Leto X.	Zvezek 6.	Rožnik 1913.
✓ /yf.iT
/■N J	% ■ llf i| ilustrovan mesečnik v
Uamev iz nirike, p^™^0-
' nov in v oproščenje za^-morskih sužnjev. Izdaja ga Družba sv. Petra Klaverja. Tiska se v slovenskem, nemškem, poljskem, italijanskem, francoskem, češkem, angleškem, portugalskem in madžarskem jeziku. Blagoslovljen po Piju Stane za celo leto K 1'50. Naroča se pod naslovom : Filialka Družbe sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Pred
škofijo 8, II. nadstropje; Trst, via dell' Hnnunziata 1. Ljubljanski naročniki lahko dobivajo list v zakristiji cerkve presv. Srca
Jezusovega, kjer se sprejemajo tudi novi naročniki. Darovi se lahke pošiljajo tudi naravnost glavni voditeljici Klaverjeve družbe, gospe grofici M.Tereziji LedtfchoWski, Rim, via dell' Olmata 16.
Vsebina številke meseca rožnika:
Iz vatikana. - Sadovi preosnov Nj. svetosti Pija X. glede prejemanja svetega obhajila na afrikanskih misijonih. (Konec.) — Propad islama v Evropi - njega nevarnosti za Afriko. — Pismo škofa de Lima Vidal. — K razdelitvi darov. — Izkaz o uporabi misijonskih darov. — Kronika družbe. — Misijonska poročila. — Poročila o misijonski zvezi. — Popolni odpustki. Slika: Si-rotne deklice pri izdelavanju čipk. (Madagaskar.)
H d	□	□	Darovi	□	o	
od dne 1. do 31. sušca 1913.
Za afriške misi/one: Škorjanc A. 20 K, Tesnar F. 40 v, Petkovšek F. 1 K 20 v, po Colnarič J. 2 K 22 v, Jenčič j. 11 K 40 v, Škoda M. 58 v, Jordan M. 80 v, Pertot J. 2 K, Žalmanek A. 1 K, Basa M. 1 K 10 v, Brandštetcr 10 v, N. N. 5 K, Frim M. 40 v, Kovač F. nabral 7 K 40 v, Čebašek I. 50 v, Upravništvo „Cvetja" 3 K 50 v, po vodstvu cerkve presv. Srca Jezusovega 2 K, po nabjralniku 96 v, N. N. 3 K. — Za velikonočni z v o n z a Afriko: Šamperl J. 60 K 50 v, Kaplan M. 5 K, Ham J. 40 v. — Za misijon sv. Ane v deželi Bazuto: N. N. za zvon 3 K. Za cerkveno perilo in obleko v Afriki: Hoivath J. 1 K
10	v, Feher J. 40 v, Magdič A. 40 v, Magdič A. 1 K, Ambrus j. 2 K.
Za sv. maše: Dolinšek H. 10 K, Magdič A. 2 K, Kline T. 8 K, po vodstvu cerkve presv. Srca Jezusovega 40 K, po Skwarce M: Merva T. 6 K, Merva H. 10 K.
Za stradajoče: Petkovšek I. 1 K, Seljak M. 1 K 60 v, Seljak M. nabrala 40 v.
Za gobovce: Preč. g. Žel 1.1 K 20 v, Seljak A. 1 K. Za odkup sužnjev in botrinski darovi: Rižnar A. botrinski dar za dečka na ime Frančišek Serafinski 24 K; Mravlja M. prispevek za odkup deklice na ime Frančiška, 20 K, Neimenovana oseba prispevek za dečka Anton 20 K.
Za katehiste: Kostanjevec M. 5 K.
Za kruh sk. Antona: Koša k L. 1 K 50 v, Sedminek F. 1 K, N. N. 2 K 50 v, N. N. 1 K, Ahn C. 1 K, Matičič I. 1 K, po Uršič T.
11	K, N. N. 1 K, N. N. 1 K, Žerdin J. 2 K, Nemec F. 1 K, Zakšek R. 2 K, Vidic N. 1 K, Petkovšek I. 1 K, Ambrus J. 1 K, Qubar B. 2 K, Kline T. 8 K, N. N. 1 K, Iglič K. 1 K 40 v, Mrše M. 2 K, Jerinc 3 K,
Leto X. — Št. 6.	Rožnik 1913.
Sirotne deklice pri izdelavanju čipk (Madagaskar).
Iz vatikana.
V. 13—1800
Segretaiiato Hi Stato tli Sua Santita.
Št. 62.658.
Iz vatikana, 25. svečana 1913.
Visokorodna gospa grofica!
V veliko veselje mi je naznaniti Vašemu visokorodju, da so sveti oče dokaz Vaše otroške zvestobe: zvezke „Odmeva iz Afrike", ki jih izdaja Vaša prezaslužna družba v različnih jezikih, sprejeli z velikim dopadenjem.
Poučne podrobnosti radostnih uspehov v preteklem letu, ki ste jih dosegli s svojo družbo in svojim zanimivim listom, in ki ste jih naznanili sv. očetu, so napolnile Njihovo očetovsko srce, ki skrbi za vso Cerkev, in dejal bi, še posebno za misijonsko delo, z živahno tolažbo.
Sv. oče hvalijo Gospoda Boga za te vidne dokaze milosti in ga prosijo, da razlije svoj prekipeči blagoslov na neizmerno dušno žetev Cerkve v Afriki, in z veseljem časti-tajo Vam kakor tudi Vašim zvestim sotrudnikom k Vaši gorečnosti in k Vašim doseglim uspehom, ter hvalijo radodarnost pobožnih dobrotnikov, ki podpirajo Vaše delo z darovi in molitvijo.
Naj bi dobrohotno sprejeli angleško izdajo Vašega »Odmeva" na Angleškem in v Ameriki, ki naj zbudi v njih dušah velikodušno požrtvovalnost za misijone!
V zastavo nebeških darov pošiljajo sv. oče od celega srca in z očetovskimi besedami izpodbude svoj poseben blagoslov Vam, gospa generalna voditeljica, udom Družbe sv. Petra Klaverja in njenim dobrotnikom.
Z veseljem sem prejel tudi jaz istis angleške izdaje „Odmeva" in ko se Vam zahvaljujem za dobrotno pozornost, izražam Vašemu visokorodju zopet svoje posebno spoštovanje.
N. V. gospa grofica Marija Terezija Ledochowska, generalna voditeljica Družbe sve-	Kar d. Merry del Val
tega Petra Klaverja,	m p
Rim.
Sadovi preosnov Nj. svetosti Pija X. glede prejemanja svetega obhajila na afrikanskih misijonih.
(Konec.)
Navedimo še druge izpovedbe tako, da bodemo rabili besede misijonarjev samih.
»Posledica uporabe odredbe je bila," piše jezuitski pater iz Madagaskarja, »da je začel občevati misijonar v spo-vednici z velikim številom zelo čistih, otroških duš, za koje se bi mogoče ne brigal drugače. — Poprej so bile cerkve z odraslimi napolnjene, toda otrok je bilo v veliko žalost misijonarjev le zelo malo; pač so grajali starše, vendar je bil ves trud zastonj. Odkar pa smejo otroci iti k sv. obhajilu, pridejo sami od sebe v cerkev. Pride jih sedaj trikrat toliko ko
poprej." - >; Sv. obhajilo," piše nek drug pater
družbe Jezusove, »ohranja otroke dolgo v stanu milosti, in veliki grehi so zelo redki." — Škof Corbet, apostolski vikar Severnega Madagaskarja,
piše: a Uspehi za otroški duh
so zelo ugodni. Zelo pogosto prejemajo sv. zakramente in so v tem oziru za vzgled odraslim."
Škof S we en s, pomožni škof škofa Hirtha, Južna Nyanza: »Misijonarji mi zagotavljajo, da je vidna izpre-memba v obnašanju otrok."
P. Lerouge, apostolski prefekt francoske Gvineje, pise' a Prvo sv. obhajilo je rodilo pri ubogih malih, osem ali devetletnih črncih v resnici čudovite sadove. Kakšna blaženost žari na obrazih teh malih, posebno pa še v njih srcih! Kako hvaležno slavijo ime sv. očeta!"
Navedimo nekaj številk. Ni nam mogoče podati jih veliko, celo še manj, ko za obhajila odraslih, vendar bo to malo zadostovalo za dokaz o pobožnem hrepenenju otrok po sv. obhajilu. Ako se zdi, da število otroških obhajil zaostaja daleč za številom odraslih, moramo iskati vzrok posebno le v tem, da so se otroška obhajila redkokdaj ločeno od odraslih zaznamovala in drugič, da se v misijonskih deželah starši ne brigajo dovolj za dobro poučevanje otrok in da vrhutega mnogi starši niso katoličani. Iz tega sledi navadno, da otroci, ki so izpolnili zahtevano starost, nimajo niti zadostnega znanja niti verskega duha. vTam, kjer obiskujejo misijonske šole, je priprava lahka. Če pa bivajo predaleč od misijona, je težko. Število katehistov bi se moralo ali pomnožiti v oddaljenih vaseh ali pa bi se moralo vsem tem malim, ki čakajo na sv. obhajilo, — za krajši ali daljši čas dati na misijonu stanovanje, hrana in obleka, vendar je to breme večinoma za misijone pretežko. Vrhutega še ni krščanskih otrok v Afriki v toliki množini. Ako pa se otroška obhajila tudi ne odlikujejo po velikem številu, vendar mislimo, da prekašajo po množini obhajila odraslih.
Poročila sedmih vikariatov in dveh prefektur nam jasno dokazujejo, da je prejelo I. 1911. 3797 otrok prvo sveto obhajilo. Sedem drugih vikariatov je zaznamovalo v istem letu skupaj 8748 otroških velikonočnih obhajil; samo vikariat Osrednji-Madagaskar 5118.
Z ozirom na pobožna obhajila se nam nudi sledeča slika: Nič manj ko 19 poročil nam javlja kot občno pravilo, da gredo mali otroci vsak mesec k sv. obhajilu, v petih vikariatih večkrat na mesec, v drugih petih večkrat na teden. Apostolski vikarji Severtie-Nyanze, Shire in Severnega Madagaskarja poudarjajo posebno pomnoženo število dnevnih otroških obhajil. Najznamenitejše številke nam podaja škof Streicher, apostolski vikar v Severni-Nyanzi. V postnem
času 1911 do 31. grudna istega leta je bilo otrokom razdeljenih v njegovem vikariatu 30.000 svetih hostij.
Brez pretiranosti se torej lahko trdi, da, če pride povprečno na enega odraslega troje do četvero obhajil na leto, se to število zviša pri otrocih najmanj na dvanajst obhajil, ker prejema razmeroma mnogo otrok celo vsak teden sv. obhajilo.
»Kako lepo je gledati," piše neki misijonski škof, »te male ljubljence božjega Zveličarja, če ga prejemajo v najsvetejšem Zakramentu! Mnogo jih je tako majhnih, da morajo stati, če hoče doseči glavica višino obhajilne mize. Kako velika pa je njih radost, kakor tudi gotovo ljubega Odre-šenika!". ..
In kako velike milosti izpreobrnjenja, pripomnimo še mi, bodo pridobivale te čiste duše za svoje starejše tovariše, koje, žalibog, tako mnogokrat zastira najsramotnejše prazno-verstvo!...
Sklep.
Kratko naše poročilo je pri koncu. Bilo bi vam naj v dokaz, da, ako so se Pij X. ovekovečili v duhovnem življenju vesoljne Cerkve s svojima odredbama »Sacra Triden-tina Synodus" in »Quam Singulari", so storili to še na poseben način v mladi afrikanski cerkvi; kajti vredno prejemanje našega Gospoda v najsvetejšem Zakramentu oltarja je najmogočnejše sredstvo za potrditev v pravi veri krščanskih občin v Afriki.
Ne bi li bilo to razmotrivanje primerno, zbuditi v marsikaterem srcu velikodušne sklepe? P. Faber pravi, da se posebno spoštovanje do najsvetejšega Zakramenta izraža pri mnogo dušah na prav poseben način. Nekateri čutijo posebno nagnjenje posnemati v ponižnosti Jezusa Kristusa, ki je izpostavljen v najsvetejšem Zakramentu; drugi hrepene poravnati krivice, ki se mu gode, drugi zopet koprnijo kolikor-mogoče razširiti spoznanje in ljubezen Jezusovo v najsvetejši hostiji. Zakaj bi se spoštovanje do najsvetejšega Zakramenta ne kazalo tudi v goreči želji izposlovati ubogim afrikanskim zamorcem, kolikor mogoče v obilni meri, evharističnega kruha, ker znajo, kakor vemo, tako ceniti ta nebeški dar ?
In kaj je potrebno, da dosežemo ta smoter? Slišali smo iz besed misijonarjev. Treba je veliko večjega števila misijonarjev, ki bi ubogim črncem delili nebeško hrano, treba je katehistov-domačinov, ki bi izpopolnili pouk, treba je potrebnega denarja za prireditev pripravljalnih duhovnih
vaj, da velike in male udeležence spravijo pod streho, hranijo in oblačijo. Za vse to je treba denarja! In kako zelo manjka denarja po misijonih! Pomanjkanje denarja zelo ovira blagoslovljeno delo misijonarjev. Apostolski vikariat Osrednjega-Madagaskarja n. pr., čigar velikanske uspehe smo ravnokar občudovali, razpolaga sedaj letno s 160.000 franki, vračunši vso miloščino: letni stroški za vzdrževanje misi-jonov, šol i. t. d. pa znašajo najmanj 500.000 frankov. Ako se denarno stanje ne bode moglo zboljšati, potem se mora zapreti mnogo šol, odpustiti mnogo katehistov in opustiti cele pokrajine; oj, in koliko sv. obhajil bo potem izostalo! Takšna stiska posameznega apostolskega vikarja je več ali manj tudi delež vseh drugih škofov črnega kontinenta.
Temu bi se pa dalo odpomoči. Ustanovimo delavno in dobro organizirano propagando za afrikanske misijone, in miloščine se bodo podvojile, potrojile.
Saj že obstoja propagandsko društvo v dobrobit afri-kanskih misijonov: to je od papeža Leona XIII. in Pija X. blagoslovljena in potrjena Družba sv. Petra Klaverja.
Od ustanovitve 1. 1894. in do danes je poslala različnim v Afriki delujočim misijonskim družbam že črez dva milijona kron. Lahko bi storila še mnogo več, če bi bila bolj znana in zbog tega bolj razširjena. — Da bi vendar hoteli verniki celega sveta, prevzeti vročega hrepenenja, pomagati k evharističnemu gibanju v Afriki, priklopiti se družbi, bodisi z letnim zneskom 2 K, bodisi z naročilom oficielnega glasila, mesečnika „Odmev iz Afrike", ki stane 1'50 K na leto. Vendar to še ni vse. Jedro družbe, ki jednako motorju žene celi propagandni sestav, je neki ženski verski zavod. Članice nosijo po pravici ime » Pomožne misijonarke za Afriko"; kajti one so v prvi vrsti, ki zbujajo s svojim razumnim delom miloščine za misijone. Enake so olju, ki mora rediti evha-ristični plamen v Afriki.
Vočigled velikanskemu podjetju, ki ga je treba izvršiti, in posebno krasnih sadov, ki bi se lahko dosegli, potrebno je predvsem pomnožiti število teh pomožnih tnisi-jonark ter pridobivati temu verskemu zavodu trdnih poklicov.
Kdo drug pač ima milost poklica za to lepo in kočljivo nalogo, ko duhovniki Najvišjega? Delilci nebeškega kruha so navadno, ki vžigajo in gojijo v dušah ogenj poklica.
Naj bi torej duhovniki, služabniki našega Gospoda v najsvetejšem Zakramentu, dobrohotno uslišali prošnjo, s kojo se spoštljivo obračam nanje: naj bi se dali poučiti o Družbi sv. Petra Klaverja in o tozadevnih spisih, ki so jim na raz-
polago, in naj bi nam pridobivali poklicov, ako bi spoznali za dobro.
Če storijo to, bodo na najizdatnejši način pospeševali resnično evharistično podjetje. Čimbolj se bo množilo število pomožnih misijonark v Afriki, tembolj se bo razširjala Družba sv. Petra Klaverja in tembolj se bode, po želji svetega očeta, pospeševalo pogosto in celo dnevno obhajilo med kristjani v Afriki.
Propadanje mohamedanstva v Evropi — nevarnost pred njim v Afriki.
V	belgijskem misijonskem časopisu »Circulaire des Missions catlio-liques beiges" beremo sledeč vpoštevanja vreden članek, ki ga s tem naj-topleje priporočamo pozornosti naših bralcev.
V	nekem starem, zaprašenem, več ko stoletnem atlantu našel sem te dni zemljevid turške države, ki se je ponosno raztezala črez ves balkanski polotok. Gotovo je bilo to najlepše enotno ozemlje vseh vekov. Toda kako je prišel ta del Evrope v roke mohamedancev, da so ga trajno zasedli? Le radi razkola in krive vere; kajti večno resnična ostane beseda pisma, ki se glasi: »Vsaka država, ki je needina, bode pokončana, in vsaka hiša, ki je razcepljena, bode razpala."
Po čudoviti zmagi, ki jo je priboril osvojitelj Kon-štantin lv 312. nad Maksencijem, izdal je razglas v Milanu, ki je dovolil Cerkvi prostost. Kmalu nato je napravil načrt, da bi ustanovil na vzhodu iz balkanskega polotoka in obmejnega azijskega ozemlja veliko krščansko cesarstvo z glavnim mestom Carigradom, ki ga je ustanovil ob Bosporu krog 1. 330., kjer je bil nekdaj stari Bizanc. V resnici je bilo to cesarstvo stoletja v lepem cvetju in je odločilno vplivalo na razvoj obmejnih narodov.
Ako bi to cesarstvo ohranilo katoliško vero v vsej svoji nedotakljivosti in osvojilni moči, kako dobrodejtio bi lahko vplivalo na ves vzhod! Toda verski razdvoj se je pričel v trenutku, ko je bila potrebna edinost bolj ko kdaj poprej. Ločiti se od Rima, središča edinosti in življenja, pomenilo je samega sebe izročiti usodi vejice, odrezane od vinske trte. Kako nesrečne posledice je provzočil Eocijev1
i Carigrajski patrijarh, 858, ki je provzročil razkol.
in Mihaela Cerularija ponos!1 Bizanc ni pahnil v razkol le Malo Azijo, zibelko krščanstva, ampak tudi šele pred kratkim izpreobrnjene Srbe, Bolgare, Rumune in Ruse; vrhutega se je pripravljala tudi z ločitvijo grške in latinske cerkve propast vzhodnega cesarstva.
Trdno zedinjenje vzhoda in zahoda v veri za časa križarskih vojsk bi se lahko že v začetku sovražnim vpadom postavilo v bran. Ako bi hoteli zmagati, morali bi se skupno, z viteškim pogumom braniti proti nasilnim tolpam, čemur se ima zahvaliti za zmago nad Mavri tudi Portugalska in katoliška Španija. Zato je podlegel Carigrad 1. 1453. pritisku čet in brodovja Mohameda II. Osvojitelja kljub junaški hrabrosti zadnjega cesarja, kljub papeški in genoveški pomoči.
Premaganci so prenašali turško vladarstvo, ne da bi se mu kdaj uklonili. Stiskani in preganjani mislili so koncem 17. stoletja, da je prišla ura rešitve. Starega sovražnika, Turka, ki ga je Sobieski ustavil pred dunajskim obzidjem in potem pregnal iz Ogrske, bi lahko potisnili tedaj onkraj Bospora, ako bi ne nastal zopet nov razdvoj radi protestantske krive vere, ki se je ravnala po geslu: »Rajši biti turški, ko papeški."
Po notranjih sporih v Srednji Evropi pospeševana turška država je še obdržala svojo zelo omajano posest.
Končno je prišlo odrešenje od strani sovražnikov samih. Ta velemoč, ki se je zdela, da hoče kljubovati propasti, imela je, kakor vsaka napačna civilizacija, že v sebi kal razpada, ki bi se po prostozidarstvu naj še hitreje razvila. Krščanski narodi so se oproščali drug za drugim od turškega jarma: Rumunci, Srbi, Bolgari, Črnogorci in Grki so se ločili kakor kamenčki od razpalega spomenika. Zbližani po urah izkušenj in zvesti skupni veri, združili so se ti mali narodi in začeli moderno križarsko vojsko, kojih sijajne zmage bodo zagotovile svobodo njihovih bratov v Traciji, Macedoniji in Epiru.
Zgodovina nam tukaj zopet javno priča, da je v življenju narodov napaka v veri tudi napaka v politiki. Za stoletja zaostala omika na Balkanu naj bi bila svarilo narodom, ki ustanavljajo kolonije, ki le premnogokrat in posebno po afrikanskih misijonih pospešujejo mohamedanstvo v škodo krščanskemu vplivu. Pogin mohamedanstva v Evropi bo sedaj mogoče provzročil njegovo oživljenje v Aziji in Afriki. Tu se gre za veliko nevarnost. Edino sredstvo je: preprečiti.
1 Carigrajski patrijarh, 1054, ki je provzročil popolen razkol. Leon IX. ga je izobčil.
Le krščanstvo lahko brani črno pleme pred prodiranjem mohamedanstva. Videli smo na balkanskih narodih v Evropi, ki so bili nepristopni za islamsko vero, ■ in ravno tako nas uči izkušnja Abesincev v Afriki, ki jih ni mogel nikdar podjarmiti islam (mohamedanstvo). In pri tem nujnem delu, ki odločuje usodo Afrike, ki odločuje, bo li krščanska ali mohamedanska, se lahko zanašamo samo na misijone in jih moramo temu primerno podpirati.
Nevarnost je velika, kakor se je že reklo na zadnjem nemškem katoliškem shodu in se šele pred kratkim poudarjalo v Bruselju pri naselbinskih predavanjih o Kongu.
Katoliški prijatelji misijonov, ne dajmo si tega dvakrat reči!
ti	□	Misijonski dopisi.	j}
Škof, pospeševatelj Družbe sv. Petra Klaverja.
Nj. škof. milost Janez Ev.de Lima Vi dal, škof Angole in Konga, je blagovolil pokloniti kot darilo naši gospe generalni voditeljici lastnoročno spisano delo „Visitas Pastoraes", ki razpravlja o misi-jonih na portugalskem Kongu, katere že mnogo let podpira Družba sv. Petra Klaverja. V sledečem podajamo besede, ki pričajo o dobrot-ljivosti in dobrohotnosti, s kojiini je presvetli odgovoril na zahvalno pismo gospe grofice Leddchowske:
»Vaše pismo, v kojem se polni naklonjenosti izražate o mojem skromnem misijonskem delu ,Visitas Pastoraes' od 1. 1910., mi je v tolažilo in čast. Blagovolite sprejeti, gospa grofica, mojo najodkritosrčnejšo in globoko občuteno zahvalo. Naj bi bile preproste besede marsikateri krščansko - pobožni duši v vzpodbudo za toplo udeležbo na podjetju za razširjanje vere v onih krajih.
S koliko tolažbo sem vzel na znanje generalna pravila Družbe sv. Petra Klaverja za afrikanske misijone in oprostitev sužnjev! V dveh besedah lahko povem, da govori iz njih modrost in ljubezen, za kojo se je iskreno zahvaliti ljubemu Bogu.
Zato ne odlašam niti trenutka in Vas pooblaščam, da postavite moje pod imena drugih škofov, ki so že pohvalili in priporočali imenovana pravila.
Dovolite mi prošnjo, da me sprejmete v število pospeše-vateljev Vašega podjetja, za kar Vam pošiljam letni znesek.
Mogoče Vas bo veselilo slišati, da sem takoj po dohodu v svojo škofijo prosil sv. stolico, bi-li smel v svoji cerkvi vpeljati opravilo sv. Klaverja, in da je bila moja prošnja dobrotno uslišana. — Tako smo obhajali 9. kimovca prvikrat v Angoli praznik tega svetega misijonarja."
K denarni razdelitvi 1912.
Leta 1912.se je moglo uporabiti K 334.701-76 misijonskih darov v prid afrikanskim misijonom, to je za K 52.311*75 več nego leta 1911. Torej zopet prirastek. Še nikoli ni mogla zabeležiti Družba sv. Petra Klaverja tako visok letni dohodek kakor v preteklem letu. To razveseljivo dejstvo nas mora navdati z iskreno zahvalo troedinemu Bogu in predvsem Bogu Sv. Duhu, kojega navdihovanje je provzročilo te bogate darove. Nadalje pa velja naša zahvala tudi vsem našim prijateljem in dobrotnikom, ki so nam kljub resnim časom in raznovrstnim zahtevam, ki se nanje stavijo, ostali zvesti in so nas podpirali deloma z darovi, deloma z agitacijo. Končno naj se še prav posebno zahvalimo našim duhovnikom - pospeševateljem, ki jih obenem prosimo, naj prizadevanja Družbe sv. Petra Klaverja tudi nadalje dejansko podpirajo. Saj se gre za to, da se pridobi duše, da, tisoče duš za nebesa! Kdo ne bi potem rad in z veseljem sodeloval, posebno če spremlja podjetje tako vidno božji blagoslov?
M. T. Ledochowska.
Poročilo Misijonske zveze.
»Misijonski zvezi za Afriko" so na novo pristopile:
Marijanska dekliška kongregacija v Brixleggu.
Marijanska družba v Engelbergu.
Dekliška kongregacija v Požunu.
Marijanska dekliška kongregacija Ried pri Mauthausnu.
»Kongregatio minor.", v Marijanišču v Celovcu.

Kako je uporabila Družba sv. Petra Klaverja misijonske doneske1 leta 1912.
Družba	Vikariat ali prefektura		Skupni znesek kron
Beli očetje Lavigeries	flpost. vik. francos. Sudan flpost. pref. Sahara (Ghar- daia)......... flpost. vik. 7gornji Kongo . flpost. vik. Severna Viktorija Nyanza...... flpost. vik. Južna Viktorija Nyanza ........ flpost. vik. Unyanyembe . flpost. vik. Tanganjika . . flpost. vik. Nyassa .... Nadškofija Alžir..... Tovorni stroški.....	3.116-31 1.000 — 4.810-37 10.207-05 5.697-43 3.646-48 4.092-66 3.60996 494 20-47	• 36.20567
Uftetje od i Sv. Duha	flpost. vik. Senegambija . . flpost. pref. franc. Gvineja flpost. vik. Sierra Leone . flpost. pref. Spodnji Niger flpost. vik. Gabun .... flpost. vik. Loango .... flpost. vik. franc. Sr. Kongo flpost. pref.UrbanghiChari flpost. pref. Spodnji Kongo flpost. pref. Zgornja Zim- bebazlja....... Apost. vik. Sansibar . . . flpost. vik. Severni Madagaskar ........ Apost. vik. Bagamoyo . . flpost. vik. Kiiimandžaro Misijon Kunene (Hvila) . . Misijon Lunda...... Tovorni stroški.....	3.439-29 2 916-46 2274-26 1.392-71 3.328-90 2.30322 7.277-91 1.677-13 400751 79-81 1.051-70 2.527-33 7.255-83 4.242-46 3.980-58 1 279 15 203-79	49.238 04
Lyonska misijonska družba	- flpost. pref. Liberija . . . flpost. vik. Breg slon. kosti flpost. vik. Zlato obrežje . flpost. vik. Dahomey . . . flpost. vik. Benin..... flpost. pref. Zahodni Niger flpost. pref. Korogho . . . Tovorni stroški.....	1.152-71 3.157-92 3-448-75 4.42585 4.338-32 2.444-14 4.205-72 18-11	23.191-52
	Odnos . .		108-635-23
1 Vštete so tudi mašne štipendije.
Družba	Vikariat ali prefektura		Skupni znesek kron
Očetje družbe Jezusove	Prenos . . flpost. vik. Centralni Madagaskar ........ flpost. pref. Rhodezija . . Misijon v Katondue (Rho- zija).......... Tovorni stroški.....	lt.714'64 6.509-81 7 237-06 210-74	108-635-23 25.67225
Sinovi Najsv. | Srca	flpost. vik. egipt. Sudan . . Za „Delo Odrešenikovo" . Za nakup stvari in tovorni stroški ........	5.729-17 10-92 13098	5-871-07
Frančiškani J	flpost. pref. Tripolis . . . Misijon v Zgornjem Egiptu Misijon v prelaturi Mozambik ..........	1.407-05 3.501-56 4.003-58	8.91219
Kapucini J	flpost. vik. Eritreja .... Apost. vik. dežel Gallas . . Misijon Somali ..... flpost. pref. belg.-Ubanghi	4.413-53 3.393 20 2.077-21 1.000-—	10.883-94
Benediktinci j	Kongr. sv. Otilije: flpost. vik. Dar-es-Salaam Kongr. v Subiaco: flpost. pref. Severni Trans- val.......... Tovorni stroški.....	2.052-55 1.23966 4-96	3-297-17
Oblati Marije Brezm. Družba božje Besede i (Steyl) {	flpost. pref. Spodnja Cim- bebazija........ flpost. vik. Natal..... flpost. vik. Bazuto-dežela . Apost. vik. Kimberley (Oranje) .......... flpost. pref. Transval . . .	2-657-39 5.241-80 6-535-90 1.829-05 1.000--	17.264-14
	flpost. pref. Togo .... Misijon Zambezi.....	2.27394 2.462-90	4.736-84
Pobožna misijonska družba (Palotinci) Oblati sv. Frančiška Šaleškega	flpost. vik. Kamerun . . . Tovorni stroški.....	3.051-51 1-77	3.053-28
	flpost. vik. reka Oranje . . flpost. pref. Vel. Namaka dežel.......... Provincialna hiša na Dunaju .......... Tovorni stroški.....	3.354-74 5.211-66 1.247-98 63-47	9877-85
	Odnos. .	|	198.20396
Družba		Vikariat ali prefektura		Skupni znesek kron
Lazaristi	1 1	Prenos . . flpost. vik. flbesinija . . . flpost. vik. Južni Madagaskar ..........	5.314-69 1-000-—	198.203-96 6.314-69
Očetje Brezm. Srca Mar. (Scheut) Premonstratenci	{	Apost. vik. belgij. Kongo . flpost. pref. Zgornji Kassai	2.980-01 3-032-14	6.012-15
		flpost. pref. Zapadni Uele .		571-58
Mašniki Srca Jezus.	1 1	flpost. vik. Stanleyevi slapovi .......... Misijon Novi Kamerun . .	2.518-92 1.016-	3.534-92
Misijonska družba sv. Jožefa (Mill-Hill)	{	flpost. vik. Zg. Nil (Uganda) Tiskovni stroški..... Tovorni stroški.....	4.965-99 644-50 300 24	5.910-73
Očetje iz Montforta		flpost. vik. Shirč.....		1.782-66
Misijonarji de la Salette		Misijon v apost. vik. Centralni Madagaskar . . .		3.079-62
Misijonarji della Gonsolata		flpost. vik. Kenija ....		2.71397
Sinovi Brezm. Srca Marije		flpost. vik. Fernando Poo .		1.000 —
Trinitarci		flpost. pref. Benadir . . .		1.526 40
Bedemptoristi		Apost. pref. Matadi (belg. Kongo)........		2.052-27
Bratje Maristi		Misijon Getzemani (v deželi Bazutov) .......		11-80
Misijonarji Mariannhill	I t	Za misijon Mariannhill: Prokura Line...... Prokura Vircburg ....	111-28 1.002-20	1.113-48
Jožefinci		Mis. v Bengaziju (Tripolis)		166-50
Salezijanci		Mis. Cap-Town (Kapkolo-nija) . . .......		118 —
Kopti		Patriarhat v flleksandriji .		2.061-40
Misijonarji svet. duhovščine		P. franC. Mayr (misijon v Mariannhillu).....		202-50
		Odnos . .		236.376-63
Družba	Vikariat ali prefektura		Skupni znesek kron
	Prenos . .		236-376.63
Bele sestre N. Lj. G. v Afriki Črne sestre N. LJ. G. v Afriki Dominikanke j	Misijon v Rubagi (Severna Viktorija-Nyanza) . . . Misijon v Nnandere (Severna Viktorija-Nyanza) , Misijon v Issavi (Južna V.N.) Misijon v Kagondi „ . . Mis.vMangu (Sev Sansibar) Mis. v Beni Izmait (Kabilie) Tiskovni stroški..... Tovorni stroški.....	29-60 15 — 41"— 217*57 1.711 — 200-— 265-10 3-42	2.482-69
	Tanganjika....... Mis. v Salisbury (Rhodezija) Mis. v Sišavaša (Rhod.) . . Mis.vWoodlandu(Vzh.kap) Za nakup stvari in tovorni stroški ........	556-41 106 576-65 1465	1.000--1.148-77
Sestre Dragocene krvi	Misijon v Manderi (Baga- moyo)......... Misijon v Morogoro (Baga- moyo)......... Misijon v Kibošo (Kitiman- džaro) ......... Misijon v Kilemi (Kiliman- džaro) ......... Misijon v Umgodi (Natal) . Mis. v Mariannhill (Natal) . Tovorni stroški.....	49-20 500- 1.807-86 472-98 300 — 354 8115	3.214-73
Sestre N. Lj. G. apostolov	Misijon v Moousso (Breg slonove kosti)..... Misijon v Porto-Novo (Dahomey) ........ Misijon v Abomey- Kalavi (Dahomey)....... Mis. v Kotonou (Dahomey) Mis. v Agouč (Dahomey) . Mis.vflssabi(Zahod. Niger) Tovorni stroški.....	500- 180' — 658-65 18823 587-69 5-1248	2.132-05
Sestre božje Previdnosti	Misijon v Betafi (Centralni Madagaskar)...... Misijon v flmbatolampy (Madagaskar) ...... Misijon v Amparibe (Madagaskar) .......	8-12 50818 1 000-	1.516-30
	Odnos . .	1 '	247.871-17
Družba	Vikariat ali prefektura		Skupni znesek kron
	Prenos . .		247-871-17 j
Oblatinke sv. Frančiška Šaleškega	Mis. v Pelli (reka Oranje) . Mis. v Matjeskloofu (reka Oranje)........ Mis. v Warmbadu (Velika-Namakva-dežela) .... Mis. v Heiragabisu (Velika-Namakva-dežela) .... Tovorni stroški.....	50605 797-06 511-13 200-187-41	2.201-65
Sestre N. Lj. G. NamurSke	Mis. v Kizantu (belgijski Kongo)........		1.094-93
Sestre sv. Jožeta ' Kluniškega	Misijon v Moyambi (Sierra Leone)......... Mis. v Loangu (Loango) Mis. v Kabindi (port. Spod. Kongo) ........ Mis. v Landani (port. Spod. Kongo)........	500-1.573-12 760-08 604-68	3.437-88
Avguštinke	Mis. v Pietermaritzburgu (Natal).........		500 —
Frančiškanke v Kale	Mis. v Hararu (Gallas-de-žele) .........		1.024-52
Marijin mis. frančiškanke	Mis. v Emoyeni (Natal) . .		1.826-80
Sestre sv. Družine	Mis. v Pietermaritzburgu (Natal) ........		576-04
Usmiljene sestre j v Gentu	Mis v Luluabergu (Zgor. Kassai)........ Mis. v Hemptine (Zgornji Kassat)........	500"— 504 80	1.004-80
Filles de la Sagesse	Mis. v Nguludi (Shire) . .		23-53
Pie Madri della \ Nigrizia	Mis. v Lullu (Sudan) . . . Mis. v Kartumu (Sudan)	593-60 500- -	1.093-60
Usmiljene sestre sv. Vincencija	Mis. v Farafangani (Južni Madagaskar) .....		88913
Palotinke j	Mis. vDschang (Karnerun) Tovorni stroški.....	1.288-56 82-84	1-371-40
	Odnos . .		262-915-45
Družba	Vikariat ali prefektura		Skupni znesek kron
	Prenos . .		262-915-45
Frančiškanke ( v Mill-Hill t	Mis. v Nsambyi (Zg. Nil) . Mis. v Nagalami (Zg. Nil) .	746-86 500-—	1.246-86
Mis. sestre v Mencingu	Mis. vQuthingu(dežela Ba-zutov).........		1.231-90
Sestre Dobre in Vedne pomoči	Misijon v Rose-Hill (Port-Louis).........		502--
Sestre v Dunbrody	Misijon v Dunbrody (Vzh. kap)..........		500'—
Frančiškanke v Nonnenwertu	Misijon v Uzaku (Sp. Cim-bebazija) .......		9*60
Benediktinke	Misijon v Kviru (Dar-es-Salaam)........ Gospica Betouille, misijon sv. Rne (dežela Bazutov)		797'54 65267
Za en misijon	Po volji svetega očeta . .		4.000 —
Afriške družbe	Marijina družba nadškofije Dunaj.........	-	720
Družba sv. Petra Klaverja	Intencije za maše ....		13--
Nabirki sv. 3 kraljev	So se izročili kongregaciji de propaganda fide . .	• ■ •	56-10
Različni misijonski izdatki	Nakup paramentov, bogo-služnih predmetov in drugih reči, tiskovin za misijonsko propagando itd.		37.297 50
Ustanovna mesta	Za črne semeniščnike . .		22.871-94
Glavnice	Za gobavce, kumčete itd. s pridržkom obresti . . .		2.600-
	Skupna vsota kron		334-701-76
Bim,	1. sušca 1913.		
Zapiski Družbe sv. Petra Klaverja.
Rim, 23. svečana. Prečastiti gospod škof v Churu, dr. Jurij Schmid p 1. G rti n e c k, obišče našo generalno voditeljico ter ji da dokaze resnično očetovske dobrohotnosti.
V	ponedeljek, 24. svečana. Obisk prečastitega gospoda škofa Vogt, apostolskega vikarja v Bagamoyo. Žal ostane v Rimu le par dni, tako da ga ne moremo prositi za predavanje, ki bi ga nemška naselbina v Rimu gotovo z veseljem pozdravila.
V	torek, 25. svečana. Našo generalno voditeljico sprejme prečastiti gospod Bovet, škof v Friburgu v Švici, v avdijenci. Prečastiti gospod blagovoli naša generalna pravila, ki jih je podpisal že njegov prednik prečastiti škof Duret, podpisati in izraziti naši družbi svoje simpatije. Kakor znano, se nahaja v Friburgu že od leta 1906. podružnica naše družbe pod vodstvom naše pospeševateljice gdč. Angele C o m t e.
Poročila propagande.
Od apostolskega vikariata O al las-dežel se je en del odločil in se je iz njega ustanovila prefektura Kaffa. Izročila se je misijonarjem Gonsolate v Turinu.
Popolni odpustek,
ki ga lahko dobijo udje Družbe sv. Petra Klaverja meseca rožnika.
Dne 11. rožnika, na praznik sv. apostola Barnaba.
Dne 29. rožnika, na praznik sv. apostolov Petra in Pavla.
Pogoji: Vreden prejem zakramenta sv. pokore in presv. Rešnjega Telesa, obiskanje cerkve in molitev po namenu sv. očeta za razširjanje sv. vere.
Ponatis člankov iz ,Odmeva iz Afrike" ni dovoljen, ponatis misijonskih pisem in poročil le z natančnim podatkom virov.
Skupna vsota vseh za Odmev došlih darov v mesecu sušcu 950 K 45 v.
Izdaja Klaverjeva družba v Solnogradu.	Odgovorni urednik: Dr. J.Jerše.
Natisnila Katoliška tiskarna v Ljubljani.
Burgar I. 2 K, Blažič J. 1 K, Miglič F. 8 K 50 v, Furlan 2 K, Lovšin M 20 v, Kol M. 7 K 50 v, Sbil T. 2 K, Volavc M. 5 K, Mihelčič F. 6 K, Dolinšek V. 10 K, N. N. 2 K, po nabiralniku 1 K 57 v, nabrano po F. Kupčiču od celjskih dobrotnikov 23 K 50 v.
Za Klaverjev vinar: Petriček 45 v, Škof M. 1 K, nabrano v tobačni tovarni po Končan F. 14 K 34 v, po Širca R. 33 K, I. J. 2 K.
Za masno zvezo: Poslano v Ljubljano od posameznih udov: 9 K; nabrano po: Werdenik M. 4 K, Skwarce 2 K, Horvat A. 17 K, Ser-nak M. in A. 137 K 50 v, N. N. 3 K, Ambrus J. 10 K , Lovšin J. 6 K, Šamperl 7 K 22 v, Anderlič J. 12 K, Ažman S. 4 K 50 v, preč. g. p. Va-lerijan 8 K, Petrič K. 17 K, Toman 2 K, Turk J. 2 K.
Za misijonsko zvezo: Prispevek od posameznih udov: 78 v; nabrano v Marijini družbi po Smode, Kavčič, Hočevar. Knez 98 K, po preč. g p. Valerijami 30 K 50 v, nabrale Marijine družbenice v Črnučah 61 K 43 v.
Za Kiaverjevo družbo: Lenard T. 5 K.
Podporniški prispevki: Starec M. 4 K, preč. g. stolni župnik Pavletič J. 4 K 50 v, Stern J. 2 K, preč. g. župnik Režek P. 3 K 50 v, Zajec M. 2 K, Marn K 2 K, Ažman N. 2 K, Jerala M. 2 K, preč. g. kanonik Kajdiž 5 K, Strojanšek J. 2 K, Lukatsch M. 2 K 50 v, Miglič F, 2 K, preč. g. župnik Pfajfar 4 K, Selan J. in M. 4 K, Peterca M. 2 K, N. N. 4 K, N. N. 4 K.
Skupna vsota 950 K 45 vinarjev.
Poslano v predmetih : Kočevar I.: srebrno uro in verižico ; Jušič E.: tri štole in oltarni prt; preč. g. vikar Čigon: nove in rabljene znamke; Bajt J., Seljak A., Končan F. in drugi: rabljene znamke,
Kruh sv. Antona za afrikanske zamorce.
V zadnjem času se je prav posebno razširilo če-ščenje sv. Antona Padovan-skega. Prekoristen sad te pobožnosti pa je ustanova, ki je pravi blagoslov za naše čase, in sicer „Kruh sv. Antona za uboge". Obljubi se namreč večja ali manjša vsota denarja za kruh za uboge v slučaju, da sv. Anton usliši prošnjo v kaki dušni ali telesni potrebi. Sv. Oče Leon XIII., blaženega spomina, je potrdi! ustanovo »Kruhsv. Antona" s pismom dne l.sušca 1898. i,Družba sv. Petra Klaverja" pa, ki ima namen podpirati afrikanske misijone, se je začela v to svrho tudi posluževati »Kruha sv. Antona" in ga obrača v korist naj-bednejšim med nesrečnimi, namreč afrikanskim zamorcem. Sv. Anton, ki je za časa svojega življenja na svetu tako zelo hrepenel širiti sveto vero med afrikan-
skimi črnci, kaže tudi sedaj v nebesih, kako ljub mu je ta način podpiranja teli nesrečnežev. Brez prenehanja prihajajo namreč manjši in večji darovi za „Kruh sv. Antona za Afriko" kot zahvala za uslišane prošnje v najraznovrstnejših potrebah in stiskah.
Obljubi tudi ti kaj dati za „Kruh za Afriko", in smeš upati, da sv. Anton usliši tvojo prošnio, ako je po volji božji. V Družbi se pa moli vsa k dan po namenu dobrotnikov, da bi uslišal sv. Anton njih prošnje, vsak torek pa se tudi daruje po namenu dobrotnikov in na čast svetega Antona.
Prošnje, zahvale, darove itd. naj se blagovoli poslati na naslov: Družba sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Pred škofijo, 8.
Prodajamo v prid afrikanskim misijonom
, znamke'
in prosimo naše prijatelje, da se obrnejo na nas, ako jih potrebujejo. Stanejo:
Vrsta A: nabrane v vseh deželah 1 kg- 2'— K, 5 kg- 9 K „ B: starejše in boljše blago 1 kg- 3-— K, 5 kg-12 K « C: nabrane v Italiji . . . 1 kg- 4'—- K, 5 kg-19 K . D: najmanj 500 razi. znamk V'g kg- 4'75 K, 2»/2 kg-lQ K » E: najmanj 1000 različnih
znamk izborno mešanih. 1/2 kg-12 K, 21/2 kg-47, 50 K » F: Bavarske znamke . .* 1 kg-3'50 5 kg-15 K
100 različnih znamk za začetnike......—''25 K
25 različnih lepih znamk za začetnike .... 125 „ 200 različnih znamk z mnogo dobrimi .... —'75
500 različnih znamk fino mešanih......3'50 »
1000 različnih prve vrste.........9-50 »
100 iz Afrike . . . 2 — K 100 iz Kanade . . 0'55 K 100 iz Egipta . . . 0"75 „ 100 iz Chile . . . 0*90. „ 100 iz Argentinije . 0'65 „ 100 iz Rusije . . . 0'60 „ 100 iz Brazilije . . 0"95 . 100 iz Portugalske . 0'75 „ 1000 avstr. jubilejnih . 0 60 1000 iz Italije . . . 0*60 „ 1000 iz Združ. držav . 0*50 „
po 100 ogrskih, švicarskih, španskih 0 60 K.
Pošlje naj se znesek naprej ali po povzetju.
Naslovi naj se na Družbo sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Pred škofijo 8., ali na centralo znamk Družbe sv. P. Klaverja, Freiburg v Br. Mathildenstr. 10.
If
lfsem prijateljem misijonou SiS&SSft&tap
en letnik ,.Odmeva Iz Afrike" v lepi, modri, usnjatl vezavi za Jako znižano ceno po K 1-80.
Ta knjižica s svojo bogato vsebino in ličnimi podobami je vredna, da najde vstop v knjižnico vsakega prijatelja misijonov. V njej najde vsakdo najkrepkejše sredstvo, da vzbudi in oživlja ljubezen do misijonov. Branje je zanimivo in vzpodbudno in ; po njem se vnema gorečnost za sodelovanje na pokristjanjenju nesrečne Afrike. _