poštnina piacana v gotovim« Stev. 18. Mesečna priloga „N0VE D0H0UUB0VE PODOBE". V Ljubljani, dne 6. mala 1925.
Leto I.
NOVI
Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna številka 1 Din. — V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din.
Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništvu »Novega Domoljubna, naročnina, reklamacije in inserati pa Upravništvu »Noveg» Domoljuba«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica,
Usoda
političnih obljubkarjev.
V politiki se dogajajo čestokrat čudne stvari, ki ji ti marsikdo ne more doumeti in razumeti. Tako čudnih stvari pa že davno nismo doživeli, kakor v zadnjem pred-tclikonočnem zasedanju Narodne skupščine v Belgradu s hrvatsko politiko. Z enim mahom so Radič in njegovi Hrvati postavili vse to, kar so že šest let oznanjali hrvatskemu narodu za edino zveličavno politiko, na glavo. Ko je človek prebiral govore Radičevih poslancev: Pavla Radiča in dr. Šuperine, ki sta v imenu ra-:li<evega kluba nastopila, si ni mogel priti na jasno, so li Radič in njegovi ljudje vodili hrvatski narod šest let za nos s tem, kar so preje oznanjevali ali ga pa vlečejo za nos s tem, kar so zdaj govorili.
L. 1920 je sklical Radič v Zagreb velik shod, ki se ga je udeležilo okrog 20.000 Hrvatov. Vse je bilo v zastavah in ljudstvo v najboljšem razpoloženju. Ko je Radič nehal govoriti, je pozval navzoče Hrvate, da se zaprisežejo na to, kar je on govoril. Zlasti jih je pozval, da se zaprisegi«, da se hočejo do kraja boriti za hrvatsko republiko. In narod je dvignil roke in prisegel, da se hoče z Radičem vred boriti za hrvatsko republiko. S to prisego so sli Rad ič in njegovi Hrvati med hrvatski narod in so oznanjevali, da so oni zakleti pistaši republike in da so vsi drugi izdajalci, ki ne gredo z Radičem. Oznanjevali so dalje, da hočejo za hrvatski narod, ki je nekaj drugega kakor srbski narod, posebno hrvatsko državo. Govorili so dalje, da nočejo redovne armade, ampak milico, t. j. jjudsko vojsko, kakor je v Švici. Zabavljali so čez Belgrad in Srbe, da se je vse kadilo.
Hrvatom je to prijalo, posebno nauk o Ju vatski republiki. Radič jim je postal mvatski junak, v katerega so verovali, da '!"n bo vse to, kar jim je obljubljal, tudi izvojeval. Zato so kar trumoma pristopali njegovo stranko. Lahko rečemo, da se je »esntčno ves hrvatski narod zbral v Radi-vem taboru. Vse druge stranke so izgi-
nile. Postala je le ena stranka Hrvatska seljačka republikanska stranka, t. j. Radi-čeva stranka. Ljudje so tako verovali v Radiča, da so mu vse odobrili, kar je storil. Ko je dobil ogromno večino poslancev na Hrvatskem, ni izrabljal te moči, ki jo je imel in je ostal s svojimi poslanci doma za zapečkom. S tem je naredil velikansko škodo Hrvatom in Slovencem in naposled celi državi. Pa tudi to so mu njegovi Hrvati odobrili, meneč, da bodo s hujskanjem prisilili Belgrad in Pašiča na kolena.
Tudi pri nas na Slovenskem je bilo mnogo ljudi, ki so nastopali za Radiča in za njegovo vrtoglavo politiko. Oznanjevali so iste nauke kakor na Hrvatskem in slepili ljudi z istimi vrtoglavostmi kakor Radič. V prvi vrsti seveda jim je služila za agitacijo Radičeva republika. To vrtoglavo politiko je zagovarjal pri nas v Sloveniji g. Prepeluh, ki je poprej obredel že par strank in je mislil, da bo s tem hujskašt-vom prišel pri nas v Sloveniji tako navrh kakor Radič na Hrvatskem. Slovenci pa so bolj trezni in so ostali pri preizkušeni politiki Slovenske ljudske stranke. Le majhen del Slovencev na Štajerskem se je zapisal Radiču.
Te može je pa po zadnjih volitvah kar naenkrat minila vsa korajža. Pozabili so na hrvatsko republiko, na dano prisego za republiko, na hrvatsko državo in hrvatski narod. Z eno besedo: vse to, s čimer so poprej pridobili hrvatski narod zase, so pogazili, zatajili in poteptali. Poprej so klicali ves svet na korajžo in na vse strani grozili, sedaj so pa ponižno zlezli pod klop pred Pašičem in njegovimi pomagači. Pavle Radič je izjavil v skupščini v imenu samega Stjepana Radiča, da priznavajo vse, kar je sedaj v državi, da zapuščajo repub-likanstvo in sprejemajo monarhijo s sedanjim kraljem na čelu. Izjavil je, kakor tudi že prejšnji dan njegov tovariš dr. Šuperi-na, da so Hrvatje in Srbi en narod. In tudi o hrvatski državi ni črnil niti besedice. Glede vojaške službe so tudi temeljito iz-premenili nazore. — Ko ga je neki radikalni prvak vprašal, kakšno je njegovo stališče glede vojske, je Pavle Radič izjavil, da mora vsak državljan do smrti braniti domovino.
Vse to pa ni morda samo tjevendan izjavljeno, ampak je to radičevcem resna stvar. Tako je šlo vse po vodi, kar so oznanjali radičevci in sedaj se pripravljajo, da hočejo biti prav uslužni g. Pašiču. G. Pašič je te možakarje prav dobro spoznal. Mislil si je: ostrašiti jih je malo treba in pritisniti in bodo takoj korajžo zgubili. Tako je storil in prepričal se je, da je imel prav.
Kaj iz vsega tega sledi? Leta 1920 so pri nas v celi državi nastopili komunisti, Širokoustili so se in obljubovali ljudem vse dobrote sveta. Ljudje so se dali res premotiti in so šli za njimi. Seveda se ni nič od tega, kar je ta demagoška stranka oblju-bovala izpolnilo. Prav isto je bilo s samostojneži. Ko so prišli v parlament, so zatajili svoje največje obljube. Pravtako je bil tudi Radič najhujši med vsemi. Hujskal je ljudi in jim obljubljal vsemogoče zraven pa delal politiko, ki ni nikdar mogla voditi do uspehov. Hrvatski kmetje se bodo v kratkem prepričali, kako napačno so delali, ko so dopustili, da je Radič delal vse, karkoli je hotel z njimi. Kakor jim je šest let kazal napačno pot, tako je tudi gotovo, da po sedanji poti, ki jo je nastopil Radič
Da sem l^ot rožica, lilija, 3a večino se smejem resela, to }e zasluga najboljšega, slovečega mila —
i1
ne bo privedel hrvatskega naroda do upravičenih njegovih zahtev. Za nas je pa to
nauk, da smo imeli prav, ko smo ves čas v Sloveniji pobijali Radičevo politiko in vse one, ki so mu služili. Pravtako smo tudi prepričani, da je naša sodba o sedanji Radičevi politiki prava, da namreč Hrvatom ne bo prinesla uspehov. Mi smo hodili vedno ravno pot, se nismo nikdar gibali v nasprotjih, zato tudi lahko ostanemo popolnoma pri svojem programu, ga mirno in vztrajno nadaljujemo in mi vemo. da bo slovenski narod tudi programu in tej politiki sledil. Cisto sigurno pa je. da se bo med hrvatskim ljudstvom izvršil velik preobrat. Ko bodo uvideli, da so bili šest let varani, bodo šli druga in ne vetnijaška Eadičeva pota.
Danes tukaj, jutri tam...
Naravnost smešno je, kako včasih politična zgodovina iz neznačajnih in profila r> k ih strank norce brije. To žalostno ša-loigro doživljamo v zadnjih letih v Sloveniji in sicer igrata svojo smešno vlogo kar dve stranki obenem. •
Prva je Pucljeva kmetijska stranka.
1.	Ustanovil jo je dr. Žerjav in tudi denar je bil iz liberalnih kas. Namen dr. Žerjava je bil s pomočjo samostojnežev zasidrati se med kmetsko ljudstvo. Samostojno, i so šli na delo: zabavljali so čez gosposke liberalce (za kar so jih liberalci plačali > stotisočih kronah) ter agitirali z avtonomijo.
2.	Pridejo v ustavodajno skupščino. Tu niso več skrivali, da so bili najeti in plačani od liberalcev ter so z dr. Žerjavom vred soglasno glasovali za centralizem, ki je slovensko gospodarstvo oškodoval že za stotino milijonov, slovensko kulturo pa od visoke stopinje znižal na tisto pred 50 leti.
3.	Ko je Pucelj kot minister okusil vladne sladkosti, za katere je kot pristen liberalec posebno občutljiv, je odpovedal pokorščino do liberalcev ter se zapisal v srbsko zemljoradniško stranko, o kateri je trdno upal, da bo prišla do moči in z njo vred njegova strančica v Sloveniji, če pa se pokori Žerjavu, potem je obsojen na večno brezpomembnost, zakaj dr. Žerjav ne trpi poleg sebe nobenega drugega voditelja. Žerjavovci očitajo samostojnežem ne-hvaležnost.
4.	Zemljoradniki pri volitvah propadejo. Pucljeve nade so uničene. Kaj pa sedaj? Pod Žerjava ne, zakaj ta ga bo uničil, s srbskimi zemljoradniki tudi ni niči Zato se je g. Pucelj otresel Srbov ter se podal med — Hrvate. Seveda šele sedaj, ko je začutil, da Hrvatje znajo priti v vlado in z njim vred g. Pucelj. Da pa se v Sloveniji tudi nekoliko okrepi, se je združil s Prepe-luhovimi monarhističnimi republikanci.
Kaj pa program? Program je postranskega pomena; program in načela se lahko menjajo kot srajca. In to srajco samostojneži prav pridno menjavajo. Najprvo avtonomisti (na jeziku), potem (po volitvah v ustavodajno skupščino) centralisti, nato srbski zemljoradniki, nato zopet avtonomisti in končno hrvatski radičevci.
Še bolj smešna je zgodovina Prepelu-hove »stranke«. 2l
1.	Prepeluh je bil najprvo socialist. Tudi hud Jugoslovan.
2.	Potem se je približal- SLS ter bil pripravljen vstopiti v stranko. Izdajal je Avtonomista. bil najhujši Slovenec in fede-ralist. Ubogega Puclja si je prav mnogokrat zelo hudo privoščil. Hudo je hvalil SLS.
3.	Pri SLS se mu ni posrečilo. Ustanovil je svojo stranko se pridružil radičevcem ter postal tako zagrizen republikanec, da je Avtonomista: izpremenil v »Slov. re-publikanca Na SLS, ki jo je preje povzdigoval. je pljuval kot zna samo še pristen žerjavovec.
4.	Radičeva republika se izpremeni v najudanejšo monarhijo. Ubogi Prepeluh, če hoče kaj doseči zase, mora seveda za njimi.
Kaj pa program? Program je srajca, ki se lahko menja. In zakaj bi je ne menjal
g. Prepeluh, posebno če je strgana. • # *
Tako so prišli skupaj to nedeljo v Ljubljani: hrvatski radičevci, samostojneži in prepeluhovci. In so se zedinili: za sporazum med jugoslovanskimi plemeni. Bog ve, če je Prepeluh pozabil na slovenski narod?
Žerjavova »Domovina pa milo joka za izgubljenimi ovčicami. Zakaj liberalna stranka ima samo dva poslanca v Sloveniji in še ta dva si je priborila z vnebovpijoči-mi nasilji ter goljufijami pri agitaciji ter z milijonskimi svotami. Če pri prihodnjih volitvah ne bo več vladnih jasli, se zna primeriti, da niti dveh ne bo več. Zato so solze brezverske » Domovine« docela upravičene.
Zakon o poljedelskih kreditih.
Kulovčev načrt poslabšal Miletič.
Znana stvar je, da kmet ne prenese, kadar mora jemati posojilo visokih obresti. Zato so napredne države, zlasti Nemčija in Francija skušale iti kmetu s tem na roko, da mu preskrbe poceni kredit (posojilo). Pri nas so to nalogo izvrševale naše Rai-feisnove hranilnice in posojilnice, niso pa imele od države nikake pomoči, četudi je oelo v naši sedajni ustavi, — kakor jo tudi mi smatramo za malo dobro —, izrecno rečeno, da se mora zadružništvo podpirati. Ko je tedaj nastopila Davidovic-Koroščeva vlada, je dal dr. Kulovec kot minister za poljedelstvo izdelati načrt, po katerem bi se pomagalo zadrugam, da morejo dati kmetu posojilo *po kolikor mogoče nizkih obrestih in da dobe posojilo tudi na daljšo dobo. Ko je padla Davidovičeva vlada, — po čigavi zaslugi, vsi vemo —, je tudi ta načrt zaenkrat padel v vodo.
Sedanji kmetijski minister Krsta Miletič je te dni predložil zbornici nov načrt zakona o kmetijskem kreditu. Ta novi načrt je delan sicer na podlagi Kulovčevega, j«" pa bistveno poslabšan.
Glavne misli tega načrta po te-le: Po posameznih krajih se ustanove krajevne
Eadruge za poljedelski kredit. Da se more ustanoviti taka zadruga, mora biti vsaj 20
članov, ki plačajo deleže po 100 dinarjev. V vsakem kraju sme biti samo ena taka zadruga. Tudi dosedanje zadruge se morejo pretvoriti v take krajevne zadruge, ako izpremene svoja pravila in se prilagode temu zakonu.
Naša država je razdeljena na 33 oblasti in v vsaki oblasti bi bila potem ena oblastna zadruga, katere članice bi bile predvsem goriimenovane krajevne zadruge in pa razne zadružne zveze ter kmetijska društva. Vplačati morajo članice delež 1000 Din.
Vse vodi v Belgradu direkcija za poljedelski kredit. Ta dobi od države sredstva, ki jih potem daje oblastnim zadrugam ali pa tudi posameznim krajevnim zadrugam. Kratkoročna posojila dobijo oblastne zadruge, dolgoročne pa tudi razne druge zadruge.
Sredstva, ki jih da država na razpolago, so predvsem ta-le: 1. 500 milijonov dinarjev da država iz proračuna poljedelskega ministrstva in sicer vsako leto po 50 milijonov, 2. država da vsako leto 50 % čistega dobička razredne loterije.
Slabe strani tega zakona.
Kako je ta zakon potreben, ve vsakdo, kdor pozna naše kmetske razmere. Toda, kakor že zgoraj rečeno, je ta zakon zelo poslabšana izdaja onega načrta, ki je bil narejen pod Kulovcem. Najslabša stran tega načrta je, da napravlja vse odvisno od vlade. Direkcija za poljedelski kredit ima odbor, katerega vsi člani so imenovani na predlog poljedelskega ministra. Tudi uprav ni cdbor oblastnih zadrug je v veliki meri odvisen od ministrstva, ker tudi tja imenuje poljedelski minister dva člana. Na vseh straneh se borimo proti centralizmu, ta zakon hoče pa celo naše zadruge napraviti odvisne od Belgrada.
Druga velika napaka je, da se hoče naše dosedanje zadružništvo pravzaprav odriniti. Mi imamo vzorno delujoče hranilnice in posojilnice in ni nobenega razloga, da bi jih morali po vladni želji izpremi-njati. Pravtako imamo zadmžne zveze, ki skrbe za revizijo zadrug in ne rabimo kar 33 novih oblastnih zadrug, katere bi nekako izpodrivale naše zadružne zveze. S tem v zvezi je tretja velika napaka, da je vse v rokah vlade in s tem uradništva. Povsod se borimo proti temu, da je preveč uradništva, da preveč stane, tu pa se naenkrat ustanavlja cela vrsta novih uradni-niških mest. Samo direktorjev bi bilo 33! Bati se je, da bodo vsi krediti, ki jih bo dala država, šli v veliki meri za vzdrževanje novega uradništva. Vsi dobri nameni, ki jih je imela Korošec-Davidovičeva vlada, bodo s tem pokopani.
Ta zakon je predložila vlada, v kateri so tudi naši samostojni demokratje. Demokracija pomeni: vlado ljudstva, naši demokratje — in gotovo je, da bosta Žerjav in Pivko sveto glasovala za vladni načrt — pa so za povečanje uradniške komande in za razmetavanje ljudskega denarja za nepotrebne nove direktorje. Ta načrt je najboljše spričevalo, da nosi demokratska stranka celo v svojem naslovu besedo, ki kaže vso njeno hinavščino.
d -/Gruda«, glasilu samostojnih krnet-ikih fantov in deklet, nadaljuje članek o človeški vesti, v katerem taji, kakor smo zadnjič omenili, neumrljivost duše. V letošnji četrti številki »pet zametuje potrebo vere. — Kadar l>odo samostojneži hinavsko trdili, da niso proti veri, spomnite jih, da njihov list prinaša članke, ki taje verske resnice. Krščanski starši morajo vedeti, kaj je njihova dolžnost, če zaide tak list v nji hovo družino.
d Pohnjševahi se vesele. Žerjavova Domovina: trdi, da prodajo knjigotržci tistih umazanih romanov, ki jih -Domovina priporoča, vedno več. Pravi, da zato, ker so ljudje radovedni, kaj je v njih takega, da »Domoljube proti njim piše. Vemo, da je ljudska radovednost velika in da se bo vedno dobilo ljudi, ki raje berejo kaj umazanega, kakor kaj poštenega, vemo pa sedaj tudi, da se ti umazanci zbirajo okrog »Domovine- in da jim ta list načel uje.
d Gonja proti škofu. Zadnjih 14 dni so liberalni časopisi cele strani namazali o ljubljanskem škofu in njegovih veleposa-stvih. Mi smo v -Domoljubu: že dovolj jasno povedali, kaj Slovenska ljudska stranka misli o veleposestvih, o svetnih in cerkve-nih. Kdor je dobre volje, to razume. Zakaj so pa liberalci ravno sedaj toliko pisali o škofu? Ker bi radi zakrili sami svoja poletja. Tolikokrat imenovana afera Thurn-l'axis, kjer se gre za neprimerno večja po-*»*y« kakor je Gornji grad, še danes ni razčiščena. Pribičevičejanskega ministra l.ukiniča poziva zagrebški >Ohzor;, naj [oži, pa o kaki tožbi gospoda ministra noče l>ili ne sluha ne duha. Velika posestva La-mazanova v Kokri na Gorenjskem so predla v roke naših vodilnih liberalcev in ti •■(■veda nočejo ničesar slišati o delitvi. Da '>' vse to zakrili, je bilo treba krika in Jika proti škofu. In liberalci, ki »Ju-1111 vse verjamejo, so bili vsi srečni ter pozabili na veleposestva liberalnih umirili! tov.
, d Slovenski romarji v Rim se odpelje-l" iz Slovenije v torek dne 26. maja. V Ri-!'lu b?do sprejeti od sv. Očeta skupno s nnati na binkoštno soboto. Iz Rima pridejo v soboto 6. junija. Vseh slovenskih romarjev je priglašenih 527.
<1 6 milijonov dinarjev jc odobrilo
v ne
gradbeno ministrstvo za popravo cest Sloveniji in Hrvatski. S tem se seveda '»o dalo dosti doseči, ker je država samo slovenskim cestnim odborom toliko dolžna.
d Stari stanovanjski zakon velja še do lo. t. m,
IaAmerika
imenuje lina rujavn kotenina, izdelana h naj-»oljsega ameriškega bombaža. — Po trikratnem
Pranju postane snežno bela. V zalogi pri A & E. SKABERNE - Ljablfan«, Mestni trg tO.
d Cigani v ljubljanski okolici so na sumu, da pridne kradejo. Ljudje naj pazijo na svoje hleve in svinjake.
d Prodajanje deklet. V Belgradu so zaprli Mažara, ki je z denarjem in lepimi obljubami izvabljal dekleta ter jih oddajal v javne hiše. Naša dekleta, ki iščejo službe v Belgradu ali v Zagrebu, opozarjamo, naj se nikdar ne spuščajo v pogovor s takimi sumljivimi Aiči, ki lepo govore in ob-ljubujejo gradove v oblakih.
d V zadnjem deževju so vode zelo na-rastle. Drava pri Osjeku je poltretji meter višje od normalne višine. Ljudje so zapustili svoja bivališča.
d Prvi majnik so v Ljubljani obhajali socialisti, komunisti, orožniki in policaji pred Mestnim domom, krščansko delavstvo pa na Rožniku s sv. mašo. Pred mestnim domom se je opažalo, da je bilo orožnikov in policajev, ki so bili vsi dobro oboroženi, prav toliko kot socialistov in komunistov. Orožnike in policaje je poslal g. Baltič.
Ivana Koemurja, ravnatelja okr. bolniške blagajne v Ljubljani so žerjavovci potisnili v Zagreb zato, da so pripravili korito za sv ojega pristaša.
d Prerod s prilogo »Zdravje«. Pravkar je izšla 5. številka tega lepega in prepo-trebnega lista. Vsebina je bogata in raznovrstna, da ga ne bo nihče odložil, ne da bi tudi zase našel kaj posebno primerne-gu. Združena sta dva lista, ki delata za treznost in zdravje, to je za posameznika ter celega naroda sploh. List izhaja mesečno ter stane letno samo 25 Din. List se sam prav loplo priporoča. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Poljanski nasip 10.
d Za hrabro in zvesto službovanje v vojski so bili odlikovani s svetinjami sledeči rodovi 4. bataljona 30. peš. polka: Pavel Rauch i/. Podbrežij pri Črnomlju, Ivan Šu-te iz Brezovice, Franc Uštar iz Kamnika, Alojzij Bradač iz Dolge vasi pri Kočevju, Ignacij Mizerit iz Ljubljane.
d Umrl je v Spodnji šiškt ugleden trgovec g. Jernej Glavič, ki je zlasti veliko žrtvoval za šišensko podružnico sv. Jerneja.
d Žrtev nesrečnega zakona. V Ljubljanico je skočila v Ljubljani ločena Angela Podržaj, ki je v zadnjem času živela v zelo nesrečnih razmerah.
(1 Ne zaupaj vsakomur! Strojni ključavničar Leopold Ravbar je 28. aprila iz Slovenije dopotoval v Zagreb. Tam se mu e pridružil mlad človek in se mu ponudil, tla mu razkaže Zagreb. Ravbar je ponudbo sprejel. Neznanec ga je odvedel v Maksi-mir, kjer ga je iznenada napadel in mu-iztrgal uro z verižico in listnico, nato pa zbežal.
d Krepka Amcrikanka. Neki njujorški poljedelski časopis je objavil sledeče, prav amerikansko vprašanje: »Koliko je vredna v dobrem denarju žena svojemu možu?; Neka naročnica je odgovorila: »V teku tridesetih let svojega zakonskega življenja sem pripravila 235.425 kosil, spekla 33.190 kosov kruha, 5.930 pogač in 7.960 paštet.
Konservirala sem 1.550 steklenic sadja, vzredila 7.660 piščancev, napravila 5.450 funtov surovega masla, porabila 36.461 ur za pometanje, pomivanje in sneženje. Svojo delo cenim 115.485 dolarjev 50, a dobila nisem niti enega. Toda jaz še ljubim svojega moža in svoje otroke in se ne bi obotavljala vse to ponoviti zanje.c — Ta krepka žena gotovo ni računala denarja, ampak krepost.
d Nesreča. 57 letna užitkarica Ivana Kocjan iz Štepanje vasi pri Ljubljani jo najbrže v zmedenosti ponoči šla iz hiše ter padla v vodnjak na dvorišču. Zjutraj so mrtvo potegnili iz vodnjaka.
d Sam se je operiral. Kurjač Rado-slav Kanojlovič v Belgradu je bolehal na želodcu. Imel je strašne bolečine in čutil je skozi kožo, tla se mu je napravil tur. Zdravil se je z vsemi travami in zvesto izvrševal vse nasvete raznih boter, a zaman. Končno si je dal ostro nabrusitt nož, da se operira. V pondeljek zjutraj je sedel na stol, pripravil skledo za kri in svežo brisačo; nato je pogumno zarezal v kožo, kjef je čutil tvor in začel po rani bezati, da bi došel do tvora. Kri je curkoma lila iz rane in kmalu se je samouki kirurg onesveščen zvrnil po tleh. Našli so ga in odpeljali v bolnišnico, kjer upajo, da kljub težki poškodbi ozdravi.
d Iz ječe v Cetinju je pobegnil znani črnogorski hajduk dr. Vukašin Markovic. Na ve^konočno nedeljo zjutraj je stri vrata v ječi, prišel na hodnik, nato splezal na tri metre visok zid, ki obkroža ječo, z modnim glasom /.aklical: '»Kristus je vstal,« se na to spustil v globino ter neznano kam pobegnil.
d Vlom v poštni urad. V poštni urad v Stražišču pri Kranju so prejšnji teden vlomili tatovi na podoben način kot svoj čas v Kranju. Odnesli so ročno blagajno, v kateri je bilo za 8000 Din poštnih znamk ter 4100 Din denarja. O vlomilcih ni sledu.
.d Morilca so našli. Na velikonočno jutro 1. 1921 je na prigovarjanje Marije Krekove neki Alič iz zasede ustrelil njenega moža. Morilec je pobegnil v Italijo, kjer je živel skrit v gozdih kot drvar, Krekova pa je bila obsojena na 20 let ječe in je sedaj v Begunjah. Italijanski orožniki so Aliča iztaknili in ga izročili našim oblastem. Pri prihodnji poroti ga bo doletela usoda njegove ljubimke.
d V Gradaščieo pri Trnovem v Ljubljani je padel in utonil delavec pri Strojnih tovarnah in livarnah Banovec.
d Bogat plen. Med vožnjo z Dunaja v Trst je bilo nekemu češkemu trgovcu ukradenih 30.000 dolarjev t. j. skoro dva milijona dinarjev.
d Vlom v Grosupljem. Vlomljeno je bilo v trgovini Vinka Nareta v Grosupljem. Vlomilci so odnesli manufakture za 20 tisoč dinarjev. Napravili so v trgovini tudi mnogo škode na opravi.
d Ponarejevalce 100 dinarskih bankovcev so zaprli v Žombolju. Ponarejali so tako dobro, da se ponarejeni bankovci ne ločijo od pravih. Spravili so v promet pol milijona dinarjev.
d Saharinske tihotapce so aretirali na gorenjski progi ter jim odvzeli za 100 tisoči dinarjev saharina.
S«

MED BRATI IN SESTRAMI.
Vstoličenje novega župnika v Bar-koviialt V Barkovliah so \stoližili novega župnika t'- Luipi Salvadorija. Novi župnik ie pni italijanski župnik v barkovljanski fari. Študiral ie v Gorici, kaplanoval pa je
v Trstu.	.
Semenišče na Reki. Italijanska vlada je dovolila tinam-nemu ministru 600.000 lir, tla kupi poslopje za duhovniško semenišče ua Reki.
Kmetii-ki tečaj a Biljah in Renčati. Kmetiiski urad iz Gorice je priredil v Biljah in Renčali kmetijski tečaj, ki se ga je vdi U: i: • veliko število kmetov in njihovih sinov. Poleg kmetijskih predavanj so se vršila tudi predavanja iz italijanskega iezka.
B i kreni no\<i sc viamcjo iz prometa.
Letos se vzamejo iz prome ta bakreni novci j o 5 in 10 stotir-k. Državni uradi iil bodo sprejemali Se do 30. junija.
Nove zgradbe v (ioriii. V Gorici bodo ogradili boihiMii-o s 400 posteljami, dalje ta v od za zdravljenje na pljučih bolnih, ki ho imel LH) postelj in norišnico s 300 posteljami. /gradili bodo tudi novo poslopje /.a realki in napravili cestno žch znico v Peter iv Ločnik
VO.' s K K ZADEV K.
Kateri davki sc vpoštevnjo pri io-,;iski|i oprostitvah ? Na mnoga tozadevna \ pntšanja sporočamo, da se pri določitvi sklicanega roka vpošteva le n e p o-s rt in i davek, ki je v Sloveniji: zemljiški uvek, liišnora/redni davek, hišna naj-marr.t1., dohodnina in rentnina.
Vprašanje: Sem letnik 1905 in pojnem tedaj leto.- na nabor. Imam očeta, ki''- star 55 let iu 14 letno sestro. Brata niiiii.-i! nobenega. Neposrednih davkov plačuje m 20 Din. Ali imam pravico do oprostitve vojaške službe in kakšne listine si moram preskrbeti za nabor? J. R. R.
Odgovor; I Jo oprostitve nimate pravite. ker nimate pogojev, ki jih zakon zalite-\ za oprostitev. Pač pa boste kot edinec služili skrajšan rok. O listinah, ki si naj jih \sak nabornik preskrbi, smo že večkrat pisali. Vi boste rabili predvsem rodbinski list. čj pa je rekrutni spisek pravilno sestavljen. — za to ste se morali brigati in dati županu potrebne podatke —, pa sploh no bo treba nobenih listin.
Vprašanje: Moj brat je bil vpoklican v jeseni leta 1914. in je bil I. 1915. odpuščen kot invalid ter dobiva še danes vojaško podporo. Pred njim so služili trije bratje polni rok in za njim, t. j. med bratom invalidom in menoj, ki sem šesti, je tudi e<len služil polni rok. .laz pridem letos na nabor: kakšen rok mi bo določen. J. N. S.
Odgovor: V smislu vojaškega zakona' služi skrajšan rok tretji član družine, ako sta dva pred njim po vrsti služila polni rok. Za tem tretjim morata zopet dva služiti polni rok, da dobi naslednji, t. j. šesti skrajšan rok. Vi beste pač morali služiti polni rok, ker se za brata invalida, ki jo služil le eno leto, ne more smatrati, da je služil polni rok in je tedaj neposredno pred Vami le en sam družinski član služil polni rok.
Vprašanje. Rojen sem 1. 1899- V Avstriji niseni služil, v Jugoslaviji pa 5 mesecev. Sedaj sem privremeno nesposoben. Ali bom moral še letos na nabor? Ali bom moral v slučaju moje sposobnosti služili še polni rok. čeprav bom že 26 let star? Ali bo letnik 1899 že odpuščen ali
ne? J. R. M.
Odgovor. Letnik 1899 ne pride vet na redni nabor. Vsi tisti pa, ki do 25 leta starosti niso potrjeni, bodo z 31. letom starosti poklicani na ponovni pregled in nato bodo v slučaju sposobnosti razporejeni v posamezne edinice. V stalnem kadru jim pa ne bo treba služiti.
Vprašanje. Rojen sem 1. 1905. Oče je 48 let star in ni služil ne v Avstriji in ne v Jugoslaviji. Brat pa je služil kot prostovoljec U let, nakar je umrl. Sedaj sem edinec in hranitelj staršev in ene sestre. Davka ne plačujemo niti 10 Din. Ali bom oproščen? P. L. T.
Odgovor. Ker imate še očeta, ki ga zdravniška komisija pri 48. letih starosti gotovo ne bo spoznala za popolnoma nesposobnega, se v smislu zakona ne smatrale za hranilca in tedaj ne boste oproščen.
Vprašanje. Moj sin je rojen 1904 in je bil letos vpoklican na polni rok. Oče je bil vpoklican 1914. leta in je v vojni padel. Starejši sin (rojen 1898 1.) je služil v Avstriji tri mesece in v Jugoslaviji tudi tri mesece. Ali bi bila prošnja za skrajšan rok drugega sina uspešna. P. A. S.
Odgovor. Vaš drugi sin nima pravice do skrajšanega roka in bi bija tedaj tozadevna prošnja brezuspešna.
Vprašanje. Rojen sem leta 1904 in pojdem letos drugič na nabor. Imam starše in tri sestre. Oče je služil v Avstriji aktivno in je star 54 let ter je slep na levem očesu. Davka plačujemo 6 Din. Ali imam pravico do oprostitve? Ali moram zopet vse spiske vzeti s seboj k naboru, kakor lani? I. K. D.
Odgovor. Ker zdravniška komisija očeta samo radi očesa najbrž ne bo spoznala za nesposobnega, imate pravico do oprostitve, pač pa I niste kot edinec služili skrajšan rok.
Vprašanje. Jaz sem star 60 let, imam posestvo, pet sinov in pet hčera. Služil sem v a.-o. vojski polni rok in 18 mesecev v vojni. Starejši sin je služil od leta 1915. do 1928. in je invalid. Drugi sin je radi pokvarjene roke vojaščine popolnoma oproščen. Tretji sin pojde letos na nabor, ostala dva pa še nista 17 let stara. Od hčera je samo ena doma, ostale so omožene. Ali ima moj tretji sin pravico do skrajšanega roka? T, J, C.
Odgovor. Nima pravice do skrajšanega roka iz razlogov, ki smo jih navedli v odgovoru na prejšnje vprašanje. Če bi bil tudi drugi sin služil polni rok, tedaj bi imel tretji skrajšan rok. Tako je pa to ugodnost izrabil že drugi sin, ki je oproščen; če bi bil pa drugi potrjen, bi pa služil on skrajšan rok.
Vprašanje. Rojen sem leta 1905. Prvi brat je služil 1 leto, drugi pa 18 mesecev. Ali imam pravico do skrajšanega roka. I. I. Ž.
Odgovor, Nimate pravice do skrajšanega roka, in to iz enakih razlogov, kakor so navedeni v predhodnih odgovorih,
Hindenburg — vrhovni komandant nemške vojske — predsednik Nemčije. Kakor smo že na kratko poročali je bil pri volitvah dne 26. aprila izvoljen za predsednika nemške države — Hindenburg, bivši vrhovni poveljnik nemške armado. Ta izvolitev je kljub temu, da so jo poznavalci nemških razmer pričakovali, presenetila svet. S Hindenburgom so namreč zmagale v Nemčiji tiste stranke, ki bi rade odpravile republiko, obnovile cesarstvo in zopet poklicale na prestol bivšega cesarja Viljema, ki živi v pregnanstvu na Nizozemskem. S Hindenburgovo zmago se je ojačila v Nemčiji želja j>o maščevanju nad Francozi, želja po novi vojni. Ni čuda, da so se Hin-denburgove zjnage najbolj ustrašili Francozi, ki so zadnja leta neusmiljeno pritiskali na Nemčijo in brezobzirno iztirjevali vojno odškodnino. Dobro vedo namreč, da so si s tem nakopali pri Nemcih smrtne sovražnike, ki bodo porabili prvo ugodno priliko, da jim povrnejo milo za drago. Manj boječi so Angleži in Amerikanci, ki mislijo, da Hindenburg ne bo napravil kakšnih neprimernih korakov in s tem izzval novo svetovno vojno. Pri volitvah je tlobil Hindenburg 14,639.399 glasov, dr. Marx, ki je bil kandidat republikanskih strank, je dobil 13,752.640 glasov in komunist Thael-man 1,931.591; tedaj so pravzaprav le komunisti, ki so postavili lastnega kandidata le zato, da se preStejejo, pripomogli Hin-denburgu do zmage.
V Bolgariji še vedno »i miru. Vlada, ki je z brezobzirno krutostjo nastopila proti zemljoradnikom in komunistom, jih še ni mogla ukrotiti. Dan na dan se dogajajo novi poboji med vladnimi četami in nasprotniki. Tako je v neki hiši v Sofiji trajal boj med revolucionarji, ki so se zaprli vanjo, in žandarji 24 ur in je bilo na obeh straneh precej ubitih. Tudi v Ruščuku je prišlo do boja med vojaki in uporniki ter je bilo mnogo žrtev. Velesile so dovolile Bolgariji, da poveča vojsko za deset tisoč mož. Tako 1k> Cankov lahko še bolj pobijal svoje nasprotnike.
Tudi Francozi preganjajo komuniste. Francoske oblasti so pričele z veliko vnemo preganjati komuniste. Izvršili so mnogo preiskav in jih več zaprli. Baje so celo pri državnih uradnikih našli načrte, kako bi v slučaju komunistovske revolucije izročili brzojav, telefon, vojaštvo in drage državne naprave komunistom.
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela,Union'.
Obrestovanie najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu Ud.
rr

PDLlTlCni • 2HPISKI

p Izpopolnjena vlada. Ker mnogo ministrskih mest v dosedanji vladi ni bilo za-,'cdenih, je predložil Pašič kralju kandidate za ostala mesta. Pri tem so samostojni d mokrati izgubili eno ministrstvo. Ta vla-da je samo prehodna, ker se še vedno nadaljujejo razgovori z radičevci za vstop v vlado in ker na drugi strani želi kralj koncentracijsko vlado, katere naloga bi bila izpeljati revizijo ustave. Pašič pa s tem ni j,, vsem zadovoljen, zlasti, ker ga Pribičevič neprestano prepričuje, da je tako dobro, kot je sedaj. Radičevci zahtevajo kot pogoj za vstop v vlado, da se mora Pribičevič odstraniti iz vlade. Zato Pribičeviča in Žerjava močno skrbi, kaj bo in skušata razgovore z radičevci zavlačevati.
p Princ Jurij. Princ Jurij je prvi sin pok. kralja Petra in bil kot tak prestolonaslednik. Radi agitacije proti zasedbi Borne od strani Avstrije pa je Avstrija svoj čas prisilila Srbijo, da je morala Juriju vzeti prestolonasledstvo in je prišel na njegovo mesto drugi sin Petrov, sedanji kralj Aleksander. Kraljevič Jurij je živel dalje časa v Parizu, v zadnjem času pa v Belgradu. Sedaj pa ga je vlada, kakor izjavlja v svojem poročilu, postavila pod stalno zdravniško nadzorstvo in bo princ Jurij najbrže moral živeti na državnem posestvu v Beljah. — Istočasno so se vršile v elike policijske preiskave pri belgrajskih republikanskih voditeljih,, s katerimi je princ Jurij veliko občeval. Zaplenili so veliko Jurijevih pisem in rokopisov.
p »Domovina« in davki. Ker sta Žerjav in Pivko glasovala za nove davke, je »Do-movinac v veliki zadregi. Rada bi svojega dušnega očeta izgovorila. Brihtna glava si izmisli, da gre velik del novih davkov za dolgove, ki jih je napravila Davidovičeva vlada, previdno pa seveda zamolči, kateri bi bili taki dolgovi Davidoviceve vlade. Dobro namreč ve, da se kaj pametnega ne da kar izmisliti. Potem pa pove eno prav dobro. Pravi, da ne bi bilo treba novih davkov, če bi bila država že urejena. Priznati moramo, da smo tudi mi tega mnenja, da bi se dalo znižati marsikatere dav-. ;> če bi bila država urejena. Toda urejujejo našo Jugoslavijo ravno radikali in (lemokratje in zato, ker jo ti »urejujejo«, je tako »sijajno« urejena. Sedaj jo dr. Žerjav že urejuje tudi od začetka novembra in. .m bo še urejeval, dokler se bi dalo na strope ljudstva. Precejšen »jurček:: mera biti, kdor še nasede Žerjavovi »Domovini«.
p Po istem vzorcu. Ko so v Nemčiji volili predsednika, so svobodomiselci agi-tirali proti katoliškemu kandidatu Marxu izmišljenimi izjavami sv. očeta — prav ta/o kot pri nas liberalci, ki so na najlažji vejši način izrabljali vero, cerkev in pa-Peza s kardinali vred za svojo politično agitacijo.
Naarorlai hiša * «°st||no> >«
" H1 UUC1J Hlod nekaj zemljišča, v do-cni Stanju na Dolenjskem, blizu farne cerkve. ena 50 000 Din. Naslov v upravi lista pod 3854.
aiaiaiai*;
Donom
•.....'.«.">.».»H.I
IZ RIBNICE.
(Naše ceste.)
Nekdo se jc v Domoljubu, št. 16, str. 138 obregnil ob cestni odbor, češ, da premalo skrbi za ceste; posebej še zbada kolodvorsko cesto, ltes je, da so ceste slabe, toda no samo v Ribnici, ainpak po celi Sloveniji. Kavno kolodvorska cesta in pa po trgu je bila pa žc pred velikonočnimi prazniki posuta, kolikor dopuščajo denarna sredstva. Da so pa ta jaJko majhna, je dopisniku lahko dobro znano, ker tudi 011 ve, da država žc od 1- 1922. naprej ne daje dolžnih prispevkov, tako da znaša ta dolg cestnim odborom žc do 15 milijonov. Trgovei pa, med katerimi jc mogoče tudi g. dopisnik, se na vse načine izvijajo, kako bi manje plačali in ne malo se jih je dalo že rajši rubiti radi prispevka po § 22. Torej g. dopisnik! Ako hočete, da Vam ne bo treba nikoli po naših cestah blata gaziti, skrbite, da nam da ljubi liog vedno ugodno vreme, ali pa finančni minister v Uelgradu dolžne milijone. Ako tega ne-zmorete, potem seve ni drugo pomoči, kakor da ccstni odbor že itak skoro previsoke naklade še zviša, ali pu vpelje kuluk; mislim pa, du ni prvo 111 drugo vam 110 1)0 ugajalo. — Tudi ni dopisniku po volji, ker je načelnik cest. odbora v Sodražici- Znano Vani jo, da jc bil pred njim v trgu Ribnici./ Zakaj pa je odložil čast načelniku in zapustil ceste v ne baš rožnatem stanu?! Ni zamere drugim ribniškim odbornikom, ker ni hotel" nobeden poprav Ijati zamujenega za njim. Sedanji načelnik pa, kar moram resnici na ljubo povedati, dasi nisem So-dražan, je prevzel razdrapano gospodarstva ter ga uredil, da bi ga v danih razmerah nobeden no mogel boljše, tudi ne dopisnik sam. Kar se tiče 100 dinarske takse od vagona, povem dopisniku
toliko, da še liobcu trgovec ni plačal polnih 100' dinarjev, ampak manj. mnogi komaj polovico in tudi manj, ker jim je odsek 3 mož. ki je pooblaščen od odbora, vsakemu imenovano takso znižal po razmerah obrabe ceste. — Da, da g. dopisnik, ni lepo zabavljati in metali polena pod noge ljudem,ki veliko žrtvujejo za javnost, zlasti ne še svojim last-uiiu pristašem. Da ste oni dopis poslali nam v nasprotnem »Jutru« ali »Domovini«, mislite, da bi Vam bil odgovoril! Kaj še! Toda, ker ste dali to v Domoljuba, moram si misliti, da ste tudi vi pristaš te stranke, kateri pripadam jaz že, kar politično živini, zato to tembolj boli. — Cest. odbornik-
IZ IHANA.
(Po odhodu g. župnika.)
V četrtek.se je poslovil od nas,gospod župnik Alojzij Železu) po skoraj petnajstletnem pastirnva-nju. Vsa župnija žaluje po njem, če izvzamemo nekaj hujskačev, ki so mu nasprotovali ves ča.« nje. govega bivanju v Iliauu. Raztrosili so razne nesramne laži, da bi mu s tem kradli čast in zaupanje njegovih župljanov. A vsi, ki pošteno mislijo in pošteno delajo, so cenili gospoda župnika kot blugega in velikodušnega moža, ki je pomagal, kjer je ie mogel, bil prijazen z vsakomur in odpustil in pozabil vsako žalitev. Svoje stanovske dolžnosti je izvrševal vzorno nalančno in upravljal župnijo kar najboljše- Zadnjo nedeljo pred svojim odhodom se jc poslovil raz leče od svojih župljanov. Tu se jo pokazalo, kako so ljudje ljubili in spoštevali svojega župnika; glasen jok je odmeval po cerkvi. V srcu vseh dobrih Ihancev bo ostal njegov spomin neizbrisen. V novi župniji pa želimo gospodu župniku obilo uspehov in blagoslova iz nebes.
mznmm
n Šmartno pri Litiji. V nedeljo 10. maju t. 1. se bo vršil v mali-društveni dvorani občni zbor Kmetske zveze, na katerem -bo, poleg drugih poročil tudi volitev novega odbora ter zaupnikov SLS. Člani Kmetske zveze iu SLS se polnoštevilno udeležite! — Odbor.
n Predelana Finžgarjeva drama »Naša kri« se na splošno željo občinstva ponovi v nedeljo dne 17. maja ob sedmih zvečer v Ljudskem domu v Št. Vidu nad Ljubljano. Ker je s to predstavo tudi zaključena pomladna sezona na našem odru, prosimo, da si vstopnice pravočasno oskrbite. Vstopnice se od 7. maja naprej prodajajo pri Kautmanu v Št. Vidu. Da je igra splošno priljubljena, priča zadnja udeležba. — Odbor.
n Moravče. Orlovski odsek in orliški krožek v Moravčah najvljudneje vabita k svoji akademiji, ki jo priredita dne 10. maja ob 3 popoldne v dvorani Ljudskega doma. Spored bo jako pester. Poleg pozdravnega nagovora in ubranega petja bo nekaj telovadnih točk s spremljevanjem harmonija in par izbranih deklamacij. Kot zaključek bo pa enodejanka »Ribičeva hči«, igra s petjem.
11 Romarjem iz dekanije Cerknica na lirezje in Bled 10. in 11. maja. Do 1. maja je priglašenih 751 oseb. Vsak priglašenec dobi pri svojem župniku izkaznico, ki naj jo sam izpolni, podpiše pa g. župnik. Vozni red našega vlaka (zadaj na izkaznici) si oglejte in pazite, da kje vlaka ne zamudite! Na drugih vlakih bi morali sami plačati celo karto! Kdor ne more iti, naj proda izkaznico drugemu, vodstvo nikomur ne vrne denarja. Na Rakeku (postaja) morajo udeleženci iz vsake župnije, v vrsto postavljeni in prešteti, z izkaznico v roki, biti ob 11. uri 30 minut 10. m a j a dopoldne (vlak odide ob 12. uri). V cerkvi na Rakeku bo ob 10.15 uri s v. m a š a za tiste, ki bi doma ne mogli biti. Na Planini vlak stoji 1 minuto. Kdor bi izgubil izkaznico, naj prosi g. župnika za novo potrdilo, ki izgubljeno
preklicuje (z navedbo številke). Ne pozabite, da ste romarji! Nad vse prijetno bo naše potovanje, če bo red in disciplina. Gg. voditelji s svojimi' reditelji naj imajo zlasti na Rakeku gotovo svoje farane do 11.45 ure urejene! — Za vodstvo: J. Hafner, župnik.
VSAKA PERICA HVALI Z1ATOROG MILO!
ZLATOROG
Gnojilni preizkusi pri okopavinah.
Koruza, krompir in krmska pesa potrebujejo za svoj razvoj precej dušika. To nam jasno dokazujejo neštevilni preizkusi izvedeni v drugih deželah, pa tudi pri nas. Tako nam kažejo oni, ki jih je v minolem letu v Sloveniji izvedla Poddelegacija proizvajalcev čilskega solitra sledeče uspehe: Ko niza, pognojena na parceli od 100 četvornrh metrov s '21 - kg čilskega solitra, je vrgla večji pridelek od 5 kg zrnja in 7 kg koru/nice. Če računamo čilski soliter po 5 Din, koruzo po 3 Din in koruznico po pol dinarja za kilogram, nam je to gnojenje doneslo na hektar 450 Din čistega dobička (na oral 256 Din). — K r o m p i r je dal še boljši uspeh, kajti na hektar se je pridelalo povprečno za 3100 kg več krompirja z enako množino čil. solitra. Računamo ceno krompirju po 1 Din za kilogram, smo dosegli čisti dobiček od 1850 Din na b,ktar (1054 Din na oral). — Krmska pesa je še najbolj hvaležna za dušik, kajti s čilskim solitrom doseženi večji pridelek je znašal 4120 kg pese na hektar. Računano ceno pesi samo po :i4 Din za kilogram. dobimo večji izkupiček od 3090 Din. ("'isti dobiček pa je znašal 1840 Din na hektar (1044 na oral).
Ti kratki podatki naj zadostujejo kot dokaz učinkovitosti in dobičkanosnosti gnoji ja s čilskim solitrom pri okopavinah. ('urjenje s čilskim solitrom je tudi kaj pri-pr.isto, ker se <ra potrosi pri prvem okopa-vniiju kar po vrhu zasajenega zemljišča. — Tudi let^s se bodo ti preizkusi nadaljevali in dobi vsak, kdor se prijavi za eno ali druuo rastlino, za posamezen preizkus po 21 kg čilskega solitra brezplačno. Ob-<■ :m prejme tudi navodilo, kako je ž njim gu jiti. Zavezati se"pa mora po posebni prijavnici. da bo preizkus natančno po navodilih izvršil in o uspehih semkaj poročal. Za te preizkuse se je čimprej prijaviti. Pod-
delegaciji proizvajalcev čilskega solitra v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 16.
Gospodarska obvestita.
DENAR.
g Vrednost denarja 5. t. m. Naš dinar v Curihu je v minolem tednu nekoliko po-rastel ter notiral Din 8.35. Temu primerno so tuje valute na domačih borzah deloma nazadovale razven funta, ki se je okrepčal. Plačevalo se je: 1 funt šterling 300 Din, t dolar 62 Din, 1 zlata marka 14.75 Din, 1 avstrijski šiling 8.72 Din, 1 švicarski frank 12 Din, 1 franc. frank 3.20 Din, 1 lira 2.54 Din, 1 češka krona 1.84 Din, 1 bolgar-sk lev 0.44, 1 romunski lej 0.28. Za 1 dinar se je dobilo 1140 mažarskih kron.
CENE.
g Ljubljanska blagovna borza. Pšenica ameriška Roscfe postavljena v Ljubljano 460 Din, manitoba 465 Din, avstralska 465 Din. Koruza robata 210 Din. Oves ma- j kedonski 330 Din, otrobi pšenični debeli, j 220 Din, drobni 190 Din; fižol ribničan j 275 Din.
g Inozemska pšenica na našem tržišču. Vojvodinski mlini si v zadnjem času nabavljajo ameriško pšenico, ki je mnogo cenejša nego domača, je pa skoraj enake kakovosti kot ta. Nekateri sicer trdijo, da vrže več otrobi nego domača, toda vzlic temu vpliva nizka cena na nabavo tega blaga. Domače pšenice je malo več, vsled tega je v ceni precej čvrsta. Celo madžarska pšenica se uvaža k nam, ki ima sicer iste cene kakor domača, a je boljše kakovosti.
g Lesno tržišče. Hlodi na nakladalni postaji so se plačevali: hrastovi 650 Din, smrekovi in jelovi 230 Din, cerovi 18 Din. Postavljeni na mejo so se cenili: remeljni monte 625 Din, trami monte 380 Din, hrastovi frizi 1380 Din, bukova drva 25 Din, bukovo oglje 114 Din.
g Cene umetnih gnojil. Za 100 kg raznih umetnih gnojil se plačujejo: Amonijev
sulfat 650 Din, apnov duših 320 Din, čilski soliter 475 Din, kalijeva sol 160 Din, kostni superfosfat 150 Din, mavec za gnojenje' 50 Din, razklejena kostna moka 190 Din, rudninski superfosfat 90 Din, surova kostna moka 140 Din, Tomaževa žlindra 140 Din.
g Vinogradniške potrebščine. Modra galica se prodaja od Din 7.50 do 8.—, žveplo dvojno rafinirano Din 3.25; žvepleni trakovi na azbestu po 16 Din za kg. Eno-karbon 65 Din za kg; gumijeve vezi za cepljenje trt po 160 Din za kg, salojidin po 5 Din kg, sulikol v steklenicah po 50 gramov 18 Din, po 100 gr 30 Din, zavitki v prahu po 25 gr Din 6.75, po 50 gr 11 Din.
ŽIVINA.
g Ljubljanski živniski sejem 2. t. m.
Za kg žive teže se je plačevalo: voli debeli Din 10.25—10.50, voli rejeni Din 9.50—10. vpreženi voli Din 8.50—9.50, krave rejen.s 7—8 Din, krave klobasarice Din 4.50—6", teleta debela Din 9 do 9.50, teleta težja debela Din 14—15, teleta lažja rejena Din 13 do 13.50, teleta zaklana Din 18 do 19, prašiči peršutarji Din 14.50 do 15, praški debeli Din 15.50 do 16.25, banaski špeharji Din 16 do 16.50, prašiči zaklani Din 17 do 19. — Cene pri goveji živini in teletih so ostale neizpremenjene. Le za debelimi prašiči je več povpraševanja in se to blago sedaj lažje proda. Kakor je pričakovati, bodo ostale cene tudi naprej neizpremenjene
Da, t di Vi kupite blago TEKSTIEJRAKAM-IS Vsako sredo in soboto sa ©Sileice fn perilo Ljubljana, Krekov trg tOI. velika prodaja ostankov najceneje pri - Cenike poSililimo na zah(CT0 ,a8(onj, _ po skoro polovični ceni.

Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon št. 57 in 470, Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 Brzojav.: Gospobanka.
Račun poštnega čekovnega urada za Slovenijo	y J^j pgfcgj (yis £ v|> ^^ )>Unlon<()	Račun poi.nega čekovnega urada v Zagrebu
Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split, šlbenik. EkspozituraTlBled. Kapital in rezerve skupno nad K 60,000.000 -, vloge nad K 600,000.000- -
Daje trgovske kredite, eskomptira menicc, iombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote kuouie in orodai-, kar najbolje valu,e m dcv,ze' S"re,ema vl°*e na lek°«m	in na vložne knjižice ter preskrbuje vse banL tran^
Amerikanski oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. _ Urejevanje ameriških zapuščin. Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije.
PDDimn
0 strasteh.
Kadar je naša želja ali težnja po kaki reči tako močna, da si osvoji vse naše mišljenje in prizadevanje in je le s težavo še moremo ukrotili, takrat govorimo o strasti. Od nagnjenja se razlikujejo strasti v tem, da se nagnjenje mora umakniti, ako to zahtevajo višji razlogi, a strast je slepa in tako močna, da razum ne opravi nič pri njej. Strastni človek ne premišlja, kaj je dobro in kaj ne, kaj mu koristi, kaj škoduje, nego gleda le na to, da zadovolji svoji strasti. Strast dobiva svojo hrano iz pisanih predstav domišljije, ki človeku slika vse lepše, nego je v resnici. Tudi ima strast to čudno moč nad človekom, da ga ne pusti nikoli pri miru in mu vedno iz-nova privaja baš tiste predstave in misli, ki jih rabi za to, da ugodi svoji strasti. Čim dalje se človek vzdrži v misli, kako prijetno bi bilo, če bi to ali ono dosegel, tem močnejša je želja, da pride do take uresničitve. Vleče ga skoro taka misel, kakor vleče zemlja nase vse stvari; zato pravimo, da je laka močna želja težnja.
Težnja pa se more izpremeniti v strast, ako ji ustrezamo preveč, ali premalo. Ako kako težnjo večkrat zadovoljimo postane čimdalje močnejša in ako je ne brzdamo z nasprotnimi plemenitejšimi težnjamo, se iz Temeni v strast. I/, teženj pa nastanejo strasti tudi tedaj, ako jih hočemo uničevati s silo in z nepravimi sredstvi.
Va postanek strasti pa tudi delujejo razna telesna in duševna razpoloženja in lastnosti. Tako se pri telesno krepkih rada razvije strast vladohlepja in nasilja. Telesno slabotni pa lahko podležejo zvijačnosti in prekanjenosti, ki polagoma dobita popolno premoč čez nje.
1'ri nekaterih ljudeh delujejo prebavila i ako hitro, tla postanejo pogosto lačni i i ^ejni; baš zaradi tega je pri njih nevarnost, da se jim razvije strast pijančevanja i i požrešnosti.
V različnih dobah življenja se prikazujejo razne strasti. Mladina rada razsaja, v( seljaei, sumnjiči in je brezmejno mašče-v al n a. Mož jo častilakomen in vladohlepen.
ari ljudje pa so kaj radi skopi in neza-'";■;'• Vso te lastnosti, želje in težnje se k k<> prevržejo v strasti, ki potom te ljudi popolno dobe v svojo oblast.
"nogokrat slišimo o strasti do čitanja, sira ti do pravdanja i. t. d. zlasti pri takih 'ju<l"ii, ki imajo zelo razvito domišljijo.
■inogo strasti pa izvira tudi iz nagonov uprav telesnih in čutnih n. pr. sebičnost, požrešnost, pijanost, strast do igre in j^au;. Najhujša pa seveda strast, ki za-I olo\ cka v okove l jubezni. V takem po-iw.ajn človek nima več razsodnosti, ne ''"'•uma, ne lastne volje in le redko se reši c" V( rig, ki pa mu puste svoje znake za življenje.
xc mislim ti, mati, dajati pouka za posamezni izmed teh slučajev. Premisli in preudari, v kakšnih okoliščinah
živiš s svojim otrokom, potem pa presodi sama, kako ga hočeš varovati.
Pomni pa, da so strasti v dobrem pomenu zaradi vztrajne in močne volje zelo dobro sredstvo pri vzgoji. Pazi le, da slabe strasti brzdaš in krotiš, da z dobrimi tvoj otrok lahko razpolaga v svoje in tvoje veselje.
Gospodinjska razstava « Repnjah.
Gospodinjska razstava v Repnjah na Gorenjskem, ki so jo priredile gojenke pod vodstvom svojih učiteljic in vzgojiteljic, čč. š o 1 s k i h s e s t e r, je od blizu in daleč priklicala toliko obiskovalcev, da se jih je včasih kar trlo. Nič čuda, če so prihitele gospodinje, da si ogledajo, kaj more in bi morala vsaka gospodinja znati, nič čuda, če so prišla dekleta z željnimi očmi in obžalovanjem v srcu, da sama tega ne znajo, občudovala neverjetno lepo izvršena ročna dola, lepo vezeno perilo, ki so si ga gojenke same prikrojile, same na stroju sešile, nazadnje pa s priznavanja vredno vztrajnostjo še z bogatim vezenjem okrasile. Lahko bodo ponosne na svojo pridnost in spretnost, saj marsikatera izmed njih prej, preden je prišla v zavod, niti najbolj navadnega vboda ni znala hapraviti. Kaj je bilo vse videti! Od otroških podbradkov preko dražestnih otroških srajčk in ljubko posteljice do bogato okrašenih, predrto vezenih kril in srajc, od pisano vezenih bris do mogočnih zastorov, ki so se nam z njih smehljale skrbno vezene angelske glavice, od otroških vrhnjih oblekec preko vsakdanjih predpasnikov in delavnih oblek, od s pisanimi obrobki okrašenih moških hlač in z roko tako lepo šivanih moških srajc, da bi človek menil: s strojem so narejene, preko preprostih in okrašenih robcev do ne vem česa vsega. Da tudi moškim so se ob teh pred.r Mih usta zakrožala v prijazen nasmeh. Kaj pa šele otrokom, ko so zagledali bogato obloženo mizo s sladkorčki, mikavno okrašenimi tortami, raznimi sladkimi štruklji in kolači, ej, kako so se bli-ščale oči, kako so se nasmihala srca sladkemu možicu, sedečemu na pisani mušnici, obdani z množico malih družic. Kaka radost se je razlila po obrazih, če je sestra posegla v posodo in malo, vztrajne gledav-ce osrečila z živo barvanimi sladkorčki. Da so se nam sline še bolj cedile, je bilo vmes namešanih mogočnih steklenic z vku-hanim sladkim sadjem, gospodinje je morda še bolj vleklo razno vkuhano sočivje: v stročji fižol, grah, paprika in kaj še vem vse; pivcem so zadišale okusne kisle kuni arcc, še bolj pa marsikomu različne steklenice z raznovrstnimi sladkimi likerji: pomorančnim, limonovim, vaniljevcem, ja-neževcem, dočim so se ženske opravičeno oolj sukale krog steklenic z raznimi odoed-ki: borovničevcem, jagodovcem, malinov-cem, ki so tako dobra hladilna pijača, nad vse pripravna zlasti tedaj, če je bolnik v
niši, ki mu taka zdrava, okusna, ravno prav sladka, ravno prav kislasta pijača, tako prijetno hladeča, kar moči dobro de.
Še to in ono je bilo videti, pa pustimo to. škoda, da se ne da razstaviti še drugo znanje, ki so si ga gojenke pridobile iz živinoreje, perutninarstva, iz vrtnarstva, poljedelstva, celo iz kemije so se učile, kolikor jo je kmetiški gospodinji koristno znati. Dalje ne pozabimo pouka o strežbi bolnikom, o skrbi za zdravje, o pomoči v prvi sili. In o tem, kako je treba negovati red in snago v hiši. Nič čuda, če je že marsikateri oče ponosno dejal in se marsikatera mati z veseljem pohvalila: Kar je naša dekle iz gospodinjske šole doma, je hiša kakor nova. Vse smeti so izginile, nobene raztrgane in umazane cunje nikjer, nobenega pokvečenega škrpeta ne trpi pod klopjo, kakor prej komaj ob največjih praznikih, taka je zdaj v delavnik naša hiša.
Nabolj škoda pa, da se ne da razstaviti to, kar so dekleta pridobila za svoj značaj, plemenitosti, krotkosti, ljubeznivosti, obzirnosti, iz površnih, zamerljivih so postale resnobne, dobrohotne, velikodušne. Največ vredno je to, kako so si v tem času s krotkostjo napolnile srca in z dobroto in milostjo pozlatile duše, se navadile reda na zunaj, pa tudi reda v svojem notranjem življenju, navadile so se v skupnem življenju zatajevanja, v delu plemenitega tekmovanja. In to vse se je vršilo v skoro neprestanem veselju. Venomer se je po končanem pouku razlegal prešeren smeh po hiši in po vrtu, kar naprej je iz delavnic odmevala radostna pesem.
In to tekom neverjetno kratke dobe še.stero mesecev-.
Resnično, da so se nam sestre učiteljice in voditeljice teh tečajev ob takih sijajnih uspehih zdele skoro kot čarovnice ... Samo to še želimo, da bi vsaka naša bodoča gospodinja imela priliko uživati tako izvrstno umsko in duševno in srčno vzgojo. Starši, ki imate doraščajoče hčere in zmorete, ali morete svojim otrokom k doti kaj boljšega pridati kot to, da jih pošljete vsaj za 6 mesecev v gospodinjsko šolo? Otrokom Lo to v največjo korist, vam pa v največje veselje.
Letni tečaj traja od L maja do 15. oktobra; zimski tečaj pa od 1. novembra do 15. aprila. Podrobnejša pojasnila daje vodstvo gospodinjske šole v Repnjah p. Vodice nad Ljub-1 j a n o.
Ferutmnarstvo.
Valjenje. Najbolj prikladen čas za nasajanje je april, ker ni več premraz, junij in poznejši meseci niso priporočljivi. Z t valjenje je treba jemati le oplojena jajca ne starejša kot 14 dni. Po obliki so boljša okrogla. Gledati je tudi na to, da so jajca dobrih jajčaric. Prostor za valjenje mora biti suh, ne premrzel in miren. Število jajo se ravna po velikosti koklje navadno 12—.-
Največja izbira
vsakovrstnega sukna In hlačevine za moške oblek« A. & E. SKABERNE - Ljubljana, Mestni tr^lO,
15. Koklja mora biti mirna in je boljša
oziroma najboljša dve leti stara. Sveže vode in primerne hrane za časa valenja ne sme manjkati. Zrnje in mehka kuhana brana se ji prileze. Po šestih dneh preglejmo jajca, katera so oplojena in se bodo zvalila. Jajce vzemi narahlo iz gnezda, ga umi j v mlačni vodi, dobro obriši in obrni proti svetlobi. Oplojeno jajce ima temno točko z razpredenimi žilicami, dočim je ne-oplojeno prosojno in svetle barve. Neoplo-jena jajca se lahko še porabijo v kuhinji. V 21—24 dneh se zvale vsa oplojena jajca. Mladičke pustimo pod kokljo toliko časa, da se posuše, nakar jih odstranimo do iz-valitve vseh jajc. Race se zvalijo v 32 dneh, gosi pa v 33.
Vrtnarstvo.
Korenikc. Zato jim pravimo koren i ke, ker narede v zemlji debelo mesnato korenino. Ker vsebujejo mnogo sladkorja in škroba, so tudi redilne in poleg tega tudi prijetnega okusa. Za kuhinjsko uporabo so nenadomestljive. Ker ima svoj sad v zemlji, je treba zemljo globoko prekopali, dobro pognojiti in temeljito zrahljati. Najbolj navadne in pri nas povsod udomačene korenike so: korenje, pesa, repa, petršilj, zelena, redkev, hren in podzemeljska rumena koleraba. Manj znane in še prav malo udomačene so: krebuljica ali lisec, črni koren, beli ali ovseni koren, sladkorni koren, potrošnik ali cikorija, svetlin ali ra-pontika in gomoljasti trnovelj.
Za vrtno setev pride vpoštev le kratko rdečkasto korenje. Med vsemi vrtnimi ze-lenjadicami ostane korenje najdalj v zemlji. Seje se lahko že koncem svečana. A šeT le v jeseni se poruje in spravi za zimo. Sicer se za kuho rabi celo leto in sicer se ruje tako, da se razredči na ta način, da se debelo korenje porabi preje, drobno in slabotno pa se pusti, da se obraste in popravi. Vrtno korenje se rabi kot pridevek k juhi, nekaterim omakam in tudi kot samostojna jed se pripravlja.
Rdeča pesa. Po zimi in v zgodnji spomladi, ko nimamo več zelenih salat, nam pesa daje zdravo in okusno jed. Ker je nepresajena boljša od presajene, jo moramo sejati zelo redko, še boljše je pa posamezna semena nasaditi v vrste od 20 do 25 cm narazen. Pregosto stoječe rastline se duše, zastajajo v rasti in polesene. Sejemo oziroma sadimo jo od meseca aprila do koncem maja in v začetku junija. Ta zadnja je za zimsko in zgodnjo spomladansko uporabo. Pri izkopavanju moramo paziti na to, da je ne ranimo, ker z izgubo rdečega soka trpi na okusu.
Pes je več vrst. Najbolj priporočljiva je egiptovska ploščnata. Ta je temnordeča z mehko kožo, ima malo korenin in je sladkega, sočnatega okusa. Poleg te so še priporočljive: erfurtska dolga, Viktorijina črnordeča in dunajska okrogla,
Repa. Za vrtno setev pride v postev le zgodnja repa. Ta se prav redko naseje koncem aprila in v začetku maja. Hitro ozeleni in hitro raste. Porabno je mlado zelenje in korenine, zato se razredči, da imajo ostali sadeži več prostora. Z zelenjem se napravlja kot špinača. Okusa je
Ali je tako
m
V praškem katol. listu : K. Korr.c beremo to-le sodbo o framasonstvu (framaso-ni so tudi v Ljubljani, v Zagrebu, zlasti pa v Belgradu): »Framasonstvo je po mojem prepričanju največji sovražnik krščanskega ljudstva; framasonstvo je ena roka, ki z njo lioče mednarodno židovstvo krščanske narode zadušiti; druga roka je pa borza in denarna špekulacija. Prva roka nam jemlje duhovne vrednote, druga pa krade gmotne vrednote iz žepov. Kmalu bomo docela izropani, če ne bomo previdni.
In zadnja vojska —? Bila je strašen udarec framasonstva proti krščanskim narodom. Zmagovalci so judje na vsi črti. Glavne stroške so morale plačati katoliške vladarske hiše in katoliška Cerkev. Zdaj imajo povsod prostozidarji knjigo v rokah, od VVilsona in Hardinga do Masaryka in Kramara ..
Sodba dr. A.— v istem listu: »Po moji sodbi je prostozidarstvo najvažnejši sovražnik katoliške Cerkve, pa tudi drugih veroizpovedanj; v tem oziru stojim popolnoma na stališču svete Cerkve, ki je že 1. 1738 framasonstvo obsodila ter prepovedala katoličanom soudeležbo pod kaznijo izobčenja. (Cerkveni zakonik § 2335.) — In vendar! Tudi v Ljubljani je framason-ska podružnica. Člani njeni, (ki so izobčeni iz katoliške Cerkve), imajo in hočejo imeti važne, prve vloge med našim katoliškim ljudstvom; zato se pa vežejo z drugimi framasoni, ki imajo iste cilje, kakor framasonstvo sploh: oropati katoliške in krščanske narode verstva, škodovati katoliški Cerkvi. -— Koliko je framasonov v Jugoslaviji — točno ne moremo povedati. To je gotovo, da jih je več, nego smo mislili in da se znajo vriniti na prva mesta. Treba bo naravnost nanje š prstom pokazati. Statistika (neki koledar iz Lipskega 1925) jih navaja za Nemčijo 80.000; za Francijo 50.000; Italijo 25.000; Avstrijo 1000.
Katoliški Hrvatje in sveto leto.
To leto je za hrvaške katoličane v dvojnem oziru sveto leto: 1. ker je jubilejno leto za ves katoliški svet in 2. ker je obletnica tisočletnice, odkar so imeli Hrvatje svoje lastno kraljestvo. Zato bodo obhajali slovesnosti vsepovsod po cerkvah in zunaj cerkva. Opravljale se bodo javne molitve, imeli bodo jubilejni post, pomnožili bodo
bolj rezkega, a zelo zdravega in prijetnega.
Kakor pri repi, je tudi pri peteršilju porabno zelenje in korenina. Kot pridevek k juhi in skoraj vsem prikuham, omakam in obaram je petršiljevo zelenje in korenina nenadomestljiva. Rabi se celo leto. Oko-pavanje in pletev mu zelo prija. Njegov prvotni dom je Sicilija. Še dandanes raste tam divji,
prejemanje svetih zakramentov, slovesno se bodo posvečevali Srcu Jezusovemu. Dvakrat se bodo poklonili sv. Očetu v Rimu v znak spoštovanja, pokorščine in ljubezni ter mu kot spomin na ta t o redek dogodek podarili dragocen kelih. Vršilo pa se bode tudi romanje v Luni, kamor gredo prosit pomoči, da jih Marija vzame v varstvo v teh težkih časih. V Duvno (Bosna) so ze pričeli zidati zaobljubljeno cerkev v spomin, da je pred tisoč leti ondi kronal papežev odposlanec kralja Tomislava. V bližini Zagreba bodo postavili 14 postaj k riževega pota posebej v spomin preteklih 14 stoletij, odkar so se Hrvatje naselili na Balkanu. Na teh postajah bodo vpodobljcni glavni zgodovinski dogodki hrvaškega naroda. Pripravljajo tudi posebno komjsjo, v kateri bodo življenjepisi vseh znamenitih hrvaških osebnosti od leta 925 dalj«' do danes. Društvo sv. Hieronima pa je že izdalo 5 knjižic, ki razlagajo ljudstvu pomen tisočletnice z verskega, nravnega in umskega stališča. Pričeli so proslavljati tisoč-letnico z raznimi koncerti, predstavami, konferencami in podobno. Hrvatska Orlovska Zveza pa prireja simbolične telo\ad-ske vaje, ki predstavljajo prihod Hrvatov na Balkan in vse znamenitejše zgodovin ke dogodke. Sestavila jih je visokošolka-tretjerednica M. D. Žanko. Baje se ji je delD izbornO posrečilo.	>
Fantovski večeri v pismih.
XIV.
Dragi naši fa-'je!
Zadnjič sem Vam pisal, kako veliko krivico delajo nevedneži orlovski organizaciji, ko ji očitajo, da razbija družinsko življenje po naših hišah. Pokazal sem Vam na lahko umljivem primeru, da je tako očitanje resnično velika krivica. Vsak je prav lahko uvidel, da je orlovska organizacija nad razdejanjem mnogih naših družin popolnoma nedolžna. Toda kdor samo to spozna, še mnogo premalo spozna. Danes rečem nekaj več in kar rečem, ho® tudi dokazal, da ne bo kdo dejal: ta človek ima pa besede silno poceni naprodaj.
Trdim torej, dragi fantje, da orlovski organizacija smisel za lepo urejeno družinsko življenje — ne samo ne zavira — h'®1 več naravnost pospešuje in v svojih članih zavestno goji.
Za dokaz te trditve imam toliko gradiva zbranega, da ga ne bom mogel izrabiti v okviru enega samega pisma, zato se boste morali zadovoljiti s tem, da boste v več pismih brali moje misli o tej resnici. Danes se hočem omejiti samo na eno do-1 kazano dejstvo, namreč na to, da orlovska _ organizacija goji med svojimi fanti pošteno. in resnično prijateljstvo.	I
in modni Sevijot za moške obleke Velika izbira. Nizke cens
R. Miklauc, Ljubljana
iijateljstvo! Fantje, ali poznale listo jj!(o pravljico o dveh pri jateljih? Dva 10-Klelčien sta potovala čez hrib in dol in sta •med potjo obetala večno zvestobo in pri-clisko pomoč, pa naj pride karkoli. Na-luiit srečata na samotni poti neljubega — mogočnega medveda. Kako sta iglc.litla! Toda brž poskoči eden pod bližje ,|revo, se zavihti na vejo in se obvaruje jedvedovega objema. Drugi menda ni bil Aber telovadec, zalo se ni upal za prvim. Ijil ie pa zato v glavi bister in se je hitro spomnil nekaj drugega. Vrgel se je na tla sr naredil mrtvega, ker je bil nekoč sli-|»ii. da medved mrtvega človeka ne poje. Hrcina je prilomastil, ogledoval dozdevnega mrliča od vseh strani, vohal okoli »ratu in okoli ušes — toda duše in življe-Ijii ni zavohal nikjer. Saj je tudi res duša Jkinai zaspala v ubogem rokodelčiču, tako tzmmsko ga jc bilo strah. Medvedu se jo nem m lobro zdelo, ko je videl, tla samo ogled nanj že umori človeka, zadovoljil e je s to ponosno mislijo iu je odšel mirno vojo pot.
Takrat je rokodelčič-telovadec posko-il izmed vej na trda tla in jo pomogel lo-iiišu na noge. Potem ga je radovedno praševal: Kaj ti je pa medved tako zaupno petal na ušesa? Oni je odgovoril: O, mar-iKaj modrega mi je povedal. Posebno pa : Vedno in povsod se varuj nezvestih pri-ileljev in ?e pri katerem zapaziš, tla je "'•zvest, daj mu slovo in sc ne zmeni več inj! — Tako je dejal, obrnil tovarišu In-iot in šel sam dalje.
Tako pravljico so si izmislili stari iki, pa čc bi jc še ne bilo, bi si jo go-)\o v naših dneh kdo izmislil. Ali ni tudi andaiies med prijatelji silno dosti nezve-obt?
Po pravici pravi sv, pismo: Kdor je ašel dobrega prijatelja, jc našel zaklad, oda kdo nc \idi, koliko neljubih medve-0\ hodi dandanes po samotnih in nesa-lotnili polih z enakim uspehom kol jc tulil medved v grški pravljici? Koliko jc »kili reči, ki nenadoma udarijo med dva njatelja in postavijo sredi med njiju vt->U steno __ grdo nezvestobo? Kjer so prijateljske vezi tako rahle in ohlapnct tuli ne moremo pričakovati, da bi se raz-veUlo lepo in osrečujoče družabno živ-enje.
Orlovska organizacija si jc pa poslali aza prvi svoj namen — gojili med fanti Idno prijateljstvo. V » Zlati knjigi sloven-71I1 Orlov- berem o prijateljstvu čudno fi?	"Orh morajo med seboj naj-
rl Sojiti prijateljstvo in solidarnost v len zadevah .« S temi besedami se začne lto poglavje, ki razlaga to orlovsko dolž-|st. Najrajši bi vse prepisal in dejal v to f0' (,;< b" brali tudi tisti, ki zlate knjige lll,enc vsebine šc nc poznajo. Toda na-Jslo li;ga bom rajši nekaj drugega po-
Oni dan sem se sešel z nekim fantom, »v našem kraju služi, Dober fant je in
m in poceni
a	kupuje v manufaklurni trgovini
I A E. SKABlcRNE - Ljubljana, Mestni trg 19.
goreč Orel. Takrat je ravno prišel z dopusta, ki ga je preživel doma. Vprašal sem ga: Ali si se kaj sešel z Orli tam pri vas? Ali imajo kaj močan odsek? — Kar za-smejalo se mu jc in mi je pripovedoval nekako takole: Močan naš odsek ni ravno posebno. Misli! bi, da je močnejši. Šestnajst zanesljivih fantov šteje. Dosti dobro se gibljejo, ali kar mi je med njimi najbolj ugajalo, je to, da so si med seboj začuda prijatelji. Taka odkritosrčna medsebojna na\ ezanost se med fanti ne najde pogosto Zraven lega so skoraj vsi iz ene vasi doma — kraj jc namreč zelo velik — pa jih tako-rekoč vedno najdete skupaj. Kar ve eden, vedo vsi, kar ima eden, imajo vsi. Veči noma so dclavci, čez dan so v službi, zvečer se pa takoj najdejo, čeprav nimajo napovedanega sestanka ali telovadne ure. Ob nedeljah popoldne gredo pogosto kam ven in skoraj neverjetno je, da bi jih ne bilo ravno šestnajst. Ne lrdim, da so to sami modrijani, o ne, včasih uženejo kakšno lako fantovsko, da bi bil človek že skoraj hud nanje, pa se jim moreš vseeno smejati, ker nazadnje le ni nič hudega. Kako so na primer letos obhajali pustni večer! Toliko strahu že dolgo ni bilo na vasi — tak bav bav so prignali v nekatere hiše — pomislite: živega slona! Ko so pa domačini najbolj cvilili, se je izvil iz zverine krolak fant, slon se je pa izpremenil v prazno vrečo! Toliko smeha že zdavnaj ne! Nazadnje so pa zapeli v slpvo predpustu in so šli spat. Tako mi je bilo všeč — je dostavil pripovedovalec — da sem se kar težko odpravil nazaj. Tu pri. nas smo bolj razbili, pa tudi malo manj prijateljstva je med nam! ■—
No, sem si mislil jaz, povsod ne more bili vse lako idealno, iz lega pripovedovanja pa gotovo sklepam, da marsikje vendar orlovsko prijateljstvo ni zgolj lepa beseda in da nauki zlate knjige najdejo v mnogih fantovskih srcih ugodna tla. Da bi bilo povsod tako, tega si seveda zelo želi in v tej želji lepo pozdravlja vse fante njihov iskreni prijatelj	star fant.
KUPI bodeS vsakem« priporočal tvrdko
Lenasi 8 Bephman Ljubljana
Tu sc dob! najboljSe sukno, bamgarn, Seviot ra
moške in žensk« obleke. — Vedno najnovejše rute, Jerpe itd. — Solrd, postrežba ter nizke ccne.
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
Marijin trg štev. S
sprejema hranilne vloge 111 vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje, - Vezane vloge obrestuje po dogovoru, - Podeljuje proti dobremu poroštvu osebne, trgovske in obrtne — posebno kratkoročne kredite.
Din poštnine 1 ruM.o
Belo platno
lriio£uo .Trst" m 12 Din, modno „Suva" 13 Din. Slovensko platno zelo močno 14 Din, lino »Beograd-tkanino 171)1», telo lino tkanine „Gorloa"£n srajce 19 Din, posebno fini nalurcl Aiion 92 oni Ti Din, razpošilja voletrgovina R. feter-meckl, Celje St. 19. Ilustrirani cenik a Jez loon slikami se pošlje vsakemu zaston j, VKorci od »ukini, kamgarim in razno manulakturne robo pa samo r.a S dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno po-vrnitev vožnje. Naročilu e ob 500
Trgovci engross cono.
Velezaloga dalmat. cementa ,,Titan", karbida, železa, okovja, kuhinjske posode, tehtnic itd. po najnižjih, brez-konkurenčnih cenah
samo pri BREZNIK & FRITSCH
trgovina z železnino, Ljubljana, Stritarjeva ulica štev, 7, Zahtevajte ponudbe, da se prepričate o nizkih cenah!
Prve novosti pomladanskega In letnega blege Prepričajte se pred nakupom!
Da se dobi dobro in trpežno blago, ?.a moške in žonnke obleko, in vse druge potrebščine samo
| Češki iz* a 1»
, /
» M



I Lastni isdelek od«j Konjski kod
•oooosoooo®
() Če potrebujete elektromotorje ali Q
Oče hočet izgradili električne cen- A
trale, obračajte sc na:	V/
n zavode 8
ti Stali o
() Selenburgova ul. 7 ()
() Poset inženirja je brezplačno na () Q	razpolago.	A
ilOCOOŽOQOOf
4V
Razno.
Največji spomenik sveta. V Zedinjenih državah Severne Amerike je neki gori pri mestu Al-lnnta 205 m visoka gladka stena i/, granita. Na lej sleni klešejo sedaj spomenik, ki b« največji na svetu. Predstavljal bo generala Lee (izgovori: li) in pet drugih voditeljev v severoameriški vojski, ki je trajala od 1. 1861. do 1865. General in tovariši bodo sedeli na konjih, visoki bodo 60 in. Ves spomenik bo 400 m dolg. Znana -finga pri egipiskih piramidah se bo kar skrila, tako velikanske bodo te postave, šmarna gora se dviga nad Ljubljano 370 m, lirad pa dobrih 60 m. Torej bodo postave tako visoke kakor se dviga (irad nad Ljubljano.
(zakola 114, Kuskeui. V
raznih ruski* pokrajinah se je začela spet Sirili lakota. V okraju llarkov skrbijo oblasti ta 750.000 otrok. V okraju Zuriziu je umrlo lakote 24 290 Olrok iu 9075 odraslih-
>Los A.ngelosc v službi proti tihotapeeni alkoholu. Veliko zračno ladjo »Z it lil.'., sedaj -Los gelo.se imenovano, • Do-moljubt-ove bravke iu bravci dobro poznajo. Sedaj jo uporabljajo v boju proti onim ladjam, ki vti-hotupljajo alkohol v Ameriko. Zadnjič so iz nje fotografirali '24 tihotapskih ladij. Zaboji žganja in vina so kar frčali z ladij ven v morje, tako
se tihotapci ustrašili.
Dvig volnenega pridelka. Da bi dvignil ovSje-rejo. je kupil neki francoski tovarnar 627 hektarov obsegajoč svet in je spusti vanj 12 ovnov in okoli 20 merinoovac ir. .lužue Afrike. Znano je, da je volna teh ovne najboljša. Če se bo poskus obnesel, ga hr>do ponovili tudi drugod na Francoskem.
Lep dobiček. Neki trgovec v Angouleme na Francoskem je prišel na jako izvirno misel. Prodajal je krompir. Par krompirjev je narenal in je vtaknil noler listič s sledečo vsebino: Prosim Jepo, pišite mi, za kakšen denar sle ta krompir kupili-;: Spodaj je zapisal svoj naslov- Že čez par dni mu je pisala neka gospodinja, da je kupila krompir na trgu za 70 centimov (100 centimov je francoski frank ali dobre tri dinarje), on ga jo pa na debelo prodal po 22 centimov.
Umor iz usmiljena. 60 letni lyonski meščan M. Peyron je umoril svojo neozdravljivo ženo, da ne bi še naprej trpela. Nato je umoril Se samega sebe.,
Dr. Ivan Pregelj:
Deva zmagovita.
Povest iz naših dni.
(Dalje.)
Katera, je pravu ?
Mladi ljudje cveto. Cvetovi pa nimajo spominov, ne bridkih ne sladkih. Cvetovi iščejo po božji volji sol nce i u dan. Mladih ljudi veselje je i/. 13oga, iskati se, ljubiti družbo, hrupno besedo, prijatelje, pesem in sanjo. Mladi ljudje ne vedo za jesenske mrazove in tegobo delavnih dni. Zato niso najmodrejsi, naj-treznejši v svoji sodbi, najvztrajnejši pri nadležnem delu. Mladi ljudje žive iz svoje mladosti. Zato so premnogim modrini starcem preživahni, vetrnjaski, nečimurni... Modri starci! Saj imate spomine! Od-kopljite jih in boste spoznali, da mladost še ni greh in da mladostna nečinturnost še ni najhujše zlo Mladi ljudje niso modri, a cveto. Modri starci, pustite mladim, naj cveto, dolgo, dolgo...
Jeranova Ana in Zalaznikov Pavel sta bila mlada, a kljub temu se jima je večkrat povračal preuekaten skupni doživljaj' njijit prve otroške mladosti. Ali jima je bilo namenjeno že od prvih let spoznanja, da bosta hodila skupaj, iskala drug za drugim in se našla? A če se ne bi našla, da bi deklica ali fant do smili objokovala izgubljeno srečo, zamujeni klic, ki ju je bil pozval?
Pavel je bil doma zunaj vasi na samem. Po-meiniški ljudje< so rekli vaščani pri fari Zalazniko-vim. Čudno zadivljeno je gledal mali Pavle, ko g.i je mati vzela prvikrat na faro k maši. Od tistih dob je neštetokrat koprnel z osojnih travnatih bregov pred rojstno hišo doli po rebrn med glasno igro svojih vrstnikov in vrstnic. V teli vrstnicah pa je prav tedaj koprnela Jeranova mala Ančka navzgor k beli hiši v svetlem solncu. Ko je bilo otrokoma nekako pet let, sta na prečttdno žalosten način doživela prvo snidenje. Sešla in spoznala sta se pri Zalaznikovih ob mrtvaškem odru Pavlove matere, kamor je bila Ančko vzela kropit njena teta. Ko so starejši molili, peli žalostne pesmi in pomilovali vdovca in siroto Pavleta, sta se našla otroka in pogovorila:
»Čegava si?.
Jeranova. I'a ti?'
/ I, Pavle sem. Moja mati so umrli.: : Revček si.
: Lažeš se. Naš hlapec pravi, da smo bogati.' »Zato si revček, ker ti je mati umrla in boš dobil drugo, ki je pisana.:. »Ne maram.
Dečku so se oči skalile. Deklica ga je tolažila: >Pa nič ne veruj, saj je ne dobiš in je le delujeva Ančka to rekla. i'a da veš, Jerajeva je najbolj klepetav otrok in ji ni nič verjeti, so rek" naša mati. Pavle, le nič ne joči.c:
Deček se je potolažil in vprašal:
»Ali ti še imaš mater?
»Seveda jo imam.«
»Ali se ne bojiš, da še tebi umrje?.*
Zdaj so se deklici skalile oči in je deček tolažil:
»Tak, zakaj se joceš?:
»Tako grdo si rekel.::
»Kakor Jerajeva Ančka, kaj ne? Pa nič ne veruj.«
Solnce je legalo v zaton. Fara in vas ste bili že utonili v senci, na Zalaznikovem pa je še bila zarja. Tedaj je rekla Jeranova: »0, kako je lepo tu pri vas.c »Ali bi rada menjala z menoj?: je vprašal deček m pridal:
>Jaz bi takoj."
»Pridi kdaj v vas,i je menila deklica. Deček je pogledal boječe na hišna vrata ln rekel : Saj bi, pa se bojim očeta. Pa pridi ti k nami »Velikega psa imate,« je odvrnila. Takrat je prišla teta in vzela deklico nazaj \ dolino. Vso pot ji je deklica pravila o tem, kako j< lepo pri Zalaznikovih. Zalaznikov Pavle pa je strmci za odhajajočo in je vedel:
Ta je dobra. Ančka Jeranova je. Brata ima očeta in mater in teto. Ančka Jerajeva je pa najbol klepetav otrok. Prav nič je ne maram/.
Prijazni lajež domačega psa ga jo vzdramil Stopil je k zapuščenemu. Pes se je vzpel veselo | otroku, kateremu se je prečudno znova stisnilo sre v bridkosti, da so mu solze zavrele na lice in močili zvesti živali mokri nos. Žival je bolno zatulila. De&l pa je rekel:
Sultanček. Naša mati so umrli. Sultanček, je hudo. Ali bom zdaj dobil res pisano?*:
Žival ni vedela in tudi tega ni povedala, zala se Jeranova Ančka boji. Glasno pa je zalajal 7,ves čuvaj, ko je otrok povedal, da je Jerajeva Ančk klepetava...
Od tistih dob sta se Ana in Pavle poglej srečavala in Pavle je od bliže in po osebi .sporni še Jerajevo klepetavo Ančko. Ko pa je prišel v šoli ji je že prve dni povedal svojo sodbo. Oči so ji a žarele sovražno in je rekla:
»Poglejte no, pomejniško tele, kako /merja. Komaj je vstopila učiteljica, ga je zatožiln. To« vzgojiteljica ga ni postavila stat. Jerajevo pa je pt svarila, da si je grizla ustnice. Po pouku pa se čudno potuhnila, pridružila se Pavlu in mu oblj bila cukrov. Tudi prinesla mu jih je. Tedaj je zop dvomil, da je klepetava in verjel vprav nasproti kakor mu je zdaj Jerajeva povedala, da je Jeranu Ančka hudobna, opravljiva. Povedal je po pr-ivici nevoljno Jeranovi. Ni sc razjezila. Toplo, prizane ljivo je rekla:
»Pavle, pameten bodi!:: Nič drugega, a inoral je verjeti, da 110 obreku in je verjel. In čim je rastel, tem manj mu jc bi jasno, katera je prava, ali Jeranova ali .lerajev Ko je cul govoriti Jeranovo, mu je bilo, kakor 1 čuie znan glas onstran grobu, glas rajne matere, je bil ves miren in pokojen. Ko pa je spregovori Jerajeva, mu je bilo, kakor da je /apela pre&4 pesem iz nepoznanih daljav, čudnih svetov in .4 in še iz tiste žalosti in tistega hrepenenja, ki gaj občutil, ko je sameval brez družbe in veselih il na lepem tegobnem domu, ubogi pomejniški otrolifi Pri birmi, katero je prejel skupno z JeraM in Jerajevo, so se nekam pobotali in živt li «1 vse mirneje in površneje drug ob drugem. Deftjl sprejemal od deklic, kakor ste mu nudile: -lera« prečudno lepe zgodbe iz knjig, ki jih je bril Kozi Jelodvorski, Miklovi Zali, mučeniči Doli svetnici Fahijoli; Jerajeva preživo domače vtf vasi in krčme, pesmi s smešnimi besedami in P1 sladko mamečo godbo. Nekoč sta ga deklici obi*> Tedaj jiina je vrnil s sadjem in medom v s0 Jeranovo so potem tri dni boleli zobje, Jerajf" bilo nič. Pavlu se je takrat Jerajeva prvikrat zdela imenitnejša. Nekaj let pozneje je doživel P» še novo spoznanje. Jerajeva se je ogibala Jeran« Spraševal ju je posamič čemu. Jeranova ni odgoj rila nič. Jerajeva je rekla trpko, da je Jeranova" tercijalka. Pavle je ni umel. Prav tisto leto jej Jerajeva z doma v mestno šolo. Za dve leti je "I nila v Pavletovih očeh. Videval pa ni niti Jeranovi* Ko bi se bila v tla pogreznila, mu je nn« minila mladostna brezskrbnost. Oče mu je te/.ko.l lel. Močni človek je sicer prestal bolezen, a| krepki gospodar kot prej ni bil več. Ohromi bil, le stežka se je mogel kretati ob trpki jUj
d
atero je sprva se nekam voljno prenašal, a občutil j meseca v mesec bridkeje. Iskal je pomoči v toplicah, ki niso pomagale in je obžaloval težke de-arje, ki £a je stala pot. Odslej si je pomagal z asveti domačih izvedencev, beračev in suhotnih enic, ki jih je zanesla k Zalaznikovi višini želja omačega kruha, medu, jabolčnika, slanine in po 'I esnu prijetno zaudarjajoče klobase. Tako je prišlo 1 amo po sebi, da se je moral posvetiti Pavle previdno zgodaj treznemu gospodarskemu delu. Ni bil licer sam glava v hiši, a moral je biti očetu desna Seka in še noga, zakaj znanih in bližnjih domačih fiSiilaziiikovi niso imeli. Skupni delavski posel je Eiivstveno zbližal očeta in sina. Nekaka trpka prijaznost je vzrastla med njima v precej mimo za-ipnost. Kakor o vsakdanjem poljskem opravilu je g< voril oče o sinovi bodočnosti: da mu bo leta kupil, prepisal in poiskal nevesto. Celo o dekletih, ki bi )ile godne in sposobne za pomejniško gospodinjstvo, a govorila mirno, razsodno. Pavle ni prav nič obuti), da je zaobrnila očetova bolezen razvoj njegove mladosti v smeri, ki niso bile povsem prirodne, take namreč, da se je učil biti samostojen, hladen go-podar, preden se je razvrelo veselje njegovega ;intovstva, preden se je ubrisala vihrava moč mladih udov, preden je duša dozorela v zdravo, polnoletno moštvo. Komaj mu je bilo devetnajst let, ga je res al oče oklicati za polnoletnega. Takrat nista ne oče in slutila, da so kupljena leta vendar kupljena, n da znajo nekega dne starejši gospodarji zmajevali glavo:
Petdesetletna nevesta, pa dvajsetleten gospo-ir, vse je en kup. <
Stari Zalaznik jc začel sicer tudi duševno pešati, cdaj so je zglasil pri njem nekak sorodnik, postaren, >brodušen i.": precej brbljav . stric-, ki se j-j hro-nemu gospodarju čudno prikupil in udomačil. Pav- j tu jc bilo prav. Oče je imel druščino, "stric* je ' it popolnoma neškodljiv. Vedel pa je glede živine I v svojih boljših letih ja bil nekje pri močnih | metih za hlevarja — marsikaj, znal in umel, česar ihče pri Zalazniku. Hlapca in dekli si je znal Pavle cčudno privezati. Bili so mladi posli, mladi go-•odar jim je bil gospod. Stari gospodarji pa so slej > prej zmajevali z glavami:
Petdesetletna baba, ki se*noži, pa mlekozobec i gospodarja, vse po grošul«
In res je hotela mladost v Pavletu svoja leta. aški vrstniki, ki so takoj po »stričevem«: prihodu Zalaznikovim zaslutili, da je Pavel svobodnejši, ao t speljali v svojo družbo. Zavidali so mu, a so mu inili. Plačeval je zanje, se navadil hlinjene hvale, na, petja. In še za ženskami je začel pogledovati... Vsaka družba so ljudje: boljši in slabši, in Ie je napak, da se mlad človek, ki mu ni hudega svetu, rajši kaj slabega navzame kakor dobrega, nekaj mesecih se je bil Pavle do dobra predru-
gačil. Ni sc žsdl »kvaril, Ie slabši je bil postal. Njegova slabost je bila neka bolna veseljaška živahnost, nekako smešno kmetijsko bahaštvo. Saj so bili tudi njegovi vrstniki v obleki in obnašanju nečimurni. Njegova nečimurnost je žalila. Pri fantu, ki je bil skoroda že sam svoj gospodar, je bila videti večja, smešnejša. Očetje, ki so imeli hčere za možitev, so ob njem zmajevali z glavo. Matere so bile kakor vselej bolj prizanesljive: upale so in verjele, da to mora biti tako. Tudi njegov čas pride, so mislile. Le prava naj ga dobi, gospodar bo, 'kakor so drugi, kakor se pritiče...
Tedaj se je Pavle po dolgem zopet sestal in skoro na novo spoznal z Jeranovo Ano. Kakor pred davnim Ana, tako je bil tedaj on prišel kropit Anino mater. Ob mrtvi sta se našla in mladeniča je čudno pretreslo in se je čudil, kako je mogel tako dolgo pogrešati prijateljice svojih let. Na glas se je čudil zaupno in mu je povedala, da to ni nič čudnega, da jo bila malo doma in je še ob nedeljah ostajala v bližnjem trgu, kamor se je hodila učit šivat. Prisrčno se je poslovil Pavel od deklice. Čudno dobro je vplivala nanj misel nanjo. Zorel je vidno iz svojega otroškega fantovstva, naravnost je povedal očetu, da se bo morda kmalu ženil.
Takrat se je sestal znova tudi z Jerajevo Ano. Vrnila se je bila iz mesta. Nekega dne jo je našel Pavle vračajoč se iz loga v gorah visoko nad svojim domom v veseli družbi neznanih mu mestnih mladih gospodkov. Sedeli so v travi ob razgrnjenem prtu, jedli, pili, pušili in se prešerno smejali. Pavle jih je oprezoval. Čudno težko mu je bilo. Prelepa se mu je zdela deklica, a občutil jo je takole samo med moško družbo zelo trpko. Sam se je skoraj sramoval zanjo. Tedaj ga je deklica zagledala, pustila družbo in mu prihitela nasprotij Kakor sestra se je vedla zaupno, vrtela se ob njem, stiskala mu roke, predstavljala ga svojim mestnim znancem za svojega prvega prijatelja, omamila mu duha, da ni vedel, ali je vse skupaj šala ali resnica. Rekla je poveljujoče, da je sita svojega »piknika , ua hoče domov. Pavle jo je moral spremljati. Brbljala je vso pot o mestu. Njeni mestni znanci so .e biii nekam zgubili. V zadregi je obstal Pavlo sam deklico pred domačimi vrati. Vsega ga je bila opojila z besedo in čudnim neznanim vonjem, ki lil iz njene mestne obleke. Deklica je hotela vstopiti. Vedel jo je v sobo. Šele proti večeru se je dvignila, da pojde domov. Spremiti jo je moral, ker je rekla, da ji je »kavalirjei: odgnal. S težko glavo se je vrnil v mraku. Neprijetno mu je bilo. Dvoje žalostnih oči se je hotelo užaljeno obujati vanj.
>Ana Jeranova,« je mrmral. Potem pa je rekel: »Ana Jerajeva.« In še je spraševal: »Katera je prava?«
»Tista,« mu je rekel drugi dan oče, >ki bo poštena, pa če tudi bo dišala po senu ln hlevu in ne po rožah, kakor mestne lajdre.«
Tudi drugod jo draginja. Ce si v Švici plačal pred vojsko kakšno stvar 100 švicarskih frankov, moraš plačati danes 172 frankov. Na Angleškem moraš namesto 100 funtov plačati 170, v Ameriki namesto 100 dolarjev 100 itd. Vendar je vse to še jako malo v primeri z nami, kjer moraš plačati za blago, ki si ga dobil pred vojsko za 100 kron, sedaj 4000 kron in več.
Pajki. Člani ekspedici-je na Mount Everest, najvišjo goro sveta — o čemer je >I)omoljub« že poročal, — so našli visoko gori nad vsemi rastlinimi celo množico majhnih pajkov. Čepijo na skalnih porobkih, kjer ni snega. Opazovali so, od česa se živijo in so videli, da so naredili edino, kar je bilo mogoče — pojedli so drug drugega.
Zadnji Kadickijev vojak umrl. Na Dunaju je umrl general Nemečič, 93 let slar. Rojen 1. 1832., je služil 1. 1849. še pod Ra-deckijem. Udeležil se je tudi vojske 1. 1859., 1800. in 1878. Z velikim zanimanjem je zasledoval dogodke svetovne vojske in mu je bilo zelo hudo, da mu visoka starost ni dovolila aktivne udeležbe.
Mesto mrličev. Nikjer na svetu se ne izvrši toliko samomorov kakor v Budimpešti. Zato vidimo, da romajo zdravniki in medicinci vsega sveta v Budimpešto; nikjer drugod si za študiranje ne morejo tako poceni nabaviti trupla kakor tukaj-
25.000 smrtnih nesrež v eilein letu. V Zedinje-nih državah je bilo lani 26.000 smrtnih nesreč, povzročenih po avtomobilih, železnicah in vozovih. Med ponesrečenci je bilo 10 tisoč otrok. Ranjenih je bilo pa 700.000 oseb. Skoda na materijalu znaša 500 milijonov dolarjev. Letos bo zborovala konferenca, ob-toječa iz 1000 zastopnikov iz vseh delov Zed in jenih' držav. Posvetovali se bodo kako bi bilo mogoče število nesreč omejiti.
-W-
iDDnnEsmttoflD
- ■ r^_^
GL0BITEV SUEŠKEGA PREKOPA.
I Sueški prekop so otvorili leta 1869. V Ijni IGO kilometrov se razteza med I™ in Azijo ter spaja Sredozemsko in |ce morje, širok je na gladini 70 do m> spodaj 38.5 m, globok pa 9.5 do ni. Ta globina je pa za moderne ladje Premajhna; nekatere vsebujejo do 60 P i" Prostora, tona je malo manj kot kubične metre. Seveda vozijo te naj-
večje ladje samo med Evropo in Ameriko, a ladje do 30.000 ton vozijo tudi med Evropo in Azijo. Največja ladja pa, ki je mogla iti dosedaj skoz Sueški prekop, je bila nemška ladja »Cleveland« s 17.000 tonami. Sedaj bodo prekop najprvo toliko poglobili, da ga bodo mogle uporabiti tudi 23 tisočtonske ladje; pozneje bo globina še večja. Z velikostjo ladij bo seveda tudi dobiček plovbe večji. Roko v roki s poglob-ljenjem prekopa gredo tudi pristaniške naprave v raznih mestih, ki se morajo ravnati po velikosti prihajajočih ladij. Tako je odvisno drugo od drugega. Omenimo še, da ladje rie smejo voziti skoz prekop več kot 7 kilometrov na uro. To pa zato ne,
ker so bregovi deloma peščeni in bi ob prehitri vožnji nastajali preveliki valovi ter vsipali preveč peska v prekop.
Iščem CERKOVNIKA
za cerkev na ROŽNIKU, ki bi opravljal v prostem času tudi domača dela. Najraje mladeniča od 16 do 18. let. — Poizve se pri L ČAD, SP. ROŽNIK, LJUBLJANA._2751
Vedno najnovejše
volneno blago za lenske obleke ln bluze A. & E. SKABERNE » Lfublfana. Me.tnt tr^lO.
ZARAŠČEN GOZD 9 oralov
pri Senožetih v občini sv. Križ, prodam. Več pove JOŽEF VODE, Podgrad 8, Dol pri Ljubljani.
NafboljSl
Bivalni slroj Je edino le
Josip Petelinc-a
znamke
Grltzner in Adler
78 rodbino, obrl in Industrijo
Ljubljana M" Pr«lwno»«ji
J	spomenika, ob vodi
Pouk v vezenju brezplačen. Vefielna sarancija. Delavnica 10 popravila
Ha veliko	Telefon 913	Ns malo
APNO
je bo zopet dobivalo od srede maja meseca naprei
pri Alojziju Vodniku
pri apnenici v Kamnigorici pri Dravljah. — Vpraša se tudi v Ljubljani, pri glavnem kolodvoru v pisar-ni kamroseka VODNIKA.	2747
POZOR!
POZOR!
ie pred durmi, zato si preskrbite pravočasno za svoje birmancc OBLEKE, SRAJCE, NOGAVICE, KRAVATE, ROBCE ild. po nizkih cenah pri
F. ČEŠNOVAR - Stari trg 16
LJUBLJANA.
F!
'JLINSka ™.V
Bogata izbira naravnih in umetnih MLINSKIH KAMNOV za vsakovrstno meljavo proti garanciji po zmerni ceni samo pri tvrdki
CADFŽ in BF.CAR, Ljubljana, Kolodvorska ul. 35,
Mlekarska zariruga na Vrhniki
reg. zadruga z omejeno zavezo ima svoj REDNI OBČNI ZBOI? dne 17. maja t. 1. ob 3. popoldne v lastnem po?!cpju, I. nadstr. — SPORED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje rač. zaključka za leto 1924. 3. Volitev predstojništva. 1 Voli'ev nadzorstva. 5. Branje reviz. zapisnika. 6. Pr.Mrcm' a pravil. 7. Slučajnosti, — Vsi člani se vljudno val i jo na občni zbor, ker bo z njim združeno tudi predavanje.	2915
Rdečico pri prašičih
pospešuje obolenje teh živali na prebavilih. Prvi znaki so: izguba teka. zasušenje blala, otožnost, vročica, bljuvanje in slednjič rdečica na koži. Ko prašič tako obeli, je treba nujne pomoči! Zato imejte za prvo silo vedno doma zaneslj. zdravilo:
SADNIKAEJEV ZDRAVILNI PRAŠEK ZOPER OBOLENJE PRAŠIČEV z živinozdravniškim navodilom! To zdravilo izdeluje samo lekarnar HOČEVAR na Vrhniki in stane 1 vrečica 12 Din. Če pošljete denar v pismu naprej, poštnine prosto. Po povzetju pa stane 19 Din.	2898
Jalovost krav in telic
fe največ posledica obolenja na sramničnem vnetju. Sigurno zdravilo za to so: BOSULIN SVEČICE, katere izdeluje in razpošilja s poukom ter točnim živinozdravniškim navodilom lekarnar HOČEVAR na Vrhniki. 1 škatlja stane 30 Din in poštnine prosto, če se pošlje denar v pismu naprej, sicer po povzetju 7 Din več,	2899
SREBRNE KRONE
te še malo časa plačuje po najvišjih cenah tvrdka
JOS ŠELOVIN-ČUDEN
trgovina z urami, šivalnimi stroji in dvokolesl r Ljubljani, Mestni trg 13. — CENIKI za šivalne stroje in kolesa se dobe v trgovini, PoSijite ponjet
Kdor bi rad lepo obleko
si najlažje izbere sedaj, ko je ravnokar zopet došlo vseh vrst in barv, gladko, karirasto in črtasto, volneno in polvolneno blago; deleni, batisti, krepi, svila, primerne stvari tudi za birmance! rujava, bela in pisana kotenina že od 11 Din naprej, vsakovrstne opreme za neveste, izgotovl|ene moške srajce, otroške oblekce, predpasniki, bluze, robci, kravate, nogavice itd, po čudovito nizkih cenah samo pri
»IVANKI« F. in I. GORIČAR
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 29,
kjer sc prodaja s kar najmanjšim, a rajše gostejšim dobičkom.
Prvovrstne
Pfaff-šivalne stroje in Puch vozna kolesa
dobite samo pri
Ign.Vok, Ljubljana-Novomesto
Znatno znižane cene!
Pri nakupu
blaga za moške obleke si oglejte na vsak način prej specialno zalogo češkega in angleškega sukna v razpošiljalnici
]osip Ivoncič
Ljubljana, Miklošičeva cesta 4
(nasproti frančiškanske cerkve).
Zoper slabo prebavo,
bledico in oslabelost naročajte HOČEVARJEVO "AROMATIČNO ŽELEZNATO TINKTURO« po 20 Din steklenica! — Številne zahvale na razpo-lado! Po pošti od 3 steklenic dalje	samo od
izdelovalca lekarnarja HOČEVARJA, VRHNIKA
FSBIAH11 ]UR]EVEC
LJUBLJANA Stritarjeva ulica št. 5,
Priporočava se slavnemu občinstvu pri nakupu BLAGA za OBLEKE. Največja izbira svilenih RUT in ŠERP. — Postrežba solidna ter nizke cene.
Koliko stara hoče biti žena
odloči ona sama s tem, da svoj obraz neguje al j -•'nemari. Žena ostane vedno mlada, ako rab: Fellerjevo ELSA - OBRAZNO POMADO, ki slon kožo v najkrajšem času belo, mehko, nežno it čisto. Za racionalno nego las naj se uporablja Flsa - pomada za lase! Enako moški, ki nečejo biti plešasti! Za poskus 2 lončka za 36 Din, ako se pošlje denar naprej, ali pa 46 Din po povzetju od lekarnarja EUGEN V. FELLER v Stubici Donji, Elsa trg 16 — Hrvatska.	7045
Ilirska posoiiSmca mu
Ljubljana, Kralj« Petra trg 8
Obrestuje hranilne p0 g
Vetje in stalne vloge po dogovoru najugodneje Jamstvo za vloge znaSa Cez Dl" 1,010.000 Popoln« ma varno naložen denar1
Največja izbiral Na drobno!
Cene tovarniške! Na debelo!
Na zahtevo se pošljejo vzorci brezplačno!
Našim rodbinam
priporočamo našo pravo domačo
Kolinsko	-
cikorij o
izvrsten pridatek za kavo.
August MUrike, Berlin« W11 mersdorf, BrucHsaler. slraBe Nr. 5, Abl. 303.
Ali si hočete
osvobodili svojega revmatlzma In trganja ?
Zbadljive, skeleče bolečine v udih in členkih, otekli udje, sključene roke in noge, trganje, bodljaji, zbadanje ,po raznih delih telesa, da celo slabe oči, so češče posledice revmatičnih in protinskih bolečin, ki jih je treba odstraniti, ker bo sicer bolezen vedno bolj napredovala.
Ponudim Vam zdravljenje s pijačo, ki bo ozdravila, razredčila vodno kislino, pospešila prebavo in izločevanje torej ne taku zvano splošno ali tajno sredstvo, marveč izdelek, ki ga nam nudi v blagor bolnega človeštva dobra mati narava.
Vsakomur poskuSnja zastonj I Pišite mi takoi in prejeli bote od založništva, ki jih imam v vseh deželah, popolnoma zastonj in tranko po-skušnjo s poučnim navodilom. Sami se boste lahko prepričali o neškodljivosti in hitrem učinkovanju sredstva!
HI
[Tj m m
I
IVRM ]R}( in sin
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta št, 2.
Najboljši šivalni stroji in pletilni stroji. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. - Ustanovljena leta 1867. - Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli koles in šival, strojev. - 10 letna garancija. — Pisalne stroje »ADLER« in »URANIA«. Kolesa iz prvih tovarn »DUrkopp«, »Styria«, »Waffenrad« in »Kayser«.
Izdaja konzorcij »Domoljuba* ll*
Odgovorni urednik Josip GroSelJ y LJubljani
Tiska Jugoslovanska tiskali«!