Leto II St. 20 V Trstu dne 14. maja 1909. -^ Izhaja v Trstu vsak = petek popoldne = Uredništvo in npravništvo ulica Boschetto št. 5. II. nad. = Telefon št. 1570 == Glasilo slovenskih socialistov na Posamezna številka = 6 vin. 1 'iscrati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. _ - J Slovenci v Trstu. (Dalje). Ako ljudstvo vseh tistih stvari, ki smo jih napisali v prvih dveh člankih, ne ra¬ zume, mu jih je treba raztolmačiti. Samo tedaj kadar ljudstvo spozna natančno svoj položaj in razmere v katerih živi, samo tedaj je mogoče vspešno voditi boj za boljši obstanek ljudstva. Drugače služi ljudstvo samo posebnim namenom takozvanih vodi¬ teljev, ki jim je celo ležeče na tem, da ljudstvo malo ve, da se tudi malo ali nič ne zaveda, da ga tako ložje izkoriščajo. V Trstu nimamo resnične narodne stranke, imamo samo število oseb, ki so si nadeli ime narodnih voditeljev. Že nad 30 let je število narodnih voditeljev vedno isto. Če eden izmanjka, se mu poskrbi namestnika. Ti narodni voditelji imajo že nad 30 let večino tržaških Slovencev za seboj, ne da bi bili kedaj se potrudili odkriti tej večini prave razmere njenega življenja. Ustanovili so pač velikansko število društev; vsako društvo ima posebno ime in v pravdah ima vsako društvo označen svoj namen. Ampak nobeno društvo ni dosedaj še vršilo namena v svrho katerega je bilo ustanov¬ ljeno. Zakaj ne ? V Trstu imamo pač lepo število slovenske inteligence, ki si prav rada lasti ime narodne inteligence, ki se prav rada baha med ljudstvom s svojimi več ali manj modernimi oblekami, ki se je pa dosedaj pokazala, da je nezmožna in nesposobna staviti svoje znanje v korist ljudstva. In ker ta inteligenca ni marala in še danes ne mara staviti svojega znanja, kar ga pač ima, na razpolago posameznim društvam, da bi lahko vršila namene, ki so označeni v pravdah raznih društev, zato so ostali lepi nameni samo na papirju in so vršila čisto strankarsko agitacijo nacio¬ nalizma. Ampak recimo, da je bil poglavitni na¬ men vseh slovenskih društev, pevskih, pod¬ pornih izobraževalnih itd. vzbujati med Slovenci narodno zavest. Toda dolgo je že odkar se je med ljudstvom takoimenovana narodna zavest zbudila, ako hočemo sma¬ trati za narodno zavednega vsakega, ki je, kedaj bil narodjak. In če se je bila narodna zavest že ukoreninila v ljudstvu, potem je bila dolžnost takozvanih narodnih vodi- r tel jev, ki so imeli večino ljudstva za seboj, da to ljudstvo izobrazijo, kajti vedeti so pač morali, da samo izobraženo ljudstvo je zmožno voditi vspešno boj za dosego vseh | svojih pravic. Takozvani narodni voditelji pa, mesto da bi bili ljudstvo izobraževali, mesto da bi bili skušali dvigniti ga kulturno, socialno in gospodarsko, so mu dajali samo narodne zastave, narodne gostilne,, narodne prodajalne in drugo enako narodno ropotijo ter rekli da mora biti nanjo ponosen, ka¬ kor da noben drug narod nima kaj tacega. In samo zaradi tega, ker se tržaškega ljudstva ni skušalo dvigniti na višjo stopnjo kulture, samo zato, ker se ni hotelo imeti tega ljudstva zavedajočega se položaja v katerem je resnično živelo in še živi, samo zato, ker so hoteli narodnjakarji imeti v njem slepega slugo svojih strankarskih in egoističnih interesov, samo tako je bilo mogoče, da je med tem ljudstvom zavladala popolna apatija do vseh kulturnih, izobra¬ ževalnih ustanov in prireditev. In oni, ki sedaj hočejo dvigniti to ljudstvo, oni ki mu hočejo dati boljšo duševno hrano, oni ki hočejo v tem ljudstvu sedaj vsaditi hrepe¬ nenje po lepšem in plemenitejšem, čutijo ogromne posledice lenobe takozvanih na¬ rodnih voditeljev, ki jo izkazujejo odkar so dobili v roke vodstvo ljudstva. In ako niso znali dosedaj voditi ljudstvo po pravi poti, ga tudi sedaj ne bodo znali. Ako niso imeli dosedaj volje, je tudi sedaj ne bodo imeli. Narodno gledališče je prazno ob pred¬ stavah in polno ob plesih, prazne so bile dvorane takrat, ko se je v njih predavalo. Zato so pa bile polne narodne krčme. In oni, ki so resnični prijatelji ljudske izo¬ brazbe in ljudskega napredka, se imajo za vse to zahvaliti onim, ki so imeli večino ljudstva v svojih rokah, ki pa niso znali to ljudstvo izobraziti, ki ga niso hoteli izo¬ braziti, kor so hoteli imeti temo in v njej gospodariti, ker so to ljudstvo mesto izo¬ braževali ščuvali v sovraštvo proti drugemu italijanskemu ljudstvu, ki je enako bilo zanemarjeno, enako trpelo in s katerim bi bilo lahko živelo v bratski slogi ir« mesto sovraštvu posvečilo svoje skrbi za boljši kulturni in socialni razvoj ter gospodarski obstanek. Zato pa pravimo. V največjo korist ve¬ čine tržaških Slovencev je, da ako se hoče gospodarsko dvigniti, se združi v bratsko slogo z italijanskim ljudstvom, ker samo skupno s tem, si bo lahko zboljšala svoje gmotne koristi in samo skupno s tem se lahko bojuje proti skupnemu sovražniku. Kdor hoče napredek in kulturo, ta mora biti proti narodnemu ščuvanju in narodnemu sovraštvu, ter za mir, ker samo v miru bo ljudstvo mislilo na izobrazbo; samo takrat bo ljudstvo posvetilo izobrazbi in napredku tiste moči, ki jih danes posveča sovraštvu na svojo škodo. Interesi večine slovenskega prebivalstva so enaki interesom italijanskega proletarskega ljudstva. Ker so interesi enaki, mora biti tudi nastop za te interese enoten. Kdor je proti skupnemu nastopu, ta je proti interesom slovenskega ljudstva, in kdor je proti tem interesom, ta ni pri¬ jatelj marveč sovražnik slovenskega delav¬ nega ljudstva v Trstu. Pred konferenca goriških deželnih organizacij Deželna organizacija je sklicala za ne¬ deljo 9. t. m. predkonferenco vseh krajnih organizacij radi ureditve kolportaže „Del. Lista , brošur in izterjavanja strankarskega davka ter radi prireditve II. deželne kon¬ ference. Shod je bil razmeroma dobro obis¬ kan ter so bile zastopane krajne organi¬ zacije, izven Bilj, Divače, Sovodenj in Ota- leža. Iz Cerknega, Dobravelj, Šempolaja iz Tolminskega so poslali pismeno poročilo, Predvsem so poročali na shodu zaupniki posameznih organizacij o položaju v stranki. Šlo je v prvi vrsti za to, da se konsta- tira dejansko število sodrugov, t. j. onih, ki dejansko plačujejo strankarski davek in so abonirani na strankarsko glasilo. Po največ štejo organizacije okoli 30 sodrugov, redno plačujejo strankarski davek le organizacije izven goriške okolice. Sploh pravilno poslujejo le .organizacije Dobrav¬ lje, Otalež in Šempolaj. Tudi edino te or¬ ganizacije se udeležujejo čekovnega pro¬ meta in redno pošiljajo strankarski davek oziroma naročnino za „Del. List“. Najslabše vrše svojo dolžnost velike delavske občine Podgora, Miren in Solkan. Daši je v teh krajih socijalizem najbolj razširjen in se lahko reče, da je v Podgori ogromna ve¬ čina delavstva socijalističnega mišljenja, vlada v teh občinah ona razvada, kakor je bila ustanovljena od prejšnjih političnih strank. Ne klerikalna ne liberalna stranka nista zahtevali od svojih pripadnikov dru¬ gega, nego to, da se je vsak izrekel kot pristaš stranke. Posebnega dela in dejanja klerikalna stranka ni zahtevala, ker opravlja posle zaupnika duhovnik. Navadno je on tudi glavni kolporter in zalaga eventualne stroške za volitve itd. Kjer duhovnik tega ne stvri, itak stranka v kraju nima nobene veljave. Napredna stranka ima Narodni Sklad, od koder pokriva svoje politične potrebe, ter jemlje denar od Trgovsko-obrtne za¬ druge in Goriške ljudske posojilnice. Pri¬ padniki stranke docela ničesar ne žrtvujejo. Temu je največ pripisati, da tudi pripadniki socijalnodemokratične stranke ne uvidevajo potrebe denarnih žrtev in potrebe vzdrže¬ vanja lista. V prvi vrsti morajo torej za¬ upniki poučiti sodruge, da je razmerje so- cijalnega demokrata vse drugo nego ono klerikalca ali naprednjaka. Socijalnodemo- kratično stranko vzdržujejo dejansko pri¬ padniki stranke, t. j. v prvi vrsti delavci. Iz strankarskega davka se vzdržujejo vse tiskovine, agitacijski shodi, konference, vo¬ litve itd. Socijalnodemokratični listi imajo le malo stalnih naročnikov, moč socijalistič¬ nega časopisja je ravno v kolportaži. Za¬ radi tega je socijalnodemokratična stranka brez strankarskega davka in brez lista ravno tako stranka na papirju, kakor kle¬ rikalna in napredna, to se pravi: stranka kaže življenje le, kadar gre za kake na¬ stope, shode ali za volitve. Ves dejanski pomen stranke pa je v politični izobrazbi, ki je mogoča le potom razširjanja brošur in časopisja in to mora delavstvo samo vršiti kadar ni posebnih političnih dogod¬ kov in je vse delo zaupnikov kolportiranje in nabiranje sredstev za obstoj stranke. Shodi morajo biti političnega in splošno vzgojevalnega pomena. Še žalostnejši vzrok, da se ne nabira strankarski davek in ne razvije kolportaža, pa je razvada goriške okolice, da se de¬ lavstvo, kakor tudi kmečko prebivalstvo zbira cele nedelje po krčmah. Posebno ve¬ liko se igra v obrtnih krajih in poseda po cele popoldneve in pozno v noč pri vinu in kartah. To očitanje pa velja na sploh in ne le pripadnikom socijalnodemokratične stranke. Veselice, ki se prirejajo od društev te ali one stranke, so večinoma plesne ve¬ selice, kjer kmečki fantje in delavci za¬ plešejo zaslužke celih tednov. Boj zaupni¬ kov mora iti proti alkoholizmu, proti kar¬ tam in plesu ter sploh proti zapravljanju delavskega denarja. Zaupniki morajo gledati na to, da se nedelja res praznuje kot po¬ čitek za dušo in telo, in to je mogoče le, če gre delavec z družino v prosto naravo, ali vsaj napravi izprehod v sosednje ob¬ čine, in to je prava priložnost za propa¬ gando socialističnih idej in za prijateljsko dotiko delavstva v goriški okolici. Shod zaupnikov je vzel enoglasno na znanje predlog deželnega odbora, da se imenuje za dobo enega leta za tajnika sodr. Josipa Petejana, sedaj v Pulju. Glavna njegova naloga bo sedaj, izvesti mehanični red političnih in strokovnih organizacij. Sodrug Prijatelj iz Nabrežine je nasveto¬ val, naj bi se doželna organizacija obrnila na vse strokovne organizacije, da bi pobi¬ rale skupno s strokovnim davkom tudi politični davek. Tako vsaj delajo dobro razvite nemške strokovne organizacije. Poročilo o položaju „Del. Lista“ so za¬ upniki vzeli na znanje ter sklenili delati z vsemi silami za razširjanje „Del. Lista“. In to je prav. Obstanek lista je odvisen samo od sodrugov. Ako ti ne vrše svoje dol- I žnosti kolporterjev in ako ni naročnikov med delavstvom, se lista ne more vzdržati. List kot tedenski in delavski list ne more imeti dobro plačanih inseratov ter je zne¬ sek, ki dohaja iz tega pičel. Je pa precej krivda delavstva, da obrtniki in trgovci ne čutijo potrebe inserirati v „Del. Listu“. Ako se pomisli, da ima goriška okolica od 3000 do 4000 delavstva, potem je to pač faktor, ki je uvaževanja vreden. De¬ lavstvo mora tukaj aktualno nastopati in ako se razmere od te strani izboljšajo, bo J stranki treba misliti na konsumna podjetja. Kakor stvari v Gorici stoje, bi bilo narav¬ no, da se trgovci in obrtniki zavedajo sami svoje dolžnosti. Nobenemu trgovcu in obrtniku v Gorici ne kaže več, da zavzame strogo strankarsko stališče v svojem obratu. Tudi glede »Del. Lista“ se ni sklenilo ničesar definitivnega, ker se pričakuje ugodnega vspeha od ureditve kolportaže po novonastavljenem deželnem tajniku. Enoglasno se sklene sklicati deželno konferenco na dan 6. junija v Gorici. Občinske volitve v Pulju. V Pulju 13. maja 1909. Ne vemo kaj bi počele pri nas meščanske stranke da nimamo od časa do časa volitev v razne javne zastope. Kadar ni volitev nimajo naše meščanske stranke s čim pitati svoje pristaše. In ob volitvah si naberejo materjala za en čas. Tudi sedaj, ko se vrše volitve v občinski svet po novem volilnem redu, so si naši meščanje nabrali nekoliko takega materjala. V nedeljo so pričelo vo¬ litve v V. razredu. Načrt novega volilnega reda je sad kompromisa med hrvatskimi in italijanskimi narodnjakarji ter vlado in njeno mornarico. Na podlagi tega kompro¬ misa je dobil proletarijat pravico izvoliti si v mestni zastop dva mandata. En mandat pripada slovenskemu eden pa italijanskemu proletarjatu. In kdor čita tuk. italijanske in hrvatske narodne časopise izve, da bi narodnjakarji belordečemodre in belordeče- zelene barve kaj radi ukradli delavstvu namenjena zastopnika. Kakor vedno so tudi takrat in pri tem igrali najbolj žalostno ulogo hrvatski narodnjakarji. Ta žalostna uloga hrvatskih rodoljubov je seveda zopet sad prefriganosti dr. Laginje, ki je na vsak način hotel napraviti v narodni dru¬ žini mir, ker bi bilo sicer prišlo v slogi do nesloge. Najprej je proklamiral, da se narodna hrvatska stranka ne udeleži vo¬ litev v okrajih ki so določeni Italijanom. Ampak to se pravi; kjer so okraji zago- tovoljeni italijanskemu meščanstvu, tam se narodnjakarji ne udeleže volitev, drugače je pa v V. volilnem razredu kjer je okraj zagotovljen delavstvu. N. D. O. so dali na razpolago, da postavi svoje kandidate v tem okraju; torej ne boj proti italijanskim nacionalcem, ampak boj proti delavstvu so napovedali puljski hrvatski narodnja¬ karji. Dr. Laginja si je pri tem mislil sledeče: Ako ne dovolimo našim narodnim delavcem da kandidirajo v enem okraju, nastane prepir. Tam kjer je gotovo da zmagajo hrvatski kandidati, ne smemo do¬ voliti, da bi kandidirali narodni delavci. Saj je toliko rodoljubnih mož med nami, ki bi radi vživali časti mestnih svetovalcev, da je še premalo stolčkov. Torej dovolimo N. D. O. da kandidira proti socialistom v V. vol. razredu, v okraju ki je bil določen za ital. delavstvo. S tem bomo potolažili narodne delavce ter prisilili ital. nacionalce da bodo glasovali za socialiste. Potem pa porečemo: Poglejte jih kako so socialni demokratje združeni s kamoro! In tako se je zgodilo. Takoj ko je «Giornaletto», glasilo ital. nacionalcev izvedel, da kandidira v ital. okraju tudi N, D. O. je pozval svoje pri¬ staše naj glasujejo za kandidata socialista, ker sta kljub temu da sta socialista, vendar dobra italijana. Na vsak način bolj italijana nego kandidata N. D. O. Mi smo se seveda smejali, ampak, «če si bebec, zakaj te ne bi sleparil». Ali ne moremo prepovedati nobenemu, da bi glasoval za nas. Smejali smo se tudi ker smo dobro poznali namene enih in drugih narodnjakarjev, ki niso bili ravno čedni nameni. Prvi in drugi so na vsak način hoteli smešno kompromitirati nas, da si naberejo materjala proti nam. Lirussi, ki je naš kandidat je bil naenkrat dober italijan in je «Giornaleto» pozabil, da ga je bil imenoval za izdajalca naroda, ko se je bil izjavil za hrvatske šole v Pulju. Pri vsej tej narodnjaški komediji je bilo pa najlepše, da je naša N. D. O. prokla- mirala kandidate z italijanskimi imeni: «Francesco» in «Mateo». Zizibambularji so se sramovali svojih poštenih in lepih hrvatsko-narodnih imen. In na volilnem oklicu so trdili da kandidirajo v protest proti socialistom, ki da so krivi, da je dobil puljski proletarijat samo dva mandata. To je bil seveda višek narodne nesramnosti in mi smo rekli, da na takšne oslarije niti ne odgovarjamo. Cel božji svet ve, da je bil kompromis in volilni red narejen na Du¬ naju med hrvatskimi in italijanskimi nacio- nalci med mornarico in vlado. In glej čudo vseh čud. Vlada je sklenila dati delavstvu 4 mandate, v deželnem zboru istrskem so se pa italijanski in hrvatski narodnjakarji dogovorili, da bodo dali delavstvu samo 2. Delavstvo se ima torej zahvaliti sleparskemu demokratizmu Laginje in Rizzija, ki sta skupaj ukradla delavstvu dva mandata. Najprej oslepariti delavstvo, in potem vpiti proti socialistom, čes, da so oni to naredili, so pač zmožni samo breznačajneži, ki se zbirajo okolu umazanega puljskega «Om- nibusa» ! No! puljski proletarijat je odgovoril z glasovnico v roki, koliko da verjame obre- DELAVSKI LIST kovanju zizibarabularjev. V sredo dne 12. t. m. zvečer je končala volitev V. razreda. V I. volilnem okraju izvoljena sta socialna demokrata Ivan Lirussi kot občinski za¬ stopnik, ki je dobil 1153 glasov ter Erman Bon kot nadomestnik, ki je dobil 1151 glasov. Zizibambulska protestna kandidata sta zbrala skupaj 577 glasov. Karakteri¬ stična je pa bila volitev v II. vol. okraju, ki je namenjen za slovanske delavce in kjer je kandidiral dr. Laginjo. Udeležba je bila za dr. Laglnja naravnat sramotna. Vseh upisanih volilcev je bilo 900. Gla¬ sovat je prišlo pa samo 428, torej manj nego polovica. Od teh je pa dobil dr. La- ginja komaj 385 in 35 je dobil neki Zukon, ki je bil od kmetov postavljen kandidat proti Laginji. Eppur si muove! Slava Laginje gre nizdolu. Izginila bo popolnoma vsled nje¬ govega postopanja proti delavstvu. Delavstvo pa ki noče biti podrepnik nobenim rodo¬ ljubom, se emancipira in napreduje. Pak bo tudi med Slovenci in Hrvati prišlo do spoznanja in do zmage. Podpore družinam rezervistov. Primorsko politične oblasti se ne brigajo preveliko za podpore, do katerih imajo za¬ konito pravico družine rezervistov. Menda je že tako, da morajo te družine, kljub temu, da noben politični funkcijonar ne da ničesar iz svojega žepa, prosjačiti in čakati treba po več tednov, da dobe podporo. To se zgodi ako je tudi rezervist vložil naznanilo po 8 dni predno je šel na vaje. Včasih se zgodi, da dobi družina podporo šele po tednu, ko je mož prišel iz vaj. Včasih celo dva tedna pozneje. — Politične oblasti, ki imajo nalogo paziti, da vsak opravičenec dobi zakonito določeno mu podporo, bi se vendar lahko nekoliko potrudile, da bi prišla družina prej do podpore. Navadno je da vlože naznanilo za podporo prej nego gredo na vajo, rezervisti- delavci. Z današnjo plačo, ne ostane de¬ lavcu toliko da bi lahko prihranil družini toliko, da bi brezskrbno mogla živeti cel čas orožnih vaj. Včasih se zgodi, da gredo na vaje delavci, ki nimajo stalne službe, nimajo stalnega zaslužka. Odkod tedaj naj ti reveži vzamejo sredstva, da zagotove brezskrbni obstanek družini za cel čas vaj ? Ako 'bi dobile družine kmalu podporo, bi se olajšalo materam in ženam skrbi in tudi onemu, ki je na vajah, bi se nekoliko raz¬ bremenilo srce in dušo. Tako pa trpe dru¬ žine in trpi tudi mož, ki je na vajah, ko dobi pismo — kakor se je zgodilo te dni — od žene, katera mu pove, da že dva dni nima kaj postaviti v lonec. In vendar je dotičnik vložil naznanilo za pod¬ poro pravočasno! In kadar se je revna mati petih otrok podala na kompetentno oblast, ter prašala, kaj bo s podporo, so ji odgovorili, da dobi šele čez teden dni. In kako bo ta mati preživela sebe in svojih 5 otročičev v teh osmih dneh. Osem dni stokanja in bede. Osem dni grenke mate¬ rine boli. In vendar brez vsake potrebe. Ako bi gospodje pri političnih oblasti vsaj nekoliko pomislili, potem bi morali kratko- malo poskrbeti, da dobe družine takoj podporo, do katere imajo navsezadnje za¬ konito pravico. In mi poživljamo slavno c. kr. namest¬ ništvo v Trstu, da uredi nemudoma vse potrebno v Trstu in drugod, da bodo dru¬ žine rezervistov dobivale takoj podporo ko odide na orožne vaje član, ki je prej moral skrbeti za življenje svojih. Upamo, da naše besede ne bodo glas upijočega v puščavi. Domače stvari. Politični otlboB 1 jugoslov. soc. dem. stranke v Trstu ima v soboto dne 15. t. m. v prostorih «Delavskega Lista» jako važno sejo. Odbornike se prosi, da se te seje udeleže polnoštevilno. V Skednju so sklicali pretečeno ne¬ deljo tamošnji sodrugi volilni shod v pro¬ store gostilne «Alla Riviera*. Shoda se je udeležilo preko 150 domačih delavcev. Prvi je poročal sodrug Regent. Najprej je govoril o strokovni, potem o gospodarski, o kul¬ turni in slednjič o politični organizaciji delavstva. Dolavstvo mora biti mednarodno združeno v strokovnih organizacijah ako hoče izsiliti od delodajalcev zvišanje plač, skrajšanje delavnega časa itd. Organizirati se mora gospodarsko v konsumnih in pro¬ duktivnih zadrugah ako hoče, da ostane dobiček dela delavcev, ki pride sedaj v roke posameznikov, v rokah delavcev sa¬ mih. Delavstvo potrebuje tudi potrebnih sredstev v svrho izobrazbe. Od sedanjih dohodkov ne ostane delavcu toliko, da bi si lahko sam nabavil vsa potrebna izobra¬ ževalna sredstva. Združiti se mora v kul¬ turne organizacije potom katerih pride lažje in z malimi troški lahko do vseh potrebnih sredstev v svrho izobrazbe. In izobrazbe potrebuje delavstvo ako hočemo da bo imel delavec poleg vsakdanjega kruha tudi nekoliko duševnega vžitka, duševnega raz¬ vedrila. Ampak poleg strokovno, mora biti delavstvo tudi politično organizirano. Po¬ litično mora biti organizirano zato, da na¬ stopi tudi pri volitvah v razne javne za- stope kamor mora poslati tudi svoje de¬ lavske zastopnike. Pripetilo se je že veli¬ kokrat, da si je delavstvo potom svojih strokovnih organizacij zboljšalo mezdo, in da so meščanski zastopniki v mestnem svetu, deželnem ali državnem zboru ali povišali kak star davek ali pa naredili nov indirektni davek, ki ga je moralo po večini plačati delavstvo, ki je tako zopet prišlo ob zvišano mezdo. Zato je dolžnost, delavcev, da pri prihodnjih volitvah v mestni svet tržažki volijo za delavske kan¬ didate, za kandidate, ki kadar pridejo v mestni svet ne bodo delali na škodo am¬ pak v korist delavstva. Take kandidate pa nudi delavstvu samo socialno-demokratična stranka. Toliko med kakor po končanem govoru so navzoči sodrugu Regentu burno odobra¬ vali. Potem sta govorila sodruga Frank v nemškem in sodr. Panele v italijanskem jeziku in oba govora so dotični delavci odobravali. Po končanem volilnem shodu so se zbrali delavci na zaupen shod kjer so sklenili pristopiti v našo organizacijo. Le tako naprej in kmalu bo tudi oko- ličansko delavstvo pokazalo, da se popol¬ noma zaveda svojih pravic in razrednih dolžnosti. Volilni sliod se je vršil v četrtek dne 13. t. m. ob 8 in pol uri zvečer v gostilni «A1 Belvedere* v ulici Belvedere št. 23. Ob burnem pritrijevanju strani de¬ lavstva, ki se je zbralo na shodu v ogrom¬ nem številu, sta govorila o prihodnjih deželnozborskih volitvah, sodruga Cerniutz v italijanskem in Regent v slovenskem jeziku. Shodu je predsedoval sodr. Babuder. Zlasti nas veseli, da je bilo na tem shodu lepo zastopano slovensko delavstvo, ki je tvorilo skoraj večino navzočih. Tudi volilni shod se je vršil v ul. Media št. 10. v gostilni «Ai nuovi soei». Shodu je predsedoval sodrug Caligaris. Poročal je sodrug dr. Puecher. Niti ni treba še posebej omeniti, da je bilo tudi tu število delavcev, ki so se udeležili shoda, ogromno tako, da več nego 200 oseb ni našlo prostora v gostilni. Toliko na tem kakor tudi na shodu v ulici Belvedere, se je delavstvo z burnim ploskanjem izjavilo, da bo pri prih volitvah naredilo svojo delavsko in socialistično dolžnost s tem, da bo glasovalo in agitiralo za delavske socia¬ listične kandidate. Nesramnost! 16. maja t. 1. se vrše volitve v penzijski zavod privatnih urad¬ nikov v Trstu. Izvoliti se ima odbor 15. oseb. V to svrho je bil sestavljen v društvu privatnih uradnikov v Trstu, volilni odbor. Ker je pa v tem društvu vse polno čla¬ nov, ki imajo različna prepričanja in pri¬ padajo raznim strankam, je omenjeni vo¬ lilni odbor povabil na sodelovanje sodruga Pagninija v svrho skupnega medstrankar¬ skega nastopa. Na ta volilni odbor se je obrnil tudi gospod Skerbinec, klerikalni ravnatelj v Ljubljani, ter izjavil, da hočejo tudi Slovenci nastopiti skupno z Italijani, ako postavi volilni odbor v volilni pro¬ gram ločitev kranjske dežele od tržaškega urada penzijskega zavoda privatnih urad¬ nikov. To se mu je ugodilo. Nato je gosp. Škerbinc zahteval tri mandate za Kranjsko in tudi to se mu je ugodilo ter naročilo, naj so takoj poda v Ljubljano ter poišče tri slovenske kandidate od katerih naj bo en klerikalec, en liberalec in en socialni demokrat. Gospod Škerbinc je to nalogo sprejel in se takoj odpeljal v Ljubljano. Mi socialni demokratje smo takoj brzojavili v Ljubljano našim sodrugom naj nam takoj brzojavijo ime našega socialističnega kan¬ didata, kar se je tudi zgodilo. Je pač naša navada, da smo previdni vedno in povsod, in pokazalo se je da je previdnost potrebna in lepa reč, zlasti še kadar se ima opravke pri kranjskih klerikalcih. Gospod Škerbinc je prišel iz Ljubljane in predlagal tri imena med katerimi ni bilo imena našega sodruga Čobala, ki so nam ga bili kranjski sodrugi brzojavili kot našega kandidata. Gospod Škerbinc pa, ki ni vedel, da tržaški socia¬ listi niso kranjski liberalci, je trdil, da je od tistih treh, ki jih on predlaga, eden li¬ beralec, eden socialist in eden klerikalec. Nato mu je pa sodrug Pagnini pokazal slovenski brzojav na katerem je bilo ime socialističnega kandidata, ki ga pa ni^ bilo med imeni, ki jih je predlagal gosp. šker- binc. Naravno je, da je sodrug Pagnini povedal gospodu Škerbincu, da je njegovo postopanje nelojalno da celo nesramno. Imena, ki jih je predlagal gosp. Skerbinec, so bila najbrž imena treh klerikalcev in je mislil gotovo oslepariti socialne demo¬ krate za njihov mandat. Tako postopanje strani gospoda, ki hoče biti poštenjak, je na vsak način nesramno in čisto prav je imel volilni odbor, da je zaradi take ne- srarnn osti pokazal gospodu Škerbincu vrata. Še bolj je vsega obžalovanja vredno, da se je tako nesramno upal postopati mož, ki pripada k stranki, katera trdi, da je cela Kranjska njena. Ampak sedaj bodo kranjski klerikalci se naučili, da je lahka stvar voditi na špagi kranjske liberalce in tržaške narodnjakarje, nikakor pa ne tr¬ žaške socialne demokrate, ki gledajo vedno z obemi očesi. Zmaga voznikov? Vsak resničen prijatelj delavstva mora biti vesel vsake delavske zmage, vsakega zboljšanja razmer, ki si izvojujejo delavci. Jc končala stavka okoličanskih voznikov, ki je trajala štiri mesece, s zmago? Ako je to res, se mi zmage veselimo. Kdor čita naš list, ta ve, da smo strogo pazili, da cel čas stavke ni izšla v našem listu niti najmanjša notica, ki bi bila imela namen kršiti solidarnost stavkujočih ali jim pa na kak drug način škodovati. Iteresi delavnega ljudstva so nam bili, so in nam bodo vedno višji nego strankarstvo. Mi smo stranka proletarijata in je naša dolžnost, da simpatiziramo z njim tudi takrat, kadar se nahaja v boju za obstanek del proletarijata, ki ni našega političnega mišljenja. Pred štirimi meseci je tržaški magistrat oddal prevažanje gramoza dvema slovenski¬ ma podjetnikoma (Čoku in Turku) ne ozi¬ raje se na ponudbo zadruge voznikov, ki jo je ustanovil odvetniški kocipijent Man¬ dič že meseca oktobra 1907. Zato so stopili vozniki v stavko. Spočetka je bila stavka naperjena proti Čoku in Turku o katerih je narodno časopisje vedelo, da izkoriščata voznike na nečuven način. Za Mandiča, ki je vedno tajil ekzistenco razrednega boja, je bila stvar precej neprijetna. Mandič, ki je prišel med politični svet kot oznanje¬ valec teorije o razrednem sodelovanju vseh Slovencev, on ki je trdil, da je možno da Slovenec delavec in Slovenec delodajalec lahko skupaj živite v bratskem objemu, je moral sam s kolom pobiti lastno teorijo. S tem, da je Mandič uprizoril stavko, je priznal razredni boj in začel razredni boj proti dvem. slovenskim podjetnikom. Iz zagate, v katero je zašel neizkušeni Mandič, si je pomagal, da je plačal pod¬ jetnikom odškodnino, lepo svoto denarja, da sta se odpovedala najetemu delu. To je ravno tako, kakor da bi delavci plačali tvrdko zato, da jim poviša plače. Na ta način jc Mandič z denarjem dosegel, da je čisto gospodarski, razredni boj spremenil v narodni boj, v boj proti italijanskemu ma¬ gistratu. In glej šmenta! Po štirih mesecih stavke ie magistrat oddal delo zadrugi stavkujočih voznikov s 16 procentov po¬ viška nad vsklicno ceno, in „Edinost“ je zato pohvalila pošteno postopanje italijan¬ skega magistrata. Po štirih mesecih! Mi vemo, da je pri vsaki stavki treba računati na nekoliko izgube. Ta čas, ko delavstvo stavka, naravno ni plačano. Ampak orga¬ nizirano delavstvo dobi del odškodnine od svojih organizacij. Tega pa stavkujoči vozniki niso imeli. Kaj so zato zgubili vozniki v 4 mesecih stavke? Tisti učitelj, ki je znal zračunati koliko so zgubili te¬ žaki takrat ko so stavkali in je Mandič organiziral krumirstvo, nam je tudi sedaj blagohotno naredil sledeči račun. — Vsak voznik zasluži vsak dan najmanj 4 krone. Štiri mesece stavke, vsak mesec ima 30 dni, tedaj 120 dni niso . vozniki zaslužili ničesar. 120 krat 4 krone je 480 kron. Če jc bilo 200 voznikov stavkujočih je 200 krat 480 kar znaša 96.000 kron! Ke.laj si bodo vozniki toliko prihranili, da bodo pokrili ta primankljaj ? In koliko je dolga, ki so ga morali narediti vozniki v teku štirih mesecev? Kdor jc verjel tiste¬ mu učitelju, ki je delal račun izgube stav¬ kujočih težakov, bi ga blagohotno prosili, da verjame tudi sedaj! Ampak kako je Mandič dosegel, da je magistrat oddal delo zadrugi s Iti procenti nad vsklicno ceno? Mi vemo, da se dela oddajajo navadno pod vsklicno ceno. Nad vsklicno ceno se odda delo samo takrat, kadar je samo en konkurent in sprejme delo samo ako se ugodi njegovi želji. — Torej je bila zadruga voznikov edini kon¬ kurent. Kako je pa mogoče, da je bila zadruga edini konkurent med tem ko sta podjetnika Faccanoni in Paleologo preskr¬ bovala . magistratu gramoz že začasa stavke? Morda se nista vzdržala dražbe iz ljubezni do voznikov? Naravno je, da ste morala od zadruge (odnosno od Mandiča), ki j e hotela ostati sama v konkurzu, dobiti mastno odškodnino. Zadruga ju je morala plačati. Torej zopet denar izgubljen. In koliko je zadruga plačela? Lepa bi bila zgodba o tej stavki, ki je donesla revnim voznikom to¬ liko škode, ako bi jo hotele „Ed. opisati. Vsekakor bi bilo bolj hvaležno delo nego polemika o sreči in nesreči bivšega turškega sultana Abdul-Hamida. Ako bi hoteli mi na tak način končati stavke in naše boje, bi stavili danes že nad 10 milijonov zmag. Mandič ni zmagal, ampak on je zmago kupil in drago plačal. Ampak to je čisto navadna ampak nesrečna komedija in goli narodnjaški švindelj, ki si ga je treba ogledati od vseh še drugih strani. In si ga bomo ogledali prihodnjič. „.IAIinost" je prepričana, da tržaški Slovenci nimajo nobenih večjih skrbi nego se baviti s srečo in nesrečo bivšega tur¬ škega sultana «Abdul Hamida*. Zato pa že dva tedna razpravlja v svojih predahi, če je bil Abdul-Hamid, ki je imel 300 žen, srečen ali nesrečen. Če jc bil srečen ali ne, mi ne vemo, toda iz gotovili virov smo izvedeli, da je bolj bolj pameten nego ured¬ ništvo «Edinosti» in vsekakor manj srečen nego bralci «Edinosti» ki nimajo drugih skrbi nego baviti se s sultanovimi ženami. Najprej je «Edinost» polemizirala s «Zarjo» zaradi plesov, sedaj zaradi žen «Abdul- Hamida*. Res srečni Slovenci, ki imamo tako izborno žurnalistiko, ki se bavi za človeštvo o tako velevažnih stvareh. I)(‘rinot izrm je najnovejša beseda ki jo je skoval oficijelni učenjak narodno- napredne stranke na Goriškem: Vladko Knaflič. Ta liberalni gospodič je sedaj ste¬ nograf v pisarni drja. Frankotn, in vsakdo ga lahko spozna po praski, ki jo ima na obrazu, to je takozvani «šmis». Smis je dika pravih germanskih dijakov. Sodrugi delavci namreč ne vedo vsi, da je ena glavnih zabav germanskih dijakov, da se med seboj nahrulijo, potem pa se pozovejo na dvoboj. Pokrijejo si prša in oči s va- tiranimi obvezami ter puste proste le neka¬ tere gole kraje, koder se lahko razpraskajo, in take praske so poseben ponos nosilcem takih prask. Bolj ko je kako lice prekri¬ žano, bolj «fajn fant* jo. Slovenskemu di¬ jaku, ki jc kmečki ali delavski sin, bi sicer to posebno ne pristojalo. No, opičje posne¬ manje tudi našemu dijaštvu ni tuje in tako je tudi naš Knaflič prišel do «častne» praske. Ta pa mu ne zadošča! Zato je postal voditelj Narodne delavske organi¬ zacije in ker se tudi na to njegovo vodi¬ teljstvo občinstvo premalo ozira, je našel nekje nemški motto in potem iz tega razvil članek, ki ga je krstil «dermotizem*. — Sodrug Dermota je namreč tega gospodiča v privatnem pogovoru pred akademičninu njegovimi prijatelji prav pošteno okrcal ter mu pokazal vso njegovo nevednost o so- cijalizmu. Ker se osebno braniti ne zna in ne more, se je zatekel v „Sočo‘, dobro vedoč, da ustreže voditelju naprednosti na Goriškem, kateri v banalnih člankih in napadih daje najbolj ugodno čtivo svojemu naprednjaškemu občinstvu. Napis članka «Tumovstvo in dermotizem* vleče! Za na¬ predno inteligenco je prav masten članek. Polemizirati pa z gospodičem Knafličem ne kaže. Dostavljamo le nekaj. Dr. Dermota in dr. Tuma sta bila tekom zime 1908/09 na razpolaganje za znanstvena predavanja. Oba sta zahtevala po predavanju javno diskusijo, ker sc dajo le potom diskusije pojmi razbistriti. Vodstvo napredne stanke pa je preprečilo taka predavanja, ker se je balo vpliva direktne dotike z mladino, in je preprečilo diskusije s tem, daje v „Soči. pripoznavalo, da goriško naprednjaštvo «ni še godno* in sposobno za diskusije. Steni so dr, Puc, Knaflič in tako naprej prizna¬ vali svojo nesposobnost za resno vzgojc- valno delo. In ako sedaj mažejo list z raz¬ ličnimi, navidezno jako učenimi frazami, pa je to tisti pesek v oči, ki ga potrebuje go¬ riško naprednjaštvo. — Torej gospodič Knaflič, stopite svobodno pred nekoliko ra- j zumno občinstvo v diskusijo s sodrugom | drjem. Dermoto in Tumo, potem se pa Vam morda počasi odpro oči, kaj je so- cijalizem, če bote priden in lepo poslušal. —— PLs . -i. V Prečniku pri Nabrežini priredi socialistična mladina v nedeljo dne 16. t. m. veliko plesno veselico. Pri veselici bodo svirali naši vrli sodrugi iz Mavhinj. Vese¬ lica prične ob 3. uri popoldne. Pred ve¬ selico se bodo zbrali naši sodrugi v pi' 0 - DELAVSKI LIST 3 štorih g. Legiše na sestanek kjer bo raz- govor o zelo važnih krajnili zadevah. Sodrngi iz drugih bližnjih krajev so va¬ bljeni da se udeleže te veselice v velikem številu tem bolj, ker je del čistega dobička namenjen našemu „Del. Listu 1 '. DOPISI. ISTRA. Občinske volitve v Pulju. Volilci III. volilnega razreda! Kar vas je, ki ste prijatelji zatiranega delavstva; kar vas je ki soglašate z de¬ lavstvom, ki si hoče zboljšati svoje raz¬ mere; kar vas je za napredek in dobrobit delavnega ljudstva glasujte za kandidate socialnodemokratične stranke kateri so: JOSIP ZLOBEC, pek. JOSIP PERKOVIČ, elektricist. HERMAN »OAACilO, mašinist. AMGELJ KUTHiVIOM. klesar. Glasujte za te može, ki bodo znali va¬ rovati v občinskem svetu interese delavstva Vseh narodov. Na delo in v boj za pravice delavstva, za napredek in proti meščansko narodnjaškemu ščuvanju! Pulj. Občni zbor delavskega izo¬ braževalnega društva v Pulju se je vršil v nedeljo 10. t. m. Izvoljeni so bili sledeči novi odborniki: Vilhem Haramina, predsednik; Desič, tajnik; Fabijančic, bla¬ gajnik; Pogačnik , knjižničar; Kolarič, v kont rolo. Sodrugom v Pulju iu Istri. Ob mojem odhodu iz Pulja ni mi bilo mogoče posloviti se osebno od Vas. Zato pa sprejmite sedaj moj najprisrčnejši po¬ zdrav. Rad bi bil še ostal med Vami; rad vžival in trpel z vami kakor dosedaj. — Težavna je bila naloga, ki smo si jo pre¬ vzeli, težavno delo, ki smo ga skupaj vr¬ šili v korist nesrečnega in zapuščenega is¬ trskega proletarijata. Pa je naše delo ob¬ rodilo dragocenih sadov. Med slovanskim delavstvom smo sejali seme velike socia¬ listične ideje. In seme je padlo na rodo¬ vitna tla. Blage cvetke hrepeneoja po člo¬ veški družbi, so vsklile tudi v srcih istr¬ skega slovanskega delavstva. Strankine dolžnosti ne vabijo v druge kraje vršiti enako delo, ki smo ga skupno vršili v Istri. Ampak vi bodete enako hodili vstrajno po naši začrtani poti, ki vodi do pravice, enakosti in bratstva. Vaš •Josip JPetejan- Društvene stvari. ,,Kolesarsko društvo Vrtojba 44 v Vrtojbi priredi svojo poletno veselico v velikem stilu v nedeljo dne 29. avgusta t. 1. Na vsporedu bo cestna in polževa dirka; igranje za novo dvokolo v vredno¬ sti 250 K; šaljivo srečkanje itd. Natančen vspored objavimo že pravočasno. Toliko samo na znanje slavnemu občinstvu in go- riškim društvom, da se bodo znala ravnati pri določanju svojih veselic in izletov. Ta dan naj bo za Vrtojbo velik dan. Pevsko izobraževalno društvo v Sovodnjali, priredi v četrtek 20. t. m. dramatično predstavo. Predstavljalo se bo Medvedovo žaloigro «Za pravdo in srce*. Predstava se vrši v prostorih Fran Vuka. Začetek ob pol 4. pop. Vstopnina 40 vin. za osebo. Odbor se nadeja velike udeležbe, In mi priporočamo vsem, da se predstave udeleže. Strokovni pregled. Zborovanje klesarjev, ki se je vršilo v petek 7. t. m. je izpadlo ugodno. Dvo¬ rana v I. nad. v Del. Domu je bila na¬ tlačena. Na tem zborovanju je predsednik Catalan naznanil, da v delavnicah Pregare, so delavci prisiljeni delati na akord. Na¬ znanil je delodajalcem, da ako bodo še silili delavce, do akordnega dela, bo orga¬ nizacija nastopila energično in sicer na podlagi pogodbe med delavci in deloda¬ jalci v kateri je akordno delo prepovedano. Eden od Pangercev je odgovoril, da za sedaj ne čuti nobene potrebe ne povišati delavcem plače ne odstraniti akordno . t. m. se vrši v gostilni «AlFAlba» v Skednju zborovanje «tripa- jolov». Krajevna skupina klesarjev v Trstu naznanja, da bodo stopili tuk. klesarji kmalu v mezdno gibanje in je Trst za klesarje že sedaj zaprt. Noben klesar naj tedaj do novih obvestil ne išče dela v Trstu. Pekovske delavce opozarjamo, da se nahajajo njihovi tovariši v Dubrovniku v plačilnem boju in je ,vsled tega Dubrovnik za pek. delavce zaprt. Zadeva zidarjev in tvrdka Miinz v Pulju je končala s popolnim vspehom zi¬ darjev katerim je delodajalec Miinz ugodil vse zahteve. Za zidarje je tedaj Pulj zopet odprt. Pismo iz Gorice. V Gorici smo imeli dvanajst gledaliških predstav, ki so jih priredili člani sloven¬ skega gledališča v Ljubljani. Daši niso bile zastopane vse najboljše moči, se splošno sodi, da so bile predstave precej dobre. Tudi snov posameznih iger bi ne bila slaba. Po sebi se razume, da je za sloven¬ sko občinstvo itak težko izbrati ciklus dvanajstero iger, ki bi imele gotovo vzgo- jevalno smer. Menda pa take smeri sploh nima ne društvo Prosveta v Gorici, ki povzroča te predstave, in menda še manj Dramatično društvo v Ljubljani. Gledališče se smatra v Ljubljani, kakor v Trstu in tako tudi pri nas v Gorici bolj večerna zabava. Kadar se prirejajo predstave, do- tične prireditelje vodite navadno dve misli: ena, da predstave doneso kaj dobička, ali vsaj da se pokrijejo stroški in druga, da je občinstvo z igrami zadovoljno, t. j. da se zabava. Način prireditev ne kaže, da bi poleg teh dveh misli še kaj drugega vodilo gospode, ki se nekoliko potrudijo, da se gledališke predstave vrše tudi v Gorici. Kar pa je letos vzbudilo v Gorici vsaj v „Soči‘ precej hrupa, je bila okolnost, da je bilo prvih osem predstav jako slabo obis¬ kanih. Pri predstavah so bili po največ dijaki in gojenke učiteljišča. Takozvani boljši krogi goriški niso bili prav nič za¬ stopani. Ako se stvar dobro ogleda, je to pravzaprav nekaj docela naravnega. Pred¬ stave, kakor jih dajejo člani slovenskega gledališča po manjših odrih izven Ljubljane, nimajo za inteligenco res prav nobene druge veljave, nego večerno kratkočasenje. Lahko bi se apeliralo na inteligenco le iz razloga, da bi dajali dober vzgled srednjim in nižjim slojem. Ako bi bile predstave prirejene po domačem društvu, ki ima nalogo ne samo predstave prirejati, ampak tudi vzgajati dramatični naraščaj, potem bi se moralo zahtevati od inteligence od druge strani, da podjetje podpira. Izven tega pa ima inteligenca v Gorici precej priložnosti, vi¬ deti jako dobre umetniške predstave, ki jih prirejajo italijanske ali nemške družbe, in tudi Trst in Videm nista tako daleč, da bi bila preodležna inteligenci. Seveda bi šlo v tem slučaju za res umetniški užitek, oziroma za samovzgojo starejšega izobraže¬ nega človeka, oziroma za čisti umetniški užitek. Le to, da je goriški slovenski del tako majhen, da se dajajo gledališke pred¬ stave prirejati z materijalnim uspehom le ako se jih udeležujejo vsi sloji, le s tega stališča se sme pričakovati od vseh slojev, da doprinašajo za materijalni uspeli sloven¬ skih gledaliških predstav. Gledališke predstave, tako kakor sedaj socijalne stvari v. Gorici stojč, so potrebne in so vzgojevalnega značaja za dijaški na¬ raščaj in za obrtne in srednje stanove. Ti sami pa, kakor je ravno letos pokazala praksa, nikakor ne bi mogli vzdržavati gledališča. Prav bi torej bilo, ako bi naši listi to stvar resno pretresali, da bi se prišlo do pravega zaključka, ali je žrtev, ki se doprinaša za gledališke predstave to¬ liko potrebna in koristna ali ne. Kako malo pa se javnost bavi s tem vprašanjem, pa je zopet pokazala „Soča . Na spomin nam prihaja enako ropotanje „Soče“ pred par leti. V „narodnem podjetju 11 »pri jelenu* je bila nemška šansonetska družba. Pelo se je tiste obnošene dunajske kuplete, ki količkaj inteligentnemu človeku presedajo, in posebno žensko osobje se je sestavljalo iz par starih gajsen, ki so bile, naravnost rečeno, v vsi svoji pozi odurne, skoraj gnusne. Bilo je v poletnem času ter so se predstave dajale na vrtu. Na predstave je zahajalo pičlo število vsakda¬ njih gostov, ki čez poletje ostajajo v Go¬ rici in zahajajo na pivo. Ti so hočeš nočeš morali plačati vstopnino, da so morali pre¬ našati neslane kuplete in gledati odurne babnice. Nemške šansonetke v «narodnem podjetju* pa niso privabile prav nič gostov. „Soča‘ je zaropotala, seveda zaradi «narod- nega podjetja*. Posebno interesantno je bilo, da je namiga vala na osebe, ki se radi povsod štulijo in tudi radi «prihajajo po pomoč slovenskih denarnih zavodov, ni jih pa videti, kadar slovensko narodno podjetje kaj priredi in pričakuje kaj gostov*, četudi ne samih Slovencev, ampak tudi, če treba, celo Nemcev. Dotična notica „Soče je bila še bolj gnusna in odurna nego stare nemške šansonetke. Vendar je imela nekaj uspeha. Domači gostje so imeli prihodnji večer izredni užitek, videli so lahko ne le razgaljene starikave nemške babnice na odru, ampak tudi nekoliko blestečih uni¬ form in različnih tujih obrazov, ki so prišli | podpirat «narodno slovenske podjetje*. Tako je tudi „Soča“ ob zadnjih sloven¬ skih predstavah nekoliko zaropotala in kar je zopet jako značilno in merilno za goriške nizkotne zocijalne razmere, — imela je uspeh. Grožnja slovenski inteligenci, da se v „Soči‘ ponatisnejo vsi oni, ki ne pridejo na slovenske predstave, je pomagala. Stvar gledaliških predstav na sebi je resna in spada v vprašanje prosvete. Kar se pa v Gorici in „Soči vrši ob takih prilikah, je pa odurno kakor stare nemške šansonetke v triko. — a. Občina in socializem (Dalje in konec). Sklep. Socializem ne more in ne sme izgubiti svojega razrednega značaja, ker v svojem temelju je zastopnik razlaščencev, ki se bojujejo za nov svet in novo življenje, ustvarjajoč s tem tudi nov nazor o svetu in življenju. Tudi v občini mora nastopati v znamenju preobrata, ki se ima izvršiti z umnim delom, rušeč stare navade in oblike. Neumestno bi bilo udajati se iluzijam o vsegamogočnosti prihodnje socialne revolu¬ cije. Zanjo je treba predpogojev. Razvoj kapitalizma in pomnožitev proletariata ustvarja boj, in kolikor popolnejši bo ta razvoj, toliko brezobzirnejši bo razredni boj v svoji skrajni višini nazvan totalna socialna revolucija. Proletariat si mora pri¬ praviti tla povsod, kamorkoli sega njegov vpliv, da izvojuje boj proti suženjstvu in reakciji. Zato ne sme pozabiti, da je tudi občina ustvarjena na razredni razliki ka- pitalistiške družbe, ravno tako, kakor dr¬ žava sama. Politiška moč kapitalistiškega razreda, ki se zrcali v vsej nagoti v da¬ našnji državi, je tudi v občini sredstvo za izrabljevanje vsega produktivnega, a nepo- sedujočega razreda. Historična naloga pro¬ letariata je, da odstrani to politiško moč, ki je, kakor pravi Marks, oficielni izraz razredne razlike, v državi, deželi in občini. Izhajajoča iz tega temeljnega principa mora zahtevati socialistiška smer pred vsem oprostitev vsega vpliva od strani c. kr. uradov, politično-policijskih dolžnosti in oskrbljcvanje dela za vojaške oblasti. Glede davka se ima zahtevati, vpeljavo progre¬ sivnega davka, a za obdačenje ubogih se naj določi eksistenčni minimnm, to je ob- nos, ki je za življenje neizogibno nujen. Vera naj se smatra kot privatna zadeva vsakega posameznika. Zato se nima občina brigati za cerkvene zadeve, katere naj se prepusti verskim družbam. Glede pridobi¬ vanja domovinske pravice naj se določi največ dveletno nepretrgano bivanje v ob¬ čini. Ravnopravnost žensk z moškimi mora veljati kot princip. Glavne socialistiške zahteve v občini se dado izraziti v sledečih točkah: Za volitve v občinske zastope se zahteva splošno, enako, tajno in direktno volilno pravo brez dostavka. Volilno pravo ne sme ponehati radi uživanja kake občinske pod¬ pore. Volitve naj se vrše na nedeljo. Na polju šolstva in izobrazbe: Posvetnost šol. Brezplačnost pouka na ljudskih šolah in brezplačnost učnih po¬ trebščin ; brezplačno vzdrževanje učencev, ki so sposobni obiskovati višje zavode v svrho višje izobrazbe. V večjih občinah je nastaviti posebne šolske zdravnike z dolo¬ čenim delokrogom. Razredi ljudskih šol ne smejo imeti več nego 30 učencev. Ustano¬ viti jo posebne šolske razrede za manj zmožne in zaostale učence. Prepoved vsa¬ kega dela za otroke (po tovarnah itd., ki so podvrženi šolski obveznosti). Obvezni nadaljevalni izobraževalni pouk za oba spola do 18. leta. Pouk se mora vršiti ob delavnikih, in sicer ob delavnem času. Ustanovč naj se ljudske knjižnice, či¬ talnic, ki so pristopne vsakomur in sicer brez policijskega nadzorstva. Prirejajo naj se predavanja, gledališke predstave za ljudstvo itd. V zdravstvenem oziru: Občina mora gojiti zdravje. V ta namen je treba ustanavljati javna, ljudska in šolska kopališča, igrišča za otroke po mestih in trgih; dajati redno podporo telovadnim društvom ter ustanavljati požarne brambe kot poklic. Oskrbovanje ubožnih in sirot naj se z dostojnimi podporami razširi na vse sloje ljudstva v ehaki meri. Po večjih občinah naj se ustanove azili itd. Ustanovitev šolskih kantin (kuhinj) za ubožne in zapuščene učence. Vpeljava rednega nadziranja stanovanj. Podjetja tičoča se občine (razsvetljava, cestne železnice itd.) naj se izvijejo iz rok zasebnega izkoriščanja ter se oskrbujejo po občini sami. Tako naj se tudi vsa večja občinska dela izvedejo ob lastnih stroških. Dela pa, ki jih morejo izvršiti le večja podjetja, je oddati po pogodbi, kako je plačevati delavce ob dotičnem delu in kakšen naj bode njihov delavni čas; glede tega mora stopiti občina v dogovor s stro¬ kovnimi organizacijami delavcev. člani občinskega odbora ne smejo pre¬ vzeti od občine nikakega dela. Delavni čas delavcev, uslužbenih v ob¬ činskih podjetjih, sme znašati le osem ur na dan. Njihovo plačilo ne sme biti manjše kakor znaša povprečni zaslužek dotičnega obrta. Ustanoviti je treba penzijske bla¬ gajne za delavce, njih vdove in sirote. Vsi občinski delavci pa morajo biti poleg tega zavarovani za slučaj bolezni, nezgode, starosti ali onemoglosti pri obstoječih za¬ varovalnih zavodih. Združevalna (koalicijska) svoboda delavcev se ne sme omejiti. Uvesti se mora delavske zastope. Ustanove naj se obrtna sodišča. Vse davke je omejiti na neposredne di¬ rektne. Brezplačnost pogrebov. Občinska zemljiška posest naj se ohrani in po moči razširja. Izdati je naredbo, ki zabranjuje spekula¬ tivno izrabljevanje zemljišča z ozirom na podraževanje ljudskih stanovanj. Pri vseh podraževalnih slučajih zemljišča, ki se izvrše na stroške javnosti (pri zidanju cestnih železnic, mostov, šol itd.), primerno obdačenje posestnikov, katerih zemljišče je na ta način dobilo večjo vrednost. Pri vseh prisilnih prodajah zemljišč je iz¬ poslovati občini oziroma državi prednost do nakupa. Občina naj na svoje stroške zida delav¬ ska cena stanovanja, hiše, ter ohrani svojo last. Druga občinska zemljišča naj se da v najem, da neso večjo korist. Književnost in umetnost* „Nasi Zapiski 11 . Izšel je V. zvezek te naše socialne revije. Vsebina tega zvezka je sledeča. Dr. Slane: Pismo. — R. L.: Anarhizem. (Dalje). — Dr. Dragotin Lon¬ čar: Iz politične korespondence dr. Janeza Blehveisa. (Dalje). Ivan Cankar: Pisma Jeremijeva. Pregled: Narodno,gospodarstvo. — Strokovni pregled. — Literatura. — Šolstvo. (Dalje). — Anton Zupančič. Epi¬ grami. Sodruge, ki se še niso naročili na to krasno revijo, poživljamo da store to čim prej! Ne bodo se kesali. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA^M. Susmel & Comp ulica della Zonta 8. 4 DELAVSKI LIST J = LIKflRICfl= | JULIJA POLLAK ===== TRST == I? ulica Sfitte Fontane štev. 5.1. nad. d Priporoča se sodrugom. <= = Delo fino in točno. = => Postrežba na dom. e Nova klobučarnica GIORGIO DE LUISA predkratkim otvorjena v ul. Barriera Vecchia št. 2 Velika zbirka najnovejših klobukov in kap vsakih oblik iz najboljših tovarn. Cene zelo nizke. = TRST = Ulica Caserma = in ulica = Torre Bianca. Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. - ‘Delavci! Sodrugi! Somišljeniki! Naročam klavski List' m sirite yy J000 ducatov izgotovljenih zarobljenih. prve vrste platnenih rjuh brez šiva. Široke so 150 cm. dolge pa 2 In 25 cm. Platno čisto izdelano iz najfinejših lanenih niti. Uporabi se lahko za najfinejšo rabo. Zaradi reducirane produkcije prodajam to — po ' 2 * kroni in 80 vin. komad. - Pošlje se po povzetju najmanj 6 komadav. Cenjenim odjemalcev pa naznanjam da imam na razpolago še približno 4000 metrov najfinejših, dobro ohranjenih rimi burskih platnenih odrezkov brez vsakih napak. Od G do 12 metrov dolge prodajam po 50 vin. meter » 12 » 18 » » » » 55 » » Jamčim popolnoma tudi takrat za trajnost in trpežnost. Dokler imam to v. skladu se pošilja samo v zavojih po 5 kg. (približno 40 do 45 metrov) po povzetju. Pozor. Ako blago ni po volji, vrnem takoj denar. Nakupi se tedaj brez rizike! S. na m Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST ~—- ulica delle Acque št. 20. —~ PAGANI TRST. Ulica Acquedotto št. 6. Velika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. i ^OODD DDDD DDDOtfK Knjigoveznica & ul. Valtlirivo št. 19. II. nad. □ D D \ Izdeluje najfinejša in tržna dela po zelo nizki ceni. ^Oonnn □□□□ nnnn^ % a a a a a □ a D □ a D £ POZOr! ^ novem skladišču —- vina in likerjev Blizu kinematografa Eden ul. Madonnina št. 11, se prodaja različna vina prve vrste in po naj¬ nižjih cenah. Refosk .. po 56 vin. liter Moskat.. po 72 vin. liter Istrsko.. po 48 vin. liter Razen tega ima na razpolago še veliko zbii-ko belih namiznih in de- zertnih vin, likerjev, i. t. d. Pošilja Iranko na dom Vzorci 11 a okus brezplačno 2000 kron se da onemu, ki bi našel da je moje vino ponarejeno. vina in likerjev = TRST, ul. Madonnina št. 11. Čitajte „belavskj List". Gostilna „ Časa dei Popolo (Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. Tazzaro iti til. S. Cateritia UllitUlimi.UUlLUtULUllltUUilUUiUULitlllillUiUlUlllttltimiLlMLLlUUllitUlim UimilillUliULmilU r KAROL GERBEC = BRIVEC v ulici delle Acque št. 17. Enotni mesečni tarif. Sterilna svetilka Long. Zbirka pariumarij in mila. Podpirajte edino Slovani! Slovansko knjigarno in papirnico losipa Gorenjca, Trst, ul. Valdirivo 40 Domača kuhinja vedno dobro preskrbliena. = Cene zmerne. = Shajališče zunanjih sodrtiifor. 1 tSSitKBigSgigSgigaSgSgiS v Dobravljah na Goriškem Registrovana zadruga z omejeno zavezo. USTANOVLJENA LETA 1908. Podpisano se tem potom zalival j uje dosedanjim vinskim odjemalcem, posebno občnemu konsumnemu društvu v Cjubljani delavskemu konsuniu v Idriji, zasebnikom v Mirnu in drugod. To priliko pa uporabi, da priporoča ve¬ liko množino svojega še neprodanega vipav¬ skega naravnega vina iz lastnik kleti zdru¬ ženih kmetov iz I>obravelj, Skrilj, IS rji, Smarji, Milienberga, Kamnja in bližnjih vasi, vsem svojim dosedanjim in novim odjemalcem po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem in drugod. Pošilja se od 56 litrov naprej po jako zmernih cenali. ZADBEŽJO VODSTVO. m m m m m m m m