NO. 60 Ameriška Domovina 71'/1/1E RIE/l Hi— HO/W1 E« AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENUN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, MARCH 26, 1952 LETO LIII — VOL. LHI PUNT ZARADI TRSTA V ITALIJANSKIH MESTIH Minister Eden je baje povedal laškemu ambasa- NOVI GROBOVI Marija Gliha St. Clair Ave., kjer je bil 20 Marija Gliha, rojena Turk, let. Zapušča ženo Jennie, roj. p.d. Karinčeva, vdova po so-j Legan, in dva sinova, Franka progu Franku, ki je umrl pred Jr. in Mirka. Zapušča tudi 2 leti, je umrla v bolnišnici objbrata, Jamesa in Albina, ter 2 . •• o • •• l jl0:25 včeraj dopoldne. Rajna sestri, Mary Grzinčič in Rozo dorju, da stoji Velika Britanija za anglo-ame- je s^ara 74 let, doma iz Koren, ki je še v Evropi. Da- riško-francosko deklaracijo glede vrnitve Trs-jvasi Visejec, fara Hinje na Do-jlje zapušča bratranca Tony in ta Italiji. lenjskem. V Ameriko je do-jFranka Novak in sestrično Ju- spela pred 55 leti. Zapušča 1 TRST. - V ponedeljek je po stenah hiš proitaljanska in tri sinove; Frank; ^ John inlMary slanc in bratranca Johna zopet tisoče mladeničev in mladenk demonstriralo v Trstu,; Rimu in Milanu, zahtevajoč, da se vrne Trst in Svobodno ozemlje Italiji — Angleški zunanji minister Eden je izjavil, da pripada ta mladina večinoma italijanski neofašistični stranki. V Trstu je tisoče dijakov izostalo od pouka, da so se mogli udeležiti demonstracij. K šolskemu pouku so prišli samo jugoslovanski dijaki in otroci. Italijanski demonstranti so zopet nastopili na Piazza Unita, kjer so bile pretekli četrtek velike demonstracije, pri katerih je bilo ranjenih kakih 160 ljudi,, polovica teh policistov. V ponedeljek je bila policija na trgih v avtomobilih, toda demonstranti so se kmalu razšli. V Rimu je kakih 10,000 dija- . spela pred 55 leti. Zapušča lijo, vsi v Clevelandu, sestrično in tri sinove: Frank, Jr., John ih* protijugoslov. gesla. V izgredih Louig> ter hčer Mrs Mary Ko_ je bilo ranjenih deset dijakov in sedem policistov, nakar so gasilci razgnali demonstrante si curki mrzle vode. Longar pa v San Franciscu, Cal. Zapušča tudi enega vnuka. Bil je član SMZ št. 6 in bratske pina, 17 vnukov in vnukinj ter 10 pravnukov. V Kansas City pa zapušča se-stro-nuno Jennie Slovensko - ameriške V Milanu se je 3.000 demon-!Petrina- Njeno truPl0 bo PO-|zveze v San Franciscu. Pogreb strantov zbralo pred angleškimlc!va)o na mrtvaškem odru v jbo oskrbel Grdina pogrebni za-konzulatom, odkoder pa so bili hlsl sina Franka na 7720 Isslerjvod na E. 62 St. O času po- kmalu pregnani. Ct. Pogreb se bo vršil v petek, |greba bo sporočeno jutri. Elizabeth Croson 28. mar. v cerkev sv. Lovrenca Italijanske politične stranke, ob g_ urj p0(j vodstvom A. Grki se sicer v ničemer ne btrinja- cjjna jn lginovj_ Truplo bo pojo druga z drugo, so enodušne v ]0£eno v družinsko grobnico na zahtevi po vrnitvi Trsta Italiji. LONDON. — V ponedeljek je Calvary pokopališče. Frank Rutar italijanski ambasador Manilioč V Glenville bolnišnici je pre- Brosio razpravljal z angleškim minul Frank Rutar, stanujoč na zunanjim ministrom Edenom o 252 E. 330 St., Willowick, ka-izgredih v Trstu. Minister je^mor se je preselil od 1264 E. baje dejal italijanskemu diplo-jl69th St. pred 10 meseci. Tu-matu, da Velika Britanija stojbkaj zapušča soprogo Frances za anglo - ameriško - francosko roj. Laurich, sina James, hčer deklaracijo, da se vrne Trst Ita- kov blokiralo promet ter pisalo liji. Slovenska pisarna 6116 Glass Ave., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717 MOHORJEE KNJIGE (1952) imamo spet na zalogi. Cena $2 za tri knjige. — Prav tako je še1 nekaj izvodov argentinskega koledarja za leto 1952 ($3). SEJA LIGE bo v ponedeljek zvečer ob pol 8. Vsi člani in prijatelji so vljudno vabljeni. — Matt F. Intihar, predsednik. SLOVENSKA ŠOLA (sobotna). V smislu razgovora pri zadnjem sestanku staršev opozorimo, da imajo otroci domačo nalogo. Višji oddelek: “Zorenje” str. 10: Lesena skleda. Nižji oddelek: “Setev,” črki i in u. Pet Family Life. besed z začetnico i m pet z za- Nadžkof K. J. Alfer: Posvetna naziranja ogrožajo družine Betty Ann, tri brate Andrew, Joseph in John, ter sestro Mrs. Agnes Ward in več sorodni-jin Joseph Tomalewski. Pogreb kov. Zaposlen je bil pri NYC bo oskrbel Grdinov pogrebni Po dvomesečni bolezni je umrla na svojem domu na 18519 Shawnee Ave. Elizabeth Croson. Pred dvema mesecema je prišla iz Alabame zaradi svojega zdravja. Bila je stara 74 let in doma iz Nemčije, odkoder je prišla pred 72 leti. Zapušča moža Walterja, 4 sinove, Stanley, Fred, Henry in Chester, 3 hčere, Agnes Masek, Theresa Dunn in Gertrude Hubble in 6 vnukov. Dalje zapušča dva brata, George RDEČI OBRAZ RDEČE "SVOBODE" NEW YORK. — Tukaj izhaja židovski komunistični list “Die Freiheit” (Svoboda), ki ga je v soboto nekdo strahovito potegnil. Listu je namreč poslal v objavo pesem “Sovražnik,” katero je list tudi objavil, misleč, da je bila napisana na račun zapadnega “sovražnika.” Toda kdo naj popiše zadrego listovih urednikov in čitateljev, ko so po izdaji lista ugotovili, da prve črke vrstic te “pesmi” tvorijo stavek: Stalin — morilec! . . . Uredništvo lista “The New York Times” je tozadevno povprašalo pri uredništvu gori omenjenega židovskega komunističnega lista ter dobilo odgovor, da je avtor pesmi, ki jo je podpisal neki David Viler, neznan in da je pesem prispela po pošti. — Omenjena pesem se v prostem prevodu glasi: — Satansko se reži sovražnik — Trdosrčnost njemu je '‘krepost”. Ambicija ga sili do moritve; Ljubezen pa mu tuja je lastnost, lanus (Janus) — dvolični hipokrit, — Ne drži besede dane! Mami ljudstva z besedo zlatousto. . . O, tič vam je, —peklensko seme! Resnice ni v njegovem besednjaku In ne poštene vneme! . . . Laznik roti se, da mu je samo za mir, Edino in samo za mir! . . . Cinično pa sklepa: Potegnem vas, če ni Itudir! (lanus ali Janus je antično božanstvo z dvema glavama. — Začetnice vrstic, brane od zgoraj nizdol, povedo: — Stalin — morilec). . . železnici več kot 26 let ter je spadal k Local 544 Inti. Machinists Union. Bil je član dr. sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 8:45 iz Jos. Žele in Sinovi Ločitev zakonov smatrajo za pogrebnega zavoda na 458 E. osebno zadevo ter ne iščejo vzrokov zanje tam, kjer so. COLUMBUS, O. — Msgr. 152 St. v cerkev Marije Vnebo-vzete ob 9:30 in nato na Calvary pokopališče. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v Karl J. Alter, nadškof v Cin- četrtek popoldne ob 1. uri. cinnatiju, je izjavil, da so krščanske tradicije o zakonu in družinskem življenju danes tarča napadov in zasmeha. Nadškof je govoril ob otvoritvi 20. letne konvencije ustanove Catholic Conference on! zavod na 17002 Lake Shore Blvd. Pogrebno opravilo bo v petek zjutraj v cerkvi Marije Pomočnice na Neif Rd., pokopana bo na Kaloriji, čas še ni bil določen ter bo naznanjen jutri. Joseph Siedleczka Po 9 mesecev trajajoči bolezni je preminul na svojem domu na 14914 Sylvia Ave. Joseph Siedleczka (Sedlock). Tukaj zapušča soprogo Marie roj. Bucklad, 2 sina Pvt. John in Eisenhowerjev sel je podal rožnato sliko o položaju v Evropi Denar, ki je bil izdan za ustanovitev evropske obrambe, je bil dobro investiran. WASHINGTON. — Iz Evro-Pvt. Alfred, oba pri vojakih, 5'pe je dospel general Alfred hčera, Frances, Mrs. Nellie j M. Gruenther, ki je desna i’oka oesed Z začetnico l m pet Z za- “KrifiJrn invlin v narašča- t , I . . četnico u. - Prosimo starše, da) čem posvetnem zadržanju na- J1""’ ^ Helen Krsothc’ Mrs- gen- Eisenhowerja in ki je po-.................................. jočem posvetnem zaarzanju na ,l\/r1lflrpfl VonpVmr* Mva 'nrvvrs- oonn+nomn nHhnvn A o otroke na to opozorijo in jim po- ^ inskemu iMi,dred MrS* Dor0- morpif) H . j 1 pram zakona m krščanskemu thy RichardS; V€Č vnukov bra_ jnuiejo. nazoru družinske etike, je re- kel nadškof. “S čisto človeškimi postavami so pričeli nadomeščati božje postave. Neločljivost zakona je smatrana kot stvar osebne zadeve. So ljudje, RIM. — Vatikanski radio je ki žele, da bi se ločilo zakon naznanil, da je neki češki di-' od zaščitne zakonodaje, ki ga plomat zapustil svoje mesto v Češki diplomat prosi za preklic izobčenja iz kafol. Cerkve Jeruzalemu ter prosil vatikan-ke cerkvene oblasti, naj prekli- je v preteklosti ščitila. Nadškof je tudi dejal, da do-čim juristi in lajiki priznavajo čejo njegovo izobčenje iz Cer-,zlo ločitve zakonov, vendar ne kve. pripisujejo tega zla oddaljeva- Ta diplomat je Franc Nečak, bivši češkoslovaški generalni konzul v Jeruzalemu. Sporočil je, da je vstopil leta 1949 prisiljen v komunistično stranko. n ju od krščanskih tradicij in izjalovitvi družinskega življenja. Aktivnost komunistov v Indokini SAIGON, Indokina. — Komunisti so v bližini Saigona razstrelili neki vlak, pri čemer je bilo ubitih šest Francozov. vedal senatnemu odboru, evropski narodi ustvarjajo seta Michaela in sestro Mrs. Ka- daj resnično obrambno moč. — therine Bober. Pogreb se vršijGeneral je naslikal rožnato v petek zjutraj ob 8:45 iz Jos. sliko ter izjavil, da smo dobili Žele in Sinovi pogrebnega za-jv evropski obrambi polno vred-voda na 458 E. 152 St., ter v nost naših investicij, cerkev sv. Jeronima ob 9:30, j Gruenther, ki je načelnik ge-nato pa na Calvary pokopali- 'neralnega štaba gen. Eisenho-šče. Zaposlen je bil pri NYC werja, je prišel, da bi izposlo- PREDNOST IN0ZEMCEV PRED AMERIKANCI V Z. D. Vlada izda več za strokovno, tehnično in znanstveno vežbanje inozemcev kakor za isto vežba-nje domačih ljudi. Za 13,170 inozemskih ukaželjnežev je izdala vlada lansko leto 28 milijonov dolarjev. WASHINGTON. — Amerika izda več denarja za strokovno izobrazbo inozemskih tujcev kakor za domače dijake v Združenih državah. Iz rekordov za fiskalno leto 1951 je razvidno, da je bilo privedenih semkaj 13,170 inozemcev, kar je stalo Združene države $28,000,000. V istem času pa je vlada Združenih držav izdala nekaj milijonov manj za strokovno izobrazbo svojih lastnih 3,500,000 dečkov, deklic in odraslih ljudi, ki si žele pridobiti isto strokovno znanje. In, kakor pravijo nekateri ————-------------- kongresniki, se to prizadevanje nadaljuje. Dočim so bila denar-* na sredstva za strokovno izo-i brazbo domačih ljudi za 1. 1952 okrnjena, so bila sredstva za iz- železnici 22 let. Arthur W. Fernkorn val $5,900,000,000 za NATO ali evropsko obrambo od vsote Bolan samo par dni je pre- $7,900,000,000, ki je bila do-minul v mestni bolnišnici zna- voljena za projekte v inozem- Danes oblačno, naletavanje snega in mrzlo popoldne in ponoči. Važni dnevi svetovne zgodovine Dne 26. marca 1875 je bil rojen Robert Frost, ameriški pesnik, ki je bil trikrat nagrajen s Pulitzerjevo nagrado. - Šest oseb izgubilo življenje v ognju LOS ANGELES. — V ognju, ki je nastal v St. George hotelu v tem mestu, je izgubilo življenje šest ljudi. Konec krušnih odmerkov v Španiji MADRID. — Tukaj je bilo' uradno naznanjeno, da bo s 1. aprilem konec racioniranja kruha v Španiji. ni Arthur W. Fernkorn, stanujoč na 470 E. 152 St., kjer je dolgo vrsto let vodil prodajalno raznih muzikalni hinštru-mentov. Bil je posebno poznan kot izvrsten popravljalec violin, katere je tudi ročno izdeloval. Poleg tega je tudi učil igranje. Tukaj zapušča soprogo Elsie, sina Ira, vnuke in več sorodnikov. Zaposlen je bil v General Electric 30 let. Pogreb se vrši v petek popoldne ob 1:30 iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. in nato na Highland Park pokopališče. Bil je pri vojakih v prvi svetovni vojni. Frank Longar Danes zjutraj ob pol štirih je umrl po dolgi bolezni na svojem domu, 1207 Addison Rd., Frank Longar. Rojen je bil v Žužemberku, odkoder je prišel v to deželo leta 1921. Bil je popravljevalec čevljev ter je imel svojo delavnico na 6630 stvu. Sicer pa niso ne senatorji ne časnikarji dobili od generala nobenega migljaja, kdaj se mis li gen. Eisenhower vrniti v Zdr. države, da bi aktivno posegel v predsedniško kampanjo. Teroristi so ubili 15 ljudi v Malaji SINGAPORE, Malaja.—Dne 25. marca so komunistični teroristi ubili 15 policistov ter ranili deset nadaljnih v treh posameznih napadih. Na neki plantaži v Tanjong Maiimu so teroristi ubili dvanajst oseb in tri ranili. Trije nadaljni pa so bili ubiti iz drugih zased. Plaz v Indoneziji je ubi 28 ljudi JAKARTA, Indonezija. _ V zapadni Javi je velik plaz ubil Neodvisna Libija LIBIJA, bivša italijanska kolonija je postala nedavno svo-obrazbo naših prijateljev v ino-!bodna in neodvisna zvezna dr- zemstvu zvišana. žava. Libija sestoji namreč iz Zakonodajalci, ki si prizade- treh edinic: Tripolitanije, Ci-vajo, da bi vlada dovolila več renajke in Fecana. Prvi libij-sredstev za izobraževanje do- ski kralj je Idris el Senusi, ki mačih ljudi, nimajo nič proti je bji za gasa vojne zvest angle-importiranju^ tujih dijakov, vo- gki zaveznik in kateremu je diteljev in učenjakov v Zdr. dr- prav zaradi tega angleška via-zate, _da bi se tukaj seznanili z da ,lbl|ljhilll kraljevski naslov ameriškimi produkcijskimi me- svobodne libijske države. todami ter si pridobili tehnično znanje, se pritožujejo, ker vla-J Libija je priznala kralja Fa-da zanemarja svoje lastne dija-lrou^a za ^ra'ia 'Egipta in Su-ke. Ti zakonodajalci so mnen-;dana- 8 čemer Je hotela doka-ja, da vlada pomaga komaj 50 za^ vemu svetu, da je v svoji odstotkom onih domačih ljudi,1 zunan>i Politiki popolnoma neki so potrebni take izobrazbe, jodvdsna’ čeprav je prišla do Na podlagi postavke, da je po- svobode in neodvisnosti kot an-večana proizvodnja najboljši od- gloška zaveznica, govor inozemskm agresorjem, Poleg tega pa je libijska vla-je potrebno, pravijo, da se izo- da oznanila, da bo v začetku brazi ameriška mladina v teh-'svojo zunanjo politiko nasloni-ničnem znanju, ako hočemo vz- ]a na Turčijo, s katero jo ve-držati svoj korak pri svetovnem žejo stare vezi političnega pri- vodstvu ijateljstva in kulturnega izroči-’ Ti ljudje pudarjajo, da Sovje- ]a_ rija in njeni sateliti naglo širijo _______Q______ te vrste izobrazbo. y t,:«.: Vsota 28 milijonov dolarjev, MrS* X ”e ™ara bltl ki jo je izdala naša vlada v fis- Mrs. A kalnem letu za vežbanje inozem-| MILWAUKEE, M is. — Tukaj cev, pa ne vključuje onih izdat-! prosi za ločitev zakona neka kov, ki so združeni s stroški pošiljanja ameriških strokovnja-kov-učiteljev v druge dežele, — kakor tudi ne stroškov za izvež-banje ameriškega osebja za slu- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Štrajk telefonskega osebja— Uslužbenci Ohio Bell Telephone družbe so odglasovali, da bodo zastavkali, če jim družba znatno ne izboljša njihovih mezd in plač. Vlom pri uredniku Pressa— Včeraj so prijeli nekega vlomilca, ki je priznal, da je vlomil v dom Louis B. Seltzer-ja, urednika dnevnika “Press”. — Mr. in Mrs. Seltzer ob času vloma ni bilo doma, ker se nahajata v Floridi. Vlomilec je bil aretiran, ko je hotel zastaviti zlatnino, ki jo je ukradel pri Seltzer ju, ki ima svoj dom nat 17825 Lake Ave. Vlomilec jei bil tudi oblečen v Seltzerjevo obleko. Kokošja večerja— Dom zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. priredi v soboto 29. marca za svoje člane “kokošjo večerjo.” Sestanek— V četrtek 27. marca ob pol 8. uri zvečer bo v St. Clair Recreation ^Center, 6250 St. Clair Ave., sestanek članstva Norwood Community Council. V gozdu izgubljeni otroci najdeni; le eden je ostal živ Našli so jih v gozdni kolibi po dolgotrajnem iskanju, pri katerem je bilo udeleženih stotine ljudi. OCONTON, Wis. — Trije otroci, ki so bili pogrešam že od sobote v zasneženem gozdu, so bili najdeni v torek v neki gozdni kolibi. Eden izmed otrok je bil še živ ter prepeljan v bolnišnico, kjer bo okreval, ostala dva sta bila mrtva. Otroke je iskalo stotine ljudi, ki so imeli malo upanja, da jih najdejo žive, ker je bilo mraza 10 stopinj nad ničlo. Kako so zašli otroci v gozd, poročilo ne pove. ------o------ Letalska nesreča v Afriki DAKAR, Francoska Zapadna Afrika. — Tukaj je bilo 16 oseb ubitih, tri pa ranjene, kd je neko francosko potniško letalo strmoglavilo na zemljo ter se vnelo. Znižanje življenjskih cen v Franciji PARIZ. — Francoska vlada, je naznanila, da bodo cene živilom, obleki in drugim potrebščinam od 10 do 15% nižje. žbo v inozemstvu. Prav tako niso vključeni stroški materiala, 28 ljudi, nevarno ranjenih pajki je potreben pri pouku in vež-je bilo nadaljnih 24 oseb. banju tujezemcev. Mrs. X, ki želi, da oi ji sodiščd dovolilo, da se poslužuje svojega dekliškega imena, ko bo ločena od svojega moža Jerry j a X. ------o------ Vozimo počasi posebno pred šolami. Otroci so tam. Smatrajmo da je vsak otrok naš. Pazimo in vozimo previdno. NAJNOVEJŠEVESTI WASHINGTON. — Načelnik generalnega štaba gen. Eisenhowerja, general Alfred M-Gruenther je izjavil, da je nevarnost sovjetskega napada danes manjša kot je bila pred letom dni in da je zdaj mogoče preprečiti vojno. WASHINGTON. — John Foster Dulles je včeraj resigniral kot svetovalec državnega tajnika, kjer hoče imeti proste roke v bodočih predsedniških volitvah. LONDON. — Oxford univerza ho počastila ameriškega državnega tajnika Achesona s častnim naslovom doktorja civilnega prava. ftM yuiERi$KA Domovina /miv«i mo/v«i mCTKUR. «117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0623 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879. <*»>83 No. 60 Wed., Mar. 26, 1952 Sprememba v odnosu do ^Tita? Zadnje čase se pojavljajo glasovi, da so zahodni zavez, niki vzeli v ponovni pretres svoje razmerje do lita in njegove komunistične jugoslovanske vlade. Zdi se, da Washington, London in Pariz nimajo v načrtu kakih posebnih zahtev do Tita v pogledu njegove notranje politike, to se pravi, da bi zahtevali od njega, naj da jugoslovanskim na rodom več svobode, naj vzpostavi svobodo tiska, vere itc Ne, kaj takega zavezniki za sedaj ne nameravajo. Resno pa premišjujejo o tem, vsaj tako poroča svetovno časopisje, da bo treba staviti Beogradu posamezne zahteve glede sodelo vanja v zunanji politiki. Tito naj bi spravil svojo zunanjo politiko v sklad z zunanjo politiko zahodnih držav, ne pa hodil svoja lastna pota. Koliko je resnice na vsem tem pisanju je težko reči. Da pa je to vprašanje na dnevnem redu, dokazuje prihod naše ga poslanika v Beogradu George Aliena v Washington. Nekateri diplomati so mnenja, da ima Zahod za svojo gospodarsko in vojaško pomoč, ki jo daje Titu, pravico za htevati tudi kake usluge. Po sodbi teh ljudi, naj bi bile te usluge za sedaj omejene na zunanjepolično področje. Ta ko naj bi Tito kazal malo prijaznejši obraz Turkom in Grkom ter postal popustljivejši tudi v pogledu Trsta. Znano je, da London že nekaj mesecev zahteva, da na izvede Tito nekatere spremembe v svoji gospodarski politiki, če hoče dobiti od Zahoda še kako pomoč. Zastopstvo ZDA v Beogradu, ki skrbi za izvedbo pomoči s Titom, se je tej angleški zahtevi odločno upiralo. V zadnjem času pa je rnenda to zastopstvo spremenilo svoje stališče in sprejelo angleški predlog. Po tem načrtu Tito ne bi dobival več po moči kar na splošno, ampak za te ali one točno določene namene. Med zavezniškimi diplomati v Beogradu dozoreva pre pričanje, da prihaja čas, ko bodo morale zahodne sile neka tera vprašanja, ki so za nje prav posebno važna, predložiti Titovi vladi in zahtevati od nje jasen odgovor. Jasnost v pogledu Tita in njegovega stališča do Sov-jetije in Zahoda zahtevajo posebno vojaki. Ti ne morejo izdelati svojih načrtov, če ne vedo pri čem so. Zanimivo je, da so se zadnji teden vršile v Severni Italiji velike vojaške vaje zavezniških sil, ki naj bi pokazale možnosti obrambe tega področja, v slučaju vdora sovražne vojske iz vzhoda (Jugoslavije). Malo čudno izgleda tole zavezništvo, če se moramo pripravljati tudi za take slučaje. Na prvi pogled je morda res malo čudno, ob natančnejšem proučevanju pogodb, raznih izjav in govorov na eni kot drugi strani, pa postane to človeku lažje razumljivo. Naše sodelovanje s Titom je sam državni rajnik Dean Acheson označil za “preračunano tveganje.” Tita smo podprli v veri, da je njegov spor s Kremljem pristen. S tem smo hoteli dati poguma tudi drugim sovjetskim satelitom. Nekateri državniki so pa računali, celo da bo Titov razkol s Kremljem oslabil komunistični pritisk na demokratični svet v celoti, češ da bo titoizem razkrojil komunizem na znotraj. Toda že dalj časa je o tem kaj malo slišati. Titoizem kot bolezen komunizma je izginil z dnevnega reda. Skoro bodo pretekla štiri leta od preloma med Beogradom in Moskvo, pa svet še vendar ni na jasnem ali je ta spor pristen ali je le igra. Večina poznavalcev razmer je mnenja, da je prelom resničen in dokončen, so pa nekateri, ki o tem dvomijo. Ti so dobili v zadnjem času pomočnika v pobeglem jugoslovanskem Titovem polkovniku Jakeliču, sodelavcu Peke Dapčeviča. Ta mož trdi, da je ves spor gola komedija. Svoje trditve je podprl tudi z dokumenti, iz katerih je baje razvidno, da se je gen. Dapčevič in .še en član Politbiroja Jugoslovanske komunistične partije sestal v bližini romunske meje z nekaterimi višjimi sovjetskimi častniki in izmenjal z njimi politične informacije ter sprejel od njih navodila iz Moskve za Tita. Jakelič je predložil celo tozadevne fotografije. Poročilo je samo na sebi gotovo zelo zanimivo, v koliko je pa zanesljivo, je pa seveda drugo vprašanje. Kdo ve, če ni ta “Titov polkovnik” kak kominformist in sovjetski agent. V zadnjih letih ni manjkalo takih primerov. Komunistični “begunci” z onstran železnega zastora so prihajali na Zahod — spomnimo se samo na sovjetskega polkovnika Tokajeva — pa se zopet vračali, ko so opravili svoj posel. Eno je gotovo, to je potrdil tudi naš poslanik v Beogradu George V. Allen, Tito je komunist, prav tako je komunistična njegova vlada. Jugoslavija je komunistična država, v tem oziru moramo Titu verjeti. Vrednost Titove vojske je dvomljiva, zato računajo zavezniki, da bodo morali v slučaju sovjetskega vdora v jugovzhodno .Evropo, braniti ta prostor z italijanskimi, grškimi in turškimi četami. V zvezi s tem so bili verjetno tudi izvedli zadnje vojaške vaje v severni Italiji ob jugoslovansko-italijanski meji. Zavezniki znova pretresajo položaj Tita in Jugoslavije. Razmišljajo, kako bi s čim manjšimi sredstvi dosegli na tem prostoru čim več koristi za sebe. Upajmo, da bodo pri vsem tem jemali v poštev tudi koristi jugoslovanskih narodov. Le če bodo ti uživali svobodo in se v svoji državi res dobro počutili — kar danes ni slučaj — more Zahod računati na njihovo pomoč. tWIlHH 111H«H <11 ♦< IM M-M M I U 1 »♦■H < Ul IM 11111 i * BESEDA IZ NARODA Kako je sedaj s pakeli! Zelo različna so poročila gle de tega, kaj morajo sedaj plačati v Jugoslaviji pri prejemu za vitkov iz Amerike. Zlasti je ospredju vprašanje, ali bo čari na za kake pošiljke ali je ne bo. Tole bi mogli doslej ugotavljati. 1. Za vse zavitke morajo lju dje plačati po 200 din, glede tega ni skoro izjeme in soglašajo vsa potrdila oz. pisma. Skoro redno pa vsaj v Ljubljani plačajo tudi še 80 din. Ali je to tudi carinska pristojbina ali je kaka lokalna davščina, doslej še ni bilo mogoče ugotoviti. Tako Ljubljani stane vsak zavitek prejemnika 280 din. S tem treba računati, da ne bi pri zelo skromnih zavitkih bilo to breme previsoko. 2. Glede “cerkvenih zavitkov (sveče in kadilo) so pa vsa po ročila taka, da morajo plačati okoli 800 din ali nekaj malega preko. En prejemnik je v potr dilu razčlenil plačanih 805 din takole: finančna taksa 200 din carinska taksa 200 din trošarina 175 din trošarina 126 din car. pregled 80 din čekovna taksa 24 din Ni razvidno, zakaj sta dve trošarini. Mogoče bo ena krajevna, ena republiška ali pa celo državna. 3. “Ljubljanski dnevnik’ pa je objavil 27. febr. tele zanimivosti o carinjenju pošiljk. Ker to gotovo vsakogap zanima, moramo navajati v celoti. — “Uved ba začasne carinske tarife bo o-nemogočila špekulacijo z daril nimi paketi. — Zvezna vlada je pred kratkim sprejela uredbo o začasni carinski tarifi in navodilo za njeno izvajanje. Pobira-ranje carin za uvoženo blago se bo v kratkem začelo. Med razlo gi, ki so narekovali uvedbo carin, je ilegalna trgovina, ki se je razvila na podlagi tako imenovanih darilnih paketov. Ti pa keti so od 1. 1948 oproščeni carine. To ugodnost pa so začeli nekateri špekulantski »elementi izrabljati. Nobena skrivnost ni več, da mnoge darilne pošiljke niso vsebovale življenjskih potrebščin, ampak trgovsko blago, ki gre na trgu dobro v denar. Skupna vrednost trgovskega blaga, ki je lani prispelo k nam v “darilni” paketih, znaša okrog milijardo dinarjev. Jasno je, da tu ni šlo za pošiljanje podarjenih stvari, ampak za dogovorjene trgovske manipulacije, ki so omogočale črno borzo in lep zaslužek brez dela. — Pošiljke, ki vsebujejo osnovne predmete prehrane, ponošeno obleko in rabljene stvari za gospodinjstvo, bodo še naprej oproščene carine. Tudi omejitev pri takih pošiljkah ne bo. Carine Dodo oproščene tudi darilne pošiljke, ki vsebujejo druge predmete v teži do pet kilogramov in v vrednosti do 10,000 din., namenjene izključno domačim potrebam prejemnikov. Tak pa-cet brez carine bo lahko prejela družina enkrat na mesec. . . . opust oz. oprostitev carine bo tudi pr. pošiljkah, ki jih prejemajo družbene organizacije, socialne, zdravstvene in znanstvene ustanove.’ (Podčrtali mi.) 4. Iz tega j.e sedaj precej jasno, da osnovna hrana in ponošena obleka ne bosta imeli nobene omejitve in bodo vse pošiljke carine proste. Kaj spada med .osnovno hrano? Moka, sladkor, riž, fižol, grah, mast, koruzna moka ali zdrob itd. Kava pa gotovo ne spada med osnovno hrano. Zato bo glede ka- ve veljala omejitev, ki je dvojna: v teži do 5 kg in v vrednosti do 10,000 din. Kave bo torej smelo biti v zavitku samo 5 kg. Kako računajo cene, to pa še ni znano.. Če bi kavo računali preko 2,000 din za kg^ potem j»e niti 5 kg. ne bi smelo biti v zavitku. Upajmo pa, da carina ne bo računala verižniških cen, ki so se za take predmete uveljavile vsled pomanjkanjsa tega blaga. Upamo, da bo tudi pravilno tol-mačenjie, da se sme v meji do 5 kg in vrednosti do 10,000 din za vsak predmet poslati v istem zavitku več predmetov. Vzemimo kava, poper, cimet in slično, .vsak predmet zase v mejah do 5 kg oz. 10,000 din. Zaradi kontrole bodo seveda morali v bodoče voditi sezname o vseh prejemnikih zavitkov in o tem, ke-daj in koliko sc prejeli vsak mesec, od blaga, ki ne spada med predmete osnovne prehrane ali med ponošeno obleko. 5. Koliko bodo pa tu in tam krajevne oblasti kršile te predpise in uveljavljale svojo samovoljo, svoje posebne predpi-s»3, o tem bomo gotovo imeli priliko slišati. Saj često vidimo, da zvezna vlada ali republiška vlada pokaže obraz reda in zakonitosti, krajevni ljudski odbor pa naredi nekaj čisto drugega — po svoje. Ne smemo pa misliti, da je to samovolja, ne to je vse po zaupnih navodilih, ki jih daje partija v tako imenovanih “direktivnih pismih.” Zakon je za javnost in za lepo lice, direk-tivno pismo pa je za prakso in za pritisk na ‘'reakcionarje, saboterje in verižnike.” Velik praznik za amer. katoliške Slovence rali trdo ledino za ta skromni Marijin dom. Naj med njimi o-menim p. Johna, tudi zlatomaš-nika. Postavili so v resnici skromen dom in ga posvetili, dobili smo ameriške Brezje, slovensko božjo pot v novi domovini. Le-mont in romarska Marijina cerkev sta bila zgrajena Mariji v čast, ostala pa bosta tudi kot spomenik velike delavnosti zla-tomašnika p. Kazimir Zakrajška. Večina zlatomašnikovih nekdanjih nasprotnikov že počiva v črni zemlji in so že dali svoj obračun večnemu Sodniku, on se bo pa v nedeljo 13. julija pri svoji zlati daritvi zahvalil Bogu in Mariji Pomagaj za vse dobrote in blagoslov, ki ga je bil v svojem življenju in delu deležen. Mi se bomo z njim vred poklonili svoji nebeški Materi, ki bo ta dan svojim vernim častilcem posebno naklonjena. Dragi prijatelj in veliki častilec Marijie Pomagaj, ki tako lepo razlagate litanije Matere Božje, opi’ostite mi te vrstice. Naša želja je, da bi izšla Vaša zgodovinska knjiga, v kateri naj bi bilo popisano vse Vaše delovanje v tej deželi. Taka knjiga, bi bila najlepši dar nam in tudi onim v stari domovini. Naj bi taka knjiga skoro zagledala beli dan. Dragi bratje in sestre, ne pozabite na ta dan. Poromajmo skupno v Lemont k Mariji Pomagaj na to zlato mašo, ki bo eden najpomembnejših dogodkov naišega življenja v lej deželi. Bog z vami: John Dolčič. Edward L Pucel, kandidat Girard, O. — V nedeljo 13. julija bo stopil oče ameriških Slovencev p. Kazimir Zakrajšek pred oltar kot zlatomašnik. Ta dan bo »eden največjih v zgodovini slovenskega naroda v tej deželi. Da bo pa ta dan v resnici za nas ameriške Slovence narodni praznik, je dolžnost vseh zavednih katoliških Slovencev, da se udeležimo romanja v Lemont k naši materi Mariji. To bo največji dar, ki ga moremo dati zlatomašniku p. Zakrajšku. Pol stoletja dela v vinogradu Gospodovem za blagor duš! Bila so grenka in s trnjem posuta pota, pc katerih je naš jubilant hodil. Lahko rečem, da ni bilo misijonarja v zadnjih letih, ki bi toliko storil za ohranitev v»ere med nami kot on. Naša nebeška mati Marija Pomagaj ga je iz-arala in ga poslala čez morje v najbolj vinarnih časih, da reši naš verni narod pred večno pogubo. Koliko je naš zlatomašnik pretrpel duševno in telesno, vesta samo Bog in on sam. Kot ustanovitelj nabožnega lista “Ave Marija” je zajezil poplavo arotiverskega tiska in tako rešil večino naših družin pred izgubo največjiega zaklada — katoliške vere. Da je vse to dosegel, je moral bojevati hud boj. Bojeval ga je in dosegel zmago pomočjo Marije Pomagaj. Ona je bila, ki ga j»e branila pred sovražniki. V tem boju ga je pripeljala na prijazni griček v Lemont in mu navdahnila misel, naj ji tam postavi skromen dom, da bo svojim častilcem v njem delila dobrote. Naš jubilant se je podal na delo ter dosegel, da je bil zgrajen hram, kjer sedaj častimo Marijo Pomagaj, svojo zavetnico in Priprošnjico. Kako težko je bilo to delo, ve on in njegovi sobrat j e, ki so o- |Z SLOVENSKEGA PRIMORJA GORIŠKE VESTI Dva kulturna večera v Gorici. — Prvi je bil v sredo 12. marca. Priredilo ga je S.K.P.D. pod naslovom “Slovenska beseda.” Pod spretnim vodstvom prof. Fileja Frank in materi Magdalena, rojena Hoegler. Mr. Ed. Pucel se je poročil leta 1934 z Loretta Ri ta O’Donnell in v zakonu sta set rodili dekleti Loretta Ann in Rita Terese, ki pohajata v šolo katoliških institucij. Edward Pucel obljubuje, če bo v maju nominiran' in v novembru za kongresnika izvoljen vso pažnjo in skrb za okraj, katerega bo zastopal. J. P. Malo poročila o mohorskih knjigah P. Bernard, New York Cleveland, O. — Kampanjski odbor, ki deluje v 20. kongresnemu okraju nam sporoča, da je Edward L. Pucel kandidat za nominacijo v tem kongresnem okraju. Mr. Edward L. Pucel je zelo dobro poznan v političnih in ci-vičnih krogih mesta Clevelanda ni okolice. Bil je od leta 1936 do 1948 mestni odbornik v Clevelandu, kjer si je ustvaril lep ugled. Bil je načelnik v raznih oddelkih za izboljšavo mesta ter vedno priprapvljen pomagati lju dem, ki so pomoči iskali. Poznan je bil v mestni zbornici po svoji neustrašenosti v borbi za pravice davkoplačevalcev Točasno je član državne komi-•ije v določanju odškodnin ponesrečenim delavcem industrijskega državnega zavarovalninskega oddelka. Je solastnik male industrije takozvane Pucel Enterprises Inc. na 3746 Kelley Ave. Mr. Pucel je član centralnega, odbora demokratske stranke v 20. kongresnemu okraju in podpredsednik upravnega oddelka demokratske stranke v državi Ohio Za velike zasluge je bil do živ-Ijensko imenovan za člana International Fire Fighters Union local št. 93. Bil je mnogo let 1. Ugotovili smo, da nam je bilo poslanih okoli 200 Večernic premalo. To se pravi: 200 manj kot Koledarjev in doplačilne knjige. 2. To neprijetnost smo skušali krediti na ta način, da smo poiskali okoli 120 ljudi, ki po naši vednosti še niso bili naročeni na mohorske knjige. Tem smo poslali letošnje knjige brez Večernic in jih prosili: Sprejmite teh dvoje knjge in pošljite zanje, kar se Vam zdi prav. Obenem Vas pa lepo prosimo, da) postanete naročnik za leto 1953! in takoj pošljete naročnino v znesku $2.00. 3. Obenem smo prejemali precej naročil zgolj na naš poziv v časopisju. To so taki, ki so seveda naročili vse tri knjige. 4. Tako se je zgodilo, da imamo ob času tega pisanja na rokah le že malo knjig. Bolj natanko: Kakih 35 “sets” po 3 knjige in kakih 75 po 2. 5. Za te knjige torej še iščemo naročnikov, da bo zaloga čimprej izpraznjena. “Cele” so še. zmerom po 2.00, pomanjkljive — kolikor kdo hoče zanje dati, ko sta samo dve. 6. Iz gornjih točk je razvidno, da za razpečavanje letošnjih mohorskih knjig nismo več velikih zadregah. Gre še kar dobro. 7. Od knjig, ki smo jih razposlali, jih je prilično malo prišlo nazaj. Ogromna večina ja morala torej priti na pravi naslov in v roke pravih ljudi. 8. Na drugi strani moramo pa poudariti, da od velikega števi-la prejemnikov sploh še nimamo glasu. To bi bilo v redu, če bi nam šlo samo za letošnjo naročnino, ki jo je velika večina že lani plačala. 9. Toda gre nam — bolje reče no: Mohorjevi v Celovcu — gre za to, da se čimprej nabere lepa svota naročnine za leto 1953. želeti bi bilo, da sta pod streho čimprej — DVA TISOČAKA! Ker pa upamo, da bo imela med nami Mohorjeva za leto 1953 nad 2000 naročnikov, se to pravi, da moramo v doglednem času poslati v Celovec — ŠTIRI TISOČAKE! 10. če seštejemo, kar smo doslej prejeli v denarju, pa moramo zapisati — na žalost! — da smo od tega še zelo daleč! 11. Zato je treba prositi: Tisti, ki ste dobili letošnje knjige in jih že lani plačali, pošljite čimprej naročnno za prihodnje leto! Sploh se ravnajte po navodilu, ki ste ga dobili v okrožnici p. Odila. Bila je priložena knjigam. Tudi na “dar” nikar čisto ne pozabite! 12. Končno pa: Vsi se potru- aktiven v Teamsters Union in |dite, ,da se nam priglase še na- šo nastopili pevski zbori iz Gorice, Pevme in Števerjana. Tudi naši solisti so se kakor vedno tudi ta večer izkazali. Predvsem nas je prijetno iznenadil s svojim krasnim glasom goriški baritonist Gorjan, katerega smo prvič slišali na našem odru. Njegovo izvajanje je občinstvo nagradilo s tolikim odobravanjem da je moral svojega “Mornarja” ponoviti. Nastopile so še najboljše goriške pianistke in violinisti. Na sporedu so bile tudi recitacije iz del naših primorskih pesnikov, sedanjih in preminulih. Večer je na splošno dobro uspel. V soboto 15. marca je pa priredil Akademski klub “Gorica” svoj večer s pestrim sporedom: “Zemlja slovenska, nebeški cvet.” Ne bomo pretiravali, če trdimo, da že dolgo ni bilo v Gorici tako umetniško dovršenega literarnega v»ečera. Spominjal nas je na ono lepo akademijo, katere duša je bil č. g. prof. Re-ner in ki bo še dolgo ostala v naj lepšem spominu vsem, ki so se je udeležili. Kljub tesnemu prostoru in raznim drugim pomanjkljivostim, ki so s tem v zvezi, pa so nam goriški akademiki pripravah res izredno doživetje, ki se po izvajanju in dovršenosti lahko kosa z ono veličastno akademijo v bogato o-premljeni kino dvorani na Travniku. Mala dvorana na Plačuti je videla ta večer zbrano vso go. riško inteligenco, ki žal k drugim našim kulturnim večerom navadno ne prihaja. Režijo je vodil dr. Bregant, pevski zbor pa g. Doljak. Najbolj pa so spored poživile recitacije, ki so jih podale goriške dijakinje. Izredno posrečene barvane slike na platnu, so vlile življenje v dela naših primorskih pisateljev in pesnikov od Gradnika in Kosovela do Lada Piščanca in Gregorčiča in naj novejših slovenskih pisateljev. Prikazala so nam lepoto naše zemlje, za katero so delali, se žrtvovali in u* mirali ti njeni najboljši sinovi. Kot na božjo pot smo v duhu poromali po tej naši zemlji od sinjega Jadrana in belih kra-ških sten nad njim, preko šumečih borovcev in ograd, preko polj žita in ajde v tiho idilo zasneženih gor vse gori do Triglava. Poslušali smo pesem Soče in Vipave, pesem bučečega Jadrana. Trpeli smo s to zemljo, s krvjo in solzami prepojeno, stokrat blagoslovljeno in stokrat blagoslovljeno in stokrat od tujcev prekleto. Zamislili smo se in spoznali, da je kljub temu njena lepota neizčrpna, kakor je neizčrpno bogastvo njene besede. Hvaležni smo slovenskim akademikom, da so nam pripravili tako lep večer, ki nam bo vedno ostal v svetlem spominu. Slovesen prihod škofa Ambro-sija v Gorico. — V nedeljo 16. marca je Gorica slovesno sprejela svojega novega nadškofa. Krasen zgodnjo pomladni dan je privabil v Gorico mnogo ljudi tudi iz okoliških vasi in bližnjih mest. Popoldne je škof prispel v slovesnem sprevodu iz Vidma, kjer je bil gost videmskega škofa. Na čelu sprevoda so pridrveli v mesto vsi goriški “lambretisti,” ki so v dveh strnjenih yrstah nudili res lep pogled. Za njim se je takoj v drugem svetu pripeljal goriški nadškof, ki je iz odprtega okna blagoslavljal množice ob poti, ki ga je burno pozdravljala. Za škofovim avtom, pa se je razvila ne-pregledn vrsta avtov iz Gorice, Vidma, Benetk, Trsta in drugih sedaj pripada k Smaller Business .daljni naročniki za prejem knjig bližnjih mest; v škofljskem of America Inc. ter je elan Board ; za leto 1953. Na vsak način mo- dvorcu je bil slovesen ejbm, ot trustees of Goodncn House ramo prihodnje leto imeti veli-1,^^ je škof Settlement. Izvršil je tečaj narodne obrambe v slučaju napada v področju ekonomije in industrije v Združenih državah. Rojen je bil 9. junija 1907 v Clevelandu. Očetu je bilo imei , ____ _______ v slovesnem spre- jo v ec naročnikov kot letos. Kaji V0(gu jn v škofovskih oblačilih pravite? Odgovor pošljite na naslov: Mohorjeva Družba c/o Liga KSA 238 East 19th Street New York 3, N. Y. ukorakal v goriško stolnico. Veličasten je bil pogled na Rimsko ulico, po kateri se je vil sprevod goriških katoliških organizacij od skavtov in Katoliške (Dalje na 3. tirani.) Dr. Josip Gruden Zgodovina slovenskega naroda Kamenita krogla je podrla grajski zid, ki je pod svojimi razvalinami pokopal klativiteza. Erazem je bil zadnji svojega rodu. — Iste vrste kakor Erazmov grad pri Postojni je bil tudi grad Luknja (Lueg) na Dolenjskem in Landerska jama v benteški Sloveniji. V veliki landerski duplini je bila sicer že v . stoletju cer9kvica sv. I-vana Krstnika, a hkrati je služila tudi Slovencem kot zavetišče ob sovražnih napadih. Zato je imenujejo furlanski zgodo-pisci ‘•sloviensko trdnjavo.” Večina naših gradov je imela v poznejših stoletjih nemška i-mena. Vendar iz tega ne gre sklepati, da so bili vsi od tujcev zgrajeni. Nasprotno je lahko dokazati, da so imeli mnogi stari gradovi prvotno slovenska ime-n in slovenske posestnike. Na Štajerskem na pr. spominjajo na prvotne staroslovenske zgradbe: Ljubno (Leoben), Slovenji Gradec, Radgona (Ratigoysburg — Radogojev grad); na Kranjskem. Loka, Polhov gradeč, Bled, Smlednik, Kolovrat, Goriče, Škrljevo, Trebnje, Pusti gradeč, Zavrh; na Goriškem: Gorica, Ločnik, Pnem, Vogrsko, Viš-njevek; v Furlaniji: Belgrad, Černjev, Nebojse in še mnogo drugih. Kakor je slovensko plemstvo izgubile stik s svojim narodom, se vrglo po tuji nemški gospodi in se kmalu ponemčilo, tako so tudi gradovi poznsje dobili nemška imena. Oglejmo si po tem splošnem opisu najznamenitejše gradove, ki se večkrat omenjajo v naši zgodovini. Med najstarejše utrdbe je prištevati Blatograd (Moosburg) blizu Vrbskega jezera na Koroškem. Moral je obsegati več poslopij, ker se leta 888. že imenuje mesto. Okoli Blatograda je bilo široko močvirje, ki je varovalo prebivalce sovražnih napadov. Kralj Arnulf se je veškrat tu mudil, kar izpričujejo darilne listine, ki so bile izdane v Blatogradu leta 888. in 889. še znamenitejši je Krnski grad blizu Gospe Svete, kjer je biia morda nekdaj stolica slovenskih knezov. Dandanes je Krnski grad vas, a pred tisoč le. ti je bilo malo urtjeno mestece, ki je obsegalo kraljevi grad in še nekaj drugih poslopij. Nekateri frankovski vladarji so tu imeli svoj dvor. Ob Dravi, nasproti izliva reke Krke, je stal grad Kamen, kjer je bivala 1. 970. pobožna grofica Hildegarda, mati briksenškega škofa Alboina. Zapustila je svojemu sinu vso podedovano Hstnino, a ta je velik del izročil briksenški cerkvi. Tako je tirolska škofija dobila obsežna Posestva na Spodnjem Koroškem, ki so se izdatno pomnožila s posestvi na Kranjskem, ko je Alboin leta 1004. pridobil 'blejsko gospostvo. Hildegarda je umrla v sluhu svetosti. V cerkvi sv. Lovrenca, kjer je bil njen grob, so se Pozneje zgodila čudežna o-zdravljenja in kmalu je ondi Nastala sloveča božja pot. Ak-vilejski patriarh Bertold je v-sled tega leta 1238. cerkev izv zel iz oblasti kapiteljna v Do-brlivas: in jo neposredno podredil patriarhu. Zgodaj sie je pričel razvijati Beljak. V 9. stoletju je stal tukaj grad, ki je bil kraljeva last. Poleg njega je kmalu nastal dvor, kjer so.se naselili kraljevi vojaki (ministeriali) in drugi grajski služabniki. Ko je cesar Oton II. leta 979 podaril Beljak briksenškemu škofu Alboinu, je bila ondi že cerkev sv. Jakoba, kjer je sedaj mestna župnija. Ugodna lega na križišču trgovskih cest, ki so iz podonavskih Pokrajin in zapadne Nemčije vodile skozi kanalsko dolino in Pontabelj v Italijo, je malo na- Iz Primorskega (Nadaljevanje z 2. strani) selje kmalu dvignila. V začetku 11. stoletja (1007?) je prišel Beljak s Podkloštrom vred v Dosest bamberške škofije in že eta 1060. mu je cesar Henrik IV. podelil tržne pravice, sodno oblast, samoupravo, pravico kovati denar in pobirati mitnino. Hkrati je zagotovil vsem trgovcem, ki so potovali v Beljak in nazaj, varno pot. S tem je bil položen temelj poznejšemu raz-cvitanju Beljaka, ki je bil v srednjem veku najvažnejše trgovsko mesto na Koroškem. Razun omenjenih gradov je Koroška zlasti izza 12. stoletja dobila še mnogo drugih ponos-nejših stavb na svojih mnogoštevilnih gričih in gorah. Naj omenim le nekatere z letnicami vred, ko se prvič imenujejo: Otrovica (9. stoletje), Breže (860), Trebnje (1163), Grebinj (1160), Podklošter (1060). Pokrajine v spodnještajerski marki, ob Dravi, Savinji in Savi, ki so bile na meji Madjarov in najbolj izpostavljene njihovim napadom, je bilo še posebno treba zavarovati z močnimi utrdbami. Zato nahajamo tu že 9. in 10. stoletju celo vrsto gradov, najvzhodnejša in najmočnejša postojanka je bil Ptuj, kjer se je že zgodaj v okrilju varnega gradu razvilo celo mesto. S Ptujem je kmalu začel tekmovati Maribor (Marchburg — grad v marki). Ime samo naznanja začetek tega mesta. Bil je izprva močen grad v obram-30 proti MadjarOm, kjer so ime-,i mejni grofi svoj delež. Proti soncu 12. stoletja nahajamo tu majhen obzidan trg, ki se je vedno bolj razširjal in kmalu pridobil mestne pravice. Posebno gosto nastavljeni so bili gradovi v savinjski pokrajini ali grofiji (pagus §ovne), 'si se je raztezala od izirov Savinje do izliva Sotle, od Mirne na Kranjskem gori do Pohorja. Tu nahajamo že ob vznožju solčavskih planin star grad, ki je ail sezidan na temeljih staroslovenske urtdbe. Sedaj se imenuje Gornjigrad po nemškem imenu Oberburg; toda srednjeveško ime “Obremburg” bolj kaže na prvotni slovenski pomen (obrana ali abrarhba). Leta 1140. so grad spremenili v aenediktinski samostan. Južno od Gornjega grada, tam kjer Savinja pridene v celjsko kotlino, blizu Braslovč, se je dvigal na srednjevisokem griču Sovnek, dom plemičev sovne-ških in zibelka poznejših mogočnih celjskih grofov. Prvič se imenuje 1. 1130. Sovneški gospodje so bili divji, bojeviti vitezi, ki so mnogo škode storili gornjegrajski opatiji in žičkemu kartuzijanskemu samostanu, pa tudi v duhu pokore radi popravili svoje krivice z dobrimi deli in pobožnimi ustanovami. Friderick I. Sovneški je 1. 1335. pridobil Celje in si izprosil od cesarja Ludovika Bavarskega, da ga je povzdignil v grofovski stan in mu dal ime po novo pridobljenem posestvu. Tako so Sovneški gospodje postali grofi celjski. Toda stari celjski grad je stal že več stoletij prej. Mejni grofi savinjski iz rodbine Seliče-Breže so že okoli leta 976. imeli tu svoj sedež. Ko je rodbina z blaženo Hemo leta 1045. izmrla, so prešla njihova posestva v tuje roke. Isti mejni grofi so imeli še več drugih gradov ob SaVi, tako Rajhen-burg (omenjen že 1. 895.), Kozje, Pilštanj; na sedanji kranjski strani pa Skreljevo pri Št. Rupertu in Mokronog. “V “kranji marki” vzbuja naše zanimanje zlasti ljubjanski grad, s katerim je združen prvi početek sedanjega glavnega mesta dežele Kranjske. Žal, da i-mamo prav o tem kraju mnogo manj zanesljivih zgodovinskih Akcije do Marijinih družb, Siro-tišč, dolge vrste duhovnikov in) semeniščnikov. Zastave so plapolale v vetru v ozadju pa so se blesteli v večernem soncu šej zasneženi hribi. Stolnica je bila premajhna, da bi sprejela vso' velikansko množico. Večina jei ostala zunaj cerkve in ]e po zvočnikih sledila lepi slovesnosti. Po pozdravnih besedah je spregovoril sam nadškof in se ganjen zahvalil za tako veličasten in prisrčen sprejem. Pozdravil je tudi slovenske vernike, ki so mu ravno tako pri srcu kot italijanski in do katerih je veliko razumevanje in sočutje, kadarkoli so v teh dneh prišli se: mu poklonit. Prepričani smo, da nam bo še nadalje ostal naklonjen in da bodo tedaj utihnili vsi, ki ga sedaj blatijo krivem obtožujejo. TRŽAŠKE VESTI krivičnih obsodb in seveda tudi nem življenju. Bolelo ga je, da nositi visoke stroške za revizij-jje bil pri zadnjih občinskih voski postopek. Bivšim fašistom■ litvah izvoljen županom lepe pa, tudi tistim, ki so bili letaj cerkljanske občine manjši kmet 1945 obsojeni na smrt, gre mi- Sleme Franc, na njega pa ni nih-nistrstvo zelo na roko, kot se jei če mislil. izkazal prav v primeru Bacchet-tija. Usoda naših dvoran. — Globoko nas je zadelo izzivalno- vprašanje Renza Bassanija v "Giornale di Trieste,” naj dokažemo, da smo kdaj dali naše dvorane v Trstu na razpolago za italijanske prireditve. Verjetno je Renzo Bassani v Trstu prav malo časa, sicer bi vedel, kaj se jei zgodilo z našimi dvoranami in ne bi postavljal tako neumnih pokazal-vPrašanj v obrambo prepovedi, da se ne daje dvorana hotela Excelsior na razpolago za slovenske indipendentistične prireditve. Naj ve, gospod Renzo Bassani, tržaški vodilni agent itali-in po 1anske zavarovalne ustanove! INA, lastnice hotela Excelsior, da smo imeli Slovenci ob priho- Razveljavljena sodba bivšega fašista. (Demokracija II štv. 7.) Fašistovski prvak Bacchetti, ki ie bil leta 1945. obsojen na smrt radi dokazanih zločinov poboja in drugih obtožb, je bil te dni izpuščen na prosto. Več poslancev je stavilo vprašanje na pravosodnega ministra, naj pojasni razloge tega ravnanja. Dobili so odgovor, da je bil Bacchetti krivično obsojen na smrt, kar je sedaj pravosodno minstrstvo ugotovilo po dokazih, ki jih je prejelo. To pojasnilo zveni kaj čud- Svoj čas smo dobili v roke navodilo komunistične partije, ki je svojim agitatorjem in propagandistom naročala, naj skušajo predvsem pridobiti za sodelovanje domišljave pa neumne ljudi, ki smatrajo, da jih drugod zapostavljajo in pri drugih strankah ne dovolj upoštevajo. Komunisti so mojstri v tem, da lovijo neumne ribice na pravo vabo. Tudi Erzarja so vjeli na svoj trnek; upal je, da bo igral važno vlogo, ko pridejo partizani na oblast—. Ob prihodu nacistov na Gorenjsko je bil pod vplivom propagande tudi navdušen za Hitlerja in je bil imenovan v občinski sosvet od nemških oblasti. Sin Stanko Erzar je bil bolj vati, kar pa je značajni duhov-jrializem, vera, ki taji duhovnik odklonil. Zato so ga pričet-nega in osebnega Boga, duhov-kom 1. 1950 zaprli v Kočevju.'no dušo, posmrtno življenje, Tu so ga tako strahovito muči-vera, kateri je bistveno sovra-li, da so končno dobili od nje-stvo do krščanstva, ki ga hoče ga izjavo, da se odpoveduje popolnoma uničiti. Kakšni ka-svoji službi in da bo sodeloval toličani pa bi bili to, ki bi po- s tajno policijo UDBO. Ko je bil nato izpuščen iz ječe, se- seveda ni smel več vrniti na svoje službeno mesto v Rib- magali komunizmu uničevati katoliško vero in cerkev? ! Komunizem je po svojem bistvu totalitaren in nasilen, to se du Italije na naša tla po koncu po materi in pod njenim vpli-prve svetovne vojne, preko sto|vom. Nadarjenega dečka so prosvetnih organizacij z lastnim|dali v kranjsko gimnazijo, tam sedežem in potrebnimi prostori je stanoval v župnijskem dija za družabne prireditve. Da bo vedel, kaj se je zgodilo s temi našimi dvoranami, mu svetujemo, naj si nabavi književno mojstrovino g. Risoba, bivšega uredni- ka tržaškega “Piccola” “II fas-cismo nella Venezia Giulia, dalle origin! alia marcia su Roma” Naj pogleda -naslovno stran te knjige, ki se ponaša z zločinskim dejanjem požiga našega narodnega doma! Slična usoda je do- ne na uho nas Slovencev, ki smo j letela tudi naše dvorane v Roja-od fašizma utrpeli največje zlo- nu, Barkovljah, Skednju in poj čine in nečloveško, preganjanje^ vsej tržaški okolici in v mestu in bili pred “posebnim sodiščem! samem. Kaj naj še rečemo, da za zaščito države” “priznani” kot se gospodu Bassaniju opraviči zločinci in hudodelci. Pulj, Bazovica in Opčine predstavljajo tri morišča, tri svetla žarišča našega hrepenenja po svobodi in predstavljajo dovolj zgovoren dokaz fašističnih grozodejstev in naše Kalvarije. Vse to ne zgane vladujočih v Rimu niti danes, ko so bile razne take obsodbe že razveljavljene od pristojnih italijanskih sodišč. Sami si morajo zahtevati pregled poročil, kakor o drugih mestih po Slovenskem. Gotovo je ljubljanski grad naj starejša točka' Ljubljane. Že Rimljani so utrdili to naravno središče dežele. (Dalje prihodnjič) mo, ker mu ne moremo staviti na razpolago naših dvoran? ------o----- Matija Škerbec: CERKLJE PRI KRANJU med okupacijo in revolucijo (Nadaljevanje) To je bil velik kmet, pravi kulak, kakor takim pravijo komunisti. * Gorenjski gruntar, ki je bil ves ponosen in zaljubljen v svojo veliko kmetijo in dobro zemljo, rad pa bi bil nekaj po- škem zavodu. Bil je skromen, dober dijak, primerno talentiran. Po maturi je odšel v semenišče in je imel leta 1940 novo mašo. Bil je odličen duhovnik. Prva njegova služba je bila v Stari Cerkvi pri Kočevju. Ko so Italijani zasedli Staro Cerkev, :so nekatera dekleta “šmirala” — kot pravijo — z italijanskimi vojaki. Vneti in idealni kaplanje posvaril ta pokvarjena in lahkoživa de-jkleta, toda bil je ovaden Italijanom, ki so ga aretirali in na-jto obsodili na daljšo ječo, češ da je sovražno nastopal proti italijanski viteški vojski! Ne-Ikje blizu Rima je ipladi duhovnik sredi med zločinci moral trpeti vse strahote italijanske ječe. Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Slovenijo ves izčrpan. L. 1949 so komunisti zaprli ali izgnali vse'‘duhovnike v veliki župniji Ribnica, kjer so v mirni dobi pastirovali najmanj trije duhovniki. Tedaj je bil tja kot edini duhovnik nastavljen Erzar Stanko. Toda zagrizeni komunisti v Ribnici so na vsak način hoteli odstraniti tudi še tega duhovnika. Najprej so partijci zahtevah od vatno življenje urediti po svojem materialističnem svetovnem nazoru z nasiljem, ki ne dovoli nobene svobode nadnaravni veri, ne svobode vesti, ne svobode mišljenja in ne svobode demokratičnega življenja! Ali naj bi pošteni in svobodoljubni Slovenci sami pomagali uničevati svobodo svojemu lastnemu narodu ?! Komunizem se pač poslužuje takozvanih koristnih budal, da potom teh pride do oblasti, ko pa je dosegel svoj cilj, so tudi koristna budala doigrala svojo vlogo in se morajo potem ali popolnoma podvreči komunizmu ali pa so kruto likvidirana brez usmiljenja in brez ozi-’ ra na zasluge, ki so si jih stekla za zmago komunizma. (Dalje prihodnjič.) ------o------- Molki dobijo delo menil in igral kako vlogo v jav-* ujega, da mora z njimi sodeli- Oskrbnik dobi delo Potrebujemo oskrbnika, da ji delal poln čas ali samo deloma. Delo se lahko izvrši zvečer, 5 dni na teden. Vprašajte pri PREISKUŠENI BOREC pripada 137 krilu našega lovskega letalstva in je bilo Jacgue” je prvo jet-letalo. ki je vzdržalo tako dolgo. Tale F-84 Thunderjet ima za seboj 1,000 ur borbe. Letalo doslej na 536 poletih. “Miss Roman o ljudeh, ki jih leja po svobodi Zgodba o globoki ljubezni dveh mladih ljudi, njunem gorečem idealizmu in samožrtvovanju za svobodo “Ljudska pravica” in “ljudska demokracija” razgaljeni v ostri luči satire. s°nca^ ' -■ - - cl iKuafts G/. * Roman, ki ga čitajo povsod, kjer žive Slovenci v svobodi: v Severni in Južni Ameriki, v Avstraliji, Angliji, Franciji, Italiji, na Tržaškem, Goriškem in Koroškem, v Egiptu in celo -v Siamu. TE KNJIGE NE BI SMELO MANJKATI V NOBENI SLOVENSKI NEKOMUNISTIČNI HIŠI! Trdo vezan, 274 strani, z lepo naslovno sliko. Cena $3.00. Denar pošljite z naročilom. ISllP^ IVAN JONTf Z Hi AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. Naroča se pri: ali TRIGLAV PUBLISHING 1107 E. 74 St. Cleveland 3, O. nico, niti ni smel sprejeti kake pravi, da hoče vse javno in pri-druge duhovniške službe, pač pa je moral na delo v neko tovarno v Mariboru. Ker ni izpolnil obljube in ni hotel tu ovajati svojih sodelavcev v tovarni, so ga ponovno aetirali in odvedli na prisilno delo v Litostroj v Ljubljani, kjer je moral ves sestradan opravljati najtežja prisilna dela. Po nekaj mesecih mučenja v Litostroju so ga najbrž februarja 1951. nekoč odvedli in na potu nekje ustrelili. Komunisti so potem raztrosili1 govorico, da je hotel ubežati in da je bil na begu ustreljen. Nihče ne ve, kje je bil umorjen in ne kje je pokopan! V Cerkljah mu je zvonilo 22. julija 1951. Ta mladi duhovnik je svaril svojega očeta in tudi svojega brata, toda zaman! Stankov brat Lovrenc Erzar, ml. pa je bil očetovega značaja! Svoj čas je bil gojenec kmetijske šole na Grmu, kjer pa se je navzel le še večje domišljavosti. Izdajal se je za živinozdravnika in res po okolici zdravil živino. Komunistična propaganda ga je popolnoma osvojila, da je postal navdušen propagandist za O. F. Svoj živinozdravniški posel, ki mu je dovoljeval, da se je lahko mirno kretal po okolici, je izrabljal pridno za propagando za partizane. Postal je tere-nee in tako soodločal, kdo naj bo mobiliziran, izropan ali ubit. Ko so komunisti sodili in obsodili v smrt živinozdravnika Liparja Franca iz Nasovč in njegovih šest tovarišev, so kasneje dobili domobranci v roke napisano smrtno obsodbo in na njej je bil podpisan kot sodnik tudi mladi Erzar Lovrenc. Nekateri sumijo, da je Erzar odgovoren, da so komunisti pobili kranjskega živinozdravnika Bedenka, dasi je držal z O. F. in njegovega naslednika in tudi Liparja zato, da bi on edini ostal kot živinozdravnik. — Koliko je na tem resnice, se seveda ne more dognati! Dejstvo pa je, da so bili tako vsi ti trije živinozdravniki od komunistov pobiti in da je za Liparja obsodbo sopodpisal tudi Erzar. Radi tega so kasneje domobranci v Cerkljah mladega Erzarja aretirali in so ga Nemci zaprli v Begunjah, toda ga že kmalu nato izpustili! Ko je šel iz Begunj proti domu, je srečal nekje pod Brezjami domobransko patrulo iz Cerkelj. Fant je bil sedaj, ker so ga Nemci izpustili, tako predrzen, da je pričel na cesti zmerjati domobrance, ti so ga pa ustrelili. Tako je Erzar izgubil svoja najstarejša sinova, eden je bil ubit od komunisov, drugi pa od domobrancev. Pa še se mož ni spametoval. . . šele potem, ko so partizani prevzeli v deželi oblast in pričeli kmetom jemati zemljo, živino in pridelke, ko je moral s svojo vprežno živino sredi največjega dela na prisilno delo v Tržič, šele takrat se je najbrž tudi temu možu posvetilo, komu je pomagal do oblasti, da je pričel hoditi okrog ves potrt in v sebe zatopljen. .. Pekel sodelavcev Od ljudi, ki ne poznajo ko-munist-ičnh idej in njihove taktike, kaj pogosto čujemo ugo-vot in smešno vprašanje: “Zakaj pa se niste pridružili komunističnemu osvobodilnemu gibanju? Če bi bili sodelovali s komunisti, bi ne bilo toliko žrtev!” ! Komunizem je vera v mate- NORTH AMERICAN BANK CO. 15619 Waterloo Rd. (62) Mesar dobi delo Izkušen mesar dobi delo, stalna plača za zanesljivega delavca. Vprašajte na 784 E. 152 St. (63) DELAVCI Dnevno in nočno delo Plača od ure vsake starosti THe E. W. FERRY SCREW PRODUCTS, Inc. Smith Rd. olf Brookpard Rd. (X) MALI OGLASI i Iz pisma iz Clevelanda: 7. marca 1952 ‘CHERNE HEALTH BATH, 6904 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Videla sem pri družini L. Vašo zdravilno kopel in slišala, kako so vsi zadovoljni ž njo. Sporočite mi, kdaj jo dobim, da Vam pošljem ček za $25.00.” Hvala Vam, Mrs. F., ker ste že medtem dobila kopel, prosim, povejte še drugim, kako služi dobro za prehlad, revmo in drugo. Trgovina naprodaj Proda se grocerija, ustanovljena 10 let, moderna oprema, dobra zaloga, v okolici E. 152 St. in Waterloo Rd. Broker EX 1-2889 TY 1-5986 (62) Hiše naprodaj 2 hiši sta naprodaj v bližini cerkve sv. Vida, ena primerim za veliko družino in druga za majhno družino. Za podrobnosti pokličite HE 1-2783 po 6. uri. —(62) Soba v najem Dobi se spalna soba v najem. Dve postelji za dva fasta. Kdor se zanima naj vpi-aša pri Mrs. Cimperman, 729 E. 156 St., ali naj kliče LI 1-0151. —(62) as •* HENRIK SIENKIEWICZ: i ; Z ognjem in mečem Vedel je, da je bil Skrzetuski človek kakor solza— cenil ga je torej in mu je bil hvaležen za vdanost. Z radostjo je tudi izvedel, da se je njegov ljubljenec zaljubil v hčerko Vasilija Kurčeviča, starega sluge Višniovieckih, če-gar spomin je bil tem dražji, čim žaiostnejši je bil. “Ne iz nehvaležnosti do kneza,” je rekel} “se nisem zanimal za deklico, a ker se varuhi niso pokazali v Lubnijih in ni bilo nobenih pritožb radi njih, sem mislil, da so poštieni. Ker si me pa ravnokar spomnil nanjo, se bom zanjo pobrigal kakor za lastno hčer.” Ko je Skrzetuski slišal to, se ni mogel načuditi dobroti tega gospoda, ki se je sam očital, da se ob navalu različnih poslov ni zavrel za usodbo tega otroka nekdanjega vojaka in dvorjana. Vtem je vstopil gospod Biho-viec. ‘"Gospod,” je rekel knez, “kar sem rekel, sem rekel: če hočeš, pojdeš, toda prosim te, stori to radi mene in odstopi posel Skr-zetuskemu. On ima svoje posebne in dobre vzroke, da bi rad poslanstvo, a za te preskrbim drugačno nagrado.” “Milostivi knez,” odvrne Bi-hoviec, “velika je milost Vaše knežje milosti, da prepuščaš to, kar lahko zapoveš, moji volji; te milosti ne bi bil vreden, če bi je ne sprejel z najhvaležnejšim srcem.” “Zahvali prijatelja,” je rekel knez, obrnivši se do Skrzetuske-ga, "ter pojdi in se pripravi na pot!” Skrzetuski je res vroče zahvalil Bihovca, a za nekoliko ur pozneje je bil gotov. V Lubni- PREDNO POTUJETE se oglasite pri SLAKU na vogalu Norwood in Glass, da Vaša očala natančno pregledamo, da jih boste na potovanju lahko rabili. Izdelujemo tudi sončna očala za rabo v bleščečem soncu na krovu in v planinah. Imamo 16 let izkušnje, najmodernejše okvire, najboljše steklo. Leče brusimo sami na naših strojih. Prijazno odgovorimo na vsa vaša vprašanja v zadevi očal. Se priporočamo. Bon. Voyage! V STARI DOMOVINI NE DOBITE AMERIŠKE BIFOKALE IN OKVIRE jih mu je že davno bilo težko sedeti, a ta ekspedicija je ugajala vsem njegovim željam. Naj. ppej bo videl Heleno in potem — to je res — se mu bo treba od nje ločiti za daljši čas, toda baš tak čas je bil potreben, da se po tolikih nalivih pota utrde, da bodo mogli vozovi po njih. Prej bi kneginja in Helena ne mogli do Lubni j, Skrzetuski bi moral čakati v Lubnijih ali pa presedati v Rozlogih, kar bi bilo proti pogodbi s kneginjo in še več — bi vzbudilo v Bohu-nu sumnjo. Popolnoma varna pred njegovimi namerami je Helena mogla biti šele v Lubnijih. Ker je torej morala ostati še dosti časa v Lubnijih, se je zdelo Skrzetuskemu najbolje, da odide, in jo ob vrnitvi odpelje že pod obrambo kneževe vojne sile. Ko je namestnik vse to premislil, je hitel z odhodom, sprejel liste in instrukcije od kneza in od blagajnika denar ter se še pred nočjo odpravil na pot; spremljal ga je Rzedzian in štirideset semenov iz knežjega kozaškega prapora. VII. Bilo je že v drugi polovici marca. Trava je bujno poganjala, perekotipole so zacvetele, po stepi je zavrelo življenje. Idoč zarana na čelu svojih ljudi, je namestnik jahal kakor po morju, čigar gibke valove je zibal veter. In povsod polno veselja in pomladnih glasov, krikov, žvrgolenja, žvižganja, dleskanja, frfotanja peruti, radostnega brenčanja obadov: stepa zveneča kot lira, ki igra na njej roka božja. Nad glavami jezdecev jastrebi, tičoči nepremično v nebesni modrini, nalik obešeni križi, trikotniki divjih gosi, nizi jastrebov; na zemlji črede podivjanih konj: evo, leti čreda stepnih konj. Vidi se, kako režejo travo s prsmi, drve kakor burja in obstajajo kakor pribiti, obkoljujoč jezdece v polkrogu; njih grive so razpuščene .nozdrvi so razpete, oči podivjane! Rekel bi, da hočejo raztepsti nepoklicane goste. Toda še trenutek in naglo sprhne-jo in izginejo ravno tako hitro, kakor so pridrveli — samo trava šumi, le cveti migetajo! Topot je potihnil in znova se šli-ši le ptičje gostolienje. Na videz veselo, a nekako žalostno sredi te radosti, na videz šumno in vendar pusto — o, široko in prostrano! S konjem tega ne doteoeš, z mislijo ne dosežeš — . . vendar je mogoče to otožnost, to pustinjo, te stepe vzljubiti in s tesnobno dušo krožiti nad njimi, na njih mogilah počivati, njih glasove poslušati in odgovarjati. Bilo je jutro. Velike kaplje so bleščale po travi in grmičevju, hladni vetrovi so prihajali in sušili zemljo, na kateri so stale po nevihtah široke kaluže, kakor razlita jezera, na solncu lesketajoč se. Namestnikovo spremstvo se je pomikalo polagoma, ker je bilo težko hiteti, ko so se konji mestoma pogrezali do kolen v mehki zemlji. A namestnik jim je nudil malo počitka po mogilnih grebenih, ker se mu je mudilo, da pozdravi in se poslovi. Nekako opoldne drugega dne, ko je prehodil kos gozda, je že zagledal mline na veter v Rozlogih, razmetane po vzgorjih in bližnjih mogilah. Srce mu je bilo kakor kladivo. Nihče ga tam ne pričakuje, nihče ne ve, da pride; kaj pač pove ona, ko ga zazre? Glej, tu so že koče sosedov, ki jih zakrivajo vrti, zasajeni z mladimi višnjami — dalje raz-stresena vas grajskih podložnikov in še dalje se vidi vodnjak na grajskem dvorišču. Namestnik je vzpel konja in se pognal v skoku in za njim spremljevalci; leteli so skozi vas z žvenketom in truščem. Tuintam je buhnil kmet iz koče, pogledal, prekrižal se: “Ali so vragi ali niso vragi? Ali so Talarji ali niso Talarji?” Blato tako brizga izpod kopit, da še ne poznaš, kdo leti. In oni so medtem prileteli do dvorišča in obstali pred zaprto brano. “Hej! Kje je kdo? Odpri!” Hrušč in renčanje psov je priklicalo ljudi z dvora. Pridrveli so vsi prestrašeni do brane, misleč, da je morda napad. “Kdo prihaja?” i 1 “Odpiraj!” “Knezov ni doma.” “Odpri, poganski sin! Mi prihajamo od kneza iz Lubnij!” Družina je naposled spoznala Skrzetuskega. “A to je vaša milost! Takoj, takoj!” Odprli so vrata in vtem je tudi sama kneginja stopila pred vežo in, prikrivši oči z roko, gledala na prišlece. Skrzetuski je skočil s konja, se ji pr.ebližal in rekel: “Milostiva, ali me ne poznaš?” “Ah! to je gospod namestnik. Mislila sem, da je tatarski na- P APIH AN JE IN BARVANJE SOB PROST PRORAČUN Pokličite FRANK C. PAPEŽ MI 1-3174 Ali ste prehlajeni? Pri nas imamo izbzorno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drttg 15702 WATERLOO RD. KE 1-0034 pad. Klahjam se in prosim v sobe.” “Gotovo se čudiš, milostiva,” — je rekel Skrzetuski, ko so že vstopili do srede — “da me vidiš v Rozlogih, in vendar nisem prelomil besede, ko me je sam knez poslal do Čehrina in še naprej. Velel mi je, naj se oglasim v Rozlogih in naj poprašam po vašem zdravju.” ‘Hvaležna sem njegovi knežji milosti, kakor tudi tebi, cenjeni gospod in dobrotnik. Ali nas misli kmalu spoditi z Rozlo-gov?” “O tem sploh ne misli, ko ne ve, da vas je treba spoditi; a kar sem povedal, to se zgodi. Vi ostanete v Rozlogih, jaz i-mam svojega kruha dosti.” Ko je kneginja slišala to, se je takoj razvedrila in rekla: “Sedi, gospod, in bodi vesel, kakor sem jaz tebe vesela.” “Ali je knežnja zdrava? Kje je?” “Vem, da nisi prišel k meni, moj vitez. Zdrava je, zdrava; dekle se je od te ljubezni še zdebelila. Toda takoj jo pokličem, a tudi sama se malo preoblečem, ker me je sram, tako sprejemati goste.” Kneginja je namreč imela na sebi krilo iz pisanega katuna, povrhu kožuh in škornje iz telečjega usnja na nogah. V tem trenutku pa je Helena, dasi nepozvana, pritekla v sobo, ker je izvedela od Talarja Čehlija, kdo je prišel. Priletela je zasopla in krasna kakor višnja, skaro ni prišla do. sape in samo oči so se je smejale od sreče in veselja. Skrzetuski je skočil k njej in ji poljuboval roki; ko pa se je kneginja diskretno odstranila, ji je poljuboval tudi usta, zakaj bil je strasten človek. Ona se tudi ni dosti branila, čuteč, da je zagospodovala nad njo slabost vsled sreče in radosti. “A se te nisem nadejala,” je šepetala, mežikajoč s svojimi prekrasnimi očmi, “ali nikar tako ne poljubljaj, ker se ne spodobi.” “Kako naj ne poj ubij am,” je odgovoril vitez, “ker med ni tako sladek kot so tvoja usta?” Mislil sem že, da skoprnim brez tebe, dokler me sam knez ni poslal semkaj.” ‘Torej knez ve?” “Povedal sem mu vse. In bil jie vesel, spomnivši se kneza Va-sila. Ej, najbrž si mi kaj zavda-la, da še sveta za teboj ne vidim.” “Božja ljubezen je tako tvoje zaslepljenje.” “Ali pametuješ še oni omen, ki ga je storil sokol, ko je nama Dektefa in žene; Za fine in najnovejše mode SPOMLADANSKE STERLING SUKNJE in SUTE DIREKTNO IZ TOVARNE po najnižjih cenah v Cleveland-u se obrnite z zaupanjem na BENKO B. LEUSTIG-a 1034 Addison Rd. ENdicott 1-3426 vklekel skupaj roki? Poznalo se je, kaj je bilo namenjeno.” “Spominjam se . . “Kako sem hodil v Lubnijih od tesnobe na Solonico, kako sem te videl prav živo, a ko sem iztegnil roko, tedaj si mi izginila! A sedaj si mi ne umakneš več, saj tako mislim, da nama že nič več ne pride na pot.” “Če se kaj zgodi, tedaj ne bo moja volja.” “Povej mi še enkrat, da me ljubiš.” Helena je povesila oči, a odvrnila resno in odločno: “Kakor nikogar na svetu.” (Dalje prihodnjič) -------o------ Kupujte Victory bonde! ANGLEŠKO- SL0VENSK0 BERILO (DR. KERNA) je zopet v zalogi. Po poiti stane $3.25. Dobite ga v potniški pisarni AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U. S. A. , ■ . \ . NAROČITE SI » . » V ’ *'* • - - ; '/v- " ? v 1 7 r t ^ ‘ j DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINO NAJVECJl SLOVENSKI ZA VELIKO NOC! Kakor druga leta, tako imamo tudi sedaj polno zalogo doma soljenega in prekajenega mesa, kot šunke, želodce, klobase in 'plečeta. Dovažamo na dom. Naročila j j sprejemamo in pošiljamo po pošti (j tudi izven mesta. ^—■ potrebujete: moko, sladkor, maslo, orehe (cele in jedrca), bele rozine, med, jajca in vse vrste zelenjavo. POLNA ZALOGA SVEŽEGA MESA IN GROCERIJE PO ZMERNIH CENAH HOLMES AVE. MARKU 15638 Holmes Ave. Cleveland 10, Ohio Liberty 1-8139 VELIKONOČNA POSTREŽBA \ ADRIA GIFT PARCEL 5099 STANLEY AVE. TEL. MO 2-4861 ŠT. 2 MAPLE HEIGHTS, OHIO STANDARD POŠILJKE ......$8.50 20 lbs. riža 20 lbs. spaghetti ŠT. 12..................$10.50 10 lbs. sladkorja 10 lbs. riža 10 lbs. spaghetti 10 lbs. masti ŠT. 24...................$12.90 10 lbs. sladkorja 10 lbs. zdroba (farina) 8 lbs. riža 5 lbs. mleka v prahu 2 lbs. čokolade 1 lb. kakao 1 lb. putra 1 lb. bonbonov 2 kom. marmelade POSEBNE POŠILJKE 100 lbs. RIŽA ....................................$16-00 100 lbs. SLADKORJA ...............................$16.00 100 lbs. BELE MOKE ...............................$10.75 100 lbs. SPAGHETTI ...............................$17.00 100 lbs. FIŽOLA ..................................$17.00 100 lbs. JEČMENA (Barley) ........................$16.00 Najboljši “SINGER” ŠIVALNI STROJ ................$150.00 PRVOVRSTNA KOLESA (Bicycle) ......................$45.00 RADIO APARAT izvrstne nemške znamke J‘Schaub,” 220 volt, 5 cevi (tubes), vse valovne dolžine ...$60.00 Krasna URA BUDILKA z lepim usnjenim poklopcem .....$10.00 BRITEV (Razor), nemške znamke “Rostfrei” Solingen..S 4.00 ELEKTRIČNI LIKALNIK (Pegla) ......................$11.00 PRI VSEH NAVEDENIH CENAH SO VKLJUČENI PREVOZNI STROŠKI DO ZADNJE POŠTE ALI ŽELEZNIŠKE POSTAJE PRE. IEMNIKA. VSE BLAGO JE PRVOVRSTNO. JAMČIMO ZA SLUČAJNO DELNO ALI CELOTNO IZGUBO. PREJEMNIK PREJME POŠILJKO V NAJKRAJŠEM ROKU. PISMA, NAROČILA IN DENAR (Check, Money Order ali Cash) POŠLJITE NA GORNJI NASLOV. Označite zadnjo železniško postajo in pošto._ AKO ŽELITE POSEBEN PAKET, PIŠITE NAM. PIŠITE PO NAŠ OBŠIREN CENIK. Ako želite predplačati 200 dinarjev pristojbine, dodajte vsakemu znesku 50c DNEVNIK NAROČAJTE TISKOVINE PRI AMERIŠKI DOMOVINI Pozor!... Pozor! Ako vaš avtomobil rabi kakega popravila, to je, da je treba popraviti ogrodje, fenderje ali prebarvati vaš avto, da bo zgledal kot nov, to se zaupno obrnite na slovensko podjetje SUPERIOR BODY & PAINT CO. 6605 St. Clair Ave. Tel.: ENdicott 1-1633 ker vam prenovimo vaš avto, da ga boste veseli. Cene zmerne, postrežba točna in solidna. FRAN,K CVELBAR, lastnik. if. I OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in postrežba točna. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca JOHN 114« E. «1. St. OBLAK HE 1-I71«