rtoBtahta plačana ▼ gotovfnL Leto LXVII., št. si Ljubljana, sobota j. marca 1934 Cena Din i.- Iahajft vsak dan popoldne, lzvzemđi nedelje ln praznik«. — Inseratl do 30 peti t vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a. Din S.-, večji inseratl petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA« Rnafljeva ulica ti. 6 Telefon it 3122, 3123, 3124, 8125 in 81» Podružnic«: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 6A podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 Račun pri pofltnem čekovnem zavodu v LJubljani St. 10.351. Vihar v Narodni skupščini Na današnji seji skupščine je prišlo do viharne razprave o obtožbah proti prometnemu ministru — Načelno glasovanje o proračunu bo popoldne Beograd, 3. marca. Proti vsem pričakovanju je bila današnja zaključku načelna razprave posvečena seja Narodne skupščine izredno burna in tako viharna, da jo je moral predsednik prekiniti. Zato se je razprava zavlekla in bo načelno glasovanje o proračunu še-ie popoldne. Povod za viharne prepire so dali deloma govori nekaterih opozicijskih posiancev, ki so napadali vse kr.žem in izzivali kreg in prepir, deloma pa ponovni o^tri napadi na prometnega ministra n zahteve, naj takoj poda ostavko. Prvi je govoril na dopoldanski seji narodni poslanec Milan riodžera (Narodni klub), ki j-e prav obširno razpravljal o notranji politiki. V svrho osebnega po.asnila je spregovoril nato podpredsednik finančnega odbora dr. Slavko Sečerov. Ko je naslednji govornik Jovan Misirlić v svojem govoru ostro napadel prometnega ministra, ki je bil danes osebno navzoč, je nato povzel besedo minister g. Laza Radivojevič in izjavil, da je Narodni skupščini vsak čas na razpolago ter da bo v teku podrobne razprave o njegovem resoru podal vsa zahtevana pojasnila, da se stvar do kraja razčisti in da bo imela Narodna skupščina sama priliko o vsem tem presojati in odločati. Ko je nato narodni poslanec Avramovič znova ostro napadal prometnega ministra, ,e prišlo med poslanci do hudega prerekanja. V večjih in manjših skupinah so se kregali tako bučno, da je moral predsednik seje prekiniti. Po zopetni otvoritvi seje je povzel besedo bivši prometni minister Andra Stanič, ki je ponovil svojo zahtevo, naj minister Kadivojević takoj poda ostavko in obenem spregovori preld rueim milijonom dobro izšolanih vojakov v raznih furman jah. Washington. 3. marca. r. Ameriška vlada fe kot odgovor na angleško spom?nico v rpjzorožitvenem vprašanju naslovila ArujUii «nomenico, v kateri Amerika ponovno izraža željo, nai bi se vse države izrekle pripravljen? za zaključitev nenapadalne po-jrodbe. V državnem departementu so sle-le podatkov o vsebini te spomenice zelo rezervirani, toda zatrjuje se. da ie Anglija nasproti Ameriki izrazila željo za zaključitev konvencije v zaščito pred sovražnimi vpadi. V ameriški spomenica se naglasa, da Amerika nima interesa na nadaljnjih razorožit-venih pogajanjih, dokler s^ Evropa ne bo odločila za dejansko razorožitev. V B?li hiši in tudi državni tajnik Hjll odklanjajo vsak nadaljnji komentar, ker se hočejo izogniti vtisku. da bi se hotela Amerika u le-ležiti razorožitvenih razgovorov, ki se vtšž trenutno med evropskimi državami. Razen tega se bodo ti razgovori nanašali tudi na politična vprašanja, v heterfll Amerika absolutno noče biti udeležena. Parii. 3. marca. r. Francoska vlada fe na današnji seii ministrsk^a sveta sklenila, da bo zelo skrbno storila ukrep* glede raz-orožitvenih predlogov, ki jih je prinesel angleški delegat EdeflL Vsi trije člani sveta nacionalna obrambo, vojni minister maršal Fetain, zrakoplovni minister general De-nain in mornariški minister Pietri so bili naprošeni. naj izdelajo s področja svojih tehničnih vprašanj izčrpna poročila, ^vet nacionalne obramb1 bo t» poročila zdrufcil m jih v celoti predložil ministrskemu svefj. Staviski je »razdelil" nad 200 milijonov Oblasti so sedaj aretirale tudi vdovo Staviskega — Preiskava iznaša vedno nove senzacije Parii. 8. marca. A A. V zvezi z včerajšnjo senzacionalno aretaciio ne. Staviski se doznava, da ie hotela ea. Staviski z nekimi svojimi prijatelji pobegniti v inozemstvo. Zato i? preiskovalni sodnik odredil, nai jo policija aretira, da s tem prepreči nien b^G. Ga. Staviski bo važna priča pri predstojećem zasliševanju raznih kompromitiranih osebnosti. Po driKri strani se doznava, da \i bil s pokoinim Staviskim v Chamonixu tudi nh> eov osebni čuvar boksač Nj^men. Oba sta Skušala tedai pobegniti čez mejo. Preiskovalni sodnik ie zdai vnov:č zaslišal Njeme-na- Zdi se. da je ta še najbolje informiran o okolnostih smrti Staviskega v Chamonixu. Na podlagi čekovnih knjižic, iz katerih so iztrgani mnogi taloni. so preiskovalne oblasti ugotovile, da ie Staviski izplačal raznim osebam nad 200 milijonov frankov. Te knjižice so se v zadniem času nahaiale v neki londonski banki, kamor jih ie poslal bivši osebni tainik Staviskega. eedai aretirani Romagnino. O teh knjižicah so snoči razpravljali tjdi na seji vlade. Današnji listi trde. da notranii minister Sarraut še ni sporočil 6vojim ovarišem v vladi imena ose-b». ki t? čekovne talone izročila oblastvu. Ta oseba ie po nasvetu organov javne varnosti odpotovala iz Pariza, da ie ne bi napadli. Pariz, 8. marca. AA. V zvezi z aretacijo soproge Staviskega piše v »Victoire« Gustav Herve med drugim tole: Do včeraj nI bilo mogoče najti čekovnih talonov pokojnepa Staviskega. Ga. Staviski se je prosto gibala po Parizu, misleč, da Je nihče ne bo nadlegoval Včeraj pa so našli čekovne talone in go. Staviski so aretirali. Odkod ta nagla izprememba? To je jasno. Do včeraj je v Franciji vladala neka politično-policijska mafija. Ta vpliv je segel do pravosodnega ministrstva in do ministrstva za notranje sadeve Mej pa je ta mafija razbita in zadeva se Je zaradi tega obrnila na bolje. Pariz, 3. marca. AA. Zagonetni »mor pariškega soduika Princa še vedno razburja francosko javno mnenje. Listi pri-občujejo o tem mnoge komentarje. Današnji »Echo de Pariš« pravi med drugim: Sodnega svetnika Princa so ubili zato, ker je vsem povedal, da se pri njem nahajata dve zelo važni pismi bivšega državnega tožilca Fressarda. Ti dve pismi Je pokojni Prince nosil s seboj. Iz tega sledi, da je sodnik Prince rešil bivšega državnega tožilca Pressarda. Pariz, 3. marca. AA. Današnji »JoernaJ« poroča, da je v ministrstvu za delo svoj-čas neki prijatelj pokojnega Staviskega interveniral, da se dovoli zaposlitev igralk Rite Georg in Marianne Kupfer. Zdaj so prišle na dan tudi zadevne listine. Pariz, 3. marca. AA. Havas poroČe: »E.xcelsior« objavlja izjavo finančnega ministra Germaina Martina. Izjava se glasi: Absurdno bi bilo, če bi postali zaradi psihoze škandalov malodušni. Res je: ti škandali nalagajo vladi nujno dolžnost, ki jo bo v polni meri izpolnila. Pravici bo popolnoma zadoščeno Toda moralna ozdravitev ne sme biti povod za malodušje, ki bi moglo ogražati finančno obnovo države. Treba je obnoviti zaupanje, ki je bistveni pogoj tako državnega kredita kakor obnovi gospodarskega življenja. Parlament je to dobro razumel. Sprejel je v rekordnem času državni proračun in dovolil vladi sredstva za obnovo javnih financ. Vsi mini" stri so na delu, da omogočijo široke pri" hranke, pripravijo davčne reforme in uravnovesijo državni proračun. To delo morajo podpreti vsi državljani. V njiho* vem interesu je, da se urede moralni m materialni interesi Iz poli kronike Ljubljana, 3. marca Te dni je bil v Zagrebu aretiran brezposelni krojaški pomočnik Josip Bečan, rojen 1905 v Preki pri Medvodah in tja pristojen. Fant je kradel kakor sraka, nobeno stanovanje ni bilo varno pred njegovo tatinsko roko. Sledove svojega delovanja je zapustil zlasti po Gorenjskem in v okolici Ljubljane, kjer je izvršil nešteto vlomov in goljufij. Zločinski posel je začel opravljati že pred dvema letoma in je deloval vse do letos. Orožništvo. kakor tudi policija so izdali za njim tiralico, v policijskem dnevniku je bil zasledovan zaradi 13 kaznivih dejanj in se je zanj zanimalo tudi sodišče. Bečan pa je bil tako premeten, d« ga roka pravice ni mogla zajeti. Sedaj bo njegovega delovanja konec. Zagrebška policija ga je poslala v Ljubljano, kjer ga bodo zaslišali, nato pa se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Policije je prišla na sled dični tatinski družbi, ki si je izbrala ze torišče svojega delovanja Rožno dolino. Več strank se je pritožilo, da jim je bilo vlomljeno v stanovanje in ukradeni razni predmeti Zlasti predrzen je bil vlom v trgovino Robežnik, kjer so tatovi odnesli za 5000 Din raznega blage. Po dolgotrajnem prizadevanju, da pride storilcem na sled, se je policiji sedaj posrečilo, da je zajela vse člane dične družbe. So to večinoma brezposelni obrtniki, ki jim pa delo ni preveč dišalo in so se raje lotili zločinskega posla. V tatvine je zapleteno okoli 10 oseb. Policija je izvršile več hišnih preiskav in je našla skoro polovico ukradenega blaga, dočim osta- la polovica manjka. Posamezni člard tatinske družbe svoja dejanja sicer priznavajo, vendar nočejo izdati sokrivcev, ker jim pa ne bo pomagalo, ker je proti njim nabranega preveč obtežilnega materiale. Vremensko JZSS Ljubljana, 3. marca. JZSS je prejel devi naslednja telefonska poročila po stanju ob 7. zjutraj: Boh. Bistrica: —1, me-gla, 50 cm južnega snega, smuka slaba. 'rranjska gora: 0, barometer te dviga, jasno, mirno, 60 cm srena, smuka dobre. Bled-jezero: —1, zelo oblačno, 15 cm južnega snega led debel 15 cm, grapav. Planica: —5, jasno, sneg solnat, smuka izvr-tna, izgledi za nedeljo izvrstni. Pismeno po stanju 2. marca ob 7.: Koča na Rožci: —, oblačno, 50 cm novega snega, smuka dobra, izgledi za nedeljo ugodni. Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE. Curih. 3. marca. Pariz 20.3775. London 15.71, N?w York 300.75. Brjseli 72.20, Milan 26.60. Madrid 42.10. Amsterdam 206.S0. Berlin 122.75, Dunaj 56.%, Praga 12.845, Varšava 58.325. Bukarešta 3.05. Inserirajte v „SlovensUem Narodu9 Btraa 2 »SLOVENSKI NAROD«, dao 8. marca 10c ^tev 51 Nezaposleni dobivajo legitimacije Na mestnem socijalne*!? oradu izdajajo le 14 dal legi timacije nezaposlenim — Doslej so jih izdali 900 Ljubljana, 3. marca Brez legitimacije dandanes ne moreš ži" veti, toda ne baš zaradi tega. da jo je treba neprestano tiščati v rokah ter dokazovati, češ, to sem jaz osebno: legitimacije so baje potrebne zato, da dokazuješ z njimi blagajnikom vseh tistih milijon društev, da si — odnosno nisi — plačal članarino. To so članske legitimacije, a razen njih »o še poklicne, sicer jih pa ne nameravamo naštevati, reči je le treba, da s polnimi žepi legimacij že še voziš skozi življenje. No, in edini »poklic«, odnosno »stan«, doslej ni imel legitimacije, namreč nezaposleni, ki jih je zdaj že toliko, da jih je treba opremiti s poklicnimi znaki ali insignijami Legitimacije za nezaposlene so predpisali, da bi stopili delomržnežem na prste. Nezaposleni, ki bo odslej prosil za podporo, se bo moral vedno legitimirati z izkaznico ter dokazati, da je v resnici nezaposlen, podpore potreben in da ni le postopač. No, postopači še nimajo svojih legimacij. Ne* zaposleni se s svojimi legitimacijami lažje gibljejo in stražnikom je v mestih olajšano delo, da jim ni treba več na dolgo in Široko zaslišavati nezaposlenih, ki jih nadzirajo po ulicah. V legitimaciji je natančen osebni popis nezaposlenega in drugi podatki. Ie fotografije ni. ki bi si jo nezaposleni težko prcskrbel. LegHimacii* ima tudi rubriko za vpisovanje podpor. Dočim ima običajna članska legitimacija razpredel-ke za vpisovanje članarine, ima izkaznica za nezaposlene rubriko za podpore, samo v tem je med niima razlika. Njena posebnost pa je, da ima na prvi strani podčrtano opozorilo, da »ta legitimacija še ne upravičuje nezaposlenega do beračenja«. Seveda bodo nezaposleni vseeno beračili, čeprav ne upravičeno, a imeli bodo v rokah izkaznico, da se bodo lahko izkazali ob vsaki priliki, češ, nezaposlen sem, poglejte, tu imam črno na belem! In informirate se tudi lahko, koliko sem že prejel podpore! — Meščani niso več tako nezaupljivi proti nezaposlenim in jim radi verjamejo, da so res nezaposleni, a preseda jim pač večno beračenje. Vendar lahko sodimo, da jim raje pomagajo — odnosno jih odpravijo — z drobižem kakor z bloki, ki jih izdaja socialni urad. Seveda, če je to dokaz, da pokupijo meščani na mesec Ie za okrog 500 Din blokov. Optimist bi namreč po tem sklepal, da so meščani tako usmiljeni, ker razdajo tako malo blokov, da dajejo nezaposlenim raje denar. Lecit;macije izdaiaio nezaposlenim občine. Mnoge podeželske občine se očitno ni- so ie lotile tega posla, ker prihajajo mnogi nezaposleni v Ljubljano s podeželja in še ničesar ne vedo o legitimacijah. Pri nas izdajajo legitimacije na socialnem uradu že 14 dni. Ker je urad na tesnem, ne morejo deliti legitimacij v drugem nadstropju Mestnega doma, v pisarnah, ki jih itak oblegajo in polnijo nezaposleni in bedni dan za dnem, zato uporabljajo m pisarno jedilnico v pritličju. Prostor je bil prejšnje čase konjski hlev. V njem imajo jedilnico nezaposleni, ki prenočujejo v mestni ogre" valnici. Na dan jih kosi po 35 do 40, a nikdar ne vedo zanesljivo, ali bodo dobili vsi hrano ali ne. Jedo namreč ostanke, ki osta* nejo v kuhinji Delavske zbornice. Te dni prejema stalno hrano 10 nezaposlenih iz kuhinje Delavskega doma, kosilo m večerjo: nakaznice za njo so dobili na socialnem uradu. Prvi m drugi pa še dobivajo kruh iz mestne ubožnice. Sedaj ni več navala nezaposlenih, ki prihajajo po legitimacije v jedilnico. Prve dni jih je prihajalo nad 60 na dan. Do včeraj so izdali 900 legitimacij. Ker prihajajo sedaj le še redki, bi morda kdo mislil, da v Ljubljani sploh ni mnogo več nezaposlenih. Na socialnem uradu je vložilo v tej zimi doslej 3000 nezaposlenih (moških in žensk) prošnjo za podporo. Že to dokazuje, da je nezaposlenih mnogo več kakor jih prihaja po legitimacije. Mnogi nezaposleni še vedno ne vedo, da izdajajo za nje legitimacije, a nekaterim se legitimacije ne zde potrebne. Ne prihajajo tudi po nje zasebni nameščenci in ženske. Mestni socialni urad Izdaja legitimacije seveda samo ljubljanskim nezaposlenim, vendar ni pogoj, da morajo biti pristojni v Ljubljano, nego da bivajo v Ljubljani najmanj leto dni V Zagrebu so v tem pogledu mnogo bolj rigorozni, saj tam izdajajo legitimacije le nezaposlenim, ki bivajo vsaj 5 let nepretrgoma v mestu. Da je v Ljubljani mnogo nezaposlenih, nam dokazuje najbolje to. da je letos še hujši naval na socialni urad kakor ie bil lani, toda že lani so izdali za 640.000 Din podpor v denarju, živilih in delu — 5861 nezaposlenim. — Liubljanski nezaposleni so že prestali najhuiše v tej zimi. sedaj se vsaj lahko tolažijo s pomladjo. Seveda je zelo hudo zlasti za samce, ki ne dobivajo več podpore. Sredstva so že zelo izčrpana in se morajo ozirati predvsem na poročene nezaposlene. Zato se rudi mnogim samcem legitimacija ne zdi potrebna, ker si ne morejo z njo nič pomagati. Šentjakobski oder pomlajen Bj—oSfci vodstvo tega vzornega odra Intenzivno skrbi za nove moči Kamniški proračun Kamnik, 2. marca. , Kamniški občinski odbor je na dveh sejah obravnaval proračunski predlog za prihodnje leto. Uprava se je letos potrudila, da je sestavila proračun na trdno reel-no podlago, kar dozdaj nI bila navada. Skoro vsako leto je bil naš proračun sestavljen tako optimistično, da je bilo predvidenih čim več imaginarnih dohodkov, ki so potem seveda Izostali In proračun je kccičal z deficitom od 60.000 do 70.000 Din. Tudi lanski proračun ima nad 50.000 Din primanjkljaja, katerega bomo morali seveda kriti z letošnjimi dohodki. S to prakso je bilo treba enkrat za vselej prekiniti m napraviti smotren gospodarski načrt, ki bi bil temelj za bodoče občinsko gospodarstvo. Ker pa Je morala občinska uprava vstaviti v letošnji proračun nekatera nujna dela za popravilo škode po poplavah (36.000 Din), za popravilo vodovoda in rezervoarja (45.000) itd., so narasli stroaki in z njimi dajatve. Uprava je stavila predlog, da se poviša doklada na da se zviša voda- rica od 48 na 72 Din letno, cena električnemu toku od 1.50 na 1.75 Din, trošarina na vino pa od 1 Din na 1.50 Din. Vse to je bilo potrebno, da se očuva ravnotežje proračuna. Poudariti moramo, da J« občinski odbor stvarno in z velikim razumevanjem pretresal predlog uprave in posamezni odborniki so stavili več izpreminjevalnih predlogov, med katerimi so bili nekateri tudi sprejeti. Predvsem Be Je poizkušalo s črtanjem nekaterih postavk v Izdatkih doseči znižanje doklad. Gostilničarji so se potom zadruge potegovali za znižanje predlagane trošarine. Po vsestranskem razmotrivanju je bil »prejet sklep, da se Mila trošarina pri vinu na 1.25 Din, pri pivu pa zviša na 1 Din. S to spremembo ravnovesje obč. proračuna ni prav nič trpelo. Uvedla se je tudi nova taksa na nočnlne letoviščarjev in zvišala postavka za podporo Sokolu. V končnem predlogu proračuna so zdaj stroški znižani za 11.000 Din in znašajo 620.430 Din. Vsi dohodki ■ trošarino bo preračunani na 42-6.618 Din, primanjkljaj 193.812 Din pa bo krit s 75-odstotno doklado na državne davke. Veliko zanimanje, ki je vladalo med občinstvom za proračunsko sejo, Je pač dokaz, kako naše občinstvo z vso pozornostjo »premija delo za razvoj Javnega gospodarstva. Lepa knjiga LJubljana, 3. marca, Stoletnico Prešernovega sonetnega venca je gotovo najlepše proslavila Tiskovna zadruga, ki je v svoji veliki izložbi na oglu Selenburgove in Knaflieve ulice razstavila to veliko bibliofilsko rariteto, nadalje prvo izdajo Prešernovih pesmi iz L 1847, obenem pa tudi krasna dela že znanega umetnega pisarja Stanka Gladnika, ki je ob važnem literarnem jubileju napisal sonetn: venec v dveh izvodih. Z deli tega umetnika smo šele tudi pri nas dobili pisano knjigo, ki je največji ponos častilcev lepe knjige, in že s temi prvimi deli smo takoj stopili ob stran narodov, ki- se ponašajo z najznamenitejšimi takimi knjižnimi umetninami. Kakor so pred izumom tiska samostanski umetniki-p:sarj; krasili svoja dela z miniaturami in slavnimi večbarvnimi inicialami. tako je rud: Oladnik sonetnemu vencu dal starinsko obliko z vso dragoceno krasoto pisave, arabesk in inicial. Tehnika se prav nič ne loči od tehnike. k5 jo občudujemo na starih rokopisih, saj so na pr. tudi tu bogate začetnice zla-Čene s pravo zlato peno, barve pa prav tako sestavljene, kakor so jih sestavljali pred stoletji menihi, da so skozi vekove obdržale svojo moč in sijaj. Razen dveh sonetnih vencev Je pa Oladnik razstavil tudi prav bogato okrašeno Prešernovo >Vrbo«, kjer je porabil tudi miniaturo. Ker je v teh delih obširno pisala že »Jutrova« kulturna rubrika, opozarjamo le še na to, da ima Giadnik v delu najslavnejše bisere naše literatur©, ki jim bo dal tako obliko, kakršno v resnici zaslužijo. Pred kratkim smo videli tudi njegove diplome, ki jih je dala podružnica SVO onim, ki so lani najlepše okrasili okna in balkone s cvetlicami. Tudi tu se je naš umetnfk-pisar izkazal, saj je dal diplomi pravo obliko listine in je ni smatral za ilustracijo, kjer je tekst le postranskega romena. Zaradi svojih izvrstnih del je Stanko Giadnik povabljen, da razstavi z nemškimi umetniki-pisarji na Holandskem, kar je pač najtrdnejši dokaz, kako visoko Gladnika ceni že tudi inozemstvo, a naša javnost naj ga podpre z naročili. Prisrčno slavje v Mostah Ze zadnjič so se zbrale naše agilne Ko" lašice iz Most, da proslave življenjski jubilej svoje odlične sotrudnice in priznane narodne delavke ge. Mlakarjeve, kar pa je bilo le intimno slavje v ožjem krogu sodelavk. Snoči so se ji oddolžile tudi pred širšo javnostjo Uprizorile so v sokolskem kinu »Moste« igro »Krst Jugovičev«, delo naše pisateljice Manice Komanove. Dvorana sokolskega kina je bila nabito polna in ni mogla sprejeti vase vse množice, ki je prišla, da se oddolži nerodni delavki, priljubljeni jubilantki, in marsikdo se je moral vrniti, ne da bi dobil vstopnico. Mnogoštevilni so bili tudi gostje iz mesta, zlasti pa zastopnice vseh narodnih ženskih društev, med njimi ge. Gašperlinova. Gromova, Santljeva in druge. Ko se je dvignil zastor, je neumorna predsednice KJS v Mostah ga. Kruharjeva v izbranih besedah orisala pomen jubileja in delo jubilantke. Omenila je, da so se odločile Kolašice uprizorili v počastitev jubilantke »Krst Jugovičev« prav zato. da poudarijo nacionalno in sokolsko vzgojo, ki jo je dala jubilantka vsej svoji družini, zaradi česar zasluži, da jo primerjamo s pravo jugoslovensko materjo Jugovičev. V spomin ji je izročila lično diplomo. Sledila je predstava, ki je res prav sijajno uspela. Vsi igralci so se potrudili, da so podali najboljše. Vsem je prednjačil Blaže, pastir, ki je sijajno podal svoj tip in zabaval dvorano od vsega začetka do konca. Prav sijajen je bil Peter, ki je prav življenjsko-sočno odigral svojo vlogo. Mati Jera je bila prav živa slika skrbne kmetske matere in gospodinje. Prav živahen je bil zbor kmetskih fantov in deklet, ki je postavil drugo dejanje na odlično višino. Skratka, vsi, prav vsi so odlično izpolnili svoje dolžnosti in dosegli uspeh, ki zasluži vso pohvalo Po drugem delanju je prejela avtorica gdč Manica Komanova ob navdušenem ploskanju vse dvorane lovorjev venec, prep'eten s troboinico, v snomin in prizna* nje Končno naj še poudarimo, da je bil ta večer res velik dogodek za Moste in da je občinstvo izredno navdušeno odhajalo s toplo zavestjo, da ie doživela res lep večer, ki bo ostal vsem v neizbrisnem spominu. -*n. 2nmberčani in Jngoslovenstvo Metlika, t. marca. Visoko aad Metliko kraljuje nai znani 2umberak, ki se že od nekdaj odlikuje po svojem globokem jugoslovanskem prepričanju in svojem junaštvu. Potomci starih Uskokov so vredni sinovi svojih prednikov, kar dokažejo ob vsaki priložnosti in povsod. Preteklo nedeljo Ja priredila orfanlsa-clja JNS v Sosicah veliko zborovanje, ki mu je prisostvovalo čet 400 iumbersklh gospodarjev. Prvi j« spregovoril predsednik občinske organizacije JNS g. Ilija Dado vin ac, ki je najprej dal besedo narodnemu poslancu g. Ante Kovaču. Njegovo sa-vzemanje xa lepi 2umberak ni neznano in je kr. banska uprava v Zagreba pričela prav resno skrbeti za ta na J pasi v nejsl kraj celega Jastrebarskega sreza. Zumberak, poln uskoakega ponosa In poštenosti, je bil včasih brez vseh pravic, zanemarjen In sploh neznan v Jugosloven-ski javnosti. Nagibal se je v plemenski in verski borbi k hrvatski in slovenski strani, kar je njegove moči le oslabilo. Danes država posveča mnogo posornosti tem vrlim Zumberčamom, dočim oni i največjo Iskrenostjo in navdušenostjo delujejo v ju neslovenskem nacijonalnem pokretu. Letos spomladi se bodo pričela ht-vajatl nekatera Javna dela, predvsem ceste, kar bo obubožanemu narodu mnogo koristilo. Poslanec g. Kovač Je v svojem lepem govoru predvsem pojasnil delo kr. vlade in narodne skupščine za našega malega človeka in dal izčrpne Informacije o novem budžetu in veliki štednji, ki jo izvajajo povsod v državnem gospodarstvu. S tem v zvezi je govoril tudi o gospodarski krizi In ukrepih, ki jih Je vlada ukrenila, da bi jo ublažila. Končno Je pozval žum-berčane, da svojega visoko dvignjenega prapora Jugoslovenstva ne Izpuste iz rok, nego si z zaupanjem ▼ državo ustvarjajo boljšo usodo, kakršno tudi zaslužijo. V vrstah J"NS bodo dosegli boljše pozicije v gospodarskem, socljalnem in kulturnem pogledu. Ne bodo namreč sami. ker bodo z njimi milijoni Iskrenih Jugoslovenov, ki Jim bodo v nesreči In bedi vedno radi pomagali. Naši £um>ber€anl so prepričani v fcoljfio bodočnost, ki Ji gre cela nafia država sicer Delo RK v Metliki Metlika, 2. marca. V drugi polovici februarja se Je v dvorani metliške osnovne šole vršil občni »bor sreskega odbora Rdečega križa v Metliki, ki je znan po svoji delavnosti in marljivosti. Z-borovalce Je pozdravil sedanji društveni predsednik narodni poslanec g. Da-ko Makar In se predvsem spomnil nadvse agilnega ln požrtvovalnega prvega predsednika našega krajevnega odbora pok. sreskega načelnika g. Ernesta Karlavari-sa, ki Je tudi sicer vedno pokazal veliko ljubezni in razumevanja za belokranjske potrebe in se tudi sam vedno aktivno udejstvoval v društvenem delu. Po njegovih lepih in vzpodbudnih besedah je podal svoje poročilo o delovanju odbora v lanskem poslovnem letu tajnik g. Lojze Franc, ki Je poleg tega prečital tudi zapisnik zadnjega občnega zbora in poslanico glavnega odbora. Iz blagajniškega poročila, ki ga Je podal g. Maksimilijan Vilfan vidimo, da nekateri člani sicer še niso poravnali svoje članarine za lansko leto, a Ima društvo kljub temu naložen v Prvi dolenjski posojilnici malenkosten prebitek 527 Din Bilo bi potrebno, da se društveni člani dobro zavedajo svojih dolžnosti in z malenkostnimi prispevki omogočijo društvu plemenito delo, a meščani, ki še niso včlanjeni, naj bi temu največjemu in najbolj požrtvovalnemu humanemu društvu v celi državi čimprej pristopili .in tako pokazali, da znajo pravilno razumeti in ceniti naloge, ki čakajo RK v delu med narodom. Na predlog nadzorstvenega člana gosp Ignaca Stuparja, ki je tajniške Ln blagajniške knjige pregledal in ugotovil povsod najlepši red, Je bil funkcijonarjem soglasno podeljen absolutorij. V nadaljnjem poteku seje je bil na predlog predsednika izvoljen za delegata v skupščino banovinskega odbora RK g. Lojze Franc. Sestavljanje proračuna je bilo odloženo za prihodnjo od-borovo 6ejo, na kateri bo tudi podrobnejše začrtano potrebno delo. Pri volitvah je bil za predsednika ponovno soglasno izvoljen narodni poslanec g. Dako Makar, a v ostali odbor gg. dr Omahen, Vilma Sirkova, dr. Ivan Sirko, prost Cerar. Golia, Barle, dr. Koder, ban svetnik Bajuk, notar Rant, Julij Koplnič Jože KamMč. Ignac Stupar, župan Male-sič, učitelj Tončič, Vilfan In Franc Lojze; v nadzorstveni odbor gg. Koren, Drobnič Ln Zalar. Ker od banovinskega odbora kljub povabilu ni bilo nobenega delegata, niti sploh odgovora in ker se pri slučajnostih ni nihče več oglasil k besedi, je predsed nik g. Makar zaključil lepo uspelo rbo rovanje in povabil vse, da z voljo in ljubeznijo nadaljujejo lepo začeto delo pod okriljem Rdečega križa. Nedelja, 4. marca 7.30: O konjskih boleznih (dr. Veble Franc). 8.15: Poročila. 8.30: Gimnastika (Pustišek Ivko). 9: Versko predavanje (dr. Mihael Opeka). 9.30: Orgelski koncert (Blaž Arnič). 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 11: Vokalni koncert Julija Betetta s spremljevanjem Radio orkestra. 12: Čas, reprodukcija Beethovnove Kreutzerjeve sonate. 16: Spomladanska dela v sadovnjaku (Flego Anton). 16 30: Koncert pevskega krožka Vič-Glince. 17.15: Duet citer in kitare (brata Ahačič). 20: Radio orkester. 20.45: Reproduciran koncert orkestra bala-lajk. 21: Vokalni sol. koncert gdč. Verbiče-ve. 22: Čas. poročila. Radio jazz. Ponedeljek, 5. marca 1215: Glasbene slike v reproducirani gh>bi. 2.45: Poročila. 13: Čas. klavirske solistične točke na ploščah. 18: Gospodinjska ura: Nekaj za gospodinje in dekleta (gdč Humekova). 18 30: Nemčija v dobi konjunkture (Ivan Kreft) 19- Reproducirani odlomki zvočnih filmov 1930. Zdravniška posvetovalnica (dr Magajna) 20: Cajkov ski j: Svmphonie pathetigue (plošče) 20.45: Vokalni koncert gdč. D. Soko\*e 21.30: Dolin škov šramel-kvartct 22: Čas, poročila, Radio jazz. LJubljana, S. marca, T totm pogledu so sentjakobčanl gotovo pred dramo, ker vedo, da vedno isti igralci, četudi so največji umetniki, s časom delujejo na gledalce nekako monotono In niso več tako zanimivi, ker stare igrale« pač poznamo to do najmanjše žilice m kotička. Ne rečemo, da bi bilo zaradi pomanjkanja novih moči Ln naraščaja v nai i drami morda dolgočasno, vendar bi bili pa prav veseli, če bi spoznali kako novo mlado in talentirano moč. Mladina pač vleče in dela čudeže, ker zna pomladiti celo staro umetnost. Tudi na šentjakobskem odru Imamo preizkušen štab igralk in igralcev, ki so praznovali že jubileje s visokimi številkami nastopov, vendar pa ob vsaki predstavi vidimo tudi kakega novega dilentan-ta, ki priča, kako razsodno vodstvo odra intenzivno skrbi za pomlajenje. Najbolj so nas Sentjakobčani presenetili v soboto ln nedeljo pri veseloigri s petjem »Radlo-te-oor«, kjer so nam pokazali kar celo novo garnituro prav nadobudnih igralk in igralcev. Od*. Lavarjevo sicer *e poznamo In se je vsemu občinstvu tudi trn prav selo priljubila, ker Je res naivka 2e po svoji naravi. Prikupna in ljubka mladenka je le z malimi nastopi dokazala, da postane v kratkem steber Šentjakobskega odra, ki dosedaj res se ni Imel izrazite naivka. Prvič Je bil na odru tudi simpatični g. Gornik, ki je vsestransko uporaben, ?aj Je naslikal tudi prav efektno ln lepo scenerijo. Ameriško nerodo Toma Sllpsa Je igral tako naravno in s tako ambicijo, da so ga nepoučeni gledalci smatrali za starega rntlnerja. O gdč. Silvi D a-nilovl ni več treba izgubljati besed, pač Ljubljana, 3. marca. Našo gorsko favno poznamo ln često smo čuli o njej, a kljub temu so nam ostale prikrite marsikatere zanimivosti iz njenega življenja. V te skrivnosti nas je po-vedel snoči znani Nimrod in urednik »Lovca* g. Vladimir Kanus, ki je ob 20. predaval nod okriljem SPD v Delavski zbornici. Številnim poslušalcem je predstavil predavatelja dr Henrik Turna, nato je pa povzel besedo Kapus. Kot poklicni lovec je imel pač neštetokrat v življenju priliko, da je v naravi opazoval in videl stvari, ki jih povr/rečni turist prezre. Povedel je nato poslušalce v pomlad na planinah. Večina nas misli, da je pozimi in pomladi zamrlo življenje na planinah, toda to ie zmotno. Ze sedaj v februarju se vračajo jate ptic. ki se selijo z juga nazaj na sever in posedajo na gorskih prelazih, na solnčnih rebrih in pobočjih, kjer se je tudi že zbudila mati narava ln klije novo življenje. Te ptice selivke često spremljajo tudi mnoge ujede, tako kanj, sokol-selec in druge, seveda pa ne z dobrim namenom V marcu >e vračajo kukavice, slavčki in prepelice itd. Predavatelj je nato podrobno In mikavno rpisal našo največjo gozdno ptico, divjega petelina oziroma njegovega manjšega tovariša ruševca. na katere naletimo v višinah. S pravo lovsko izkušenostjo je očrtal vse posebnosti tega čudnega ptiča, spretno imitiral petje zaljubljenega gozdnega trubadurja in druf*e značilnosti iz njegovega žitja in bitja. Drastična je tudi primera o drozgu, ki si požvižgava nekako tako-le: špirit si pil. špirit si oil. hudir! Če je lovec ustrelil divjega petelina ali ruševca. potem si zatakne za klobuk šopek jegliča, te lepe pomladanske cvetke, ki raste tam. kjer se rad nahaja ruševec. a na Golici ali pa Rožci. kjer je lov najlepši pa tudi šonek narcis. V drugem delu svojega predavanja o poletju je predavatelj opisal še celo vrsto ptic, ki žive v naših planinah, tako skalne jerebice, zimske putke, bevke in prešel na kralja planin na orla. Ta mogočna in krasna roparica postaja tudi že pri nas redka, vemo pa še za šest njenih gnezd, ki so v Vratih nad Peričnikom, nad Savico, v Ko- pa smemo ugotoviti, da bi vendarle pri drami morda 2e davno lahko našli kak kotiček za to živahno subreto Danilove dinastije. Z g. Vizjakom smo dobili zalega in uglajenega, vendar pa ne patetično osladnega ljubimca, temveč pravega svežega fanta. Izredno simpatična odrska pojava Je tudi gdč. Cerničeva, ki je prav distin-gvirano Igrala Evgenijo. Gdč. Grumovo sicer že poznamo iz epizodnih vloglc, sedaj se Je pa tudi odlikovala v prav pomembni vlogi Tilke. Z g. Mllčinsklm so Sentjakobčani dobili originalnega mla dega komika in tudi g. U r b I č Je ls nehvaležnega turista ustvaril dobro figuro. G. Hantič se je v prav kratkem času povzpel med najboljše šentjakobske igralce, saj je bil kot Srečko Ban res živ tip našega mladega, veselega inteligenta, a tudi g. Vitek obeta, da bo tudi v večjih vlogah na mestu. Kar se starejeih, že sna-nih igralcev tiče, bo se seveda spet postavili, saj so tako g. M o ser ln ga. Wrischer-Petrovičeva, kakor tudi gg. Kune in Kuk man t glavnimi osebami Bpet dokazali, kako upravičen je sloves tejsa našega najboljšega In največjega, a tudi najambieijoznejšega diletant-skega odra. •Igra sama je prav šentjakobska, torej vesela In zabavna, ki Je ga. Metka Bučarjeva iz nje naredila vse, da je Imela oba večera prav velik uspeh, gotovo gs bo pa imela tudi pri reprizah drevi ln jutri zvečer. Tudi nekaj prav dobrih ila-gerjev In kupletov smo slišali, zlasti na« Je pa presenetil g. Grobelšek s svojimi imenitno petimi opernimi arijami. marci in v Kokri. §• večji kot orel Je ple-Šec. ki pa le realko zaide v naše kraje. Med drugimi ujedami je omeniti jastreba, a nase planine poživljajo tudi črni kroka-ji ali gavrani, gifske kavke in gorske vrane. Podroben pogled je podal predavatelj tudi v življenje raznih žuželk, metuljev ln čričkov ter oprfarjal planince, da jih ščitijo, ker so mnoge redkosti med njimi. Od teh je prešel na plazilce, na kače ter povedal, da modras živi do višine S00 m Kače v splošnem niso tako nevarne kakor človek misli in le redko se pripeti, da bi kača napadla. Najlepši del predavanja jo bil posvečen gamzom, ki poživljajo tako Julijske AVpe kakor Karavanke in Kamniške planine. Naši gamzi, ki jih je bilo l. 1S60 že zelo mslo, so se zadnja leta baš zaradi lovstva, ki zna čuvati divjačino, zelo razmnožili in so nedvomno med najlepšimi v Evropi, kar dokazuje tudi priznanje na mednarodni razstavi, kjer so preicli prvo oceno. Sedaj Štejemo približno 200 gamzov. G. Kapus je nato navedel še nekatere značilne podrobnosti iz njih življenja. Često naletimo na tropo gamsov, toda nikdar ni samcev poleg, četudi šteje tropa SO gamsov. Samci ii-ve nižje v gozdovih bolj zase. približajo se tropi koz samo za časa prska v jeseni, ko jih neodoljiva s;|i žene v višine. Potem se koljejo in bore samci med seboj, zmagovalec pa ostane pri tropi, včasih pa se mu prikrade še kak tekmec in odpelje kozo. Predavatelj je opozoril turiste in smučarje, naj v krajih, kjer bivajo gamsi, ne kriče preveč, ker se acmzi plaše. Lansko zirrm so pregnali smučarji gamze iz Zgornje Krme: ko so mladiči be/ali preko sten, jih je mnogo zgrmelo v prepad. Zato so našli lansko spomlad pod plazom 105 ubitih kozličkov. Na koncu je predavatelj le opisal koao-roge in njih življenje, ki se nahajajo v lovišču barona Borna. Tropa kozorogov, te redke gorske živali, se je zadnja leta razmnožila in jih je zdaj okrog 35. Zanimivo predavanje so izpopolnjevale krasne slike Ante Korniča, Cveta Svigljs in film Metoda Badjure o kozorogih. G. Kapusa so poslušalci nagradili s hvaležnim aplavzom. KOLEDAR Danes: Sobota, 3 marca katoličani: Ku-nigunda, Mislav, pravoslavni 18. februarja. Jutri: Nedelja, 4 marca katoličani: Kazimir, Sladoje. pravoslavni 19. februarja. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ne poznam — a ljubim Te. Kino Ideal: Zcna brez imena. Kino Dvor: Bombe nad Sanghajem. ZKD: »Champ« ob 14.15 v kinu Matici. Kino Šiška: Skandal v Budimpešti. Kino Šiška: Pravljica »Janko in Metka« v češkem jeziku ob 16. Društvo »Soča« predavanje g«. Jeras-Guinot o »francoskem kmetu« ob 20 30 v salonu »Pri levu«. Šentjakobsko pevsko društvo družabni večer ob 20 pri Kavčiču. Valčkov večer Sokola 7. na Taboru. Zabavni večer konservatoristov ob 30. v Kazini. Društvo »Tabor« družabni večer ob 30.30 v dvorani hotela Miklič, Častniški družabni večer ob 31. v Oficirskem domu. Ljubljanski Sokol družabni večer ob 30. v restavraciji Zvezda. Okrajna organizacija JNS srn Krakovo in Trnovo prijateljski večer za članstvo ob 30. v gostilni pri Sokliču. Šentjakobsko gledališče »Radio tenor« ob 30 15. Sokol Vič: predavanje dr. P. Brefnflca »New York« ob 20. Sokolski dom. Slovensko filatelistično društvo občni zbor v hotelu Štrukelj. PRIREDITVE V NEDELJO Kfno Matici: Ne poznam — a ljubim Te. Kino Ideat: Izgubljene hčerke. Kino Dvor: Bombe nad Sanghajem. ZKD: Champ ob 11. dopoldne v kinu Matici. Kino Šiška: Skandal v Budimpešti. Kino Šiška: Pravljica »Janko in Metka« ob 11 dopoldne. Zdrufenje trgovcev letna skupščina ob 9.30 v Trgovskem domu Zveza akademsko izobraženih len občni zbor ob 10. v posebni sobi Emonske kleti. Delavski shod ob 9.30 v dvorani Delavske zbornice. Ustanovni občni zbor DJO r 9p. stiki ob 8.30 v stari šoli. Sp. Šiška (nasproti policije). Krajevna organizacija JNS za koHzejski okraj občni zbor ob 9.30 v vrtnem salonu restavracije »Pri levu«. Podporno društvo za gluhonemo mladino občni zbor ob 10.30. Podmladek JS na mestni Ženski realni gimnaziji akademija ob 17^0 v dvorani Kazine. Šentjakobsko gledališče »Radio tenor« ob 20.15 Mestni dom. Sokol Vič: lutkovna predstava »Jurček — dvorni norček« ob 16.; koncert »Ljub-Ijanikega Zvona« ob 30. v Sokolskem domu. Podporpo društvo drža\'nih in banovinskih uslužbencev dravske banovine občni zbor ob 9. v beli dvorani hotela LTnion. DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Mr. Ramor, Mikloaičevm ceeta 20 in Trnkoczv, Mestni trg 4. c/sttod sita l^po in koristno je, da imamo v slovnici toliko bogastva. Kaj bi recimo počeli, če bi imeli glagoli samo tvorno ali pa samo trpno obliko. Nerodno bi bilo že govoriti, kaj Šele delati. Pes laja, lajati se pa ne more, zamorec pa lahko pere in se pere, ssmo da mu trpna oblika nič ne poma-gte. Fant se lahko ženi ali pa ženi druge fante, kača lahko leze, les t i se pa ne more. Tako pravi slovnica in ji moramo že verjeti. Tudi s prodajanjem in kupovanjem je tako, da lahko prodajam, pa tudi kupujem in se kupujem. Namigavam ali namigujem takisto lahko, ne morem se pa namigavati ali namigovati. Tako, zdaj pa že lahko povemo, kaj bi mislili, če bi ne bilo prepovedano. Ljudje prodajajo živali in stvari, pa tudi sebe, če jim kaže če se prodajajo tako mimogrede ali na drobno, za košček kruha, za službi-co, za liter vina, jim še ne moreš zameriti, saj so časi težki in če si tako prodajno človeče ne more pomagati drugače, se mo ra pač na drobno prodajati. So pa tudi ljudje, ki se prodajo kar s kostmi in mesom, po možnosti čim dražje. Če so žen skega spola, jim pravimo prostitutke, za moški spol pa Še nimamo primernega iz ■f raza A moška prostitucija v razmahu prav nič ne zaostaja za žensko, če je celo ie ne prekaša. Gorska favna in življenje na planinah Zanhnivt) predavanje urednfka »Lovca« gosp. Vladim^ia Kapusa v Delavski zbornici te v 51 »SLOVENSKI NAROD«, doa 3. mart* 1934 ^trms 3. Ob 90 letnici Josipa Jurčiča Jutri bi bii nas najpopularnejši pisatelj in najanamenitejži g/lavni urednik našega lista Joeip Jurčič star 90 let, ali Jetika ga je vzela ie pred 52 leti, ko je bil star Sele 3S let Dolgo bi bil lahko se živel in delal ter dočakal visoko starost, kakor Jo je dočakal njegov najboljši to var iS pri > Slo venskem Naroduc, v oktobru umrli Peter Grasselli. Grasselli je prenesel iz Maribora >Slovenski Narode in z njim je pripeljal tudi Josipa Jurčiča, ki je vodil nas list skoraj do zadnjega diha in pisal zanj Se na postelji, saj je še 1. majnika leta 1881 v njem objavil svojo zadnjo notico >Vredna napftnica«, a 3. majnika je že zatisnil svoje od dela izmučene oči. Dvanajst let, torej skoraj tretjino svojega življenje, je bil urednik »Slov. Naroda«. Kaj je našemu narodu pisatelj Josip Jurčič, ve najboljše narod sam, saj njegova dela Se danes tako ljubi, kakor jih je tedaj, ko so izšla Ko je izšel »Peter Kozjak«, je župnik v Stični večskrat pridigal o tej prav za ljudstva napisani povesti in ljudje so k tem pridigam romali od vseh strani, kakor ob največjem prazniku. In še danes, kadar naš kmet praznuje, so mu Jurčičeve knjige praznik razvedrila in utehe, a tudi izpodbude in ponosa, ko Čita o slavnih delih svojih prednikov. Kaj je bil pa Jurčič našemu listu, je povedal dr. Ivan Tavčar ob smrti v nekrologu, ko pravi: tem trenutku, ko vest o njegovej smrti z vso svojo grozo tišči na nas, otrpneni smo v takej meri, da nemarno moči, pisati mu nekrologa, njemu, ki je bil glavni steber našemu listu, nam osobno pa blag prijatelj!« To je napisal močni bojevnik dr. Ivan Tavčar! Tudi narod se je zavedal velikanske izgube, kar je najttepSe pokazal Jurčičev pogreb, ki je bil veličastna slovenska nacionalna manifestacija. Na prvem mestu pri pogrebu, kjer so srednješolci nosili večino 54 vencev, ki so jih mnogo tudi darovali, je bila narodno zavedna mladina, ki je njegove nauke in zaupanje v bodočnost nesla v drugo generacijo in še dalje do današnjega dne. ko so se ustvarili načrti in programi velikega pokojnika. Ob mladini je pa za Jurčičem žaloval tudi kmet in borovniški venec so nosili tamošnji kmečki gospodarji. Le en dogodek je kalil splošno narodno žalost. O tem je naš list že 7. majnika 1881 napisal pod naslovom »Surovost« ostro notico, si pravi: >Kdor je čital zadnjega »Slovenca«, moral se je z gnjusom obrniti od tega lističa ... Jurčičevo smrt objavil je ta farizej v Štirih vrsticah ...« v tem so razmere še vedno enake, zakaj Josip Jurčič je bil svobodomiseln mož in nam je sestavil prvi jugoslovenski program! Josip Jurčič je pričel pisati že v četrti šoti in marda se je že tedaj poskušal v žurnalistiki. ki se je pozneje z njo zvezal kot e svojim krušnim poklicem. Meseca aprila 1868 je pričel naš list izhajati v Mariboru in že julija je Jurčič vstopil v njegovo uredništvo ter ostal skoraj dve teti. I« Maribora Je od sel Jurčič na Dunaj, ker je mislil, da dobi službo v uredništvu federalističnega nemško-konservativ-nega »Vaterlanda«. Pomagal je Stritarju pri urejevanju »Zvona«, v tem času je pa našemu listu v Marrbor ooslal tudi dva politično prav znamenita članka o razmerju med Slovenci in Hrvati, kjer obračunava s slovansko vzajemnostjo kot Jako čudno sentimentalno-gramatikalno-megle-no podobo za pesnike, ki jI je podobno tudi tedaj propagirano edinstvo s Hrvati, ko so Hrvatje zahtevali, da zavržemo svoj jeaik. Tedaj v njegovih Člankih slutimo že Jugoslovanski politični program, ki ga je propagiral tudi list »Stidslawlsche Zei-tunge v Sisku, kamor Je šel Jurčič za slovenskega urednika. Ko Je 1. 1871. glavni urednik »Slovenskega Naroda« Anton Tomšič umrl, so Še isti dan lastniki »Slovenskega Naroda« brzojavno naprosili Jurčiča, naj prevzame glavno uredništvo. List je tedaj hiral, vendar je pa Jurčič prevzel težko nalogo v zavesti, da bo pomagal dobri slovenski stvari in lahko uveljavil svoje ideje, ki so se tako ukorenlnile v narodu, da so se ob prevratu tudi uresničile z ustanovitvijo Jugoslavije. Kakor ie povedano, je Jurčič ostal glavni urednik našega lisra do Bvoje smrti. Jurčič Je tedaj pričel poklicno v ozek kontakt z glasilom oživljene juinoslovanske ideje, katera se odslej ni odzivala samo v njegovem publicističnem delu, marveč Je značilno barvala tudi vse njegove leposlovne spise. V letih 1S73. do 1875. se je na Sloven-tkem prvič razvnel oster in strupen »kulturni boj«, katerega se je Jurčič kot »inla-doslovenski« žurnalist udeleževal a političnimi članki, noticami in tudi s pripovednimi feljtoni, vendar Je pa že leta 1874. napisal, naj bi za ta boj porabljene moči raje porabili na drugem polju. Predvsem je hotel, da se slovensko ljudstvo ob domači lepi knjigi osvesti kot narod ob strani drugih večjih narodov, a ta slovenska lspa knjiga naj nosi na sebi iste umetnostne kvalitete, kakor lepa knjiga drugih večjih narodov. Kot poklicnemu novinarju se Je bilo Jurčiču v teh Istih njegovega iivljenja najpogosteje baviti s perečimi vprašanji najožjega domačega Javnega Iivljenja. Pri tem svojem vsakdanjem delu Je Lmel NIKOLAJ PERNAT: JOSIP JURCIC Od vseh strani se že od Jučičeve »mrti oglaša želja, da bi postavili Jurčiču spomenik, zadnje dni se pa zanj najbolj zavzemajo njegovi bližnji dolenjski rojaki. Časi so slabi, a vendar sta spoštovanje in ljubezen do velikega moža v narodu tako močna, da je tudi oživotvorjenje te predrzne ideje mogoče. Dolžnost naša je, da z vso pieteto do svojega nekdanjega glavnega urednika podpiramo vsako tako idejo, in zato smo tudi prav veseli in ponosni, da je prav te dni v našem poslopju nastal Ijip, ki predoča glavo Josipa Jučiča. Josipa Jurčiča je umetnik Niko Pirnat prikazal kot močnega moža. borca in misleca, vendar pa tudi ni prikril njegovih mehkih in vročih čustev za ubogo ljudstvo, ki se je v njem tedaj šele pričela buditi narodna zavest. Kip nam ne predoča izhiranega mučenika, temveč takega Josipa Jučiča, kakršnega si je narod ustvaril iz njegovih del. vedno pred očmi prosveto prlprostega ljudstva in kulturna stremljenja naše inteligence, stremeč za tem, da se v skladu z duševnim tokom tedanje Izobražene Evrope osvobodi in izvije iz tesnih spon dotedanjega našega primitivnega kongervati-vizma. V našem listu je pričel objavljati tudi svojega »Ivana Erazma Tattenbacha«, ki je prvi slovenski feljtonistični roman, in silno podčrtuje idejo osvoboditve izpod Habsburžanov ter propagira združitev Ju-goslovenov v lastni samostojni državi. Bili so časi, ko je Josip Jurčič poleg svojega pisateljskega delovanja moral napisati ves list, od politično najvažnejšega borbenega uvodnika pa do drobnih, a vedno vsebinsko polnih dnevnih notic. On je naučil slovenske žurnaliste jezika, ki ga je vzel iz ljudstva, da ga ljudstvo tudi razume. Deset let Je bil Josip Jurčič glavni urednik našega lista, a 25. marca 1&81 je opešal. Tega dne je naš list objavil naslednjo, katastrofo obetajočo vest: »G. J Jurčič je uredovanje tega lista ta teden popustil in odšel v Gorico in Benetke, da v gorkejšem klimatu okreva od svojega bolehanja vsled »plevritis«, ki jo je imel spet letos po novem letu.« Obenem notica naznanja, naj sotrudniki pošiljajo vesti dr Ivanu Tavčarju, ki je začasno prevzel glavno uredništvo. Jurčič je pa tudi ob času svoje najtežje bolezni še pisal, kar smo že zgoraj omenili, a v četrtek 5 majnika je »Slovenski Narod« čez vso prvo stran objavil parte, kjer upravni odbor Narodne tiskarne oznanja smrt Josipa Jurčiča, slovenskega pisatelja, glavnega urednika »Slovenskega Naroda«, ustanov nika in solastnika »Ljubljanskega Zvona«, mestnega odbornika ljubljanskega Itd., na drugi strani pa dvokolonski nekrolog Izpod peresa dr. Ivana Tavčarja Dne 6. majnika je objavil v »Slovenskem Narodu« Fran Leveč skoraj dve strani dolg nekrolog z biografijo, 7. majnika pa vsa prva stran opisuje pogreb, tako tudi 8 majnika, a 11 majnika objavlja govor dr Valentina Zar nika na Jurčičevem grobu, kjer je rekel: »Ako ocenimo Jurčiča z druzega stališča, kakor neprestrašenega ln neustrašlji vega borilca na političnem polji, opazovali Ponson du Terrail y Zdravnikova tajna Roman — Za njo bi x> bil moral ubrati, — je pomislil lord; toda takoj je spoznal, da oi b.ro o n-espajneino. Kako naj jo najde v tem e ostem gozdu? Kar mi ,c Sinila v glavo srečna misel. Odveza e fronja, nt i odpel .'erme-n e in ga rahlo svlm.il z bi^em K-jtij je zJirjal naza... k;id je pa pon:s:1- — Saj bo rim r^ašel pit domov. Potem je j.i ; oklica! svo ega jazbečarja, mu dal povohati kraj, kjer je stala malo prej Berta de la Fresnaie, in mu zaklicali — Išči! Psiček jo je ubral v smrekov gozd in lord Helmuth mu je sledil. Držal Je jazbečarja na verižici in pes je hitet naravnost naprej. Vzšla je luna in posrebri-a krone dreves. Kar se je pes ustavil. Mladi lord je bil na kraju poseke, kjer je zagledal v sredini drevo, pod njim sta pa sedela dva človeka. Poseka se je kopala v mesečini in lord Helmuth je spoznal Berto de la Fresnaie; zelo se je pa začudil videč, da de- kle živahno kramlja z nekim mladeničem. Je to njegov tekmec? Lord Helmuth ni imel časa, da bi si zastavil to vprašanje, kajti opazil je, kako je vzela Berta iz žepa pismo in ga izročila fantu. — Dobro, — je pomisli] k>rd, — to bo najbrž sel. In čakal je. Fantov pogovor z gospodično de la Fresnaie je bil kratek, kajti dekle je kmalu vstalo, vrglo puško čez ramo in krenilo v gozd. Lord Helmuth je stisnil psička za grlo, da bi ne lajal. Stoječ nepremično za drevesom je videl, kako je šla Berta mimo njega na razdalji pičlih trideset korakov. Sledil ji je z očmi, dokler ni izginila v globini gozda. Potem je pa krenil za fantom, ki jo je bil ubral v nasprotno smer; in znova je zaklical jazbečarju: — Išči! Išči! Lord je sledil psu, mrmrajoč venomer: — Moram dobiti to pismo, moram ga dobiti! XII. Fantič, ki je bila Srnca. kakor je čitatelj gotovo uganil, je šel počasi po stez: skozi gozd svojo pot. Ker je pa preživela Srnca vse svoje življenje v gozdu, je imela zelo razvit sluh in zato >, da je Imel Jurčič zmerom trdno stupanje t boljšo prihodnjost slovenskega naroda. On olj nikdar za trenotje obupal, ln t najhujših časih nas« politične borbe tolažil nas je neprestano ■ tem, da pridejo gotovo boljši, ugodnejši čaai. Bil jo neupogljiv in povsod in zmerom odločen. Zmerom Je stal mej prvimi na braniku zoper naskoke naših »ovratnikov ... V tem desetletju so potekli najboljši in najbolj jedrnati Članki izpod njegovega peresa. Reči se mora, da je to članke pisala, jeklena roka! Poznejši povestničar, ki bo pisal zgodovino našega naroda, bo gotovo s veseljem prebiral Jurčičeve članke. .. On je od prve mladosti do akrajne ure vse svoje moči, vsa svoja Čuvstva in vso avoje mišljenje slovenskemu narodu posvetil. Mislim torej, da smem skleniti z besedami: Vek ovita slava Jurčičevemu spomin u! c Tomu Tsklikn so pridmiujo ie dane« ob Jubilej* ros nas narod, saj so se Izpolnili se tedanjo dobo fantast Min 1 načrti Josipa Jnrčtča v današnji mogočni m svobodni Jugoslaviji. Blara Josip« Jurčič«! Radio kotiček 0 ušesnih boleznih bo v sredo oo 1& predaval mani ljubljanski epeeijalist dr. Janko Hafner, da potolaži javnost, ki se tako silno razburja zaradi s»*daj prav pogostih obolenj ušes. Predvsem bo predavatelj opisal uho samo in funkcije posameznih d?lov ušesa. Nato bo pa podrobno razložil najrazličnejše bolezni, eev?da pa tudi, kako se te bolezni javljajo, kako jih spoznamo in kako jih z uspehom ozdravi dober specijalist Dr. Janko Hafn*r bo torej najprej povedal, kakšen H tako zvani furuaikel v vna-njera delu u&esa, ki ffa zdravnik t nekaj dneh lahko ozdravi popolnoma in brce zlih posledic. Naiboli bo pa iavnost zanimalo seda, zlasti pri otrocih tako pogosto vnetje srednjega usasa, ki ori otrocih največkrat nastopi kot posledica vnetja v srrhi, angine, sarlaha, difterije, oslovskega kašlja, ošpic, prehlada itd. Natanko bo opisal, kako se Polten prične in poteka, da lahko takoj poiščemo zdravnika, ki eotovo pomaga, 6e ga kličemo pravočasno. Izvežbanemu strokovnjaku mora biti pravi Čas za operacijo t«iko vcepljen, da mu !3 nemogoč* pregreti, da bi operacijo prezgodaj ali prepozno svetoval in izvršil. Oboje ie enako usodno, ker so komplikacije prepozne ali pr^ogodnje operacije navadno smrtne. Strokovni zdravnik, ki ima za vnetjem srednjega ušesa obolelega bolnika pod kontrolo, mora v moralnem pogledu grozno trp*ti, oe napravi usodno napako, da j3 bolnika prezgodaj ali prepozno operiral. Zato ga ne sme zdraviti samo kot zdravnik, ki je s svojim znanjem pomagal bližnjemu, temveč mora tudi kot človek položiti za vsakega svojca bolnika veo svojo dušo. Culi bomo posledice prezgodni3 in tudi prepozne operacije, spoznali pa tudi razne komplikacije in operacije, vendar nas bo pa izkušeni sp»ciialist potolažil, da Je bolnik v pravih rokah brez nevarnosti. Iz Ptuja Občni zbor Narodne čitalnice bo dre vi ob 20. v dvorani Narodnega doma. Po občnem zboru predavanje o »Socialnem skrbstvu Sokola«. Predava gimnazijski ravnatelj br. dr. Kovačič. Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Josef ova« grenčica lahko izpraznenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefo-va« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. je takoj spoznala, da ji nekdo sledi. Obrnila se je naglo i« zagledala za jazbečarjem lorda Helmutha, — Drži ga! Drži ga! — je zaklical lord psu. Toda se preden ie naščuval psa, je bila Srnca že daleč. Pes jo je ubral za njo, lord pa za psom; bil je tako jezen, da je kar z zobmi škripal. — Primi ga! Drži ga! — Je klical psu. Tako naščuvan je napel pes vse sile. dohitel Srnco in ji zasadil zobe v nogo Dekletce je kriknilo od bolečin, se pripomnilo, pobralo kamen in ga vrglo jazbečarju v glavo, da je zacvilil in izpustil njeno nogo. Z okrvavljeno nogo je bežala naprej. Moči so jo zapuščale, toda rešitev je videla že blizu pred seboj, vsaj kar se tiče psa. V grmovju je imela namreč skrito puško. Napela je še zadnje sile ;m kmalu je bila v grmovju, kjer je pobrala puško in ko jo je pes že dohiteval, je pomerila in sprožila; zadet v glavo se je pes prekopicnil in obležal mrtev Lord Hermuth ie zarjul od jeze videč ka.ko je njegov ljubljenec mrtev obležal: v naslednjem hipu je pa kriknil od veselja videč, da se fant opoteka in pada In ta čas. ko je h:te! lord flelnruth na vso moč k nji, je šinila Srnci v glavo srečna misel. Raztrgala je pisemce na drobne koščke in jih hitro pogoltnila. Akcija za gradnjo zasavske ceste Nujno potrebno jc, da se začne ta velika cesta čim prej graditi Trbovlje, 2. marca. Ko amo nedavno poročali, da je v zadnjem času zanimanje med prebivalstvom Zasavja za gradnjo velike zasavske ceste oživelo, se nismo nadejali, da vlada za to vprašanje tolik interes tudi med najmero-dajnejšimi činitelji dravske banovine. To ae je najbolje pokazalo na nedeljskem sestanku interesentov za zgradbo zasavske ceate v Zidanem mostu, katerega so se med drugimi udeležili tudi senatorja dr. Ravnikar in dr. Rajar ter narodni poslanci Milan Mravlje. Drmelj Alojzij in Urek Ivan. Pri tej priliki je bil položen za to veliko državno cesto ie nekak temeljni kamen, t. J. ustanovil srn Je akcijski odbor, katerega naloga bo, da čim prej doseže realizacijo načrta gradnje zasavske ceste. Največjega pomena pa je dejstvo, da Je bil Izvoljen poleg zgoraj omenjenih od sveta. Največje zlo pa Je, da ne uživa onih ugodnosti, kakor kraji ob progaii, kjer imajo avtobusno konkurenco, kar smo Zasavcl baš pred kratkim dejansku občutili. Mesto, da bi se potniška tarifa znižala, kakor drugod, pa smo te dni doživeli novo povišanje. Iz vseh teh razlogov je nujno potrebno, da se čimprej začne graditi velika zasavska cesta, kajti s tem se bo na eni strani nudilo tisočem brezposelnim zaslužka, katere se bo moralo sicer Itak podpirati, na drugi strani bo nova cesta ogromnega gospodarskega pomena za naše kmet-sko prebivalstvo, tretjič pa se bo i novo cesto dvignil tujski promet, ki bo v korist Istotako vsemu prebivalstvu, da ne govorimo o zboljšanju položaja naših težko preizkušenih obrtnikov, trgovcev ln drugih pridobitnlkov, ki jih gospodarska ga ■ si sltKi zasavske sotesko pri Trn ovijah proti Hrastnftau. Nova cesta |H šla na desnem bregu Sav«, narodnih zastopnikov v ta akcijski odbor tudi nas domačin g. minister dr. Kramer. s čemer Je podano sigurno jamstvo, da se bo dolgoletna želja zasavskega prebivalstva v doglednem času vendarle uresničila. Da to vprašanje ne bo zaspalo, jamčijo pa tudi ožji zastopniki Zasavja, ki so bili izvoljeni v akcijski odbor; to so banski svetniki Birolla, Ros, Ravnikar, Kurent in Krulej ter župani dr. Puc, Lajo-vic, Drnovšek, Vodušek, Dolanc, Pfeifer ln inž. Ivanovič. Pri tej priliki so sprejeli zborovalcl resolucijo, katero so že predložili vlaui, banski upravi ter vsem ostalim činiteljem, ki odločujejo o gradnji zasavske ceste. V tej resoluciji se naglasa, da nosi JN8 vso odgovornost, tako politično kakor gospodarsko, v državi. Brezposelnost in revščina je osobito v laškem, litijskem ln brežiškem srezu v stalnem naraščanju Prizadeto nI samo delavstvo, marveč v veliki meri tudi obrtniki, trgovci in drugi revnejši sloji, ki vedno bolj pritiskajo na pristojne občine, da se temu težkemu stanju odpomore. Ta težki položaj zasavskega prebivalstva bi se dal rešiti z uspehom edino le z gradnjo zasavske ceste, pri kateri bi našlo zaposlitev tisoče v pomanjkanju živečih Uradno je ugotovljeno, da je baš v rudarskih revirjih Trbovlje, Hrastnik in Zagorje največja brezposelnost v državi. Da se brezposelnost ln beda v teh krajih učinkovito omili, ne zadostujejo sredstva, ki so zbrana v banovinske-m fondu, marveč Je treba to zlo zagrabiti globlje, to je, da se započne izvrševati velika javna dela, kjer bodo našli kruh in zaslužek vsi dosedanji brezposelni. Zato je nujno potrebno, da se začne brez odloga graditi velika moderna državna avtomobilska cesta vzdolž Save, kot del velike avtomobilske ceste, ki naj veže Ljubljano z Zagrebom ln Beogradom Gradila naj bi se iz državneera gradbenega sklada in vseh drugih virov, ki »o namenjeni za javne investicije. Da je prebivalstvo zasavskih krajev zapostavljeno, o tem smo nedavno že poročali Kraji v Zasavju so med seboj večinoma zvezani s slabo vzdrževanimi hribovskimi poti, ki niti domačim gospodarskim, še manj pa tujsko-prometnim potrebam nikakor ne ustrezajo. Radi tega se tujski promet usmerja na drugo stran, kjer so lepše ceste, dasiravno bi Zasavje baš v tujsko-prometnem oziru tekmovalo z mnogimi drugimi kraji, saj imamo krasne planine, katere bi bile nedvomno sijajno posečane pozimi od smučarjev, poleti pa od ljubiteljev naših planin, da ni Zasavje v prometnem oziru tako odrezano kriza zlasti v revirjih nesnosno tare. Vsemu bi se odpomoglo, nedvomno največje važnosti pa bi bila nova cesta tudi v državnobrambnem oziru kot cesta izrednega strategičnega pomena za obrambo našega naroda in države. Naše gledališče DRAMA Začetek ob *0. Sobota, 3. marca: Visoška kronika. Proslava 25-letnico umetniškega delovanja gospe Marije Vere. Premiera. Izven. Nedelja. 4. marca: Ob 15. uri Kulturna prireditev v Crni mlaki. Izven. Izredno znižane cene od 6 do 20 Din. — Ob 20. uri Charleveva teta. Izven. Izredno znižane cene od 6 do 20 Din. Ponedeljek, 5. marca: Zaprto. * Drevi bo premiera dramatizacije znanega Tavčarjevega romana »Viaoska kronikac. Dramatizacijo je oskrbela ga, Marija Vera, ki proslavi nocoj 25-letnico svojeg-a umetniškega delovanja. Opozarjamo prijatelje naše drame, da posetijo gledališče ob tem izrednem prazniku dela. Ker bo gledališče bržkone razprodano, opozarjamo, da se bodo dobile pri večerni blagajni še vstopnice za nadomestne sedeže. Nedelja v ljubljanski drami. Prvič bo popoldne Golieva veseloigra >Kultuma prireditev v Crni mlaki«, nakar opozarjamo predvsem goste z dežele, da izkoristijo priliko. Predstava se bo vršila ob 3. in bo končana ob pol 6. Vstopnina globoko znižana od 20 Din navzdol. — Zvečer bo »Charleveva teta« v režiji g. Cirila Debev-ca z g. Železnikom v vlogi tetke. Tudi za to predstavo veljajo globoko znižane cene od 20 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20. Sobota, S. marca; Carmen. Gostuje tenorist dr. Adrian. Red C. Nedelja, 4. marca: Ob 15. url Tičar. Irven. Znižane cene od 6 do 30 Din. — Ob 20. uri Ples v Savojii. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 5. marca: Zaprto. Nedelja v operi. Popoldne bo veaela in melodiozna opereta »Tičar« po znižanih cenah od 30 Din navzdol, zvečer pa vele-uspela Abrahamova opereta »Ples v Savojii« z go. Gjimgjenac v glavni vlogi. Za to predstavo veljajo znižane cene od 36 Din navzdol. Obe predstavi sta izven abon-mana. — 0, ti falotl — je kričal lord srdito, — psa si mi ubil, tega ti nikoli ne odpustim. XIII. Lord Helmuth je bil tako razkačen, da je dvignil bič, da bi Srnco udaril. Sirota je poskusila vstati, toda bila je tako izčrpana, da se je zgrudila na tla. Bič lorda Helmutha je zažvižgal po zraku in zadel Srnco čez hrbet. Uboži-ca je bila izgubila mnogo krvi iz rane, ki ji jo je bil prizadejal pes, in tako je omedlela. Lordova jeza se je bila nekoliko polegla. Nekaj časa je stal nepremično in zrl v mesečini na ta bledi in koščeni obraz. Kaj storiti? Videl je, kako je fant pogoltnil koščke pisma. Ali naj ga prisili, da bo povedal, komu je bilo pismo namenjeno? Lord Helmuth je nekaj časa razmišljal o tem in šele pri pogledu na kri se ie odločil. Sklonil se je k Srnci, raztrgal svoj robec in ji obvezal zevajočo rano, ki e iz nje curljala kri. Kar se je zdrznil, kajti za seboj je zaslišal korake Ozrl se je in zagledal deset korakov od sebe neznanega moža Instinktivno je segel po lovskem nožu. ki ga je imel za pasom. Toda že se je razlegel suh, hripav smeh. — Ne bojte se, gospod. Kaj me ne poznate? Sem šepasti Maubert. In res je vlekel nogo za seboj, ko si je približeval lordu. — Ah, torej ti sil — je dejal lord. — Da, gospod, — je odgovoril šepasti Maubert. Ta mož je bil napol popravljač udov, napol berač, in v domačem kraju ni bil na dobrem glasu. Bil .e nizke postave, ostudnega obraza, majhnih, zlobnih oči. Noge je imel tanke, pač so bila pa njegova pleča široka in roke mišičaste. Znano je bilo, da je izredno močan. Ljudje so se ga bali. Lord Helmuth ga je dobro poznal, saj mu je često dal prenočišče in krožnik juhe za poselsko mizo. Maubert je stopil bliže in se ozrl na Srnco. — Kaj ste ubili tega fantiča, gospod? — je vprašal. — Ne, — je odgovoril lord. — Slišal sem namreč strel. — Da, ta falot mi je ustrelil psa. — Zakaj ga je pa ustrelil? — je vprašal Maubert. — Ker ga je moj pes ugriznil. Maubert se je škodoželjno nasmehnil — Vaš pes je grizel samo, če je bii naščuvan. — To je morda res. Maubert je pogledal lordu v oči, re koč: Srraa t. »SLOTBRBRl If A ROD«, <*» 8. marca 199* *m. 51 DNEVNE VESTI — Iz rudarske službe. Na lastno prošnjo f* bil po dovršenih službenih letih vpoko ipen inž. Vinko S t r a a r, rudarski glavar v Ljubljani. — Iz zdravniške službe. Dr. Tomin^ek Viktor, zdravnik-volonter bolnice v Mariboru, dr. Simoniti Alojzi i. zdravnik zdravilišča na Golnilci, dr. 9tubec-Maršak Marija, zdravnica bratovske sk ludnice v Crni pri Prevaljah, dr. Bezlaj Ciril, zdravnik-volonter bolnica v Ljubljani in dr. Sevšek Ma-ksim, zdravnik-volonter zdravilišča Golnik, so bili vpisani v imenik zdravnikov zdravniški zbornice za dravsko banovino v Ljubljani. — Iz >Službenec:a lista«. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 18 z dne 3. t. m. objavlja norme za nabavo, jemanje ogledkov in preizkušanje asfaltu "Lra bitumna za površinsko obravnavo in asfaltne kolovoze, razglas o odložitvi novih volitev občinskega odbora v občini Šenčur in razne objave iz »Službenih novine — Občni zbor Narodno >trok»vne zveze. V nedeljo 4. marca ob 9. uri dopoldne bo v dvorani gostilne Forte na Vodah obrni zbor tukajšnje podružnic? Narodno strokovne zvez?. _ Gasilska tombola. V današnjih težkih časih je treba mnogo poguma za prireditev tombole, ker ie riziko takih prireditev, ki so združene z velikimi izdatki, danes zelo velik. Toda gasilska četa Trbovlje-trg je tudi letos kljub vsem težavam pogumno zasnovala načrt velike in bogate tombole, ki jo bo priredila na praznik dne BI. maia L 1. Prebivalstvo j? naše vrle gasilce vedin rado podpiralo, saj so čuvaji njegovega imetja pred ognjem in drugimi elementarnimi nesrečami. Zato so prepričani, da bo tudi ta tombola, kater? dobiček ie namenjen nabavi novega orodja, jgodno uspela. — Nacionalnim društvom in organizacijam! Na bink. ponedeljek 17. maja 1869 je bil v Vižmarjah najmogočnejši in naznajne-nitejši narodni tabor. V spomin na to veličastno nar. in pol. ljudsko manifestacijo je nameraval postaviti tedanji narodni odbor dostojen spomenik, kar pa je takratna avstrijska vlada prepovedala. Lani je bila na vižmarskem sokolskem taboru, ki j? bil prirejen v okviru proslave 70 letnice Ljubljanskega Sokola, v spomin na ta največji narodni tabor izredana misel, naj bi se postavil zilaj v svobodni državi vendar Že enkrat dostojen spomenik. Ta spomenik naj bi pričal poznim rodovom o takratnem narodnem prel ujenju. V svrho razgovora in sestave zadevnega odbora, sklicuje pa. Franja Tavčarjeva sestanek vseh delegatov nacionalnih društev za 10. t. m. ob IS. na magistratu v Ljubljani. Posebnih vabil ne bo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo manj oblačno, izpremenljivo vreme. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura i? znašala včeraj v .Skopiu 17, v Beogradu 10, v Zagrebu 14, v Sarajevu in Splitu 13, v Ljubljani in Mariboru 11.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7<>3.2. Temperatura je znašala 1.2. — Poučna razstara o reklami in propa-srandi bo v okviru letošnjega epomladan-skosra velesejma od 30. maja do 10. junija v Liubljani. Ta razstava bo prikazala naču moderne propagande pri raznih narodih in bodo zastopani vsi kontinenti. Tej razstavi bo pa pr:kli.]čena &3 specijalna razstava jugoslovanskih plakatov. Uprava Ljubi jonskega vHesejma vabi vt^a podjetja, da ji čim prej pošljejo svoje plakate in reklam-ni materijal sploh. Plakati, vsai po 2 izvoda od vsake vrste, naj bodo kasirani na kartonu, ostali reklnmni materijal pa po možnosti pripravljen v razstavni namen. Sod olovan j? tvrd k na obeh razstavnh je brezplačno. — Nale-zljivp bolegni r dravski banovini. V čassu od 8. do 14. fribrueria fr? bilo v dravski banovini 8 primerov tifuznih bolezni. 1 griže, 23 Škrlatinke, 13 ošpic, 50 dušljivega kašlja, 3 otročične vročica. 98 daviee, 8 sena. 149 vnetja pri ušesne slinavfce in 3 otrpn •> nja tilnika. — Živalske kužne boleenL Po stanj'i i dne 25. februarja ie bil v dravski banovini 1 primer stekline. 1 konjskih garij, 36 svinjske kug* in 3 svinjske rdečice. Pri hripi. bronhitisu, vnetij mandljev, pljučnem katarju, zashizenosti nosu. sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne >Franz Josefove« grenčice DANES VELEOPERETA MAGDA SCIINEIDER \VDLLY FORST NE POZNAM -A LJUBIM TE Predprodaja vstopnic od 11. do H13. Predstave ob 4., 71* in 9 Vi uri zvečer jutri ob 3., 5.. 7 U in 91*. NOV ZVOČNI ŽURNAL ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Iz LkiMfana —lj Slavnostna predstava v operi na čast prezidentu T. G. Masarvku. 841etnico prezidenta bratske češkoslovaške republike T. G. Masaryka proslavita tukajšnja Jugoslov.-Č^koslov. liga in Narodno gledališče s slavnostno predstavo >Jenufe« v opernem gledališču v sredo dne 7. t. m. — Opozarjamo občinstvo na to proslavo, prav posebno pa so vabljeni Člani ljubljanske JC lige. Na razpolago bo kliub abonmaju večje Število sedežev, ki naj si jih gostje ob pravem času rezervirajo. —li Novinarski doni. stavbna in gospodarska zadruga z o. z. v Ljubljani, bo imela svoj III. redni obrn; zbor v torek 13. marca t. 1. ob 14.30 v kavarni ""Emonic, I. nad., z običajnim dnevnim redom —lj Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani je imel dopoldne »x>d predsedstvom predsednika g. Andreja Sara-bona bilančno sMo upravnega odbora. — Upravni odbor je odobri! soglasno od ravnateljstva predložen^ letne račune za leto 1933 in je soglasno sklenil predlagati občnemu zboru lOodsto'no dividendo proti lanski Oodstotni d;videndi. —lj Predavan ie za vajence. Jutri ob 9.30 bo predaval v Vajenskem domu prof. Mar- janovi? o bosanskih muslimanih. V torek ob 18.30 bomo pa slišali besede našega odličnega nacionalnega pobornika, prvega nodstaroste SKJ Engelberta Gangla. Pridite vsi! —li Predavanje o socialnih vprašanjih v radiu. Glede na bližnji koncert Rdečega križa v korist brezposelnim in sirotam, ki bo 10. marca v >Unionu«, bo predaval v ponedeljek 5. t. m. od 19.10 župan dr. Puc, v sredo od 18.55 — 19.05 občinski svetnik g. Kosem, v petek od 18.25 do 18.35 pa magi stratni direktor g. Januigaj. — lj Foto-preda vanje Karola Koran©ka. Vse foto-amaterje bo gotovo razveselila vest, da bo priredil po daljšem presledku odlični amater g. Koranek z Djnaja 7. t. m. v dvorani Delavske zbornice ob 20. Perutco-vo foto-predavanje. Predavatelj bo na p»*l-lagi 150 diapozitivov govoril o najnovejših fotografskih postopkih s oankromatičn«m negativskim materiialom. Vsem so še v najlepšem spominu večeri, ki nam jih je na pravil g. Koran-ek s svojimi krasnimi slikami z alpinističnimi predavanji pod okriljem T. K. Skale in s strokovnimi poučnimi večeri za amaterje. Brezolačne vstopnice se na razpolago v vseh foto-trgovinah. —lj Solistični koncert. V petek, dne 9. t m. nastopi na samostojnem koncertu v unionski dvorani opjrni pevec g. Marij Šimenc. Za številne njegove prijatelje in Kavarna ,XE0N" VSO DANES S O C ODPRTA občudovalce je to prav gotovo veselo obvestilo. Na koncertu nastopi sam ter absoivira celotni spored, ki sestoji po pretežni večini iz slovenskih in hrvatskih samospevov in nekaterih opernih arij. Na klavirju ga spremlja prof. Srečko Kumar. Vstopnice bodo od ponedeljka dalje na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. —li Veliki koncert Glasbene Matice, ki se ie moral zaradi bolezni bariton ista Antona Primožiča preložiti, se vrsf definitivno v ponedeljek dne 5. marca ob 20. 'jn. Vlogo Mefir=tofela ie prevzel operni pevt-c g. Marjan Rus. Njegovo dosedanje umetniško delovanja, predvsem pa njegov obsežen in močan glasovni materijal nam jamči za oilično izvedbo sicer težke solistične partije. Koncert je torei definitivno v ponedeljek 5. marca. Kupljene vstopnice veljajo za ta večer, sedeži in stojišča so pa Se v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. _lj Podmladek JS na mestni ienskj realni gimnaziji priredi v nedeljo 4. marca ob 17.30 akademijo pod pokroviteljstvom župana g. dr. Dinka Puca in častnega dam-skega komiteja. Prvotno bi se morala aka-d mija vršiti v dvorani Trgovskega doma, pa se ie z ozirom na predprodajo vstopnic pokazalo, da bo dvorana premajhna in se prireditev zate vrsi v Kazini. Podmladkir-ji vabljeni! Revija za turizem, družbo, sport, kino NAŠA POTA je najboljša slovenska družabna revija Naročite Jo! Celoletno Din 60.— LJUBLJANA, poštni predal 114. —lj Sokol Ljubljana II sklicjre v torek 6. t. m. ob pol 20. na realki članski sestanek v svrho organizacije priprav za društveno 251 niča Dolžnost vsega članstvu zlasti starejšega je, da se sestanka zanesljivo udeleži. —lj Sokol Vič ponovno opozarja svoje članstvo in ostalo občinstvo na predavanje prof. dr. Breznika »O N»w Y^rku«, ki bo d rev i ob 20. v Sokolskem domu, dalje na jutrišnjo popoldansko lutkovno predstavo in večerni koncert Ljubljanskega Zvona. —lj živilski trg je bil danes tako dobro založen, kakor le včasih jeseni, zelo dobro je bil zaseden zlasti prostor za zelenjavo, pemtminski trg je bil pa celo pretesen za številne prodajalke. Kmetice in branjevci pač računajo s tem, da se meščani ne postijo prve dni meseca in danes je bila prva sobota v mesecu. Sneg je skopnel povsod, zato je tudi že mnogo zgodnje zelenjave in kmetje po dolgi zimi še posebno potrebujejo denar, zato si lahko razlagam o današnji naval na živilski trg. Tudi jabolk je bilo danes več, a lepa so seveda precej draga, kg 8 Din. Poleg sadja so danes prodajale kmetice tudi semena za vrt in polje, kajti pomlad je pred durmi. Na zele-njadnem trgu sedaj še ni mnogo vrst zelenjave in sočivja, a zato je tem več zgodnje zelenjave. Izredno mnogo je še vedno zeljnatih glav ki jih najbrž kmetice ne bodo mogle prodati dovolj zgodaj ter bodo prej zgnile. Zato je zelje še vedno precej poceni za ta čas, glave po dinarju do 2.50 Din. Približno enako ceno ima ohrovt. Najdražja je zelena koleraba, ki jo prodajajo po dinarju drobne glavice. Prejšnje dni se je nenadno pocenila uvožena cvetaca, prodajali so jo kg po 4 Din, dočim je sedaj cena zopet poskočila, ker je več ne prodajalo prekupčevalci iz južnih krajev in je bila danes zopet po 6 Din. Pocenil se je motovileč, ki so ga prodajali po 1 do 1.50 Din merico. Tudi rdeči radič je po dinarju in dovolj je zelenega radiča, ki je po 1.50 Din. Jajc je na trgu že dovolj po 50 par komad, a po tei ceni so drobna, lepša prodajajo 16 do 18 komadov za 10 Din. Pri mesarjih se je nekolik3 podražila slanina, ki je bila prednje čase kg po 14 do 16 Din. sedaj je pa po 14 do 17 Din. Vendar Skoda ni velika, v splošnem le menda beton dober t»r ki bodo lahko popravili brez posebnih stroškov. —li Občni zbor krajevne organizacije JNS za kolizejski okraj v Ljubljani bo v nedeljo 4. t. m. ob pol 10. dopoldne v vrtnem salonu restavracije »Pri Levu« na Gosposvetski cesti. Vabljeni Člani in somišljeniki! —lj V društvu >Soča« matic« T Ljubljani predava v soboto dne 3. marca 1034 >Pri levu« ob pol 21. ga. Sidonia Jeras-Guinot o > francoske m kmeta«. Ga. predavateljica je francoskega rodu ter bo kol Francozinja prva predavala v Ljubljani v slovenskem j-eziku. Popisala nam bo -^e šege, navade, običaje in življenje francoskega kmeta. Prav je. da se seznanimo tudi mi z življenjem! kmeta, tega naištevil-ne»}se(ga predstavite! ia zaveznic >ga francoskega naroda. »Sočani« in prijatelji, pose-tifer polnoštevilno to zanimivo predavanje! Vstop vsem prost. Danes SZOKE SZAKALL v veselem filmu Žene brez imena ZVOČNI KINO IDEAL. Predstave ob 4., 7. in 9. Vi uri zvečer Jutri ob 3., 5., 7. in 9H-Cene 4.—, 6.— in 8.— Din —lj Bedni in brezposelni pričakuje s težkim srcem odziva naše javnosti na prošnjo mastne občine, ki io vabi na dobrodelno prireditev 10. marca. Vedo, da je od sode-kovanja nas vseh odvisen uspeh akcije, ki stresni za tem. da se naši najbednejži pod-pro. Velika revščina, v kateri žive, kliče dovolj jasno po pomoči. Mestna občina ne more zadostno podpreti vseh. Pomoč javnosti ie nujno potrebna. Program prireditve j»e najskrbneje izbran in bo brez dvoma vsakogar zadovoljil. Sodelujoči umetniki, ki so s svojo dobrosrčnosto pokazali, da žele prispevati k čim večjemu jopehu, nam na i bodo v zgled, da se tudi mi pridružimo mestni občini in ii z udeležbo pomagamo do ugodnega rezultata. — Kino. Vesela opereta >Ne poznam, a ljubim Te« zabava 5e vedno našo publ'ko, ki je z njo nad vse zadovoljna. V nekaj dneh bomo občudovali v kinu Matici čudovite posnetke gigantskega dela »SOS — ledena gora«, ki je vse posneto na Grenland iii — ZKD nam te dni predvaja >Champ<. ki uživa svetovno slavo Posebno primeren je film za otroke, ki si ga lahko ogledajo danes ob 14.15 in jutri ob 11. _lj Dva večera »meha v Šentjakobskem gledalištu bosta danes in v nexieljo, ko se bo dajala izredno zabavna veseloigra s petjem >Radio tenore, ki je navdušila vse dosedanje posetnike. Veseloigra, ki je polna dobneiga humorja, se odigrava na vrtu hotela »Slon« v Poljanah. Peveke vložke izvajajo člani Kune, MilČinski, HanžiČ, Vizjak, Moser, Gornik in gdč. Danilova. Režijo ima ga Bičarjeva. — Vstopnice se bodo dobile v soboto in nedeljo od 10. do 12 in od 15. do 17. pri blagajni v Mestnem domu. — Ljubitelji vedrega smeha vabljeni. —lj Svetovna kritika je tako odlično ocenila zmožnosti našega rojaka tenorista g. dr. M. Adriana, da smo trdno prepričani o velikem uspehu dobrodelne prireditv-m°stne občine ljublranske, ki se vrši dne 10. marca in ne kateri bo on sodeloval. Zapel nam bo Pavčičevo >Mlado pesem« In Go-tovčevo >Na nočištu«. Njegov liričen tenor, že tolikokrat preizkušen, nam da?e jamstvo, da bomo deležni največjega užitka. G. ravnatelj Julij Betteto bo tudi sodeloval. Zapel nam bo J. Pro**ke >Poletni večer« in >Vero v pomlade. Oba samospeva je komponist poklonil g. ravnatelju. Izvajana bosta prvič v Lribljani. Njegovo uveljavljen je v Nemčiji, kjer se je z največjimi uspehi povzpel do največjega ugleda, bodi dokaz, da je velik mojster. Ga. Bernot-Golobova. priznana naša altistka in operna pevka, bo s svojim sodelovanjem povzdio-nila priredi-ev na najvišjo umetniško stopnjo. Poleg mešanega zbora Glasbene Matice in Akademskega zbora bo nastopil v prvem, koncertnem delu prireditve, tudi orkester D-ž. konservatorija, pomnožen z Orkestralnim društvom. Zabavni del ie tako obširen in zanimiv, da Ho vsem v največjo zabavo. Ker je od gmotnega uspeha odvisna vsa afcciia mestne občine, bo gotovo vwa javnost z veseljem sodelovala in se prireditve udeležila v čim večjem številu. Danes najsenzacijonalnejšl velefllm Bombe nad Šanghajem Vojska z banditi. Mornarica in avi-joni v boju z roparji ZVOČNI KINO DVOR Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri, jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri Cene 2.—, 4.—, 6.— in 8.— Din ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V SISKI - Telefon 33-87 FRANČIŠKA GA AL Paprika ki 7.™ n« Vn Veronika p—"" :?!>b* r*na iz fvm-oT t dnhoTiti in razk^n: Skandal v Budimpešti ?rflke EbaJnlt, Panl H6rbJj»er, 0*V«r S; m«. Predstav« t »oboto ob pol 7. \n pol 9. uri, v nedePo ob 3.. 5., 7. hi 9. ari v ponedeljek ob l't7. In ^t. aH. Pride! CeSkI velefilm PSOGLAVCI —lj Ljubljanira je zdo deroča, od^ar je v spodniem delu poglobljena ze do tromost ia, kar se pozna zlasti te dni. Zaio ie tudi voda nekoliko oglodala oporni zid. krivino na levi strani pod tromostjem. k! so jo zbetonirali pozno jeseni zato. da bi se □ničevala ob nji sila deToče vode. Najbrž s? beton ni dovoli strdil. preden je pritisnil mraz. ter ie zaradi tega nekoliko zmrznil in zdaj je naredila svoje deroča voda. —lj Mnria Vera. največja tragedka rmš? drame, praznujte nocoj 251etnico oderskega dela v »Visoški kroniki«, ki io ie dramatizirala po dr. Tavčarieveim romanu. Da ne bo navala pri večerni blagajni, prosimo cenjeno občinstvo, da si nabavi vstopnice v predprodaji. Predstava je ob 20. uri. Pr-*d predstavo se vrši počastitev slavijenke. —lj Samaritanski tečaj Rdečega križa v Lrubl;ani. V nedelio 4. t m. ob 10. uri bo slovesni zaključek samaritanskecra tečaia v dvorani Okrožnega j rada na Miklošičevi cesti. Pri tej priliki se bodo razdelile diplome absolventom samaritanske*?a te?aia. —lj Združenje trjrovcey T Ljubljani obvešča vse gg. trgovce, da se vrši redni letni občni zbor v nedeljo dne 4. marca t L ob pol 10. uri doooVIne v veliki dvorani Trgovsk-^a doma. Uprava. —li Redni občni ibor kra»erne ereani-Mriie JNS za kolizejski okra? v Ljubljani se bo vršil v nedel'o dne 4. marca t. T. ob pol deseti uri donoldne v vrtnem salo ■ u restavrePri levu« na Gosposv^tsk* ce sti 16. O političnem položaju v dr?; i vi pv roča minister g. dr. Krnmer. Vabljeni vsi člani in somišljeniki. Odbor. —lj Okrajna organizacija JNS *a Krakove in Trnovo priredi drevi ob 20. uri v gostilni pri >Sokliču« v Trnovem prijateljski večer za Članstvo. Odbor poziva Članstvo, da se udeleži tega večera, ki ima namen poglobiti prijateljske stike med Slani, čim Mevilneie. —lj Obleke kemično čisti Šimenc Kol-v dvorska 8. 12-T Iz Maribora _ Borba proti za vrat ni jetiki. Dne L t. m. bo zborovali v dvorani Okrožnega urada člani Protituberkulozne lige. Občn; zbor je vodil zaslužni podpredsednik, prvi državni pravdnik g. dr. Janćič. Po uvodnih pozdravih je predlagal pozdravno brzojavko bivšemu predsedniku g. dr. Ipavcu. ki je bil premeščen v Ljubljano. Nato se je v kratkih besedah spomnil včeraj ob pol 13. zaradi srčne kapi umrlega prvega podpredsednika in ustanovnega člana g. dr. Jankoviča. V znak spoštovanja so zbo-rovalci stoje zaklicali: Slava! Zatem je predsednik podal izčrpno poročilo o delovanju te človekoljubne lige napram ostalim društvom. V dneh od 6. do 8. julija 1933 se je vršil kongres PTL v Ljubljani in mariborsko ligo ie zastopal g. dr. Ju-rečko. Liga je črpala svoje dohodke iz protituberkuloznih dni in nabiralne akcije v cerkvi. Velikodušen dar je podelila ligi mariborska mestna občina, za kar ji je predsednik izrekel iskreno zahvalo. Vse delovanje lige je bilo osredotočeno akciji za zgradbo azila, ki si ga odbor zamišlja tako, da bi bil nekaka prehodna stanica med zdraviliščem in delavnico. V tak azil bi se sprejelo iz bolnice odpuščene bolni-ke-rekonvalescente, ki bi sicer opravljali svoje posle, bili bi pa pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Zasledoval bi se potek ozdravljenja. Bolniki bi seveda prenočevali v azilu, ki bo pa moral biti blizu mesta. Kako doseči čim preje zasnovani cilj in kako oživeti uvedeno akcijo za zgradbo prepotrebnega azila, to je bila stalna točka dnevnega reda vseh odboro-vih sej. Na stotine prošenj je bilo razposlanih najrazličnejšim stanovom, vendar pa odziv ni bil tak, kakor so ga pričakovali. Razveseljivo pa je dejstvo, da so li-gini zvesti prijatelji socialno šibkejši sloji. Nato je podal obširno poročilo tajnik g. Ravter. Iz izvajanja posnemamo, da ima liga 18 častnih, 151 rednih in 1159 podpornih članov. Liga je poslala enega bolnega dečka na morje, pet otrok pa na Pohorje na enomesečno bivanje. Mnoge revne bolnike je denarno podprla oziroma jim je pripomogla do brezplačnega sprejema v bolnico. Poročilo o stanju blagajne sta podala glavni urednik g. Kasper in upravitelj Stenovec. Fond za zgradbo azila znaša 99.407 Din. Stanje blagajne ob koncu poslovnega leta je aktivno za 6660 Din. Po poročilih se je razvila živahna debata glede azila. Predsednik je obrazložil, da je PRIDE! SOS — ledena gora PRIDE! odbor preteklega zaprosil agrarno reformo, da ji dodeli primerno zemljišče za zgradbo azila. Ko so zborovalci podrobno razčistili vsa aktualna vprašanja, je g. dr. Jančič zaključil občni zbor. — Radi slabega spričevala sta pobegnila. V sredo je prišel na policijo železničar Staletinger Kari iz Melja in ves v skrbeh pripovedoval, da sta mu ušla sinova 91etni Jože in llletni Kari. V torek sta še bila v šoli v Cankarjevi ulici, kjer obiskujeta 3. oz. 4. razred. Po pouku pa se dečka nista več vrnila domov. Sprva starši niso na to polagali tolike pažnje, ker sta se fan-tina večkrat pri kakih znancih nekoliko pomudila. Ko pa dečkov še zvečer ni bilo domov, je začelo očeta skrbeti za usodo svojih sinov. Povsod je iskal mlada fanta a njegovo dolgotrajno iskanje je bilo brezuspešno. Končno se je oče napotil v šolo, kjer je izvedel, da sta dečka dobila slabe ocene. Jože in Kari sta se bala priti domov in stt. zato pobegnila. Policija ju je povsod iskala, vendar brez uspeha. Najbrže se klatita kje na deželi. Fanta nosita modro obleko mornarskega kroja. Jože ima modro, Kari pa sivo športno čepico. Prvi ima nahrbtnik, drugi pa aktovko. Kdor bi dečka kje videl ali o njima kaj vedel, naj to sporoči mestni policiji — Vino ga \e spravilo v ječo. Kaucic VinVo. 221etni mladenič je služil pri posestniku Mešku iz Drakš za viničarja. Vedno je imel opravka okrog sodov polnih rujne-ga vina. Nemala izkušnjava je mladeniča privedla do tega. da je pričel krasti svojemu gospodarju žlahtno kapljico. Tako je tekom lanskega leta ukradel nreko 100 litrov vina in 50 litrov sadjevca. Tatvino je Kau-čič v torek skesano priznal pred malim senatom okrož. sodišča, ki ga je obsodilo na 6 mesecev strogega zapora. — Kaj vse kradejo. V sredo je nekdo ukradel dr. Vrtovcu v Tattenbachovi ulici kolo. ki ga je snel z otroškega vozička. Kolo z gumijastim obročem je vredno 75 Din. — Brivskemu pomočniku Hirhmuglu Alfredu je bila ukradena s kolesa, ki ga je pusti v veži na Aleksandrovi cesti, 250 Din vredno dinamično svetiljko. Obe tatvini sta bili prijavljeni mestni policiji. — Napad iz zasede. Ponoči dne 19. marca preteklega leta je šel posestniški sin Bauman Jožef iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju proti domu. Ko je stopal mimo Kacjanove hiše. je nenadoma planil nanj 241etni posestniški sin Kacjan Jakob in ga brez vsakega povoda udaril z ostrino sekire po glavi ter ga težko poškodoval, tako da se je nezavesten zgrudil z zevajočo rano na tla. Nesrečnež se je zavedel šele naslednjega dne v ptujski bolnici, kjer so mu le s težavo rešili žilvjenje. Enilog te krvave drame se je včeraj obravnaval pred tročlan-skim kazenskim senatom. Obtoženec je dejanje v celoti priznal. Senat ga je obsodil v smislu obtožbe na 8 mesecev strogega zapora. Iz Celja —r Pri pravljični igrj >Princeska in pastirček«, ki jo bodo uprizorili celjski igralci v nedelio 4. t. m. ob 15. v Mestnem gle-dalSčo, bo igral tudi orkester po vodstvom g. Segule. Ta igra bo nudila užitek mladmi pa tudi odraslim. Vstopnice se dobe pri "ledališki blaga ini. —c Na Ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 5. t. m. ob 20. uri g. univ. prof. dr. Lj. Hanptmann iz Zagreba o podunaskih problemih. Zanimiva in aktualna snov predavanja bo gotovo privabila mno^o poslušalcev. —8 Dve nogometni tekmi. V nedel'o Dopoldne bosta na Glaziii odigrani dve zanimivi tekmi v korist po^kodb^nega fonda LNP. Ob 14. se bo pričela tekma med SK AtV*3ri in SK Olimoom. ob 15JW na med ?K Celjem in £K Jngoslavi'o. Prvo tekmo bo 6odil g. Oberlintner iz Laškega, drugo pa g. Ochs iz Celja. —e Umrl je v Četrtek 1. t m. t oolfcfti bolnišnici v starosti 74 1*4 kočar Aoohvl Gai?»ek od Sv. Štefana pri Hrastniku. — Razmere na delovnem trpru. Pri ekspozituri javne borze dela v Celju se ie od 21. do 28. februarja na novo prijavilo 54 brezposelnih (42 moških in 12 žensk). Jelo ie bilo ponujeno 11 osebam (7 moškim in 4 ženskam), posredovanj je bilo izvršenih 5 (za 4 moške in 1 iVmsko), odpotovalo l"e 13 oseb (5 moških in 8 žensk), odpadlo ie 156 oseb (156 moških in 1 ženska). Dne 28. februarja je ostalo v evidenci 808 brezposelnih (747 moških in 61 Žensk), napram 928 (869 moškim in 59 Ženskam) dn» 20. februarja. Delo dobijo po 1 strojnik, kurjač, krojač, vrtnar in hlapec, po 2 kuharici in služkinji ter 1 kmečko dekle. —c V Celju in okolici je umrlo v februarju 330 o*ieb in eicvr 8 v m »tu Celju. 22 v javni bolnišnici in 8 v okoliški občini. —c Nočno lekarniško službo ime do vštetega petka 9. t. m. lekarna >Pri krilu« na Kralja Petra cesti. Iz Kranja — kiatrumentalnl koncert. Protekli četrtek zvečer nam Je tukaj&nja Olaobo-na sola priredila intimen glasbeni večer. Ne preveč prostorno gimnazijsko telovadnico »o napolnili prijatelji instrumentalne glasbe. Vendar dokaj skromen obisk le dokazuje, da je na5 mefičan dostopen le sa vokalno glasbo, za instrumentalno pa ne kaže preveč smisla, će so pa mislili, da jim mladi gojenci ne morejo nuditi užitka, so se motili. Kot prvo točko so Izvajali F. Paula klavirski trio v e-duru, skladbo v treh stavkih: Allegro moderato, Lar-ghetto in Allegro, ia sicer ga. Faklnova klavir), g. Fakln (Čelo) in gojenec J. Ku-mer (violina) odlično In efektno, vendar kot uvodna skladba ni u2gala, ker Je pač treba pri nas nekaj Časa, da pride publika v koncertno razpoloženje. Wolfgang A. Mozart je bil zastopan v naslednji točki z znanim klavirskim koncertom v e-duru ob Bpreniljevanju godalnega orkestra. Duhovita klasična skladba v treh stavkih Andante, Rondo ln Mennet-Rondo šahtova od pianista solista izredno rutino in popolno vživetje, kar Je v polni meri pokazala pri klavirju ga. Nlka Faklnova. Tudi orkester gojencev, močno pomnožen s aaj-boljšinii v Kranju se udejstvujočeml Instrumentalisti, Jo povsem skladno hi prav dobro spremljal ter je bil s solistko vred deležen splošne pohvale. Kot tretja in a* ključna točka so Izvajali Fr. Seitza violinski koncert v a-moln ob spremljevanjo salonskega orkestra, kjer Je kot solist nastopil zelo nadarjeni gojenec g. J. Ore-gorc. Melodljozno kn tehnično dokaj teako skladbo Je solist lsvajal na pamet a veliko rutino in globoko občuteno kn J« bil deležen tople pohvale. Vendar na nekaterih mestih nI mogel prav do Izraza, kor ga je preglasni orkester duBU. Kakljoonl točki Je odlično dirigiral neumorni g. A. Fakln. Glasbena šola Je s ton? koncertom ponovno dokazala svoje visoko kulturno stremljenje in teleti bi bilo, da so tako prireditve čim večkrat ponovo, kor le na ta način bo mogoče pri nas ustvariti veo Je san imanje ia koncerte. — Najdba. V bližini a«vr*ke*a mottt je bilo najdeno kompletno avtomobilsko kolo ■ pnevmatiko, ki ga lastnik dobi na tukajšnji žandarmerljski stanici. Prod dnevi so na kranjskem polju na poti proti gradiču Prevole naJH motko asjpeetn« uro. Lastnik naj se sglael na dekttokl osnovni soli. — »Turške kumaro« so na voorajknjl premieri doživele obilen uspeh. Komedijo ponove Jutri ob 1€. — Dražba gramoza bo pri tuka Ji nJem sreskem cestnem odboru v ponedeljek ob 9. dopoldne. Dražila so bo dobava ln vofc-nja gramoza za banovinske ceste KranJ-Jezersko, Kranj-Skofja Loka, Kranj-Pesni ca, Labore-Mavčiče-Medvode ln dovosna cesta KranJ-kolodvor. Pogoji so običajni, kavcija se ne bo pobirala, pač pa bo moral predložiti vsak udeleženec potrdilo davčne uprave o plačanih davkih. — Nedeljski sport Jntrl ob 14. bo na lgrlscn SK Korotana nogometna tekma med domačhn moBtvo*n In SK Bratstvom z Jesenic. Iz Trbovelj — Obratoranje pri mdnikn t marea. Po nekaj mesecih ueodnejšega stanja se !<© pričela v rudarskih r^-virjih zopet ponavlla'.l stara pesem o naraščajoči krizi in bedi. Za prvo polovico meseca m aren le namreč predvidenih komaj 6 delovnih dni in sicer 2., 6., 7., 9., 13. in 14., dočim bodo osta*e dni praznovali. Kakor se doznava, se bo obratovalo v r^viriih v mesecu merej najv »č 13 do 14 dni, tako da se stanje napram lanskemu letu v ničemer ne bo icbolfftaOo. Treba pa je pomisliti, da je prebirate*.vo v rudarskih revirjih, zlasti pa rudarsko delavstvo od dolgotrajne krte« a> socialno in gosnodarsko docela izčrpano, karti mladina, ki jo mom »o delavski starfi vzdrževati, stalno doraSča in je v breme roditerjem, ki zanjo ne morejo nafti zaposlitve. 2e lansko leto smo spričo težkega polozajn ponovno naoda-nJi mimo potrebo, da se ustanovi v revirjih poseben akcijski odbor vseh strokovnih, stanovif&ih in drugih nacionalnih organizaeif v rudarskih revirfUi. čigar naloga nad bi bila, da se ob sodelovonki ln podpori vsih krajevnih vplivnih činiteljrv vztraino prizadeva na merodajnih mestih m omilienje težkega stanja v rudarskih revirjih. Vsi znaki kažejo, da se poloftal ▼ rj-darskih revirjih tudi le*o» ne bo zboll^sl. zato je nujno potrebno, d* se čim prej združi vse delovno ljudstvo rudarskih revirtav v enotnem akciiAkem foru. ki bo eku£al doseči vsaj omiljen ie težkega polažaja v rudarskih revirjih, ki s* utegne v poletju le močno poslabšati. — Ta akcijsflci odbor bi lahko z uspehom nastorvl že v nafbrlznjl bodočnosti ob priliki bližnjih pogmjani is dobavo premoga državnim železnicam, ker ie glede na težko stanje med nagim delavstvom njjno potrebno, da dobe trboveljski revirji večia naročila premoga s strani državnih železnic. Lepo obiskano predavanje. V sredo zvečer je v Sok. domu predaval znani nacijo-nalni borec ln bivši četnik v črnogorski armadi Miha Cop o KaradžordžHi ln o njegovih Junaških bojih za osvoboditev Srbije Izpod turškega Jarma, Predavanja se Je udeležilo okToer 130 poslušalcev, ki so ob koncu priredili predavatelju živahne aklamacije. Južno vreme. Jujet, ki piha že več dni ie odpravil skoral ves sneg" po naSi dolini Zaradi dežia je Sava s pritoki precel narasla, vendar ni nevarnosti poplav. Smučarji so v tej zimi v nižinah najbrž že opravili in bodo morali v visine. što*. 5i /SLOVENSKI NAROD«, đne 8. mutt 1W4 Burno življenje Aleksandra Staviskega Rako so Francozi po zaslugi Staviskega sami plačali za propagando proti Franciji 100 milijonov 2e leta 1930, ko so delali v Parizu na pogodbah z Madžarsko glede agrarne reforme v Rumuniji, Jugoslaviji in Češkoslovaški, se je pojavil v Franciji načrt mobilizirati s pomočjo francoskega denarja zahteve glede odškodnine za razlaščeno zemljo. Madžarske zahteve je uredil s finančnega stališča zlasti pred dvema letoma umrli bivši minister Loucheur, glavni sotvorec pariških pogodb. Loucheur je kalkuliral z danimi možnostmi in hotel je olajšali finančne težkoče, izvirajoče iz počasnega nabiranja prispevkov v agrarni fond. Svoj cilj je hotel doseči na ta način, da Liv Franciji ustanovil družbo, ki bi pokupila terjatve madžarskih optantov. 2e takrat je šlo samo za madžarske veleposestnike iz Rumunije, pripadle Sedmograški, in z ozemlja severno od Save, pripadlega Jugoslaviji. Za te veleposestnike naj bi se nabralo v iondu A do leta 1966 skupno 160,000.000 zlatih kron (1 zlata krona = 5 francoskih frankov). Madžarski veleposestniki naj bi dobili 4% obligacije ali pa tudi gotovino, ki bi si jo preskrbel fond A pri emisiji svojih obligacij z njihovo prodajo. Iz finančne organizacije te plačilne službe fonda A je Razvidno, da bi bile imele 4% obligacije, izdane na vaiuto raznih držav, tečaje okrog 60, tako da je pomenil končni kapital 160,000.000 zlatih kron v resnici približno vrednost 60,000.000 zlatih kron. V času. ko so bile sklenjene pariške pogodbe (28. aprila 1930), je bil položaj zelo ugoden za načrt ministra Lou-cheura, sanirati madžarske veleposestnike, prizadete z agrarnimi reformami s pomočjo finančne transakcije na račun bodočega kapitala v fondu A iz sredstev francoskih prihrankov. Ta položaj se je pa bistveno spremenil v juliju 1931 s proglasitvijo Hoovrovega moratorija. 7* moratorij je padel zelo ugodno v finančno politiko Madžarske, ki je bila v finančnih stisl.u.h in je videla v njem prvo možnost izogniti se reparacijskim d. atvam. Madžarska je bila tista, ki je prva proglasila, da ne bo izpolnjevala svojih dolžnosti iz pariških pogodb z vplačili z baselsko banko za mednarodne reparacije, temveč da bo obdržala ta vplačila v Budimpešti. Leta 19.x? je pa pomenilo za agrarni fond A konec njegovih dohodkov iz virov lausarmskega protokola o moratoriju. Agrarni fond A ima zdaf okrog 30 milj. francoskih frankov, ki so se nabrali deloma iz plačil velesil iz madžarskih reparacij, deloma se pa še stekajo iz prispevkov Rumunije in Jugoslavije, ki plačujeta v fond A odškodnino za prevzeto zemljo, odmerjeno po domači zakonodaji. Od začetka Hoovrovega moratorija je bilo jasno, da je izgubila misel sanirati madžarske veleposestnike s finančno transakcijo na račun francoskih prihrankov soiidno trgovsko podlago in postalo je drzen rizFko nereelne špekulacije. V tem položaju je zagrabil za Lou-ciieurovo misel Staviskv in začel se je oficijelno pogajati v Budimpešti ob sodelovanju svojih francoskih prijateljev glede nakupa terjatev madžarskih veleposestnikov napram fondu A. Staviskv- je bil v Budimpešti zelo prijazno sprejet, toda takoj so razmišljali, kako bi izkoristili njegove usluge deloma za madžarsko propagando proti Mali an-tanti, deloma za sanacijo madžarskih veleposestnikov, prizadetih po agrarnih reformah. Madžarski propagandi je ponudil Stavisky pomoč v najobilnejši meri. Kolikor je šlo za žepe madžarskih veleposestnikov, je bila zadeva že leta 1931 pripravljena tako, da bi bile cenitve prevzetega imetja čim višje in da bi bile finančno čim ugodnejše za prodajo terjatev napram fondu A. Na pomoč so poklicali švicarska izvedenca, da bi pripravila za mednarodna razsodišča (rumunsko-madžarsko, ju-goslovensko-madžarsko in češkoslova-Ško-madžarsko) stopnje za ocenjevanje madžarskim veleposestnikom razlaščenega imetja. Švicarska izvedenca sta bila Bavier ln Morel. Leta 1931 sta odpotovala v Budimpešto, kjer sta z oficijelnimi madžarskimi činitelji ugotavljala pogoje za ocenjevanje imetja. Tam sta tudi pripravila načela za to ocenjevanje. Rezultate njune ekspertize so mešana razsodišča naslednjega leta v aprilu v Luganu odobrila. Od obravnave o ekspertizi so bili izključeni zastopniki Male antante, pač se ie pa udeležil predsednik fonda A Fran-voz de Felcour. Ekspertiza ni bila oficijelno sporočena državam Male antante in zlasti postopanje pri ocenjevanju gozdov je ostalo tajna madžarske vlade, tajništev mešanih razsodišč in upravne komisije fonda A, ki v njem države Male antante niso zastopane. Že iz znanih rezultatov ekspertize o poljedelski zemlji je bilo jasno, da je ocenjevanje pretirano do nemogoče višine in da morejo biti tu postranski vplivi in nameni, ki naj jim to ocenjevanje služL Pariške pogodbe so čisto jasno določile smernice za fond A, kako naj se ravna pri odškodnini madžarskim veleposestnikom in njegove finančne možnosti so bile omejene že s končnim kapitalom fonda, ki mu je bil temelj spomenica madžarske delegacije, priključena pariškim pogodbam. V tej spomenici je bila madžarska vlada pripravljena poravnati terjatve madžarskih veleposestnikov v denarju 225 zlatih kron kar se tiče Rumunije, 500 zlatih kron kar se tiče Jugoslavije in 292 zlatih kron kar se tiče Češkoslovaške za katastralni joh. Pariške pogodbe so pa znižale te terjatve glede Jugoslavije na 367 odnosno na 231 in glede Češkoslovaške na 226 zlatih kron za katastralni joh. Švicarska izvedenca sta pa določila smernice za določevanje pod takimi vidiki, da niti približno nista mogla zadeti splošne cene. Po njuni ekspertizi je bila njuna cenilna vrednost razlaščene zemlje kakor mnogokratnik splošne vrednosti te zemlje. Če sta prišla švicarska izvedenca pri poljedelski zemfcji do pet-kratnika njene splošne vrednosti, sta prišla pri ocenjevanju gozdov še do večjih razlik. Izvedenca sta ocenjevala gozdove ne glede na njihovo resnično donosno vrednost v času, ko sta delala na ekspertizi. Tako se je moglo zgoditi, da znašajo rezultati njune ekspertize v nekaterih primerih celo 80 k ratni k resnične vrednosti lesa. Po legi nedostopni in od kulturnih središč v bogato pogozdenih krajih oddaljeni gozdovi z zelo neznatnimi zmožnostmi izkoriščanja ali izvoza, so dosegli po švicarskih izvedencih naravnost nemogočo cenitev. Švicarska izvedenca sta kakor nalašč prezrla donosnost gozdov in v času, ko niti dunajski Rotschild ni hotel več obdržati svojih gozdnih veleposestev v Avstriji, temveč jih je raje podaril državi, da bi si prihranil pasivnost njihovega gospodarjenja, kalkulirata švicarska izvedenca vrednost gozdov tako, kakor bi ne živela v Evropi, temveč na luni. Ko se je zdela nekaterim Članom Beth-lenove skupine madžarskih veleposestnikov iz Sedmograške ekspertiza švicarskih izvedencev še nizka, sta jim priskočila izvedenca v dobri veri na pomoč in sta še v začetku leta 1933 zvišala cene za gozdove po madžarskih željah. Staviskv je ponudil veleposestnikom za njihove terjatve napram fondu A 30% cenilne vrednosti in veleposestnikom je šlo torej za to, da bi se cenitve in torej tudi razsodbe glasile na zelo visoke odškodnine. Znano jim je bilo, da bodo razsodišča sprejela v svoje razsodbe rezultate švicarske ekspertize, pa naj bodo še tako nezmi-selni. 30% cenilne vrednosti je bilo torej isto kakor 30% odškodnine, priznane v razsodbah po mešanih razsodiščih. Teh 30% je bilo pa še vedno več, nego splošna vrednost razlaščene zemlje. Ker so madžarski veleposestniki dobro vedeli, da Stavisky ne more plačati 30% za njihove terjatve iz lastnega žepa, temveč iz žepov francoskih varčevalcev, se je usmerila vsa sanacijska akolja na račun Francozov in s tem naj bi bilo natovorjeno breme tej nerealni špekulaciji. Ce računajo sami Madžari s tem, da je izplačal Stavisky madžarskim veleposestnikom okrog 30,000.000 frankov, lahko to verjamemo. Ta denar je za Francoze izgubljen. Poleg tega je pa porabil za madžarsko propagandi-stično akcijo, za svoje stroške na potovanjih na Dunaj, v Budimpešto, Beograd in Bukarešto ter za svoje francoske trgovske zaveznike v zadnjih dveh letih ogromne vsote, ki jdh je tudi pobral iz žepov francoskih varčevalcev s svojimi sleparijami, zlasti v Bavonnu. Lahko računamo, da so veljali madžarski veleposestniki in madžarska propaganda proti mirovnim pogodbam in torej tudi proti Franciji sami francoske varčevale« okrog 100,000.000 frankov. V času, ko ni bilo povoda za upanje, da bo kmalu konec moratorija in da bodo v agrarni fond A na vplačila po zakonu vezane države pripravljene znova plačevati v ta fond, je kupoval Stavisky madžarske terjatve za francoski denar. Pravičnost mešanih razsodišč, ki so po ekspertizi švicarskih izvedencev izrekala in Še izrekajo razsodbe v zadevi odškodnin madžarskim veleposestnikom, je zares slepa. Predsedniki teh mešanih razsodišč (rumunsko-ma-džarskega, jugoslovensko-madžarske-ga in češkoslovaško-madžarskega) so si razlagali svojo nalogo mednarodne arbitraže tako, da enostavno akceptirajo rezultate ekspertize švicarskih izvedencev. Tako se je lahko zgodilo, da so ta razsodišča osmešila mednarodno arbitražo z nezmiselnimi odškodninami, ki jih prisojajo madžarskim veleposestnikom. V času, ko razpolaga agrarni fond s 30,000.000 francoskih frankov, so izrekla ta razsodišča proti fondu A razsodbe v skupni višini okrog 2.000,000.000 frankov. Ce bi ne bile sleparije Staviskega v Bavonnu pravočasno odkrite in če bi se bilo posrečilo Staviskemu pokupiti vse madžarske terjatve napram fondu A na račun francoskih varčevalcev in plasirati v Franciji že pripravljene obligacije, bi bila veljala Francijo ta madžarska pustolovščina nad pol milijarde frankov. ___ Ker nimajo matere Na sliki vidimo Jagenjčke, ki so Izgubili mater, pa jih kmet hrani z mlekom lz steklenice. Italijanski vojvoda in madžarska plesalka Zadnjič smo poročali, da se poroči švedski princ Sigvard z berlinsko meščanko Eriko Patzek. To pa ni edini ženin plemenitega rodu, ki ga je ljubezen tako prevzela, da hoče pretrgati vse rodbinske vezi in poteptati vse tradicije, samo da popelje kraljico svojega srca pred oltar. Duh demokracijo prodira tudi drugod med plemstvo, kar ga je še ostalo, in vedno več je primerov, ko si izberejo visoki gospodjo navadne meščanke za žene. Eden takih je tudi italijanski vojvoda Giuseppe Gravino di Comitini. ki si je izbral za ženo lepo madžarsko plesalko. Vojvoda Gravina di Comitini je lastnik ogromnih veleposestev na otoku Siciliji. Zagledal se je v lepo madžarsko plesalko Marto FUredijevo in poroka bo v Budimpešti. Vojvoda je bil že šest let vdovec in v plesalko, ki gostuje zadnje čase s svojimi rojaki v Palennu, ae je zaljubil zato, ker je zelo podobna njegovi pokojni ženi. Podjetna plesalka je že dosegla, da se bo praznovala poroka v Budimpešti zelo svečano. Prvi kip pokojnega belgijskega kralja Kipar Pierre de Soets je izdelal prvi kip pokojnega belgijskega kralja, ki bo stal v vseh šolah ln javnih poslopjih. Barve, ki ne oblede Slikar Ernesto de Cecco je prispel iz Udine v Rim peS in med potjo se je posebno zanimal za glino. Povsod je zbiral in kemično preizkušal glino, da bi ugotovil, katera vrsta je boljša za barvo. In zdaj pravi, da se mu je posrečilo odkriti bogato lestvico barv in odtenkov, ki so lahko izpostavljene poljubni toploti, pa se prav nič ne izpremene. Pobarvano deščico ali platno lahko uniči samo ogenj ali pa človeška roka. Barve same se pa ne dajo uničiti. Vlaga, mraz, vročina itd. tem barvam ne more do živega. Cecco trdi, da če bi bili Grki slikali s takimi barvami, bi bile njihove slike še danes sveže, kakor so bile prvi dan. Slavne slike iz renesančne dobe bi ne bile prav nič izgubile na svoji lepoti in od prekrasnih umetnin, kakor je n. pr. Leo-narda da Vincija »Zadnja večerja«, bi ne ostale same sence. Cecco je izbiral glino za barve v okolici Padove in Bologne v gorah Florence, v Arezzu, v raznih krajih Umbrije in Sienne. Barve prevleče s firnežem, ki o njem trdi, da nikoli ne razpoka in da tudi ostane neizpremenjen. Dimitrov o požigu nemškega parlamenta Požig nemškega parlamenta je delo narodno socijafl- stične stranke Navzlic nasprotnim izjavam hitlerjev-skih generalov in proti pričakovanju so bili v lipskem procesu oproščeni, toda navzlic temu zaprti Bolgari Dimitrov, Popov in Tane v izpuščeni in so takoj odpotovali z letalom v Moskvo. Tam so jih seveda navdušeno sprejeli, saj so postali ta čas sovjetski državljani in ruski bolj-ševiki jih bodo znali pošteno izkoristiti za propagando. Takoj po prihodu v Moskvo so sprejeli bolgarski komunisti inozemske novinarje in se dolgo razgovar-jali z njimi. Dimitrov je opisal, kako je bil izpuščen in izgnan iz Nemčije. V torek zgodaj zjutraj, je pravil, so nas nepričakovano zbudili in nam zapo-vedali, naj takoj vstanemo, se oblečemo tu pospravimo svoje stvari, niso nam pa povedali, zakaj in kam nas hočejo odpeljati. Kmalu je pa prišel zastopnik notranjega ministrstva in nam povedal, da smo izpuščeni in da bomo z letalom poslani do sovjetske meje. Naša prošnja, naj pokličejo zastopnika Sovjetske Rusije, ki smo se hoteli z njim pogovoriti o potovanju v Rusijo, je bila odklonjena. Sele v Moskvi smo zvedeli, da sovjetski poslanik v Berlinu sploh ni bil obveščen, da smo izgnani iz Nemčije. Naše prve besede zahvale veljajo mednarodnemu proletarijatu in širokim slojem poštenih intelektualcev vseh dežel, ki so se borili za naše osvobojenje. Danes lahko mirno rečem v svojem in v imenu svojih dveh tovarišev, da če bi ne bilo te kampanje, ki se je razširila po vsem svetu, bi ne bili danes v Moskvi. Danes je baš obletnica požara nemškega parlameta in trdno sem prepričan, da zavzemajo pravi inspiratorji tega požiga visoka državna mesta in da je bil požig nemškega parlamenta delo narodno socijalistične stranke, čije vodstvo je organiziralo to provokacijo. Dimitrov je podrobno govoril o fašističnem terorju in o grozotah po koncentracijskih taboriščih in ječah v Nemčiji. Inozemski novinarji, ki so nas opetovano posetili, je dejal, so nas spraševali po našem zdravju in kako se nam godi, eden je pa eelo vprašal: »Pa vas vendar tu ne pretepajo in na mučijo T« Reči moram, da 4e mučenje pri narodnih socijalistih rafinirano in da je moralno mučenje enako grozno, kakor telesno. Med kratkim postankom našega letala v Kraljevcu me je kriminalni svetnih Hel-ler prosil ,naj bom objektiven in naj ne govorim o Nemčiji »svinjarij«, kakor delajo drugi. Novinarji so se seveda zanimali še za to in ono in vsak je imel nekaj vprašanj. Ta čas so prinesli Dimitrovu in njegovima tovarišema mnogo šopkov, med njimi tudi od Leninove ^dove Krupske in od novinarjev je nxcie2qveneNNČrdgov njene sestre Uljanove. Na vprašanja novinarjev je Dimitrov odgovoril: »Nemški fašisti niso mogli izpolniti nam namenjenih groženj, ker je nas čuval mednarodni proletarijat. Sodniki, ki v Nemčiji vendar še niso vsi politično polnokrvni arij-ci, so morali s svojo razsodbo rešiti nalogo tako, da bi bil volk sit in koza cela. Toda niti Salomom ni znal rešiti take naloge in tudi lipsko sodišče je s svojo razsodbo ni rešilo. Ce bi nas bilo obsodilo, bi bilo s tem pred svetom sodilo ne samo fašistično Nemčijo, temveč tudi vse civilno sodstvo. Zato smo bili oproščeni. Koza je ostala cela, toda volk se ni nazri. Sicer bodo pa šele zdravniki povedali, ali smo res ostali zdravi. Pa tudi mi nismo bili s sodiščem zadovoljni in tudi Goring je odšel nezadovoljen. Dimitrov je govoril tudi o lipskem sodišču, kako pogosto so ga odvedli iz sodne dvorane in kako so ga oropali pravice do zagovora. Pet mesecev smo bili noč in dan uklenjeni, v okovih smo sedeli, v okovih spali, in kolikor se morem spominjati, sem se v teh petih mesecih samo enkrat pošteno naspal. Na drugo vprašanje je Dimitrov odgovoril, da je po njegovem prepričanju možno, da je Lub-be zažgal restavracijo v poslopju državnega zbora, toda druge prostore tega prostora so zažgali drugi ljudje, o katerih Lubbe sploh ni vedel, kdo so. Končno Je Dimitrov izjavil, da je srečen, da je prišel slednjič v Rusijo, kjer bo lahko nadaljeval revolucijonamo delo. Sovjetska pravljica V nadomestilo za stare in po vsem svetu znane ruske pravljice pišejo zdaj sovjetski pisatelji nove ruske generacije sovjetske pravljice in ena izmed njih se glasi: »Bil je nekoč kovač, ki se je Imenoval Vladimir Iljič Lenin. Koval je sekire in jih skrivaj dajal kmetom, da bi mogli z njimi razbiti lobanje carskih gardistov. Bil je pa aretiran in z drugimi puntarji odpeljan daleč na ledeni otok v arktičnem morju, kjer je bilo samo zavetišče arktičnih ptic. Carski gardisti so prispeli tja s topom in vsak teden so streljali ter pregnali ptice, da je ostal Lenin čisto osamljen. Lenin se je rad izprehajal po obali in tu se mu je prikupil črni labod, ki mu je pozneje pripovedoval svojo kruto usodo. Labod se ga je usmilil in se ponudil, da osvobodi njega in njegovega prijatelja ter ga odnese v Rusijo, da bi lahko znova izdeloval sekire za glave carskih gardistov. Lenin je sprejel ta predlog in na pot si je izbral svojega najboljšega prijatelja Stalina. Za popotnico je imel samo culico hrane, ki jo je položil labodu na hrbet in s Stalinom sta krenila na pot. Pot je bila dolga in hrane je začelo primanjkovati. Nekega dne nista imela niti grižljaja več in tudi labodu nista mogla več postreči. Tedaj je pa dejal labod: »Prijatelja, če ml ne dasta takoj jesti, me vrže veter na tla in nafta pot ne bo končana. Ali nimata vsaj koščka kosti? Zakaj pa nisi tega prej rekel? — je odgovoril Stalin. V torbi imava še dve stari kosti. Po teh besedah ni dolgo razmišljal, vzel je nož in si odrezal dva prsta na levi roki in ju podal lobodu. Labod je prsta pojedel in se toliko okrepčal, da je srečno spravil v Rusijo dva apostola revolucije. Taksne so torej sovjetske pravljice, MandZnrska cesarica Najmlajši angleški avtomobilist Mali Peter Aldrighe, ki je star sele 18 mesecev, ftoflra sam nalašč zanj Izdelani avto, konjiček m pes ga pa občudujeta. Umor vodje upornikov Gospa Henry Puyi, lepa kitajska princesa, soproga prezidenta nove države Mandžn-kno, Id Je postala zdaj cesarica V Nikaragui so člani nacijonatee n moril i vodjo opornikov generala ftnfna. Med spi riti« ti. — No, dobri duh, prikaži so nam, Ce si tu, potrkaj enkrat, če te pa ni, potrkaj dvakrat. Razumljivo. — Zakaj pa ne nosiš kratkih las? — Ker mi mož tega nikoli ni prepovedal. ŠKOTSKA SKOPOST — Rad bi vedel, kako je nastalo to ogromno žrelo v zemlji? — V davnih časih je padel nekemu Skotu groš v razpoko v skaH, pa je . kopal tako dolgo, da je nastalo v zem* I lji žrelo vulkana. Stran 9. »SLOVENSKI NAROD«, đne S. marca 1934 #la*. 51 Iz Trebnjega Podatki za letni popis živine in blcik-lov. Vsi lastniki živine, vozil in biciklov se morajo takoj javiti v občinskem uradu v svrho vpisa za letošnji pregled. Kdor se ne bo odzval pozivu, bo po vojaškem zakonu strogo kaznovan. Cena krompirju se je dvignila. Posebno vprašujejo zadruge in občine po semenskem krompirju. Pričakuje se, da bo naložena v teh dneh večja množina krompirja za Ljubljano in naj kmetovalci predlože svoje ponudbe pri občini. Rekrutni »pisek mladenlčev, rojenih 1. 1924, je gotov in je razložen do 15. marca t. L v pisarni sreskega načelstva v Novem mestu. Občina objavlja razglas za vložitev davčnih prijav od podjetij, obratov in samostojnih poklicev za pridobnino, davka na poslovni promet, davka na luksuz in davka na rentnino. Natančni predpisi so razvidni iz razglasa, ki je davčnim zavezancem na vpogled pri občini. Rok za vlaganje prijav je od 1. do 31. marca. »Krka« in »Vodnikova družba« v Trebnjem prosita članstvo, da takoj poravna članarino pi društvenih blagajnikih. Iz škošje Loke — Imenovanje, Za honorarna nastavnika na škofjeloški meščanski šoli sta bila imenovana škofjeloška učitelja Rudolf Horvat in Vojteh Debeljak. — Lastniki koles, prijavite svoje bicikle Čim prej na mestni občini. — Krasen dar, ki zasluži najlepše primanje je dobila škofjeloška šola od okrajnega gozdarja v p. g. Franca Kalana iz Stare Lroke. Poklonil je 56 stekleničk? kompletne zbirke vseh naših gozdnih rastlin. Zbirka je prirejena tako, da obsega steklenica seme vsake rastline, cvet in v največ primerih tudi plod. V kolekciji so zgolj naša domala gozdna drevesa, kar bo za pouk Še prav posebno dobrodošlo. G. Kalan je podaril ob tej priliki tuđi lep herbarij in pa čez 100 tablic, ki prikazujejo razvoj rastlin na ta način, da je pritrjena rastlina v vseh njenih razvojnih fazah na lepenki. Vrlemu dobrotniku iskrena hvala! — Somišljenikom JNS! V prihodnjih dneh se bo zglasil pri vas inkasant občinske organizacije JNS. Poravnajte članarino za 1. 1934, preplačila se seveda hvaležno sprejemajo. Uporabila se bodo v političnem fondu občinske organizacije JNS, ki bo mogla le tedaj uspešno procvitati, ako bo imela na razpolago tudi primerna sredstva. — škofjeloški rk se prav pridno giblje. Storjeno je vse, da se ustanove krajevni odbori RK v vseh občinah škofjeloškega okraja, v zasnutku je tudi samaritanski tečaj, ki sprejema zanj prijave g. Berdon, uradnik sreske izpostave. V odboru so na čelu: predsednik Avgust Blaznik, tajnik Ivan Berdon. blagajnik dr. Viktor Kocijančič in gospodar Rihard Kramar. — Pomožna akcije bo tudi leto« lahko storila mnogo dobrega za pomoči potrebne. Znaten znesek bo prejel cestni odbor za popravilo ceste v Selško dolino iz bed-nostnega sklada pa je prispelo tudi precej »jurjev«, ki so že rfcideljeuai med posamezne občine. — Falzifikat. lO-đlnarski kovanec, Is-vrstno ponarejen, je oddal v četrtek nekdo na železniški "postaji v Medvodah. Prometnik Je opazil ponarejen denar prepozno, da bi magel misliti na uspešno zasledovanje potnika. — Voznika, ki Je hudo poškodoval pu-Štalskepa barona Avgusta Volkensperga. so že izsledili. Doma je iz št. Vida nad Ljubljano ln bo pozvan na odgovor. Anemija. — Le poglej tega reveža, kakšen je. To so posledice anemije (slabokrvnosti). — Vidiš ga. meni je pa zatrjeval, da ni imel opraviti z nobeno žensko. S ah Zgodovina šahovskih dvobojev Ljubljana-Zagreb Ljubljana, 3. marca. Letos poteka deseto leto, odkar so se pričele borbe za šahovsko državno prvenstvo. V teh bojih sta igrala najvidnejšo vlogo zlasti Zagreb in Ljubljana in to posebno prva leta. Pozneje se je tema mestoma pridružil še Beograd, ki je naglo napredoval in je postal najnevarnejši tekmec za naslov državnega prvaka. Ljubljana se je pomerila z Zagrebom doslej Štirikrat. Prvič sta se nasprotnika srečala 1. 1925 v Zagrebu. Borba je ostala neodločena s 4:4, ker pa so zagrebški igralci porabili za premišljevanje manj časa, so zmago prisodili njim. Naslednje leto sta se oba tekmeca ponovno srečala, to pot v Rogaški Slatini. Zmagali so Ljubljančani v razmerju 4% : 3U. Zagrebčani so se drugo leto revanžirali in so na domaČih tleh premagali Ljubljančane s 5:3. L. 1929 se je bort>a zopet odločila med Zacrrebom in LJubljano. Match se je vrSil v Zagrebu in se je končal zopet neodločeno z 2:2. Bilo je to zadnje srečanje, žreb je nanesel, da sta v poznejših letih imela o*>a kluba druge nasprotnike. V vseh štirih dvobojih sta v moštvu Ljubljane nastopila edino dva igralca, ki Ju najdemo v moštvu tudi jutri: Furlani in Ciril Vidmar. Jutrišnje srečanje bo peto in bo prineslo odločitev, kdo izmed obeh je močnejši. Turnir se bo odigral Jutri v vrtnem salonu restavracije »Zvezda«. Ierra3ne ure so določene od 9. do 13. m od 15. do 19. — Vstopnina Je malenkostna, Zanesljivo znamenje. — Naša mamica, je rodila otroka. — Ali je deček ali deklica? — Deklica, saj jo že pudra'-o. V vseh malih o°flaMh velja beseda 50 para. davek Din 2.—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.—, davek Din 2.—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znamkah. — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. DOSEDANJO GOSTILNO primerno tudi za vsako drugo obrt, s pripadajočim posestvom prodam za primerno ceno v go-At TO tovini. — MarČinko, Rogozni- prav malo rabljen, pet- ali se- ca pri Ptuju. 1102 demsedežen, kupim. -— Ponudbe na upravo ^Slovenskega Naroda« pod »Avto 1112«. HRANILNE KNJIŽICE kupujemo in prodajamo, ali damo na iste posojilo. Kulantni pogoji. — Pučka štediona, Zagreb. — Naš zastopnik za dravsko banovino: Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica št. 12, na katerega se je obrniti. 13 T BRIVSKI POMOČNIK 22 let star, išče službo. — Lon-čarevič, Djakovo, Slavonija. MESARSKI POMOČNIK išče službo. — Kreča, pri Gore-njaku, Celje, Kralja Petra cesta. PEKARI JO urejeno, odda Bajželj, Železniki nad škof jo Loko. TRAFIKA v centru Zagreba, zelo prometna, radi odhoda v pokoj naprodaj. — Poslovnica M. S. Pavleković, Zagreb, Ilica 144. STROJEPISNI POLK večerni tečaj za začetnike in izvežbance. Vpisovanje dnevno od 6. do 7. ure zvečer. Novi tečaj se prične 5. marca t. 1. šolnina znižana in stane učna ura samo Din 2.-. — Christo-fov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15 920 DOBRA GOSPODEVJA s premoženjem se išče na lepo posestvo s trgovino. — Pismene ponudbe pod »Gospodinja 1105kaberT"». Lmbljana. 105'2 VINO ČEZ ULICO 1 Din 10.- 10.-12.- 1 » 30.- 1 20. 14. 6.T 07* AN GORSKA MAČKA in železna postelja naprodaj. — Ogleda se: Pod Rožnikom, Cesta I, št. 9. 1102 ENOSOBNO STANOVANJE lepo, oddam s 1. aprilom na Sv. Petri cesta št. 43. 1089 ENOSOBNO STANOVANJE s predsobo v vili pod Rožnikom, Cesta I, št. 13 se takoj odda. — Vprašati od 3. ure dalje. J108 ODDAM SOBO prazno ali opremljeno s strogo separiranim vhodom na TyrŠe-vi cesti. — Naslov v upravi »SI. Naroda«. 1001 KLAVIRJE PIAMNE prvovrstnih inozemskih znamk, ugodne cene; tud] na onrnKe m nranilne knjižice — Najceneje popravlja in uglašuje - MUZIKA, Sv Petra cesta 4» 8 T VOZIČEK Z DIRO pripraven za obrtnika in krožno žago (osovina na kroglični ležaj) proda F. L., Ljubljana, Celovška cesta 43. 1099 OREHE kg po Din 7.50, KROMPIR kg po 75 par in SADNA DREVESA dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani. 1103 POLNILNI APARAT za izdelovanje hladilne pijače »chabesso«, s steklenicami in zaboji proda Klun, Ribnica, Dolenjsko. HMELOVKE ima naprodaj Uprava velepo-sestva Krumperk, pošta Dob pri Domžalah. RAZNO KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — »prvovrstne pjevačice«. 1011 šipon Cviček Rizling Domača slivovka Bermet Dospel suhi domači špeh, Bufct vinarna BRISKI v palači Grafike, Masarjkova cesta št. 14. DAME, POZOR! Trajna ondulacija od Din 60.-naprej. — Frizerski salon Jožko Bevčič, šmartinska cesta št. 22. 1083 POSREDOVANJE vestno, hitro in uspešno na temelju dolgoletne prakse! Izvrstne ponudbe (tudi iz Jugoslavije) za dame in gospode. Sporočite svoje podatke in zahteve zavodu za posredovanje: Gizela A. F. Kraus, Budapest V-, Arani Janos 34. — Dopisovanje v srbskohrvaskem jeziku. (Za odgovor priložite 10 Din v znamkah.) 1100 STISKI SIR na drobno in na debelo, emen-talec, edamec (salama), trapist po Din 10.- in 20.-, impe-rial, romadour štiri vrste čaj-neg" masla, mleko, kisla in sladka smetana. — Novotnyje-ve slaščice dnevno sveže. Odprto od 6. ure zjutraj do 9. ure zvečer. — Mlekarna v pasaži Nebotičnika. 1109 OGLAŠUJTE V »SLOVENSKEM NARODU«. VSAKA BESEDA V MALEM OGLASNIKU STANE SAMO 50 PARA IN OGLASNI DA- Nadaljnji ukrepi za pocenitev oblačil Za ženske — najboljše: lepi, najfinejše izdelani damski plašči Din 190.—, «40.—, 190.—, 340.—, 390.—, 490.—, 590.- Moške obleke Din 180—790 Za dečke Din ISO—590 Modeme hlače Din 70—160 Nepremočljivi Hubertus-plašči Din 270—320 Cene sfrovlnam so na svetovnem tržišču občutno porasle, toda to ne vpliva na naše namere. S podvojenimi silami delamo na to, da vse sloje naroda dobro in poceni oblečemo. Letni plaščki Din 120—140 Obleke za dečke Din 60—150 Mornarske obleke za otroke Din 90—170 Hubertu s-plašči za otroke Din 160.« *6 i ponos fe sesije: Kompletna volnena obleka za gospoda že za Din 180. Kompletna obleka za otroka že za Din 60. Za vso družino dobite lepo obleko poceni pri OBLAČILA Pomlad prihajaj A.$E. Skaberne Ljubljana Do preklica jemljemo v račun zopet hranilne knjižice (tudi prepise) prvovrstnih tukajšnjih denarnih zavodov. VABILO na 11. REDNI OBČNI ZBOR »SPLOŠNEGA VZAJEMNEGA PODPORNEGA IN KREDITNEGA DRUŠTVA« r. z. z o. z. v Mariboru, ki bo v nedeljo, dne 4. marca 1934 ob 13. uri v mali dvorani Narodnega doma. Dnevni red običajen! Istotam se vrši po tem občnem zboru USTANOVNI OBČNI ZBOR > NAPREDNOSTI«, reg. pom. blagajne v Mariboru z običajnim dnevnim redom ter v smislu § 19 društvenih pravil volitev volilne komisije. člane prosimo za udeležbo! NACELSTVO. KURDE PERJE NEĆOHANO KILOGRAM PO DIN 4«~ IZ SKLADIŠČA MARIBOR RAZPOŠILJA PO POVZETJU Viljem Abt., Eksport, Maribor, Najmanjši odjem 15 kg. 1088 Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in lgračnit vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KABLOVSKA CESTA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko! •Mati oglasi V malih oglasih v ^Slovenskem Narodu« velja vsaka beseda 50 para, davek Din 2.-. Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.-, davek Din 2.-. Mali oglasi se plačujejo takoj; po pošti lahko v znamkah. — Za odgovore malih oglasov treba priložiti znamko. POMARANČE vseh vrst po ugodnih cenah nudi Gospodarska zveza v LJUBLJANI, Tvrševa c. 29 ODPRODAJA DAMSKE KONFEKCIJE POD LASTNO CENO AVGUST IGLIč, Tavčarjeva ulica 3 UMETNE OČI izgotavljamo točno po naravi za svoje pacijente F. Ad. Mttller Sohne, HTESBADEN in v LJUBLJANI: Splošna bolnica, očesni oddelek od 12. do 14. marca 1934 Pričetek danes v soboto 3. marca HALO! HALO! Posečajte senzacionalne prireditve ki se bodo vršile dnevno! Velika dvorana »UNIONA«. Pričetek ob 20.30. Velike mednarodne profesijo* na Ine izločitvene rokoborbne tekme za svetovno prvenstvo 1934 v grško-rrmsketn slogu, aranžirane po A. S. K. Primorju. Borba za premijo: DIN 15.000.- Sodelujejo: Emil Bognar, prvak Orgrske ln kralj tehnike: Franc Mrna, bivši svetovni prvak, Češkoslovaška; Frane Bachratv, mojster iz Avstrije; G. Giriloff, prvak Rusije; Rihard Marunke, bivši svetovni prvak, Nemčija; H. Marko, mojster z Dunaja; F. Olšovskv, Herkules iz Poljske; S. Czontoš, prvak iz Sedmograške; N. Dam okli. evropski prvak, Italija; T. Sayer, zamorski mojster. Južna Afrika; Salv Suliman, svetovni prvak, Turčija; L. Herzog, mojster, Jugoslavija; O. Jen-sen, mojster iz Danske; F. Kawan, evropski prvak, Avstrija; Dušan Mileusnič, jugoslovenski prvak, Zagreb. Nadaljnje prijave so še proste. Vsak dan se borijo štirje pari. Vstopnina: sedeži L vrste Din 16.-, H. vrste Din 12., stojišča Din 8.—. Urejuje: Josip Zupančič Za »Narodno tlakaraoc; Fran JoscrfttlK mm Za upravo ln laaeratni aei usta; U lun onrmlui mm V« t Ljubljani 051840