"
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod. (70517) Glavna zaloga ■ Dunaj, I., Predigergasse 5.
-S" Zahtevajte
bogato ilustr. cenik pariškega blaga iz gumija, ki obsega čudovite novosti gratis in franko.
Zavod za izdelovanje blaga iz gumija
17    H. Schwarzmantel (734)
PMim»J I., ISollienlhiirniHtraH!!«' I i*.
0
Kdor svoj
želodec
ljubi
stori dobro, ako pije zjutraj na tešče kozarec pogrete
.rogaško slatine'
(SLvriai. — Redno uživanje rogaške
slatine vzbuja slast do jedi in pospešuje tek ter prebavo.
Proti zobobolu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
katera utrdi fllcMiio in o«lMtrainJuJe n«»|»t IJ*»tno Mapo Iz ust.
t steklrnlra z navodom I 14.
Razpošilja se vsak dan z obratno pošto ne manj kot 2 steklenici.
=   f^tlllftftl   ZftJojffS«. ===
Zaloga vseh preizkus enih. zdravil , medic, mil, medicinalnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgicuih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Joželovega
iubii. mosta. (205—24)
Darila.
Dpravništvu našega lista, so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. Aleks. Hudovernik. c. kr notar v Kranjski gori, 4 K kot l/< Čistega dohodka deklama-torske predstave gospe M. TeodoroviČ v Kostanjevici. — Gospa Marija Žmavc v Krškem, blagajiičarka C. M podružnice, 70 K udnine te podružnice za 1 1903 — Karam bolo v trilohj iz kavarne „Europa1* v Ljubljani 2 K. Gosp. Janko Novak, trgovec na Viču, kot preostanek od balinarjev 16 K 30 vin. z geslom:
Baliocarji. spomnite se povsod Podpore potrebuje Ciril-lfetod! — Skupaj 92 K 30 vin. — Živeli!
Za Praiarnov spomenik. Gosp Anton Koder, c kr višji postni oskrbnik v Bre-gencu, povodom Prešernove slavnosti v Ljubljani 10 K. — Gosp. Vekoslav Jenič, Sarajevo, povodom Prešernove slavnosti v Ljubljani 10 K. — Štirje pevci: Preslica, Kamnosek. Mandec in Rapevec poklanjajo čisti dohodek svojega kot čezdvanajstnica improviziranega koncerta 1 4 tisočaka vinarjev =-= 2 K 50 vin. — Vesela družba pri g. Prne-tu v Kamniku 3 K 40 vin. Skupaj 25 K 90 vin — Živeli rodoljubi, ki se spominjate našega dičnega pesnika
Umrli so v Ljubljani:
Dne 2. julija: Peter Banovec, ključar, 51 let, Trnovske ulice št. 6. vsled raka. — Ernest Lukman, trgovcev ain, 7 mes., Stre-hške ulice 6t. 15. Bronchitis.
V deželni bolnici:
Dne 29. junija: Gašper Cedilnik, ubožec, 81 let. ostarelost.
Dne 1. julija: Josip GregoriC, kovač, 32 let, jetika.
Dne 2 julija: Marjana  Peternel, delavka, 63 let, pljučnica.  —  Pavlina 0 blak, gostilničarjeva hči, 26 dni, življ. slabosti. V hiralnici:
Dne 30. junija: Mihael Kosmač, delavec, 37 let, bebost.
Dne 2. julija: Jakob Beber, delavec, 75 let ostarelost
Borzna poročila.
Ljubljanska
^Kreditna banka" v Ljubljani.
"Jradni   kurzi dunaj. borze
9t«»lo«beu* p»p$rji.
4'2% majeva renta   .   . . 12u/o srebrna renta  .   . . 1% a v str. kronska renta . l«/t     „    zlata „ IVa ogrska kronska „ 1%      „    zlata „ l3/o posojilo dežele Kranjske &*/»*/• posojilo mesta Spljeta
II 01
IV»°/o bos.-herc. žel. pos.;l902 4% češka dež. banka k. o
Zadra
»1       1>        ♦» *• zast. pis. gal. d. hip. b. pefct.   kom. k. o. z
it/ o/
* V/o
o, i '0
pis. Irmeret. hr. M    „   ogr. centr. deželne hranilnice zaet. pis. ogr. hip. b. o bi. ogr. lokalne železnice d. dr.  .   . . „   češke ind. banke !•/« prior. Trat-Poreč lok. žel. 1°, o    tf   dolenjskih železnic „   juž. žel. kup. Ut V, IVsVt av- P08- sa žel- P- °-
Srečke ođ leta 1854 .   . .
„   „    1860'3  . . m      h   n     1864 . .
tizske......
zemlj. kred. I. emisije
„    , n. „
ogrske hip. banke . „    srbske a trs 100'—
turške   .   .   .   . 3 tJasilika srečke    . .
Kreditne ,     .  - .
Inomoška , ...
krakovske m Ljubljanske        „        . . a.vstr. rud. križa   ,     .   . .
Ogr. t, • mm*
Rudolfove H ...
Salcbarške „ dunajske kom. „
l'«'ll!i<-' .
Južne železnice • . . Državne železnice . . Avstro-ogrske bančne Avstr. kreditne banke . . Jgrske .
2ivnosten8ke „      . .
Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praške želez, ind. dr.   . .
aima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. dražbe Češke sladkorne dražbe .
Valute.
C. kr. cekin......
20 franki .......
20 marke .......
Sovereigns......
Marke ........
Laški bankovci.....
BuMji........
Žitne
del.
4. jul'ja 1903.	
1 Den&z	
100 35	i  100 55
t 100 3G	; ioo so
j imen	10080
120 95	j 12115
9935	99.55
1?085	121 05
9975	—*—
100 —	
i 100 —	j--
i 101 —	101 90
99 p0	99 95
99 60	9S80
101 —	101*50
106 35	107 35
101 —	102 —
100 50	10150
100-	100-70
100 —	101 —
100*—	101 —
£«8 50	
9°^0	99 75
30825	310-25
100 50	10150
165 —	175 —
182 75	18475
246	250 -
.165 50	157 50
276 —	280 —
270 —	273 —
257 —	260 —
86 -	88 50
122 —	123 —
18 70	19 70
431 —	436 —
82—'	85 —
7850	8250
70 —	75 50
54 50	55 50
26 50	27'—
68-	7150
80 -	84 —
448 —	454-—
82 50	83 50
637 —	668 —
1610 -	1625 —
65950	660 50
731 5'J	732 50
2ol —!	852*—
650—i	854 —
868*50	36950
1625 —!	1635 —
465 —	466 —
375 —	379 —
349—;	351 —
147*—1	150 —
11-31;	11-35
19 04	1907
2345	23 51
23 9 i	23 98
117 32	11742
06-90	95 40
252 75	253 75
Š Oi •-
M
So mas »»
v
cene v Budimpešti.
dne 4. julija 1903.
'X**r*ift«5it2u
oktober .   .   za 50 kg K
oktober . „50 julij . „ 50 avgust . . 50 oktober M 50
*rK**3*i6n.
Vzdržno.
718 609 6 28 630 5 35
Heteorologičiio poročilo.
Vi'ina uad morjem S06*2.   Srodnji *ra<.ai tlak TM*. mn«
*č3 »-3	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v °C.	Vetro vi	Nebo
3.	9. zv. i	738 0	214	si. jvzhod	jasne
4	7. zj.	737 9	16 7	si. jvzhod	soparno
	2. pop.]	7366	29 4	si. jjvzh.	del. oblač.
Srednja včerajšnja temperatura 20 7°, normale: 193°. Mokrina v 24 urah: 0 0 mm.
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežal08tno vent, da je naš predobri, iskreno ljubljeni soprog in očem, gospod
Tomaž Homšak
c. kr. sod. kancahst
danes ponori po kratki in mučni bolezni v 43. letu mirno v Oo3podu zar pal.
Truplo rredrazega rajnega bode v soboto 4. i, m ob 6. uri popoldne blagoslovljeno in na pokopališče v Št. Vidu preneseno k večnemu počitku. 1763
V Št. Vidu 3. julija 1903.
Žalujoča rodbina.
(79-5)
Priporoča se, paziti na to znamenje, uzdano v probek, in na etiketo z redečim orlom, ker se jako pogoetoma prodajajo ponaredbe
Mttoni-jeveGiessliijiitef s! tine.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah
/^\b ^uojem odhodu v Ljubljano je tem  potom prezreno poslavlja^, od v^eh jnancev in prijateljev na Jgru in v okolici.
U Ljubljani, 4. julija 1903. (1760) Tekla pasove.
Javna zahvala}
Podpirana čutim *>c dolino, blago-rodnemu gospodu dr. juliju Tjerdach-* v Trbovljah, ja njegovo trudapotno, Sočutno in ljubeznivo zdravniško pomoč ob moji dolgi in hudi bolezni, tem potom ijreči javno jahvalo.
(1733J Ana Forie.
trnovski oomooiik
izurjen v špeceriji bi rad službo pre-menil in sicer najraje v Ljubljano. — Sedaj službuje v malem mestu na deželi.
Ponnudbe prosi pod J. B. J. na upravnistvo „Šlov. Naroda**. (1758-1)
Učenec
za tapetništvo  se vsprejme na Sv. Petra cesti wtew. 19.
Ivan Gorne <1759>
tapetnik  in dekorater.
Pozor!
Naznanjam p. n. občinstvu, du jaz nisem plačnik za katerekoli dolgove moje sestre, kakor tudi za nobenega druzega ne ter prosim, da se mene popolnoma pri miru pusti.
Ivan Trtuik
c. kr. tobačne tovarne poslovodja
v Ljubljani. (1"57)
Zenitna
3*> let star mož, vpokojen orožnik, lepe vnanjosti, se želi poročiti z gospodično od '24 do 28 let staro, ki naj bi imela nekaj premoženja. Tudi udovc brez otrok niso izključene.
Ponudbe naj se pošiljajo, če le mogoče  s  sliko  na uprav ništvo tey;a lista pod „orož-nik". 1753
Grieder-svila
Veleapartna novost v Louisine chinee, Raye Peckin Louisine, Moires a jour, pre-divni foulardi od K 1 20 višje, poštnine in carine prosto.   Najnižje cene, nepreko-
sljiva izbera pri: 9 {14— I)
Svila-Grieder
TJtPlll   (*% ICM).
Vzorci poštnine proato.
59
Največja zaloga nsvadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
zime.
M. Fakič
v Ljubljani.
Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem.
			
j —s—			
Zahtevajte pravo
Ciril-Metodovo
kavino primes
katero priporoča domača
I. jugoslov. tovarna za kavine surogate v Ljubljani.
Zahtevajte jo povsod!!
l
prašno izbero
jl^onfel^eije
i za dame m deklice
0£<
iS
No
kakor tuđi
manufakturno blago
perilo
vsakovrstne preproge
i. t. đ.-p rl|i o r o č» a
Anten Sckutv
Ljubljana
Spit&kke ulice štev. 7. j
: = 5   -      - - =  - -
—, I
|0| = Solidno blago, •
lxxxxxxx;
Nizke cene.
■ XXXXXXA
Veliko zalogo J
t°0K3VlC gospode
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
šSetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
] Alojzij Persche
Ljubljana Pred škofijo št. 21.
			
			
"M			
	1 *	H_He |	
> o
J*
T3
cs
C (0
c
O
(B M
cilindre, čepice in slamnike
v najnovejših fagonah in -1 v veliki izberi |=
28 priporoCa
Ivan Soklič
Pod trančo *t. 2.
p
"i ■
a. "t
a>
3
O) GL 3
T
o <
Ponta|a   elt-ktr. železnle«*.
M
LJUBLJANSKA KREDITNA
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2.
BANKA
mm
Akcijski kapital K 1,000.000-
Ku|iuje   In prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij,   srečk,  delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Zamenjava ii akskonptuja Daje predujme m vrednostne papirji.
izžrebane vrednostne papirje in     Zavaruje  srečke proti vnovčuje zapale kupone. fc-arzui izg-u-Tol-
Vinkuluje  in   devinkuluje vojaške   ženitninske kavcije.
OLjT    Eitkompt In InkiuKo  menic. ~V U^sC    BorsuH n.roclla.
Podružnica v SPLJETU.
c2=^= Ucnarn« vlo^e sprejem« =5?££5
v tekočem  rafianu ali na  v.ožne   knjižice proti
ugodnim obrestim.   Vložeoi denar obrestuje ođ dne vloge do dne vzdiga. (2975-89)
Promet s čeki in nakaznicami.
20-30 JC zaslužka vsak dan
imajo lahko potniki z razpečavanjem vsakdanjega predmeta. Vprašanja na: Fran Radeschinsky, Bielitz oest. Schles. W- (1762—1)
vin.
Samo ^V/y s pošto
Elegantno vezan
vozni red
pri (1681-5;
Ivanu Bonaču v Ljubljani.
Gospodična
zmožna slovenskega in nemškega ježka, želi vstopiti v teku 14 dnij kot blagajnićarfca v trgovino ali kavarno v službo. (1748—a)
Naslov: M. Koletič, Jakomini-gasse št. 51, I. nadstr., Gradec.
200 do 400 kron na mesec
lahko zaslužijo  osobe vsacega ecaua v vseh krajih gotovo in pošteno brez ka pitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih  papirjev  in srečk. — fonudbe na: Postfach 180, Hauptpost,
Budapest. a&6i—4)
Solicitator
oziroma
se
brez posebnega truda in izgube časa najdej spoštovane osebe vsakega stanu in povso s prevzetjem zastopa   avstrijske družbe prve vrste, ki sprejema    (1463 6) zavarovanja proti požaru, stekla, proti škodi pri prevažanju. proti tatvini po ulomu in življenja". Ponudbe pod „1798" Gradec, poste rest
Strojarija
na liovo urejena, i lepo hišo in nekaj zemije, na l^pom u>rodnem prr štoru ob državni cesti. br**». konkurenca se pod ugodnimi pogoji proda. 1754—i Naslov povn upravništvo Nar.4.
Natakarica-
ki je v gostilniški stroki d bro iz-v^ibana, čvrsta in v vsem zanesljiva, se sprejme pod dobrimi p »aroii.
P.mudb^ prejema J. S*, št- 560 lf Ajdovščini (Primorsko) 1736-2
Obrtniki, podjetniki za prevažanje, trgovci i. t. d. se opozarjajo na par enakih, lepih, zdravih, zelo močnih
HolcIKoklJjirLindc"!
DUNAJLaxenburgerstrasss 19 "
tik juiiu-^H iu  ih/.iti»i«n;.Ji kohulvora.
l»oj*tMJitliš««e **lel4iri«'iie cestne iftles) ni**t' n» htrjiui
Fina meščanska, novo opremljena hiša.
Elektr. razsvetljava, kopalnice, cene zmerne. Postrežba in razsvetljava se ne računa posebej. 1674-2
Fran Kolbeck, hotelir.
5%. 1
izurjen notarski iradnit
sprejme se v pisarno. Vstop najpoznejše 15. julija. (1717-3)
Ponudbe sprejema upravn. „Slov. Naroda".
Za I. avpst se odda
v novozgrajeni hiši v Sodnijskih ulicah
še nekaj stanovanj
s tremi in Štirimi sobami, porabno eventualno za pisarne in trgovine.
Izve se pri kamnoseku Vodniku v Ljubljani. (1080-14)
Mlad mož
inteligenten ter zmožen slovenskega, nemškega in hrvatskega jezika v govoru in pisavi (znanje italijanskega jezika se želi) se išče za v Basel.
Ponudbe na Zmrilchenbart, Amer. Bank- & Passag- gesehaft, Basel, Schuveiz. [1703—2J
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem
v Cjnbljani
Sv. Petra cesta ntev. 2
Filijalka:
Resljeva cesta otev. 7
priporoCa:
Najboljše urejeno zalogo r««-lienej^a |ia|>lr|a, trfov-Nklh in poslom nlh linjlgr, MolskJh z«'f/k(»v, blljež-nlc, rrnilu Itcfl.
141* t •» k I z a ti •» in huImU«* It vi J I -is,** se« IJ u d h k e sole.
VI »S 11 i enUt^ v rajnih vezeh.
rriNl4o\ln<^ za gospode odvetnike in c. kr. notarje.
t otosraiirii«- apHr»te ter k temu potrebne predmete.
Hipe nIoieiiMlill« llterntAi'.
Kw/ii« Kubinicr. blajgo itd.
Nizke cene, točna in solidna postrežba.
na
vrtno ?eseiieo
katero priredi
„MENGIŠKA GODBA" v nedeljo, dne 12. julija 1903 „pri Jelenu". --^
Kleparski pomočnik
i ^
brez vsake napake, katere prodaja odre-jevalec sam. Naslov se zve v upravništvu „Slov. Naroda". (1715-3)
Usprejmeta se
dua dijaka
ali dve učenki
iz boljših rodbin blizu šol. Na raz polf*s^r> je glasovir. '1742—1)
Naslov pove uprsvništvo ,S". Nar.\
na Bledu
VSPORED:
1. * * * Pozor! koračnica.
2. * * * Godba pride, koračnica.
3\ Jak. Aljaž: Triglav, poje moški zbor. 4.. I. pl. Žajc: Zrinski Frankopan.
5. Viktor Parma: Spomin na Kranj, četvorka
6. Po Bethovemi: Večerna, poje mo&ki zbor.
7. Jos. Čermak: Koračnica št. 41.
8. Viktor Parma: Pozdrav Gorenjski, valček.
9. A~ Foerater: Planinska, pojo moški zbor.
V   Jos. Čermak-: Koračnica št. 39.
11 Fr. Gerbič: Pred slovesom.
12. P. A. Hribar: Brambovska, poje m. zbor.
13] ViktO   Parma : Triglav, četvorka.
14. Viktor Parma:   Mladi vojaki, koračnica.
15. «5©*  S*k-«^«»M««7'- <-gg> Začetek ob 3. uri popoludne.    Vstopnina prosta.
Petje oskrbuje z godbo  združeni moški
-     zbor.      —--- -
K obilni vdeležbi vabi najvljudneje
(1743 oc±teor-
Pri nougoznem vremenu preloži so veselica na dan 19. julija t. I.
se išče za samostalno delo na de-žeU. Dnevna piača 3 K. Ponudbe na izdelovalnico domačega orodja (Hausgerath? - Manufaktur) w Vlčnjigori na Kranjskem.
Proda se iz proste roke
valjčni in umetni
žaga,
Vila
ob jezeru se proda, oziroma hrf*z oprave odda v najem. Viia ima kleti, tri sobe, kuhinjo ter jedilno shrambo v prithćju in enake pro-Btore v L nadstropju. V slednjem je tudi balkon. V bližini je lep prostor za vrt.
Vpraša naj se pri tr. Jakobu Peternelu na Bledu      (1712—2)
Dobro vpeljana in veliko zmožna vinska tvrdka (samoizde-lovalec)   iščo  izključno za Kranjsko, stroke veščega
Ako imaš želodec bolan, pij brez besedi
»Gorenjski brinovec"
1900.
1 steklenica gltl, 1*20.
Albin Rant, Kranj,
OtOValca \ i Frid- Hoffmann
proti stalni plači in proviziji.
Ponudbe z referencami naj se pošiljajo na poštni predal 122, Trst, glavna pošta. (1755-1)
RP9
Stavbinske svetilnice,
tovarniške in delavniške
svetilnice, laterne, varil-nice in peči iza kuhanje.
Pojasnila zastonj
in poBtnine prosto.
Gerson, Boehm L Rosentlial
tovarna za kovinske izdelke
UuneJ, ULJL.       5 (745-6)
-h ~arar v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo najveCjo zalogo
vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla
\V' '^NHiBEli    kakor tudi /   \C9l stenskih ur, ^ y budilk in sa-
\?£%m\—^       ~y     —-lfaBa Ionskih ur,
vse samo «lobri» do
najfinejše kvalitete
nizkih cenah.
v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi.
Popravila »• Izvršujejo nsjtočneje.
Natančneje pri Janezu Guar-diju v Domžalah. (1697—l)
+ «1111 i 4-
slabotni dob^ čudno lepe, polne telesne oblike po kratki rabi moje hranilne moke ,.14Utlie" (postavno zajamčeno). Dame dob6 bujne prsi Zanesljiv učinek;, ni sleparija, strogo reelno, mnogo zahvalnih pisem. Cena kartonu gld. 125 po poštni nakaznici ali proti poštnemu povzetju, z navodilom o uporabi. (790—16)
14 o m ii«.-lil s;l J «*n. zavod mdm. 14»-1 ar i na   Menzel,   Dunaj,   V% 11!.. !!irliiillg;aB8e 3.
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in siužeb
G. FLUX
Gosposke ulce št. 6 wm
I*4*^s3 nn|noi
-M—3 dolirih kuharic za g»*ajsvine in na deveta, 12—18 gld. plače; S kuha-9'imvi sra nvtel, 25-40 gfcL plače; tjnjnit 49»'A«* in jplat-if m*\f ntttalbaricš? za neko kopališče; 2 t ?*tna»*Ja. 1 hii-nifea za ti7o /*« €m4»B'*'njs»k€*ia itd. itd. Potnina tukaj, več v pisarni,
Pekarija
v sredi trara se da takoj it najem z jako us* drtimi pogoji. Poleg pekar'je je prodajalna, kuhin»a, soba, klet, drvarnica, hlev in vrt. Kdor ima veseljo bivati na deželi, naj ne* zamudi lep** prilike. Pekarija je m -demo urejena. C17rjj-2) Več se iz^e pri Albinu iujupt-mannu, Jesenice, Gorenjsko.
Predujem!
fHSBSSSE^BnSBSBaSSSBBI
na srečke in vrednostne papirje.
Posestniki srečk
zamorejo srečke po najviSji vrednosti poveriti in predujem s poljubnimi malimi plačili v obrokih in po zelo kulantni
obrestni meri z Izključno pravico do Igranja, povraCevati.
Agenti  se  iščejo za vse  kraje protj dobri nagradi.       ^1679—4)
Zahtevajte prospekte od
Irts-Eftecten-Depot Sank
Budapest IV.,  Fr*nalak*nerplfftta Tir. S.
Lepoto
polti napravi cvetlično milo za umivanje obraza
,Aida<
•#a»   a 60 vin« 45* Dobiva se samo:
v lekarni „pri orlu"
mag. pfiarm. Mardetschlager
nasled. Svobode v Ljubljani.
Istotam se dobivajo tudi ceniki (knjižice) s kratkim navodilom o negovanju zob, las in polti, z malim koledarjem zastonj in po pošti.
15 m c
< a
II!
lil
a *
CD
X"
-o »o
■c mm
O tmm
o >m
i š« =: o w
mg        ~      CO       ~1 mmmm
•t * »
fl
0 r
—»
1 * ^ 9
l =
Z r
0 O
1 *
	■ ~
i 9	
i	■ s
B m	*|
	
	3
•	>i
i •	z I
<l w
i
I rti
' » 9
H
0 i f    w 1
3     sm S
3v. Seunig |
trgovec z usnjem na drobno in debelo 28
v Ljubljani, Stari trg št 7
priporoča
olje
zoper
dosedaj najboljše, prosto ben čina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po na|nl^|ili cenah: I kir. ^« h, 511 It it. a 9» k, pri
nakupu veCje množine Se ceneje.
]f0V0! Patentirano JfOVO!
nepremočijiYo mazilo
za poapnenje  nujavih čevljev, usnja itd.
0A
Kdor trpi na padavi bolezni, krču ali dro gib nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poStnine prosto v Sehwanen-\po-theke, Franklurt *». VI. (2l3o-44 )
Čudno po ceni in reelno!
stani, verižice, ure*
Zahtevajte cenike zastonj in poštnine prosto. (1178-10)
£eopold JVtayer,
c. kr. sod. zaprisežen cenitelj.
Dunaj, XIV., Mariahilfer-strasse 187 22.
Muhe so zopet sitne!
Edina, vsaki zahtevi zadostna priprava za uničenje teh Škodljivcev je amerikanski
Janglefoot".
En sam list jih vjame in obdrži do 2000. Dobi se v vseh trgovinah po IO vinarjev list. (11—149
Glavna zaloga za Kranjsko :
Edmund Kavčič
Krasno
Sde
v Ljubljani.
v Mostah   (16J8—3) v bližini Piccolijeve vile, postaja Žerovnica,
Oddajo se 4 sobe s kuhinjo ali pa tudi posebej razdeljene, v novih prostorih, z vso hišno opravo.
Natenčneji pogoji se izvedo pri Gašperju Rotar v Mostah.
I*erj
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
I\ HITI 1124 11
Pred šl5:c£Ljo št. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
L LDSER-jev obliž za (ms
Priznano najboljše sredstvo proti kur-(746)     jim očesom, žuljem itd. 17
Glavna zalega:
L. SCHWENK-o,a lekarna
Dunaj-Meidlit..-.
ILnser-je?«*^
CD
co
co
poKl-20.
Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardst-schiager, J. Mayr, C. Pic- j coli. V Kranju: K. Savni* _ j
oŠ
0Q
O C
»tSJ
O
d
cei G
o
^2
a
O Oh
NOVO!
NOVO!
Likalnik
kuri se s špiritom!
Najboljšo vrsto priporoča      (1602 6)
Val. Lapajne
trgovina z železom
v Idriji.
Cena za I komad 7 kron.
Brez  vNHke^n <1ii1im in <1iiiim. torej jtIh* oboi i/Ulju« . n :
» 3
m* 0)
2
15 < a
N fll
3
ten
(9
t. kr„ priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljali
priporoča svoj pripoznano izvrsten
l* v vedno
jednakomerni, vse od avstrijskega druStva inžeriiriev in arhitektov določene prei-dpise glede" tlakovne in odporne trdote tlalee naciUrllJuJoel dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno
Priporočila in spričevala
raznih aradov in najsiovitejSih tvrd k so na razpolago.
Centralni arad: <1182
10
Ces. kr. avstrijske
državne železnice,
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhod iz Ljubij: _:s juž. kol. Pr&gs. čez Trbiž.  Ob  12. ari 24 m ponoči osobni v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost. Monakovo, Liubno, čez Selzthal v A;; Soinograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj v.a Ainstetten. — Oo 5] uri zj oa vlak v Trbiž od 1. julija do 15 septembra ob  nedeljan in praznikih.  —  Ob 7. un m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Ponzi-L   . Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj Selzthal v Soinograd, Inomost, čez Iviein-Reitiing v Šteyrt Line, Budjev;.;e. Plzen, M vare, Heb, Francove vare, Prago, L:psko, čez Amsteti -i na Dunaj.  —  Ob li. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak Ceiov^;, Ljubno, Selz?nai. Diinai.  - Ob 1. uri 40 min. popoldne  osobni vlak v Lesce-,BIed,  s: mo  ob nedeljah in  praznikih od 31. maja. — Ob 8. uri 66 m popoidne osobni vlak v Irbiž, Benak, Celovec, Franzensf ste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Soinograd, Lend-Gastem, Zeli ob jezera. Inomost, bre-gene, Curih, Genevc, Paria, čez Klein-Reifling * Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare. Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direKtni voz I in II razr.-,   Lipsko, na Dunaj čez AmBtetten.  —   Ob 10. uri ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Fransensfes Inomost, Monakovo. ^Direktni vozovi I. in il. razreda.) — Proga v Novo mesto    v Koća' Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v NovometiLo,  Straža, Tupiicj,  Kočevje, ob 1. ur: o m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljucli.:. juž. kol. Frcga is Troiža. Ob 3. uri 25 m zjatraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Mo nakovo, Inomost (direktni vozovi 1. in II. razreda), Franzensfeste, Solnugrad,  Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža.   — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago ^direktni vozovi I in II. razr.;, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Soinograd, Line, Stevr, Pariz, Genevo, Curih. Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Mcnakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osooni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla črea Selzthai iz Inomosta, čez Klein ReifliEg iz Steyr, Linca, Budjevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega  — OD 8. uri 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah m praznikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1 julija do 15. septembra, ob nedeljah in praznikih. — Proga i% Novega m^sta in £oc3vja. Osobni vlak« : Ob H. uri 44 m zj. iz Novega meBLa in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta. Kočevja in  ob 8. uri 35 m  zvečer istot&kc. — Odhod   iz Izubijane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki:  Ob 7. uri 28 m  zjutraj,  ob 2. uri 5 m popoludne,  ob 7 uri   10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo   ob nedeljah m praznikih, — Prihod v Ljubljano drž. kol. ir Saranika- MeSani viaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m m ob 9. uri 55 m zvečer Bamo ob nedeljah in praznikih. (1719,
pod tovarniško ceno
oddam vsakovrstno
papirnato in galanterijsko blago
katero mi je v mojem skladišču  nastali ogenj deloma pokvaril.
prodaja se od 20. junija naprej.
Za obilen obisk se priporoča
Fr. Iglic
(1631- 7; trgovina s papirjem na debelo in drobno
Mestni trg štev. 11.
Mehanik
Ivan Škerl
Opekarska cesta št. 38.
v
SfcvMlnfc  »troji   po najnižji ceni.
RlelBtl«* in v to stroko spadajoča po|»m \t9i* izvršuje   |»ri*v doforn
In o. Pnenmatlk «g
4
-t
A. KUNST
Ljubljana
Židovske ulice -4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero.
VsaKeran* naročila izvršujejo se to-cnu »o po nizki oeni. Vse mere se Bhraujujejo in zaznamenujejo. -- Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vp<mlati.
► ►
u
n % % n n s« * n n n
Ign. Faschii>g-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reichiva hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
* štedilnik ogxxji&6
J najprtprostejših kakor tudi najfinejših,
% z žolu medjo ali mesingom montira
91 nih za obklado e pečnicami ali kahlami.
J Popravljanja h tro in po ceni. Vnanja % naročila se hitro izvr&ć.
iT
:®8
Alojzij Kraczme
prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev
LiuMiaiij Sv.Petra cesa6.
Napečja zaloga glasbenega crodja.
Lastna delavnica za popravljanje.
Zastopnik c. kr. dvornega in komornega tovarnarja glasovirjev:
H J -    MS S S « K« «4 O M- W*%^
Ubiralec glasovirjev v glasbenih
zavodih „Glasbena
Matica" in jmarmoničao
društvrrvijuhliani
za polovioo cene
Mlfiflu
ep
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
Ljubljana 28 Špitalske ulice štev. 5.
Jecljanje drup
govorne napake
1689
w odpravi po skušeni metodi 2
Stef. Primožič
Zaloška cesta št. 5. Učni tečaji od 16. julija do 14. avgusta.
Lepe suhe jedilne §fobe, sveže nabrane rdeče jagode pozneje maline in brusnice
W*W kupuje "VI
v vsaki poljubni množini  in plačuje po najvišjih cenah (1701—2^
Josip LeilC, trgovec
v  Ljubljani,  Resljeva cesta.
Ljudevit Borovnik
puikur   -v    Borovljah (Ferlach) ihti IloroMkein
ee priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušak za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro JzviSuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preskusene. — llustro-(22> vani ceniki zastonj. (27)
r
Frana Zemana
mlatilnice
gepeljni
motori za petroleum
šivalni stroji
stroji za prati
so najboljši.
Zaloga :
1761-1
# Ljubljana #
Poljanska cesta št. 24.
Proda se hiša
na Primskovem pri Kranju
iz proste roke radi nameravane preselitve Hi§a je lepa, s ploščami krita, stoječa sredi mladega sadnega drevja Hisa obsega 4 sobe, kuhinjo, klet, drvarnico, ima lepo lego blizu železnega mostu med Kranjem in Primskovem ter je jako ugodna za vsak kupčijo bodisi z lesom, poljskimi pridelki i. t. d. Ta posest je z lepo zaraščeno živo mejo zagrajena. (17^2 2
Kupni pogoji ki so jako ugodni, se zvedo pri lastnici Mariji Blagne na Prim. skovem.
Veliko iznenađenje!
V življenju še ni bilo enake prilike. 500 komadov za gld. 180
1 prekrasno pozlačena, 36 ur idoča preci-zijska anker ura s sekundnim kazalcem, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči' 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff žepnih robcev, 1 gosposki prstan s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik za smotke iz jantarja, 1 elegantr.a damska broža (novost), 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce. 1 usnjat mosnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par man-Setmh gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi \z double zlata s patentiranim zaklepom, 1 mični albnm s slikami, obsegajoč 36 naj-krasnejSih slik, 5 šaljivih predmetov, vzbujajo tako pri mladih kakor pri starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, predmetov, potrebnih za dopisovanje, in §e 400 razi. predmet*.v. ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sai tega denarja vredua, velja samo gld. 1'80. Razpošilja proti postnemu povzetju, ali če (173H>       se denar naprej posije
dunajska razpošiljalna tvrd'a
Ctt. Jungwirth, Krakov A f 15.
NB.   Za neugajajoče se vrne denar
Lepa, suha stanovanja
p 3, 4        5 3 b.irni na dobrem zr-ku, z vs»-rri pritikinami in pr«^HT.o oor
rt< se za avgust poceni oddajo. Stanovanja so na Bleivvesov cesti v hiši št. I (pri Korsiki), poiav* se pa tud< Uhko v trgovini s cvetlicami in semeni v Šelenburgovih ulicah št. 5. 1746
Naravne mineralne vod
vrelčni produkti vedno svež; pri tvrdki
PETER LASSNIK.
G^dis&ni počitniški kurzi (začetek sredi julija)
a) S&ianviff*. vij€»litiH. H«»lo-|»etjt*: b   p«u«^VmnJe o liar<taonI.Ji. l4«>iilra-CrCifiiUt: c) prl«»ru^st mm t*. u.r. dr/.imii is^it    v tem  žolskcin letu je bilo . kand:datov tega zavoda državno potrjenih .
za poučevanje na klavirju
Prospekie pošilja: pit<»riiu znvodu, lftam:»J % S i. I. Ticulrrrj,mmme
jI'OVO    (SO.)    NOUtlO    lf lO    «P   |>C"ft*III4K    t. «»|4C»I>|-U.
(1735—1)
Ravnateljstvo grocibenili šol Kaiser.
Zavarovalnica za življenje
^c^§) v Gothi. (g5^
Stanje zavarovanj 1. junija 1903: 8313/* milijonov mark. Na zavarovalnini se je izplačalo od L 1829: 408   „ „
Najvišja zavarovalna starost (priprosto nu celo življenje, mešani dividendni zistem) je v istini že premij prosta in dobiva celo letno rento.
Zastopnik za Ljubljano: Edt iMC^liir (12-7) Židovske ulice št. 4.
■
mm
0)
o rt
-a o
s_
O. «
Ustanovljeno leta 1832.
n 0
Priznano najboljša
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po  finosti,   ki omogočajo z  jako  majhno   množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah
Adolf Hauptmann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
(413-22 5
0
»t
O
o. p
D
D. •-1 O O* D O
0 0
00000000 llustrovani ceniki so dobe brezplačno.
61
1
6676
R7-
DNOST
okusne hrane se ne kaže samo v večjem, z jedjo združenim užitku, kajti čim bolj okusna je hrana, tem lažje jo prebavi želodec in tem bolje se porabijo njene redilne snovi. To nam pojasni vspeh (1741)
MAGGI-jeve ZAŠČ1MBE za JUHO in JEDILA.
Ta je za skrbno gospodinjo preskušeno ceno sredstvo, ki podeli slabi mesni in Bouillon-juhi, polivkam, ze-lenjavam, jajčnim jedem itd. močan, prijeten okus. Ker je zelo izdatno, se ne sme nikdar preveč pride-jati! Šele, ko je jed gotova, naj se pridene! — Dobiva se v vseh trgovinah s kolonialnim blagom, delikatesami in drogerijah, v stekleničicah od SO h (če se potem napolni od 40 h) naprej.
MAGGI-jeva odlikovanja: 4 velike nagrade, 26 zlatih kolajn, 6 častnih diplom, 5 častnih nagrad. Šestkrat brez tekmovanja, med drugim: 1889 in 1900 I. na svetovnih razstavah v Parizu. (Julij Maggi, sodnik o razpisanih nagradah.)
v Ilir. Bistrici na prodaj.
Hiša stoji na najlepšem prostoru •ik državne ceste, blizu kolodvora, ima ^elik vrt in je pripravna za vsako obrt ali vilo itd.
Natančneji pogoji se izvedo pri lastniku Josipu Božiču v Ilirski Bistrici na Notranjskem. (1747—2)
Proda se  dobro obiskovana
gostilna
„Cita di Gorizia" na Reki
in sicer z vso pritiklino kar se rabi pri -ostilni kakor kuhinjsko posodo, sodi, mizami, stoli itd. Kdor želi kupiti naj se obrne do lastnika (1705—3)
gostilna „Miramar"
Via del Pile štev. 4, Reka (Fiume).
Triumph-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v V8akoršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-trpežn.ejši izdelek. Največja prihranitev goriva Specijaliteta: Stedilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. (,852—29)
Tovarna za stedilna ognjišča „Triumph"
Ooldtichniiitt «Sc sšiiu. T^Tela    19,    Qcre2i«a ^.-rstrl'ska.
avtomobil
za 4 osebe, dobro ohranjen, je po ceni na prodaj.
Ogledaše lahko pri Ernstu Speilu, Trnovske ulice št. 15. (1568—4)
izdclcuatclj uczcu
FRAN WISJAN
Ljubljana, llimska cesta st. 1 1
priporoča  svojo  bogato  zalogo novih in že rabljenih »,1459—6)
VOZOV«
se niso oddajala
Varujte noge
noga, če se nosijo navadni notranji podplati
noga, če se nosijo as-bestovi podplati
pred kurjimi očesi, turi, mokroto in mra-zcm. Vse te neprilike, posebno nadležen pot in spečen'r.e izginejo, če se nos!jo dr. Hogyes-ovl patentirani asbestovl podplati. Pa*- stane 80 h, K 1 20 in K 2 40. Pošilja se po povzetju. Prcspekti in priznalna pisma cd vojaških oblasti in najvi&jih krogov brezplačno. Bogata izbera vseh asbe-siovih izdelkov. Centr.: Umi »»J l»o-niinlkanerbRMtri i». (1563— 4)
Najboljše črnilo sveta.
J
bos
Kdor   hoče obntalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje Mamo
Fernolendt čeveljsko črnilo
za svetla obtitala
Fernolendt cr6me za naravno nsnje.
Dobiva se pov9odl.
C. kr. dvorni založnik.
C. kr. j^fc pnv.
tovarna ust.1.1832 IM0-8) na Dunaji.
Tovarniška zalojta«
Dunaj, L,jSchulerstrasse 21.
Odlikovanja na Dunaju in Parizu: zlata kolajna. V Londonu, Rimu, Ostende: veliko darilo (Grand prix)
Še nikdar
kolesa in stroji
enako odlične kakovosti po tako neverjetno nizki ceni. Kolesa prve vrste po vzorcu iz
L 1903, najbo.jSe tvrdke K 15U—2U0, že rabljena, izvrstno ohranjena kolesa z ravnim okvirom a K 85, 8U in 100 v brezhibnem stanu. Nova pokrivala kole* » K, nove cevi za zrak a K 5 6 Sedlo K 5. Acetvlen-svetilka K 5. svetilnica za olje K 3. Stopala par K b\ Zvončki od 80 vin. dalje. Trikotne torbice po K 130 Zračna sesalka K 4. Teleskop zračna sesalka na štiri dele K 2 20. Vsi nadomestni deli prav po ceni.       1 (1244— 5)
Za 50 odstotkov ceneje
ko odplačevalni trgovci prodajam proti gotovini „Sin-gerjeve" Šivalne stroje, go-nitev z roko K 32, gonitev z nogo z elegantno omarico K 48. Singerjev obročasti Colnič (Ringschiff) namesto K 140 samo K 70. Centralni bobin namesto K 160 samo K 90. 51etno pošteno jamstvo Razpošiljatev na deželo po povzetju. Ceniki zastonj. Veji ki ilustrovani katalog kolesnih in stroje-vih delov;s 500 slikami proti znamki 60 v.
M. Rundbakin, Dunaj,
IX., Berggasse št. 3.
Tovarna pečij
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
v Id ubijani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon 9
priporoča vsem zidarskim mojstrom in stavbenikom svojo veliko zalogo
najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih
pečij
fin najtrpežnejših
Minit ognjišč
flastnega izdelka, in f sicer rujavih, zelenih, r^A   modrih,   sivih, belih, -       rumenihitd., po naj-
Ceniki  brezplaeno Iti počeni ti e |iroHto.     (16—27)
jF^T Q<3. letet 1868, se ~r^fl Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki ja izkušeno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne 1« v Avstro-Ogeraki, uego tudi v Nemčiji, Rusiji,  balkanskih državah, Švici itd. proti i.uiiniti* bule-z-uitn, aladti proti
vsake vrste izpuščajem
uporablja s najboljšim uspehom. Učinak Bergerjeveg* ko-trauovoga mila kot higijenicnega aredatva z» odatranje-nje luakinio na glavi in v bradi, za čiščenja in deaiufekcijo polti je splošno priznan.   Bergerjevo kotranovo milo
ima v tebi *IO ixtat<ttJ^t*v   Irattotru.#m» in  ae razlikuje  biatveno  od  vaeh  drugih mil,   ki ge nahajajo v trgovini.
Pri neozdravljivih poltnih  boleznih, aa na meato ko-tranovega mila a uspehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot blažje kotranovo milo za odpravljanja
nesnage s polti,
proti   »puščaj em   na   polti in glavi pri otrocih, kakor tudi  kut nunadkriljeno  kosmetićuo   tttilo  zd %tmivat*J<t in kopanje za vsakdanjo rabo Bluzi
Bergerjevo giicerinovo-kotranovo milo,
T katerem je 36 odat. glicerina in ki je fiuo parfumovano.
Znamenito je nadalje
Bergerjevo Panama-kotranovo milo
za popoluo odatranitev poltnih nečiatoati.
Cena
komadu vsake vrste z uporabi 35 kr.
navodilom o
Od drugih lierge-rjeivih ntedicineko-kosmetič,-nih mil zasluzijo, da na nje poaebno opozarjamo : Hen-zoe-mito za dno polt; boraksovo milo za prišče j kur-botsko milo sa uglajenje polti pri pikah valed koz in kot razkužujooe milo; Jiergtrrjtrvo amrttkovo-iglaato miltt za umivanje in toiltfto, ll#ry*?rievo milu za /i' z:t<> otročjo dobo < v<3 kr.)
Bergerjevo Peirosuifol-milo
proti rudečici obraza, rudečemu noau, oprišču in klenju koze; milo za ptye v obraza jako učinkujoče ; žveple-nctiiir-cnt> milo proti zakožnim črvom in nečiatuatim obraza; ta umaku milo za potne noge in proti izpadanja laa.
Bergerjeva zobna pasta v tubah
najboljše aredatvo za čiščenje zob, št 1 za normalne zobe, at. 2 za kadilce. Cena 30 kr. Glede vaeh drugih Meryer-evih mil se najde  vao potrebno v navodilu   o uporabi.
Odlikovano z zlato svetinjo v Parizu iyuu. IM bode vsaka zmota nemogoča,
ztthteuajte vt'iitm le stttroslavtui Her-
gerjeva mila z poleg atojeeo varstveno
^ mimici* i it /.-«-/- Je iiiiuuju hfe~ i-ttjun—
nega po narejenega mila, ima vsaka etilmtti Jierg*'iyeceya milit htit mita nče n znale pristnosti zraven sto~ ječe j>uluu ime v rudvči barvi.
V Izubijani se dobiva v lekarnah: TI H mi Leuitek, HI. ITIarcletaclila-«er,  J. Mftjr, Pleeoll,  WJ. pl.
Irnkoez^ in v vseh drugih lekarnah na Kranjskem. (741—6)
le
JVova rast las!
Na tisoče tu- in Inozemskih zdravnikov priporoča pri nezadostni rasti las in brk Lovacrinovo vodo za lase. Ista podeli možu, ženi in otroku krasne lase, nareja lase goste, dolge, polne, bliSčeče in svi-lenomehke, vzdržuje jih mladostno sveže in lepe, obvaruje jih pred izpadanjem in vzdržuje kožo na glavi čisto in zdravo in tako odstranjuje pleše na glavi. Zgodaj osiveli lasje zadobijo po Lovacrinu brez barvanja zopet svojo naravno barvo. Lovacrln je najboljši cosmeticum za gojitev las in brk. Lovacrln je od zdravstvene oblasti preskusen in od odličnih
avtoritet pripoznan. Cena velike steklenice Lovacrin, ki zadostuje več mesecev je 5 K. 3 steklenice 12 K. Steklenica na poskus 2 K. Razpošiljatev proti povzetju ali predplačilu po evropski zalogi
VI. Mariahilferstrasse 45.
Knlog;e /.a IJ iililjmio : A.Uimm-.
droguerist. — EUi. 3Iahr, Židovske ulice. — I^e>l*«.*-ii*i j»i-i ^zlateai jelenu". (1135—8)
Cepa oprava
za dve sobi
se zaradi odpotovanja pod roko proda po nizki ceni.
Več se izve v upravništvu »Slov. Naroda«. (1729—2)
IMaznaniloT"
--^S^> '——
Slavnemu  občinstvu vljudno naznanjam, da točim v svoji gostilni
••Miramar^
Reka, via del Pile
pristna istrijanska in hrvatska vina
ter postrezam z dobro kuhinjo.
Solidna postrežba se jamči.
Prenočišča za 40 oseb v lepih = sobah. ~
Za obilen obisk se priporoča
Ig. Kiren
gostilničar
na Reki, via del Pile.
(1704—3) (PiTim.9.)
Popolna hrana (stanovanje, kopel, oskrbovanje), postrežba   na dan  od 5 K naprej. V maju in septembru še ceneje.
H3SB
Sezona od 1. maja do konca oktobra.
Krapinske m Toplice
Hrvatskem
Leta 1902 je bilo 4567 ljudi. Od za-gorjanske železniške postaje „Zabok-Kra-ipnske -Toplice" oddaljene za jedno uro vožnje, Od 1. maja vsak dan zveza po omnibusih 8 to postajo. — 30° do 35° R. gorke akrototerme, ki eminentno uplivajo proti protinu, mišični in členski revmf In njih posledičnim boleznim, pri ishiji, nevral-giji, kožnih boleznih in ranah, kronični Brightijevi bolezni, otrpnjenju, pri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike ba-sinske, separatne kopeli, kopeli v banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice (sudariji), masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja. Dobre in nedrage restavracije; stalna topliška godba. Razsežni senčni sprehodi, prostor za ten-nis-igre itd. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in pojasnila pošilja
(1017—12)   kopališko ravnateljstvo.
Suehard1 MILKA
čokolada iz čiste smetane v tablicah in zvitkih.
Smetane jako bogata
mlečna čokolada.
Najnovejše iz svetovnoslavne tovarne za čokolado.
PH. SUCHAM
Prememba obrti.
Vljudno naznanjam svojim cenjenim p. n. odjemalcem in slav. občinstvu, da sem svoje
krojaško obrtovanje
v Ljubljani, Gospodske ulice štev. 7
po 251etnem delovanju, svojemu sinu Alojziju v last oddal, ker sem prevzel službo v obrtno-pospeševalnem uradu c. kr. trgovskega ministrstva.
Porabljam to priliko, da se najtopleje zahvaljujem [svojim p. n. odjemalcem za zaupanje in naklonjenost, katero so mi izražali v teku tolikih let, ter prosim isto blagovoljno tudi mojemu nasledniku izkazati.
Z odličnim spoštovanjem
M. Kune
strokovni učitelj v obrtno-pospeševalnem uradu c. kr. trgovskega ministrstva.
revzetje obrti. ^|
Z ozirom na predstojeće naznanilo nsojani si cenjene p. n. odjemalce vljudno prositi, da blagovolijo zaupanje in naklonjenost, katero so izražali mojemu očetu, izkazati tudi meni.
Obrt, katero sem vodil že več let, izvrševal bom pod neizpre-menjeno tvrdko, ter imam vsa potrebna sredstva, da zamorein isto uspešno nadaljevati.
Potrudil se bom, da 8 finim iii strokovnjaško dovršenim delom vestno in točno postrežbo obranim tudi v naprej zaupanje, katero se je vedno izkazovalo tvrdki, ter priporočam mojo obrt slavnemu p. n. občinstvu najvljudneje.
Z odličnim spoštovanjem (1726—2)
(2.
Alojzij Kune
lastnik tvrdke M. Kune
Ljubljana, Gosposke ulice št. 7.
AVGUST REPIC
Hodar 28 Ljubljana, Kolezijske ulice 16
(■v   T ar aa. o -v- m »o.) izdeluje,   prodaj«  in popravlja vsakovrstne
po nujnlijlti fenuh. 11
Kupuje in prodaja staro vinsko posodo, u
Suknenih ostankov veliko v zalogi.
t
poletno sezono
se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z  manufakturnim blagom
HUGOIHL
I    xxxv Ljubjanl x x x y Špitalskih ulicah it. 4.
Vzorci na zahtevanja poštnine prosto.
m
«p m m
1 m
i *
i a m
22
Spredaj ravna oblika9
ne ti^it *i na želodec.
priporoča v največji izberi
I Alojzij Perschć
v Ljubljani Pred škofijo št. 2f.
mt
\
I I
\ I
i
Ustanovljeno
leta 1842.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov.
—>-2   Električni  obrat. £4—
Brata Bberl
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica :
Igriške ulice št. 8.
Pleskarska mojstra c. kr. Irž. Ii c. kr. prtv. Jož. želez.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Senoenfeld-ovin barv v tubah za akad. slikarje.
Kalojta čopičev za pleskarje, sli« karje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najbolj5e in neprecenljivo sredstvo za likanje sobnih tal pod
imenom „Rapldol". Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in ca deželi kot priznano reelno in lino po najnižjih cenah.
t
BS
jj Veliko zalogo
perila
za gospode in dame
glace m trico rokavice
zadnje novosti v
moderce
francoskega facona
veliko izbiro
svilenih ovratnic
od 15 kr. do gld. 2-—
priporoča tvrdka (1671—3)
V. pl. Gerhauser
„pri čebeli"
Stari trg št. 13.
99
»
Št. 666 m. S. sv.
Razpis služIle.
(1744)
Na me hI nI slovenski ilcftllškl H razrednici w ljub-
IJanl se je s početkom šolskega leta 1903 4 aiatemitovalo XI. učno mesto.
Prosilke za to mesto naj vlagajo svoje pravilno opremljen© prošnje
pri c, kr. mestnem Šolskem svetu v Ljubljani
najkasneje do 28« julija t. L
Prosilke, usposobljene za meščanske šole imajo prednost
Na zakasnele in nedostatno opremljene prošnje se ne bo oziralo.
O. kr. mestni šolski svet v Ljubljani
dne 26. junija 1903.
HSS
y y. y:
(1325-14)
Za pomlad in poletje.
• -I
i
£ j ubija na
Jfloj novi ********
ilustrovani cenik
S^mi klobukov ssszm
m-    razpošiljam brezplačno.
Izdelovanje in popravljanje točno in po najnižji ceni. ********
JCenrik 3(enda, Cjubljatia, jffestni trg 17.
bolhe, grile, ščurke, molje, mravlje, j podgane in miši uničuje se najhitreje
5E TiO^iflipi'llHUl
(1540 -3
Fu m h sol- preparati.
WmW a,   stotine priznanj!
V Ljubljani se dobi pri sledečih tvrdkah: A. Korbar, V. SchifFer,  I. Murnik, A, Proekl in A, Krisper. V Kamniku: Fr. Suoely. V Postajni : Ljud. Ditrich in Ant. Ditrich.  V Starem trgu:  Konsumno društvo.  V Škofji Loki: L. Verbić. V Litiji: Jarl. Pretschik, lekarna. V Šmartnem: Slavinec & Šeleker. V Trbovljah: Fr. Dežmann. V Zagorju: R. E. Miheleid in I. Miillep sen.
Otvoritev nove trgovine.
Vljudno naznanjam, da sem z dnem 11. maja otvoril
xr Šiški ob glavni cesti poleg cerkve h. št.
(v jjgosp.  £»e i del-n a)
špecerij ko trgovino in prodajo moke
Ker mi je na tem, da p. n. odjemalce vseskozi zadovoljim, bodisi glede kakovosti blag-a, bodisi glede nizkih cen upam, da bode spoštovano občinstvo mojo dobro voljo upoštevalo, ter moje prizadevanje, postrezati z najboljšim in najfinejšim blagom podpiralo z najmnogobrojnejšim obiskom.
V prijetni nadi, da mi izkažejo p. n. odjemalci svojo naklonjenost, bilježim    z odličnim spoštovanjem
(1273-10; Makso Iiavrenčič.
W to ^E7v*fJ flfc ^Ss^S) to
Na c. Ur. cesarja Stranca Jožef* državni gimnaziji v Hi*ai»Ju vpiaavali se bodo učenci, kateri nameravajo vstopiti  v prvi
razre v sredo, «!»e 15. julij«* <i74o-d
od 9-. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Vsprejemne preskušnje vršile se bodo v četrtek, dne 16. julija, od 1 29. ure zjutraj nadalje.
Dotični učenci naj pridejo v spremstvu starisev ali njihovih namestnikov ter naj prineso seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo.
Vaprejemna taksa je določena na 6 K 80 vin. ter se bode pobirala dne 15 septembra.
Učenci, kateri so oddaljeni od Kranja, pa se morajo javiti za vsprejem tudi pismeno, vposlati morajo krstni list in zadnje šolsko spričevalo. Vendar pa ee merajo v četrtek, dne 16. julija, pred preskušnjo predstaviti osebno gimnazijskemu ravnatelju.
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franc Jožefa državne gimnazije v Kranju
dne 30. junija 1903.
je najboljše čistilno sredstvo
za lično obuvalo.
Globin, napravi usnje voljno in trpežno, z njim se hitro doseže najlepši lesk*
Nenadomestljivo sredstvo za ohranitev ševriu-usnja, Box- in Calf-usnja ter lako-
vega usnja. (1623-6)
V zalogi imajo er«ejr#t in l»«r% »ne«ri» tvrdke: Ivan Jebadin, trgovina s §pec. blagom. C. C. Holzer, trgovina s Spec. blagom Jos. Kordln, trgovina s špec. blagom. Anton Korbar {Iv. Fahiana nasl.\ trgovina s Spec. blagom. Edmund Kavčič, trgovina s Spec. blagom. Mihael Kastner, trgovina a spec. blagom. Peter Lassnik, trgovina s fcjpec. blagom A. Litieg, trgovina s- §peo. blagom. Josef Murnik, trgovina s Spec. blagom. Va»P Petrlčid, trgovina z galant. blagom Kari Planina©*, trgovina s šfec. blagom. Viktor Sohiffer (Iv. E«. Wat-scher-ja nasl.), trgovina s ftpec. blagom. Anton Stacul, trgovina s spec. blagom. Julija Stohr, trgovina s čevlji. Josip 9eunJg, trgovina z usnjem. A. Sarabon, trgovina s Spec. blagom. Ivan Stritar, trgovin* a- Spec. blagom. Alojzij S^entfc, trgovina s spec. blagom, Zaloška cesta 5t. 15.
Josip Reich
-*• parna h-
barvarija in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozki ulica it 4.
se priporoča za vsa v to atroko spadajoča dela. Postrežb* toenn. 28 Cene nlske.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov ter
vseh  optičnih predmetov.
..-«•
Zaloga in edina prodaja
za zaznamovanje parila.
2£ grammophonov
ki igrajo izrecno močno in natančno.
m m
m
m
A.  - - * -       * -       ' -    — .       ~    ~ . T ^ ,
►   "1.   *.I,    pl- "1-
Glavna trgovina:
Stari trg štev. 21.
Pekarija
in slaščičarna
m m
J. ZALAZNIK
Jilijalke:
Glavni trg 6
in
Sv. Petra cesta 26
m
*»v <A» «A> «4* 14» TJv 7a* 54v *a>* «4
nI I*
m
m p
v Ljubljani. Stari trg
(tik   glavne prodajalne na voglu).
Največja zaloga
klobukov
najnovejše fapone. Prodaja na drobno in debels. I
Avg. Agnola
Ljubljana
Dunajska cesta št. 13.
y   Velika zaloga stektenine, porcelana, svetilk, zrcal, sip itd. itd.
Steklenice, kozare! vrčki itd.
po najnižjih cenah.
ft««»*«0ftft««00«00«0ft000000000
• Restavracija.
n
^        S 1. septembrom t. I. odda se v Gorici dobro vpeljana restavracija pod zelo ugodnimi pogoji v najem. Ista se nahaja
8v eni glavnih in najprometnejših ulic, ter obstoji iz velikega senčnatega vrta, prostorne dvorane ter sploh snažnih in pripravnih prostorov. £1 Najemnik dobi na željo lahko tudi 10 sob za tujce v I. nadstropju
gjj iste hiše. Z ozirom na gradbo nove bohinjske železnice, ima lokal go 9 tovo lepo prihodnjost. —  Ponudbe sprejema  in  podrobne informacije « daje iz prijaznosti jQgip
j£ (1615-3) zalagatelj vrhniškega piva v Gorioi.
i-;
m
66(
Naznanilo
Na mestni nižji realki v Idriji bodo sprejemni izpiti za vi
v L razred šolskega leta 1903/4 dne 15. julija ob 9. uri dopoldne.
Učenci, ki želijo delati ta izpit, naj se oglase v spremstvu svojih stani ali njih namestnikov dne 12. julija med 9. in 12. uro  pri ravnateljstvu s seboj prineso krstni list in obiskovalno izpričevalo.   Pristojbine ni plačati bene, kakor je tudi pouk brezplačen.
Vnanji učenci se lahko oglase k sprejemnim izpitom tudi pismeno, pošljejo pravočasno gori navedeni listini.
Ravnateljstvo mestne nižje realke v Idriji
dne 30. junija 1903.
[1721^
Pritlične lokalitete
na Dunajski cesti št. 11
je oddati s I. avgustom.
(1642 - 4)
Vpraša se v I. nadstropju na levo.
L I
V
FTI
Naročajte izborno
(1364—14)
ljubljansk
Iniško piv
iz pivovaren
v
v Žalcu in Laškem trgu.
—       "I Naročila sprejema |-
Centralna pisarna«Ljubljani, Gradišče štev. 7.
(1123-11) =
Jako važno za vsacega kolesarja!
Predno se kateri odloči, kupiti si kolo, naj ne pozabi ogledati si ali vsaj naročiti cenik pravih
.....■•■■m i in i ti 111 j umuju
aastopi
Prano Čuden v Izubijani.
Isti priporoča posebno kolo s prostim tekom in z zavoro v zadnjem kolesu (Freilauf mit Ilinterradbreuuae).
99" vsako   Pueh-kolo Jamel   dve   leti. ~VKŽ
V zalog-i nahajajo se tudi različni modeli raznih tovarn od 75 gld. dalje. — Ceniki zastonj in poštnine prosto.
I Zaiožgna- 1847. |
[ Založena 1847. j
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani 23
Zaloga In pisarna: Tovarna a stroji:
Turjaški trg 4t. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po  najnižji ceni: oprave  za   Spalne    SOt)C»    oprave za
jedilne sobe«  oprave za salone, žimnate modroce, modroce aa peresih,  otroške vozičke* za-store* preproge itd.
Ker se bode trgovina podpisanega v najem dala in da se v to svrho
njej nahajajoča se zaloga, obstoječa iz
lanufakturnega, galanterijskega, železninskega, papirnega in druzega blaga
ikor mcgoče zmanjša, se bode ista od I. julija naprej po lastni [upni ceni in deloma, kar je starejšega, todi pod to ceno oddajala.
p. 3£raigher, postojina*
0-4)
jc 5-60.   Senzacionalno!!! | at s co.
Samo K 5 SO stane prava švicarska niklasta anker-remontoir-ura   ,pSystem Rosskopf-Patent11.
Ta prava švicarska niklasta anker-remontoir-ura „System Rosskopf Patentu s patent, emailiranim kazalnikom je taka kakor jo slika kaže, gre 36 ur in ima garantirano dobro idoče kolesje Za vsako uro se 5 let pismeno garantira in je posebno pripravna vsled svoje zunanje opreme, (zelo močni pokrovci iz pravega nikla) za one, ki so v težkem delu, vsled česar se vsakemu toplo priporoča.
Ura z verižico in ličnim tokom stane samo K 5'6<J. Če se naroči dve uri naenkrat stane vsaka le K 5 Tudi dam te ure 8 dni na poskušnjo in jih vzamem nazaj če ne ugajajo, ter povrnem celi zanje vplačani znesek. (1326—12)
Pošilja le po povzetju ali če se denar pošlje
Jcs:-p Spiering
Dun^j I., Postgasse 2 w.
Med. dr. Josipa Trauba želodčni prašek
trici
zdravniško preizkušen in potrjen.
Tisoči in tisoči ljudi so vsled želodčnih-. Črevesnih- in drugih bolezni jrimorani k strogi dieti, ki jim pretvarja življenje v muko. Po uporabi dr. Jos.
(Traiibovega želodčnega praska G-astricin je taka dieta že po kratkem času opolnoma nepotrebna. Bolniki, ki si hočejo z množino živeža ohraniti moči, odo to z Gastrieinom popolnoma dosegli. Gastricin deluje pri začasnih nežnostih, kakor pri zgagi (gorečici), pehanju, napihovanju, želodčnih boleznih, Imvanju, krčih, slabostih in tesnobah, glavobolu vsled slabega prebavljenja ikoj in pri daljni uporabi odpravi tudi zastarele želodčne in črevesne bolezni, i so se zoperstavljale dosedaj vsem sredstvom. — Gastricin ni odvajalno
tredstvo ureja vendar iztrebljenje popolnoma. — Natančneje povedo prospekti, [a gospode zdravnike so poskušnje zastonj. (1116—11)
iv" Ljubljani se dobiva pri N3. Mardetschlagerju, v lekarni
pri orlu, kakor tudi v veČini lekarn.
Glavna zaloga Salvator lekarna v Požunu (Pressburg).
Na debelo v medicinalnih drogerijah
olika šfesitlja 3.14,  mala Nltutlja ** 14,  trankirano **0. rekoman-
diraaio 4.b li v«***.
t -j
m fia New-York  in London nista prizanašala   niti evropski celini ter je bila velika t k   |f|S varna  srebrnine prisiljena,   kidati vso svojo xalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog.   Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le priti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in sicar:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 komadov amerikanskih patentiranih srebrnih vilic iz enega komada; 6 komadov „ „ »      jedilnih žlic;
12 komadov „ „ kavnih zlic;
1 komad amerikanska patentirana sreerna zajemalnica za juho ;
1 komad amerikanska patent rana srebrna zajemalnica za mieko; 6 komadov angleških Viktoria čašic /a podklado;
2 komada efektnih namiznih svečnikov; (165—25) 1 komad cedilnik za čaj; 1 komad najfinejša sipalnica za sladkor.
komadom  skupaj   samo   «jlcM. €5-«0.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Američansfco patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nikaJkšni slepai-iji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to ura*ao garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vwa**© ttolJM«* froupodaritio. — Dobiva se edino le v
A. li i i* m v n II i: It <- - u
eksportni  hiši   američanskega   patentiranega   srebrnega blaga
na Dunaju II., Rembrandstrasse 19/M.   Telefon 14597.
Pošilja ee v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje.
€ SHfiltil prašek ar. a njo h ta ne tO Ur. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno  znamko (zdrava kovina). pP Izvleček Iz pohvalnih plf«m.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture S patentirano  srebrno   garnituro sem
zadovoljen. Ljubjana.       jako zadovoljen.
Oton Bartusch, c.inkr. stotnik v 27. pešp. Tomaž Eožanc, dekan v Mariboru.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še o  — g t. Pavel pri Preboldu.
Ht. Kamile Eohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
m
****
Prva kranjska mizarska zadrug
v Šent Vidu nad Ljubljano
m-
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane §obiic oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. I rlikn KttBojgrft raznovrstne izdelane oprave z it Halone • spalne In Jedilne Nolie je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naročitev se priporoča
jjfos. firhar
načelnik.
(81—26)
%km%m
P. ZAJEC
Ljubljana
Stari trg štev. 28
urar,  trgovec z zlatnino in srebrnino in z wfii*&nmfl. optičnimi predmeti.
Nikeinasta remontoar ura od gld. 1'fMl. Srebrna cilinder rem. ara od gld      —• Ceniki zastonj in franko.
MODERCE
natančno po životni meri za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi
c _
• o
£ txo co ca
°-o
m CZ
O * ca
— </> Si
o m
-g 3
o >o
£ -a> ca > nO
>(/)
•a af
co
-s*
«♦■» ca *-
O
JE S
co O ca T3
c
i*
-Si?
co J> n
m 2
=1 co
-o c
o
o £
CD CL
priporoea
HENRIK KENDA
v Ljubljani, Glavni trg 17.
Važno!   Za Važno!
gospodinje, trgovce in živinorejce.
Ndjboijša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tud po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, ro-dilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in splor^ vse toaletne predmete Tmtmmjraftfac »parale in t rr »v■'-<• i s*.kirurglćna obve-zila vsake vrste, sredstva za desin-fekcijc, vosetc in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega rmaiu in Uonjalta. — Zaloga svežih nil-neraliilli %otl in  solij za kopel.
Oblasiv. konces. oddaja strupov.
ae M v M mm. o ir-     j «•
posebno   pripore čljivo:    grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naroČila se izvršujejo točno in solidno.
Drogenj a,
Anton Kane
Ljubljana. Šelenburgove ulice 3.
22
najnovejše fazone
priporoča po najnižji ceni
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg' 11,
krnjač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv, Petra cesta 10
priroroča   svojo   veliko zalogo
ki
gotovih
oblek za gospode in dečke,
jopio in
plašoev za gospe,
nepre- 28 močljivih
havelokov
i. t« d.
Oblek« po meri se po najnovejših □zorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Kopališče Kamnik na Kranjskem, ^^o*^'
Popolno vodno zdravljanje, solnen« kopeli, suho vroča zračna zdrav ljenja, kopeli z ogijenčevo kislino, masaže, gimnastika in elektr zdravljenje Zmerne cene. Začetek sezije 15. maja.  Navodila daje ravnateljstvo zdravilišča. (1515—8) Zdravniški vodja: \ . ni. dr. Kudoir KaaUr.
>^>::ocMOc«cxx:«i«i<i>i«
G sgJj^   FRAN CHR!STOPH-ov
!?. (vf^JI svetli lak za tlš
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Christoph-ovo zrcalno svetlo voščilo
za trde parkete, najboljši vpuščevalni izdelek, se ne prileplja po vporabi, ne diši neprijetno; doseže se z njim lepa zrcalnosvetla tta.
V Ljubljani: Anton Mla«ul; — v Kranju: fr. llol«nz;
Vr. Hoii-u/.: — v Postojini: C7. I'lk**l.
>>>>>:cc»j«sr>:«cxiw>i®3xi:«
v Skofji Loki:
929-4)
Nc II 8/3/1
Prostovoljna javna dražba.
C. kr« okr. sodišče v Škof jiloki bode javnim dražbenim potom na predlog lastnikov Luke Šmida in Jankota Čadeža, zastopanih po dr. M. Pircu in oz. dr. I. Tavčarju, odvetnikih v Ljubljani prodalo gozd Hrast«
nik, to je zemljišče vi. št. 11G, kat. obč. Bukovica, obstoječ iz gozda pare. št. 273, kat. obč. Bukovica, pašnika pare. o3, kat. obč. Zgornja Luša in gozda pare. «4, iste kat. obč.
Prodaja se vrši dne 9. julija, ob 9. uri dopoludne pri sodišču v Škofjiloki, soba št. 2.
Najmanjši ponudek znaša 24.000 K, pod tem zneskom se ne proda. Vadij 3.600 K.
Zemljiškoknjižnim upnikom ostanejo zastavne pravice ne glede na knpnino. Skupilo je v polovici plačati g. dr. M. Pircu, odvetniku v Ljubljani, v polovico pa položiti v sodno hrambo.
Pogoji so pri sodišču na vpogled.
C. kr. okr. sodnija Škofjaloka, odd. II.
dne 17. junija 1903. (1677—2*
Staroslavno žvepleno kopališke na Hrvat*ko:n
*tS.T Varaždinske toplice
ob z»goi«skl i".el^2:iiic»l (Zagreb - Cak ])«
Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Lud wi g u 1. 1894. 58° C vroč vrelec, žvepleno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrnini in kosteninl v členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vnetici in ziomljenju kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v kolki itd., ženskih boleznih, poitnih in tajnih boleznih, kroničnih boleznih obisiij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih diskrazijah, n. pr. zastrupljenju po živem srebru ali svincu itd.
Pi"fnn 7f|rO lH ion So Prl boleznih v žrelu, na jabolku, prsih, jetrih, v želodcu ■ UHU   £UI aVIJClIJt; in v črevih, pri zlati žili itd. itd.
E1 e Is "t i? i b a »
Masaža
Zdravilišče z vsem komfortom, vodovod iz gorskih vrelcev, zdravljenje z mrzlo vodo z douche — in po Kneippu, celo leto odprto; sezSna traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesnezabave, koncerti itd.
Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbniStvo kopališča.
Zdravniška pojasnila daje kopališki zdrav-nik doktor A. Longhino. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto
;1058—li) o^ki I>nist % o kopališča.
Razglas.
Na c. kr, prvi državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanove ulice št. 10) bodo sprejemne izkušnje za vstop v I. razred šolskega leta 1903 4 dne 15. julija in se prično ob l/210. uri dopoldne.
Učenci, ki želijo delati to izkušnjo, naj se v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov oglasijo dne 12. julija med 8. in JJJ, uro pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesejo krstni list in obiskovaino izpričevalo.
Vnanji učenci se k sprejemnim izkušnjam lahko oglasijo tudi pismeno, ako pravočasno po pošti pošljejo gori imenovani listini.
Učenci, ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici, ali ozemlju okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, se smejo v ljubljanski gimnaziji sprejemati edino le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta.
V Ljubljani, dne 30. junija 1903.
(1713-2) Ravnateljstvo I. državne gimnazije.
Pozor!
Pozor!
Priporočam svojo bogato zalogo puMlt najiioi «-Jnilh slsteiiioi in idijho-%€"j»e   vrHte,   revolverjev   i. t. d.r   vseh   pripadajočih   rekvizitov in
■nunlelje, posebno pa opozarjam na
trocevne puške
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naroČila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče nnroebr in poprai« točno, solidno in najceneje.
Z velespoštovanjem (543—27)
Fran Sevčik
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulioah.
§Jm\V~   Iluntrovan  eenllt  «e pošilja n»  zahtevo zastonj. ^q
**mY*a%*     Ukt lAl ^Al *-m\L yL\\LlAf ^ft^ 1A1 *£kl *A%1 *A* *a* *Jfc* *jh* *a* \a* *a* »4» «a* *a» »a» »a» va» *a»
^^^^^^^^^ *wk SW> ^^^^^R ^K^^^^^H **W* •^w+
9
Na Brezovico!
«np>
9Pt *W»
UK**
ro % «tps
Udano podpisani naznanja p. n. občinstvu, da je
gostilno »• Brezovici št. 16
^ftf 'J^^
ram\M mm\\m"        *<kmXi Mfc; <Aj tltkZ ~^k\Z Zmm^
^^^BK
1 I s m
»tvoril
Priporoča se vljudno p n. izletnik =m v poset- Na razpolago ima velike in zračne lokalitete, senčnat vrt, izborna, obče znana Zajčeva vina m pa Koslerjevo marčno pivo.
Gorka in mrzla jedila, osobito domače svinjsko meso,
vedno na razpolago. (1678—3)
Letoviščarjem so na razpolago tudi stanovanja. ~1S£U
Za obilni obisk se priporoča Poel4, 0O8tilnJčar.
i
3
m
Hcd Star Cine.
Iz Antwerpena
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke
vozne cene. (1626—3)
=    Pojasnila dajejo: =====
Učenec
•prejme le v trgovine mesenega blega. (1728-3)
A. Casagrande v Ajdovščini.
Pariška svetovna razstava 1900.
£4U DENTIFRlM
DlJD0CTEUR
^mirnim******
SPARIŠ ^2
Red Star Line, 20, Wiedener GfLrtel. na Dunaj i, ali
Karol Rebek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 32.
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva so povsod.     (231—46)
«8
m
33
Jutri, v soboto, dne 4. julija t. 1.
otvori
na Sv. Petra cesti štev.
tU
m
trn
JAKOB ZALAZNIK
I Trikrat na dan sveze
1 okusno in slastno pecivo vsako vrste, izboren ržen kruh.
ISlašeiee, biskvitiljU.t. d. °745-2'
i*
% mm
3
m
Sfe [^Sprejemajo se naročila sa vsakovrstno pecivo.
C
N C
o
C
• HI
C
t* +-»
C KI
ti -
"ti O
O -V
Jako elegantna * tla! *
Novo! -fcai   ffđggr Novo!
Izborno pleskanje za tla, stene, pohištvo itd.
I Pokrij
e
prejšnje pleskanj
olin-lak fcl
Takoj se posuši! Brez duha! Sveti se po enem potegu!
' je najboljše samopleskanje za tla!
Ljubljana: i««-*)
M. Spreitzer, Stari trg št. 30.
Najbolj bleščeč
Pokrije naj hol jf prej;^ pletkiinj«!
3*
Kmetska posojilnica ljubljanske okonet
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1
obrestuje hranilne vloge po 4*|»°|0
brrz od hi t U »t rentne^a dj*vk>t. katerega poMoJll-n le t* sama. za vloinll^r plačuje.
TTradne ure : razun nedelj in praznikov vsak dan od
8.—12. nre dopoludne. (304-4-5;
Poštnega hranilnićnega  urada štev. 828.406.    Telefon  štev. 57. ;!
r
f
.3
Slavnemu p. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel
gostilno „JVfiramar
Stari trg štev. 14
zopet v lastno režijo, kjer bodem častitim p. n. gostom postregel z dobrim domaČim belim in rudečim vinom ter s pristnim črnim istrijancem kakor tudi z vedno svežim steinfeldskim pivom in z izborno gorko in mrzlo kuhinjo. 1734 2)
Otvoritev popolnoma prenovljenih prostorov se vrši v soboto, 4. julija s KONCERTOM, kojega proizvaja oddelek društvene
godbe. /al'fll'k ol» M. IVMMPt      VmIO|I priMl.
Za ceno in točno postrežbo jamčim ter se za mnogobrojni obisk vljudno priporočam s spoštovanjem    Jvan gostilničar.
j ^        j I j j        *^    "J"        j I        "j j I        "J"        j" j *        j" "|*    "J" "j*        ' *J*
Slavno slovensko občinstvo opozarjamo, da se bode (j
U766)
jutri, ane
pri Prešernovi slavnosti
točilo v posebnem paviljonu
nasproti nunski šoli
izborno marčno pivo
JHL
slovenske delniške družbe.
Slovenci! uporabite to priliko, da se iz lastne izkušnje prepričate o izborni kakovosti domačega piva.
nI i
m
IsiajaUaj inQodgOTonii arednik: Dr. Itid TaTiar.
Lastnina in tiak .Narodna oikarna".
3921